štev. 229
TRST, petek 19. avgusta I9i0.
Tečaj XXXV
--IZHAJA VSAK DAN
tudi eb nedeljah In praznikih tb 5., eb ponedeljkih rt 9. zjutraj. Polemične Štev. se prodajajo po 3 nvć. (6 stot.) v mnogih tobakarnah v Trstu in okolici. Gorici, Kranju, Št. Petru, Postojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdovščini, Dornbergu itd. Zastarele 6ter. po 5 nvč. (10 stot.). G3LA8I SE RAČUNAJO NA MILIMETRE v širokosti 1 koione. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po $ »t. mm, osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po 20 st. mm. Za oglase v tekstu Usta do 5 vrst 20 K, vsaka na-laljna vrsta K 2. Mali oglasi po 4 stot. beseda, naj« pa 4u stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave .Edinosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". "	Plačljivo In utofljivo v Trstu.	1 1;
CDINOST
Glasilo političnega društva „Edinost« za Primorsko.
V edinotU je moć /
NAROČNINA ZNAŠA
za celo leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece 6 K; na na-
ročbe brez doposlane naročnine, se nprava ne ozira. Vareialiia na nedeljsko lilanj* „EDINOSTI" atano : s* o*lo lato Kron 5*20, za pol leta Kron 2'60.
Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko-
vana pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista.
UREDNIŠTVO: ulica Giorgio Galatti 18 (Narodni don) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost". - Natisnila Tiskarna „Edinost" vpisana zadruga z omejenim poroštvom v Trstu, ulica
■	Giorgio Galatti štev. 18.	------—
Poltno-hranllniinl račun 5t. 841652. TELEFOM It. 11-57.
SRZOcJfitfNE VE5TL
Cesarjeva 80-letnica rojstva.
IŠL 18. Ob 2-30 popoludne je bil v OKrašeni veliki dvorani „kurhausa" rod-oinski obed za 72 oseb, na katerem so bili vsi nadvojvode in nadvojvodinje ter inozemske knežje osebe. Pred rodbinskim obedom so cesarju čestitali semkaj došli inozemski <nezi. Ko se je cesar v spremstvu nadvojvode Frana Salvatorja peljal na obed, mu je na ulici zbrano občinstvo priredilo impozantno manifestacijo. Na ulicah so se namestili župan z občinskim odborom, uradniki vsa društva in korporacije z zastavami, šolska mladina in velika množica ljudstva. Tudi drugim čienom cesarske rodbine je občinstvo priredilo simpatične ovacije. Občinstvo je cesarja viharno pozdravljalo tudi na njegovem povratku.
GORICA 18. Tudi v Gorici so 80. rojstni dan cesarjev praznovali prav slovesno. Sinoči je bilo mesto razsvetljeno. Mestne ulice sta obšli mestna in voj. godba. Danes ob 8 30 je bila na malem vežbališču vojaška maša, katere se je vdeležila vsa posadka. Ob 10. uri je bila v metropoli-tarski cerkvi pontifikalna maša, ki jo je služil knez in nadškof dr. Sedej, in katere so se vdeležili načelniki oblastni] in mnogo vernikov. Mesto je v zastavah.
Avdijenca pri cesarju.
IŠL 18. Cesar je včeraj ob 11. uri predpoludne vsprejel v avdijenci poslanika pri Vatikanu grofa Szecsena.
Jubilejne slavnosti na Cetinjah.
LONDON 18. „Daily Telegraph" piše v uvodnem članku o predstojećem povzdigne-nju Črnegore kraljestvom in pravi : Potem, ko je bila razdejana stara srbska drž. Stef. Dušana, se je krščanstvo umaknilo v ta zadnji samotni branik. Dežela v resnici zaslužuje z zgodovinskega stališča povzdigo, ker so bila njena dela res kraljevska. Ime
Sicer se ekspedicijski zbor poviša na 60 batalijonov.
Aretacija pretveznih anarhistov na Reki.
BELIGRAD 17. (uradno) Na Reki aretirani Rado Mihajlovič je ugleden beligraj-ski trgovec. Potoval je v Dubrobnik po svojo rodbino, ki se nahaja tamkaj. Drugi aretiranec Petrič, je uradnik kr. srbske razredne loterije. Petrič je hotel kakor tajnik beligrajskega pevskega društva izposlovati na Reki pri ravnateljstvu Ungaro-Croate znižanje voznih cen iz Reke do Kotora za člene pevskega zbora, ki se udeleže jubilejnih slavnosti na Cetinju. Ti aretaciji, ki sta napravili v tukajšnjih krogih neprijeten utis, je vsekako pripisati zmoti reške policije.
Dunaj 18. Turški finančni minister Džamid bej je dospel semkaj iz Marijinih varov.
Kiel 18. V kielskem zalivu sta v mi-noli noči trčili skupaj torpedovki S „32" in S „76". Obe torpedovki sta se potopili, ko so ju hoteli dvigniti. Posadki so rešili.
Frankobrod o. M. 18. „Frankfurter Zeitung" poroča iz Friedberga, da pride grški kralj ter prestolonas. in njegova soproga prihodnje dni v Friedberg posetit carja.
K vprašanju potrjenja župana Hribarja.
Župan Ivan Hribar je priobčil v praški „Union" daljši članek, v katerem brani nasproti demonstracijam po nemških listih svoje naziranje, svoj slovanski patrijotizem, svojo delavnost v slovanskem svetu ter dokazuje, da je naravnost gorostasnost, da se ga hoče označati kakor panslavista v političnem smislu. Jedro Hribarjevih izvajanj je to-le :
Po svojem najglobljem prepričanju je slo-
orožniŠtvo skupaj. Depozicije višega policij-	nam vlada vsiljuje na vseh koncih in krajih
skega svetnika Vračkota in dež. vladnega	nemščino.
tajnika d.ra Matthiasa pričajo, da vojaštvo Kaj naj storimo nasproti tej sili? ni imelo nikakega razloga za rabo orožja. | Na to vprašanje ni odgovor lahek. —
Do tega tudi ne bi bilo prišlo, da so na	Proti vladi nam ni možno druzega, nego
deželni vladi poslušali njegove nasvete. Da	kazati njej in vsemu ostalemu civiliziranemu
je vojaštvo zasedlo le dohode do kazin-	svetu, kakšne krivice da se nam gode na
skega poslopja, mesto da je krožilo po	začetku dvajsetega stoletja in to v državi,
mestu v malih oddelkih in s tem le vekšalo	ki leži v sredini civilizirane Evrope in ki
razburjenje in ogorčenje, ne bi bilo prišlo	opira svoje zakone (med temi tudi osnovne)
do prelivanja krvi. Sicer pa so bile de-	na krščanski princip pravičnosti in jednako-
moajtracije v Ljubljani veliko nedolžneje,	veljavnosti.
venski patrijot. Kakor tak se seveda zanima kn*eza~ Nikole'pomenjT veliko zgodovinsko'in ? vse dogodke v slovanskem svetu kar se
plemensko tradicijo in knez ni manjr vre-! da to mačrn^e J^JStva da je v—
den, da postane kralj, kakor drugi vladarji^1"1 slovanskih jezikov v besedi in govoru na Balkanu	i Zato se je tudi brez pomislekov udeležil
CETINJE 18. Semkaj je dospel veliki slovanskih posvetovanj v Petrogradu, Var-
vojvoda Meklenburg-Streliški.	!savi, ln	Pn cemer, Pa . se P°febno
J	°	i naglasa, da so ta posvetovanja veljala le
Sestanek Aehrenthala s turškim velikim kulturelnim in gospodarskim vprašanjem ter
nego jih uprizarjajo po večini nemška mesta proti slovanskim manjšinam, kakor n. pr. sedanji izgredi zoper češke izletnike na Dunaju. Vendar vojaštvo ni poseglo vmes. Take demonstracije po mestih so se in se bodo — žal — dogajale. Neslano pa je, ako se jim hoče pritiskati pečat ustaje.
Tudi vojaštvu je šla občina ljubljanska vedno na roko, o čemer pričajo razna priznanja in zahvale. Tako zahvalo vsebuje n. pr. dopis kornega poveljstva v Gradcu od dne 10. avgusta t. 1., ali pa dopis FZM Potioreka od 6. decembra 1909 št. 13125, ki izreka mestnemu magistratu zahvalo na tem, da je šel tako na roko povodom častniškega streljanja.
Nemški listi mu- očitajo tudi pogosta potovanja v slovanske dežele. Tako očitanje je malenkostno in priča le, v kako ozkih horizontih se gibljemo še v Avstriji. On spada med tiste ljudi, ki ne potujejo le radi zabave, ampak tudi v pouk.
To ga sili, da se vsako leto podaja na veča potovanja.
Na ta način je prepotoval in proučil vso avstroogrsko monarhijo, Italijo, Nemčijo, Francijo in Švico. Kdo mu more zaključuje župan Hribar — šteti v zlo, da se kakor Slovan zanima tudi za razmere v slovanskih deelah?! In sicer tudi izven naše monarhije, tako, da je hotel spoznati j tudi Kavkaz in veča ruska mesta, da je ab-I solviral večo vožnjo po Volgi, prepotoval i Srbijo, Bolgarsko, Črnogoro in Turčijo.
Predaleč bi zašli, ako bi hoteli razpravljati, koliko smo tudi mi sami krivi, da se tako postopa z nami. S te strani pa bi se dalo še mnogo storiti za zboljšanje žalostnih razmer, ki pri vsej naši narodni zavesti in pri veliki in občudovanja vredni požrtvovalnosti groze, da prej ali slej pritisnejo naš narod docela ob tla, da se ne vzravna nikdar več!
vezirjem v Marijinih varih.
CARIGRAD 18. Turški listi se bavijo s sestankom v Marijinih varih. Listi povdar-jajo, da so se po tem sestanku ojačali dobri odnošaji, ki so nekoliko časa sem obstojali med Turčijo in Avstro-Ogrsko.
Ruska eskadra obišče Trst.
DUNAJ 18. „Zeit" je prejela od svojega petrograjskega dopisnika iz Petrograda vest, da obišče ruska eskadra, ki pride te dni v Bar, koncem tega meseca eno avstrijskih luk, Trst ali Reko. Eskadra pod poveljstvom enega admiralov, obstoji iz štirih oklopnjač.
Kolera v Spodnji Italiji.
RIM 18. Iz Tranija poročajo., da so tamkaj zopet obolele štiri osebe na koleri in umrle. Več oseb, sumljivih, da imajo kolero, se nahaja v bolnišnicah. V Bariju so raznesli vest, da se je pripetil v mestu slučaj kolere. Vest so pa potem preklicali. Šlo je za navadno vnetje črev. Bolnika, nekega vojaka, so v vojaški bolnišnici strogo izolirali.
„Messaggero" pravi, da je skupno umrlo 33 oseb. List pravi tudi, da so se na raznih krajih Puglie pojavili sumljivi slučaji
jim je bil namen zbližanje Slovanov na teh poljih. In ravno on je zastopal samo projekte, ki bi bili — ako oživotvorjeni — v največjo korist za Avstrijo !
Tudi ni res, da bi vse njegovo prizadevanje šlo za tem, da zatre zadnjo sled nemštva v Ljubljani. To je sumničenje, ki je zavrača najodločneje. Njegovo stremljenje gre marveč le za tem, da ob varovanju vseh zakonitih pravic Nemcev pribori jeziku večine prebivalstva v javni upravi tisto veljavo, ki mu gre po zakonu in javnem pravu. V vsem svojem poslovanju se drži stroge objektivnosti, kar mu mora priznati sleherni pošteno»misleči Nemec. Tudi ni res, da je on vodil agitacijo proti nemškim napisom. Odprava nemških uličnih napisov temelji na pravoreku upravnega sodišča. A do tega je prišlo le zato, ker v sosednih mestih, ki imajo razmerno veliko veče slov. manjšine, nego je nemška v Ljubljani, ekzistirajo samo nemška (oziroma laška) ulična označenja in ker zastopstva teh mest jednostavno odklanjajo vsako zahtevo po dvojezičnih napisih.
Vsebina toliko očitane mu brzojavke slavnostnemu odboru Puškinove slavnosti v Petrogradu leta 1898 je imela zgolj kultu-
kolere in da je več oseb umrlo. Včeraj so j relno tendenco. Najbolji dokaz za to je, da se v S. Ferdinandu di Puglia pojavili trije' je bila pozneje še štirikrat potrjena nje-novi slučaji, eden s smrtnim izidom in pet no-1 gova izvolitev županom.
vih slučajev v Margarita di Savoia. Dve osebi sta umrli. — Menijo, da je kolero zanesla v Puglio neka ruska družba, došla tja po morju.
Turčija.
CARiGRAD 18. „Ikdam" poroča, da je turški odposlanec v Sofiji sporočil porti, da so bolgarski begunci iz Macedonije voljni vrniti se v Turčijo in odložiti orožje.
CARIGRAD 18. Danes zjutraj so v
Ce je že trditev, da je on goreč pan-slavist, gorostasna, je pa še gorostasneje, ako se išče kavzalne zveze med novoslo-vanskimi posvetovanji leta 1908 v Petrogradu in izgredi v Ljubljani v septembru 1908. Kavzalna zveza je edino-le v divjaških nemških izgredih povodom skupščine družbe sv. Cirila in Metoda v Ptuju v istem letu, kjer so insultirali celo dame, ne da bi jih bilo orožništvo vzelo v zaščito. Ti ekscesi
Stambulu obesili nekega korporala, ki je bil so izzvali nevoljo ljudstva v Ljubljani. Ta za časa dogodkov v aprilu umori! nekega ■ razdraženost pa se je pojavila le v razbitju častnika.	I nekoliko šip in niti govora ne more biti o
CARIGRAD 18. „Sabah" poroča, da je kakih krvavih ekscesih. Saj je sodno kon-prejelo poveljništvo tretjega zbora ukaz, naj statirano, da ni bil ob septemberskih do-ukrene stroge odredbe v svrho, da ne bodo! godkih nobeden Nemec izpostavljen dejan-bolgarske čete prekoračale meje.	skim napadom.
CARIGRAD 18. Listi poročajo, da je1 Krivično je očitanje, da ljubljanska stavila vlada Druzom več pogojev za kapi-; mestna policija ni vršila svoje dolžnosti, tulacijo, i zlasti, da oddajo orožje, plačajo Proti tej trditvi govori dejstvo, da je ta zaostale davke in stopijo v vojaško službo.! policija aretirala več oseb, nego vojaštvo in
Pomen nemščine pri Slovencih.
Saj nemščina je uendar dandanes kulturen jezik, z bogato literaturo, čemu se mu ! vendar protivimo ?
Mi se ne protivimo nemščini kakor . kulturnemu jeziku, marveč protivimo se izkoriščanju tega kulturnega jezika v politične in narodno-gospodarske svrhe, ki merijo na to, da naš narod izgine polagoma ! v morje nositeljev tega kulturnega jezika. — : Nemci se tudi pridno uče angleščine in francoščine, a Francozom so že pokazali v nemško-francoski vojni leta 1870.—1871, kako da so jim ljubi, za Angleže pa množe 1 in izboljšujejo vedno svojo — mornarico l
No, tega ne trdim, da bi mi Slovenci jkedaj tako grozni postali Nemcem, ali stvar • bi se dalo drugače urediti, brez pušk in ' topov, trebalo bi zahtevati od države, da je vsem narodom enako pravična.
Dokler pa je naša srednješolska mladina primorana zahajati v nemške zavode, učiti se tam vseh predmetov v nemščini, tako, da zaostaja v materinskem jeziku, in de mora, dovršivši visoke šole, tudi v istem jesiku prositi za kako državno službo, a je nt dobiva : toliko časa ne bomo uverjeni o piavičnosti države, ki pa v resnici na naši zemlji protežira v službah Nemce, ki znajo le s\oj materinski jezik.
Da ima vlada lepši izgovor, uvedla je po nekaterih obmejnih krajih slovenske kirze za nemške uradnike.
Ta je tudi dobra !
Nemški uradnik, imajoč včasih celo visto visokošolskih „semestrov* za seboj, k: so mu napravili že sive lase na sencih, al pa široko plešo na temenu, se začenja nienkrat baviti s slovenščino v večernih uiah, ko je ves dan presedel v uradu.
Pri luči, s cigaretami v ustih, se uče pitem ti gospodje slovenščine, ki jim jo pidaja navadno kak starejši napol slovenski kdega.
Take slovenščine „zmožnega" Nemca p<šiljajo potem v slovenske kraje, kjer naj uBduje.
Do kakšnih posledic mora dovajati tako nezadostno jezikovno znanje šele v sodni stoki, kjer ne zadostuje, da sodnik ume sano književni jezik ljudstva, kateremu deli pavico, ampak je potrebno, da pozna tudi mrečje in razne lokalizme, to znamo vsi iz Iatne izkušnje.
Kako vse drugačna mera velja za Sovenca glede priučenja nemščine, to smo ž« povedali na drugem mestu.
Tu smo omenili drobtinico tega, kako
„Narodni list" proti „Slovencu".
Zabeleživši, da je tudi „Edinost" priz-navalno omenjala njegove nazore glede ob-strukcije, se obrača zadarski „Nar. list"— ki ga ureja drž. posl. Biankini — proti napadom v „Slovencu" na dalmatinske poslance. Glasilo dr. Šušteršiča se je vrglo na nas — pravi — s frazami in žaljenji, ki so bila vsikdar zadnja slamica utopljencev — političnih.
Mi se temu ne čudimo. „Slovenec" je v zadnji čas pal na nižavo ljudi, ki spadajo z jednim — Nastičem v isto kolo. Zato tudi njegova žaljenja nimalo ne dosezajo naših poslancev".
Na to brani zaderski list „dalmatinski kvartet" — kakor je „Slovenec" nazval poslance Ivčevića, Vukovića, Biankinija in Perica —, ki da je zakrivil, da je predlog posl. Stanek glede podpore češkim manj-šinjsk/m šolam propal. Naglaša, da je bil Biankini na Dunaju in da je glasoval za Stanekov predlog. Vukovič in Peric, da sta se slučajno zakasnila za pet minut in da sta kasneje glasovala za vse važne predloge Čehov in drugih Slovanov. Ivčevića pa so zadržavali važni posli v Zadru.
(Mi smo že tedaj odkrito povedali svoje mnenje in ponavljamo, da nujni interes skupne slovanske stvari zahteva, da bi vsi naši poslanci urejali vse druge svoje posle tako, da bi bili v važnih trenotkih vsikdar vsi na svojih mestih v parlamentu. Op. ur.)
Na to pa sledi v zaderskem listu občutna apostrofa: ali ne ve „Slovenec" za one dalmatinske poslance, ki so povsem neopravičeno zamudili ono sejo ? ! — To so ravno oni, ki se danes popolnoma strinjajo s „Slovencem" v presojanju političnega položaja ! ! To sta pravaša dr. Dulibid in Prodan. Torej sta ta dva — po logiki „Slovenca" zagrešila narodno izdajstvo ! — Ali to nič ne moti „Slovenčevih" gospodarjev, da ne bi snubili ravno teh dveh, naj zapustita svoje dalmatinske tovariše in se pridružita grupi slovenskih klerikalcev, da se nekoliko razširi in ojači pijedestal za ambicijo in osebne načrte dr. Šušteršiča.
„Narodni list" naglaša, da je bila omenjena četorica poslancev iz Dalmacije vsikdar složna z ostalimi Slovani.
Uprli da so se le jedino terorizmu dr. Šušteršiča, ko je zahteval od njih, naj glasujejo proti proračunu. — Zdelo se jim je nelogično, da bi glasovali ravno proti onemu, za kar so se toliko potezali. V proračunu je bilo tudi zelo važnih postavk za Dalmacijo.
Prosili so torej, naj se jim dovoli, da se vzdrže glasovanja.
Dr. Šušteršič pa se je temu odločno uprl in njegovi so mu — po mame-luški sledili. Zato so dalmatinski poslanci stali pred dilemom : ali naj se pokore, ali naj izstopijo! Odločili so se raje za drugo, nego da bi se stavili pod diktaturo strastnega politika.
Vsi resneji slovanski politiki — pred vsem dr. Kramar — so obsojali to postopanje voditelja slovenskih klerikalcev, a dalmatinski poslanci so zadobili zadoščenje s tem, da, so se mogli povrniti v klub. — Tega jim dr. Šušteršič ni mogel pozabiti in zato jih „Slovenec" sedaj grdi, videč, da morejo oni kvariti dr.ju Šuštersiču posle.
A če bi kdo mogel — nadaljuje „Narodni list" — predbacivati dalmatinskim poslancem oportunizem nasproti vladi, ne more tega tisti dr. Šušteršič, ki je služil vsem vladam, dokler je bilo to v interesu njegove stranke. Vso njegova politika je bila vsikdar prikrojena primerno strankarskim razmeram na Slovenskem.
V nedeljo 21. avgusta 1910 velika pevska in sokolska slavnost na Opčinah!
Stran II
»EDINOST« št. 225.
V Trstu, dne 19. avgusta 1910
Glavni cilj mu je bil ta, da ima v Čehi v Trstu. Ktjubu zgodnji uri so vladi zaveznika proti slovenski libe- hiteli včeraj zjutraj po peti uri nasi ljudje beralni stranki.	od vseh strani. proti pomolu S. Carlo, da
Danes prinaša njegovo glasilo celo spi- bi pozdravljali Čehe, ki so se vrnili iz ionske članke: tako zaslepljeno je po stran- Benetk. A zdi se, kakor da^ bi se bila zla karskem fanatizmu !	«	! usoda takrat zaklela proti tržaškim Sloven-
Bilo je časov — pripoveduje „Narodni cem in jim onemogočila pozdraviti mile list" dalje —, ko se je v parlamentu odlo- severne brate. Glasom urnika bi imel priti čevalo o vprašanjih največe važnosti za parnik iz Benetk v Trst ob 530, a ima južne Slovane, o usodnih vprašanjih, pak navadno pol ure zamude. Včeraj pa je smo tedaj zastonj iskali velikega rodoljubja prišel parnik, kakor nalašč, ze nekaj minut in nezlomljivega radikalizma dr. Šušteršiča pred 5. uro! Tudi oni Slovenci, ki so bdi in njegovih tovarišev! Dovolj je, ako ome- prvi na potu proti pomolu S. Carlo, so že njamo vprašanje obnovljenja avstro-ogrske i srečevali na cesti cele gruče Cehov, ki so nagodbe leta 1907. Južni Slovani niso smeli večinoma odpotovali že včeraj naprej. No, glasovati za ono nagodbo, ki je vtrjala du- mi se nadejamo, da so ponesli in ponesejo valizem, torej njihovo politično in gospo- dragi bratje kljubu temu seboj v svojo darsko sužnost.	| domovino najbolje spomine na Adrijo, a
Šušteršič in njegovi pa so glasovali! osobito pa uverjenje, da Trst ni tako itali-_ 7a t	jansko mesto, kakor bi se to dalo sklepati
Morali da so radi — belokranjske že- po prvem zunanjem vtisu, leznice. — A ko je čestiti rodoljub ljub- j Cesarjev rojstni dan. — Včerajšnja Ijanski župan Ivan Hribar hotel glasovati cesarjeva slavnost se je vršila po pro-skupno s Hrvati, so skušali tudi to izrabiti gramu, kakor smo ga včeraj navedli. 24 in so uprizorili po Slovenskem divjo ha- strelov iz topov pri svetilniku in budnica rango proti njemu, češ, da izdaja gospo- ; vojaških godb po mestu so otvorili slav-darske interese svojih volilcev.	nostni dan. Raz javnih poslopij, sedežev
Je-li bilo to — vsklika zaderski list — konzulatov, mnogih društev in privatnih hiš slovansko postopanje, je-li bilo rodoljubno, j so plapolale zastave. Pristanišče je nudilo je-li bilo — pošteno ? !! Dr. Šušteršič skuša običajno slavnostno lice, kjer so bile vse zopet delovati se svojim terorizmom, ali ne ladije okrašene z zastavami. Ob 9. uri je posreči se mu!	bila slovesna služba božja v baziliki sv.
Prof. Masaryk je imel poguma, da je Jušta, ki jo je opravil kapitularni vikar in prvi povedal, kar so drugi mislili, a niso j stolni prošt dr. Petronio, ob prisotnosti hoteli nastopiti, da ne bi se jim reklo, ^ da . državnih dostojanstvenikov z namestnikom kvarijo slogo. Taktika, ki jo je dr. Šušter-, na čelu, župana z več občinskimi svetovalci, šič usiijeval slovanskemu parlamentarnemu konzulov in dr. Istočasno se je vršila maša udruženju, je doživela brodolom in je ne za garnizijo na vežbališču vojašnice. Ob 2. rešijo nikaki žaljivi napadi na poslance, ki uri pop. je bil slavnostni obed na parniku imaj0T0či, da gledajo in možganov, da mislijo, j „Semiramis", pri katerem je namestnik Rodoljubne fraze ne pomagajo, ko je'princ Hohenlohe izustil napitnico. Ob 3. uri pal zastor s ciljev, ki so narekovali to po- ; se je vršil slavnostni obed za častniški litiko. Ta taktika ni bila naperjena proti j zbor v vojašnici. Napitnice je spremljalo vladi, ampak proti parlamentu. Nekomu je grmenje topov.
bilo v prvi vrsti do tega, da bi bil parla-, Italijanski ,isti in sIavn0st v Pa-
ment razpuscen. Zakaj? Za£ ker zahte- . lta,Jijanski ,isti se še vedno ne morejo
vajo t ako strankarske razmere na blo-	_________________
venskem.
Pa zato naj bi vsi Slovani drvili za dr.
Sušteršičem v — obstrukcijo".
potolažiti radi nedeljskega sokolskega izleta v Pazinu. Lažejo, da se kar kadi in --smrdi. Pri tem si osobito „Piccolo" in „In-dipendente" delata medsebojno konkurenco,
Mednarodni kongres trgovinske ^"p^ p^aTe fp^inu^kS obrtnijskih komor in industri- dente pise n' pr ' da 16 v Fazmu' kI steje jalnih družb.
— C — Prošlega meseca se je vršil v
Londonu četrti mednarodni kongres trgovin-sko-obrtnih komor in industrijalnih družb. Prvi tak internacijonalni kongres se je vršil v Liegu (Liitich — Belgija) ob priliki internacionalne izložbe leta 1905.
Drugi je bil v Milanu, a tretji v Pragi leta 1908. Prvi in drugi kongres, ki cta cp vršila v Milanu in v Liegu, ni imel nobenega praktičnega vspeha ; tretji v Pragi je bil prvi, ki je imel praktičnih rezultatov. Na tem kongresu so rešili neka važna vprašanja internacionalnega prometa.
Na letošnjem kongresu v Londonu so se pečali z internacionalno odredbo „zaščitnih znamk" in so vsprejeli resolucijo o edinstvenem koledarju, da bi Velika noč katoliška in grško-ortodoksna padli na isti dan, a ne kakor je bilo dozdaj. Obenem se je referiralo o reviziji julijanskega in gre-gorjanskega koledarja.
Domače vesti.
•j- Slavec Angela. Dne 16. t. m. je
umrla na potovanju Slavec Angela, učiteljica v Podgradu v Istri. Pokojnica je bila v 30. letu in je dovršila učiteljišče v Gorici leta 1900.
Učiteljevala je v Dolini, v Marezgah in v zadnjem času v Podgradu. Bila je marljiva in v obče priljubljena oseba. Ljubila je svoj rod ter za istega delovala v šoli in izven tiste. Bolezen, ki jej je dobila kal že prva leta svojega službovanja, je prenašala tako potrpežljivo, da bi človek gotovo ne slutil, da v par dneh postane žrtev neiz-birčne bele žene. Kmalu po zaključku šolskega leta zapustila je Podgrad in se podala v našo „Švico", da se oddahne in odpočije. Odšla je in našla res pravi kotiček, v katerem se odpočije — za vedno. Bela žena, ki jo je kakor senca zasledovala po Gorenjskem, prestrigla jej je pot in ni je bilo več.
Ni-li res, Angela? Sama, oddaljena od svojcev, prebila si zadnje trenotke. Zastonj si se ozirala okoli in iskala z očmi kako drago, sorodno, ljubeče bitje, ki bi mu podala roko v slovo, ki bi mu Tvoje ustne zašepečile zadnji pozdrav.
In mi ? Vest, da Te ni več, zadela nas je tako kruto, tako nepričakovano, tako neusmiljeno, da nam je krvavelo srce. Prihiteli smo, da Te še enkrat vidimo, pa mesto Tebe zazrli smo le telo, v katerem :e bivala Tvoja duša. Ne, to ni Angela, ieknila so naša srca! In res, to nisi bila Ti, kajti za nas Ti nisi mrtva! Tvoje ime je sicer zbrisano iz knjige živih, a Tvoj duh ostane med živimi!
Torej:
Počivaj v miru, dete milo, ki v hladnem grobu si doma... Na tujem svet si zapustilo, pustilo nam si bol srca. V prezgodnji dobi zapustilo, sveta nezgode si zares. Pa morda bi nesrečno bilo, da nisi v sreči zdaj — nebes.
malo vsč nego 1000 prebivalstva, demonstriralo nekaj stotin Italijanov proti Hrvatom, dočim se je hrvatske protidemonstracije vdeležilo v vsem le 35 oseb, med temi da so bili večinoma državni uradniki in tujci.
V odstavku nižje pa piše '„Indip.", da je po deset Hrvatov zasledovalo enega Italijana. Ali, za božjo: če je bilo več sto
Italijanov, in aamu 33 Hrvatov, KaKx? Je t?!IO
potem možno, da je vsakega Italijana zasledovalo — deset Hrvatov! Uboga logika kako jo trpinčijo in stavljajo na Prokrustovo postelj!! — Italijani so grozili, da bo tekla kri.
In res so pazinski Italijani naročili od zunaj nekaj fakinaže, ki je imela predstavljati „razburjenje" „italijanskega" Pazina. Kake vrste je bilo to „razburjenje", dokazuje najbolje dejstvo, da sta bila med preko dvajset aretiranimi „meščani" samo 2 Pa-zinca.
Interesantno je tudi, da obrekuje „In-dipendente" državne uradnike, da so javno demonstrirali. To se ne pravi denuncirati, — kaj ? !!
Par besedi o — iredentizmu. Prejeli smo:
Takoj na začetku moramo pribiti, da v naslednjem ne mislimo razpravljati o iredentizmu naših dobrih sosedov, pač pa o iredentizmu, ki so ga baje te dni razkrili na Slovenskem !
Pred leti je bil navstal vrišč proti vsem tedaj obstoječim narodnim društvom, ki niso bila na izrecno katoliški podlagi. Osobito pa se je napadalo in sumničilo sokolska društva. Vsled tedanje gonje med bati je bila tudi tedanja vlada začela zasledovati zarotnike — rusofile; toda provzročitelji omenjene bratomorne gonje niso imeli vspe-hov od vsega svojega truda.
Kakor poznavalci tedanjenih ljudi in razmer lahko povemo mirno vestjo, v čm da je obstojal oni grozni in državi neva-ni rusofilizem v Trstu. V kavarni, ki je no9la ime „Caffe Tedesco", se je shajala drufca petorice, ki je med dominanjem uganila grozni iredentizem.
Pokojni Č. je celo s svinčnikom na mizo črtal, od katere strani da pride Rusija v Trst! In to je bilo vse — vse, bar j se je zgodilo od strani nevarnih tržašrih j rusofilov. Mi (da-si mladi) smo se smeali najivnim načrtom, a prigovarjati nismo sneli — ker je bil „general" rusofilov mož, kini dopuščal nikake kritike in Še manje trjel, da bi se kedo šalil z njega „resnimi" ia-črti.
Konec vsemu je bil ta, da je nekdo, ki je bil patentiran avstrijski steber sedel cva meseca radi — zelo nevarnega rusofilizna! Toda mož, ki je prej ves gorel za Avstrio, :e po prejeti „nagradi" postal indiferenen Jn žnjim je tudi marsikdo drugi odložil, lar je prej nosil v srcu. O vsi ti zadevi bi :e-danji voditelj c. kr. redarstvenega urad? v Trstu vedel povedati marsikatero podrcb-nost. Danes se v Trstu (vsaj mi meniEo, tako), ne zasleduje več slovenskega iredin-tizma, ker bi bilo tudi neumno, ako bi isfeli,
| — česar ni! Mesto v Trstu so začeli slepomišiti po Ljubljani!
Razlika je le ta, da v Ljubljani strašijo z — srbofilizmom! Naše skromno mnenje je, da bi morali take otročarije prepuščati otrokom. Za zrele može ni to ! Saj smo vendar vsi — kar nas je resnih — prepričani, da nimamo ničesar iskati izven mej te države in gotovo tudi nikdo ne misli na kaj takega. Ako pa ljubimo svoje krvno in jezikovno sorodne brate, ki žive izven mej Avstrije — nismo radi tega še iredentisti — rusofiji — serbofili itd.! !
Časnikarstvu je v dolžnost, da vzgaja ljudstvo, je navaja na prava pota. Neumestno je pa klicati volka, ko se je prepričano, da ga ni!
Čas, ko smo Slovenci vpili „fana gor", je res minil, a temu niso krivi ne ruso- in ne srbofili. Krivi so oni faktorji, ki so z ba-tinami nagradili prevzroče — patrijote l Mi smo danes Slovenci — Slovani. Ostajamo avstrijski državljani — ali sluge nočemo biti več nikomur! Ako bi pa kedo res želel povzdigniti patrijotična čutstva med Slovenci, bo imel zelo lahek posel. Dajo naj nam, kar nam gre in kar drugi narodi v tej državi že zdavnaj imajo, pa bo naš narod hvaležen in bo tudi znal kazati svojo hvaležnost.
K slavnosti na Opčinah. — Poleg „Zvonove" 20-letnice praznoval bo tudi openski „Sokol" dne 21. avgusta svojo prvo obletnico.
Kaj pomenjajo sokolske vrste pri Slovencih — posebej še v okolici, — koliko ponosa in narodne samozavesti vzbujajo v ljudstvu se svojo izgledno disciplino ; koliko značajev utrja sokolska ideja — o tem ni treba nadaljnih besed.
Dovolim si samo to-le: Sokol čili, Sokol mili,
ki goriš za rod zvesto;
Tvoje vrste, sveže, čvrste, ljubav naj užigajo: pri mladini in „starini" za domovje miljeno.
Ti k svobodi, slogi vodi,
ki potrebna je tako! — V to : Na zdar ? ti kličemo.
In na veselo svidenje dne 21. avgusta! Že v naprej Ti pa pošilja bratsko-sokolski „Na zdar!" — Tvoj prijatelj
Sokol „sivi".
Zaupni shod narodno-radikalnega dijaštva 6., 7. in 8. septembra v Ljubljani, Mestni uom. v kratki dobi svojega ohstoia si je pridobil narodni radikalizem med slovenskimi akademiki, v splošni slovenski javnosti sigurna tla in velik vpliv.
Program, ki je bil postavljen na I. shodu 1905. v Trstu, naj se na shodu 6., 7. in 8. septembra v Ljubljani poglobi in razširi. Dnevni red izpolnjujejo sledeče pro-gramatične točke: 1. Versko vprašanje, 2. Narodnostno vprašanje, 3. Gospodarsko vprašanje slov. naroda, 4. Njegovo socijalno vprašanje, 5. Naše stališče napram politiki in političnim strankam, 6. Organizacija. — 5. sept. ob 8. uri zjutraj so sklicani k seji programatični odseki.
Poživljamo vse narodno-radikalno di-jaštvo, narodno-radikalne starešine in vse one, ki soglašajo z narodno-radikalnim programom in z njim simpatizujejo, da prijave svojo udeležbo na „Prosveto", „Mestni Dom", Ljubljana, da se jim do-pošlje izkaznica. Istotam se dajejo tudi vsa potrebna pojasnila. Tovariše in tovarišice opozarjamo, da je prošnja za znižano vožnjo ugodno rešena in prosimo, da vsak naprej pošlje 7 K za vožnjo iz Ljubljane v Trst (in nazaj) z režijskim prispevkom vred. Kdor se še ni priglasil, še to lahko stori! Pred odhodom v Trst je zbirališče dne 25. t. m. ob pol 11. uri v mali dvorani „Mestnega doma". Tu bo dobil vsak listek za vožnjo in znak. Odhod v Trst ob 11. uri 40 minut po državni železnici (via Jesenice). — Eksekutiva nar.-rad. dijaštva.
Uradniki južne železnice so imeli 12. t. m. zvečer v Trstu shod, ki ga je sklicalo „Društvo jugoslov. žel. uradnikov" sporazumno s tržaško krajno skupino „Oest. E. B.-V." Shoda se je udeležilo nad 70 uradnikov in mu je predsedoval g. Ivan Zoreč, predsednik „D. j. ž. u.", ki je pozdravil navzoče v slovenskem in nato nadaljeval razpravo v nemškem jeziku. Društvi sta sklicali shod zato, da uradništvo čuje naravnost od svojih izvoljenih zastopnikov, kaj da se je zahtevalo od uprave južne želez-ntce v uradni seji personalne komisije dne 24. in 25. junija t. 1. in kaj da je uprava na to odgovorila dne 20. julija. O stavljenih zahtevah so obširno poročali člani personalne komisije, gg. pl. Cerva, Mattausch, Sternadt, Posch, iPerutz, Rausch, Schmid in Ziniel. Ker generalno ravnateljstvo južne železnice noče odgovoriti pred 1. novem-i brom, se je po kratki debati enoglasno j sprejela sledeča resolucija:
„Dne 12. avgusta 1910 v Trstu zboru-j joči uradniki južne železnice sfriatrajo v imenu vseh uradnikov tržaškega nadzorništ-venega področja za skrajno brezobzirnost od strani tistih činiteljev južne železnice, ki z vednim vtikanjem med upravo in urad-ništvom ovirajo, da uprava še ni spolnila
tistih obljub, ki jih je generalno ravnateljstvo dalo že 1. 1907 z okrožnico 385, A. 1907 in ki provzročajo, da uprava še vedno noče poravnati dolga, ki ga je dolžna uradnikom. Zbrani uradniki nalagajo zato personalni komisiji, v katero imajo največe zaupanje, da ista postopa z vsemi sredstvi proti tem škodljivcem uradniških koristi in se vselej opira na uradništvo, ki složno stoji za njo. Od uprave same pa zahtevajo zbrani uradniki, da se zahtevam, stavljenim v seji personalne komisije dne 24. in 25. junija, takoj in popolnoma ugodi, in to tem bolj, ker uprava nima z ugoditvijo teh zahtev skoraj nobenih žrtev. Ako bi se upravičenim zahtevam uradništvu ne ugodilo, se le-to oprime z vso močjo in žila-vostjo boja, ki se mu ga je nalašč vsililo".
Pripomniti je, da so bile vse zunanje večje postaje v častnem številu zastopane, a da se tržaški uradniki italijanske narodnosti zaradi slovensko - nemško tiskanih vabil niso udeležili shoda!!
Ste-li čuli ?! Če torej niti v takih slučajih, ko gre za lastno usodo in lastni žep, ne morejo brzdati svojega sovraštva proti našemu jeziku, potem si ni težko predstavljati, kaki — divjaki so to še-le v političnih borbah ! !
Delna odprava oddajnih listov. —
C. kr. poštno ravnateljstvo razglaša:
S 1. septembrom t. I. stopijo v velja\'0 (in sicer za sedaj samo začasno) o predpisih o dostavljanju brzojavk sledeče spremembe :
1. Proti podpisu oddajnega lista se bodo dostavljala samo sledeča brzojavna naznanila:
a)	državne brzojavke ;
b)	pristojbin prosta in istim podvržena službena obvestila, katerih vsebino je sporočiti strankam ;
c)	zasebne brzojavke s predplačanim odgovorom ;
d)	zasebne brzojavke z brzojavnim ali poštnim prejemnim naznanilom, kakor tudi ta naznanila sama ;
e)	zasebne brzojavke, ki naj se naslovniku lastnoročno dostavijo;
f)	zasebne brzojavke, ki se v smislu § 5 brzojavnega reda izročajo sodiščem ali upravnikom konkurznih mas ;
g)	zasebne brzojavke, od katerih mora naslovljenec plačati potnino ali naknadno pristojbino ;
2. Vse ostale brzojavke se bodo naslovniku, oziroma po § 26 brzojavnega reda v sprejem sposobnin osebam splošno brez oddajnega lista izročevale, in odpada torej za naprej izdajanje oddajnih listov k brzojavnim sporočilom, katera niso navede pnrl točk !. a) do g). — Brzojavke, ki naj se izroče brez oddajnega lista, se sme eventuvelno vložiti tudi v zasebne pisemske Skrinjice naslovnikov, ako se na namembe-nem kraju nihče ne nahaja, ki bi se mu jih moglo pravilno vročiti.
Slavje na Opčinah. Brzim korakom se bliža slavnostni dan. Priprave se vršijo z mrzlično hitrostjo. Odbor se ni strašil stroškov, upajoč na obilo udeležbo občinstva na slavnosti.
Koliko važnost imajo Opčine za tržaško okolico v narodnem oziru, tega menda ni treba dokazovati. Le nekaj moram omeniti! To je: kako mislijo nekateri Italijani o naši „Opicini".
Lansko poletje je pater „Intfipendente" prinašal članke „Per 1'integrita dalla časa nostra". V teh člankih se je gespod pisec veselil, ko je pisal o Opčinah, češ, da si je tržaška gospoda izbrala te za letovišča ir trajna bivanja. Zato, da je to „časa nostra" Lanski nastop „Sokola" na Opčinah jim ni bil po volji.
Le pomirite se, dragi krivonesi okole „Indipendenta" ! Letošnja slavnost bo sestra lanske in Opčine pokažejo, ,da so bolj „indipendente" (neodvisne), nego „maipen-dente" sam.
Rekli smo : letošnja slavnost bo sestra lanske, — v moralnem oziru vsaj. Moralni (in gmotni) vspeh pa je tudi v rokah občinstva.
Ugodnosti, kakor že znano, so za obisk prijaznih Opčin primerne. Vozni listki po 1 krono se dobivajo v uradu NDO., pri vrata-rici „Narod, doma", v gostilni „Pri Francu", pri g. Kosiču, gostilničarju zadruge NDO.. v Trgovinski kavarni, v Čitalnici pri Sv, Jakobu.
Na veselo svidenje v nedeljo.
Podružnica CMD. na Opčinah nastavi svoj paviljon na veseličnem prostoru. Obrača so'tem ; potom do rodoljubnih Slovencev in Slovenk, da bi s kakim daiom pomogli v dopolnitev šotora.
Darove je poslati gospej Olgi Sosič :vi ali Zorki Draščekovi.
Za slovensko godbo. V soboto dne 13. t. m. se je vršil v prostorih „Konsum. društva" pri Sv. Jakobu vstanovni občni zbor godbenega odseka N. D. O. v Trstu. Kako veliko zanimanje vlada pri naših delavcih za to vstanovo, nam kaže dejstvo, da se je takoj vpisalo 45 izvršujočih članov, ki so deloma vplačali vstopnino 10 kron. Kake potrebna je res slovenska godba v Trstu, ki bi odgovarjala vsem zahtevam sedanjosti, nam pa priča'dejstvo, da so naši vrli delavci pripravljeni na vsako žrtev, da le pridemo Slovenci v Trstu enkrat do svoje godbe.
V Trstu, dne 10. avgusta 1910
»EDINOSTc št. 220.
Stran III.
Vsak izvršujoči član plača 10 kron pri vstopu, ali pa tudi v trikratnih obrokih. Za godala se plačuje 1 krono na mesec, dokler niso ista popolnoma izplačena.
Za učitelja godbe plačuje vsak sodelujoči član 2 kroni na mesec, za sedaj, do druge odredbe. To so gotovo precej veliki davki za našega delavca zraven še obstoječih druzih narodnih davkov. Kaj pa še le učenje, vaje ? Apeliramo torej na vse prijatelje godbe, da nas le kolikor možno pod-
Prošnje za brezplačno prepustitev ameriških korenjakov v omenjeno svrho je vlo-ložiti do zgoraj navedenega roka naravnost pri c. kr. namestništvu.
Tržaška mala kronika
Nevarna igra. Trinajstletni Viktor Reja stan. v ul. San Marco št. 31. se je včeraj igral s patrono za puško. Patrona je počila in je neprevidnega dečka ranila na levi
pirajo*" stem,~da" v" činTvečem ^pristopijo Dečfek. moral iskati pomoči na zdrav-
kakor podporni člani s prispevkom vsaj 20
stot. mesečno. To ni bog ve kaj; ustanovni
niški postaji.
Brutalen soprog. Vikt. Zanetti stan. v
član pa postane tisti, ki plača enkrat za vse- ul- deli'Olmo št. 4, je včeraj popoludne po-lej 20 K.	j svarila svojega soproga, ki je prišel pijan
Mnogo je odvisno torej tudi od ob-,domov- Ta ie Pa za odgovor vzel stol in činstva, da - li dosežemo svoj cilj ali vdanl soprogo po glavi, razbivši jej spodnjo pa ne.	j čeljust. 'Uboga žena je morala najprej na
Ker se prične z vajami teorije v soboto : postajo, potem pa v tukajšnjo bolniš-
dne 20. avgusta, se bodo tega dne še spre- nico.
jemali izvršujoči člani. Kdor ima torej ve-
V svobodni luki. V hangarju štev. 1
selje do godbe, naj se vpiše v soboto pri A svobodne luke je bil včeraj zasačen težak vaji, ali v nedeljo predpoludne v prostorih Peter Moret, star 20 let iz Vittorio v Italiji, N. D. O., krajevna skupina Sv. Marko- ko si je napolnjeval žepe z kavo, ki jo je LIoyd, v „Konsum. društ." pri Sv. Jakobu kradel iz nekega žaklja. ob navadnih uradnih urah!	j Aretacija. Predsinočnjem po 1. uri je
Na slavnost „Ladije" v Devinu, ka- bii aretiran na trgu Stazione 15-Ietni Adal-tera se bo vršila v nedeljo dne 21. avgusta bert Kavas in Prage, ker je bil v posesti se popeljejo Barkovljani s parnikom, kate- več sumljivih stvari. Bil je prej natakar pri rega je najelo pevsko društvo „Adrija". — Dreherju.
Prijavila se je tudi barkovljanska godba,! Koledar in vreme. — Danes: Ludvik katera bo med vožnjo svirala nar. komade. Tol. šk. — Jutri: Bernard opat. Uverjeni smo, da se tudi takrat, kakor vedno, Temperatura včeraj ob 2. uri popoludne polnoštevilno odzovejo zavedni Barkovljani; -t- 29'° Cels. — Vreme včeraj: lepo. ter da se pridružijo Adrijašem, da pridemo! Vremenska napoved za Primorsko : v častnem številu v zgodovinski Devin ter Lepo, večinoma jasno. Zmerni vetrovi. Vroče, pozdravimo brate-čuvarje našega morja. Tendenca za nevihte.
NB. Parnik odpluje iz Barkovelj točno j	w
ob 1 uri in pol pop., iz Devina pa ob 10.1	DrUStVOH^ V03tL
uri zvečer. Listki so na prodaj v podružnici:	- . - «	. ..
knjigarne Josipa Gorenjca v Barkovljah (Na- ' Dl.„ Drustvo jugoslov. zel. uradnikov, rodni dom)	Bližajo se slavnostni dnevi desetletnice
.. "	_	bratskega „Spolka čeških železniških urad-
Naročbe ameriških trt iz državnih nikov* in „Liginovega zborovanja". Tova-:rtnih nasadov Primorja za dobo sajenja riši, iskreno Vas prosimo, da pohitite v 1910—1911. C. k. namestništvo razglaša:; dnevih 10., 11. in 12. septembra v zlato Iz državne trtne zaloge na Primorskem se Prago '
na spomlad 1911 proti plačilu odda nastopna j Prosimo Vas vse, ki pohitite k tej množina amensk,h trt pod temi-le pogoji m s|avnosti, da nujno in ^go^o sporočite'
3 j\ i si™ ,■ ,	..	... osrednjemu odboru svojo udeležbo (Trst.
P.Jt"r raZoh evrops£'h ; Acquedot.o, 22, 3. nadstr.,) oziroma po-vrst. cepi,en h na vel.kahs.no R.parjo m Ru- jdruMžnjca, da m'0ren]0 ukreniti vse potrebno,
" T) ^.000 korenjakov (bilf veliko.istne!fp°Jfde P0SebneSa Vlaka' kakor bivanJa Riparje in Rupestris montikole.
| Žrebanje se vrši nepreklicno dne 8. oktobra 19iO ob 8. zveč.
loterije poilp. društva c, i plicpli nradiijjcoy
| Srečka stane 1 K 1 in njih udov in sirot ) Srečka stane 1 K |
I®5" I. glavni dobitek 30-000 kron ^
Dunaj, Schottcnring 11 (Sffi) Ml[s je ioiiti 7 mi rajalnicali, loterjjsu in Mtai.
■BHHMBnBm
	m
	HH
	fi n
	
	§113
	HH
	mi
	
	tm
velikolistne
v Pragi.
Odhod iz Trsta dne 9. septembra 8. uri 55 min. zv. z brzovlakom
ob
3) 800.000 kolci (reznic)	....... e . __ .	.	^ .„
Riparje in Rupestris montikole.	! f • un. 55 fmin-.zv- z brzovlakom številka
Cene trt za 1000 komadov so te-Ie : f5°2 cez Jesenice — Celovec — Selzthal a) ameriške cepljenke stanejo 140 K: T L,"c ~ Budjev.ce; prihod v Prago bi ameriški korenjaki (bflfe) za rev-!dne 0 septembra ob 2 ur* 35 minut ijše vinogradnike 10 K, za premožnejše1 P°Poludne-	Osrednji odbor.

Telovadno društvo Trstu.
„Sokol" v
nejse 30 K .
c) ameriške kolči za revnejše vinogradnike 5 K, za premožneje 16 K.
Potrebo revnejših vinogradnikov, ki naročijo trte po znižani ceni, mora županstvo vestno in resnično potrditi.
Cepljenke se borio oddajale posamični-kom Ie v manjših množinah, glavno v svrho razširjena boljših trtnih vrst.
Ako stranka naroči več nego 500 komadov korenjakov (bilf), ali več nego 2000 komadov kolči, si namestništvo pridržuje pravico, zaprošeno množino trt znižati primerno številu naročb.
Trte je naročiti najkasneje do 30. sep- prostor. Vstopnice prodaja vratarica „Nar. tembra t. I. potom občine, pri kateri se V!doma% kier se dobivajo tudi znižani vozni to svrho nahajajo posebne tiskovine. Po-, listki, zneja naročila se ne bodo upoštevala. Vsaki Predsedništvo „Narodne Čitalnice" naročnik trt naj v dotičnem naročilnem iz-j v Rojanu sklicuje za dne 19, t. m. ob 8. kazu v razpredelu za pripombe pristavi uri sej°- ysi odborniki in njihovi namestniki
so naprošeni. da se gotovo udeleže te seje. Vsak odbornik in oni, ki imajo nabiralne
stefcafcsfcafcrffei^teg^
rsU." kinematograf „jfffiria"
Elegantna dvorana, sestavljena po najmodernejših načrtih.
Vsaki torek, četrtek in soboto nov program.
VSTOPNINA: I. mesto 30 m., otroci in ?ojati 20 vin. II. mesto 20 m, otroci In vojafi 10 y.
~%jl--iii " > "i ir"~« i—u—| m~ m .	».r - > «—. ir~ . i
Avt. civilni zemijemerec
ait Pertot
se le preselil u Via Commerclale štev. 3 1. nadstropje, Telefon Z376
Priporoča >e »lavnemu občinstvu kot edini alovenski zomljemereo.
mi
HH
mi mi
HH
mi mi
m ri	irsiu-
Brate telovadce poživljamo, da se ^fev uc*eleže dre vi telovadbe za nedeljski nastop na Opčinah. Tr-J Vžaški „Sokol" nastopi pri prostih \\ /f? vajah in orodni telovadbi. Sokoli ^f^- v kroju se zber6 v nedeljo ob 1. uri popoludne v „Narodnem domu", da se popeljejo skupno z električno železnico na Opčine. Vse udeležence opozarjamo, da se mora vsakdo, ki se popelje z elektr. železnico, izkazati, da poseti sokolsko prireditev in sicer z vstopnico na slavnostni
za
lastnoročni podpis. Županstvo mora izpol-n;ene naročilne pole takoj poslati pristojnemu c. <r. okrajnemu glavarstvu, da jih predloži c. kr. namestništvu.
Trte oddajale se bodo samo primorskim vinogradnikom. Trgovci s trtami so izključeni od dobave prej označenih trt.
Cene se razumevajo od nasada v Tržiču (Monfalcone). Dotični znesek je položiti ob prejemu trt, oziroma, ako se te do-pošljejo po železnici pošti ali parniku, se isti povzame z embalažnimi in dovoznimi stroški vred, ki se zaračunajo po lastni ceni.
Vsak naročnik navedi natančno : 1) razločno pisano ime, bivališče in poklic; 2) davčno občino, v kateri se nahaja vinograd, ki ga je obnoviti; 3) zaželjeno vrsto in množino trt: 4) železniško in poštno postajo, kamor naj se pošljejo trte.
Ako bi bila zahtevana vrsta že pošla, ali če bi je ne bilo več v zadostni količini, nadomesti se z drugo.
Trte je pregledati takoj po sprejemu ;: morebitne pritožbe je nemudoma prijaviti i tufcajšnemu c. kr. nadzorniku za vinogradništvo. Na pozneje prispele pritožbe se ne bo oziralo.
Slednjič se opaža, da se ameriške trte
Sprejme se s I. oktobrom t. L
obrate vodja
••• •••
••• •••
za elektrarno z akumulatorji Stalno mesto, letna plača 2400 kron, proato udobno stanovanje, prosta kurjava in razsvetljava. Reflektira se le na povsem zacealjivega strokovnjaka z večletno prakso, ki je sposoben za Famostojno tehničao in aduinistrutiviio vodstvo. Oženjeni in kavcije zmožni imajo prelnont. Ponudbe, v katerih je navesti dosedanje službovanje atarOf-t in družinske razmere nasloviti je na
Elektrarna Kogovšek v Idriji.
zdravnika v bolnišnici.
G. J. SERRAVALLO
Trst.
Čast mi je Vam naznaniti, da sem tekom štirinajstih let preizku-šaval v svoji privatni praksi in v bolnišnicah različne izdelke kinove skorje v raznih oblikah. Dober okus, čistilen in okrepčujoč upliv, ki sem ga imel priliko konstatirati v bolnišnici prve vrste v Slivnu SERRAVALLO VO KINA- VINO Z ŽELEZOM (Vino di China Ferrugi-noso Serravallo), vse to mi potrjuje njegovo nadvladje med vsemi kre-pilnimi pomočki. Dosegel sem najboljše uspehe pri konvalescentih po nalezljivih boleznih pri malokrvni šibkosti izhajajoči od malarije, pri želodčnih boleznih provzročenih po prenapornem delu v vročih poletnih dnevih, pri oslabljenju vsled starosti, pri dispeptičnih deklicah in malo-krvnih ženskah.
SLIVNO, 22. oktobra 1909.	Dr. KAMBOSEFF.

7
POHIŠTVO
SOLIDNO: in : ELEGANTNO
PO ZMERNIH CENAH
RAFAELE ITAL1A
TRST - ViA MALCANTON - TRST £
K*aEK5!BR5W?
vr~ £
Ali se hočete po ceni obleči ?
Pojdite v dobroznano trgovino
ALLA C IT TA' Dl TRIESTE
Trst, niica Siosno Cariaeci št. 40 (prej Torrente)
Tam dobite
Moške obleke ... cd Kron	13 do 56
Obleke za dečke . od Kron	6 do 30 Otroške obleke . . od Kron 2 do 20
Velik izbor blaga iz inozemstva in iz domačih tovarn. Velika zaloga srajc, hlač ln dragih predmetov za delavce.
Sprejemajo se naročbe po meri.
ALLA ClTTA' DI TRIESTE
Trst, ulica Giosne Carincci štev. 40 (prej Torrente)
Zaloga obuvala
■■■■ in laflfna delalnica ■■■■
PAVEL VISINTINI
Trst. ul. Giosue Corducc! 3].
Fllljaika al. S. Sebaatlano 8.
Velika izbera moških in ženskih čevljev. - Poprave se izvršujejo točno in solidno
U
o
<
»*
33
O tO 00
p. M*«k ■
Išče
vratar.
op izurjenega čevljarja, ki bi prevzel delo na svoj račun. Via Economo štev. 5.
1351
Potujete ? ? ?
Dovolite en nasvet: Poglejte si; pred odhodom na novo dospelo izbiro ženskih torbic, novčark in —Hi— vsak. kovčegov v domači trgovini
načeloma ne bodo oddajale brezplačno. —	Jvana RllCkei", ul. NuOVa 29
Izvzeti so samo slučaji, v katerih se manjši __'
vinogradniki zavežejo, da nasade ameriške	lil Za ženske ! Klobučnice I za moške matičnjake v svrho pridelovanja podlog.
r
= Predno nakupite pohištvo, blagovolite obiskati
I zalogo pohištva Angelo Palma
TRST, ulica Giosue Curducci 20, kjer najdete solid. blago
po najnižjih cenah. "Vi
Pri nakupovanju jedilnih, spalnih in nOVODOrOČenCem IZZ prejemnih sob, posebne olajšave	* r	—	-
mm rn
Priporočamo našim KOUltfSKO CIKORIJO 2
- - gospodinjam----iz EDINE Slovenske Tovarne v Ljubljani. - -

Stran IV
►EDINOST« št. 229.
V Trstu, 19. avgusta 1910
pole, naj prinesejo iste gotovo seboj. B^at- vic odpeljal z avtomobilom po svojih poslih, rki: Na zdar !	Med vožnjo je počila zavornica in avtomobil
Odborniki „Delavskega podpornega se je zaletel v jarek, kjer je pokopal pod društva" so povabljeni, — da se danes seboj Markoviča in njegovega šoferja. — dne 19. t. m. ob 8. uri zvečer udeleže od- Oba so v brezupnem stanju odvedli v Da-borove seje v društvenih prostorih.	ruvar.
Društvo „Sokol" in pevsko društvo • Na aeroplanu preko Pariza. V petek ..Zvon" na Opčinah priredita veliko slavnost je znani aviatik Latham preletel ves Pariz dne 21. avg. t. 1.	od vstoka do zapada, v višavi 250 metrov.
Slov. akad. fer. dr. „Balkan". Skli-! — Občinstvo ga je navdušeno pozdrav-cujem sejo vseh načelnikov odsekov in klu- Ijalo.
bov ter članov istih za jutri soboto, 20. t.! Panika v Marijaceljski romarski m. ob 6. uri točno v Čitalnico. Ob 7. uri cerkvi. Iz Marijacelja poročajo 16. t. m.: odborova seja.	Včeraj med slovesno mašo je iz neznatnega
Ob 8. uri zvečer v „Narodnem domu" vzroka nastala med številnim v cerkvi zbra-pri sv. Ivanu občni zbor. Predsednik. nimi verniki velika panika. V gnječi, ki je
--nastala, je bilo več oseb več ali manj po-1
D A R O V L	škodovanih. — Prevrnila se je bila namreč j
—	V počeščenje spomina pok. Slavec sveča pri glavnem oltarju in vosek je začel , Angele* darovali so njene sestre, bratje in goreti pod svečnikom. Verniki nahajajoči sej svaki pri Sv. Ivanu 25 kron za podružnico pred velikim oltarjem so takoj pričeli bežati S". Cir. in Met.	1 proti izhodu Vsled tega je nastala v cerkvi
—	Mesto razsvetljave na predvečer 80- med 3000 osebami velika panika. Vse je j letnice cesarjevega rojstva daruje fotograf drlo proti velikim vratom. Ljudje so eden A. Jerkič 2 K za šentjakobsko podružnico drugega pehali na tla. — Pri tem so bili Cir. in Met. — Denar" hrani uprava.	trije težko ranjeni, da so morali v bol-
----nišnico.
Požar v Gossensassu. V Gossen-
TRVDKA
Adolf: Kostoris
skladišče oblek za moške in dečke
Trst, via S. Giovanni 16, I.
TELEFON štev. 16-83. (zraven restavracije Cooperativa ex Hacher) prodaja na mesečne ali tedenske obroke obleke in površnike za moške, perilo itd.
Najdogovornejše cene.
POZOR! Skladišče ni v pritličju, ampak v prvem nadstropju


Širite EDIINOST
Devin fa avg" -^ga'ta'v oko-j ^ ™ lici, ki ne bo v nedeljo zastopan v Devinu, j ose™ hls> sama Pr,vatna poslopja, bkoda je
Saj so vsi prepričani, da to ne bo navadna < vel,Ka-	__________________
slavnost, da ni to le običajno razvitje, am-j pak da gre za pomembno manifestacijo, j Pokazati hočejo Devinci, da niso še padli,; da še stojijo, da krepko delujejo, da ohra- i nijo Devin v narodnih rokah. In to je j usodne važnosti, kajti, če bi pal Devin Ita-j lijanom v roke, bo potem sovražniku prav j lahko, da si osvoji vso to črto ob Adriji!
Tudi za to slavje sodelali sovražniki mnogo zaprek, a premagali smo vse. Sicer ne molčijo še, a to naj bodo njih zadnji vzdihi!
Tudi iz Kranjske, posebno iz Ljubljane, ki vedno simpatizirajo z našo ombejno brambo, počasti nas v nedeljo več rojakov.
Če že narodnjaki iz Ljubljane toliko
■■■■■■	IIAUOGLAHIHi	
	MALI OGLASI se računajo po 4 stot. besedo. Mastno tiskane besede se računajo enkrat več. Najmanja pristojbina stane 40 sto-tink. Plača se takoj Ins. oddelku.	<»►1
Norberto Nachtigail
Trst, ulica Nuova 4!, Trst (Palača Salem) je prevzel zastopništvo ve-
' like svicarske urarne ter
zamore radi tegn prodajati :: vsakovrstne ure	. _...
¥elika zaloga, koles
RUDOLF ROTL
TRST, ul. Acquedotto 21. Telefon 1238
Zaloga koks Peugeot, Waf-fenrad, Stan • dard od 150
kron naprej. Pnevmatiki in potrebščine,
Mehanična delavnica. Hitra postrežba. Ce? e ====== zmerne	__— .. ...
■	IS
■	■H
po toonrnis. cenah.
Potrebščine za urarje se prodajo
po najzmernejših cenah.
Brizgalnke
raznih vzorcev. - Popravki z največjo natanjčnostjo in jamstvom se izvršujejo v mehanični delavnici inštalacij kakor tudi vode in plina
|Q. Meh & A. Boschin
Trst, Via Rossettl 5, Telefon 133, rim. I?
Iščem
učenca za izdelovalnico ur, ulica Nuova štev. 41, Pfcluča Salem.	1342
18-letni mladenič
:: zmožen nemškega slovenskega in itali-janskega jezika, z dobrimi spričevali, ki je nekoliko praktičen pisarniških stvari, išče primerno službo. Ponudče pod „Kaligraf" na Inseratni oddelek Edinosti.	1318
Pjtflfl^ »p t' koj 5 novib. solidno izdelanih ~ ,	, ... • -r . •	j I riluo O C sodov od 400 litrov, pripravnih za
žrtvujejo za nas, koliko naj pričakujemo od tlet 0broči iz cinKa Naslov insefatni oddelek
naših najbližjih sosedov iz goriške in tržaške Edinosti.	v	2000
okolice, za katere so preskrbljene najugod-'
nejše zveze po železnici!
Mislimo, da vsakega pravega slovenskega rodoljuba skrbi naša bodočnost. Veseli ga vspeh in žali ga nevspeh. Zlo je le ♦o, da se ali grozno navdušuje, ali pa neizmerno žalosti. — iWi pa pravimo: ne navdušujmo se brezplodno in ne jadi-kujmo !
To prav nič ne pomaga! Raje pre-sojajmo hladno razmere in temu primerno urejamo svojo politiko. Silneje, nego kedaj prej se javljajo navali naših nasprotnikov na Devin ; zato nam treba jeklene žilavosti in železne odločnosti, ako bomo hoteli z vspe-hom odbijati te sovražne napade. Da bi bili tem krepkeiši v tem boju, postavili smo si svoj prapor, katerega razvijemo v nedeljo, pod katerim naj bi se zbirali vsi v mogočno falango proti požrešnemu tujcu. A v tem boju nam je treba pomoči, da ne pod-ležemo. Zato kličemo vsem, da pridejo v nedeljo, 21. t. m. v Devin in da nas navdajo s potrebnim pogumom ! — Vemo, da zahtevamo zopet narodne žrtve.
Toda temu nasproti opozarjamo še enkrat na neizmerno važnost aevinske pozicije, ker brez nje bi naš živelj izgubil kontinuiteto ob obali od Trsta proti Goriški.
A ravno to moramo ohraniti radi kom-paKtnosti naših bojnih vrst!
x Iz gradeškega hospica se vrnejo danes v petek, otročiči, ki so se tam zdravili na stroške dežele.
Dotični stariši se opozarjajo, da dospejo otroci ob 6. uri pop. na južni kolodvor, kjer naj jih pričakujejo Letos se otroci namreč ne popeljejo, kakor druga leta, z žardinijerami na Travnik, ampak se izroče starišem že na južni postaji.
x V Tržiču je utonil pri delu delavec iz Nemčije imenom Peter Tosmer, ko se je vozil s čolnom po morju v družbi treh tovarišev. Druga dva sta se rešila. — Žandarmerija je zaplenila nekemu de Bassa klobuk, ker je imel na njem demonstrativno širok trak v italijanskih barvah. Zdi se, da je tam prava iredentistična zalega !
x Goriški mestni svet ni imel že dlje jasa nobene seje, da-si je obilo nujnega In važnega gradiva, ki bi se moralo pretre-sovati.
Tudi za cesarjev jubilej ni bilo nobene seje. Mi ne bi omenjali tega, da ni glasilo magistrata objavilo neko vest, ki naj bi nekako opravičevala mestne svetovalce in ki se jej je poznalo, da je bila naročena od mestnega magistrata.
Razne vesti.
Hotel pogorel. Iz Merana 15. t. m.:
Danes zjutraj je pogorel hotel Karersee. Vzrok je popolnoma neznan. Tristo gostov je brez strehe.
Grozen ciklon. Iz Madrida javljajo: Grozen ciklon je povsem uničil mesto Sabina de Formentera na otoku Majorca. Prebivalci so se na ladijah rešili na bližnje otoke
Velika avtomobilska nesreča pri Daruvaru. Iz Daruvara poročajo, da se je 11. t. m. tamošnji posestnik Toma Marko-
Rivci trnnuor vešč Bloven9kega in nem-
DIVOI II yUVGU <kega jezika	v govoru in pisavi, knjigovodstva in korespondence	i 5 č e takoj primerne službe v Trstu ali v večjem kraju na deželi. Dolgoletna spričevala. B agohotne	ponudbe pod „Trgovec" na Inser. odd. Edinosti.	125S
Notarskega
kandidata sprejme takoj notar Hudovernik v Ljubljani. (1335
od 100 do 400 litrov z železnimi, počinjenim i obroči, se proda v Gorici, Kiva Curno 8.	1321
120 sodčkov
Anstrijaosio parotoeilarsio drnštvo Da dionice : „DALMATIA" :
VOZNI K E D
veljaven od 16. julija 1910 do nove odredbe.
Proga TB3T-METKOVIĆ A
Odhod iz Trata v ponedeljek ob 5. uri popo-ludne. Dohod v Trst v soboto ob 6 uri zjutraj. Proga TRST-METKOVIĆ B Odhod iz Trsta v četrtek ob 5. uri popoludne. Dohod v Trst v sredo ob 6. uri zjutraj.
Proga TB8T-METKOVIC C Odhod iz Trsta v soboto ob 5. uri popoludne-Dohod v Trst v četrtek ob 6. uri ziutraj.
Proga TRST-KORCUI*A. Odhod iz Trsta v torek ob 5. uri popoludne Dohod v Trst v ponedeljek ob 6. uri zjutraj.
Rogaška kisel. Jemplev
Radinski vrelec. Najboljši minHralni vodi.
— ZASTOPNIK —
-Lacko Križ - Pula
WIESENREITER & Co., TRST via Gioachino Rossini 20.
CANTI JUGOSLAV! h. Kušarja
«30 dobivpjo v „Slovanski knjigarni in trgovini papirja" JOSIP GORENJEC. Trst, u'. Valdirivo 40. Knjiga stane broš. K 3 lično v platno vezana K 4
Proda se
po nizki ceni hiša z 2 nadstropji H prostorov in klet, 200 &vad. m. zemlje. Pri hiši pitna voda. Lep prostor za gosiiluo ali prodajalno jestvin. Za obve^tiiev obrniti se je na Antona Kreševič, Sv. M. M. zgornja št. 10.
Gostilna
pri sv. Jakobu, prostora za iUO oseb, s celim konfortoui, odda se po ugodni ce&i 10C0 kron. Najemnina 1200 kron. Gostilna je pripravna za društvene sestanke. — Pojasnila daje CollarBicb, Kavarna Corso od 9.—11. in 3.-6.
P
i m
Gospodar, in konsum. društvo
v L' kvi Da Krasu, da svojo prodajalno z mešsnim blagom v najem Pogoji pri načelat?u._1336
Najfinejši Portlands^i cement
lu hidravlično apno (Roman) ne vdobi pri Marinu LUXA na Prošeku.	1055
Hočete so prepričat? ?
obiščite velika skladišča
.arijecd
Ponte daNa Fabrs 2
fvo£«\! TorreutC:
Vt;Uk iebor isgotcvljccih oblek ca inuSke rr deekt i.-a.cmi ?» r.troks. Povrgniiri, neodne jope. kakor tudi r znib pjdetetov Obleke zv. dom in 'lelo. Delavske j	1 x iifiki toden, Nepjcmočljivi piešči (pristni
s-^jefki) Specijaliteta: blago tu- ii» inozemskih s- »»»u -Zgotov.jajo ae obleke po in en po najnovejSi t..- ći. točno, solidno is eiepantn^ po tiskih cei-ab
ul, Pnzte &ii3Ǥ
Aila cilti di Le od:*
Bogomil Fino §
: bivši urar v Sežani : ^
Bt
ima svojo novo	fcj
PRODAJALNICO : UR
-- v TESTU --ulica V. Bellini 13
(nasproti cerkvi sv. Ant. nov)
Usnkourstne uerižlce
FO TOVARNIŠKIH CENAH

Tekočina „KORANA
ki : je najboljše ^muiiniin sredstvo za po kfnčevtnje stenic. Doliva se v g avnih mirodiln cah. Zalega v ulici Alfieri štev. 10, ^krinjar, Trst (1226
Velika soba
prazna, z dvema oknama, vsa prenovljena, se odda v ulici Barriera veccbia 13, IV n. od spredaj. Več se izve Etrriera 17, Pekarna.	1311
van
S	Efni
Miheučić&Co. ^B
Odda se
1 dtel . International ' v Tržiču
(Moi falcone) z dnem 26. oktobra 1910 ped ugodnimi pegoji. Sprejemnik mora biti zmožen slovet.sčire, nemščine in italjacščine. Več se izve j ri lastniku hotela ali pa pri Inser. oddelku Edinosti.	129->
Mihael Pernarčič
Trst, ulica Komagna 16, stavbeni in umetniški mi-:ar, izvršuje vsakovrstne specijal tete za notranje in zunanje uredbe v stanovanjih, pisarnah itd. Oeae zelo zmerne Priporoča se vsem Slovanom. 7oŠ
MEHANIČNA DELALSICA
Trst - Via Tiziano Vecelio ste. 4 - Trst
SPREJEMAJO SE V POPRAVO PARNI STROJI IN KOTLI, VSAKOVRSTNI MOTORJI NA GAS IN BENZIN. — VSAKOVRSTNA INDU. STRIJALNA DELA V KOVINAH IN KOLARSKA BAKRENA DELA
VSE NAROČBE SE IZVRŠIJO Z NAJVEČJO ...... SKRBNOSTJO IN NATANČNOSTJO.......
PRORAČUNI IN NAČRTI. ^ p-,	TELEFON ŠTEV. 22-53-
3
•i ■ i
ral
Pekarna in sladčičarna . Ivan
Po r+ni-Q lici O Trst' v,a Cavana št. 17 (na-rci LU L OU£>IU eproti sodišču). Zalagatelj društva „Socleta Cooperativa fra Impiegatl privat" v Tr- j 8tu. — Tovarna mornarskih biškotirov. - Priporoča svoj velik izbor vedno srežega kruha in sladčic, — i Zaloga vsakovrstnih like rov in vin v steklenicah, j Sprejemajo se naročnine tort in krokantov za vsako ( priliko. Postrežba na dom. — SVOJI K SVOJI >1 !
r
I FR1DI
FRIDERIK SCHWARZ
Trst, Via Valdirivo št. 3, Trst
Zastopnik : znanih ; mlinov SZMOLENSKY & COMP. ■■■■ SZABATKA ■■■■
Pral parni mlin Bćkćscsaba
Akcijska družba parnih mlinov Baja. — Zastopnik za Trst, Goriško, Istro in Dalmacijo.

Panificio Triestino

««
ec ti
Ofuorileu filijalke na Opcinab
ob sežanski cest).
••a
N0VC POGREBNO PODJETJE t fSi
paS.'T z bo»st9 npreito xa vsakovrstni pogreb.	in prodajal-nico mrtvaških predmetov in vsakovrstnih vencev iz umetnih cvetlic perle, porcelana. — Velika zaloga
voščenih svd
Prodaja na debelo m drobno.
Corso 49 (Piazza Gol doni) Tel.
dru j na
14051
mi