v t4r*k. .'utiia in NUtf ihti* m »»U* ' *'*"•
m«   )*y»?M»■
,iu lil* »*'• - ■< , pol m* . . * ■• - -, titrl l-li . : .. s" ••
I'« piliti :
it ti« l(W iu fl. -
M iiol IfU . i .. - •• M ..trt Ml * ..   M ..
VrfdmiitT« !»•»»»■'*♦•
i «
IN Bo! .iti
O/ n,i ni 1.1
t* luva|m i«Wl«f«4 »Mt<» t« pla^nj« .. Ir , , p »>• nallM■■• I kr.t.
r. Vr. f» <• Hika "kr.i.
4 kr. b -r Ulka »krti -
T#,'H  pISIIIMikt m pilil U
j«J0  p.) pi.Ht„IU.
»nI lin.-l j« pUfat -k (ilempelji it 3Ui.
K,,V.i|ii,i        i,., tr.i.'ij.,. Jopi,i Mkj ur MafMMjii > fr*rikujt»j.>.
\" AIiii*ilx>i
nun-;. 1M<><>.
Tečaj II.
Ozir na zadnje čas« slov. politike.
(Dalje.)
Izgovor, da sta tudi Seska prvaka dr. Itieger in oče Palacki v poslednjem času v mestnem zboru pra2kempokaza.it, da sta tudi ona taku modra in politično zrela, da se oportunske politike ne sramujeta, je čisto prazen in smešen dokraja. Kajti dr. Hiegerinoče Palacki sta v istem mestnem zboru izrekla, da bi rajši svoje življenje dala, nego svoje politično prepričanje kot obleko spreminjala. Ona sta le nasvetovala, da ni treba zarad deklaracije v mestnem /boru Jo posebnega sklepa delati, ker tako že vsakdo Ve, da je tudi mestni zbor istega prepričanja, in ker bi mnogi mestni odborniki, ki so kot deželni poslanci deklaracijo podpisali, s takim sklepom sumi sebi bralo dajali. Mestni zbor je ta nasvet s 33 glnsovi zoper 17 sprejel, ali gotovo je, da bi ne le Kieger in Palacki, ampak tudi vsi tisti mestni odborniki, ki so za in zoper nasvet glasovali, zaista raji vse pretrpeli, raji svoje življenje dali. nego da bi, izneverivši se federalizmu, od reci same odstopili, ter dualistom češko narodno in historično pravo v Cishijtaniji utapljati pomagali. — Za takove čvrste možake smo tudi mi slovenske prvake držali. In kako jih ne bi , ko so nas tolikokrat zagotavljali, da so iskreni federalisti , in da hočejo vselej takovi ostati, — ko jo eden izmed njih že naprej vsacoga preklel, kdor bi v takovo državopravno pogodbo privolil, ktera bi politično rnzdrobljeuje naše potrdila, — in ko so .Novice1* same zatrdilo (I,. 45. 1. 1867), da narodna večina kranj. dež. zbora, dasiravno je brez adrese poslance v „reichsrath'1 poslala, ostane vendar le še zmerom „istih misli , istega srca?" Kuko je ta večina obljubo svojo spolnovala, kako je „istih misli, istega srca" ostala, pokazal nam je dies miseriae — 5. jun. 18(17, ko so slov. drž. poslanci v reichsrathu, kterega so sami za neustavnega spoznali, izneverivši se češkemu in svojemu lastnemu programu za dualistično adreso glasovali, ktero so malo ur poprej največo nesrečo Avstriji in „grob našemu življenju" imenovali; kako so obljubo svojo spolnovali, znano je tudi dovolj h poznejib sej rcibsratovib in iz lanskega dež. zbora kranjskega.
Ali ni po vsem tem čudno čudo, kako so se kdo drzne oportuusko politiko slov. železničarjev s toliko dosledno politiko dr. Uiegerja in očeta Palackega primerjati in zagovarjati? Tukaj ni treba človeku „velikomu politiku" biti, ampak najmanja mrvica političnega razuma že zadostuje k spoznanju, d« je kolosalen, do noba visok razloček med oportunstvom čeških prvakov in naših. Ako bi se bili slovenski oportunei takove oportunitetno politike držali, kakor češki prvaki, ako bi bili Cehom enako dosledni ostali, ne pa s zajčjo pogumnostjo Hlagotinšeku neinškomagjarskega dualizmu uresničevati pomagali, bi bil prej ko ne, nesrečni dualizein mrtvorojeno dete ostal, a češko in ž njim vse slovansko pravo se ne bi z barbarskim veseljem preziralo, kakor so zdaj vkljub 19, §., in vselej lojalni Cehi se ne bi za plačilo v takovih nezaslišanih stiskali nahajali, v kakoršnib se dandenes nabijajo , med tem ko Klapkovi gospodovanja in malih davkov lakonini rojaki moiujejo in prevzetujejo, kar se da. Kajti, dasiravno nas je, Slovencev le malo, vendar bi s svojim izstopom iz. državnega zbora neizmerno veliko sebi in Čehom pripomogli, ktero zdaj decembristi preganjajo kot edine Inlovrat-neže, ki nečejo v nesreči sreče iskati. Pa tudi Poljaki in Tirolci po Izstopu
Slovencev nemSkomagjnrskega liberalizma dolgo več podpirali ne bi, in znano je tudi, da je na HrvaŠkem zdaj gospodujoči m Magjaronotn še le potem greben tuko visoko zrastel, ko je pravim narodnjakom hrvaškim, spoznavšim, da se na nektere pseudo-federaliste nikakor več zanašati ne morejo, srce do zmage federalizma popolnoma upadlo. Tako je torej ne le naše, ampak vseh avstrijskih Slovanov in cele Avstrijo sedanje dualistične nesreče večidel le hladnokrvnost in nedoslednost tistih slov. drl. poslancev kriva, kteri vsakemu prevročo kri in nezrelo neoportuusko, nepraktično politiko očitajo, kdor se predrzne grajati njih vso graje vredno nedoslednost — Ali kar je najžalost-neje, je to, da se je tudi vsa narodna vrčina-f.'kritiijsken, deželnem zboru zapeljati pustila v njih nesrečno oportunstvo, in da tudi potem ni hotela nič za rešitev svoje časti iu svoje doslednosti storiti, ko jo videla, da si očetje dualizma gališkega de/, zbora razpustiti ne upajo, dasiravno je ostro reso-lueijo zoper čislajtaiiizeni in za samostojno«,*. Galicije napravil. Ako ne bi tudi naši deželni poslanci prehladne krvi imeli, bi se bili vsaj oni neprestra-šeno in enoglasno za naš pravi blagor, za zedinjeno Slovenijo potegnili in le.Milncijo zavoljo nje napravili, ne pa vprašali: kaj bodo k temu graški, celovški in drugi sosedni deželni zbori rekli, kajti znano jn, da bo mačka zmerom trdila, da ima [travico miši loviti, in da volku — kakor jo že staro': davni Ksop pisal jagnje vodo kali, če tudi pri potoku niže od njega mimo stoji in pije*). Da jo treba Se le knjižico pisati in ljudstvo naše o potreb/ zedinjena podučevati in potom še le da z.adobirno zadosti trdno podlago, da bomo lebko tudi na Kranjskem v dež. zboru in v taborih zedinjenje Slovencev zahtevali iu cislajtaniznia se branili - - to besedovanje je za kranjske Slovence razžaljivo, ne pa praktično in politično zrelo, sicer jc tisti človek tudi modro iu politično zrelo ravnal, kteri dasiravno je imel palico v rokah, se ni hotel branili od soseda naščuvaneinu psu , ki ga jo neusmiljeno trgal, ampak je le prav ponižno in tihotrpivno govoril: „l.e caki, le caki I4* jaz bom kupil psico, ta bo imela mlade, mladi bodo zrastli — pa te bodo" — tako dolgo, da gaje pes popolnoma raztrgal.- Ne rečem, da bi bila knjižica, ktero misli slov. politično društvo v Ljubljani izdati, odveč, marveč prav dobro bo došla kranjskim in vsem drugim Slovencem , ali toliko rečeni iu vsak uašinec. če tudi nima za našo reč prevročo krvi, mi bo pritrdil, da Vanjski Slovenci takovo knjižice še najmonj potrebujemo, ker ni misliti mogoče, da bi tako nespametni bili, da bi ljubeznjivih rok svojih slovenskih bratov, ktere nam oni od desne iu leve prijazno ponujajo, od sebe odbijali. Kranjski deželni zbor s svojo narodno slovensko večino bi bil torej lo svojo dolžnost storil, če bi bil tudi brez knjižice resolucijo za zedinjenjo napravil, kakoršno štajerski, koroški in primorski Slovenci zunaj dež. zbora le v taborih napraviti morejo. Stirski in primorski Slovenci so v svojih taborih, kakor je znano, tudi brez knjižice prav lepo in enoglasno za zedinjenje glaso-
») Slovenci telimo Nemcem vso dobro, ali nadvladati »e jim več no puBtimo , će tuđi pravijo, da MS iz sumu čiste ljubezni tako strastno' k selii stiskajo. Zarad tega nam no ka/.e družice, nego ločiti so od njih. / ločitvijo iu zedinjeno Slovenijo ne mislimo novih /dra/.eb napravljati, marveč, šele vse toliko neprijetne /dražbe in prepire zarnd narodnosti končati in poravnati, kakor je storil miroljubni Abraham loSivii s« ml Lota, Vsak človek, ki jo prijatelj miru iu sprave, morili lil se torej tega veseliti. 1'odn ako se misli kranjski dež. zbor z« zedinjenje se lo potem potegniti, kader bodo koroški, štirski in drugi dotični de/, zbori, ki imajo DOieue „der volker Mroit, er sei verpont" vedno na jeziku, vanj privolili, potem ne bo čakanja krnjn ne konca. l*is.
ta
Poslednji bosanski kralj.
(Zgodovinsko-romantičen obraz; češki ipisal Prokop ( liuclialoušek, poslovenil PodgoriČSft.)
111. Dalje.
»Živili tudi vi, junaci!* — odzdravi jim Tomaževi«' s zvučnim glasom, da ga daleč čujejo, „da se niste zbali bojnega vika ; kraljevi porjaiici, čo hto naklestili sovražnika in vnovič proslavili se, čast vam in dika zato, ker ble ostali in vzdržali na odkazancin mestu, ker se niste dali zapeljati v boj na lastno kvar. Hvala vam, junaci! A čo prav so še vstajni prapor vije tam na belajskih zidinah, ker se je Vukman umeknil nastavljeni pasti, nič ne marajte, da ga nisto denes vjeli v zanjko, saj ga pa jutri lehko vjemete in vendar-le pod noge dobosto Vukaianovo zastavo !" —
Ko neha govoriti , jame jezdariti med vrstami. Vojaški krič ga spremlja od vrsto do vrste.
.Izborno znaš govoriti," — pohvali ga Radić, ko kraljevič ogleduje vojsko. ,Skoro bi jim bil dokazal, da so se proslavili ti, ki so doma ostali za pečjo ; to abotno ljudstvo pa ti veruje, vriska iu meni, bog zna, kako junaški jo vojskovalol — Ali!" -— na enkrat umolkne, — .kje pa imaš vrvico za kiužal, Tomažović 1" —
Tomaževie segne ob bedri, koder mu zmerom visi svilena, s zlatom protkana vrvica, na vrvici pak prekrasen handžnr. Ali to trenotje ohledi!
.Pustil sem jo tam — od strahu — v šatoru je," — šepne.
.Tedaj — tekoj nazaj," — reče mu Radič, „zato da kdo poprej ne pride v šator.*
Na vrsti so že poslednji oddelki, skokoma se bližajo perjanikom — tihim, otožnim v vrstah, ni vskrik jih ne pozdravi.
„No, zdaj govori zdaj, Tomaževie, in pokaži kako znaš govoriti!" — vščene ga Radić. „Jezu se na te, zato ker si same pustil ves čas v hudoui boji ; preresen je bil Vukman. No, Tomažezić ! kako ti dopadajo t.i mračni obrazi? ha, sveti Sava! mrmrajo! nuj, upokoji jih ! dokler perjanici niso s teboj, tako dolgo te tudi ona vojska ne pozdravi za kralja, saj tudi no sme!" —
Počasi Toniftžević korači med perjanike. Smeh, ki mu jo letal okrog ust, ko je ogledoval ono vojsko, ta smeh ga je minil ; poveljniška resnost, ki vojvodam sije z obraza o bitvi, vsa ta resnost se pokaže na njeni, ne zapusti ga ni, ko perjanike čuje, kako zabavljajo. Drži so, kakor jih ne bi slišal.
.Ali zdaj še le, Tomaževič!" — vikajo perjanici z vseh strani, .kje pa si bil poprej — bojni čas?"
.Zakaj te z vojsko ni bilo na belajske zidine? saj si bil obljubil."
.Molčite, molčite!" — posmehujejo so nekteri, spal jo kraljevič, in predao se jo do dobrega i/.drauiil, našel je Vukman, kar je iskal, a boj je nehal."
„A tako!" — smejajo se na glas, „zato se nam posmehuje ta vstaj-nik izza svojega oziilja, ker je kraljevič zaspal in spal, a torej, aha, zdaj pa že znamo!"
Tomnževiću so nič nc spremeni obraz, prav nič, ko ga tako pikajo iu zasmehuje; s kratka: hladen korači med nje, na sredi pa obstoji; mirno se ozre po vrstah, ali vendar tako mogočno, tako, da je vsakemu vojščaku izbudil čast do se.
Celo perjanici, da si razburjeni ,   vendar umolknejo zaporedoma.
,Kaka lepa četa junakov
jame Tomaževie hvaliti, .rojenih
kraljevskih stražnikov, varuhov sveto slave svojim kraljem; nocoj so zopet proslavili sebe, proslavili Bosno; kraljevskim porjunikom, — kdo jim jo kos V"
23
Tako moje pismo zavoljo kakih malenkosti kom pulila iu kresala, da
Ozir u.i zadnjo raso slov.
■ Dalj.-..
A sloven-ka večina v z nasprotniki svojimi je bila
ranjskem det. zboru se jo i tudi i vladnim /astopni-groza, 0 najvažneji zadevi      o dualizmu
pa si ni upala do zadnjega ni besedice »pregovoriti. To molčanje se je s tem isgovsrjalo, da se deželni zbor ni mogel pretresa nove ustave lotiti, Iter i,,n se nov« ostava le predložila m; ali deželnega zbora dolžnost j« bila predložbo zahtevati, ker po stari ustavi je imel dež. zbor pravico po-ibnce ivojfl V pravi, skupni državni zbor v .gesainmtreichsrath" po-iiljati.apodnalistični ostavi mase je ta pravica le na poldržaven zbor skrčila, s tem se je kompetencija njegova, torej tudi Jandesordnung"1 sama bistveuo spremenila, ta po s,, vsled 38. §. dež. reda ustavno in veljavno spremeniti De more, dokler deželni zbor sam v to ne privoli, v kar privoliti ne more, dokler bo mu \ privoljenje in potrjenje ne predloži. Izgovor, da ni visoka vlada nove ustavo dež, zboru predložila, je torej čisto prazen. — Kazen tega jfl jmel ,\,-.. zbor v sl^d 19. §. dež. reda pravico, novo ustavo — sam v pretres vzeti in izreči, ali so na Dnnaji skovane nove postave deželi koristne ali škodljive. Zatorej so Poljaki v svojem dež. zboru izrekli, da jim ni duali/.ein. zlasti pa cislajtanisem celo nič po volji; oni so adreso in resolucijo za .samostojnost Galicije, torej zoper sedanji dualizem napravili, čeravno i i m u i visoka vlada d u a 1 i s t i č n 0 u s t a ve v p o t r j o n j e predložila Mi Slovenci so z dualisl ičuo ustavo še veliko menj zadovo-liti moremo. Nam je pred vsem treba /.»Mlinjenja V ono politično in administrativno eeloto, ktero Poljakom tudi v dualizmu nikdo ne krati. J,. 1866 je šlo za to, da bi se staroavstrijanska Istra ali grofija pa-zenska, k t era po Zgodovini h kranjski deželi spada, s Krasom in Trstom vred zopet s kranjsko deželo zedinila ; ali g. L, Svctec se je /oper to v Novicah oglasil iu rekel, da to nam kratkomalo no zadostuje, ker Slovenci bi tudi potem še zmeraj ostali razdeljeni na Koroško, Štajersko, Kranjsko, Goriško in nekdanjo   beneško Istro.   „Kteri Slovenec, -- je prašal takratni
Svetec — kteri Slovi.....c bi mogel z vladarjem, ako bi za to šlo, podpisati
državopravno pogodbo, ki bi tako našo razdrobljenost za vzelej potrdila in ki bi polovico našega naroda za vselej podvrgla tuji večini? Jaz mislim, da se ne najde, in če se najde, usahni mu roka .... Naj si premišljujemo naše reči kakor hočemo, vse misli vodijo le na eno prepričanje: da pravoga zagotovila iu djanskega napredka naše narodnosti ne bo, dokler vsi Slovenci ne bomo imeli enega deželnega zbora in skupne, našemu zboru o d-govome deželne vlade." Tako je kakor vsakemu pravemu Slovencu tudi g. Svetcu zedinjena Slovenija takrat še prva bila. Zdaj so bojda za njo več ne zmeni; vendar so ni prepričanje o potrebi zedinjene Slovenije, in ne-dogotovljenosti sedanjih državnih razmer zarad tega ne za las pomcnjšalo, ker smo zraven tega Kranjski Slovenci od svojih poslancev, ki si so dali po drugih volitvah svoj federalistični program od naroda samega potrditi, s polnim pravom še veliko večo delavnost v federalističnem smislu pričakovali, ko Poljaki od svojih, kteri so bili federalistično adreso pod klop vrgli iz strahu, da jih ne bi vlada razpustila iu drugih volitev razpisala, — ker je slov. ljudstvo samo na Štajerskem — to bogme ni, kar si bodi — in poznejo tudi v Primorji jasno in glasno razodelo, kaj misli o dualizmu iu o „sroči" in ravnopravnosti njegovi, in kako živo da neobhodno potrebo zedinjenje Slovenije priznava; — smo mislili, da ni nikdar mogoče, da ne bi kransjki deželni zbor v tej najvažneji zadevi vsaj toliko storil, ko dež. zbor gališki. In vendar je celi čas svojega zborovanja o tej najvažneji zadevi molčal ko zid, in edini dr. ,f. Hleivveis je nekoliko besed o škodljivosti dualizma iu potrebi zedinjenja Slovencev spregovoril. Da bi se bile to besede izgovorile kje v graškom, celovškem, ali kterem drugem sosednem dež. zboru, na vse drugo bi pozabili ter z veseljem „dobro! dobro!" klicali; to da v kranjskem dež. zboru bi se bila morala na vsaki način harem poljski enaka reso luoija nasvetovati. Ker so pa tO ni storilo naj hvali, kdor hoče, ali pravi slovenski rodoljub naj to reč še tako trezno, hladnokrvno in objek tivno premišljuje, vendar le prepričan ostane, da no more hvaliti niti dr. To-mana in njegovih tovarišev, ki so kakor se kaže, že zdavnaj iz svoje zastavo federalizem izbrisali in na njegovo mesto besede: „Ubi bene, ibi patria" za pisali, uiti dr. bleivveisa, kteri no neba naših (budističnih oportuuccv zago valjati, niti po stari navadi federalizmu še vedno se klanjati, kakor da bi ne vedel, da se dvema tako različnima gospodoma ob enem služiti ne more. — Ko so bili lansko jesen hrvaški magjaroni v poštanski .državni zbor" pri speli, rekli so, da jih je „das niichternc und besonnene interesso des vater-landes" tje pripeljalo. Sklenjena nagodba pušča sicer Hrvatom v šolskih, sodnijskih in upravnih zadevah prav veliko in skoro dovršeno samostojnost, ali vendar so ti .trezni i razboriti" rodoljubi brez potrebo v vseh drugih zadevah trojedne kraljevine historično in narodno neodvisnost gospodvanja hi komnin Magjaroni za ljubav žito vali in na beli popirček sami besedo .pod ložnost" zapisali, kar ne bi bili smeli kot niichterne und besonnene Politiker magjarakim hegemonom za ljubav nikdar, a v zvezi s Srbi, Slovaki , Rusini Poljaki, Cehi in Slovenci celokupni Austriji za ljubav še le potem storiti, kedar bi pred seboj videli uresničeno celovitost trojedne kraljevine in zace ljeno krvavo rano — granico vojaško. — Slovenski državniki niso tuko ka kor hrvaški Slovencev vedih davkov obvarovali, oni so pustili Slovence v doz danjem toliko neugodnem, lazdrobljenein stanu, vsled ktore imamo le kranjski Slovenci v svojem dež. zboru večino, in se je autonomija, od kar nam oni za njo skrebe s tem pomnožila, da nam cislajtanska, državna oblast še celo darila pridnim šolarskem dajati prepoveduje in da sicer proti ustavi po šoli gospodari. Vendar pa tudi slovenski poslanci svojo ravnanje politično , modro praktično iu oportunsko imenujejo , a vsem drugim ljudem, ki niso tako slepi in nespametni, da bi v tuko neizmerno imenitnih rečeh hvalili, kar s več hvalevredno ne obnaša, očitajo prevročo kri, nepraktično, nezrelo, raz l/.iliitclj in odgovorni vrednik Anton Tomšič " Lašunk
devajočo politiko itd. itd. Oni trdijo, da slovenski državni poslanci potoni ko so pri drugih volitvah na (Vskem [in Moravskom Nemci djansko večino dobili, drugače ravnati niso mogli, kakor so ravnali,da, če bo kranjski dežel ni zbor resolucijo /ai i.l sedinjenja napravil, se ne ve kaj bi k temu graški. celovški in drugi sosedni dež. zbori rekli; da je treba naše ljustvo o potrebi zedinjenja še poprej podučevati, in oportunsko ravnati, da je tudi oče Pala, Li oporiiinec itd. — Naj vedo naši poslanci, da se v hladni vodi še kaša ne skuha, da ni bilo na Slovenskem dozdaj za našo reč menda šo nič .prevroče" krvi, .vroče" premalo, „hladne" pa veliko preveč, zlasti v poslednjem času med pivaki našimi, sicer gotovo ne bi svojega kuniovanja dualizmu z umetno napravljeno zmago Nemcev na Češkem in Moravskem izgovarjali, namreč ravno zavoljo te krivične zmage bi še bolj protestovali zoper novo ero in njena dela, ki se na toliko krivični podlagi kujejo, kakoršna bi bila, če bi n. pr. v graškem ali celovškem dež. zboru Slovenci večino imeli; kajti znano je, da še na Koroškem, kjer je med Slovenci že precej od nemškega duha pijanih možicev, so se zadnje volitve tako vršile, da bi koroški Slovenci najinenj kacib ti slovenskih poslancev imeli, ako bi smeli sami voliti toliko poslancev, kolikor jih na njih število spada, kar jim žalibog sedanji volilni red ne dopušča. Na Češkem in Moravskem pa se ni nobeno mesto (kakor na Kranjskem, slov. Stirskem in Koroškem) noben trg, nobena vas, ki ima vsaj po večini slovansko prebivalstvo , narodni reči pri volitvah izneverila; le krivičnemu vnlitveniku in terorizmu vlade imajo tamošnji Nemci zahvaliti, da so pri velikem posestvu par glasov več dobili, vsled tega samo nemške velike posestnike v deželni zbor spravili in tako nemško manjšino v večino razšopirili, Čehe pa v češkem dež. zboru v manjšino stlačili. Zdavnaj že so si Cehi prizadevali krivični volitvenik popraviti, da bi se Cehom tolika v nebo vpijoča krivici ne godila, ali nemški liberalizem ni tega nikdar dopustil. (Dalji priti.)
\) opis i.
Iz Ljubljane. 27. febr. J. R. [Izv. dop.] (O volitvah.) Naše umno konstit. društvo si je postavilo svoje kandidate za mestni odbor. Ni treba dvomiti da bi ne bili izvoljeni do zadnjega, kajti ako le [eden sam volilec pride volit iz vsacega razreda, zmaga je gotova! Narodna stranka so ne meni za to, iu pravi da ima tudi svoje vzroke in se bo, brž ko nečisto odstranila od omenjenih volitev in zakaj neki bi se tudi narod mešal med to, kar je po vladni in (Sutmanm i vesti za prav spoznano, da „K rane i bo-d i m a", naj bolje,
Pa ne samo da v duhu že vsi konštitucionaži sedijo na inagistratnih jerobskih stoleh, že gre klic da ga že i m a m o. 1 koga? Župana v osebi kandidata veleslavnega gospoda And. S ak raiseh e g g-a, kovača iz. zgornih gradišnib ulic, on je „Kranc" po volji božji in po zrelem prevdarku konstit. lružtva, in le ono napako ima. Mož kterega je narodu nasprotno družtvo za kandidata izvolilo, ne zna ne pisati in ne brati. Vid so očitno, kakšen mestni odbor znamo dobiti , in kaj je od njegu pričakovati. Vendar je gosp. Sakraiscbegg se že v neki tovarišiji izustil, da ima veselje prevzeti županstvo in sicer za manji plačo kakor so jo imeli prejšni župani, soditi zna dobro, in za pisavo si bo pa „slili a r j a" držal.
To je factum in narod bo od smeha popokal, ako bo konstit. družtvo še dalje take stvari uganjalo.
Volilcev je v resnici letos par 9to več nego druga leta. Toda pomisliti je kakšni so le-ti volilci. Na primer je prišlo celi hatalijon lajtnantov V drugi razred, potem je uradniška falanga zopet pomnožena, kakšen izid bi bil, si jo lahko misliti, tem bolj, ker je iz prvega razreda veliko meščanov odstranjenih in v drugi razred degradiranih.
.lako čudno so nam tudi zdi, kako da jo gosposka prezrla poštene hišne posestnike in druge, ki že dvajset let samostalni žive in redno davke plačujejo.   Morebiti za to, ker se zdi, da bi utegnili narodno voliti?
Ako imajo takšni pravico voliti, od kterih že več res ni, da so bili kednj na svetu, zakaj se pa ne da volilna pravica možem, ki so davku podvrženi in so posestniki in sicer poštenega zadržanja?
Narodnjaki se tedaj ne bodo udeležili volitve za mostni odbor, dokler bo vladala ta navada in postava in tudi ne bodo nikdar mogli spoznati ta odbor za svoj ljubljanski mestni odbor, ki je bil izbran od konstitutionel. društva od k. k. penzionirnncev in oficirjev.
Politinii razgled,
V dunajskem državnom zboru je Pratcobevora s tovariši intorpeliral ministerstvo, ali misli kako osnovo postavo za direktno volitve še v tej dobi državnemu zboru v potrjenje predložiti. Minister Herbst jo predložil postave za povišanje plače sodnijskim pristavom iu sodnijskim uradnikom. Cesar potuje na Hrvaško 8. prihodnjega meseca.
Dasiravno povsod zvono zvon miru, vendar noče niti francoski niti pruska država vojakov iz orožja spustiti, obe braniti ogromno vojsko. -Mirneje se razvijajo stvari na Špaujskem. Sorano, ki je dobil oblast novo nnnistcrsvo zbrati, pridržal si je sedanje ministre; general Prim pak je javno izrekel, da ne hrepeni po nobeni oblasti, ter da bode vedno ostal zvest načelom revolucije in svobode. - Iz Rusija pak so piše, da vlada skrbno nabira mornarjev, m da se posebno dobro plačuje Amorikancom in Dalraatin-bem. ki hote v rusko mornarstvo stopiti.
_W Ker je imela tiskarmca za volitve polne roko dela, se je naš sabot-n. list za en dan zakaznil, denašujega pa smo mogli čez nedelje le po   staviti in tiskati.   V prihodnje pojde vse zopet po projšnjorn
1C("'__________________ yvB&,
Dr. Jote Vošnjak |n drugl. Ti.kar llduard J«n,lc
v wr»k.ulitek i» *»' ukajt i" "-U* » "
■ u t M 1*1* ■» |I. -
pol l-L . . 4 .. -
tatrl lita . - •• -" I*« (Mišii
Z. t M l't,.   iu fl. -
it i»oi IfM - 8 " m U . »trt IM« * •• H
VratlMt** in „|irj»niitfo j« i |..«p,»»kili illnl |M«rc«ugi««) it. 117.
&t. 27.
O/iiihiIIh:
RI1MN >lvtf/iljuiw • rstt. t« pU«*uj« ,i. M uutij.110Ikfgt. ti.k* *kr.i. i*  M ti.k* Skril -pisnipitk« *» pliii u pnstuiu.
J''J
al ti Vol.-k (iteu
■HU) »» suk.
Mmlil »e Tr..čij„, dopi.i ruj ur lUg>iTol|iw fr.nkujr j.i.
marca 1H(>$>,
Teča,j 11.
Ozir na zadnje čase slov. politike.
(I litije.)
Izgovor, da sta tudi česka prvak« dr. Rieger in oče Palacki v poslednjem času v mestnem zboru pražkem pokazala, da sta tudi ona tako modra in politično zrela, da se oportunske politike ne sramujeta, je čisto prazen in smešen dokraja. Kajti dr. Itieger in oče Palacki sla v istem mostnem zboru izrekla, du hi rajši svoje življenje dala, nego svoje politično prepričanje kot obleko spreminjala. Ona sta le nasvetovala, da ni treba zarad deklaracije v mestnem zboru šo posebnega sklepa delati, ker tako že vsakdo ve, da je tudi mestni zbor istega prepričanja, in ker bi mnogi mestni odborniki, ki so kot deželni poslanci deklaracijo podpisali, s takim sklepom sami sebi hvalo dajali. Mestni zbor je ta nasvet s 33 glasovi zoper 17 sprejel, ali gotovo je, da bi ne le Kieger in Palacki, ampak tudi vsi tisti mestni odborniki, ki so za iu zoper nasvet glasovali, zaista raji vse pretrpeli, raji svoje življenje dali, nogo da bi, izneverivši se federalizmu, od reči same odstopili, ter diialistom češko narodno in historično pravo v Cisbijtaniji Utapljati pomagali. -- Za takove čvrste možake smo tudi mi slovenske prvake držali. In kako jih ne bi , ko so nas tolikokrat zagotovljali, da so iskreni federalisti, in da hočejo vselej takovi ostati, — ko jo eden izmed njih že naprej vsacoga preklel, kdor bi v takovo državopravno pogodbo privolil, ktera bi politično razdrobljenje naše potrdila, — in ko so .Novice* same zatrdile (L. 45.1. 1KI17), da narodna večina kranj. dež. zbora, dasiravno je brez adrese poslance v .reiehsrath" poslala, ostane vendar le še zmerom „istih misli, istoga srca V Kako je ta večina obljubo svojo spolnovala, kako je „istih misli, istega srca" ostala, pokazal nam je dies miseriae — o. jun. 18(17, ko so slov. drž. poslanci v reichsrathu, kterega so sami za neustavnega spoznali, izneverivši se češkemu iu svojemu lastnemu programu za dualistično adreso glasovali, ktero so malo ur poprej največo nesrečo Avstriji in „grob našemu življenju'' imenovali; kako so obljubo svojo spolnovali, znano je tudi dovolj iz poznejih sej roihsratovih in iz lanskega dež. zbora kranjskega.
Ali ni po vsem tem čudno čudo, kako so šo kdo drzne oportunsko politiko slov. železničarjev s toliko dosledno politiko dr. Riegerja in očeta Palackega primerjati in zagovarjati? Tukaj ni treba človeku „velikomu politiku" biti, ampak najmanja mrvica političnega razuma že zadostuje k spoznanju, da je kolosalen , do noba visok razloček med oportunstvom čeških prvakov in naših, Ako bi se bili slovenski oportunci takove oportunitetno politike držali, kakor češki prvaki, ako bi bili Čehom enako dosledni ostali, ne pa s zajčjo pogumnostjo Rlagotinšeku nemškomagjarskega dualizma uresničevati pomagali, bi bil prej ko ne, nesrečni dualizem mrtvorojeno dete ostal, a češko in ž njim vse slovansko pravo se ne bi z barbarskim veseljem preziralo, kakor so zdaj vkljub 1«J. in vselej lojalni Cehi se ne bi za plačilo v takovih nezaslišanih stiskah nahajali, v kakoršnih se dandenes nahajajo , med tem ko Klapkovi gospodovanja in malih davkov lakomni rojaki inožujejo in prevzetujejo, kar se da. Kajti, dasiravno nas je Slovencev le malo, vendar bi s svojim izstopom iz državnega zbora neizmerno voliko sebi in Čehom pripomogli, ktero zdaj doceinbristi preganjajo kot edine trdoviat-neže, ki nečejo v nesreči srečo iskati.  Pa tudi Poljaki in Tirnici po izstopu
Slovencev neinškoniMgjarskega liberalizma dolgo več podpirali ne bi, iu znano je tudi, da je na Hrvaškem zdaj gospodujočim Magjaronom šo le potem greben tako visoko zraste!, koje pravim narodnjakom hrvaškim, spoznavšiui, da se na nektere pseudo-tederaliste nikakor več zanašati ne morejo, srce do zmage federalizma popolnoma upadlo. Tako je torej ne le naše, ampak vseh avstrijskih Slovanov iu cele Avstrijo sedanje dualistično nesreče večidel le hladnokrvnost iu nedoslednost tistih slov. drž. poslancev kriva, kteri vsakemu pffetročo kri in nezrelo ncoportunsko, nepraktično politiko očitajo, kdor se predrzne grajati njih vso grajo vredno nedoslednost. — Ali kar je najžalost-nfcjo, je to, da se ji; tudi vsa narodna večina-*.'kranjskem deželnem zboru zapeljati pustila v njih nesrečno oportunstvo, in da tudi potem ni hotela nič Zi rešitev svoje časti in svoje doslednosti storiti, ko je videla, da si očetje dualizma gallškega dež. zbora razpustiti ne upajo, dasiravno je ostro resolucijo zoper cislajtanizem in za samostojnost Galicije napravil. Ako ne bi tudi naši deželni poslanci prehladne krvi imeli, bi se bili vsaj oni neprestra-šeno in enoglasno za naš pravi blagor, za zedinjeno Slovenijo potegnili in resulocijo zavoljo nje napravili, ne pa vprašali: kaj bodo k temu graški, celovški in drugi sosedni deželni zbori rekli, kajti znano je, da ho mačka zmerom trdila, da ima pravico miši loviti, iu da volku — kakor jo že staror davni Ksop pisal — jagnje vodo kali, če tudi pri potoku niže od njega mirno/ stoji in pije*). Da jo treba še le knjižico pisati iu ljudstvo naše o potreb^ zedinjena podučevati iu potom še le da zadubimo zadosti trdno podlago, da bomo lehko tudi na Kranjskem v dež. zboru in v taborih zedinjenje Slovencev zahtevali in cislajtanizina se branili - - to besedovanje je za kranjsko Slovence razžaljivo, ne pa praktično in politično zrelo, sicer je tisti človek tudi modro in politično zrelo ravnal, kteri dasiravno je imel palico v rokah, se ni hotel braniti od soseda naščuvanomu psu, ki ga je neusmiljeno trgal, ampak je le prav ponižno in tihotrpivno govoril: „I,e čaki, le caki!" jaz bom kupil psico, ta bo imela mlade, mladi bodo zrastli — pa te bodo" —■ tako dolgo, da gaje pes popolnoma raztrgal.Ne rečem, da bi bila knjižica, ktero misli slov. politično društvo v Ljubljani izdati, odveč, marveč prav dobro bo došla kranjskim in vsem drugim Slovencem , ali toliko rečem j in vsak našinec. če tudi nima za našo reč prevroče krvi, mi bo pritrdil, da 'k'iinjski Slovenci takovo knjižice še najmonj potrebujomo, ker ni misliti mo-Igoče, da bi tako nespametni bili, da bi ljubeziijivih rok svojih slovenskih j bratov, ktere nam oni od desne in leve prijazno ponujajo, od sebe odbijali. Kranjski deželni zbor s svojo narodno slovensko večino bi bil torej lo svojo I dolžnost storil, če hi bil tudi brez knjižico resolucijo za zedinjenje napravil, kakoršno štajerski, koroški iu primorski Slovenci zunaj dež. zbora le v tabo-j rib napraviti morejo. Štirski in primorski Slovenci so v svojih taborih, ka-kor jo znano, tudi brez knjižice prav lepo in enoglasno za zedinjenje glaso-
■) Slovenci želimo Nemcem vso dobro, uli nadvladati »e jim več no pustimo, če tndi pravijo, du mia iz sume čiste ljubezni tako strastno' k selit stiskajo. Zarad lega nam no kaže drugače, nego ločiti se od njih. Z ločitvijo in zedinjeno Slovenijo ne mislimo novih zdru/eli napravi jati, marveč še lo vse toliko neprijetne zdražlie in prepire zarad narodnosti končati in poravnati, kakor je storil miroljubni Abraham ločivši so ml Lota, Vsak človek, ki jo prijatelj miru in sprave, moral hi se torej tega veseliti. T min ako se misli kranjski dež. zbor za zedinjenje se le potem potegniti, kader bodo koroški, štirski iu drugi dotični de/, zbori, ki imajo besedo „der vulkrr streit, er sei verpont" vedno na jeziku, vanj privolili, potem ne bo čakanja kraja ne konca. 1'is.
Poslednji bosanski kralj.
(Zgodovin«ko-romautičen obraz; češki ipisal Prokop Choohalouisk, poslovenil Podgoričart.)
111. Dalje.
.Živili tudi vi, junaci!" — odzdravi jim Tomaževič s zvučnim glasom, da ga daleč čujejo, „da se niste zbali bojnega vika ; kraljevi perjauci, čo sto naklestili sovražnika in vnovič proslavili se, čast vam in dika zato, ker sto ostali in vzdržali na odkazanem mestu, ker se niste dali zapeljati v boj na lastno kvar. Hvala vam, junaci! A čo prav se še vstajni prapor vije tam na belajskih zidinah, ker se je Vukman umeknil nastavljeni pasti, nič ne marajte, da ga nisto denes vjeli v zanjko, saj ga pa jutri lehko vjemetc in vendar-le pod noge dobosto Vukmanovo zastavo !* —
Ko neha govoriti, jamo jezdariti med vrstami. Vojaški krič ga spremlja od vrsto do vrste.
.Izborno znaš govoriti," — pohvali ga Radić, ko kraljevič ogleduje vojsko. .Skoro bi jim bil dokazal, da so so proslavili ti, ki so doma ostali za pečjo; to abotno ljudstvo pa ti veruje, vriska iu meni, bog zna, kako junaški je vojskovalo! — Ali!" — na enkrat umolkne, — .kje pa imaš vrvico za kiužal, Tomaževič!" —
Tomaževie segne ob bedri, koder mu zmerom visi svilena, s zlatom protkana vrvica, na vrvici pak prekrasen handžar. Ali to trenotje obledi!
.Pustil sem jo tam — od strahu — v šatoru je," — šepue.
.Tedaj — tekoj nazaj," — reče mu Radić , „zato da kdo poprej ne pride v šator."
Na vrsti so že poslednji oddelki, skokoma se bližajo perjanikom — tihim, otožnim v vrstah, ni vskrik jih ne pozdravi,
„No, zdaj govori zdaj, Tomaževič, in pokaži kako znaš govoriti!" — vščene ga Radič. .Jeze se na te, zato ker si samo pustil vet čas v hudom boji; prereson je bil Vukman. No, Tomažezič! kako ti dopadajo ti mračni obrazi? ha, sveti Sava! mrmrajo! nuj, upokoji jih! dokler perjanici niso s teboj, tako dolgo te tudi ona vojska ne pozdravi za kralja, saj tudi ne sme!" —
Počasi Tomaževič korači med perjanike. Smeh, ki mu jo letal okrog ust, ko je ogledoval ono vojsko, ta smeh ga je minil ; poveljniška resuost, ki vojvodam sije z obraza o bitvi, vsa ta resnost se pokaže na njeni, ne zapusti ga ni, ko perjanike čuje, kako zabavljajo. Drži so, kakor jih ne bi slišal.
.Ali zdaj še le, Tomaževič!" — vikajo perjanici z vseh strani, .kje pa si bil poprej — bojni čas?"
.Zakaj te z vojsko ni bilo na belajske zidine? saj si bil obljubil."
.Molčite, molčite!" — posmehujejo so nekteri, spal jo kraljevič, in predno se jo do dobrega izdramil, našel jo Vukman, kar je iskal, a boj jo nehal."
BA tako!" — smejajo se na glas, „zato se nam posmehuje ta vstaj-nik izza svojega o/.idja, ker je kraljevič zaspal in spal, a torej, aha, zdaj pa že znamo!"
Tomaževiču so nič ne spremeni obraz, prav nič, ko ga tako pikajo iu zasmehujo ; s kratka: hladen korači med nje, na sredi pa obstoji; mirno se ozre po vrstah, ali vendar tako mogočno, tako, da je vsakemu vojščaku iizbudil čast do se.
Celo perjanici, da si razburjeni,  vendar umolknejo zaporedoma.
„Kaka lepa četa junakov!" — jamo Tomažović hvaliti, „rojeuib kraljevskih stražnikov, varuhov sveto slave svojim kraljem; nocoj so zopet proslavili sebe, proslavili Rosno; kraljevskim perjanikom, — kdo jim jo kos V"
vali, a gotovo je, da so kranjski Slovenci tudi brez knjižice, će ne bolj, vsaj
toliko ko štirski in primorski Slovenci o potrebi zedinjenja prepričani in slovenski poslanci, ki se imajo ravno svojemu federalističnemu programu zahvaliti, da so na Kranjskem zopet za poslance izvoljene bili, bi se bili menda prav lehko brez vse skrbi trdno zanesli , da bodo ne le štirski in primorski taboriti, ampak tudi vsi kranjski Slovenci njih rosolucijo za zedinjenje tudi brez podučivno knjižice z najvećim veseljem sprejeli.
Ker pa zastopniki kranjskih Slovencev tega storili niso, kažejo, da so oni veliko bolj ko našo slov. ljudstvo potrebni knjižice, ktera jim bi povedala, da so se tudi v starodavnem času slov. prvaki takratnemu Stross-inajerju — Ljotovida posavskemu, kakor tudi pozneje Svetopolku, kralju izneverili, ter raji iz oportunskib ozirov takratnega najvećega nemško-inagjar-skega dualista — koroškega postranskega Karollngovca Arnulfa tako dolgo podpirali , da je zginila i/, sveta veličastna Velikomoravja. da je zginil ž njo vred tudi staroslovenski--vseslovenski jezik, in da se je tudi ranjeni narod slovenski, kteremn so zviti franki kot plačilo za podporo njegovo gotovo tudi veliko praktičnega obećali, v mrtvaško spanje pogreznil, iz kojega se je še le v novejšem času prebudil, ali žalibog v tako malem številu iu še to v tako žalostnem in razdrobljenem stanji, da ga strahota obhaja, će pomisli, kako je moral prijatelj in zaveznik njegov ž njim med tem ravnati , da ga je tako uničil, da ni tu pa tam od slovenskih mest skoro nič druzega ostalo, ko slovenska imena. (Halje prih.)
Pisma i/ Peterburga,
i
(Ruti iu ruski ministri na potovanji. Tolstoj v Varšavi. Nemške narodnosti in Rusi. Nemci v baltiških deželah in domačini. Oproičrnjo sužnjev in nemško novinarstvo. Riga. Prejinjl uradna uljudnost do tujcev in domačinov. Vseučilišče V linrpadu. Ruska zveza b Pruiljo. Slovanska zveza. 1'rusija pri Sadovi. Solidarnost latinskih iu germanskih narodov proti slovanstvu.   Napoleon III.)
Precej časa je minilo, kar sem Vam zadnjikrat pisal, pa mnogo nisem zamudil, iu lehko Vam ob kratkem povem, kar se je med tem zanimivega ali važnega prigodilo. Poleti je Peterburg pust, zapusti ga, kdor le more, ter gre v toplico ali pa popotovat. Odlikovalo se jo preteklo poletje od prejšnjih v tem, da je popotovalo veliko naših vebkašev po Huskem; poprej je vso v zapad drlo. Prememba se mora temu pripisovati, da imamo že toliko železnic, da so more v kratkem času veliko Rusijo videti. Izmed bolj znanih oseb so popotovali po domači zemlji g. Keutern, minister tinancij ; minister prosveščenja, grof Tolstoj; minister komunikacij, general Cevkin in minister soduištva, grol Pahlen. Popotovaje so ti gospodje obiskavali svoje dotične urade, in o raznih prilikah je ta ali oni besedo poprijel, ktera 'e bila včasih veće ali manjšo važnosti. Tako so je izvedelo po govoru geneiala Oevkina v Odesi, da do konca tega leta bo severna z južno Rusijo po železnicah zvezana — čus, ki ga težko pričakuje vsak Rus.
Posebno važnosti je bil govor grofa Tolstoja v Varšavi, — govor, ki je zapadnim časnikarjem hudo glave zmešal, o kterem so mnogo kričali in o kterem „Kiilner Ztg.*, organ baltiških Nemcev, še zdaj ne more potolažiti se. Tolstoj je rekel in s številkami dokazal, da so prejšnje naše vlade bolj za poljske šolo iu izobraževanjo poljskega naroda skrbele, ko za ruski narod in ruske šole na Ruskem. Prejšnji naši državniki so za vse skrbeli, samo za ruske šolo in za izobraževanje ruskega naroda ne Mar jim je bilo razvitje vsake narodnosti na Ruskem, samo razvitje ruske ne. Delali so šole Nemcem, kjerkoli so se naselili; delali so jih Armencem, Fincem, Švedom, Grkom ; v šolah, ki so jih v Kavkazu vpeljali, so celo za učenje neštevilnih kavkaskih jezikov skrbeli; samo za ruski jezik se ti gospodje niso menili.   Moglo se
Vedriti so jamejo temna lica, oblačna čela perjanikom, te besede so jim začele raztepati oblake po obrazih.
.Žal mi jo," — dalje govori Tomažovič, ,res žal da jih nisem mogel odvoditi na častno mesto — na najnevarnejše; saj note sami bojne slave, bratovski jo hote uživati z drugimi svojimi tovariši —"
.Kako je bilo to? kaj je dejal?" — povprašujejo perjanici zavzeti.
,Kraljevič!" — vskrikne eden perjanikov — srčnejši nego so drugi, — »vraga, čemu bi se drugi slavili, kar je naše , to je naše, le vsak za se, kaj bi neki to !"
HAli tako?!" — začudi se na videz Tomaževič. ,Za tega delj pa no znam, kako menite, dragi junaci! Menil sem, da vam ni po všeči, zato ne, kor ste sami proslavah nocoj v boji, ko so tovariši le gledali vas iu križem držali roke."
„Kaj si dejal, kaj meniš, jasni kraljevič! Saj ni res to!" — kriče nekteri do cela razgreti.
„Mrzi so vam tedaj še zmerom, ker 3e vstajnikom zastava še vije na belajskem zidovji!' — izgovarja se daljeTomaževič, „ko bile vaša hrabrost podrla jo —"
„Tako, da, tako! — Resnico si povedal, kraljevič!" — oglase se na raznih straneh.
.,Aj, junaci moji!" — vsklikne Tomaževič s skrivno radostjo, ker vidi da so njegova perjanikov srca, „veiidar-le, slavno ste bojevali, videl sem Vuk-manovo zasado, in ko vam hočom na pomoč prihiteti, vrne se Vukman v trdnjavo, ker ste ga nagnali, potlej pa, čemu bi bil tratil moči vaših tovarišev z belajskimi skalami in zidiuami. Tako se je pripetilo, da se še zdaj vstajnikom prapor vije tamkaj na zidinah, toda, ali bode šo dolgo časa kjuboval vaši moči ?M
„Prav! slava ti kraljevič!" — vskriknejo zdaj tudi perjanici, ..polji nus, kamor ti drago, kamor iinm ukažež, tjokaj pojdenio tekojl"
je sajii, d« je bil Rus tajeo v svoji Ustni zemlji. *) Temu mora biti konec; Rusija njort ruska biti. Na dalej je Tolstoj posebno povdsrjal slovanski poklic ruskih Sol. To je naravno, bo rekel vsak pravičen človek, a Nemci vendar kriče, da je to najveća krivica. Pa to nič ne de, kajti čas je prešel, ko se je nemško blebetanje poslušalo. Naša vlada je zdaj narodno pot nastopila, in so hoče te poti držati celo v lialtiškili deželah, kjer stanujejo tudi Nemci — Nemcev tu pride eden na deset stanovnikov. Ti Nemci so v srednjem veku pridrli v baltiške kraje, ter si z mečem deželo podvrgli. Od tega časa so tu gospodarili do denašnjega dne po prirojenih jim starih fevdalnih navadah. Ti Nemci so skoraj samo plemiči ali pa meščani. Plemiči so bili edini posestniki zemlje, nikdo drug si ni smel tii zemljišča kupiti; meščani pa so po mestih take predpravice imeli, da skoraj ni bilo mogoče, da kdo drug tii meščan postane. Le počasi in z velikim trudom so ruski kupci iu rokodelci vsiljevali so v mesta. Ubogi Let, nekdanji posestnik te zemlje, pa je bil sužen nemškemu plemiću in mu je moral zemljišče obdelovati. Tega je zdaj konec, toda še le zdaj. Ukaz, razklican lansko leto, oprostuje vse sužnje v baltiških deželah, podclevajo jim pravico, kupiti si posestva ali pa preseliti se, kamor jim drago. Nekaj Letov jo je že potegnilo vkazansko gubernijo, nekaj celo na Amursko. Na to strašen vik iu krik nemške kulture! Nemško novinarstvo je zmerom veliko vedelo povedati o ruski sužuosti, o nemškem jarmu v baltiških deželah še zinilo ni, tako, da bi bil človek mislil, da ste tu samo pravica in sreča doma; grajalo je vedno rusko sužnest, o tem pa, da jo Let nemške sužnosti rešen, se pa strašno repenči. Se ve da tega naravnost ne reče, le pravi, da se nemška narodnost v baltiških deželah zatira. Toda naj sučejo stvar, kakor jim drago, ne pomaga nič: nemštvu ju pri nas tudi v baltiških pokrajinah odklonkato. V šolah se morajo zdaj ruski učiti; nekaj novih šol v mestih pa je čisto ruskih. Ravno taka je z uradi, iu to po pravici. Zakaj bi zavoljo peščice Nemcev nemški jezik tu vladal? Odkar železnica v Rigo pelje, je toliko Rusov tje pridrlo, du je večina mesta že sama po sebi ruska. To je nektere Nemce tako razkačilo, da so svoja posestva prodali in na Nemško potegnili jo. Res, hvala vredna misel to. Drugi zopet so so osodi vdali, ter poslali pismo carju, v kterem ga zagotovljajo svoje zvestobo iu da hočejo zanaprej verni Rusi biti. Bil je zadnji čas, da so to storili, kajti že so počele nemške novine blebetati, da baltiški Nemci s Prusijo drže, in da si jih Pru-sija hoče prisvoji ti. Da je to golo blebetanje nemških ustuežev, bo vsak pritrdil, pa vidi se, kako je nemški napuh od Sadove sum začel šopiriti se. Nadejamo se, da se naš minister prosvečenja kmali tudi dorpatskega vseučilišča loti; tudi to gnezdo — gojišče puhlih doktorjev — je sila potreba iztrebiti. 0 tem zavodu velja marsikaj, kar so pripoveduje v padovanskom vseučilišči. V Dorpatu postane vsak doktor, kdor lo kurso svrši; posebnega izpita tii treba ni za doktorski diplom, kakor ga je treba na druzih ruskih vseučiliščih. Zato pa prihaja iz Dorpata vsako leto cele trume doktorjev, ki lo malo vedo in lc slabo ruski znajo, in ki se razpršujejo po celi Rusiji. —
Reforme v baltiških pokrajinah so tistim časnikom, ki v rog Vašega Reusta trobijo, povod dale, pesem o poklicu Prusije v teh krajih začeti, rekoč, da najinienitniša naloga Prusije jo, baltiške Nemce ruskega jarma o-teti,   To je gola zlobnost,   kajti ako bi tem listom za  združenje vseli
*) Kako jo bil naroden Rus pod Nikolajem zaničevan, Vara naj sledeča sličica iz prejšnjega uašega oticijaluega sveta pokaže. Generalni gubernatorji, ki so večidel baltiški Nemei ali pa tuji princi bili, so imeli navado od časa do časa svoje sobane odpirati tistim, ki so prošnje do njih imeli. Za ta namen je generalni gubernator imel pripravljeni dve sobani. V prvo sobano je smela samo „societe", to je, tisti, ki so francoski govorili; te jo gubernator z največo uljudnostjo nagovarjal, ter vprasaval: „S čem Vam morem služiti V" V drugi sobani ao so zbirali Nemci, Židje, Armenci, Poljaki, Grki — ki niso francoski znali; to jo gubernator nagovarjal: „Kaj je Valu poželenje?" Zunaj in po stopnicah pa so stali .kupčik-borodač" in drugi Rusi, ki so samo ruski govorili; nad temi je gubernator zakričaval: „Kaj hočete, po kaj ste prišli V" Pig.
Le Ilija, njih načelnik, oprt na krvav buzdovan, otožen strmi pred se.   Perjanici veselo vriskajo, načelniku pa trpek smeh krči usta.
.Znam, znam, da ste in boste poslušni I* — pohvali perjanike Tomaževič zopet, ko utihnejo, „saj poznani svojo junake; kralju svojemu očetu, moram povedati, kako so so proslavili, zato da jim sprosim darilo."
„Plaćilo!" — Kako medena beseda je to tudi junaku! Zopet začno vriskati, na najviše vrhuno so razlega njih vrisk.
»Slava ti, kraljevič!" — vpijo. ,Da bi le skoro bil naš kralj, ko bi le že bil zdaj!" — kliče jih mnogo, »tako darežljivega kralja nam je treba!"
Ilija se še bolj zamrači; priigra mu v oko solza — gorka, vroča, da se mu precej posuši na trepalnicah; otare si lica z dlanjo in hladno pogleda Tomaževića, ki je razvsel konja in krenil h kraljevemu šatoru.
,Ni ga groza," — šepue Ilija sam sebi , .glodat ido umorjenega očeta, ta vražji sin! In le čaki!" — pristavi z divjo jezo na obrazu in v očeh.
Spoštljivo se mu čudi Radić in skoro strahopeto gleda za ujim.
.Vrag vendar!" — godrnja, ,kak jezik ima ta človek! Zdaj sem ti še le pokoren Tomaževič!   Ali, bogme, groza me je blizu njega!"
Se le stopil jo Tomaževič v šator, že pride zopet venkaj. Grozi mu platnice iz oči, obraz ima bled, usta temna, oko nepokojno, takov j« prišel iz šatora, lasje so mu razmršeni; perjanici umolknejo na enkrat.
.Kaj jo? kaj se je zgodilo?" — povprašujejo ga; Radić se prestraši njegovega pogleda, steče mu naproti.
Ko Ilija takovega vidi Tomaževića, pokima t glavo in trpek, sovražen smeh mu zategne usta.
.Tomaževič lomi z rokami; nekolikrat je hotol spregovoriti, ali groza mu stiska prsi, zato mu ne more glas izinekniti se iz njih. Naposled vendar vskrikne s silnim in ginljivim glasom: .Kralj!«
s'eoic.'t res kaj bilo, da se najpred za francoske Nemce potegujejo, ki štejejo ia milijone iu ki ne stanujejo samo po mestih in v nekoliko gradovih. Toda em časnikom je le šuntanje mar, ne pa prava korist uemškega uaroda. Ali takimi sredstvi si Avstrija ne bo opomogla, tudi prijaznosti med našo in »rusko vlado ne spodkopala, čeravno ta prijazuost ni nerazrušljva.
Najimenitniša stranka pri nas to je tista „Moskovskih Vč-domosti"— tranka, ki ima mnogo privržencev celo pri dvoru — že dolgo pravi, da dijanca s 1'rusijo za nas ni koristna, in tla se naša vlada nikakor ne sme preozko zvezo s Prusi spuščati. Ako moramo alijanco s kako zapadno tlr-lavo imeti, je za nas najkoristnejša ona s Francosko ; toda mi menimo, pravijo M. V. da nam tudi to treba ni. Kdiui zanesljivi zavezniki za nas so slovanski narodi; naj si Rusija prijazuost teh zagotovi, pa bo dovolj mogočna celemu svetu v bran postaviti se. Zedinjena Nemčija bi bila najhujša protivnica slovanstvu. Že zdaj se na skrivnem proti nam spletke delajo, ['oda to naši diplomaciji ni neznano, in da ona po tem ravna, smo že imeli priliko prepričati se. Ko je leta 1867. Prusija hotela zarad Luksemburga s Francosko spoprijeti se, dokler ta še ni svojih šaspotov imela, jo je naša diplomacija vstavila. S tem je Prusija veliko zamudila. Od onda so si tudi druge države brzopuške omislile, narejeno še po boljših sistemah, ko pruske 2daj so vojskino zadeve čisto drugačne za Prusijo. Zdaj Prusija nima no-»ene prednosti, niti pred nami niti pred 1'mncozko. Na to se Prusiji ni zanašati, da ima boljše vojskovodje, kakor mi ali Francozi. Zmaga nad av-itrijsko vojsko ni dokaz posebne duševne zmožnosti ; pri Sadovi te zmožnosti nismo videli. Prusi so tii ravnali po tistih pravilih, ki so vsakemu vojskovodju neobhodno potrebna. Da ta pravila avstrijskim vojskovodjem niso znana bila, jo lo sreča za Pruse. Pa ne samo Nemci so uum v srcu neprijatelji, ampak ves zapad.
Novi francoski minister zunajih zadev, marki Lavalette, mož, ki itna to prednost pr«d svojimi diplomatiškimi tovariši, da mednarodno poli« fko z velikega stališča razgleduje, je takrat, ko je prvikrat zunanje francoske zadeve opravljal, francoskim poslancem pri družili vladah pismo razposlal, V kterem zapadno Evropo k edinosti opominja, rekoč, da od zedinjo-Uega slovanstva zapadnim narodom največa nevarnost preti. Priporoča tedaj vzajemnost (solidarnost) latinskih in germanskih plemen proti slovanstvu. kato pa bi ne porujtal, ako si Prusija prilasti šo ostale kose Nemčije. Se ve •da bi ob enem Francoski morala Belgija, Holandska in del Švajce prepustiti ie. Sreča, da je Lavelette le minister, in da gospodar njegov, čeravno mu včasih kaka bolj visoka misel po glavni blodi, ui človek uzorov; Napoleonu III. je le mar svojo rodovino na francozkem prestolu vzdržati. To pa ga dostikrat na čisto druga pota zapelje, kakor so tista, o kterib Lavalette sanjari.
Da Napoleonu III. ni dano velike mednarodne naloge izpeljevati, je kdaj svetu dovolj znauo. Njemu zadostujejo majhni uspehi. Ou se nobene stvari, ako no kažo posebno dinastične koristi, tako dolgo ne drži, da bi se do dobrega dognala; rajše svoje zaveznike v nemar pusti. On je zapadno diplomacijo popolnoma demoralizirah To j« eden vzrokov, da se skoraj nobeno važno pitanjo po diplomatiškem poti več ne da rešiti. Število nerešenih pitanj jo od leta do leta veće. Ali duh časa se v svojem teku ne da vstaviti. (Dalje pri.)
Dopisi.
Is LJubljane, —r.— 2. marca [Izv. dop.j Torej neveselo novico smo iz Maribora dobili, da ste Slovenci pri volitvi v manjšini ostali. Nič ne de. Kdor se je oziral v zgodovino poslednjih let slovanstva, ta ve, da se je naša reč tam utrjevala, kjer se je zatirala, da je upor tam močen postal, kjer se je uajiiveje proti nam delalo ; značaji rasto v stiskah in nadlogah,
in energičnih mož nismo še nikjer v zdogovini tam našli, kjer se jim je vse po volji godilo. Prav pravite: ,.ni še vseh dni večer-. Zdaj je samo eno: na delo zgodaj za prihodnost. Ko bi pri naši delavnosti imeli tisti teren, kakor jaz (sicer ne natanko) poznam naše ljudstvo na meji germanizma in enernijo nasprotnikov , bogfflf, pri enacih okoliščinah bi jih bilo 7 dvorano zapustilo namestu 70. — Pa zdaj kaj bolj veselega. Slovenska mladina! Upanje naše, veselje naše! Ko bi ti mogel vliti tako pijačo, da bi si obranila, pomnožila, rodovitno naredila navdušenje za tvojo slovensko domovino! - Kakor ste tudi vi naznanili, bila je v nedeljo beseda v čitalnici, ktero so napravili študentje naše više gimnazije. Pri nobeni letošnji besedi nisem bil še tako zadovoljen kakor pri tej. Vido ogromno štovilo za domačo stvar navdušenih ljudi, mislil sem si: „šo Slovenija ni propala". Da ne zagazim v navadno čitalnično kritikovanje. naj kratko povem, da sem videl lepe talente in neko mlado veselje do stvari, ki poslušalcu že sama dobro dene. Dva dekleuiatorična talenta sta: govornik prologa, osmošolec Resman, in deklamator Uoris Miranovega monologa „Orest" — g. Krsnik. Kdor ta krasen odlomek pozna, ve, da je za njegovo dobro glediščno prestavljanje treba več kakor diletantovske moči. Videlo se je že iz to predstave, da je odlomek „Orest" srce velike tragedije in da bi si Roris Miran neizmerno zaslugo za naše slovstvo pridobil, ko bi iz tega centra nitico razplel in nam celo umetoijsko delo podal. Igralo iu pelo se je prav dobro. — Nazoči so bili skoro vsi gimnasijalni učitelji z vodjem na ćulu, kar je dobro, kajti morda je vendar kaka iskrca mladenškega navdušenja tudi njih ogrela. Ne vem, kako je kaj .,Naprej zastava Slavo" navdušila tudi nazoćega 0. k. namestnika. II koncu naj izrečem željo, da In nam iz mladine, ktere smo videli za dom goreče pred seboj, vzrastlo mnogo značajnih slovenskih mož, kajti nikdar nismo te potrebo živeje čutili ko zdaj, ko je naša dre-inotnost kriva, da po mestu tam edon tam eden odpade.
Iz Vranjskega 1. marca. J. S. - [Izv. dop.| Nasprotniki naši trdijo iu vsakemu prihajajočemu v naš trg. budi si žo Dunajčan, Tržačan ali od kodi drugodi, na nos navešajo, da smo narodnjaki strahoviti ljudje - - da laiemo po dopisih v slov. časnike; tudi so razglasili, da so vredništvu .Slov. Naroda* pisali v svoji „slovenski dobrodušnosti", naj ne sprejema dopisov iz Vranjskega, ker niso resnični.*) Mi k temu le rečemo, da čitalničarji (iu lo čitalničarji smemo kot pravi Slovenci govoriti) vsi vstopimo za resnico vseh dosedanjih dopisov in potrdimo, da kar jo pisano, od besede do besede ,to jest fakturni" Mi bi le vsem nasprotnikom svetovali in želeli, ker preslabo razumijo kot .gebildetc Slovenen" slovenski jezik, da bi si koga najeli, ki je slovenskemu jeziku v resnici popolnoma kos, naj bi jim prestavil našo dopise od prvega do slednjega od besedo do besedo na nemško in dal natisniti v kterem njihovem „Leibjournalu", in našli hi, ako ne gledajo skoz leseno očali, da vso kar jo pisano: „to jest fakturni"
Se nekaj za kratek čas! Nekemu izmed naših „aftcrslovenen", ki zna slovensko kakor orehe zobati, je poslal nekdo, kakor sam pravi iz Oelja .Abecednik", brž ko ne v ta namen, naj bi so slovenščine .von pik auf" učil in uril! Druga šaljiva pa jo: Eden nasprotnikov se baba, da je on od škofijstva dobil nalogo, strogo paziti na narodno vedenje naših č. gg. kaplanov. Res modrijanske iskrice! Ko bi nam šo le ti (iedeoni s časoma sobica ne zastavili !
Is Celja 1. marca. ? [Izv. dop.J „Strijc, jeli bomo jutri zmagali?"
— vprašal sem v nedeljo večer poštenega kmeta v veselem društvu — „v
Mariboru ni šlo po sreći." — , .K prijatelj, ne bojte se, Savina ni tako
kalna in motns, kakor Drava — mi stojimo na drugem zemljišči — in še
imamo zdravejše možgane, kakor naši pomilovanja vredni bratje onkraj
Drave,"" odgovori mi poštenja vredni starček iz savinske doline, in res ni
bil kriv  prorok, dasiravno so si bili Celjani  po izidu mariborske volitve
zmago čisto svesti.   Vsak nemškutar jo zrastel tisti dau za pol črevlja in
') Dopisali nam sicer niso, pa ko lii tudi bili, ne Inln lii i/dalo.   Skrb zarad dopisnikov je naša! Vredu.
Grobova tihota vstano med perjanici, vsem strah srši iz oči; pozneje nastane krič v njih vrstah, kakor takrat, kedar se morski valovi razdražijo: .Kralj! kaj se je pripetilo kralju? kje je kralj?"
Druge vojščake ostruši ta krič in Imun; kar kupoma dero k šatoru, iu kriče: .Kaj bo je pripetilo kralju? Kje jo kralj?"
.Kaj te je tako prestrašilo, kraljevič?" zavzet povpraša Uadić Tomaževića natihoma.
.Moje vrvice ni v šatoru, iu na desni straui je šop las odrezanih temu starcu", odgovori Tomaževič z drhtečim glasom.
Tudi vojevoda obledi zdaj.
,Zla novica,' potoži, ,kdo se je imki drznil, kaj ko bi se bil ta stari pes — Ilija?"
„Ilija se še genil ni nikamor od svojih tovarišev, brez njega tudi ne bi bili zmogli," — poteši ga Tomaževič.
.Kako   pak  se je to primerilo?" — grize  si ustna vojvoda v
zadregi.
.Tista prikazen po noči tam v šatoru, saj znaš, to ni bila moja fantazija, temuč resnica," — odgovori Tomaževie, .ali duh ali pa kak človek, nekdo je bil gotovo; on — nihče drug ni vzel tega; izdana sva."
.Kaj zato?" — srči so Radić, „ko hitro sedeš na kraljevski prestol, nihče ti ne more do živega za tega delj!"
.Pa bodi no, saj še boljše!" — določi Tomaževič, „zasuknil sem osodi — njeno kolo z drzno roko, na pol je žo to, kar je, zdaj ueodneham več, še denos se kraljevska zastavu razvije v moji roci!"
.Govori, povedi !" kriče perjanici in ostala vojska — »si razburjeni; dero mu naproti: .Kaj se je pripetilo kralju?"
„Čakite, šleve!" —- godrnja sam sebi Ilija, .le čakite, da skuje kako novo laž."
.Mrtev je kralj!" -- izgovori Tomaževič mračno.
Sliši se vsakega vojšćaka deli, kako se mu vije iz prs, tako so tihi vsi: zelo je prevzela jih ta novica. Malo poprej so si šo želeli darežljivega kralja, ako je steklo se jim po želji, zdaj pa neizrečena bolest trga njih srca; marsikteremu solze kapljcjo po ogorelih, obruukastih licih. A kaj ne bi! Saj so tolikrat s kraljem Štefanom zmogli v boji, tolikrat čuli njegov glas. ki je uadkriljeval bojni krič in srčil jih na zmago! Čc je tudi davek dajal Turku, vendar je varoval samosvojnost v vsem drugem tako, tla ni Magjar ni Turek — nobeden so ni smel vtikati v bosniške zadeve, sosednje države iu močna Srbska pa so bile že do cela onemogle Mohamedanu pod peto, le kralj Štefan je še varoval bosuiško samosvojnost.
„Kaj bode, če tudi nas zaloti turška sužnost, čo pojdejo naši bratje, naše žene, naši sinovi in hčere na bazar, z bazarja pa na tuje kakor govedo V To je slaba, presneto, bratje! Kralj Štefan je mrtev, ta dobri, hrabri kralj, ki je ljubil svoj narod! Kako je mogoče, da tako naglo, tako nenadno ?" povprašujejo iu dvomijo.
„Ne mara pa jo laž to!" — oglašajo se nekteri, .pokaži nam kralja, da sami vidimo: da se prepričamo!"
Tomaževič se vrne k šatoru, odgrne zaveso, da dobro vidijo mrtvega kralja na postelji, — kralja zavitega v plašč, kakor hi sladko spal, in zavpije — na videz žalostno: „Pogledito ga! Stopite bliže in žalujte z menoj vred, ker je mrtev kralj, ki je umrl, ko so njegovi perjanici proslavili se z novo zmago, — takrat jo izdihnil svojo dušo!" dostavi vshičen.
Prvi Radič stopi k šatoru; pazno gleda noter, kakor bi se hotel prepričati, ali je res mrtev ali ne kralj, strmi pa mu le tje na glavo.
(Dalje prih.)
ponosen stopal po mostu v duhu žo tudi vid.' zmago svojo stranko pri celj iki volitvi in sanjaj« si o.) Velikega obedu, kte.ega bododsl grajMa* Possek
svojim podpornikom. Delali s., na rt« krlplje « s v s:, kolikimi sredstvi. Da MM , cm. pove«!, j« tukajšnji usnjar kmeta, kteri [e ifl v nedeljo pre.lpoldan
v Celje prišel in nekaj pri tem ogla ,des dentfclienCillief festongsviereekes"
kupoval, rekel: rnaj se le zopet domu vrne, ker jutri to je v pondoljek ne bo volitve, kije preložena. ..Narodnemu kmetu, seto ni verjetno zdelo iušel je znanega rodoljuba pfalat, kako in kaj'.' T.i je izvedel nasprotno in ostal ter tadi druge volile« svaril, naj ne zaupajo takim sleparjem. Prišlo je mnogo volilcev v nedjelo popoldan m na* nerolkntarji so jih hoteli pregovoriti ali
.ploh lim |fl lo.dletelo. Tako n. p. so hoteli tri kmete, kteri so že popoldan enkrat v (itavniei bili in obljubili zvečer zopet nazaj priti, v kazino siliti; a kmetje 10 spoznali, kam pes taco moli (n id šli naravnost v Čitalnico. Volilce i/, »mankega kraja so tudi lovili, ti so od nekdaj stanovitni in rekli so: .Mi le venm za koga bodemo glasovali, sicer pa ne gremo nikamor, čakali bodemo n« gOlpoda Skazata." Staza pa je Slovene rz dušnj, s telom." Zvečer so imeli Celjani ihod V kazini kjer so se mimogrede rečeno skoraj stepli. F.e nekaj volilcev i/ konjiškega okraja se je shoda vdeleževalo. Pri tej priliki je nemški kandidat Possek prvOkrat, kakor on sam pravi javno govoril, m sicer prisiljen ml svoje stranke, Govoril po je tako le: .Iehglttube
alle ainvesi nden ge —-gehiireii der verfaS8UngSpartH an.  Ileule trote iili das
erttemal offentKch anf, ieh leh bin   -     nicbt gevrohni zu reden,
Ich — ieh kaun — kanu nioht m. lir --, Po tem izvr-tnem prvem
govoru seje sopel spustil na svoj stol in obrisal krvavi pot, Celjani so pn ploskali in si čestitali, da imajo tako izurjenega govornika za kandidata. Vsak naših kazinerjev si je pa mislil,  ako ho gosp. Possek jutri pri volitvi
t tuli tako preprifievavno govoril, bo gotovo   zmaga   naša.   -     -   Med tem
pa je bila čitalnica napolnjena narodnjakov iu domoljubnih volilcev. naši pevci so izvrstno peli, govorilo bo jo navdušeno in videli smo. da bb volitva celjskega volilnega okraja potolažila zavolj mariborske volitve tako globoko
ranjeno sne vsacega pravega sina Slovenije. Se eelo prosti krneli so govorili prAV naravno in navdušeno, in priporočali so narodnega kandidata, kajti spoznali BO ti možaki potrebe iu pravice našega zatiranega slovenskega naroda.
Dan se komaj pokaže in vse je že bilo na nogah, ali naši nasprotniki so delali zastonj.   Naši k.....tje V savinski dolini niso neumneži, ampak
že sami vedo, kaj jim koristi,
Resnobno so I. marca stopili v dvorano,v kteri je nedavno stal pred sodbo vredtiik ,Slov. Naroda". Dencs hočemo ml potrditi, rla nočemo tujčeve pete, namreč s svojimi petami bodemo nepovoljno butali v tla, ako še tujčeva bi kje utegnila se rašiti. Zvedeli smo na tanko, kako so razsajali knuštitiicinmilni lilistri pri Vas, in mislili smo si, tudi v starodavni Colcji bi utegnili ledeinali tribuni kaj takošnega aranžirati, zato smo na vse konce mesta postavili svoje ljudi, da jih ne moti tuji — neslovenski duh. Bilo je že več volilcev prišlo v dvorano, ker pretekla je že deveta ura. ali ni bilo v ozki ulici videti kortežev , ne znanih celjskih političnih zvonecnosačev , le i rez četvrl uro pridela dva žandarja iu se preti vrata postavita. Nektcri volilci so njima naložili, naj nobenega ne pustila notri, kteri ne pokaže le-gitimacionskaite. Ob pol 10, pride g. vladni komisar Vratič, iu nagovori naj-poprej po nemško, potem po slovensko volilce in razloži v dobri slovenščini namen današnjega shoda, in izvoli, kakor postava veli. tri može v volilni odbor prav nepristransko tri načelniki' okrajnih zastopov in sicer: gg. 1'ana iz Konjic, Špendeta iz Gornjega tirada in pa Skazata iz Šmarja. Slednja dva sta odlična slovenska rodoljuba. Potem volilci izberejo svoje štiri odbornike in sicer .per nccJamntiotidm,< izvrstnega dr. Ipavca, pridnega velikega posestnika Kopača, vrlega rodoljuba l.ipolda mlajšega, in pa gorečega domorodca Švontnarja. Začne se volitev. Narodnjaki so stali na levi — Posckovci na desni strani. Med volilnimi moževi smo videli dvanajst, duhovnikov, med temi enega dekana, osem župnikov in tri kaplane. Vršila se je mirno. Pred volitva je nagovoril g. Ž.uža kratko pa krepko volilne može, tu.li kandidat ^institucionalnega celjskega družtva je govoril in rekel, da je pošten mož , bo branil pravice in skrbel , da bomo Stajurci ostali. Veliki smoli. Nasprotni glasi so bili iz Laškega okraja, kjer je legija cesara Tiberija doma, in iz Konjiškega, v kterem stanuje pošteni mož g. Posek ali Požek, kakor so nekteri okorni Pohorci klirali. Spoznali smo pri tej priložnosti vse naše nasprotnike, večidel so poneničeni ljudje, kožarji, me sarji, oštirji, barantači itd. Mul volilnimi moži so trije cesarski uradniki glasovali za narodnega kandidata, ravno tako eden penz.ijoniran oficir; gosp adjunkt Jurij Wagner pn za g. Poseka, kteri tudi trdi, da je Slovenec, in da je samo iz. tega namena kandidiral za čast poslanca, ker so ga celjski kon-Btitucionaši naprosili, in ker bi rad sovraštvo med Nemci iti Slovenci v deželnem zboru vtolažil, in pa skrbel, da bi -- Štujarci ostali. Smešna in čudna naloga. Koroški Nemci so bili dolgo pod ilirskim gubernijem, kije Bvoj sede/, imel v Ljubljani, in vendar niso Kranjci postali, temuč prav jedrnati Nemci, tudi mi še bomo Sta jarci , dasiravno bi bili zedinjeni v eno slovensko administrativno celoto.
Na komu volitve je eden volivnih mož prav glasno zakričal, ko se je g. Zuža zahvalil za izkazano zaupanje:— ,,g. poslanec skrbito za takošno postavo, da ne bodo razbojnikov, tatov iu nopridnožev v lepe „kajhc" zapirali in jih dobro redili, mi pa z. krvavimi žuli plačevali." Velik smeh iu pravo od strani kmetov.
Mirno raziđe ljudstvo h kosilu, sulno eno komedijo smo še v celjskih ulicah gledali in zvedeli, da je v Celj i še sedaj pust. Nekakov „ledrarsk ksel" je jahal z žišakom pokrit, oblečen v oklep, na rokah dolgo rokovice, okoli prs s črnordečežoltiiu pasom ovit. goli meč mahajo, na vrancu in kričal: ViVatl hocl) Deutschlandl Ljudstvo je pravilo, da je to bil: der tamisclie Iiittor. . Mi smo nastopili to svmboliU — in če bode treba, bodemo tudi z mečem branili Avstrijo in Slovenijo.
1'nliiinii razgled.
Noti a j na polit i ka v is {, Naprej ne more. ker sedanje mini-sterttvo nima mož, ki l>i mogli in hoteli delati za sjiravo med narodi, in ker to, kar s« je do zdaj napravilo, naprej ne more; nazaj še nočejo, ker je splnŠnfl človeška, torej tudi državna slabost, da nerad spozna in prekliče svoje že storjene napake. Samo eno napreduje — H na n č n e zadrege; morebiti nas te pripravijo do spoznanja. Za zdaj so neposredne volitve za državni zbor tisti kozel, kterega v javno puščavo požiljajo za avstrijske državne grehe.
Predsednik Vakanovic" je I. t. to. odprl hrvaški doželni zbor. Han je naznanil prihod cesarjev in predsednik je izrekel, da se ima Hrvaška za ta veseli dogodek zahvaliti lepemu vedenju deželnega zbora pri obravnavanji zarad sprave z Ogrsko in pa staroznani zvestobi hrvaški.   Dež. zbor volil slavnostni odbor.
Znani llanbans je bil te dni v Pragi in se je  neki dogovarjal |l posameznimi voditelji demokratične stranke.   Kaj je dosegel, ni še znano sodili pa se sme, da ne mnogo, kajti vse narodne češke stranke stoje v drža vopravnih vprašanjih na stališči znane deklaracije.
Na Ogerskem bode začel izhajati slovanski časopis, ki ima služiti —■ magjarskini namenom. So povsod enaki slovanski nasprotniki, da bi Slovane pogreznili, uče se celoslov. jezika. Sicer se na Ogerskem prav pridnu bi jejo pri volitvah.
V BerolinU si ministarstvo prizadeva, da hi se vse parlamentarno delovanjo končalo vsaj do konca meseca maja. Hoje se tam dogodkov, ki bi utegnili mirno posvetovanje motiti. Sploh se po vseh državali na videz kaže veliko miroljulije, vendar pa so vso vojske boji; torej se delajo tudi povsod priprave, da ne bi vojska nikogar nepripravljenega našla.
Z Madrida se poroča: Večina kortes se bo v porazumljenji z vladu najprvo posvetovala o novi ustavi in po tem šo lo o načinu vi adanja, t. j. ali bo Španija v prihodnje monarbična ali republikanska država.
Kazim stvari.
* (V Mirnem na Gradu blizu Gorice) se že več let po zanikarnosti ondašnjega g. dušnega pastirja čisto slovenskemu ljudstvu sv evangelij namestil v slovenskem, v italijanskem jeziku vsako nedeljo in praznik po nekem kapucinu bere. To je očitna krivica, zoper ktero vsi pošten; Slovenci protestujenio! Vendar je slovenskih duhovnikov dovolj na Goriškem samostanskih ali svetovnih , ki so pripravljeni Slovencem slovenski duhovni kruh deliti. Izgovor župnikov: .Saj Mirenci tudi laški razumijo", jo puhel kakor jabolko kraj Sodomiškega morja. — To je pač dober komentar k komentaru, ki ga je prinesla ljuba .Dom.", vsem gosposkam postrežna žena, 1 temeljitemu govoru na šempaskem taboru. - - Pravico tirjajmo kot mož.-: prosi se le milosti.
* (Železnica iz Judenburga v Celje.) Kakor pripoveduje „Laib. Ztg.", bo uložili gg. S. Pongratz, S. llauer in dr. Pongratz pri kup-čijskem ministerstvu prošnjo, naj bi se jim dovolilo, da bi smeli začeti tehnične pripravo za železnico, ki bi peljala iz Judenburga čez Obdach , Itei chenlels, St. Leonhardt, Lavamiiud, Dolenji Dravberg, Slov. Gradec, Doliše i Celje.   Železnica bi bila 18 milj dolga.
*(Haglas in razpis.) Četrti občni zbor Matice slovenske je f). avgusta lSfiS. lota sklenil, da hoče po izgledu češkega .Slovnika nauć nega" izdati slovenski .Slovnik naučni". Za vodstvo tega podvzetja odbor izmed Matičinih udov, izmed kterih imate dve tretjini stanovitno bivališče . Ljubljani in so voljni prevzeli ta trud — izvoli poseben odsek. Temu odseku se na strmi doda sposobni plačani vrednik, kteremu se poda navod v smislu sporočilu, ki je tiskano v sporočilnem delu Matičinoga koledarja na 17., IS in 19. strani. Tajniku bode se za splošna vredovanjska dela, popravo sestavkov in tiska in dopisovanja na leto dajalo 200 gold. nagrade iu za sestavke, ki se sprejmo v naučni slovnik, kakor drugim pisateljem plačalo po '2fi gold. za tiskano polo. Kdor želi prevzeti posel vredovanja slovenskegi naučnoga slovnika, naj se oglasi pri odboru do 1. aprila 18G9. leta. Odboi Matice slovensko v Ljubljani 18. februarja 18G8.
Dr.E.H.Gosta, predsednik. Anton Lesar, odbornik in tajnik.
* (h a z glas odbora Goriškega.) 21. februarja je bih kakor .Doni." pripoveduje, že vsa Gorica — v Italiji! Prilepljenih in raztresenih po mestu je bilo vse po!no (natisnjenih) razglasov v smislu tiste nemirne stranko, ki bi rada spravila Gorico pod Italijo. Oklic govori o goriških izseljencih, o taboru Šempaskem, češ, da ga je vlada skrivši napravih daje ž njim Lahe dražila; govori o dogodkih v Palmi kot nasledku tabora zarad kterih je zdaj mnogo Goričanov v pravdo zapletenih; grozi vladi (avstrijski) itd. Nesrečnim Goričanom naroča, naj bi se začeli oblačiti v črno, v znamenje žalosti. — Mnogi prilastujejo ta razglas glasovitomu Favetiju.
lastnica vrednlštvn.
Od nmogo strani se nam pošiljajo prošnje in nasveti, naj bi se .Slov. Nar." spre-menil v dnevnik Dotičnih dopisov iz različnih razlogov no moremo tiskati. Vsem # Jateljem našega lista in prihodnjega slo*, dnevnika enkrat za vselej obetamo, da se .Slov Aar. tisti dan spremeni v dnevnik, ko nam vsaki dosedanjih sprejemnikov pridobi so enega naročnika. Na naših prijateljih miloV. rodoljubi, torej, ne na naših labtn.kil-stoji, kedaj bo .Slov. Narod" dnevnik m ali bo sploh keclaj dnevnik.
Dunajski! borzni od 3. marca.
BV, metalike  03 fl. 40 kr. Kreditne akcija 301 fl. 50 kr.
•> /, mctaliko z obresti v maji in nov. GS 11.40 London 198 11 70 kr ' .... narod, posojilo 71lit. 10 kr. Srebro  122 fl. *75 kr.'
1860 drz. posojilo 108 ti. 80 kr. Cekini  S fl. 84 kr.
Akcija narod, banko 7!)(i fl, — kr.
Lastniki: Dr. Joir Vošnjak in dnini.
Tiskar Kduard Janžlć.