Poštnina piacana v eotovJn' Leto IX9 št. 167 Ljubljana, četrtek 19. julija 1928 Cena 2 Din gtane meaečno Lhn »5-—; a lamitvo Din «0*— neobvcino, Oglasi po taritu. Uredništvo i Ljubljana, Knailova ulica štev. 5/L Tcleion št. 207« in «804, ponoči tudi St. S034. Rskapisl se n« vračaj«. te. 54. — Telefon te. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko 11 Ljubljena, nova uMca te. 4. — Telefon ft «4gt Podmtnid: Maribor, Aleksan. te. 13 — Celje, Aleksandrova BaCan pri poStnca ček. zavoda: Ljub« faaa te. ti.&aa - Prshs čista 78.180. Wien, Nr. 10^141. ' in Bilanca dosedanjih posvetovanj v Beogradu Vsi Hrvati, brez razlike strank, so enodušni v sodbi, da je mogoča le volilna nevtralna vlada. - Hegemonisti v obupnem naporu izrabljajo še zadnje trenutke. - Odločitev lahko pade vsak hip Ljubljana, 18. julija. V Beogradu hazardirajo z usodo države. Nočejo videti dalekosežnosti dejstva, da sta poslanska kluba SDS in HSS izpraznila svoje klubske prostore v Beogradu in jih prenesla v Zagreo. Gibanje se zajeda vedno gioblje; kulturne, gospodarske in stanovske organizacije v hrvatskih pokrajinah nočejo z beograjskimi centralami imeti nobenega opravka. Odklanjajo tudi vabila na strogo strokovne konference. Kaj zahteva KDK? Stvari, ki so naravne in po tragičnih dogodkih samo po sebi umevne: razpust okrvavljene Narodne skupščine in svobodne volitve. To zato, ker je po dogodkih, ki v parlamentarni zgodovini po svoji tra-gičnosti nimajo primera, treba dobiti .sodbo naroda in to naroda tu in preko. Suvereniteta naroda zahteva, da dobi priliko, da k tako dalekosežnim dogodkom pove svoje mnenje. Politične stranke so samo izvrševatelj volje in hotenia naroda in pametna ter resnično demokratična politična modrost zaliteva, da se ugotovi, v koliko ie narod po tako tragičnih dogodkih svoje politično zaupanje spremenil in v koliko ne. Ne, gre, da politične stranke narod prezirajo in mu hočejo nekako imputirati odobravanje vsega, kar se je zgodilo. Demokratično načelo zahteva, da spoštujemo narodovo moralno kvaliteto in njegovo politično zrelost. Ni v redu. ako se to načelo gazi s trditvijo, da volitve itak ne morejo prinesti bistvenih sprememb. Prav, toda vedeti je treba, da je taka volja naroda in ne samo želja sedanjih režimskih strank. Ljudstvu je treba dati priliko, da se izpove in pove, v koliko se z dogodki v Beogradu solidarizira in kje smatra, da so skriti krivci krvavega razračunavanja v skupščini in vse nesreče, v katero smo zašli. Moč in sila države ležita v težkih trenutkih vedno v moči in sili naroda, v izrazu njegove volje, v koliko hoče to državo imeti zdravo in sposobno razvoja. Kdor formalno nosi odgovornost za usodo države in to v trenutku, ko ji je v srce zaboden nož in je nevarnost, da izkrvavi, je pred zgodovino in usodo naroda dolžan, da se proti vsem pomislekom ojunači in reče: «ln narod, kaj ti misliš?» Zunanji svet brez dvoma trezneje gleda na naše domače prilike, kakor mi sami in je daleč od vsake sentimentalnosti. Sodba zunanjega sveta je jasna in enotna: izhod iz krize države nudijo samo svobodne volitve. Celo Italija ie po svojem časopisju pustila povedati, da more odnošaje z njo trajno in solidno urediti le nova skupščina. Nettunske konvencije segajo predvsem v interesno sfero Hrvatov. Kakšna je državniška modrost, ki take konvencije hoče realizirati ravno v trenutku, ko je parlamentarna delegacija Hrvatov zapustila Beograd? Na dlani leži, da bi bila taka konvencija res le krpa papirja. Režimske stranke blatijo in psujejo na vse strani ter se na žive in mrtve branijo novih volitev, ki naj bi bile svobodne. Intrige švigajo sem in tja. »Slovenec« je prevzel vlogo, da skuša razdvojiti Radiča in Pribičeviča, ne iz ljubezni do Radiča ali Hrvatov, pač pa iz strahu za hegemonistični velesrbski režim, ki je v skupščini v obrambo samega sebe moral uporabljati orožje In Pokončavati življenja. Edini razlog, ki naj ima vsaj navidez stvarno podlago, je trditev, da skupščina mora za to delati, da sprejme nettunske konvencije. Razlog, ki se mora v današnji situaciji zdeti naravnost smešen. Pravi neizgo-vorjeni razlog pa leži v strahu pred ljudsko sodbo. Klerikalci volilna gesla na brzo roko kujejo in v njihovi kovač-nici noč in dan ropota. Prevpiti hočejo ljudsko vest, da bi se volitve ne vršile pod geslom obsojanja ali odobravanja velesrbskega hegemonističnega okrvavljenega režima, pač pa pod geslom obrambe časti dr. Korošca, odnosno pod geslom obrambe SLS. Zato so noč in dan na delu, da raz obleko dr. Korošca operejo krvave madeže, katere je prinesel iz Beograda domov. Režimske stranke se trudijo braniti svoje posestno stanje, mesto, da bi branile obstoj države. Medtem pa duša Hrvata čim dalje bolj pada v žalost, da za težko žalitev ne dobi primernega zadoščenja. Na razvoju dosrodkov smo soodgovorni tudi mi Slovenci po režimski stranki SLS. ki tudi pridno intrigira proti taki rešitvi krize, ki bi pomirila Beograd, 18. julija i. Doslej v krizi še m padla nobena odločilna rešitev. Toliko se pa medtem že ve, da so vsi Hrvati, ki so bili kot nevtralci poklicani v Beograd in vzet« v kombinacijo za ministre v nevtralni vladi, dali izraza svojemu odločnemu prepričanju, da se morejo razmere sanirati samo z razpustom dosedanje Narodne skupščine. Ta enodušnost naziranj pri Hrvatih, ki so prišli iz različnih krajev države in ki niso bili doslej v nobenem medsebojnem stiku, je frapirala vse politične kroge v Beogradu. Doslej so ti krogi mislili, da KDK, zlasti Stepan Radič in Svetozar Pribičevič slikajo razpoloženje med Hrvati tako, kakor to njihovim strankarskim interesom najbolje odgovarja, da pa v resnici med Hrvati ni tako odločnega razpoloženja. Odkar pa se ve, kakšno je mnenje tako zvanih nevtralnih Hrvatov, ki ne pripadajo političnim strankam, so pričeli drugače misliti tudi glede propozicij, ki jih je postavila KDK za rešitev krize. Sedaj spoznavajo, da te propozi-cije niso nikak strankarski manever, temveč da so formulirale le to, kar čutijo najširši sloji naroda v prečanskih krajih sploh. Hrvati pa še posebej. Zlasti globok vtis .ie napravilo dejstvo, da je eden izmed naiodločnejših zastopnikov tega stališča, ki se je doslej smatralo samo za strankarsko stališče KDK, bil znani in mnogo uvaže-vani bivši župan splitskega mesta dr. Ivo Tartaglia, čeprav je proti njemu KDK v zadnjem času vodila ostro borbo v splitskem občinskem svetu in ga celo prisilila k odstopu. Zato je tem boli značilno in pomembno dejstvo, da je isti dr. Tartaglia bil odločen tolmač onega razpoloženja, ki ga ie KDK formulirala v svojih znanih propozicijah kralju in ki jih je predsednik KDK Svetozar Pribičevič osebno izročil kroni. Naravno se nocoj še ne ve, kake sklepe bo storila krona. To se more tem manj vedeti, ker so na delu z ia-kiml vplivi srbijanskl politični krogi, ki skušajo z vsemi sredstvi preprečiti pravilno rešitev, t. i. imenovanje prave, resnične nevtralne vlade z volilnim mandatom. Sedanje srbijanske stranke, ki dominirajo v Narodni skupščini, bi prav nerade zapustile zavzete pozicije, in to tem težje, ker bi se pri volitvah pod nevtralno vlado ne mogle opirati na pritisk državnega apa rata v svojo korist. S to mislijo se v zavesti svoje notranje trhlosti kar ne morejo sprijazniti. Zato se te stranke upirajo na vse pretege taki rešitvi krize, ki bi obračunala z dosedanjo Narodno skupščino in ki bi se končala tako, da se imenuje nevtralna vlada z izrecnim mandatom za razpust parlamenta. Kakor danes stoje stvari, se ne bo moglo uresničiti upanje teh srbijanskili strank, da se imenuje nevtralna vlada, ki bi delala s sedanjo Nar. skupščino, ali pa vsaj vlada, ki bi začasno sodelovala z Narodno skuipščino, dokler se ne rešijo gotovi posli. Danes se lahko smatra kot gotovo, da se med hrvatskimi nevtralci ne bo megla naiti nobena oseba ugledneišega položasa, ki bi vstopila v nevtralno vlado z nalogo. delati s sedanjo Narodno skupščino. Zato je upravičeno pričakovanje, da se bo kriza končno, ko se bodo proučila vsa stališča, rešila s sestavo nevtralne vlade, ki bo nevtralna ne samo po značaju oseb. iz k.terih bo sestavljena, temveč bi tudi imela na'ogo, da izvede svobodne volitve, svobodne za vse stranke, ir na ta način razčisti ozračje v naši državi ter ustvari prave pogoje zi pomirjenje duhov v prečanskih krajih in s tem za konsolidacijo naše države. Usodne nevarnosti zavlačevanja krize Apel beograjskih »Novosti« na dan zavlačevanja prinaša nove Beogsrad, 18. julija, i. Pod naslovom «Krizo je treba takoj rešiti» pišejo današnje «Novosti», da se morajo odgovorni činitelji požuriti z rešitvijo krize ter jo takoj rešiti. Pretekel je že skoro mesec dni od tragedije 20. junija, ki je vrgla državo v usodno krizo. Skoro mesec dni živi ves narod v razpoiože-nju, ki predstavlja veliko nevarnost za državo in poostruje odnošaje med raznimi deli države. Tako na eni kakor na drugi strani, v Beogradu in v Zagrebu,- so duhovi znervirani od tega mrcvarjenja in pričakovanja akcije, ki se odlaga od dneva do dneva. Med tem pa strašna polemika med politiki ;n v tisku vliva olje na ogenj, da se še oolj razburjajo strankarske in plemenske odločujoče činitelje. — Vsak nevarnosti in težkoče za državo strasti, ki čimdalje bolj razširjajo prepad med Srbi in Hrvati. Namesto, da bi se s hitro akcijo preprečilo oddaljevanje eni od drugih, se z zavlačevanjem omogoča polemika, ki neprestano dre-ga v sveže rane. Namesto k ublažitvi prvih težkih vtisov in občutkov strašne skupščinske tragedije, se danes vračamo na fatalno junijsko psihozo. «Novosti» smatrajo, da je sedanji spor med Srbi in Hrvati samo v prilog našim zunanjim nasprotnikom, ki komaj čakajo, da nas prevarijo z novimi zahtevami. «Treba je čimprej dati Hrvatom pravično zadoščenje ter brez izgubljanja časa pristopiti k ureditvi naših skupnih odnošajev potom poštenega sporazuma.® »Radie je od Boga poslan" Značilna sodba bosanskega nadškofa o Radiču in njegovem poslanstvu. — Ostra obsodba hujskanja naših klerikalcev Tešanj, 18. julija, n. Kakor vsako leto, se je tudi letos povodom cerkvenega proščenja na Jelahu vršilo veliko zborovanje Hrvatov iz tešanjskega okraja. Zborovanje je otvoril, predsednik okrajne organizacije HSS Ivan Blaževič. Govoril pa je na njej kot ^zastopnik osrednjega vodstva prof. Stazič, za njim pa tajnik organizacije Vukojevič, ki je med drugim navedel značilno izjavo o Stepanu Radiču, katero mu ie podal v Derventi nadškof vrhbosanski dr. Šarič. Nadškof je dejal: »Stepan Radič ni proti veri, niti proti Bogu, niti proti duhovnikom. On je proti onim nie-vrednežem. proti katerim se mora biti. Stepan Radič je od Boga poslan, da v duhove in normalizirala prilike. Tudi mi Slovenci prevzemamo nase zgodovinsko soodgovornost. Jasno je, da konca razvoja dogodkov ne vidimo. Za državo koristen konec vseh zadnjih dogodkov bi mogli prinesti svobodne volitve, brez svobodnih volitev pa je negotovo, v kakšno smer bo razvoj dogodkov šel. Modra politika pa mora izbirati vedno le pot gotovosti in ne pot hazardi«ranja. Zdi se, da režimske stranke niso sposobne dati niti- moralnih zadoščenj, kako bi bile sposobne dati šele materi-jelne teh težkih časih vodi hrvatski narod in sama Previdnost mu je dodelila to na-logo. To izjavljam kot bosanski nadškof in moje mnenie nai čnjejo vsi. Naj čuieio vsi. kai misli nadškof vrhbosanski. Hrvatski narod je danes edin v vsem. Vsem je edini vodja Steoan Radič. ki edino more obračunati s cin-ca.rii.» To je izjavil nadškof dr. Šarič z'asti z ozirom na one duhovnike, ki niso hoteli pustiti, da se zvoni zadušnica. V ostalem je zbor v Jelahu potekel v najlepšem redu ter so bili z niesra poslani nozdravi Stenanu Radiču in Sveto^.arju Pribičeviču. (Primerjajte to sodbo bosanskega nadškofa z ostudno gonjo one nesrečne slovenske duhovščine, ki se je z dušo in telesom zapissk klerikalni politiki! Op. ur.) Zgodovinski grad Znniskih Karlovac, 18. iu:!i;:a n. Znani zgodovinski grad Zrirajskih v Ozlju je prešel te dni v last društva »Brada Hrvatskoea zmaja« v Za.srrebu Graščinska oprava Thurn-Taxis, v čisrar lasti ie bil erad od 1. 1766, ga je društvu darovala brezplačno. Nov tramvaj v Dubrovniku Dubrovnik, 18 julija n. Včeraj le bi! končno vz:postavlien reden tramvajski promet od Dubrovnika do kopališča v L a.padu. Kako je bila ta proga po+rebna. naibolje dokazu-ie dejstvo, da so vsi vozovi neprestano prenairpani. Prihod londonskega poslanika dr. Gjuriča General Hadžič je včeraj zopet ves dan konferiral z ministrskimi kandidati. - Številne avdijence na dvoru. - Beograd, 18. julija, p. Vse kaže na to, da stojimo pred definitivnim razpletom krize, ki traja danes že štirinajsti dan, ki bo očividno odiočilen za nadaljnji razvoj dogodkov. Danes opoi-dne je dospel v Beograd naš londonski poslanik dr. Gjorgie Gjurič, od čigar pojasnil o zunanje-političnem položaju je po zatrjevanju poučenih krogov predvsem odvisno, kako se bodo razvijali dogodki. Trenutno še ni znano, kako stališče zavzema poslanik Gjurič k razpletu krize, ker sta tako on, kakor general Hadžič po svojih današnjih konferencah in avdijencah odklonila novinarjem podrobnejše informacije. General Hadžič je imel danes zopet živahen dan. Ves dopoldne je imel razgovore s predestiniranimi ministrskimi kandidati, zlasti s prečani. Najprej se je sestal z dr. Milovanom Zoričičem, ban-skim svetnikom iz Zagreba, nato pa je sprejel načelnika ministrstva ver dr. Mihajla Lanovlča, ki je prvi Srbijanec, s katerim je general Hadžič doslej stopil v stike. Nato je ime! še daljšo konferenco z dr. Račičem in dr. Tartaglio iz Splita, ki je danes zjutraj na njegov poziv prispel v Beograd. Odhajajoč s te konference je dr. Tartaglia izjavil novinarjem: «Pravkar sem imel razgovor z mandatarjem krone generalom Hadžičem. Obrazložil sem mu. kakšne prilike so pri nas in kako mi gledamo na položaj. Zlasti pa sem mu sporočil, kaj pri nas pričakujemo od nevtralne vlade. General Hadžič je vzel moje izjave na znanje. Sedaj čaka še na poslanika gg. Gjuriča in Rakiča. Šele potem bomo videli, kaj bo.» Dr. Tartaglia in dr. Rakič sta odšla nato na dvor. kjer je bil dr. Tartaglia sprejet v avdijenco. Za njim je bil v avdijenci mandatar krone general Hadžič. ki je ostal na dvoru do 13. Takoj po avdijenci se je general Hadžič odpeljal v svoj kabinet, kjer ga je že pričakoval medtem dospeli poslanik doktor Gjurič. Dr. Gjurič je prispel z opoldanskim ekspresom. Na kolodvoru ga .ie že pričakoval odposlanec generala Hadžiča, ki ga ie takoj odpeljal v kabinet vojnega ministrstva. Tam sta imela nato Hadžič in Gjurič krajšo konferenco, ki ie trajala do 14. Ob 15. sta se nonovno sestala ter sta konferirala do 17.. nakar je imel dr. Gjurič še da!;ši sestanek z zunanjim ministrom dr. Mariukovičem. Ob 19. sta nato odšla dr. Gjurič in general Hadžič v dvor, kjer sta bila sprejeta v skupno avdijenco. Ta avdijenca ie trajala vse do 21. Pred dvorom se je medtem zbralo mnogo občinstva zlasti pa novinarjev. Po mestu so krožile najrazličnejše verzije in pričakovalo se je celo. da bi mogla že v tej avdijenci pasti končna odločitev. To pa se ni zgodilo. Ko sta general Hadžič in dr. Gjurič ob 21. odhajala z dvora, sta bila zelo rezervirana ter sta novinarjem odklonila vsako izjavo. Poslanik Giurič sploh ni spregovoril, general Hadžič pa je samo izjavil, da so razgovori še v teku. Trenutno ie situacija sledeča: Predstavniki prečanskih krajev so se soglasno izjavili za vstop v nevtralno vlado samo pod pogojem, da bo Narodna skupščina razpušeena. ne da bi se poprej še sestala. Izvenstrankarski predstavniki Srbijancev doslej še niso bili konzultirani, ker ie pač razvoj situacije odvisen predvsem od stališča, ki ga zavzemajo prečani. General Hadžič ie v svojih dosedanjih razgovorih spoznal mnenje in zahteve prečanov, ki prihajajo v poštev za sestavo nevtralne vlade. Ker so to predstavniki vseh krajev, je sedaj general Hadžič točno informiran o želiah in potrebah poedinih pokrajin. Sedaj ve vse, kar mu je potrebno za sestavo programa njegove vlade. Konzultacije poslanikov dr. Giuriča in Milana Račiča so potrebne le glede zunanjc-politične situacije. Gre samo za nettunske konvencije, s katerimi skušajo hegemonisti šc vedno intrigirati. Značilen demanti dr. Marin-kovica Beograd, 17. julija, (p.) Zanimivo je, da j« nocoj službena agencija »Avala« izdala službeni demanti na pisanje zagrebških »Novosti«, ki so trdile, da dela dr. Voja Marinkovič odločno za preprečenje volil« nega mandata generala Hadžiča in da ie baje dr. Marinkovič izjavil v demokratskem klubu, da je mandat generala Hadžiča že propadel. Dr. Voja Marinkovič demantiva preko »Avale« to vest kot tendenčno. Ta komunike je zanimiv tudi v toliko, ker se je nocoj govorilo v političnih kro» g h, da bo glavni odbor radikalne stranke objavil komunike, v katerem se bo isto« tako izjavil za volilno vlado. Kralj je ob pol desetih odpotoval na De« dinje, kjer bo prenočil. Umor novega mehikanskega predsednika V bližini glavnega mesta mehikanske republike je bil umorjen s petimi streli novoizvoljeni predsednik Obregon, ki bi moral 1. decembra prevzeti svojo funkcijo. — Obregon žrtev kulturnega boja. — Hitra in obsežna preiskava. — Podrobnosti o atentatu Mexlco City, 17. julija g Usmrtitev predsednika Obregona, ki je bil še le pred tremi meseci i7.voIjen za predsednika, bo imeU najbrže mednarodne zapletljaje. Po vsej državi vlada veliko razburjenje. Imenovanje novega predsednika se bo izvršilo nalbrže še pred decembrom, ker poteče s tem lokom čas njegovega uradovanja. Po vsej državi je uvedena cenzura nad nekaterimi mesti je proglašeno obsedno stanje. Čete so zbrane po vojašnicah in so stalno v pripravljenosti. Malo pred atentatom je dovolil predsednik Obregon nekemu ameriškemu novinarju razgovor, kar je tudi deloma pospešilo izvršitev umora. Predsednik ie namreč izjavil, da nikakor nima namena spremeniti dosedanje politike mehikanske države do katoliške cerkve. Kakor CaHes si ie tudi on nadel nalogo, da ne bo s katoliškim klerom v sedanti obliki pričel nikakih pogajanj, ker vedno >n povsod podpira revolucijonarno gibanje proti vladi. Mexico City, 17. julija (lo) Kakor poročajo. se je izdajal morilec predsednika Obre gona za karikaturista. Izstrelil je na predsednika pet strelov. Obregon je ostal na licu mesta mrtev. Morilec je baje stotnik mehikanske armade. Mexlco City, 17. julija s. Kakor se izve, so morilca generala Obregona takoj po atentatu navzoči tako mučili, da je bil težko poškodovan. Morilec je priznal, da je čin izvršil iz lastnega nagiba in da ne pripada nikaki politični stranki. V žepu morilčeve obleke so našli poslovilno pismo za rodbino v katerem pravi, da umira v izvrševanju svojih dolžnosti. V sp'ošnem računajo 7 možnostjo, da bo predsednik Calles vodil predsedniške posle dn decembra in razglasil vojno stanje. Policijsko predsedstvo izjavlja, da je morilec umoril generala Obre- gona češ, da je samo Kristus kralj, ki mor* neomejeno vladati in ne more z nikomur deliti oblasti. Mexico City, 17. julija s. Ko je morilec streljal na predsednika Obregona, je ravno igrala godba. Mnogo ljudi je preslišalo strele in je samo videlo, kako se je Obregon zgrudil s stola. Ko so hoteli Obregonovi prijatelji pasti po morilcu, da bi ga linčali, jim je to preprečil policijski predsednik mesta, ki je vzkliknil: Ne, hočemo da živi, da s® ugotovi, kdo je za njim!« Calles je takoj odredi! preiskavo, s pomočjo policijskih in vojaških oblasti, da ugotovi ali ie bil zavratni umor delo poedinca, ali politične zarote. Kakor se izve, bo morilec v par urah usmr-čen. Morilec generala Obregona ie bil pri aretaciji ranjen in bo najbrže podlegel poškodbam. Predsednik Calles je imenoval za naslednika dosedanjega policijskega šefa generala Roberta Cruza, generala Antona Ria Pertu-hea, ki je bil dober pri atclj Obregona. Drugi pristaš Obregona Artur Orsi je bil imenovan za glavnega tajnika polici iskega glavnega stana. Truplo generala Obregona so balzamirali. Pogrebne svečanosti se bodo vršile skupno s pogrebom letalca Carranse. Izvrševalni odbor delavske stranke ie pod Dredsedstvom Louisa Moronesa, velikega po litičnega nasprotnika Obregona, v imenu delavskih organizacij najostreje protestiral proti sramotnemu umoru. Mexlco Clty, 17. julija (be) Nemški poslanik je izrazil predsedniku Callesu soža-Ije nemške vlade povodom umora predsednika Obregona. Berlinsko časopisje smatra Obregonovo smrt za težak udarec za mehi-kansko državo: Ameriški krogi upajo, da bo predsednfk Calles k1'ub težavnemu položaju, obvladal situacijo. (Glej tudi na 6. str.) % Klerikalni poraz v mariborski oblastni skupščini Kljub izrecni obljubi predsednika dr. Leskovarja so klerikalci iz straha pred porazom preprečili razpravo o obtožbi oblastnega odbora radi kršenja zakona Maribor, 18. julija Za danes popoldne ob 5. je bila sklicana seja naredbodajnega odbora mariborske oblastne skupščine. Na dopoldanski seji oblastne skupščine je namreč predsednik oblastnega odbora dr. Leskovar pri nujnem prtdlogu KDK glede obtožbe oblastnega odbora zaradi znanega strankarsko političnega sklepa proti naprednemu tisku sam izja vil, da nujno želi razčiščenja tega vprašanja ter je predlagal, nai skupščina nujnost sprejme. Izrecno je naglasil, da bo zakonodajni odsek še danes razpravljal o stvari ter da mora že na jutrišnji plenarni seji oblastne skupščine poročati o tem. Naredbodajni odsek je na svoji popoldanski seji najprej razpravljal o vi-ničarski uredbi. Ko je to končal, se je obrnil predsednik dr. Ogrizek na zastopnike KDK s prošnjo, naj bi ne zahtevali takojšnje razprave o svojem predlogu, češ, da je na vrsti mnogo drugih važnih stvari. Ker so zastopniki KDK želeli, da se stvar vendarle obravnava in da pride jutri na dnevni red oblastne skupščine, si je izprosil predsednik dr. Ogrizek 10 minut odmora ter se podal k predsedniku oblastnega odbora dr. Leskovarju. Ko se je vrnil, je izjavil, da mu je rekel predsednik dr. Leskovar, da je dopoldne izrazil samo željo, da pa ni ničesar obiigatno obljubil. Naravno da je to vzbudilo odpor pri zastopnikih KDK, zlasti pa pri Hrvatih, ki so ogorčeno izjavljali, da se jih na t?, način tira iz oblastne skupščine. Pri tem si je brat velikega župana dr. Schau-bach dovolil neokusnost ter spraševal, zakaj se baš Hrvati tako zavzemajo za »Jutro«, češ, da bodo za to želi ne-hvaležnost. Dr. Odič in dr. Baričevič sta odločno odklanjala, da bi šlo tu za obrambo »Jutra«, in povdarjala, da gre za vprašanje, ali je oblastni odbor upravičen delati strankarsko-politične sklepe. Ko je dr. Schaubach izjavil, da je to slovenska zadeva in vprašanje slovenske morale, so mu hrvatski poslanci mirno odvrnili, da to ni samo slovenska zadeva ter da so oni, dokler so člani mariborske oblastne skupščine, na tem ravno tako interesirani. Morala ni samo slovenska stvar, ampak splošno človeška. V ostalem pa so Hrvati moralno obvezani, da branijo »Jutro«, ki ie o priliki dogodkov v Beogradu odločno branilo Hrvate in ker so prepričani, da je oblastni odbor baš zaradi tega pričel kampanio proti »Jutru«. Hvaležnosti jim ni treba, za njih ie to stvar morale. Na medklic enega izmed navzočih klerikalnih poslancev, da je imel oblastni odbor pravico do boj kotnega sklepa in da je to slovenska zadeva ter da je to slovenski oblastni odbor, so zastopniki KDK odločno reagirali ter naglasili, da je oblastni odbor ravno tako hrvatski, kakor slovenski, dokler so Hrvati člani oblastne skupščine. Zastopniki SLS so s svojimi besnimi izpadi, s katerimi so hoteli maskirati svoj strah pred obračunom, v že itak napeto ozračje metali vedno novo netivo in seja je postajala čim dalje vi-harnejša. Zastopniki KDK so odgovarjali ostro, a stvarne in brez izpadov. Predsednik zakonodajnega odseka dr. Ogrizek se je obnašal kakor kakšen pastir in vedel se je kakor bi bil kje v Culukafriji. nedostojno in brez slehernega takta. Poslancu dr. Bari-čeviču je zapretil, da ga bo dal s silo odstraniti. Ko ga je dr Baričevič vprašal, če s policijo, je pritrdil, češ, tudi s policijo, če bo treba. Končno je izjavil dr. Ogrizek, da bo dal na glasovanje, ali naj se o stvari razpravlja Medtem pa se je oglasil k besedi še Nemec dr. Miihleisen, ki je potrdil, da je predsednik oblastnega odbora dr. Leskovar dopoldne res obljubil, da bo odsek popoldne o stvari razpravljal. Ako predsednik odseka te obljube ne izpolni, naj nosi sam zo to odgovornost. Ker so bili na seji navzoči samo štirje člani od SLS in prav tako štirje člani opozicije in ker je bilo verjetno, da bo dr. Miihleisen glasoval za razpravo o obtožbi, je slutil dr. Ogrizek, da bi bil preglasovan. Zato je brez vsakega povoda naglo zaključil sejo, proti čemer so seveda poslanci KDK odločno protestirali. Klerikalci so se oči vi dno zbali od svojega lastnega predsednika napovedanega razčiščenja in so raje požrli svojo besedo. Zasedanje mariborske oblastne skupščine Oblastna uredba o samoupravni zdravstveni službi v mariborski oblasti. — Obtožba KDK proti oblastnemu odboru Maribor, 18. julija. Današnjo sejo oblastne skupščine je otvo-ril predsednik ob četrt na 9. ter po konstata-ciji prešel takoj na dnevni red. Oblastni odbor je predložil novo uredbo za ureditev zdravstvene službe na deželi. Uredbodajni odsek je o osnutku razpravljal včeraj popoldne in ga sprejel z malimi spremembami in dopolnitvami. V imenu odseka utemeljuje dr. Veble potrebo nove zdravstvene uredbe, ki temelji predvsem na štajerskem deželnem zakonu iz 1. 1909. ter na uredbi, ki jo je sprejela ljubljanska oblastna skupščina. Uredba predvideva zdravstvena okrožja, zdravstvene odbore, okrožne zdravnike in babice. Dosedaj je v mariborski oblasti 72 zdravstvenih okrožij, od katerih je 10 sploh nezasedenih, v 10. pa substituirajo sosednji okrožni zdravniki. Nanovo bo treba le v Prek-niurju in Medjimurju ustanoviti najmani 6 okrožij,. Uredba predvideva, da lahko tudi občine v svojem delokrogu nastavljajo občinske zdravnike. V generalni debati je v imenu kluba KDK posl. Petovar opozoril na nekatere ne-dostatke, predvsem v uredbi ai načrta za zdravstvena okrožja, oziroma se oblastni skupščini odvzema možnost sodelovanja pri določanju novih okrožij in pri spremembah obstoječih. Treba je točno ugotoviti, kdo ima pravico do brezplačnega zdravljenja. Čudna je določba, da so občine pri imenovanja občinskih zdravnikov in babic, ki jih izključno same plačujejo, vezane na pristanek oblastnega odbora. Oblastni odbor bo imel pravico nastavljati okrožne zdravnike po zgolj formalnem zaslišanju zdravstvenih okrožij. Čudno je, da prevzemajo zdravstvena okrožja velike dolžnosti, nimajo pa pravice staviti glede nastavitve zdravnikov predlogov. Kruta je določba, da sme oblastni odbor okrožnega zdravnika, ki le nima treh let službe in je torej začasen, «brez navedbe razlogov* odpustiti. Koliko se bo našlo mladih zdravnikov, ki se bodo podajali v takšno negotovost? Referent dr. Veble odklanja predlog, da bi imeli zdravstveni odbori glede imenovanj okrožnih zdravnikov pravico staviti predloge. Zagotavlja, da oblastni odbor z uredbo ne zasleduje nikakih strankarskih ciljev. Poslanec Grčar (soc.) povdarja, da bi moral oblastni odbor skrbeti za zdravniški naraščaj s tem, da bi dajal štipendije z obve-zo službovanja v oblastni službi skozi gotovo vrsto let. Predlaga tudi ustanavljanje samoupravnih lekarn, ker so danes lekarne samo nekak privilegij gotovih premožnejših oseb. Referent dr. Veble iziavlja, da oblastni odbor pripravlja ustanovitev centralne lekarne za mariborsko oblast, iz katere bi okrožni zdravniki prejemali materijal. Posl. dr. Odič (KDK) izjavlja v imenu kluba Kmetsko - demokratske koalicije, da bo klub v generalni debati glasoval za uredbo, ker jo smatra za potrebno. Zlasti je važna za Mediimurje. Postopanje KDK v šnecijalai debati bo odvisno od tega. ali bo večina upoštevala upravičene predloge opozicije. S tem je bila generalna debata zaključena in je skupščina prešla v špeciialno debato, v kateri je bila uredba od člena do člena z malimi, nebistvenimi korekturami sprejeta. Večina je odklonila z malimi izjemami vse spreminjevalne predloge opozicije, ki Je zato glasovala proti nekaterim členom, dočim so bili drugi členi sprejeti soglasno. Nujni predlogi. Predsednik dr. Leskovar je nato odločil, da bo popoldne seja uredbodajnega odseka, ki naj razpravlja o predlogih, katere je danes vložil oblastni odbor. Med predlogi sta tudi osnutek uredbe za izpremembo določil o volilnem redu in konstituiranju okrajnih zastopov in okrajnih odborov in osnutek za spremembo § 2. občinskega reda za Štajersko. Klub KDK je danes obnovil svoj predlog na obtožbo oblastnega odbora kot nujen. Predsednik dr. Leskovar je pristal na to, da se predlogu prizna nujnost, kar je bilo nato sprejeto. Ker je med č-itanjem predloga delal posl. SLS g. Hrasteli neumestne opazke, kar je izzvalo odpor v opoziciji, je predsednik pozval poslance, naj varujej,o ugled skupščine. Sklenjeno je bilo, da se odda predlog trrrHlbodajnemu odseku, ki mora že j.utri podati poročilo. Na vrsti je bilo še več nujnih predlogov soc. posl. Moderndorferja, katerim pa večina ni hotela priznati nujnosti. Pozornost je vzbudilo, da je klerikalna večina odklonila celo nujnost predloga za združitev obeh slovenskih oblasti. Jutri ob 8. zjutraj se plenarua seja nadaljuje. Veliki gozdni požari v Bosni Sarajevo, 18 julija n. Po informacijah tukajšnje direkcije šum so včeraj pričeli goreti na mnogih mestih bosanski gozdovi. Na področju Krivaje je izbruhnil ogenj v šumah Trbor.ivi in Jasiki. Ogenj je zavzel ve'ike dimenzije; okoliško seljaštvo ter delavstvo skupno z orožništvom se je lotilo gašenja, da ogenj lokalizirajo. Gašenje je bilo tem bolj otežkočeno. keT je vso noč pihal močan veter. ki je širil požar. Prav tako j® na področju Šipada v šumi Potoci nastal ogenj, ki pa je manjšega obsega. V gozdu Klisuri ne daleč od Rogatice ie izbruhni! velik požar v skladišču lesa Ra-dovana Bartule. Požar se je pojavil tudi na področju šumskega podjetja Ugari. Ogenj je nastal tudi v gozdu na Ravni planini. Lo-kaliziranje požara je zelo otežkočal močan veteT. Rešitev more prinesti samo jak dež. Misli se, da bo škoda vsled nastalih gozd.iih požarov znašala več milijonov. Smrt starega srbskega politika Beograd, 18. julija p. Danes }e umrl v visoki starosti &2 let Jovan Jaja, bi v Si minister in zelo ugleden Srb, ki je igral pred leti v srbskem političnem življenju važno vlogo. Srečne ženske Dubrovnik, 18. julija n. V dubrovniSki luki se mudi jahta »Sadrin«. ki je priplula iz Bristola. Jahta je popolnoma na razpolago skupini peir, dočim ie Janez vozil kar v temi za njim. Privozila sta tako že do Stritarjeve ulice, in sicer okrog 23. ponoči. Tam oa ju ie nenadoma ustavil stražnik Koblar ter r o-zval Janeza, ki sploh ni imel luči. s sel; o j na stražnico v svrho legitimiranja. Jar.z je nekaj časa protestiral, a se je slednjič vendarle vdal. dočim je smel Lojze peljati dalje. Janez in stražnik sta korakala nekaj časa molče. Ko pa sta prišia do Muzejskega trga in se že bližala rdeči hiši na BI i-vveisovi cesti, je nenadoma skočil iz teue pod drevesi neki mojki in sunil stražnil.a z roko v prsi s tako silo. da ie ta nehote napravil par korakov nazaj. To okolnost h napadalec takoj izrabil in iztrgal stražniku kolo iz rok. ga zasedel in pobegnil. Tedaj pa se je zganil tudi že Janez in skočil v stražnika. Lotil se ga je s takj vehemenco. da je bil stražnik naposled prisiljen klicati na pomoč in se braniti s pen-drekom Šele. ko je oriše1 na pomoč stražnik Lovrenčič. sta mogla Janeza ukrotiti in ga z združenimi močmi spraviti na stražnico. Na stražnici je bil Janez takoj zaslišan in ie šele po daijšem oklevanju priznal, da je bil drugi napadalec njegov tovariš Lojze. Tedaj so stražniki pričeli lov tudi za tem nevarnim ptičkom, in res se ie proti jutru posrečilo spraviti tudi njega na varno v kletko, kjer bosta zdaj oba dalie časa premišljala, kdaj je pogum na mestu in kdaj ne Domače vesti alkoholike t ♦ Izpremembe t carinski službi Na pred-loj finančnega ministra so v carinski službi premeščeni: kemičar Mioljub Todorovič iz Ljubljane v generalno direkcijo carin v Beogradu; Fran Vavpetič iz Skoplja h glavni carinarnici v Ljubljani; Mladinko Roje iz Splita k glavni carinarnici v Mariboru in Anton Pire iz Novega Sada h glavni carinarnici na Sušaku. ♦ Pomenljiva suspenzija ▼ Petrovaradl-nu. Predvčerajšnjim je vukovarski veliki župan suspendiral od službe in plače mestnega glavarja v PetTOvaradinu Ivana Je-lašiča. Razlog suspenzije je ta, da je dal Jelašič na Vidov dan sneti z občinskega poslopja državno zastavo, ker bi io bil močan vihar sicer raztrgal. Posledica je bila suspenzija glavarja. Mestne uradne posle bo vodil do nadaljnjega podnačelnik Divald. Glavar Jelašič je pristaš HSS. Suspenzija je med meščanstvom izzvala veliko nevoljo. ♦ Dopust gimnazijskih direktorjev. Ministrstvo prosvete je izdalo odlok, da direktorji gimnazij in drugih srednjih šo! ob priliki velikih počitnic kakor tudi drugih počitnic tekom leta ne smejo zapustiti svojih zavodov brez predhodnega dovoljenja višje oblasti. V prošnji za odobrenje dopusta morajo tudi naznaniti, kdo bo prevzel uradne posle za čas njihove odsotnosti. ♦ Društva, organizacije L t. (L, ki imajo za letošnjo jesen predvidene svoje kongrese in slične prireditve, prosi uprava Ljubljanska velesejma, naj jih skličejo v času letošnje jesenske velesejmske prireditve »Ljubljana v jesen?« od 1. do 10. septembra. Svoje sklepe naj društva spoToče naravnost upravi velesejma, ki jih bo v vsakem oziru podpirala. ♦ Originalna odredba za kopalce v Šlbe-niku. Mestni magistrat v Šibeniku je izdal te dni originalno odredbo za kopalce na morskem obrežju. Po tej naredbi se pod pretnjo globe v znesku 500 Din ne sme nikdo kopati v kratkih hlačicah. Občinska obiast dovoljava kopanje samo v dolgem trikoju. ♦ Slovenec na tekmi za »Grand prix d'Europe. Naš znani športnik g. Valter Stuzzi se bo udeležil kot prvi Slovenec velikih mednarodnih dirk v Švici in sicer starta v dirki za »Grand Prix d'Europe« na 170 km. G. Stuzzi je vnet motociklist (vozi 500 ccm — A. J. S. — motor s prikolico) ter mu želimo najboljši uspeh. ♦ Smrt Slovenke v Erie - jezeru. Kakor javljajo iz Clevelanda v Zedinjenih državah, so dne 22. junija našli v Erie - jezeru žensko truplo, ki je plavalo po vodi. V truplu so spoznali lSletno Slovenko Mollie Petelinkarievo, ki se je nekaj dni poprej v čolnu vozila po jezeru v družbi Slovenca Bečaja — oba iz Clevelanda. Ker je bilo vieme tačas zelo viharno, je nedvomno vihar prevrnil čoln, nakar sta mlada veslača našla smrt v razburkanih valovih. ♦ Himen. Poročil se je dne 16. t. m. g. Feliks Nahtigal, posestnik in gostilničar na Trebelnem z gdč. Marijo Miklič iz Ornuške vasi. Prav mnogo sreče! ♦ Direktni voz Maribor gl, kol. - Slatina Radenci. Pričenši z 21. t. m. bo v prometu direktni voz Maribor gl. kol. - Slatina Radenci v smeri Sladna Radenci - Maribor gl. kol. z vlakom štev. 8815—8761—1125— 1126, ki odhaja iz Slatine Radencev ob 10. uri 38 minut in ima v Pragerskem zvezo z brzim vlakom štev. 505/606 proti Ljubljani ob 14. uri 49 minut in z brzim vlakom štev. 3 proti Zagrebu ob 14. uri 59 minut ter prihaja v Maribor gl. kol. ob 14. uri 40 minut. ♦ Tujski promet na Jadranu narašča od dne do dne. Razen inozemcev, zlasti iz Češkoslovaške in Nemčije, prihaja tudi mnogo gostov iz raznih krajev Jugoslavije, posebno iz Beograda, Zagreba, Ljubljane in Maribora, pa tudi iz Vojvodine. Slovenci ostajajo večinoma na Gornjem Jadranu, dočim se gostje iz Srbije podajajo v južne kraje Dalmacije. ♦ Nove »Slovenske narodne koračnice« po najlepših narodnih motivih je zložil Jos. Pavčič. Šest jih bo izšlo v izdaji za klavir-solo. Nekatere bo izvajal prihodnje dni salonski orkester g. kapilnika Rinescha na vrtu v »Zvezdi«. Orkestri bodo teh novih domačih skladb gotovo veseli. Naročila sprejema skladatelj. _ MALINOVEC pristen, drogerija KANC, Židovska ulica. 138-a • Nesreča Ljubljančana na Bledu. V torek popoldne je prišlo na Bledu do hude nesreče, katere žrtev je postal mlad Ljubljančan, 191etni dijak, gojenec srednje tehniške šole v Sarajevu Črtomir Dolar, stanujoč v Ljubljani v Gorupovi ulici. Dolar se je ob omenjenem času peljal skozi Bled z motornim kolesom, vozeč se v zmernem tempu in pravilno po desni strani. Tik na ovinku pred hišo zdravnika dr. Benedeka pa mu je privozil z veliko brzino nasproti po sredi ceste velik luksuzni avto. Avto se motociklistu ni mogel več ogniti in je tako nastal neizogiben karambol. Obe vozili sta treščili skupaj s strašno silo in Dolar je odletel daleč vstran na cesto, kjer je obležal s skoro odrobljeno levo nogo nad kolenom. Ponesrečenca so takoj prenesli v stanovanie dr. Benedeka, kier mu je ta nudil prvo zdravniško pomoč. Kmalu pa je prispel na Bled avizirani rešilni avto iz Ljubljane, ki je hudo poškodovanega dijaka prepeljal v Leonišče. Pri nesreči se je Dolarjevo kolo skoro popolnoma razbilo, dočim se je pri avtomobilu pokvaril samo levi blatnik. Avto, ki ie zakrivil nesiečo, je baje last nekega tujega poslaništva, čigar zastopnik se nahaja začasno na letovanju na Bledu. ♦ Nesreča v vevški papirnici. V vevški papirnici se je predvčerajšnjim popoldne hudo ponesrečil pri delu 68Ietni delavec France Grad, doma iz Zg. Kašlja. Mož je bil zaposlen pri nakladanju bal papirja, pri čemer se je nenadoma zvalila nanj velika težka ba'a ter ga podrla na tla. Bala mu je zlomila več reber in so ga morali prepeljati z rešilnim vozom v splošno bolnico. * Tudi Drava zahteva žrtve. Kakor drugod iščejo tudi v Varaždinu oblajenja v hladni vodi in tako je v Dravskem kopališču in ob potoku Plitvici vedno mnogo občinstva. V Plitvici je pred tednom dni utonil neki trgovski pomočnik, prošlo nedeljo pa je Drava zahtevala prvo letošnjo žrtev. Utonil je pri kopanju 161etni posestnikov sin Ivan Jerec. Ker Drava naglo teče, ga je voda potegnila v globočino. * Hude posledice suše. Kakor ja>ljajo iz Beograda, vlada v vsej naši državi strašna suša. Kmetje so v skrbeh za poljske pridelke, zlasti za koruzo, ki je g'avni predmet našega izvoza. Po poročilih, ki jih je prejelo poljedelsko ministrstvo, stanje koruze še ni kritično; če bo pa vročina trajala še nekaj dni, utegne nastati za lgorrao katastrofalno stanje, ki bi uplivalo tudi n.\ cene pšenice in drugih vrst žita. * Neusmiljeno trpinčenje živalL Neki Vinko Zagorc iz Leskovca v Sloveniji je pripeljal predvčerajšnjim na tovornem avtomobilu v Zagreb 17 telet, da jih tamkaj zakolje in razproda. Ker so se teleta dolgo vozila v največji vročini, so popadala na tla, tako da so nudila grozno sliko. V Ilici je policijski upravitelj Matič ustavil avtomobi' ter aretiral Zagorca. Grozno izmučene živali, ki so še živele, so prepeljali r.a neko dvorišče, kjer se je zbralo mnogo ljudi, ki so ogorčeno protestirali proti takemu trpinčenju živali. * Velika žaga pogorela. V Vrbovskem pri Karlovcu je v torek pogorela velika Pa-reševičeva žaga. Požar je nastal v strojnici ter se je naglo razširil na vsa poslopja podjetja, uničil pa je >tudi ve'ike zaloge lesa. Gasilna akcija se je morala omejiti na to, da obvaruje požara bližnjo tovarno vžigalic. Žaga je bila zavarovana. * Nezgoda, ne samomor. Po poročilih v hrvatskih listih smo nedavno zabeležili vest, da je sodnik dr. Vilko Šribar iz Travnika poskušal v Dubrovniku izvršiti samomor. Kakor nam sedaj poročajo, omenjena vest ne ustreza resnici. Sodnik dr. Šlibar je !e po nesreči pal skozi okno prvega nadstropja na cestni tlak ter se znatno poškodoval. Poškodbe pa niso nevarne in bo dr. Šribar v kratkem lahko zapustil bolnico. * Nenavaden poskus samomora. Na nenavaden način je v Sarajevu predvčerajšnjim poskušala izvršiti samomor 26 letna Š. B2rič. Zaradi sina iz prvega zakona se ie sprla s svojim možem ter mu zapretila, da si bo končala življenje. V odsotnosti moža je zdrobila stekleno čašo ter pogoltnila ostre steklene koščke. Prerezala si je s tem goltanec in se nevarno poškodovala. V bolnici je bila takoj operirana, vendar se še ne ve, da-li bo ostala pri življenju. * Ubil sinčka, da ga obvaruje bede. V Bektešu pri Požegi je Slletni pastir Josip Sakra, nedvomno v duševni zmedenosti ubil na paši s sekiro svojega petletnega sinčka Frana. Ko je izvršil zločin, je vzel mrtvega sinčka v naročje ter šel ž njim v Požego, kjer se je prijavil policiji. Strašni zločin pravi, je izvršil, ker je hotel svojega otroka obvarovati tako bednega življenja, kakor je usojeno njemu. ITO — zobna pasta najboljša! * Avtobus-promet Postojna-Gorlca in obiatno z zvezo k vlakom iz Ljubljane in proti Ljubljani se vrši vsak dan ter tudi ob nedeljah in praznikih začenši z 22. t. m. Informacije daje »Putnik«. 1292 * Chrlstoiov zavod, Ljubljana, vpisuje ves julij na Domobranski cesti štev. 7. — Vpisnina 10 Din, šolnina nizka, revni gojenci i-najo popust. — Zavod preskrbuje službe. — Šolsko leto prične 1. oktobra ter traja 10 mesecev. 1297 * Urejeno prebavo In zdravo kri dosežemo z vsakdanjo uporabo pol kupice pri-rodne grenčice »Franc Josef«. Strokovni zdravniki za motenje prehranjevanja hvalijo vodo »Franz Josef« ker vzpodbuja de-'ovanje želodca in črevesa. Dobi se v vseh lekarnah, drogerijah in speceriiskih trgovinah. * Kmetovalci, sadjarji, vinogradniki! Najzanesljivejša sredstva za pokončavanje škodljivcev dobite pri tvrdki Chemotehna, družba z o. z., Ljubljana, Mestni trg 10. + Tovarna Jos. Reich sprejema mehko in škrobljeno perilo v najlepšo izvršitev. Kako se nor« alkoholiku (pitancu) skrivaj omejiti ali popolnoma odvaditi ga alkoholnih pijač. tako da bolnik tega ne more niti opaziti. Vam sporoči zastonj m pošmme prosto tvrdka \nm ComozDV. 'a?reb 6 denot štev 8 Priznano % najboljša oblačila pri najnižjih cenah nudi renomirana tvrdka J. Maček Ljubljana, Aleksandrova c. 12. Iz IJubHane Friedler-Jeva »GAMMA« že po 2 — 3 kratni uporabi prerodi lase na jlavi, ker zaustavi izpadanje las, odstrani prhljaj, krhkost las in maščobo iz njih. Pri nadaljnji uporabi daje živ-Ijensko sposobnost hirajočim koreninam las m o d gaj a poganjke za močne lase, tako da po vsi glavi ponovno zrastejo lasje. Zdravniško uspešno preizkušeno v 600 slučajih in priporočeno za uporabo. Uspeh gotov! Dobi se v vsaki lekarni in dro-geriji; v kolikor Je ne dobite, obrnite se na glavno zastopstvo za vso SHS, drogerija »Nada44, Kolar i Gabrič, Subotica Telefon 637 135 ali na dTOgeriijo Gregorič, Ljubljana, Prešernova ulica S. Velika steklenica Din 85. mala s teki. Din 65 Z3 solnčenje naibo'jša ,,Šolan creme" v tubah. Dobi se v drogeriji A. Kane sinova, Židovska ul. u_ Izlet v Monakovo ln Niirnberg. Umetnostno - zgodovinsko društvo v Ljubljani priredi za člane, če se jih priglasi vsaj 20, izlet v Monakovo in Niirnberg v svrho ogleda tamošnjih mest, galerij in letošnje jubilejne Diirerjeve razstave. Eventualno se med potjo obišče tudi Salzburg. Vodil bo uiniv. prof. dr. Izidor Cankar. — Odhod iz Ljubljane v nedeljo 5. avgusta ob 8.49, vrnitev v Ljubljano v soboto 11. avgusta ob 8.35 Stroški so preračunjeni na okroglo Din 2500 za osebo. Priglasiti se Je najkasneje do InkL 23. julija (ponedeljek) pri tajniku St. Vu r n i k u, Ljubljana, muzej, ali z dopisnico ali pa ustmeno vsak dan med 10 in 12 uro dopoldne. u— 70-letnIca dr. Henrika Turne, znanega slovenskega prosvetnega delavca, znan-svtenika in alpinista proslavi delavska kulturna organizacija »Svoboda« danes, v četrtek zvečer ob pol 8. uri v vrtnem salonu pri »Levu« na Gosposvetski cesti. »Jutro« je že povodom njegove 70-letnice orisalo njegovo življenje in zasluge za slovensko ljudstvo, zlasti za delavstvo. u— Pogašen ogenj na Barju, Ker je šota na Barju poleg Črne vasi gorela tudi še predvčerajšnjim, je komisija z županom dr. Pucem na čelu po ogledu položaja odredila, da se morajo na Barje znova vrniti ljubljanski gasilci z motorno brizgalno. Gasilci so se odpeljali v Črno vas predvčerajšnjim ob 18., nakar so takoj pričeli z gašenjem. Zalili so z vodo ves goreči kompleks, ki so ga morali na številnih mestih tudi prekopati. Delali in trudili so se vso noč in se jim je končno posrečilo pogasiti ogenj ter odstraniti vsako nadaljnjo nevarnost šele včeraj okrog 12., nakar so se popolnoma'izčrpani vrnili v Ljubljano. Majka in dete sijeta radosti, ker je mesto zopernega rbjega olja okusni JEMALT, prava res tev Jemlje se s slastjo tudi poleti. u— Končno mala, pohlevna ploha. 2e v torek popoldne so gosti oblaki potegnili prepečene Ljubljančane in okoličane, ki so v največjih skrbeh, kaj bo s fižolom, krompirjem in koruzo, če še ne bo izdatne moče. Vžiga se že stoječe žito na njivah in od vseh strani prihajajo poročila o požarih po vaseh in gozdovih. Včeraj popoldne so se pa oblaki nad Ljubljano vendarle zgostili in skoraj plašen grom je iz njih s težavo ožel kratko ploho, ki se je na razbeljenem pločniku posušila že v par minutah. Ce je bilo dežja več po deželi, kjer bi pomenil v prav izdatni množini morebiti še rešitev pred katastrofalno sušo, še nimamo poročil, vendar pa upamo, da je suša pri kraju, ker brzojav javlja z vseh strani inozemstva velike nevihte. Naj bi prišle mirno, brez strele in toče! u— Drobna policijska kronika. Od torka na sredo so bili prijavljeni policiji naslednji dogodki: 1 poškodba okna, 2 prestopka ka-ljenja nočnega miru, 1 prestopek prekoračenja policijske ure, 1 prestopek nedostojnega vedenja, 1 neprevidna vožnja, 1 prestopek obrtnega reda, 1 karambol, 5 prestopkov avtomobilskih predpisov in 11 prestopkov cestnega policijskega reda. Aretacij je bilo izvršenih 5, in sicer: 1 zaradi tatvine, 1 zaradi prepovedanega krošnjar-stva, 2 zaradi vlačugarstva in 1 zaradi izzivanja. u— Surovi ponočnjaki. Lekarnar Gvidon Bakarčič, ki ima svojo lekarno na Sv. Jakoba trgu, je prijavil, da so mu v torek po-! noči neznani, surovi ponočnjaki razbili stekleno okence, ki opozarja ponoči na nočno ' službo lekarne. Okence je bilo razbito s kamenjem ter trpi lekarnar 60 Din škode. u— Drzna tatvina v kopa'iščiK Ko se je kopala privatna uradnica Roža Dežmanova, stanujoča v Gosposki ulici, predvčerajšnjim popoldne v kopališču na Ljubljanici, je shranila za čas kopanja svoje reči v malo omarico poleg kabin in pustila kTjuček na omarici. Ko pa se je pozneje pred odhodom oblekla, je nenadoma zapazila, da je med nieno odsotnostjo odprl omarico neznan tat, k' ji je odnesel ročno torbico v kateri se ie nahajala zlata zapestnica z obeskom, na katerem so bile vgravirane letnica in črki R D., dalje ovratna verižica, doza za puder in več drugih predmetov. Dežiranova je oškodovana za okrog 800 Din. i u— Splašen koni Na oglu B!eiwe?sove in Gosposvetske ceste se je predsnočnjim okrog 19. nenadoma splašil konj hlapcu Albinu Prelogariu, ker se je ustrašil prihajajočega avtomobila. Konj, vprežen v zaprav-IJivček, na katerem je sedel voznik, je zdir-ia! po Gosoosvetski cesti in dalje po Dunajski cesti. Zaradi številnih pasantov na cesti je obstojala nevarnost nesreče, ki pa jo je preprečil z irredno duševno prisotnostjo in pogumom šofer Wiesbauer. ki ie pred Vza-j jemno zavarovalnico skočil pred konja in ga ustavil. u_ Žalne obleke in plašča za dame vedno v moderni izberi pri tvrdki Franc Lukič, Stritarjeva ul. 9. 1294 Iz Maribora a— Uspeh slovenskih umetnikov. Dosedanja člana mariborske opere g. Peter Burja in njegova soproga gospa Franja sta s 1. avgustom angažirana na Narodnem gledališču v Olomucu, Umetnikoma iskrene čestitke in mnogo uspehov za bodoče. a_ Sprememba posesti. Hišo št. 63 na Koroški cesti je lastnik vrtnar Kočevar prodal Josipu PraŠlju iz Celja za 121.000 Din. — Hišo št. 16 na Slomškovem trgu sta pa posestnika Adolf in Marija Bernhard pro dala za 300.000 Din Milošu Benčini. Mariji Erneškovi ter Francu in Josipini Šauperl a— Pomanjkanje vode. Zaradi velike vročine in večje porabe je nastalo občutno pomanjkanje vode v mestnem vodovodu. Poraba je narasla na 6 in pol milijona litrov na dan. Črpalke delajo noč in dan, a jim je skoraj nemogoče dobavljati dovolj vode. Ker poraba dnevno narašča, je bil mestni magistrat prisiljen pozvati prebivalstvo k največjemu varčevanju z vodo. Prepovedano je. prevažati vodo iz mestnega vodovoda na druga zemliišča. Prestopke bodo brezobzirno kaznovali z globo do 1000 Din. Naj se v lastnem Interesu kontrolirajo vodomeri. da bo mogoče takoj dognati vse poškodbe vodovodnih cevi in tako preprečiti znatno izgubo vode. »Niggerol« za solnčenje in masažo se ne prodaja odprto, temveč samo v originalnih steklenicah po 12 Din z varstveno znamko »-zamorec« in imenom Niggerol. Dobi se v vseh lekarnah in drogerijah. Drogerija GREGORIČ, Ljubljana, Prešernova ul. 5. vzgojenim hčerkam in sinu ter ostalim sgo-spodar9ka listac. Sestanka so se udeležili poleg pristašev SLS tudi pristaši KDK in to iz razloga, ker so bili po načinu sklicanje sestanka uverjeni, da gre samo za gospodarske koristi občine. Tako Kremžar kakor Lebinger sta dala zatrdilo, da bo kompromisna li-s'a vložena kot gospodarska in da ne bo vio-žeua nobena druga lista. Le zaradi tega zagotovila so pristaši KDK kanddatno listo sopodpisali. Lebinger pa se dogovora m 0 1 Padavine V * mm de 1 art- Solnce vzhaja ob 4.29, zahaja ob 19.42. Luna vzhaja ob 5.15, zahaja ob 21.17. Najvišja temperatura danes v Ljubljani 31.0 C, najnižja 17.6 C. Dunajska rremeiiska napoved ra četrtek: Dopoldne precej jasno, pozneje oblačno. Nekoliko toplejše, toda ne vroče Zvečer lahek dež v zapadnih in severnih Alpah. Tržaška vremenska napoved za četrtek: Lahki vetrovi iz prvega kvadranta. Nebo večinoma jasno. Temperatura od 27 do 35 stopinj. Morje mirno. Gospodarstvo = Francija bo dala Bolgariji posojilo. Kakor se doznava, je bolgarskemu ministru Molovu v Parizu uspelo dobiti pristanek Francoske banke za posojilo v višini 25 milijonov dolarjev po in sicer brez sodelovanja ali posredovanja Društva narodov. Posojilo bo izdano v 6-mesečnib obrokih jo 4 milijone dolarjev. S pristankom Francoske banke je Banque de Pariš et des Pays Pas že ponudila Bolgarski narodni banki predujem od enega milijona dolarjev Iz Pariza dalje poročajo, da bo Francija dala to posojilo iz političnih razlogov. Poineare je dal ministru Molovu zagotovilo, da bo Francija sama dala to posojilo, če bi se pri pogajanjih za misijo tega posojila pojavile težkoče. Posojilo je namenjeno tudi za stabilizacijo leva. če se bodo pariške vesti izkazale kot resnične, potem bo imelo to posojilo velik političen značaj za našo državo = Zagrebška Oblastna zadruga za kmetijski kredit, v območje katere spada tudi Slovenija, je pričela poslovati. Upravni odbor Oblastne zadruge za kmetijski kredit v Zagrebu je imel v soboto svojo sejo, na kateri se je razpravljalo o pripravah za organizacijo poslovanja. Sklenjeno je bilo, da se od Direkcije za kmetijski kredit zahteva kredit v višini 15 milijonov Din za kratkoročna posojila in 1 milijon Din za dolgoročna posojila. Denar za kratkoročna in srednjeročna posojila bodo krajevne zadruge dobile od oblastne zadruge po 6 %. Krajevne zadruge pa posojil ne smejo dajati dražje kakor največ po 10 %. Dolgoročna posojila bo oblastna zadruga dajala nej)0-sredno članom krajevnih zadrug po 6 %. Usvojen je bil tudi aačrt poslovnika, po katerem se bo postopalo pri podeljevanju posojil. Za tajnike krajevnih zadrug se bosta v Zagrebu in Osijeku vršila dva privatna tečaja za knjigovodstvo. Končno je bilo sklenjeno, da se ima posvetiti posebna pažnja snovanju novih zadrug, pri Čemer se ima strogo paziti na to. da se krajevne zadruge osuujej,o le tam, kjer obstoja potreba in so dani pogoji zn zdrav razvoj. = »Ljubljana v jeseni«. Ta deveta vele-sejmska prireditev se bo vršila z bogatim in pestrim sporedom v letošnjem septembru od 1. do 10. Tedaj proslavi tudi naša Kmetijska družba svoj 160-letni jubilej z jubilejno kmetijsko razstavo z naslednjim programom: 1. Splošno - poučni oddelek: 1.) Kmetijsko šolstvo; 2.) gosj)odinjsko šolstvo; 3.) kmetijsko - nadaljevalno šolstvo in šolski vrtovi; 4.) kmetijska književnost; 5.) kmetijsko -poučna propaganda; 6.) kmetijska statistika; 7.) kmetijsko in zadružno knjigovodstvo. II. Strokovno - produktivni oddelek: A. Kmetijsko rastlinstvo: 1.) prehrana rastlin, glavne vrste zemlje, obdelovanje zemlje; 2.) melioracije; 3.) gnojenje in gnojilni poskusi; 4.) rastlinske bolezni; 5.) poljedelstvo, semenogojstvo, poljski prideki; 6.) travništvo pašništvo in planinšarstvo; 7.) vinarstvo in vinski pridelki: 10.) hmeljarstvo. B. Živinoreja: ustroj živalskega telesa, krmila, njih sestave in priprava: 1.) govedoreja; 2.) mlekarstvo; 3.) prašičereja; 4.) konjereja; 5.) ovčereja in kozjereja; 6.) perutninarstvo; 7. čebelarstvo. C. Zivino-zdravstvo in p o .d k o v s t v o : 1.) veterinarska policija in statistika; 2.) prva pomoč v sili; 3.) kužne bolezni; 4.) podkovstvo. III. Oddelek za pomožno stroko: A. Km e -tijsko stavbništvo: 1.) hlevi, svinjaki, gnojišča in druge gospodarske stavbe; 2.) mlekarne in širarne; 3.) vodovodi in napajalne naprave; 4.) vinske kleti in sadne sušilnice. B. Kmetijska industrija: 1.) mlinarstvo in mlevski izdelki; 2.) škro-barstvo: 3.) oljarstvo; 4.) pivovarstvo; 5.) žganjarstvo; 6. mesna obrt in industrija. C. Kmetijski stroji: 1.) stroji za obdelovanje zemlje; 2.) stroji za pridobivanje pridelkov; 3.) stroji za predelavanje pridelkov; 4.) razni pomožni stro.U. D. Domača hišna obrt: 1.) suha (lesna) roba; 2.) ple-tarstvo; 3.) lončarstvo; 4.) tkalstvo; 5.) čip-karstvo. IV. Oddelek za začasne razstave. Razstava in premovanja: konj, goveje živine, prašičev, ovac in koz, perutnine in kuncev. = Davčna urada v Tržiču in Velikih Laščah ukinjena. Zastopnik finančnega ministra je odredil, da se ukineta davčna nrada v Tržiču in Velikih Laščah. Posli davčnega urada v Tržiču preidejo na davčni urad v Kranju, posli davčnega urada v Velikih Laščah pa na davčni urad v Ribnici = Odprava konkurza. Ker ni kritja za slroške postopanja, je odpravljen konkurz o 'movini tvrdke Lud. Dolenc v Ljubljani; dalje je odpravljen konkurz o imovini Alojzija Planinska, trgovca v Vodmatu pri Ljubljani, ker se ie sklenila prisilna poravnava. = Stanje hmeliskih napadov na češkem. Češki odbor Združenja hmeljarjev v £atcu poroča 14. t. m.; Vreme je razvoju hmelja skrajno neugodno. Hmelj trpi zaradi dolgo trajajoče vročine in suše. V nasadih brez temeljne mokrote in pa na lahki zemlji, posebno pa še v dvoletnih nasadih, rumeneva listje in zaradi tega zastaja vegetacija. Cvetni nastavki odpadajo Izdaten dež v najkrajšem Času je iskrena želja hmeljarjev. = Živilski oddelek ns velesejmu ▼ Frank-fttrtii. Prihodnji frankfurtski veiesejem se bo ; vi šil letos v času od 29. sept. do 9. oktobra. Uprava tega velesejma je pred leti organizirala posebni živilski oddelek, katerega uspeh je bil vsakokrat najboljši. Belgija, Avstrija, Francija, Italija in Švica so se udele-ležile tega živilskega oddelka ofieielno in dosegle za svfije razstavljale« lepe rezultate in navezale trajne zveze z nemškimi odjemalci. Udeležba nnše živilske industrije v tem oddelku franMurtskega velessjma bi bila zelo umestna. Uprava Ljubljanskega veleseinia naproša vse interesente, da se javijo in v principu izrečejo svojo pripravljenost, nakar bo stopila v tesnejše stike z upravo velesej-ma v Franklurtu v cvrho zagotovitve ugodnih pogojev. = Nori uspehi r pridobivanju bencina iz , premoga. Izumitelj načina pridobivanja bencina iz premoga dr. Bergius je ob priliki 25-letnice nizozemske organizacije kemikov poročal o najnovejših tozadevnih uspehih nemškega barvnega trusta. Sedaj se po spopol-njeni Bergiusovi metodi lahko pridobivajo po potrebi lahka ali težka olja. Pridobljeno olje se lahko brez ostanka spremeni v bencin. Dalje je izjavil, da je produkcija vseskozi rentabilna, kajti v nasprotnem primeru ne bi barvni trust pričel s proizvajanjem v velikem obsegu. Pri laboratorijskih poiz- . kusih za proučevanje možnosti za proizvajanje v velikotehničnem obsegu je sodelovalo 58 tehnikov in 100 delavcev. Končno je dr. Bergius izjavil, da bi bila dela lahko končana že pred petimj leti, ko bi država financirala poizkuse. = Dobave. Komanda 23. pešpolka v Štipu želi čim prej ponudbe glede dobave lesa za in negovani kjerkoli se nahajate! Kot dihljaj tanka plast ELIDA pudra Vam vsaki čas napravi čudežno, baršunasto mehko kožo, ki Vam podeli milino in 1-jubkost. ELI DA PUDER skladiščne štelaže. (Popis potrebnega lesa je na vpogled v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani.) Gradbeni oddelek direkcije državuih železnic v Ljubljani sprejema do 24. t. m. ponudbe za dobavo 20.000 kg bukovega oglja, 500 m* šip za okna, 10.000 kg portlandskega cementa v vrečah in 1 kompletne stružnice Komanda dravske divizijske oblasti v Ljubljani sprejema do 23. t. m. ponudbe za dobavo smrekovih desk in gred. Direkcija državnega rudnika v Brezi sprejema do 25. t. m. ponudbe glede dobave 40.000 komadov dobro pečene mašinske opeke in glede dobave portlandskega cementa. Predmetni oglasi so na vpogled v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani. Borze 18. julija. Na ljubljanski borzi je bH devizni promet srednji. Velik promet je bil v devizi na Dunaj, kakor tudi v devizi na Prago. Privatna ponudba je krila potrebo v devizi na Trst in Newyork. Deviza ua Dunaj je nekoliko popustila. deviza na Berlin pa se je nekoliko okrepila. Na zagrebškem efektnem tržišču je Vojna škoda popustila za 1—2 točki Pri slabem prometu je promptna notirala 437 — 438, trgovala pa se je za november po 446.5 in za december po 457. Investicijsko ie bilo zaključeno nespremenjeno po 90. Med bančnimi vrednotami so bili zaključki v Jugobanki po 88 — 88.5, v Praštedioni po 950 in v Srp-ski po 145. V industrijskih vrednotah ni bilo prometa. Tečaji so ostali v glavnem nespremenjeni. Trboveljska je notirala 470 do 475. Devize in valute. Ljubljana. Amsterdam O—22.9025, Berlin 13.56—13.59 (13.575), Bruselj 0—7.9309, Budimpešta 0—9.9229, Curih 1094.1—1097.1 (1095.6) Dunaj 8.0123—8.0423 (8.0273), London 276 4—277.2 (276.8), Newyork 57.825— 57.025 (56.925), Pariz 0—222.73 Praga 16S.3 —169.1 (168.7), Trst 297—299 (298). Zagreb. Dunaj 8.0123 — 8.0423, Berlin 13.56 — 13.59. Milan 29692—298.92, London 276.4 — 277-2, Ne\vyork 56.82 — 57.02. Pariz 221.73 — 223.73, Praga 168.3 — 169.L Curih 1094.1 — 1097.1. Trst. Beograd 33.475—33.775 Dunaj 26(5.50 do 270.50. Praga 56.45 — 56.75. Pariz 74.60 do 74.90, London 92.725 — 92.925. Newyork 19.02 — 19.08, Curih 368 in sedem osmink do 368 in sedem osmink; dinarji 33.4/0 do 33.975. Dunaj. Beograd 12.446% — 12.48625. Berlin 169.03 — 169.53. London 34.4325—34.5325 Milan 37.1050 — 37.2030, Pariz 27.7050 do 27.8052 Praga 20.9725 — 21.0525, Curih 136.32 — 136.82; dinarji 12.40 — 12.46. Curih. Beograd 9.1250, Berlin 123.8325. Newvork 519.90, London 25.25375, Pariz 20.325, Milan 27.21. Praga 15 39. Budimpešta 90.355. Bukare*tn 3.17, Sofija 3.75, Varšava 58.20, Dunaj 73.24. Deviza Beograd na ostalih borzah: v Pragi 59.05, v Berlinu 7.358. Efekti Ljubljana. Celjska 158—0, Ljubljanska kreditna 128—0. Kreditni zavod 170—175, Vevče 105—0, Ruše 265—285. Stavbna 56—0, Sešir 105—0. Zagreb. Državne vrednote: Vojna Skoda 437 — 438. kasa 437 — 438. za november 444.5 — 445.5. za december 456.5 — 458. in-visticijsko 89.25 — 90, agrarne 54 — 56.25; bančne vrednote: Pol jo, stara emisija 17.5 do 0 nova emisija 1545 — 17, Hipo 59.-5 do 61, Jugo 88 — 89, Ljubljanska kreditna 126 do 130, Narodna 6650 — 68Q0, Praštediona 950 — 952.5, Srpska 145 — 146, Zemaljska Sarajevo 140 — 150; industrijske vrednote: Narodna šumska 16 — 0, Nihag 5 — 20, Gutmann 205 — 0, Slaveks 108 — 0, Slavonija 11 — 11.75, Drava 385 — 390, Šečerana Osi-jek 470 — 485 Tvornica vagonov 88 — 89, Vevče 105 — 0. Isis 30 — 35, Trbovlje 470 do 475. Beograd. Vojna škoda 437 — 437.5, investicijsko 87.5 — 88.5. Blagovna tržišča Ljubljanska blagovna borza. (18. t. m.) Les: Tendenca nespremenjena. Zaključeni so bili 3 vagoni desk, smreka - jelka. I., II., III., monte, fco. vag. meja po 500. Povpraševanje je za hrastova drva. Deželni pridelki: Tendenca za žito slaba. Cena tur-sčici se je znatneje dvignila. Prav tako se je za malenkost okrepila cena stari pšenici, dečim so cene novi pšenici in ovsu nazadovale. Nudi se pšenica (slov. post., mlevska tarifa, plač. 30 dni): baška stara, 78/79 kg po 382.5—385, baška nova, uzančno blago, brez doplačila, za julij po 305—307-5. za avgust po 302.5—305; turščica: baška, slov. post., navadna tarifa, plač. 30 dni po 340—345; oves: baški, rešetan po 280 — £85; moka :: »Og-r, fco. Ljubljana, plač. pri prejemu po 520—525. Živinski sejem v Ljubljani. (18. t. m.) Na današnji živinski sejem je bilo prignanih 159 konj, 52 volov, 35 krav, 15 telet in 78 prašičkov za rejo; prodanih pa je bilo 20 konj, 24 volov, 17 krav, 12 telet in 40 prašičkov za rejo. Dogon je bil zaradi vročine 6labši kakor pri zadnjem sejmu. Tudi promet je bil slab. Cene so ostale v glavnem nespremenjene: voli I. 10 Din. II. 9 Din. III. 7.50—8 Din, krave debele 5—6 Din. krave klobasarioe 3—4.50 Din, teleta 10—12 Din kilogram. Novosadska blagovna borza (18. t. m.) Tendenca nespremenjena. Promet: 2% vagona pšenice, 27 vagonov turščice, 6 vagonov moke in 25 vagonov otrobov. P š e n i -c a: baška, nova, za julij 250 — 255; za avgust 245 — 250; banaška, nova 237.5—240; sremska. nova 240 — 245. Oves: baški 202.5 — 207.5. Ječmen: baški in sremski. novi 200 — 205. Turščica: baška in sremska 292.5 — 295; banaška 290—592.5. Moka: baška <0g» in f0gg> 390 — 400; «2> 370 — 380; <5» 350 — 360; <6c 315 — 320; «7> 265 — 270. Otrobi: baški, sremski in banaški 147.5 — 155. Dunajski svinjski sejem (17- t m.) Dogon 18.443 komadov, od tega 1353 iz Jugoslavije, 14.286 iz Poljske in'2176 iz Romunije. Pri slabem prometu so se prvovrstne pitane svinje in mesne svinje pocenile za 5 grošev, ostale kakovosti pa so v ceni ostale nespremenjene. Za kg žive *.eže notii-jo: pitane svinje I. 2.05 — 2.10, angleške križane 2.C5 — 2.25, kmetske 1.95 — 2.15. stare 1-90 — 2, mesne 1.70 — 2.25 šilinga. Dunajska borza za kmetijske proizvode. (17. t. m.) Nazadovanje cen na inozemskih borzah je uplivalo na tendenco dunajskega tržišča, vendar so spremembe v cenah le neznatne. Na borzi je situacija zelo nesigurna. Promet v stari pšenici je skoro nrenehal. nova pšenica pa še ne notira v tečajnici. Madžarska nova rž je v ceni popustila za 25 grošev. Tendenca v turščici ne kaže sprememb. Uradno notirajo: pšenica : domača 42.5—43; rž: domača 38—39, madžarska nova 37.5—37.75; turščica : 37.2S-»-38; oves: domači 37.25—37.75. RAKE-;elševce za vlaganje več tisoč komadov od 8—11 cm dolžin«* nudi po Din 820.— za 1000 komadov tvrdka 8S50 RIBA, Ljubljana, Gradišče. življenja m Jtalia" v želodcu belega medveda Troje vprašanj za mednarodno sodišče, ki bo sodilo vodjo ekspedicije. — Švedski narodni dar za Malmgreenovo mater. — General se opravičuje in brani Čitatelji naj nikar ne mislijo, da je naslov tega članka izmišljen in neres« ničen. Zadeva je kruto resna, čeprav se zdi neverjetna. O njej poroča rim* s-'-a «Tribuna», list, ki ne zbija šal v t h bridkih dneh in ki mu gotovo ni do t.ga, da bi osramotila fašistično državo nred svetom. Torej ^almgreen je ustrelil be« lega medvt.:' '. "o je ležal kosmatin na tleh, je prik h.icala posadka « Ita. lie» k njemu. Najprej ga je dala_ iz kože. Očistila je prsno in trebušno votlino, odstranila drob in iz radoved« nosti je nekdo razparal želodcc. Pokazalo se je, da jc zverina naj« brže precej sestradana. V želodcu so našli platneno cunjo in časopisni pa« pir, potiskan z italijanskim besedilom. Brodolomci so takoj napravili sodbo: medved je prišel iz smeri, kjer je iz. ginil zrakoplov in je sodeloval pri uni« čenju tistega, kar je ušlo plamenom. Lakota pa je mora'.a biti zelo huda, da je požrl platno in italijanske liste, ki jih še prebavili ni utegnil, ko ga je pogodila smrtna krogla. Danski polarni potnik Freuchen objavlja v kodanjskih listih poziv, naj skandinavske države zahtevajo pre* iskavo, ker se je izvršila katastrofa «Italie» na njihovem ozemlju. Kraj, kjer je ponesrečil zrakoplov, je namreč norveška interesna sfera. Freuchen, ki je zelo trezen in pameten mož ter se je še nedavno vrnil s komjresa polarnih raziskovalcev v Ljeningradu, resumira vprašanja, na katera bi moral odgo« varjati Nobile pred mednarodnim fo. rumom, takole: 1. Ali je bila «Italia» sposobna za polet na severni tečaj? 2. Ali so bili Nobilovi ukrepi po ka* tastrofi pravilni? Ali je smel Nobile kot povelinik ponesrečencev prvi osta« viti tovariše? 3. Ali je Nobile s svojimi lažnivi, mi poročili kriv, da so se povečali stroški za rešilne ekspedicije? Kako opravičuje general svoje laži in kako jih zagovarja? Istočasno poročaio iz Stockholma, da bo švedska vlada zahtevala pro« vedbo kazenskega postopka proti No« biiu zavoljo Malmgreenove smrti. Vlo» žila bo tožbo v najkrajšem času, dok. ler se nahaja Nobile še na Spitzber« gih. Zbirka za Malmgreenovo mater Švedi nameravajo počastiti spomin na svojega junaškega in požrtvoval* nega sinu Finna Malmgreena z veliko vsenarodno zbirko. Prispevalo bo vse prebivalstvo. Denar bodo poklonili učenjakovi materi, ki živi v tako skromnih razmerah, da jo je morala vzeti k sebi hčerka. Projektirana je dalje ustanovitev posebnega Malm» greenovega fonda za študente meteo« rologije. Nobile v zagati Nobile dobro čuti, da padajo že prav krepke po njegovi glavi. Čeprav se fa« šisti v Italiji repenčijo, da bi ga bra» nili, se svet za to nič ne zmeni. Dej. stva so pač mogočnejša nego besede. Nobile č 'ti, da prihajajo neprijetne obtožbe in se skuša opravičiti z izja* vami, da ni kriv smrti švedskega uče. njaka, ker ga ni poslal na pot. Pri tem seveda pozablja, da bi mu bil lahko zabranil odhod, če bi bil imel kaj av. roritete. Ampak avtoriteta se je tiste dni majala ... Behounek poroča, da je bil Nobile pri nekem za bolne člane ekspedicijc usodepolnem predlogu do» cela preglasovan. Tako je šla njegova avtoriteta po ledu ... Sedaj pravi Nobile, da mu je žal, ker je prvi ostavil skupino. Vze! p i je takrat s seboj prepise Malmgrecnovih in Behounekovih beležk, o katerih pravi, da so edina pridobitev ekspe* dicije. Torej vse, kar je rodil polet na severni tečaj pozitivnega, sta pri* dobila drugorodca. Šved in Čeh. Itali* jani ne morejo pokazati ničesar. Nobile pripominja, da je bil naj. strašnejši dan za brodolomce 9. junij. Ledena plošča je prišla tisti dan v morski tok, ki je grozil z uničenjem. Sukal jo je tako urno, da so se vsi bali potopa. General pravi, da je bil že sam na meji blaznosti, katere 0a je rešil le čudežni pojav Šveda Lund« borga. Ledolomilec »Krasm« Na njegovem sprednjem delu Je nameščena priprava za lomljenje ledu. Najuspešnejša reševalca Nobi-love ekspedicije Z leve proti desni: profesor Samojlovič, šef ruske rešilne ekspedicije, in kapitan Ezze, poveljnik »Krasina«, v pogovoru. Povprečna temperatura v Evropi znaša 50 stopinj! Nastopila je perijodo vročih in suhih let Val tropične vročine, ki se je poja. vil v evropskih deželah pred dobrimi osmimi dnevi, ni prenehal, ampak gre naprej in se celo stopnjuje. Od vseh strani poročajo o številnih človeških žrtvah, ki umirajo zadeti od solnčari* ce. Na solncu ni več mogoče vzdržati, a tudi v vodi se jedva diše. Iz mnogih krajev prihajajo poroči, la, da je dosegla povprečna vročina na solncu te dni 50 stopinj. Tako je bilo n. pr. na Dunaju, v Lipskem in tudi v Berlinu. V senci je toplomer kazal 35 stop'nj in še več nad ničlo. Približno isto temperaturo so imeli in imajo tudi v Italiji in na Poljskem. Iz Italije javljajo, da niso čutili v mno« gih mestih že leta in leta take tempe* rature. Solnce je požgalo vse rastline na vrtovih in na njivah ter je napra* vilo ogromno škodo na žetvi. Na Poljskem je vročina dosegla po» nekod celo 52 stopinj. V senci so imeli najmanj 40 stopinj in slučaji solnčari« ce so bili prav česti. Voda je dosegla na Češkem v Pragi (Vltava) 28 sto. pinj, v Berlinu 29 stopinj. Dunav pri Dunajj je bila le z u znamenje hlad« nejši. Seveda se je vse kopalo. Samo Dnnaičanov so našteli en dan v valo* vih Dunave 400 tisoč. V \Vammenseeu pri Berlinu pa re je kopalo v nedeljo nad 70 tisoč ljudi. Ljudje spričo to'ike vročine omedle« vajo in umirajo. Neviht, ki bi ohladile ozračja, jc razmeroma malo, smrtni slučaji pa se zelo množijo. Velika me. sta so v opoldanskih urah zapuščena kakor bi bila izumrla. Vroče pa je tudi na planinah. Iz Če. škoslovaške poročajo, da je znašala toplota na gorah t: dni v višini 1000 m 30 stopinj. In kakor je podoba, vroči, ne še ne bo konec. Nevihte, kolikor jih je bilo, so imele lokalen značaj in temperatura ni nikjer padla. Strokovnjaki nanoveduicio sedaj serijo vročih in suhih let, ker je soln» ce lani doseglo maksimalno število solnčnih ,-eg. Deževna perijoda ie tra» jala 8 let in ?edai imamo pričakovati v naslednjih osm;h letih velikansko vročino. Vremenoslovci pravijo, da stoprav stojimo pred najbolj vročim časom letošnjega leta. Vročina bo do. segla višek šele sredi t vgusta. solnce pa bo neznosno pripekalo tja do kraja prihodnjega meseca. Tu in tam bo se. veda za izpremembo kakšna rosica. Pol milijona lir v kapitano-vih hlačah Kako je bila okradena potapljajoča se »Principessa Mafalda« Našim čitateljem je gotOAO še v do. brem spominu potop italijanske pot. niške ladje «Principesse Mafa!de», ki je bolno odjeknil širom kulturnega sveta zaradi škandaloznega postopa, nja s pasažirji zlasti nižjih razredov. Zadeve odgovornosti niso spravili pred sodišče, pač pa je družba potop« Ijenega parnika vložila tožbo proti ka« pitanu Rossu zaradi tatvine, oziroma poneverbe. Ko se je eMafalda* potapljala, je Rosso skrbel za to, da so spravili na varno račune in denar iz blagajne. Po» vrnivši se domov, je napravil obračun z družbo, ki je bila lastnica ladje, a je «pozabil» vrniti 500 tisoč lir, o katerih se je družba uverila, da manjkajo med gotovino. Zadeva je prišla pred sodišče. Rosso se je zagovarjal, da ni namenoma za« tajil označene vsote. Pol milijona lir je dal zašiti v hlače zato, da bi na ta način lažje rešil bankovce. V Riu de Janeiru si je kupil nove hlače, stare pa je spravil med prtljago in se ni več zmenil zanje, dokler ni preiskava ugotovila, da je v njih zašita tolika vsota. Sodišče je zagovoru tako malo ver« jelo, da je spoznalo Rossa krivim ter ga je obsodilo na zapor in denarno globo. General Obregon - umorjen Iz Mehike poročajo o strašnem atentatu, pri katerem je prišel ob življenje jedva izvoljeni predsednik države Al-varo Obregon. Na banketu, ki se je vršil njemu na čast., se je pojavil atentator. ki je ob dveh popoldne, ko je general odhaial iz dvorane večkrat ustre- General Obregon, pred kratkim izvoljen za državnega predsednika v Mehiki, Je postal žrtev atentata. lil na Obregona ter ga smrtno pogodil z dvema kroglama v glavo. Obregcn se je zgrudil na tla mrtev. Pokojnik, ki bi bil imel nastopili funkcije predsednika države v nekaj mesecih, je bil zelo izrazita osebnost. Pridobil si je velikanske zasluge /a pobijanje roparskih tolp, ki so pcsiaie posebno razvpite pod generalom Viiio. Vojaki so ga na tem bojnem pohodu zelo vzljubil. Ko se je Obregon povzpel do moči, jih je tudi nagradil s tem, da je med njih razdelil zemljo. V boju proti banditom generala Ville je Obregon izgubil roko. Obregon je bil bistra glava in je bi! posebno podkovan v gospodarskih vprašanjih. Zato so si obetali Mehikanci od njegove nove prezidentske dobe mnogo koristnih reform. Njegova nepričakovana smrt, ki jo je povzročila zločinska roka, je vzbudila širom dežele veliko žalost. Zločin je izvršil član klerikalno orijentirane zarotniške družbe, ki je v sporu z mehikanskimi republikanci. Obregon je bil pristaš smernic sedanjega prezidenta Callesa, le da je bil zmernejši. Po njegovi smrti se bo gotovo ventiliralo vprašanje, kdo naj postane novi poglavar Mehike. Utegne se zgoditi, da bo Calles podaljšal svoj mandat za nadaljna tri leta, kar bo mehi-kanskim klerikalcem gotovo še manj všeč kakor Obregonovo predsedništvo. Delo človeškega telesa Človeško srce opravi v teku enega dneva toliko dela, da bi dvignilo lahko 20.000 kg za 1 meter visoko. Povprečno razpošlje vsak dan 7200 1 krvi v stanice telesa — vsebino pol železniškega vagona. Kri pelje po telesu z brzino Vi m na sekundo. Za vse to delo porabi srce Tsfco lovi muhe aeroxon z zeponcem. najboljši muholovec na svetu. i Cena 1 dinar. le 5 % energije, ki jo v teku dneva do-vedemo telesu v obliki hrane itd. Teh 5 % je toliko kakor 6 kock sladkorja. Čutni dražljaj, ki ga povedejo živci do možganov, ali impulz na mišice brzita z brzino od 35—80 m na sekundo — to je brzina letala, ki napravi 180—200 km na uro. Samojlovič in Čuhnovski Odkar je «Krasin» rešil Viglierijevo skupino, se govori v vsem svetovnem tisku največ o prof. Samojloviču. Sa» mojlovič je vodja ruske pomožne eks* pedicije in predsednik ruskega zavo« da za raziskavanje arktičnih krajev. Vsposobil se je za to mesto s svojim ogromnim znanjem in s številnimi po« tovanji. Njegovo ime je najti v drago« cenih poročilih v raziskavanju Spitz« bergov, dežele Franca Jožefa in Nove Zemlie. Samojlovič je po poklicu vse« učiliški profesor, član ruske Akademi« je znanosti in dopisnik mnogih dru* gih znanstvenih zavodov na svetu. Šte» jejo ga med prve veščake v polarnih vprašanjih. Mož, ki je pri reševalnih delih «Kra« sina» stal Samojloviču zvesto ob stra« ni je kapetan Egge, katerega vidimo na naši sliki v razgovoru s Sam o j lovi. čem. Egge je izvrsten morjeplovec, če* prav mu je komaj 30 let. Vsi mu pro« rokujejo na podlagi dosedanjih izku« stev še veliko bodočnost. Tretji mož, ki se čestokrat omenja v ruski rešilni ekspediciji. je letalec Čuhnovski. To je pravi zračni muške« tir, Iiubezniv in izredno priljubljen ši» rom Rusije. Čuhnovski je prvi preletel Novo Zemljo ter jo raziskal kot znanstven letalec. Njegova odkritja so naravnost genijalna. Ko se je «Italia» ponesreči* la, je bil Čuhnovski v Moskvi. Takoj se je ponudil ruskemu odboru za re« sevanje ponesrečencev. Njegovo ime se je najbolj proslavilo z izsleditvijo Malmgreenove skupine, pri kateri pa na žalost ni bilo švedskega učenjaka, ker ga je med tem že pobrala kruta smrt. Letalec Čuhnovski Cene: Čas vrti se neprestano »Jaz imam tebe rad, ti pa mene. Zdaj pa zbogom! Pa kaj na svidenje!« je pisal sosedov Tone v četrtem razredu ljudske šole Tratnikov! Miri, ki je hodila v isti razred. Po mnenju gospoda vodje je spadal Tone k »današnji mladini«. Drzna in spretno izražena misel! In je o korakih vzgojiteljev reči, da so bili jako izdatni, kar zadeva bolečine, sadu pa obdelovanje Tonetovega podhrbtišča razen klobas ni prineslo nikakega. To je prva vez v verigi nezgod, ki jih je bilo Tonetu preiti na poti do Mire. Čeprav je bil onih vrstic v četrtem razredu skoraj gotovo kriv samo svinčnik, ki se je v Tonetovi roki tako obračal, da so nastale, se mi vendar zdi, da je neka višja roka že imela pri tem vsaj svoj nohet, zakaj Tonetovo muče-ništvo se je Miri neizbrisno vtisnilo v spomin in ko je njeno srce pričelo vznemirjati koprnenje po neznani sreči, ie bilo treba samo žarka iz njegovih o3. da .ie vzplamenelo in v sladki muki ljubezni zahrepenelo po niem. Tudi Tonetovi pogledi so najrajši obstajali na njej in če je le mogel, se ji je iz cerkve grede pridružil. Najbrž bi se bila stvar razvijala tako, kakor je navadno po drugih vaseh; da bi bil namreč Tone dobil »pušeljc« za nabor in pred odhodom k vojakom besedo, da ga bo čakala, če ne bi bilo »naše nedelje« in z njo spojenih fantovskih navad, ki so posebnost naše vasi. Noč od sobote na nedeljo prebijejo fantje na holmcu sredi vasi ob močnem ognju, za katerega prispeva gorivo vsa vas, seveda brez vednosti gospodarjev. K temu ognju pridejo razem starih fantov tudi novinci, ki žele dobiti pravico vasovanja in so pripravljeni plačati »krst«, ki je nekakšna kolkovina na prošnji za podelitev koncesije. Običaj je, da mora vsak kr.ščenec tisto noč pod okno svojega dekleta, če ga ima, če ga pa nima, mu določijo okno stari fantje, ki morajo tudi za ostale vedeti, kje bodo kričali, zakaj vsem novincem je treba pod okni dati spomin na prvo dovoljeno vasovanje. Tone je brez oklevanja dejal, da poj-de k Tratnikovi Miri. čeprav se mu je zdelo predrzno, ko ie premislil in si ni bil na jasnem, kako nai stvar izvede. Ne vem. ali ste že kdaj bili pod oknom. Meščani in ženske gotovo ne. razen Brezarjeve dekle, ki ie hodila klicat Kodranovega hlapca Velika je mešanica čuvstev, ki jih doživlja vasova- lec in ki jih je doživljal tudi Tone, ko je snei pri vozu lestvo in .io prislonil ob visoko Mirkio okno: nekoliko se je bal. da se mu ne bo oglasila, še bolj ga je pa težila misel, kaj naj ji reče, če se oglasi. Bal se je tudi, da ga ne bi slišal oče, ne toliko zaradi njega, ampak zaradi Mire. Pa tudi na fante je nekoliko mislil, ki je vedel, da ta večer ne prizaneso zlepa. Tiho je potrgal na priprto in zastrto okuo in še tiše je poklical. Slišal je po vzdihu in rahlem premikanju, da se je prebudila, in je poklical še enkrat. »Ja, Tone, kaj pa ti?« ga je spoznala. Večkrat je Tone zahvaljeval Boga, da mu je poslal besede za trenutek, ki se mu je videl najtežji. »Po bob sem prišel. Mira. po bob! Ali ne veš. da ga fantje v soboto zvečer bero?« »Križ božji, če te slišijo ata! Še nabili bi me!« Stopila je k oknu, da ga je objel opo'ni vonj dekliškega telesa. »Zakaj pa nisi povedal, da prideš? Saj veš. da sedaj ne morem dol ponj, pripravila pa ga nisem!« »Ali bi ga bila pripravila, če bi ti po-veda'?« »Seveda bi.« »Saj bi bila pozabila, ko nikoli ne mi- sliš name!« si je Tone spretno utiral pot. »O, mislim; večkirat.« Prijel jo je za roko in toplo vprašal: »Res, Mira?« Zaslutila je nadaljne besede in boječ se, da ne bi bil trenutek manj slovesen, nego si ga je predstavljala, je zapro-siia: »Tone, prav hitro moraš domov, da te kdo ne vidi; jaz se bojim!« Glasu Pa se je poznala želja, naj ostane in pove vse, pa tudi roke ni odtegnila. »Vidiš, prav nič ti ni zame, ko me podiš! Jaz sem pa celo mislil, da me imaš rada!« »Saj te ne podim, Tone, samo iti moraš zdaj, da te kdo ne vidi!« »Saj grem. ko vidim, da me ne ma-raš! Lahko noč! in ne zameri, da sem te budil!« Hotel je dol, pa ga je ujela za roko: »Tone! saj te imam rada! Rada te imam, ja! Ah, ti si tak! Kar iti si mislil!« Objel io je, kolikor je dopuščala mreža v oknu m izpila sta sladkost prvega poljuba, kateri ni imena. Spodaj pa sta izza vogala hušknili k lestvi dve senci in slišalo se ie tiho: ena, dve, tri! Tone je s hitrim prijemom ujel prečko mreže in je obvisel na oknu, zakaj fanta sta mu bila izpodnesla lestvo. Potegnil se je kvišku, da je pokleknil na okno, nato sta pa družno premišljevala, kako naj pride na tla; za skok je bilo previsoko. In že pri prvi nepriliki ob vasovanju je Mira pokazala tisto iznajdljivost, s katero je pozneje Toneta tolikokrat in tako spretno znala izviti zasačenju. »Rjuhi bom zvezala; mislim, da boš dosegel tla. Po bob pa pridi jutri med prvo mašo, ko bom sama doma,« mu je še zašepetala in zdrsnil je na tla. — S sosedovimi smo vedno v prijateljstvu in menda smo celo sorodniki; vsaj sosedova teta, ki po smrti roditeljev gospodinji obema bratoma, trdi tako. Navadno ji nečak Tone pritrdi: »Seveda smo si v rodu: saj sta naših starih mater stari materi nekoč obe isti dan in obe v Moravčah kupili prašiče!« Se nikdar ni teta pogodrnjala nad Tonetom, zadnjič mi je pa potožila, da vsak teden dvakrat ali trikrat ne gre z drugimi vred spat »In misliš, da kaj zaleže, če ga zmerjam? Pravi, da je zapisan pri nekih tolovajih in da imajo dvakrat na teden telovardo, ali kako se že reče, ko je sedaj vse tako po novem! ,Ti prek-lena tvoja telovarda', sem ga predsi-nočnjim začela obdelovati, ko je po pr- Radio Izvleček iz večernih programov BERLIN (484 m 4 kw). FRANKFURT (428 m 4 kw) LANOENBERO (468 m 25 kw). STUTTOART (379 m 4 kw), PRAOA (349 m 5 kw), LONDON (DAVENTRY 1604 m 25 kw). ZAOREB (310 m 0.7 fcw), BRNO (441 m 3 kw). RIM (450 m 12 kw), DUNAJ (517 ra 7 kw). DAVENTRV (492 m, 12 kw) VARŠAVA (1111 m 10 kw), STOCKHOLM (MO-TALA 1320 m 30 kw). Četrtek, 19. VIL ZAGREB 20.35: Stare ia nove operet« (Radio-kvartet Sidak). — BERLIN 19.30: Tehniški vtisi is Brazslje (Predavanje). - 20.30: Pester koncertni večer. - 22.30—0.30: Plesna godba. — fRANKFURT 20.15: Konoert (Bach, Haydn). — STUTTGART 18.45: Pobijanje stekline (zdravniško predavanje). - 20: Orkester (Haydn, Men-dieissohn, Dvofak). — BRNO 21—23: Koncert z razstave. — LONDON 20: Ljudski orkestralni koncert (Borovski, Scarlatti, Wright L dr.) — 2235—24: Plesna godba. — PRAGA 19.15: Godba na pihala. - 20.10: »V hiši 13 nesreč.« Revija v 30 slikah. — VARŠAVA 20.15: Orkester (Verdi, Alascagni, Puccini). Petek, 20. VIL ZAGREB 20.35: Vokalni koncert pevskega društva »Zvonimir« (Mokranjac, Odak, Dugan, Zga-cec, Latovtc). — STUTTGART 20.15: Ch. Le-cocq, Maimsetl Angot (opereta). — BRNO 19 do 20: Baletna godba (Gounod, Delibes, Nedbal, Smetana, Čajkovski;). - 21—23: Koncert z razstave. — LONDON 19.25: Hamlet (predavanje f.roi. Wilsona). - 19.45: Španska godba (Grama-dos, Morale s, Turina, de Falla, Frances, Guridi). 21.40: Komorna godba. — PRAGA 20.10: Koncert. - 22.20—23: Prenos iz Brna. — STOCKHOLM 19.45: Konoert orkestra. Švedske pesmi — VARŠAVA 20.15: Simfoničen koncert (NVeber, Schubert, Svendsen, Rimskij-Korzakov). — DUNAJ 16.15: Popoldanski koncert. Sobota, 21. VIL ZAGREB 20.35: Operetni večer (Irma Potekova, Vladimir Majhenič). — FRANKFURT 19.30: Koncert. - 20.30: Pester večer. — STUTTGART >0.15: Komorna glasba. — BRNO 20.25: »Proč t>d žensk!« (Burka P. Svlaka). - 21: Koncert K razstave. — LONDON 18: Plesna godba. - 21.35: (.ahka koncertna godba. - 22.35: Plesna muzika. PRAGA 19: Prenos iz Brna. - 22.25: Koncert iz restorana Sramote. — VARŠAVA 20.15: Ljudski koncert (orkester). — DUNAJ 16.15: Koncert. -18.15: Akademija (Grieg, StrauB, Schubert, Chopin). - 19.45: »Skistafca« (Opereta C. M. Zieherera). Najboljše, naj trajnejše, zato a najcenejše! Tvornica cementnih izdelkov JOS. CIHLA& LJUBLJANA. Dunajska cesta št 69. Velika zaloga betonskih cevi, plošč za hodnike to cerkve, stopnice, balkonske In vrtne ograje, g.rediščne plošče, umetni kamen !n vsa v to stroko spadajoča dela za vsakovrstne stavbe. CENE IN DELO SOLIDNO. 8530 Ottanovljeno leta 1908. Telefon 27—35 Dunaj • Hotel Posta L, Fleischmarkt 24 — Telefon: 78520 Edini slovanski hotel na Dunafu. Preko sto moderno opremljenih sob s toplo in mrzlo vodo. telefonom in centralno kurjavo. Kopelji v hiši. Prvovrstna dunajska kuhinja Plzensko pivo. 6fcS> ŠIVALNI STROJI izbonia konstTukcfja in elegantna izvršitev lz lastne tovarne, lšletna garancija. — Vezenie se poučuje pri nakupu brezplačno — Pisalni stroji »Adler«. — Kolesa iz Drvih tovarn: DQr-kopD. Stvria Waffen-rad (Orožno kolo} Pletllni stroj! vedno v zalogi Posamezni deli koles in šivalnih stroiev — Daje se tudi oa obroke ! — CenRd franko In zastonj! — IVAN JAX I SIN. SC2 LJUBLJANA Gosposvetska cesta Itev. t. stih prišel spat — veš, sem ga počakala i i šla nadenj v sobo! .Veste kaj, teta? Kar zapišite, pa tja-le na mizo denite, bom zjutraj prebral, ker sedaj spim!' me je pičil ta strup strupeni, M ve, da pisati ne znam!« Kaj le rečeš, ali ga res samo tisth reč tako zvaja? Veš, se bojim, da se kje po oknih ne obeša, ko je tako neumno takole, ki ravno sfrči!« »K telovadbi hodi, teta; k telovadbi. Saj hodiva skupaj,« sem jo pomiril. In res je tako, samo domov prihajam sam, ker Tone za eno ali dve uri dolg hipec skoči pod okno, česar pa teti ni treba vedeti, da ne bo v skrbeh in bo lahko spala, ker stari ljudje so potrebni počitka. Z Miro sta že čisto zmenjena, samo snubiti bo še treba, mi je povedal Tome, ko me je prosil, naj mu bom drug. Tak je položaj, ko to pišem. Iz zanesljivih virov je pa vaš poročevalec izvedel, da se oče Tratnik ne bo protivil in se bomo najbrž kmalu zavrteli. Vere v resničnost tega, kar ste brali, Pa nikar ne izgubite zato, ker je vmes igovora o prijateljstvu sosedov. M- '».i.J Nosvala ui> ure. (lopi**. Učo6*,jt, nadih, ogiasoo, jt,pusLah, M,GgLajru,od. cUUk Jtdsn,' JjublpisLa, Pf*tstnunto. TtH sL JLali, oglasi*. ki slu o parr-^cLorjaliLs. t/t. roajaL tu, /uz/iujh, obSuuioa,. uroka bostda pcw — Najmanjši rjttsak Din, Pristojbina, za. /ifrx>VUj\ Cckovnt. racust, parbu. kra-_ tU/uc* Cfubtyana>sL ttJji oglasu ir^cmrJu^t. aLi '^Juamjtt.pa vutčcya>: vsaka. bvtdasDL*. - Hoj-nanjft, vustk VU to^ VristojbUa ta /c/rt> J)uu J^ K : 'j Zobotehniškega praktikanta t 4 T3TT. srednje šole ali i dovršeno meščansko šolo sprejmem. Naslov v oglas, oddelku »Jutra*. 23594 Učenca »dravega in krepkega, « primerno Šolsko izobrazbo, poštenih staršev, sprejme v trgovino c mešan, blagom Anton Vodenik, Petrovče pri Celju. 23406 Vajenca 17—18 let starega sprejme >arna pekarna Jezeršek v "odmalu. 23584 pa Vi Stenotipistinjo za slovenščino sprejmem takoj za 3 tedne. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra. 23653 Strokovnjaka M se ras razume na vse čevljarske stroje, sprejmem v stalno službo. Biti mora dobro verziran. Prednost imajo tisti, ki so bili že več let zaposleni pri večjih podjetjih PoBudbe na naslov: Ivan Prešeren, tovarna čevljev, Kranj. 23639 Šoferja treznega in sigurnega vozača, za osebni avto sprejmem takoj, ozir. 1 avgusta. Osebno se predstaviti D. Pačnik-u — Laško. 23637 Brivski pomočnik mlad, dober delavec, pri-ma bubi-štucer, po možnosti t znanjem nemščine, dobi stalno službo. Plača po sposobnosti, nastop takoj ali po dogovoru. — Janko Meznarič, brivec in damski frizer, Jesenice — Gorenjsko. 23677 Knjigovodjo samostojno in absolutno zanesljivo moS, s prima referencami, zmožno slovenskega in nemškega jezika v govora in pisavi, sprejmemo za Ljubljano — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod značko »Stalno — industrija«. 23676 Prodajalca sladoleda snažnega tn poštenega — sprejmem Prednost imajo z nekaj kavcije. — Vilar, Sp. Šiška. 23683 Mesar, pomočnika sprejmem takoj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 23684 Hlapec-delavec pošten, zanesljiv in trezen, z daljšimi spričevali, dobi službo Naslov v oglasnem oddelku IFt Gostilno, trgovino in 16 oralov posestva, t vinogradom, v prometnem kraju, vse v najboljšem »tanju, > vsem inventarjem takoj poceni prodam. Naslov pri podružnici Jutra v Celju. 23619 Žago, mlin In hišo na stalni in močnj vodi, v lepem gozdnatem kraju prodam za 72.000 Din Naslov v oglasnem oddelku Jutra 23577 Stavbna parcela in vinograd tik morja na^ prodaj. Naslor v oglasnem oddelku »Jutra*. 23521 Hiše naprodaj vila s komfortom in velik vrt 220.000 Din, krasna stanovanjska hiša, komfort 350.000 Din. dvodnižinska hiša z velikim vrtom Din 90 000 in enodružinska hiša z velikim vrtom 60.000 Din — Karol Breznik, Dolgo-polje L 23497 Lepo vilo v neposredni bližini središča Ljubljane ugodno prodam. Ponudbe na ogla«, oddelek »Jutra* pod šifro »Izpod 400 tisoč*. 23670 Trgovcem mešanega blaga se nudi sijajna eksistenca z nakupom za zelo povoljno ceno ali najemom enonadstropne trgovske hiše na najpro-metnejšem prostoru v Kr»-pinskih Toplicah. Poia&nl-ia daje Stjepan Hruš — Krap. Toplice, Hrvatsko. 23635 Pozor, lesni trgovci Posestvo s gostilno in trgovino, ▼ bližini Velikih Lašč, posebno pripravno za lesnega trgovca, prodam. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod »Lesna trgovina*. 23640 Lep, prostoren lokal z inventarjem in poleg tudi stanovanje oddam v najem na glavni cesti v Vodmalu štev. 17. 23586 Pisarno ali prazno sobo v centru Ljubljane išče Medved, Ljubljana, Čopova ulica 10 23669 Boljšo restavracijo v sredini velikega mesta v Sloveniji radi bolezni oddam s 1. septembrom pod ugodnimi pogoji, le strokovnjaku v najem. Zakonci brez otrok Imajo prednost. Cenjene ponudbe t naslovom na poštni predal št. 9, Ormož. 23501 Večje skladišče iščem v sredini mesta, ali kupim hišo v bližini glavnega kolodvora. Ponudbe pod »800 000* na oglasni oddelek »Jutra*. 23679 Opremljeno sobo lepo, ■ posebnim vhodom takoj oddam v sredini mesta. Pojasnila med 1. in 8. uro na Starem trgu lla. 23651 Veliko sobo parfcetirano, s elektriko tn posebnim vhodom takoj oddam. Na«lov v oglasnem oddelku »Jutra*. 23641 Opremljeno sobo prav lično, z zajtrkcm e 1 avgustom oddam za 800 Din. Naslov v oglasnem oddolku »Jutra*. 23648 Opremljeno sobo elegantno, z eno ali dvema posteljama in souporabo kopalnice. prostim vhcdom in elektriko oddam po zmerni ceni s 1 avgustom Naslov pove oglasni oddelek Jutra 23649 Sobo z vso oskrbo oddam blizu kavarne Evropa. Nas! o v v oglasnem oddelku »Jutra*. 23674 Prazno sobo popolnoma separirano —-iščem s 1. avgustom v centru mesta. Cenjene ponudbe: Pražakova št. 3/1, desno. 23678 ■■■■■■■ „OLLA GUM..? »OLLA« je kot do« kazano že desetlet« ja vodilna kot naj» starejša in dokaz« Ijivo tudi najza« nesljivejša. 130 Lovske puške flobert puške, browninge, pištole za strašenje psov, samokrese, topiče, zaloga lovskih in ribiških potrebščin ter umetalni ogenj. F. K. KAISER, puškar, Ljubljana, Šelenburgova ulica 6 Sobico čedno opremljeno, soln?no, takoj oddam gospodu Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 23675 Rimske toplice jugoslovenski Gastein, radio-aktfvne topli4 ce 87° C. Direktna zveza brzovlakov Pra-ga. Berlin, Wien, Linz, Grax Zdravi pro-tin, revmatizem, isbias, ženske bolezni, ne-vralgijo, posebno učinkuje proti nespanja In slabem teku. Cene cele penzlje: v pred* seriji Din 00. v seriji 80 Din. \\7 Kletno sobico prazno, s štedilnikom m drvarnico oddam takoj ali 1. avgusta. Naslov v oglas, oddelku »Jutra*. 23664 Opremljeno sobico s posebnim vhodom in elektriko takoj oddam Naslov v oglasnem oddelku Jutra 23659 ft#fHwanla Stanovanje sobe, kuhinje in pritiklin išče zakonski par brez ctrok v stari ali novi hiši za avgust. Naslov v oglas, oddelku »Jutra*. 23643 Stanovanje 4 eob i vsemi pritiklinaml. v sredini mesta, zamenjam s stanovanjem ene ali dveh sob s pritiklinami Pismene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Stalno*. 23672 Stanovanje kompletno, najmanj 4 sobe * pritiklinami iščem za 1. avgust v bližini mesta, oziroma centra. — Event. tudi kupim vilo. Ponudbe pod »Zdravo stanovanje* na oglasni oddelek »Jutra* 23662 Dijaka prvo ali drugoiolca, li odlične družine, sprejmem na stanovanje in hrano. Vrt, klavir Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 23526 Vopifi Mlad oskrbnik veleposestva želi resnega znanja s simpatično in skromno gospodično. Dopise s sliko in naslovom na poštni predal it. 280. 23650 Pozneje! Kakor Te ljubim — nemogoče! Orj 14. doma! Moje misli • Teboj! 23673 «Korotan» Hvala. Ljubim Te brezmejno. Piši. Poljube Zlatko. ,>3660 Ivan Mlškulin se je izgubil od očeta v Trbovljah Oče ga čaka na Viču pri Ljubljani Ce je revež kje še živ, prosim ga, da hitro pride k meni n» Vič pri Ljubljani. 23665 Hotel «Kvarner» v Malinski nudi cenj gostom popolno oskrbo za W Din dnevno. Otroci plačajo polovico — Vsled milega podnebja lz-borno letovišče tudi za jesensko sezono. J. Huber, hotelirka. 22995 Čez počitnice oddam lepo sobo z eno ali dvema posteljama, v centru mesta. Naslov v oglas, oddelku »Jutra*. 23624 Zapestna ura se je izgubila v nedeljo v Retečah. Najditelj se prosi, da jo proti nagradi vrne v oglasnem oddelku »Jutra*. 23663 Sestavni del oljne sesaike motorja Indian ee je našel. — Dobi se v trgovini Goreč, Ljubljana, Kreditna banka. 23667 Pse volčje pasme čistokrvne, 7 tednov (tare, prodam. Poizve se v Slomškovi ulici 19. 23581 *T* Železen oven decimalka do 1000 kg. vra ta 8.20 X 3.20 m (lesena), medena se salta na 2 cilindra ter vrvj is konopnine in žice naprodaj — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod Šifro »Orodje* 23386 Stružnico na nožni pogon, ta ključavničarja ali mehanika, prodam t vsemi pritiklinami. — Ponudbe poin ito"- d. Kotne baimonlk« od Din 8ir> Tamburice od Din 9S-- d. Gramofoni od Din 346*— Zahtevajte na* veliki kataloo« kate-pega vam noftllemo brezolaeno. Prima flor nogavice, traja en par deli kakor več parov drugih Pazite na znamko in zahtevajte oovsod le l* flor novavice znamke Mravlja", _ ______ . —-v KDOR OGLAŠUJE, TA NAPREDUJE! mm t Globoko potrti naznanjamo vsem, ki so ga spoštovali in cenila ter vsem dragim iz Primorja, da je Vsemogočni po dolgi in mučni bolezni poklical danes ob 7. zvečer k sebi našega dobrega, ljubega očeta, tasta in dedka, gospoda Dragotina Pertota vodjo kamnoseške družbe v Celju. Pogreb nepozabnega se vrSi v petek dne 20. t. m. ob 4. poip. iz celjske javne bolnice na okoliško pokopališče. Dragega pokojnika priporočamo v blag spomin. Maša zadušnica se bo brala dne 21. t. m. ob pol 7. u J> II (D m Z N PERIZSAZBENZIT ! PERIZSAZBENZIT ! PERIZISAZBENZIT !: Am k ^ a r mUUU»JU/JlJUUUOUUUUUUJUUUUJUAAAAAA* NOVI HOTEL »ROYAL«, BEOGRAD" Kralja Petra 70, potrebuje takoj sekretarja ki je vešč hotelskega knjigovodstva in govori poleg srbskega tudi nemški in francoski jezik. Reflektanti naj se z dokumenti pismeno javijo pod »G. 234« na Jugosl. Rudolf Mosse A. D. Beograd. cywy. rvrvrmvmriTirirrrrvv^vv vvmnrirtnnrvinmrsnnnrv » Zvitke frole) za računske strole ček in kontrolne zvitke za blagajne vseh sistemov, ima vedno v zalogi Lud. Baraga, Ljubljana Selenburgova ulica 6, 1. nadstr. Telefon štev. 2980 6 Naročite se na »Ponedeljek"! TORPEDO Din 89.500 — Najcenejši šestcilindrnik te kategorije. Avtorizirana prodajalca za Slovenijo: Ljubljana : TRIUMPH-AUT0, D.Z O.Z. Centrala, Ljubljana, Dunajska c. Maribor: TRIUMPH-AUTO, D.Z O.Z. Podružnica, Maribor, Frančiškanska ul. Kopalne potrebščine po znižanih cenah IX DAME: kopalne čepice . • • • • Din 7 kopalni čevlji • • ■ • • » 28 kop. tricot v vseh barvah » 44 kop. obleka, čista volna ■ > 145 kop. obl laauard (novost) » 169 kop obleka Iz melanese blaga ....... » 159 kop tricot Iz melanese blaga ••*.«•• » 120 kop plašč iz frotirja . • . > 240 » 88 ZA GOSPODE: kopalne hlače ..... Din 16 kop. obleka čmo-bela . . « 56 kopalni čevlji . . . > • » 30 kopalni plašči . . . , / » 390 > 88 Zunanla naročila z obratno pošto! A. ŠINKOVEC nasl. K. LJUBLIANA Mestni trg 18-19 t fcS17 V globoki žalosti naznanjamo tužno vest, da je naša ljubljena hčerka, sestra, svakinja, tetka Elica Paleček danes v torek, dne 17. julija mirno v Gospodu zaspala. Pogreb nepozabne pokojnice bo v četrtek, dne 19. t. m. ob 17. uri popoldne iz hiše žalosti na tukajšnje pokopališče. Gorenja vas, dne 17. julija 1928. ŽALUJOČI OSTALI. Urejuje Darom tUrtjen. izdaj« za Konzorcij «Jutra» AdoU ftjbntka«. Ze Narodno cutarno (L 4 Kot Oakarnarja fraoc Jezerdek. Z* mseratm dot jeodgorora Aiojzlj Novak. Vn - LjfuDijana,