ISSN 0350-5561 9 ..u^^u ^^wu.^ tm konec tedna Suho in hladno bo, ^utraj je možna slana. 50 let Številka 40 četrtek, 16. oktobra 2003 280 Sir l(AI»IO »Srečni smo in nestrpno čalcamo na maj!« Veltnje» N. oktobra - Tt)rkt)vo popoldne ni bilo siccr nic kaj prijazno» a v srcili odraslih oseb z drugačnimi polrcbami iz občin Velenje, Šoštanj in Smarinooh Patu icr njihovih staršev jc bito lopk). Po skoraj 15-lelnili prizadevanjih in dokazovanjih o nujni potrebni zagoioviivi pros-Uïrskih pogajcv za delovanje Varsi ve node lovnega centra (VDC:) Velenje so dočakali začetek izgradnje prizidka k Centru za vzgojo, izob-rai^cvanje in uspt>sabljanjc Velenje, kjer bo imel VDC^ Ježek nove prostore. Zadovoljstvo in veselje so na priložniislni «slovesnosti ob položitvi temeljnega kamna za izgradnjo prizidka delili med dnigim z ministrom za delo, dru/ino in so-eialne zadeve do prizadevanja staršev, lokalne skupnosti in ministrstva po rešitvi prostorske stiske VDC'-ja kmalu obrodila tako sad. »V letUi pričakovanj seje nabralo veliko žalosti, tudi grenkobe starScv, ki so čakati, da se bo njihov odrasel invalidni otrok prijetno počutil v drugem domu, v katerem mu nudimo dnevno varstvo, z^i-poslilev pi^d posebnimi pogoji aii pa da se bo sploh lahkovključilvvodcn program VDC-ja takrat, kn bi si to želeli. Seveda je pred nami še nekaj mesecev, da se bo to zgodilo. Verjamemo, da IhhIo hitro riinili, da bo kmalu tu cvetoč maj, ko himo lahkov novi dom sprejeli 40 varovancev.« Danesje vključenih vdejavnost VDC-ja, ki letos praznuje lO-letnico delovanja. 2H invalidnih oseb iz c^mcnjenih občin, program pa izvajajo na kar treh lokacijah. Na boljše prostorske in kadrovske pogoje čaka Še varovancev, ixJ teh jih Jc 6 trajno vezanih na invalidski voziček. Naložba v i/gradnjo slabih kvadratnih metrov velikih proston>v v dveh etažah bo veljala 283 milijonov tolarjev. ()d tega bo minisin>ivo za delo. družino in socialne zadeve primaknilo 52 odstotkov potrebnega denarja (147 milijonov SIT), 135,8 milijonov SI T pa lokalna skupncxst (Mestna občina Velenje, Občini Šoštanj in Šmartno ob Paki). Prizidek bo gradilo ljubljanskih podjetje SCi; po {x>godbi pa naj bi dela končali maja prihodnje leto. Prisrčen kulturni program sc^ pripravili varovanci velenjskega VDC-ja. ■ tp Simboiičen začetek Izgradnje prizidka za nove prostore VDC'ja so zaznamovaii: Darja iesnjak, v. d, direktorica regijskega zavoda, minister dr. Viado Dimovski in velenjski župan Srečko Meh (foto: vosj Znova žab|a pesrpektiva Velenje dobiva modre cone in iolesarske steze Med zadnjimi podobnimi mesti v Sloveniji bodo pri-iHKJnjo sredo začeli uvajati v Velenju plačljivo parkiranje.'lo je le eden izmed mnogih pmjektov urejanja prometa v mestu, ki jih MO nameniva udejanjiti v prihodnjih nekaj letih. V tem času urejajokrižišča na Foitovi in Šaleški cesti, ki ju opremljajo tudi s koleskega dnevnika. To bo 5e zadnja v nizu prireditev, ki so se v^^oštanju zvrstile vokvirtt praznovanj ob občinskem praznuku. 30. septembru. Pobuda ^a laLsno prireditev je priSla iz kar nekaj kulturnih in turisliCnib društev, pa tudi krajevnih skupnasii iz obCine ík^tanj. V programu Ix^do nastopili mešani pevski zbor Svoboda, pihalni orkester Zarja, pevka Agata Šumnik - Zgonec. operni pevec Damjan Brajnik, evropski prvak v diatonični harmoniki Uro.Ç Ibíaj ter podokničar Prane Pestoînik ob spremljavi citer Špele Ob^teter. Ob Icj priložnosti lx> TurislOna zvezdi Slovenije Nedeljskemu dncviîik'u podelila priznanje za ohranjanje lega ljudskega običaja- ■ mkp Evropski jeziki za sodobnega menedžerja Žalec, 8. oktober - V sredo zvečer so v Domu II. sbvenskega labora v Žalcu, podelili ceriifikaie skoraj stotim udeležencem, ki so uspc.Šno končali učenje lujih jezikov v Pharovem programu Evropski jeziki za sodc^bnega menedžerja. Jezikov, nemščine in angleSČine» sc jc na mnovnl in višji stopnji učilo 112 udeležencev, izpite pa jih je uspešno opravila veČina. Program je vsoclelovanju z ljudskima univerzama Velenje in Šentjur 1er razvojno agencijo Savinja izvedla UPÎ Ljudska univerza Žalec. Ki>l je povedala direklorica .slednje, Franja Cenirihje bil projekl financiran izpri^graina za aktiviranje zaposlilvcnili potencialov na lokalni ravni Phare 2lXK) - donacijska shema v Savinjski regiji, kol organizatorji pa so nadvse zadtwoljni tako z izvedbo kol z uspeSni^tjo udeležcnccv. 'lečajevsose udeležili vxîdilni delavci Í2majhnih in srednjeveških podjelij, zaposleni v turizmu, orodjarsivu, kemični indu.slrij: in poslovnih siorirvah v Savinjski regiji, pelina udeležencev pa je bila izbrana med brezposelnimi. ■ mkp Vaja gasilske zveze ne bo napovedana Velenje - V Gasilski zvezi Velenje pripravljajo v drugi polovici lega meseca veliko gasilsko vajo. ki pa, kot je povedal predsednik Jože Dn)l>eiv ne bo naptwedana. Prav nenapovedane vaje so namreč liste, ki o pripravljen osli gasilcev največ povedo. V vaji bodo sodelovala vsa gasilska društva, ki .so vključena v gaislko zveze» iz občin Mílenje, ŠoŠlanj in Šmartno ob Paki. Ib st>bolo in nedeljo» obakrat z začelkom ob 7. uri» pa bo na mesinem stadionu v Velenju poickab regijsko gasilsko ickmo-vanje mladincev in članov. Udeležile se ga bodt> gasilske dcsc-inine Gasilske zwzc Velenje, Zgornje Savinjske doline ter Žalca in Prebolda. ■ mkp MESTNA OBČINA Va.{N|E Obvestilo Mestna občina Velenje obvešča občane, da bo v Uradnem listu Republike Slovenije, ki bo izšel 17. oktobra 2003, objavila javni razpis z zbiranjem ponudb za prodajo poslovnega prostora v visokem pritličju »B« poslovnega objekta Efenkova61,Velenje- Tadeja Mravljak Služba za odnose z javnostmi MOV Iz občine Šmartno ob Paki I'rihoitnje lolo nuda-llevanjc izí^rarinje kiinďlí/aťijr? v prihodnjih dneh bo občina po vaških skupnosiih, v katerih naj bi v prihodnje zgradili kana-iizacij.sko omrežje» pripravilana to temo informativne seslanke s krajani. Do novega leta bi namreč rada pridobila gradbeno dovoljenje za nadaljevanje gradbenili del, da se bo lahko skupaj s Komunalnim podjetjem Velenje prijavila na razpLs za pridobitev sredstev iz evropskega siruklurnega sklada. »Zanimanje med krajani je precejšnje, zato upamo, da bodo - lako kol velikokrat doslej - ludi tokrat pokazali razumevanje pri pridobivanju služnostnih pog<.xJb. Brez leh vloge za prido-biicv gradbenega dovoljenja ne moremo vložiti. Bilo bi Skoda, če zaradi zavlačevanja ne bi mogli Kkorisliti morebitne možnosti /a pridobitev potrebnega denarja,« jc povedal i>mari»ki ihipan Alojz Podfioršck. Doslej so kanalizacijsko omrežje zgradili v večjem dolu vaške skupnosti Šmartno ob Paki in delu Rečice. v Sc i'à mesec posodobitev cTpaliséa Po informacijah naj bi ta mesec Komunalno podjetje Mozirje, ki upravlja z vodovodom Slatina - Gneč, začelo posodobitvena dela na črpališču Kolovrat. Ob tej priložnosii bodo namestili večjo črpalko in s tem povečali možnost priključitve na omenjeni vodovodni sistem novim uporabnikom. Občina Šmarlno ob Paki bo za ta vlaganja odštela milijona lolarjev. liiios zasilno, prihodnje leto lenieljilo /xîlezniski prehod v Smarincm ob Piiki je zagolovo eden od raz- logov za slalx) voljo korislnikov republiške cestc skozi središče občine. Prvič zaradi zastarelega sistema avtomatskih zapornic, drugič pa zaradi udriin. ki puščajo posledice na pnevnia-likah in platiščih. Ze kmiilu naj bi bilo, po zagotovilih Alojza Podgorska, drugače. V pogcworih naj bi mu namreč odgovivni na Slove nskih /clez-nieah obljubili, da bodo Še leios prehod zasilno uredili, temeljiteje pa naj bi ga p<')sodobili prihodnje leto. mtp • i ' _ i. ^. Žeteznišk/ prehod v Šmartnem ob Pak/ naj b/ še /etos zasi/' no ured/fi. Mladinski center zbirališče mladih ne glede na prepričanje Vsaka orgaiiiziraïuxsl niladiti boljša kot nooi^fíaiii/iianosl. Smurlnooh Pitki, 3. oMohra - Urad za mladino pri Minisir-stvu za soistvo, znaníxst in šport je pripravil na Dobrni seminar o organiziran asi i mladih v Sloveniji. Nanj je povabil predstavnike mladinskih centrov, mla-diaskih svetov, klubov in drugih mladinskih organizacij. V okviru lega seminarja se je blizu 60 udeležencev minuh pelek popoldne mudilo na ogledu javnega zavoda Mladinski center v Š ma rinem ob Paki. Ob lej priložnosti jim je šmar^ki župan AJojz I^Klgoršííc povedal, da si v občini žc od leta 1998 prizadevajo zagotovili mladim čim boljše pogoje za izvajanje dejav- nosti, s katerimi si bogatijo prosti čas. Izrazil je upanje, da bodo ic v prihodnje zaživele šc bolje kol doslej. Predsednik sveta javnega zavoda Mladinski center Šmartno c^ Paki .lože Rolilda. dr. melej za ureditev objekta porabili blizu 34 milijonov loJarjev, kar nekaj denajja je k lej %«oii prispeval tudi Urad za mladino. »Žc na samem začetku smo menili, da je vsaka organiziranost mladili boljša kot neorganiziranost, zalo si bomo Ob ogledu prostorov v centru so jim dobrodošíico v ga/eriji Parna izrekli tudi Č/ani domačega ansambia NKO - nepre« mični kuitumi objekti. tudi v prihodnje prizadevali, da bi urcdiliobjekt tako, kot si želimo. Upamo, da bomo pri tem naleteli na razumevanje tukajšnjega okolja in ludi v državmh aslancv valx ('aka n»^ namreč še kar nekaj dela, od uredilve pročelja do poročne dvorane in podobno. Želimo, da bi bil mladinski center mesto, kjer bi sc zbirali mla- di ne glede na svoje prepričanje in povezali kultumo, športno in šc kakšno dcjavnt^l, Deloval naj bi kot inlormativnj center za celo okolje.«!^ besedah v. d direktorice Urada za mladino mag. SaiiJ« Vral>erso bili nad obiskom centra v Smarinem oh Paki prijetno presenečeni. ■ tp Uspela gasilska vaja v Topolšici V inese( u požarne varnosli gasilci še posoU^i ^ kli v ni - V 'l^opoisid so pripravili napovedano vajo vseh gasilskih društev ()I)čine Šoštanj mi. »Z vajami dobimo pred- TJaša Rehar Oktober je mesec požarne varnosti. Gasilci ga vsako leto izko-ristijoza najrazličnejša tispctsab-Ijanja. Seveda se gasilci v svojih matičnih društvih usposabljajo celo lelo,v mesecu požarne varnosti pa so toliko bolj aktivni. Tako je tudi letos. Sodelovalo je veť kol 50 gasilcev Gasilska društva Občine ŠoŠlanj so v petek pripravila gasilsko vajo, v kateri so sodelovala vsa štiri druálva ŠoAtanj-ske občine: íoštanj, TopolŠica, Lokovica in Gabcrke, Vajo. ki je bila napovedana, je organiziralo Gasilsko društvo TopolŠica, na njej pa je sodelovalo vsaj petdeset gasilcev. »Zagorelo« je v Topolšici v hiši med pošto in kuhinjo. V stavbi so bili uidi ljudje, kijih je bilopoircbno rešhi. Kljub temu da je bila samo vaja, je bilo ogromno dima, ki so ga naredili z dimnimi bombami, tako da jc vsa zadeva izgledala zelo resno. Prvi gasilci (seveda iz Topolšicc) so bili na mestu »požara« že po nekaj minutah. Kmalu so se jim pridružili tudi šoštanjski, nato Šc lokoviški in gaberški gasilci, kajti »požar« se je razširil tudi na sosednjo stavbo. Gasilci urno poskrbeli za vse potrebno, zavarovali ostale zgradbe in kmalu so bili ludi »poncsrečcnci« na varnem-Na prizorišču vaje se je zbralo precej radovednežev, ki so lahko od blizu "na licu mesta" spoznali delo gasilcev in njihovo opremo. Nekaj je bilo ludi takšnih, ki niso vedeli, da gre zgolj za vajo, in so zelo zaskrbljeno zrli v zadimljene stavil. Močno so si oddahnili» ko so zvedeli, da ptržar ni pravi. Pripravljajo napovedano in nenapovedane vaje Poleg napovedane vaje, v kateri so sodelovala vsa društva Občine Šoštanj, je vsako društvo organiriralo tudi eno nenapovedano vajo. Dve staže bili, in siccr v Lokovici in v Šoš-lanju- Te nenapovedane vaje pa tudi najbolje pokažejo uspo-sobljentvil gasilcev. Boris Lam-bizer, poveljnik poveljstva Občine Šoštanj, je bil z vajo v matičnem društvu v Lokovici zelo zadovoljen, tako kol ludi z ostalimi žc opravljenimi vaja- vscm nek občutek, kaj nam manjka in kaj moramo Še izboljšali do naslednjih vaj in da v primeru pravega požara ne bi prišlo do neljubih napak ali nesreč,« jc pomen vaj pojasnil Lambizer. V Občini Šoštanj je »na seznamu« več kot 600 gasilccv v vseh štirih društvih .skupaj. Operativcev je seveda precej manj, okoli 250. Gasilci šoštanjskc občine pomagajo tudi pri požarih drugje po Sloveniji, Tako jc Iclos 27 gasilccv i/ velenjske gasilske zveze odšlo pomagal gasil požar na Kras. fP^^J^^ fiâà» Ćtf Izdaja: ča$opisna-zalo2níéle In RTV ■ÉH^IxLJ dmîba. d.o.o. Vdleflle Izleja ot» tetrtlQh. Cena posameznega izvoda |e 280 SIT, mesečna rtaročnlnat 100 SIT. ir^sečna naroCnina 3.150 Siï. pofetna rtíročnina 6100 Siï. lema naroCnK 11 550 SIT UrednIilvo: Bons Zakoéek (ďiieK!0().Sran8V0v)( {odgovorni urednft). Mûena Krsti£*Ptarïnc (pomočnica i^f^dnlka). Janez PlesnlKJatjana Poúgoršek. Bojana špegti (novinarji]. Mira ZakošeK (urednica radija). Jartja Ko$LJta*Spe^l {tehnična uradnica} Pro|kaganda: Nina Jug (vodja pr^agande). SaSo Konečník, Jure B^i/vk (prcpagandista). Sedsi uredništva In uprave: 3320 Velenje, Kidritava 2a, p. p. 202, telefon (03) m 17 50, lelerax {03) 897 46 43. TRR - Nova le. VelenjB' 0242&-0020133854 E-ntail: pre&s^ nâscâs.sl Oblihovanjelngraf. priprava: čas d.o.o. Tisi: Ttshama SET d d. NaMada: 5.400 Svodov Nenansčenih lotogralli in rokopisov ne vraCamof Po zakonu o DDV je Cas* uvrè^n med prozvode infoiïnativne^ znaCafa za katere se pla(uje davek po 8,5% znihnj slopnjl. 16. oktobra 2003 ^HlAS V SREDISCU POZORNOSTI Velenje uvaja »modre cone« 4 « • ■ o iiM V sredo, 22. ()kl()l)rći uvajajo plačljivo parkiranje \ coni B (paikirisca \ okolk i /dravslv^inega donui hi Š()lsk(^.fia cenilca), te(l(Mi dni kasn<'je iia se v sn^liščii í7u»sla - V pr\lh diK^h 1)0(I() občanom pomagali ineslni varnostniki - Parkirnino bomo plačevali na parkonialitK ki bodo sprejemali l)aîikovce, žetone in karlice ■ i i ^ . ^ I ""sfrc PARKIRNIAVTOMMI • • i... - PAftRffiNI AVTOMMI .PftEDVlPem MODRA CONA UVEUAVUEHA100? Mira Zakošek Celiidi Veknjtf modre cone med d nji mi v S loven ij K Dil^avornim i/kušnje drii|iih kngev nist) veliko koristile. Velenje je nnmrec /elt> spedtKno. se posebej, ker ima v samem središču i/jemno veliko stžino-vanj. Zato je imela posebna strokovna komisija, ki jo je ime-noval /I!pan po tem. koso pre«! pttldrii^im iett»m v mestnem svetu potniilimlloko ohlikova* nju modrih con, i^eio te/kt» delo. hirkirii>ć namreč ni toliki» kot potreb, zato je hilo treba poiskali ćim holj sprejemljiva pravilo igre njihovega korl.^cer\ja. /daj je končno vse narcd, pravila igre so dogovorjena» na le-rcnu pajc iudipdo lahkem kupile letno karto, ccna lete bo /naSala 48.0110 tolarjev. Prodajali jih bodo na Mestni občini Velenje v vložišču (kjer bodo vodili tudi evidenco o pnv danih kartali) v delovnem času občine, od 7.00 do 15.00 ure, ob sredah do 17.Ut) in petkih do 1100 ure. Strokovna skupina, kije pripravljala projekt modrih con pod vodstvc^m Marije Tekiivec, je prepričana, da se bo z uvedbo modrih con in plačevanjem parkiranja pritisk na parkirišča v mesinem središču zmanjšal, spn^ščena bodo parkirna mesta, ki jih sedaj zasedajo zapt^leni. s čimer bo zugoiovijena večja d^wtopnost do sloritev za uporabnike in obiskovalce, ki v teh ctmah parkirajo za krajši čas, po drugi strani pa se bo povečal pritisk na parkirišča izven obnii^čja modrih con. »Zavedamo se, da bo uvedba modrih con vnesla med siano-valcc, zaposlene in obiskovalce precejšnje spremembe, ki jih bodo eni sprejeli z odobrava- i)o iHn 20U5 sara/na hl^ PrihiHlnje leto bi» začela Mestna občina Velenje gra-diii v parkirni coni B gjiražno iiLŠt), ki bo končana lela 2U05. Do takrat pa bo »šlo« na tem področju s parkiranjem na tesno. Parkirišče pri poŠti naj bi bifo rešitev za tiste, ki se žeitjo izogniti modrim conam, a Je bi/o že ta torek povsem polno zdajci, v ponedeljek, pa so pripravili šc novinarsko konferenco, na kateri je župan poudaril, da bodo »pravila igre« na podredju parkirana dopolnjevali glede na prve izkušnje in morebitna nova spoznanja. Pravzaprav jih spreminjajo že kar na začetku, pcîopravljenih mnogih razpravah. Med drugim so uvedbo prestavili za teden dni (prvotno so načrtovali, da jih bodo uvedli 15. oktobra) - na ^do 22 oktobra, in sicer najprej v coni D (parkirišče okoli Zdravstvenega doma in Šolskega centra). Vsa'dišču Velenja, veoni A, pa bodo »modre cone« uvedli kakšne teden do deset dni kasneje, ko bodo odpravili morebii- rani» pod bazeni, ob Kidričevi cc.sti pri pošti in na parkirišču pod skakalnico (.^73 parkirnih mest). Stanovalcem bodo podelili »parkirne abonmaje«, s katerimi bo omogočeno parkiranje tistim, ki prebivajo v mestnem središču. Vsakemu stanovanju pripada en abonma. Skupaj jih bodo stanovalcem riizdelili 540 po ceni 400(3 tolarjev. Letos izdani alx^nmaji bodo veljali do konca leia 2(J04 oziroma do preklica. V kolikor se bo upra-vičeneu med letom spremenila registrska številka avtomobila, bo upravičen do brezplačne izdelave novega abonmaja. V to ceno pa je zajeta tudi obveza občine, da bo skrbelaza letno in IN^otiH lin ne ho ho^alejsi Mnogi menijo, da si bo občinski proračun s pobiranjem parkirnine »opom<')gelč občanom pri uvajanju novega načina parkiranja in plačevanja. V upravi bomo spremljali vse dogt'idke, beležili pripombe in odprv^vlja^ li pomanjkljivasti. V kolikor se bodo pokazale potrebe po spremembah, bomo prcdk)gc pretehtali in ukrepali.« pravita Marija Tekavec in župan mestne občine Velenje Srečko Meh. Uvedba modrih con v sedanjem obsegu predstavlja prvcj fazo urejanja parkiranja v mestnem sn'dLšču. Tej bodov naslednjem obdobju sledile aktivnosii v izgradnjo garažne hiše, kolesarskih slez ter preoblikovanje primestnega in mestnega avtobusnega prometa. Svet Mestne občine Velenje je že sprejel predpis o odstranjevanju nepravilno parkiranih vozil in namestitvi lisic, vendar v začetni iVtzi teh ukrepc\'ne bodo i/vajali. Vprimeru. da opozorila in drugi ukrepi ne bodo zale-gli, bodo posegli tudi po tej skrajntwii- ■ Tone U rod ni k, predstojnik Urada za gospodarske javne službe: »Med stanovalci .smo naleteli na zelo dober odziv, od 54tJ predvidenih parkirnih abonmajev' jiii je skoraj 5f)t) /e razdeljenih Srečko Meh. župan: »Vem. da bo velik pritisk na parkirišča, kjer parkiranja ne bo treba plačevati. Stanovalcem smo obljubili, da bomo probleme, ki se bodo pojavili, sproti reševali. Mnogi me tudi sprašujejo, kako se lx>do na parkomaiih z.naSli starejši prebivalci. V prvih tednih jim bodo pi^magali naši var-n^îslniki. Sicer pa mi s^>delav-ci zatrjujejo, da je rokovanje z njimi zelo preprosto, .le pa to tudi korak k avtomatiziranemu pr^Kesu našega življenja, ki nas čaka v prihodnje.« Marijsi Tekavec, vodja strokovne skupine za pripravo projekta modrih con: »Najbolj obremenjena so bila doslej parkirišča v zdajšnji B-coni, ZHSedenasSo bila kar I30-odstotno. To seveda pomeni, da so vozniki parkirali na zelenicah, pešpoich in daje vladal tu velik nered, ki ga bomo zdaj zajeziU. Vsekakor pa bornem vse odzive sproti beležili in razreševali novonastale probleme, kijih morda nismo predvideli.« UTRIP OD ÎK€D€ DO TORKA - ÎM€T IN DOHOMINA Sroda. 8. okle in podeenjevala njegovo ambieioznasl. 56-lelni emi-grani iz Avsirije trmasto in vztrajno izpolnjuje svoje sanje. K izvolitvi tega zmernega republikanca za guvernerja bahave, čeprav trenutno precej obubožane, demokratske irdnjave Kalifornije je prccej pripomogla liidi soproga Maria Shriver, Članiea najslavnejšega demokratskega kJana Kennedyjevih. .Seveda pa bo Kaliforniji brez pomoči iz zvezne blagajne težko vrnil nekdanji blišč. Čelrick, f). oklohra 1 Irvaški sabor je .spet sircsal polno pripomb na Slovenijo. Je pač laki^, da slabe medik)sedske odnose obe vladajoči eliti neprestano pogrevala, namesto da bi jih razrcs^-vali. Tokrat jc bilo polno pripomb na račun tega, da hi slovenski vojaki streljali na hrvaškem o^emlju^ V Slunju naj bi namreč od le nedelje do sobole vadilo 190 .slovenskih voja-kovz 12 lopovi. Pa je vaja padla vskupnipakelšievilnih obtožb na na§ rovaš. In je tako ludi odpadla. Predsednik Evropske komisije Romano Prodi je v Bruslju obžaloval odločitev hrvaškega sabora o razglasitvi ekološko-ribolovne eone v Jadranskem morju. "Enostranske odločitve vedno pripeljejo do težav," je poudaril Prodi in Hrvaško pozval "k odprlemu dialogu s stxsednjimi državami". Kadar inšpektorji resno dregnejo v kakšna živila, vedno ugo- tavljamo, da je naša hrana v.sc bolj Čudna. Tokrat je lo ajdova moka iz različnih mlinov. S polic sojo sicer umaknili, b, nas pa... Pelck. tO. oklohra Medtem ko je vodja poslanske skupine in predsednik glavnega odbora SLS Janez Podobnik potrdil, da bo na izrednem kongresu v Rogjiški Slatini kandidiral za predsednika .stranke, .seje predsednik SLS Franci Bul tej kandidaturi tudi javno txipo-vedal. Izredni volilni kongres stranke bo L5. novembra v Rogaški Slatini. Bul se bo raje posvetil ministrovanju in kandidaturi na volitvah za poslanca v Evropski parlament. Ameriški predsednik Bush je zatrdil, da imajo ZDA jasno strate^jo, kako stabilizirali Irak in ustvariti pravično in napredno državo. Voditelji islamskih driav pa so na vrhu v Maleziji pozvali ZDA, naj zapustijo Irak in prepustijo nadzor nad iraSko administracijo ZN. Čeprav je večina mislila, da bo letošnjo Nobelovo nagrado 'za mir dobil papež Ivan Pavel II, se je švedska ki>misija odločila drugače. Dobila jo jc iraaska ženjc na ozemlju nekdanje Češkoslovaške- žabja p®rsp©\ctiva Hrvati so naši nasprotnilii - nogometni KiH da ne bi imeli že dovolj težav z našimi vzhodnojtižnimi sa^e^ ili, nam je Hn'ale koi nasfmjinike določile žreb. Znji/nise bomo sjx>padlt za nvrstiie\'na eiropskopn'enstvo. Vodna'^iJi, v k//kršnilt smo, je jasno, da lo ne bo navadna nogometna teloiia. da l)0 v njej nekaj vet Nekateri pravijo, da bo v ozadju leknvi Ljidiljanska btmka, Piranski zaliv. Trdinov vrh, ribolov. Sunčani Jfvarin Še kaj Saj res, r zade\>i Stmčanega Hvani se zdaj nekateri pri nas kíírpo slovensko škodoželjno smehljajo, kosli^o. v kakiJi težavah se je zna.^ef in ko se sliši, da jc nekafeňm na Hmdkem močno žal, da niso dovolili, da bi jih prevzele CaieŠke Terme. Uradno lega sei'cda niJiće noče priznati Nam malo bliže, predvsem zato, ker to okolje še kako zadex'a, je biJa razprava na ustavni komisiji, v kateri so znova premiera lizapkie naCnovane f'egionalizadje. Po tem. ko je pred časom naji'Lyipredsta} nik s tega podnKja v Celju zagotavljal, da Ijonio že v parlamentarnih volitvah naslednje leto volili tttdi organe fxikrajin. pa Ca l)omo spremenili 143. člen Vstave ali ne, so se kasneje st\'an spremenile in je lo postal obvezen pogoj Nekateri so stvari /wsknšali rešiti s telovadbo izrazov - pokrajina, regija - pa menda tudi lo ni šlo in je tako zdaj ustavna komisija zno-va "naložila"parlamentu, da začne postopek za Črtanje tega nesrečnega člena Ustave. Aa naše območje je seveda oh tem še fwsebno zanimivo vprašanje, koliko />ijknijin lx>mo v Sloveniji imel L O tem, zanimivo, zadnje dni ni bilo govora. Se je pa naša širša Savinjska regija s svojim f)oslovnim pred' slavnikom uvrstila na tretje me.uo v državi. Dnizba Kapis iz !^tro\'Č je bila izbrana za tretjo slovensko gazelo, zíí izredno hiiro napredujoče podjetje, izkazala pa se je zadnji Čas predi'sem s poslovanjem v Bosniin Hervegovinij kamor se je odpnmla neixA^scm po svoji volji. Na tuje so Šli, ko naj fyi jim domača žalska občina nagajala priten^ ko je želela uredili proiz\'odne obrate na Zalogu, na meji med žalsko in celjsko občino. In so zalo kupi/i lovamo kablov v Tomislavgradu, kjer zdaj me.sečno izdelajo 000 ton kablov, zapo.sleniJi imajo pa več koi 200 delavces'. V Celju seje končal sejem Zaščita. Uspešno, sei'eda. Kot je bila izredno u.spešna va ja Požar 2003, ko je prišlo do "nesreče in iyi}žara"v celj.9ki Cinkarni. Minister Grizold je sicer omenil, da so pozortia očesa zapazila tudi nekaj pomanjkljè^'fxsti, ki jih lx) treba še odpraviti Dobro so .se izkazale na tekmovanju ludi m<^ke in ženske gasilske desetine, ludi tiste z našega območja. Desetina Andraža nad Pftlzelo je bila med ženskimi desetinami najboljša, med moškimi tretja, deseiini iz Socke .sta v obeh kategorijah zasedli dmgo mesto. Ocenjevalci so koi uspešno ocenili ludi preverjanje ekip pn e pomoči Med dvamjstinùje tekmovala tudi elâ{}a celjske Dntge osnovne šole in zasedla sedmo mesto. Sejem Zaščita z vsvmi dodatki je torej uspel. To je dobro, škoda k, da nos ne h) zaščitila še na razniii dm^h področjih, na katerih sr}K/ občani vse Mj ogroženi Saj vidite, spet se je podražilo gorivo, ogwža nas ajdova moka, ki je vedno veljala za zelo zdnrw, ogroža nas dmžje zu\'aro\'anje aviomobilow Stvari^ ki nas ogrožajo, je še velih). Takih, ki bi nas v teh primerih ti.nrezno zaščitili, pa je vse manj ■ ik) Sladke obljube Jure Trampuš Med vn)čim »žabjim« premorom me je dopftstniška pol zanesla na Kubo, na Fidelov otok utri.'itiaiega .socializma, kjer lahko potrošniki zahodnega sveta iiživamo v deželi rdečih napisov in belih plaz. Kttba je seveda svet nasprotij socialne pravičnosti in prekritih razlik. Poleg vojakov in državnih itshtžbencev se tam najbolje godi prav turistom, ki so sicer lahek plen različnih dolarskih posrednikov, a so hkrati zaščiteni kot kakšni kočevski medvedi. Izginja-j(jČemu političnemu režimu je .seveda jasm^, da lahko blo-kov.sko gospodarsko blokado^ ki so jo w letih bipolarne preprostosti postavili Američani. prebijejo tudi s hordami dolarskih (nrisiov, ki .vc v »ali inclusive« ponudbi po načelti hitre prehrane baŠejo s fakŠno Kuho, kot jo želijo videti sami. A meni se je lemu (ittdi zaradi šttideriiske denarnice) loîpelo izognili in dom valjam sij da sem kljub jezikovne fnu nežnanjtiy četudi sem v tednih pred potovanjem pospešeno gledal popoldanske soap opere, spoznal vsaj kanček tisStega, kar je podobno kubanskemu življenju. Ena od prvih .'ilvari^ ki se ti za.sidra jo v možgane po nekaj vddiili kttbanskega zraka, je dejstvo, da je tam politika vidna na vsakem hjraku. Najprej zaradi prišleka, turista, ki prihaja »iz demokratične pravičnosti« in hoče opazovali »eksotični socializem'^ in potem ter predvsem zaradi h (banske rcalnostiy ki kljub saisi, kitaram, zttpeljivi Črnini in rumn vsciskozi govori politično. Pa naj bodo to obce.stni napisi, .slan avtomobili, obledele zvezde, nostalgični spomini na Cheja ali pa prijazni domačini, ki sicer ne marajo Amerike, a hkrati obžahijoče podedujejo za turisti. Mi .seveda prihajamo iz sveta, kije zanje (.k') nedosegljiv. Jz ^eta, ki se iz ktjbanskc realnosti zdi pravičen, pošten, skorajda obljubljeni Kanaan političnih svolioščin. Ne eden. kar velika večina mladúu s katerimi smo lomili angleščino in .spili kakšno pivo, se je pritoževala y da so na Kubi zaprti, da na Ktibi ni bodočnosti in da se ho siatacija po fidelovi smrti v v.sakeni primertJ poslabšala. AH ho režim strnil svoje vrste ali pa se bo na Kifbi ponovila Žádost na zgodba tranzicijskcga prehoda iz htk^ne vzhwine države. Tole zadnje se deloma pojavlja že seda j. Trenutno je na Kid>i politična situacija na videz podobna ju^^islovanski na prelomu o.semdcselih let prejšnjega stoletja. Država včasih grobo poseže v življenje slehernika, a tisti, ki imajo v sebi nekaj podjetniške žilice in Še vtič prijateljev med zaposlenimi v državni upravi^ živijo bistveno bolje kot oni drugi. Tako je recimo najbolj dono.sen posel uvoz rabljenih avtomobilov. Kidyanec^ ki pozna kakšnega Nemca, morda sta se srečala v nočnem uiňstičnem rajanju, preko .svojega zahodnega prijatelja kupi rabljeni mercedeSy ti naj bi bili tremuno najbolj popularni, ga z ladjo prepelje Čez hížo, ga uvozi s pomočjo prijaznega (podkupljivega) uradnika in proda za dvakratno ceno. [*odobno je s preprodajo kubanski cigar Tisti Kidyanci, ki znajo izkoristiti luknje v .si.slcmu, tako živijo bistveno bolje kot nepodjetni.^ka večina, ki mimo čaka na izginjajočo pomoč države. Na bone za prehrano, na ugodnosti brezjjlačnega .wlstva in zdravstva, s katerimi se kubanski režim pravičntsko trka po prsih. A vendar, kljub očitnemti kratenju človekovih pravic, ki si ga dovoh Ktiba, imajo njeni prebivalci vsaj v veČini bistveno raje fidela kot pa Ihusha. Teorija, da je mali Bush predsedniške volitve na FlorixH dobd ravno s pomočjo glasov knbatuke manj.^itie Miamijik ima na Kubi veliko privržencev. Logično imajo Kubanci torej bistveno raje Evropejce. Takino razumljivo nekritično navdu.šenjc' večine Kubancev nad zahodnosvol)odnim političnim si.stemom je malce podobno tudi .slovenskemtt navdušenju nad P^vropsko u/iijo. .Slovenci med vsemi državami pristopnicami, vsaj tako je razkril nedavni Eurobaromcter. najbolj podpiramo uvedbo evrop.ske valute, pntv lakosmo med prvimi pri podpori .skupne zunanje in obrambne politike. Odločitev za EU je v Sloveniji brez naprezanja zmagala tudi na rcferendimut, pa čeprav so vprašanja prenosa nacionalne .'^uivrenosii na .seljsko birokracijo zelo priročna kost za udania nacionali-.slična gesla. EU je za Slovenijo podobno kol konec fidelo-vega sodalizma za Kubo. A zeno razliko, zdi se, da se Kit banci vseeno zavedajo slabih strani obljubljenega političnega sistema, večina naših politikov pa v EU-ju (.Slovenci se za integracijo v Evropo in pospešeno spreminjanje zakonodaje praviloma uiti ne zanimajo) vidi dokončno izpolnitev tisočletnih sanj A lahko se zgodi, da bo Slovenijo čakala enaka u.soda, kot .se napoveduje Ktibi. Če lahko na Kiibi .spremcfyiba političnega si.stema deželo pahne v še večje swi-alne razlike, pa lahko dokončna poroka z Bncsljem v Sloveniji povzroči še nekaj žalostnih zg()db enostranske tranzicije. Taksnih, po katerih nas ho ^avo bolela dlje, kol boli po preveč popitem mojitu in rajanju po hava tiskih bank Velenje Velenje e-mesto www.velenje.sl Zakaj podeželje zaostaja za osrednjo slovensko statistično regijo Ljubljana? v pretekli prilogi e-mesto smo v uvod-niku pisali, kako projekt Mladi raziskovalci razvija glavno mesto, istočasno pa pomaga pri zaostajanju podeželja. Danes bomo šli korak naprej in dodati še nekaj zanimivih podatkov iz Poročita o raziskovalni dejavnosti Ministrstva za šotstvo, znanost in šport. Celotni znesek, ki se namenja za to dejavnosti je bil teta 2002 okoli 26 milijard tolarjev. Od tega zneska je dobita savinjska statistična regija 0,27%. Za Ljubljano nismo računati, vendar je zeio verjetno krepko nad 80%. Će še enkrat ponovimo, da je bruto domači proizvod Savinjske regi*^ je 11.3 %, potem je jasno, da dobimo bistveno manj kot ustvarimo. V primeru, da bi Repubtika Slovenija resnično tyoteta razviti vsa področja, bi moraii dobiti nerazviti večji odstotek kot ustvarijo bruto domačega proizvoda. Zakaj se to ne dogaja? Dva poglavitna vzroka sta. Prvi je v nas, ki živimo na podeželju fprovinci^. Spominjam se znanca» ki je govorit: »Podeželje ne obstaja, podeželje je samo v naših glavah.« Tu je osnovni problem. Mistimo, da Vele* nje ne more imeti univerze, da Polže-ta ne more imeti inštituta za avtomatizacijo, da morajo raziskovalne ustanove nastajati v velikih mestih. Vendar ni tako. Palo Alto je veliko kot Velenje. V njem je stanfordska univerza, SLAC • eden izmed najbolj znanih centrov za fiziko visokih energij, razvojni center Xeroxa PARC, v katerem so razviti večino zadev, ki jih imajo sodobni osebni računalniki. Te usta* nove niso niti v Washingtonu niti v New Yorku. Najbolj znani britanski univerzi sta v Oxfordu in Cambridgeu, ne v Londonu, nemške v Heidelbergu, Goettingenu, Jeni, ne v Berlinu, na švedskem v Uppssati in ne v Stockholmu. In še bi lahko naštevati. Ker pač ne veijamemo, da bi Velenje moglo imeti najboljši inštitut za ener-0jo, ga fvmamo. In ker nimamo takšnih ustanov, se ne moremo priyaviti na razpise. In denar ostaja v centru. Analiza, ki smo jo opraviti v IPAH-u kaže, da so sredstva, ki so prišta v Savinjsko statistično regijo, razdeljena Inštitutu Erico, Inštitutu za hmeljarstvo v Žalcu in Splošni boniinici v Celju. Če ne bi bilo teh ustanov, ne bi dobili ničesar. Drug problem je, da imajo priznane raziskovalne ustanove velik vpliv na politiko in defmirajo kriterije, ki onemogočajo mladim podeieiskim ustanovam. da pridobijo sredstva. Kaj je rešitev? Vsi pravf)'o. da je čiovek najbolj pomembno premoženje^ ki ga ima podjetje^ ustanova ali država. Če najdemo prave ljudi z idejami in korajžo in jim ponudimo minimalno podporo, lahko veliko naredijo. Države, ki vodijo modro razvojno politiko v manj razvitih področjih, ustanovijo inštitut, univerzo, ki ponuja izredno dobro pogoje. Mladi ambiciozni ljudje prihajajo na te ustanove in začne se razvojni cikel. Formula je torej preprosta. Aii smo v Velenju pripravljeni na premike iz ustaljenih vzorcev? Ne vemo. Ampak kot pravi Hrieža v Baladah Petnce Kerem-puha: Nigdar ni bilo, da nekak ni bilo, i nigdar ne bu, da nekak ne bu. Stanko Blatnik Priprava priloge; IPAK Veten}&; Uredniški odbor: Jana P^ovnik, Mihela Hladin, Alo|Z Hudarin Zaldjučeni projekti Phare 2000 S 30. septembrom sc je v Savinjski regiji Zitkijućilc) uradrtmanjkanje dela. Pa da ne bomo samo kritizirali, vam iselimo predstaviti predvsem dva projekta iz omenjenega paketa, ki smo ju izvajali v Ipaku, la^tilutu za simbolno anali/o in razvoj informacijskih tehnologij v Velenju v sodelovanju s projektnimi partnerji- Projektu, ki ga sami Štejemo za izredno uspešnega, smo na zaictku dali naslov Ra/voj centrov dinamičnega iiêenja in iut|H>sl4>vanJa. Kol ze na'^cTV pcwe, je bil cilj ustvariti pi>glela oseh iz iste skupine bitizposelnih, lorej leřje zaposljivili. Oblikovali smo tri skupine (za vsak poklic posebej). Predvsem je zanimiv poklic spletnega t ržnika, pri katerem se je oblikovala skupina za delov posebnem projektu-na spletu predstaviti slovenske turistične kmetije tako, da bod(^ up(vabniki nit^li lisit), kar želijo in kar jim kmetije tudi v resnici ponujajo, Obenem gre ludi za projeki trženja skupine in posameznikov (v na^m primeru turističnih kmetij). O tem. kaj na spletu trenutno ponujajo uradne institucije s področja irženja slovenskega turizma, smo na tehstranehže pisali. Sn:no upiimo. da bodo člani skupine vztrajali ter da j im bo projekt (xlprl kakšna vraia na poli do novih poklicnih kiiri-er. Ostala dva poklica sta bolj s tehničnega podnvja, pa zato nič manj zanimiva in perspektivna. Kljub izrednemu naporu partnerja CPl (Center za poklicno izobraževanje), je postopek za skrbnika opreme za 11' in skrbnika procesne opreme slekel in verjamemo, da bo končan v naslednjem letu kar je velik uspeh. Na žalost pa poklica spletni l rž ni k ni sprejelo /druženje za trgovino pri (jZS. Spel se je pokiizalo, kako malo spremljamo in poznamo trende. 'Cisto, kar bo poštah^ mnov-na obUku p<'»s]ovanja. profesionalno združenje (Kenjuje kol prodaja po internetu, ki je povsem enaka prodaji v klasični irgovini, lorej ne potrebuje novih znanj. Pa bi morali vedeti, da e-irženje ni le spletna trgovina, temveč je ludi e-bančnl^tvo ine-poslovanje, pravilno in učinkovito predsl avl janje gixspodarskih m drugih subjektov, ki se ne omejuje le na prodajo izdelkov in storitev, temveč je predvsem komunikacija med »ponudniki« in »strankami«. Strah pred globalizacijo in nepri-pravljencKt za tekmovanje na svcio-vnih trgih na področju visokih lehncv logij bo verjetno vpriht">dnosli za Slovenijo ust)dcn. Zelo radi smo tren-dovski, ko kupujemo izdelke s ceic-ga svela, /aplele se. ko je potrebno ili na svetovni irgs swjo ponudbo, po znanje in izkušnje. Takrat se sklicujemo na nevamosti. ki jih prinaša glo-balizacija, ali pa se enustavno izmaknemo. kot daje nI, in lajam o zaprti v svoji lupini. To je prikwmxsi, ki jo lahko izkorisiimo, če imamo prava znanja in vei^čine. Vsega se ne da dobiti doma. V Ipaku se bitmo vse-kuki>r obračali ija, kjer lo znanje je. To bomo ludi v btxloče prenašali na člane obeh projektnih skupin, saj sc z uradnim zaključkom naSe s«^delovanje ni končalo. S prvo skupino bomo Ulijevali in dopolnjevali znanje, ki jc potrebno za pridobitev nacionalnega cerllfikala, z drugo skupino pa na na^ siroSke nadaljujemo izvajanje projekta do konca Ieia20í)3, kot je bilo že od vsega začelka načrUjvano. Oba projekta sia imela cilj izobrazili brezposelne of^^be zapokJice, ki jim bi^do omogočali nastop na lokalnem, regionalnem in globalnem trgu, in tako povečali verjelnosi, da se bodo zaposlili. Ali smo v lem uspeli» vas homo obvestili čez 6 mesecev. In mogoče ho ledaj več odgovornih aseb na predstavitvi, ker bo volilno leto. ■ Jana Pahovnil< E-Aliansa odpira meje Grozd podjetij za informacijske tehnologije cALlANSA, ki ga sestav]jajsnovniii i>ol iz Sežane, Velike Nedelje, Ptuja. Sevnice. Kočevja in J ui^cev generirali ideje in na osnovi le-leh pri- pravili pateninc prijave. Tri so bile sprejele in dobile pntcnino lisiino-'[akšnih primerov je malo v svclu. Učenci (Z Velike Nedelje so niiredili celo prototip uničevalca plevela vsdno-gradu s pomt3Čjo pare (slika stroja in mogoče kopija patentne lisline). IPAK je to dejavnost nadaljeval in organizira omrežje mladih inovatorjev (www,ipak-zavod,si/projek-ti/izumiielj. Pozačetnih težavah seje inicres povečal in leias bomo pokrili večino velenjskih o.snovnlh šol. Začeli smo z asnovno šolo Miha f^n-larja Toleda in bomo nadaljevali v ostalilt. '/m naše izkušnje obstaja velik interes v tujini (Avstrija, Vdika Bri- tanija, skandinavske dišave. Španija). Upamo, da bomo imeli Čez nekaj let panevropsko omrežje mladih inovatorjev in izumiteljev. In vse se je začelo v Veliki Nedelji, JurŠincih, Sežani, Kočevju, ne pa v Bruslju. Parizu, Beriinu, Moskvi. Podeželje je bolj ustvarjalno kol glavna mesta, ki so centri birokracije (le-ia po defmiciji ni astvarjalna). lega se moramo zavedati in razmislili, kaj lahko storimt), da bomo to usivarjal-nost spodbujali in podpirali- Nekoč smo imeli obČ;Ínsko raziskovalno skupnost, kije lo delala. Kaj imamo danes? Ali je naša prihodnost Stuno v golf igriščih in turizjnu naOolleh ter okoli Plevelovega jezera? Kolega iz Silicijeve doline je rekel, ko sva se sprehajala okoli jezera: »Tu bi morali narediti cono high tech podjetij.« Morda je imel celo prav. ■ Stanko Blatnik DOGODKI Velik razvojni naboj V Savinjsko-šak^ški regiji veliko razvojnih usmeritev- l/etošnje srečanje i>ospo(larstva ho evropsko usmerjeno Mira Zakošek Četudi radi potamamo. cia je v icm okolja premalo razvojnih ambicij in razmišljanj, je dcjaaslea slika, vsaj v zadnjem obdobju, bislveno drugačna. Sicer pa ni iuUno, saj smo že pred vraii Evrope In čzsR za pripravo na nove iz/ivc in neizprosno konkurcnco ni več veliko. Šlevllnc akîlvnosli na Icm področju koordinira Savinjsko-ialejska območna gospodarska zbornica. Prav zalo je njena direktorica Alenka Avberšek la čas razpela meJ Ljubljano in Velenjem, pogwlo pa je tudi no lujcm, saj je ludl čczmcjncga sodelovanja vse več. /astaviii smo ji nekaj vprašanj. (*ns|H»(lHrstvvniki sle vsv glHS-ncj^i, še posebej je bil opazen odziv na predkij^ Strategije prostorskega ra/vojd Slovenije, v katerem (o okolje .s|)e( nima primernega piilo^^ja. »Ne moremo in tudi nočemo si dovolili, da hi nas pri nadaljnjem razvoju ovirali prostorski plani. Ambicije giKip<îdarsiva, pa tudi pasameznih občin v obeli dolinah .Savinjsko-i^ak.íkc regije, lako velike, da nas li plani utesnjujejo. Posebej pa nas moli, da li naslajajo od zgoraj navzdol, namesto da bi bilo ravno obratno. Saj vendar lu kaj vemo, kaj želimo in kaj je za nc le naS, ampak tudi širši razvoj nujno potrebno. Tudi s prosto- rom želimo preko prostorskega načrtovanja ravnali bolj racitv naino, kot je to zakon.sko ome* jevano danes, saj je vendar naŠ. Tako pa opozarjajo nekalere občine, da jim ravno prostorski plani i>mejujejo razvoj, saj zlasti zadríwana prekategorizacija kmetijskih zemljišč preveč cwi-ra razvojne posege v prostor. Prav tako ne moremo več gledati, da je gospodarsko tako pomembno področje, kol je naiUî, v državnih načrtovanjih Še naprej mačehovsko (obravnavano, da Velenje ni opredeljeno kot središče nacionalnega pomena, lemu ustrezna pa bi bila posledično ludi vsa oslala. ludi Širša infra.struktura, vključno s prometnimi re.íllvami.« Hoste vffrajalí pri xvojem ? »Vsekakor. Mislim, da smo se dobro organizirali, da lobiramo vsak na sv» Da. a področja smo si zaradi kratkega časa in velikega obsega usklajevanja morali razdeliti. Tudi sama sem biia z odzivom na sodelovanje zadovoljna. saj smo se uspeli z najavo projektnih zasnov prijaviti na vsa razpisana podrcvja, to je za razvoj Inovativnega okolja, turizma in poslovnih con . To seveda pomeni, da se znamo di'>go- AJenka Avberšek, direktorica Savinjsko-šdleške ohmoène gospodarske zbornice: »Letošnje srečanje gospodar^ stva bo evropsko obat\ano.n varjati in povezovali. Seveda pa jc Šlo zaenkral šele za napovedi za sodelovanje na leh natečajih in seveda upam. da bomo takc5 uspešni tudi. ko bo treba projekie dejansko oddati.« Ihia zbornica pa jc biia tudi mvd pr^idhgaieiji poiendalno pomemb-nef^ vseslovenske^ projekia? »Lahko bi tako rekli. Resničnem gre za vsebinsko razvc^jno naravnan projekl, ki bi pomenil dotok več znanja v lo okolje, in kar je najpomembnej.^e, prispevek k proizvodnji in storitveni dejavnosti. ki bi astvarjala višjo dodano vrednost. Projekl je zastavljen vnacbnal-nem merilu. Sestavljen je iz treh osnovnih delov-gre za tehnološko mrežo poli-eko kompe-lenčni cenlcr, v okviru katerega naj bi zastavili ludi nacionalni inA-skovaJni center od lič mwt i. V najavi projekta sodeluje več kot 24 »nosilnih« partnerjev. Za tehnološki cejîtcr za p<^dročjc polimerov so loGlZPlasi lehnika (to je grozd plasilcarjev, ki združuje več kiti 6t) slovenskih ptxljelij),Teke« iz Celja v delu. ki pokriva poh-mere, ludi Sava Kranj: no.silec tehnološkega centra eko-tehno-Ic^j je na^ Es<"»tcch, oblikovalec nacionalnega razvojnega ccnlra odličnosti pa InŠtilui zaekološke raziskave Erico Velenje.« V vidiku priprav je tudi ieta^nje tradicionalno že .vcsf « srečanje gospodarstva izsavinjsko'.^ali^ke regije? »Res je. Srečanje bo zanimivo in bogato. Obarvali ga bomo evropsko- Tako lx«ta ob osrednjem referatu minislra za evropske zadeve dr. Janeza Potočnika imela poleg ostalih zanimivih referatov svoj referai tudi predsednik uprave CJorenja mag. Franjo Bobinac in naš velenjski rojak dr. Matej Lahovnik. Poleg tega se bo v mesecu novembru zgodila še vrsta drugih poslovnih srečanj, seminarjev In različnili izobra-ževanj.» Za večino gospodarskih drttžh v savinjsko-saieški regiji velja, da skrbijo fiuli za svoja okolja. Mnff-ga imajo okoli svojih poslovnih prostorov prave parke^ "To res velja za veliko večino podjetij na savinjsko-ŠaleŠkem obmc^ju. Mi že dolgo v .sodelovanju s Turistično zvezo Slovenije p^>dpiramt^ prizadevanja, da bi bila Slovenija čim bolj urejena in Čista, /ato objavljamo natečaje za najbolj urejena delovna okolja in trgovine» ki bodo odslej bienalni. Eno lelo izbiramo najlepše urejene trgovine, drugo leto pa pi")djctja. Letos si je komisija ogledala podjetja in pripravila predloge nagrad, kijih je upravni odbor ludi žc pí.>irdii V republiški krog ocenjevanja pa smo predlagali najboljše : Erico Velenje, Puškarstvo Podkrižnik, CiOrenje Orodjarna. Premogovnik Velenje in ri>ri Velenje.« Še bolj ielile spodbuditi razvojna razfnišljanja v vseh okoljih. Kako je z Itíošn jim razpisom m naj- holjh' inovacije? »Razpis smo objavili v poletnih mesecih, v zborničnem glasilu ga bomo ponovno, saj sc bo rok za prijavo, toje 28. niwember, hilr<'> iztekel Seveda se naši člani komisije o tem tudi pogovarjajo zvi^d-stvi podjetij, saj jih skašamo moii-viraii za čim boljši mo prejeli vsaj 20 prljav.« Spodbudili bi radi tuili razvojno raziskovalno razmi.^ljanje mla-dih? »Lani so bili narejeni prvi posk'usi, Tudi letos bomo objavili razpis in sc pc^trudlh,da ani-miramcï študente, pa ludi (xstale miade. Razpis bomo bolj definirali In ga usmerili v cclolen slovenski prostor.« iïl ji uu o uuuuu KAK0V09T. UDOe^e. ZDAAVJ6 Smreko d.o.o. Podsmrs^je 20 3342 GORNJI GRAD VABiKSOOELOVANJU SODEIAVCEZAOPRAVUANJEDEL IN NALOG SAMOSTOJNI KOMIRCIAilST PRODAJI Od kondidotov prlcobjemo; • VII. oziroma VUfopnioekonoinskeall gradbene smeri -3leta delovnih izkušenj ' aktivno znon je nemškega oil angleškega jezika -poznavanjepredplsovnopodročjukomerclole *ziiQniespodro(jazuftanjetrgovinskeBûpOïlovon|Q -znanje osnov rocunalništva •sposobnost komuniciranjoz ljudmi •vozniški IzpItBkotegorlje Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev prtiakujemo do 31.10.2003 na naslov: SMRÍKA d.o.o., Podsmrelfje 20. p.p. 29,3342 GORNJI GRAD Mestna občina Velenje predstavlja Sporočilo energijskih naleplc Ciospodinjski stroji .so po novem predpisu opremljeni z energijskimi nalepkami. Na njih so najpomembnejši podatki o pasamczncm stroju, da bi se kupee lažje odloiil za najemu najbolj ustrezen stroj. Odločitev pa vkljub Številnim podatkom vseeno ni preprosta. Poglejmo si lo na primeru pralnih strojev. Na energijskih nalepkah strojev, ki jih bom tukaj oznaiilsPSl, PS2, PS3 in PS4, so naslednji podatki: bliřno 10 letih. PSI PS2 PS3 PS4 energijski ražred A 8 C A raba energije (kWh/ program) 0.95 1,03 1,17 0,85 pralni učinek B 8 C A učinek ožemanja B C E C vrtijaji pri ožemanju (min-l) 1300 900 500 1000 zmogljivost pranja (kg) 5 5 5 4,5 poraba vode / program (1 ) 60 56 S6 49 cena 109300 99400 81151 126711 raba ener na enoto perila (kWhAg) 0,190 0,206 0,234 0,188 poraba vode na enoto penla (l/kg) 12 11.^ 10,88 lzpu.siil sem podatke o hrupu med pranjem in centrifupranjem, ker jih ni bilo na vseh nalepkah, dodal pa .sem .specifi^íno rabo energije in vode, ker imajo stroji različno zmogljivost pranja in zato podatek o učinkoviti rabi energije in vode ni direktno primerljiv. Vemo, da je kvalitetnih razredov 7. Najboljši je razred A, najslabši pa G. Na primer,slroji v razredu A potrebujejo približno 50 % manj energije kot stroji v razredu D. In že smo pred dilemo,kateri kriterij je močnejši, razlika v eeni ali razlika v rahi energije. Izbira na osnovi ekoloí^ke osveščenosti jc izbira po kriteriju manjše rabe energije. Pričakujemo, da .se nam bo nakup dražjega stroja povrnil s prihrankom energije v nekaj lelih aH vsaj v obratovalni dobi .stroja, kar je to običajno pri večini investicij v učinkovito rabo energije v gospodinjstvu. Razlika v rabi energije mora biti glede na razlikovceni dovolj velika. 'Ib je pa samo takrat. Če obravnavamo proees pranja in su.Senja .skupaj. Poglejmo na primeru. Slroja PSI in PS4 sla v energijskem riizredu A in sta pri rabi energije varčnejša kot slroja PS2 in PS3, ki sta v energijskem razredu B in C. Energijo in vodo za vse M roje preračunajmo že, zaradi lažje primerjave, na obratovalno dobo 2600 pranj, oziroma na 13000 kg opranega perila. To delo opravijo stroji v pri- PS1 PS2 PS3 PS4 raba energije ( kWfi ) 2470 2678 3042 2444 poraba vode (m3 ) 156 145,6 145.6 141,4 sútfš^ el. energije 53105 57577 65403 52546 strošek vode 55318 51630 51630 50140 strošek elek. en^^lja + voda 108423 109207 117033 102686 Cena kilovalne ure električne energije 21,5 tolarja za kWh je dobljena po dejanskem mesečnem obničunu za porabo blizu 400 kW|) pri dvotarifnem merjenju. Pri .strošku za vodo pa je v gornji tabeli upoštevana cena tolarja za m3, ki jo dobimo v Velenju, Če seštejemo vse postavke, s katerimi je obremenjena voda. Cena velja za mesečno porabo mr/le vode okrcîg 20 m3 (4-članska družina ). S primerjavo prodajnih een in stroškov za elektriko In vodo za posamezne pralne stroje pridemo do zanimivih ugotovitev. Pralni stroj PSI ima v desetih letih za 784 tolaijev manjše izdatke za vodo in elektriko kot pralni stroj PS2, pri nakupu pa smo za PSI plačali neprimerno več. 9900 tolarjev je bil dražji. Primeijava med PSI in PS3, ki jeza dva energijska razredni slabši, pa pokaže, da bomo s strojem PS I oprali 13000 kg perila za 10 loUtrjev ceneje, a smo za stroj plačali 2S149 tolarjev več. Dražji nakup se nam povrne s prihrankom pri energiji in vodi šele, ko bo .Mroj opral 42500 kg perila aJi po več kot 30 lelih. P povezali strokovnjake s področja zdravstva. Š-olstva, socialncga dela ter pred- stavnike lokalnih skupnosti. Oce-niU so namreč, da je mogoče učinkcA'ilo rešili to vse bol] pereče javnozdravstveno vprašanje Ic s povezavo različnih strok. Strokovnjaki omenjene skupine sedaj izvajajo številne programe za krepitev duševnega zdravja ljudi, za odvračanje ljudi od sligmalizaci-je duševno bolnih, predavanja pa organizirajo .še za vse tiste strokovne delavce, ki se vsak dan srečujejo z ljudmi v stiski. Lani je skupina med drugim organizirala več slrokovnili srečanj ter delavnic za SoLske svetovalne delavce in učilelje. da bi livmk-danjem stiku zmladimi lažje prepoznali sirese, ki jih doživljajo, depresijo in samomorilno vedenje. Za starše so zasnovali zJoženko z nasvetu kako se pogovarjati z mladostniki in kje iskati pomoč ob duševnih težavah. Skupaj z Inštitutom za varovanje zdravja so pripravili za zdravnike v.sch zdravstvenih domov v regiji izobraževtinje o pre pozitavanju in zdravljenju depresije. Podobno predavanje bodo sedaj organizi- rali še za medicinske sestre in socialne delavce. Pred ledn(îm dni so o depresiji in prcpnrčevanju .samomora predavali dclavcem policij-skill postaj in zaporov iz celjske regije. V dveh letih, odkar deluje skupina, se je udeležilo najrazličnejših predavanj blizu 300 slušateljev različnih strok. Duševno zdravje je neločljivo povezano s splošnim zdravjem in je za dobro počutje posamezjiika. skupnosti in državo enako pomembno kot lelesno in socialno zdravje. Skrb za duševno zdravje in zadovoljivo strokovno pomoč ljudem z duševnimi motnjami in obolenji bi morali vprvi vrsti prevzeli dri^ava, lokalne skupni«ti in ustrezne strokovne ustanove ter združenja. Čimprej, toliko bolje, kajti depresija naj bi bila po napovedih strokovnjakov v letu 2020 med vzroki bolezni že na drugem meslu. Po podatkih svetovne zdravstvene organizacije v tem trenutku Irpi zaradi duševnih bolezni ter nevroloških motenj blizu 450 milijonov ljudi povsem svelu. Ena od Štirih družin naj bi imela danes vsaj enega člana z duševno boleznijo. Preventivo pred Številnimi neželenimi vedenji, duševnimi motnjami in tudi samomori,pravijo strokovnjaki celjske regijske skupine za preprečevanje samomorov, predstavljajo dvigovanje občutka lastne vrednosti in učenje prevzemanja odgovorno-Sli, pravilnih načinov komunikacije ter reševanja težav. Zalo pa je potrebno znanje, med sektorsko poveziwanje, strnjeno v skupnih akcijah strokovnjakov s lega področja na lokalni in regijski ravni. Prisluhnimo, spodbujajmo in bodimo pozorni na skrila sporočila, opozarjajo člani omenjene skupine. Ne prezjimo siiske in ne odlašiijmo. koje potrebna pomi>č strokovnjaka. Pogumno jo poiŠČimo pri izbrane m zdravniku, pri psiht)k)gu ali psihiatru, pri slnv kovnjakih na centrih z.a stKialno delo. v nevladnih oi^nizacijah in društvih, skupinah za samopomoč in na kriznih lelefonih. V ponedeljek začetek Izgradnje Šmartnt) boU od 6.6o 17. ure o ' 6.590 srrl-- mimmmm # # ^ - 1 ZANESLJIVO NA|N[Ž|E CENE! ^ A G^R^Nr GARANT d.d. Polzela lndustrl|&kâ prodajalna Polzela tel.: 03/ 703 71 30. 703 71 31 PROGRAM ADRIA NEW LINE IZJEMNO UGODNO: - 4. delne OMARE Z DRSNIMI VRATI višina 220 cm • črna samo 29.990,00 SIT - 4.delne OMARE Z DRSNIMI VRATI višina 187 cm * črna samo 24.990,00 SIT Nudimo pohištvo za opremo: spalnic, dnevnih sob/otroških în mladinskih sob, predsob, omare v različnih barvah, kosovno pohištvo, kuhinje, računalniške in pisalne mize in vzmetnice. Ugodni plačilni pogoji! Delovni čas prodajalne: pon-pet od 8. do 16.ure sob od 8. do 12.ure Informacije na telefon.; 03/70 37130,03^7037 131 E-mail: info@garantsi (ntemet: www.garant.si OKNA Z RAZGLEDOM okna vrata polkna rolete kamnite erte AL E I A Aluminij Montai d.d. Komen PredstavnišWo Celje: 03/425 49 38 041 345 378 Nagrobna sveča www.era.$i i Nagrobna sveča Nagrobna sveča Nagrobna skleda 32 cm 4 Substrat za qrobove Humovit za grobove POHiâTVO GARANT • POHIŠTVO ZA VAà DOMI ■ ^ Obiščite Adu tov hišni sejem pred Nakupovalnim centrom ERA v Žalcu, od 15. do 30.10« 2003. Med ponedeljki In petki, od 7* do 19. ure In ob sobotah, od 7« do 15. ure. Prepričale Vas bodo NORO NIZKE CENE bele tehnike, malih gospodinjskih aparatov, akustike, gospodinjskih pripomočkov in rodja< Vabljeni! LJUDJE »Ge bi imeli projekt plinifikacije, bi bili zadovoljni !(( v kralevni skupnosti (labcrke so pričakovali, da bodo morda žo IcLos položili kakš(^n mcLcr cevi za plinifikacijo, a šo nimajo projektov - Sicor so v ospn^djii ccstc, omn^žjc KKS in kanalizacija Tatjana Podgoršek Po predvidevanjih n:ij hi bilo Iclo 2003 za krajane krajevne skupnosti Gahcrke naložl>eno dokaj bogaîo. Načrtovali so izgradnjo omrežja KRS. drugo fazo kanalizacije, posodobilcv nekaterih odsekov krajevnih cesl in zaOelek i/gradnjo plinifikacije. »Če bi me vprašali, ali smo uTtísníčiÍi zastavljene cilje, bi vam ležko odgovoril pritrdilno. Resda opravljamo šc zadnje lepotne pc^pravke pri izgradnji druge faze kanalizacije in omrežja KR.S, mimogrede • pri-pravjjamosc nazříčetek izgradnje irelje faze kanalizacije, tudi dva ccstna odseka smo že posodobili. irctjega Še nameravamo, a zadeve ne gredo po načrtih pri največjem projektu, pri plinifikaciji,« je v pogovoru podCrtal predsednik KS Gaber-ke Pavel Župcvc. Kol je pojasnil, so po izvedbi ankele o daljinskem ogrevanju, ki sojo izvedli med krajani, stopili skupaj s Komunalnim podjetjem Velenje in začeli aktivnosti za pripravo projekta plini- fikacije, Po zagotovilih naj bi ga imeli v rokah do konca leit>šnje-ga avgusta. »Če bo Slo tako naprej, ga ne pričakujemo prej kot konec leta. V tem trenutku po krajevni skupnasti šele hodijo od hiše do luže predstavniki projektnega oddelka podjetja IB Ljubljana, kjer naj bi projekt izdelali, in sprašujejo ljudi, kje bodo imeli kurilnice, priključke in podobno. Mi pa smo pričakovali, da bomo lahko že letos položili kakšen meter cevi za plinifikacijo. Niti lega ne vemo, koliko gospodinjstev se bo priključilo na omrežje. Med več kol lOOodgovori. ki smo jih prejeli v ankeli, se jih je res 60 odstotkov odkrilo za plin, a ni nujno, da bodo k projektu res pristopili. Zalogaj ne bo majhen. Po izdelanem idejnem projektu blizu 200 milijonov tolarjev,» V letošnjem proračunu oi^Čine ŠoManj so inieli za projekt plinifikacije predvidenih 80 milijonov tolarjev, fn kaj bodo sedaj s tem denarjem? Po mnenju Župevca bi morali to prej vprašati župana občine Šoštanj Milanii KopušHrJa kot njega. 'la Pavel Župevc^ predsednik KS Gaberke: »Društva v kra» ju detajo prizadevno. Veseli smo, ker je HuUumtca dobi* la občinsko priznanje." je oh predložitvi rebalansa proračuna, ki so ga svetniki potrdili. že »ukrepal.« Glede na to, da ga zanidizamude ne bodo mogli izkoristiti, je vsoto zmanjšal na 45 milijonov SIT »Županje kot dober gospodar la denar razporedil za druge niimenc. Upamo, da tega prihodnje leto ne po pozabil in da bo v leto 2(XJ4 pre- nesel tudi znesek, ki nam je ostal.«' Od načrtovane posodobitve treh cestnih odsekov so do danes asfaltirali dva, in sicer 300 metrov ceste proti Francu Kolcncu (nakížba je veljala 3,6 milijona SIT, od tega so 30 odstotkov denarja prispevali koristniki ceste, ostalo je primaknila krajevna skupnost) ter cesto proti Ledineku. f^kajih Se posodobitev ceste od igrišča do Irapa, za katero naj bi po predračunski vrednosti odšteli 1,4 milijona tolarjev. Med drugim pa so podaljšali na treh odsekih še javno razsvetljavo. Tekoče vzdržujejo dom KS in iščejo rešitve za zmanjšanje stroška, povezanega z odvozom smeli. Denar, ki so ga imeli za la namen, so namreč fc porabili. Večji zalogaj, ki jih še čaka, je ludi izgradnja vcidovoda Velu-nja. Izdelava projekta, ki ga pripravljajo na velenjskem komunalnem podjetju, gre menda h koncu. Dela na terenu naj bi začeli izvajali vzačetku prihodnjega leta. Pi'' ocenah naložba vredna od 40 do 50 milijonov tolarjev, z njo pa bodo rešili oskrbo z vodo v 20 gospodinjstvih v KS Gaherke, na omrežje pa bodo lahko priključili Še kakšno hišo iz sosednje KS Plešivec. Bo Šoštanj sprejel moderno arhitekturo? Na tleh stare bencinske črpalke sredi Šoštanja naj bi ziasel niodon^n poslovno-trjjovski conter - Avtor idejnih zasnov je priznani slovenski arhitekt Nande Koprnik - Investitor NovaHja Miiminovič bo z načrti najprej seznanil komisjo za okolje in prostor Mitena Krstić - Planine_ Š«st«nj - Objekl in zemljišče okoli slare bencinske črpalke je bilvzadnjem obdobju pogosta tema pogovorov med Soštanjčani. Spraševali so se, kaj neki pomeni, da je \ zemljišče ograjeno. Še bolj pa jih je zanimalo, kak.šne načrte ima za la prostor novi lastnik NovaHja Muntinović oziroma njegovo podjetje MN Nepremičnine, s. p. Zdaj to ni veČ skrivnost. Muminovič pravi, da bo Šoštanj v tem prostoru dohQ objekl, s katerim se lx) lahko ponašal. Če ga bo sprejel, seveda. Ksodelovanju je pritegnil znanega sloven.skega arhitekta, Plečnikovega nagrajenca, sn(w valea prenovljenega Kajuhove-ga parka v Šoštanju, avtorja Forijeve stavbe in stavbe Upravne enote Velenje, arhitekia Nandciâ Korjjnika. Ta je idejne zasnove posIovn{)-trgovskega centra Park. kol naj bi se center imenoval, že izdelal. Kaj pa naj bi v objektu bilo? Novalija Muminovič pravi: »Poslovni prostori z banko, trgovino in majhim lokalom,« Nandc Korp-nik idejo zgradbe pojasnjuje: »Upravno-trgovski objekt Park naj bi predstavljal ekspresivno urba- no tvorbo iz sodobnih in lehnoUwko naprednih materialov. Oblikovno ekspresivno zastavljena arhitektura bi zavestno skušala vzpastavii i nov časovni mejnik v zgodovini Šoštanja.« Sliši se zapleteno, pa ni. Objekt bi bil grajen kol steklen skelel z armirano betonskim jedrom s pritličjem 1er nadstropjem in se odkrito spogledoval z modernimi arhitekturnimi pristopi, 7£k> pogostimi v svetu. Z arhiloklurno atrakcijo, ki bi zasedla komercialno zelo pomemben prmlor, bi lako majhen kraj. kol je Šoštanj, gotovo pridobil. Od ideje do uresničitve pa je še dolga pol in lega se investitor Novalija Muminovič zaveda. Zdaj. ko ima v rokah idejne zasnove, ga čaka Irkanje na številna vrata. Najprej tista, za katerimi sedi Komisija za okolje in prostor v Ol>ČÍnÍ Šoštanj. Prinesel ji bo vlogo za spremembo prostorskoreditvenih pt^o-jev. Za ta prostor je namreč zdaj v Šoštanju predvidena le manjša novogradnja. PiUem bodo dobili besedo svetniki, ki bodo o možni spremembi odločali. A so v MN Nepremičninah, s. p.. oplimisti. Računajo na lo, da kakih posebnih ziipletov ne bi smelo biti. in načrtujejo, da bi v lem primeru gradnja stekla že v na.slednjem letu, Zakaj pa se je Novalija Muminovič sploh odločil, da tako pre- Idejna zasnova je delo arhitekta Nandeta Koqynika. siižen objekt gradi prav v Šoštanju? »Ker mi je Šoštanj, ne glede na vse. všeč. Rad ga imam in rad živim v njem. Z veseljem bi mu dal kaj novega, drugačnega, manj sivega in bolj modernega. Možnost se mi je ponudila v samem središču mesta in izkoristil sem jo. Želim si, da bi ŠoŠtanjčani idejo vzeli za svojo. Objekt bo lep in vponos mestu. Porok za to je že arhitekt, ki sem mu projekt zaupal.« je odgovoril na naše vprašanje. Ekološka informacijska pisarna še deluje Spomladi leta 2001 je l)ilo v MO Velenje ustanovljeno Ekološko društvo, v okviru tega [)a je zaživela tudi ekološka in formacij ska pisarna - V njej je poklicno delala Kata Talajič, saj je bila tudi ideja njena - Od de^cembra lani je bie^z službe, denarja in prostorov za delovanje v knjižici, ki VelenjČane obvei^a o koledarju kulturnih prireditev v tekočem mesecu, že nekaj mesecev lahko ob koncu najdele ludi informacijo o Kata Talajič je prepričana, da ekoloških projektov niko-li ne zmanjka. Zato ekološka informacijska pisarna deluje Še naprej, na njenem domačem naslovu. tem, kako najdete Ekološko inform acij.sko pisarno, Ta je nekt^č imela pn'fttore na Šaleški cesli. Takoj po ustanovitvi ji jih je namreč zagotovila MO Velenje. Sedaj lega naslova Že nekaj Časa pod to informacijo ni več, zato smo Kato TaUjič. ki je v pisarni delala poklicno in obenem vodila številna ekološke projekte za mlade, vpra^li, kaj se dogaja s pisarno. "Z decembrom 2002 uradnih prostorov ekokiške informacijske pisarne ni več na ŠaleSki, ampak pisarna kol mo] avtorski razvojni projekt deluje Še naprej. Seveda v okviru časa in sredstev, ki jih imam na razpolago, saj si moram vmes iskiiti delo in plačano službo, ker drugače ne morem živeli." nam je uvodoma povedala naša sogovornica, ki ni želela itivpodrobnasti, Z^to, ker jo je potek dogcîdkov zelo prizadel. Ko je pisarna zaživela, je imela Kata 'lalajič vire financiranja zagotovljene. Delovanje ekološkega dru-šiva in inlormacij-ske ekološke pisarne so podprli Komunalno podjetje Velenje. PUP in MO Velenje. Na vprašanje, ali te simbioze ni več. Kala Talajič odgovarja: *'Na žiilosi je tako, da tudi lega financiranja ni več. Z decembrom lani je bilo vse ukinjeno. Prepričana sem, da svetla prihodnost ekoloških projektov še obstaja, pisarna bo delovala in deluje, pa čeprav na mojem domačem prostoru. Občasno imam možnost uporabe prostorov mestne četrti Levi breg na Foilovi 2. Tu iirvajam ludi študijske krožke za odrasle. Prosiorovza sestajanje ljudi, ki se želijo ukvarjati z ekokvgijo, ne manjka." Kata 'lalajič je kar nekaj lel uspešno vodila ekološke projekte na velenjskih osnovnih šcílah in tudi na ŠCV Mladi so bili nad njimi navdušeni, tudi ravnatelji sti jo ocenjevali kot dobro mentorico. Zato me je zjinimalo, ali ti projekti še potekajo, saj so bilifinancerji isti kol v primeru ekološke informacijske pisarne. "V takem obsegu, kol so potekali prej. ne potekajo več. Na moje razočaranje in ludi na žalost učencev in dijakov šol v Šaleški dolini. Občasno i§c pripravljam različne dejavnosti. Na OŠ Antona Aškerca smo skupaj pripravili enodnt^vni prtv jekl, ki se je nanašal na vodo, predvsem reko Pako. Vsi so bili zadovoljni. Letos poleti sem poiskala tudi udeleženca eko-lo.škega tabora v Bakovcih, ki .se gaje udeležil osnovnošolec iz Zenia\ Med poletnimi počitnicami sem v stîdelovanju s podjetjem CRA izpeljala nekaj delavnic, ki so vezane na vode. saj je leto 2003 mednarodno leto celinskih voda. Ob lej priložnosti smo izdali zgibanko o vodi, ki jo lahko poiščete v vseh Erinih prodajalnah. Je izključno informativna, osvešča." Pisarna torej -sedaj deluje v omejenih okoUščinah. V bodoče se bo Talajičeva trudila, da bo .spet večje. "Letos žal ni bilo razpisov Zavoda za šolstvo z ekološkega področja, zato nLsem mogla pridobili .sredstev za delovanje. Namen le pisarne je bil predvsem ekološko osveščanje prebivalcev Šaleške doline in širše z ekokiškimi projekti Pa ne le mojimi, tudi s projekti, ki bi jih prene.sli od drugod. Želeli smf> tudi po»^beli za vçê medijskih kampanij, ena lakih je bila "S tačko v roki, z n»ko v tački". Psov imamo ludi v Velenju zelo veliko. Sedaj so namestili koše za pasje iz.trebke. Koliko se jih dejansko nabere« kakšne so posledice, če jih ne pobiramo, tega pa ne vemo. Veliko ljudi ludi kazni ne pozna, čeprav vedo, da občinski škega drastva in informacij--ske pisarne, ko ji je bila obljubljena vsa pomoč, ■ bš KULTURA Zanimiv spored orgelskega dne Slovensko ()rs<'lsko (Irušlvo s socle/ciii v Velenju |)ri[)ra\ii() 2. sl()\ v. Stanislava tokrat v prostorih glasbene š<')le Frana Komna Ko/x^ljskega v Velenju pripravilo 2. slovenski orgelski dnn, ki je s svojint zanimivim sporedom privabil lepo Slevilo članov društva in drugih prijateljev orgel. Enodnevni prerez pestrega orgeUkeg« di^gajanja, zajet v iiCno oblikovani prnudil na eni sirani strokovna predavanja inpogo-wre o aktUHinili temah 7 ra;'litnih pcKiroči) organisuke, na drugisira-\\\ pa priložnost 7^ prijetno druženje in izmenjavo vsa kovrsi-nih predlogov in idej, .seveda ob neobhodni spremljavi orgelske glasbe in kozarca rujnega vina. Odlična organizacija je izdajala usklajeno ekipo sodelavcev, v kateri sla Icvjuleiež bremena ntisi-la mag. Cma /apuŠek in Ibmaž Scviek. Uv^nlni del je minil v znamenju rednega občnega zbora Sloven-.skega orgelskega «.lrui»lva, ki i>teje Ircnutno 150 članov, med njimi tudi Sest orgelskih strokovnjakov Iz lujine. ObCnizhor je ob pogledu na prehojeno pol In opravljeno delo zaCrial predvsem smernice prihodnjega delovanja. Med projekti, ki jih druStvo namerava uresničiti v lem iU^Lskem letu. omenimo seminar liturgične orgelske igre na Primorskem. mednarodno orgelsko kMo 7. Michaelom Kapsnerjem v Velenju, ogled nekaterih slovenskih orglárskili delavnic, revijo orgelskih ât^I, Študijske skupine za učitelje orgel, predavanje v Slovvnski filharmoniji, poletni orgelski ciklus, pa 5c kaj bi se nai>lo- Strokovnf del 2. slovenskega orgelskega dne je uvedla demonstracijska učna ura z nemSkim orglavcem Haimťricdom Lucku-jem, prolesorjem na salzburském fvfozarteumu, Ob skopo odmerjenem času nI bilo moc pričakovati čudežev, pa vendarsta učenki Veronika Rošer In Ninafilaickar uro zapu-^cali s kopico dragocenih nasvelov in vzpodbud za samostojno vatlenje. Hidi omljgeo mo/nostih poklicnega udejstvovanjaoi^nls tov cerkvenih glasl>enikov ni ponudilo dokončnih reSitev in recept<>w, je pa zato odprlo ali vsaj na novo osveililo nekatera žgoča vprašanja, povezana z omenjeno pro-blemaliko. Razmah na ptxlrocju izdelovanja in rcsiavriranja orgel 1er porast zanimanja za učenje in igranje orgel sta le dva najbolj očima pokazatelja dviga orgelske kulture v našem prostoru v zadnjih letih, zvečanjem Števila kva-liieinih insirumentov in mladih izobraženih orglavcev pa se seveda upravičeno zastavlja tudi vprašanje, kako s tem pokllccm zaslužiti za v.sakdanji kruh. Gordijski voz^jI so pi^skušali razplesti dr. Sicfan Fcrenčak. Prime»? ^fala-va.mi\sli do orgelske krajine kot zahtev vrhunske orgelske pedagtigike za ta instrument za poučevanje. /avedajoO se, da je nemogoOe v enem samem Instru-mentu združili vse različne tipe orgel, smo se lahko ob predvajanju zvtičnih pi^nelkov pobliže seznanili s pi^sebnim tipom gla.sbila. ki ga je razvil dr. Kares. Ti. .,barí>čmvrí)maniične'' mehanske orgle z zmožnostjo prenosa vseh registrov z^ eno t>ktavc» navzdol resda predstavljajo kompromis-n<'>. a cenovno ugodno reši lev, ki se od elektronskih ponaredkov loči po lepi intonaciji, občutljivih klaviaturah in resničnih pišialih. /adnje predavanje 2. slovenskega orgelskega dne pa je bilo poi»večcno plesu in ot^elski glasbi ob koncu 16. stoletja. V orgelskih tabulalLiraf) teg^i časa je moC najti velik(5 Število raznovrstnih ples<.iv. na številna vprašanja inter-prelacije, ki se poustvarjalcem zastavljajo ob izvajanju teh skladb, pa je mogoče odgovorili Ic s pt^znavanjem tedanje plesne kulture. Predavatelj Marko Motnik je udeležence pt>vabiL da so naj-bolj priljubljene pf»znorcncsančne plese, kot .so pavana, galiarda in branle, zaplesali tudi sami ter se tako poskušali čimbt^lj vživeti v živahno sî)kt> leilanjega Čkweka, kt se je nepi'^sredno odražala prav v njegwem piesu. Bogal dan je okronal večerni koneeri na Allgauerjcvih orglah v Orgelski dvorani (ilashene šole Velenje. I lannlried Lučke jc dekîm Sweelincka. Bacha-oče la. neznaiîe-ga skladatelja, nagega Zupana. Mozarta. Hessej a inCiigc^ula dodal lastno Improvizacijo, Med koncertom se je mag Uma/apušek. pt^d-predsednica Slovenskega orgelskega društva, /iihvalila vsem, ki stí kakorkoli pripomogli k uspešni izvedbi 2. slovenskega orgelskega dne: domačim In tujim orgelskim strokovnjakom - predavatelje m, gostiteljici In stx>rganiziiti>rki (îhvs. beni Šoli Velenje z ravnateljem mag. Ivanom Marinom, prav tak<5 pa vsem sponzorjem in donator-jem, ki so s sv<îjo finančno podptv roomogc^čill izvedbo celotne prireditve. Mednje sodijo Termoelektrarna Ši^šlanj. gradbena pescda. ki jo Iwmo v Slovarju slovenskega knjižnega jezika zaman iskali, simbolično pa nakazuje svežino duha in Idej kn)ga ljudi, ki je združil svoje mt^i v prizadevanjih za dvig ravni profesionalne in ljubiteljske orgelske kulture. Dan je lako izzvenel v prijetnem spoznanju, da ne le sanjamo, temveč tudi uresnlčuje-mo iste sanje. Prva predstava lutkovnega gledališča v torek. 7. oktobra, je bila v domu icullure Velenje premiera lutkovnega mu/ikala Pikina nedelja Koncc pomladi jc namreč na pobudo župana MO Velenje v okviru kulturnega centra začelo delovati Lutkovno gledališče Velenje in čez poletje zavzeto pripravljalo .svojo prvc^ predstavo. Dogodivščine Pike Nogavičke in njenih prijateljev so navdušile mlade obiskovalce. Predstavo je režirala domaía ustvaijalka Alice Cop, ki opravlja tudi funkcijo umetniškega vodje Lutkovnega gledališča. Cilasbt.) je napbal Gorazd Plaňko, igrajo pa Vanja Kre-tič, (jrega Kug^^nič, Marija Mihclak. Mateja Novini^ in Blaž Vivod. Premiéro so ustvarjalci posvetili giwpc Marii IVampuš, kije bila v Šcsidcselih Iclih začetnica luikarsiva v Velenju. o kulturi in tranziciji Prevodi so kakor pt")lj uhlja nje nevcsic skozi tančico, pra^i pesnik, eseji.si, publicist, kritik, sociolog, prevajalcc in urednik dr, Ale.š l)v}>ť]jak. ki ga je v sredo, 8. oktobra v prostorih Knjigarne Kul-lumice gastil ,|ože Fiudecek Pogovor Sla začela z razmišljanjem o jeziku, o angleščini, ki je danes kol nadregionalnl sp<^ra/umevalni jezik nadomestila latinščino v srednjem veku in pozneje francoščino. Nadaljevala sta z razmišljanjem o slovcaski nacionalni rjizpetosii nied politično republiko in etničnim korektivom. V zvezi s širjenjem kulture in graditve Človeškega duha je Debeljak izrazil upanje, da »prostori srečevanja«, vključno s kavamajni, ne bodo več skrčeni na eno samo razsežnast, tj. na 10, da si potešimo potrebe tele.sa oziroma želodca, ampak da si lahko potešimo tudi potrebe duha. Nekaj podobnega bi lahko veljalo tudi za knjigarne, ki naj ne l>i bile samo prodajalne knjig, ampak naj bi ponujale I udi druge oblike »duševne hrane«. Med pogovorom sui Izbirala predvsem teme a Debeljakove knjige esejev o kulturi in tranziciji z naslovom Lanski sneg, ki je bila predfagana za Rcížančevo nagraden, najvišje slovensk<^ priznanje za eseje. ■ Med cvetjem ^ in trnjem Tretja zgodba: Vasa gnada, kaj bi rada? Koje bilo Loj/ki petnajst let. so ji povedali, da ho Šla služil k herbersteinski grofici. Na I ler-hersteln pa se takrat nI î^lo kol na železniško postajo. Mali ji je zabičala, da se mora najprej dobro umiti pod pazduho, in sicer / mešanico kisa in vode. Potem jaje pi)česala, ji naredila mašno in jo poslala h grollci. Lojzka naj bi bila sprejela po grollčini jutranji kavi. polem je morala biti Lojzka zelo spretna, daje srečno pripeljala do vile, »fkrbersteini so imeli veliko in urejeno posestvi^ naveliko so gospodarili, vmes pa sose tudi zabavali.« pripcweduje Lojzka» ko greva skupaj k sedanji vili na kavo. Vendar pa so bili včasu. ko je Lojzka tam služIla, že precej obubožani. To se je poznalo že po hlevih, ki so .stali lam, kjer je Lojzka (inidišnik je bila hčerka Rudolfa in Sidonijo Slejnegger, ki je v Slovenijo prišla s Herbersielni in jim .služila cclih trideset let. Ncke-^ dne je grofica spoznala, daje Sidonija že stara in precej izrabljena in bi jo bilo dobro zamenjali s svezo močjo, Izbrala je njen<'« hčerko Lojzko, ki je bila ravno pravšnjih lel, da bi jo vzgojila v dohro služlúnjo in ji^ naučila olike, ki seje zahtevala na 1 kTbersteinu./atojoje diila poklicali ksebi. »Jaaa, herein!« seje zasli.Šaio iz salona, ko je Lojzka rahlo potrkala. Plaho je vstopila in sc priklonila do tal. »(iuilen Morgen Frau (rralm!« je pozdraviJa Lojzka, grofici poljubila roko In se s|ki vljudno odmaknila. Potem je plaho vprašala: »Was wiinschen Sie gnádige Prau? Kaj želíte milosiljiva gospa?« »Pridi bližje, mala moja!«jc txJvmilti grofkra v lepi .sloveni^ini in odložila skt^delieo s kavo. Grofica se je leta 1918 vselila v vik\ ki se je takrat imenovala Novi Salek. S seboj je pripeljala samo najmlajšega sina Franca, služinčad in konje. Naučila se je tudi slovensko. Vendar pa takrat, koje Lojzka stala pred nji>, ni vei živela v razkošni vili, IcmveČ v "mali hiši" pod vilo» kjer je dane,s park s fontano. Vila ji je bila prevelika, verjetno pa je bil razlog tudi v varčevanju. Le grof Franc je šc bival v vili in sc samo kosilo in večerjo javljal v *'mali hiši". Lojzka je potem, skupaj z mateijo> Štiri leta služila pri i ler-bersieinih. Bilo ji je dobro. Najbolj se spominja, kako so jo po.ŠiljalI v Velenje po odprlo pivo, kadar so imeli goste. Dali so ji kolo, vrč in prt. Potem jc odbrzcla do gostilne Mraz v M:lenju,tamsovprt nasuli ledu, na sredino postavili s pivom napolnjeno majoliko in vse skupaj zavili na štiri pentlje in danes Dom borcev in mladine. »Mama je pravila, da so imeli prej v hlevu polnih kc^njev in koéij, nazadnje je dolgo osial samo par iskrih vrancev, takrat kosem lamslužilajaz, pa je bil pri jaslih samo še en poni.« Nekoč, bilo je že za Nemčijo, je Lojzka zbolela In odpeljali so jo v graško bolnico. Pravzaprav je zbolela za luskiivico, a jc niso znali zdravili in so ji za vsak slučaj odrezali mandeljne. Ležala je v sobi s štiriindvajsetimi posteljami, v katerih so ležali ne ravno bogati pacienti. Ko je bila lam. daleč od doma. vsa zapuščena in žalostna, in ko jo je najbolj skrbelo, kaj je doma, je na hodniku završalo. Nekdo jo dobil vl«)k obisk. Lojzka se je dvignila na postelji in gledala proti vratom, lakrai je vstcTpila velika, lepo oblečena gospa s Širokim klo[>ukom na glavi in prekrasnim šopkom v rokah: grofica I lerber.siein. »Lojzka! Kje si mala moja?« je govorila in iskala med Šliriin-dvaj,sclimi posteljami ter pogledovala zdaj levo zdaj desno, »Prinesla sem li malo domačega meda In malo kuglofa, veŠ!« Vsi pacienti v sobi so okame-neli. I ierbereleini so bili v (jrad-cu ugledni groíje in mno^ so poznali grofico po slikah, ki so visele v herbersieinskih dvorcih. »Frau Ciralln!« Samo to je lahko rekla Lojzka in že so se ji ulile solze. Ni vedela, ali od presenečenja ali od ponosa, ker jo je obiskala milasiljiva gospa. Njo, navadno dekioî Potem jc .še dolgo vsem kazala rože. ki jih je dobila. Se koje trajala vojna, je grofica umrla, po vojni pa so hcrbcr-steinsko posest zaplenili. Lojzka jc dobila službo na rudniku. Ker pa jc imela bogate izkušnje z grofi in sejez.nala obnašali, je bila primerna služkinja ludi za tovariša Luko, ki je prihajal v Velenje in imel "malo hiŠo'* blizu nekdanjiJi herlxíT>4ieinskih hlevov. A loje že druga /godba ... 107,8 MHz 11 v evropsid prestolnici l{:ulture v m;azapaslenc In zunanje sodclavce, tako časopisne kot radijske. Koncc koiiccv sc jc treba ()7:reti šc v kak log in si Še za kak kilometer razširili ob/oije. Organizacija jc žc vrsio Icl v rokah radijske urednicc Mire Zakt>šek, ki zna pa^krbelí lako za dober program kol za lepo vreme. Tokrai smo jo mahnili v avstrijski Uradcc (Oraz), evropsko prcsiolnico kulture 2003. Program je bil Ztuiiniiv, da bolj nc hi mogel bili. Vodi) nas jc Maljaž Čemovšek. ki nas je vodil žcvcUkokralprcj- Inscnas bo lahko. Mu popolnoma zaupamo. V Gradec .smo sc pov/peli na ^ad, si o^o-dali mesino jedro, slolnieo, opero i JI gledališče, nov otok na Muri... Prav navdušeni pa smo bili nad listim, kar smo videli na posestvu in gradu grotov I lerberetein, dobrih 40 kilometrov severno od Oradca, Njihoviivalski vrt, zvolkovi (ludi polarnimi), levom, gepardom, opiea-mi, papigami, bizoni, lama-mi, zebrami, antilopami, pumami..., smo kar lei^ki) /apastili. Tnmjxa (^ršakn. oblikcivalea, so lako pre-w,clc živali, da tc kraljuje- jo na vseh njegovih posnetkih, ki jih je v soboto napravil in jih bo pri svojem delu še spridom uporřibil. Niti pod razno ni slikal človeka, pa četudi je bil ta sodelavec, smo v ponedeljek, ko smo gledali ťotke, z začudenjem ugotavljali. Zalo pa jc nekaj takih - z ljudmi • napravil direktor Boris ZukaSek. In eno, posneto na Otoku na Muri, nekaj prav posebnega in pc«c-bej grajenega za evropsko prestolnico kulture, tudi objavljamo. ■ mkp Ogledali smo si tudi Otok na Muri. Moderna arhitektura, M »vfeće« v Gradec, v evropsko presioinlco kutture 2003. na kratko ••• V,ms JACkSON Skupina Ima novega babnaria. Na mesto Saše Kotnika, ki je nekoliko nepričakovano zapustil skupino, je sedel Nenad Kostadinovski {Scuíty Dogs, Traffic Religion...). VL\l)0 KKi:SIJI\ Njegov novi album »Generaci-ja« izide v ponedeljek, 2û. olctobra. V teh dneh pa je po radijskih postajah sirom dežele že mogoče prisluhniti njegovi novi »Tisoč let«. S\m ROCK Minuli ponedeljek so v Video-spotnicah pre ml em o predstavili nov videospot »Dej bolj na glas«, v katerem nastopa tudi 6 Pack Čukur, spot pa so okrasile še tri profesionalne strip-tizete. II^KARA KOVAČ Po vrnitvi z uspešnega nastopa na mednarodnem glasbenem festivalu medlteransldh držav »megahlt» je kol goslja nastopila na glasbenem sejmu Sound ExpovVeroni. SIDDNAKTA S koncerti v Mariboni, Kopru In na Bledu se je začela velika slovenska turneja Siddharte, Začetek serije enaindvajsetih nastopov je odličen, povpraševanje po vstopnicah veliko. V soboto (18.10.) bodo nastopili v Celju. KII\(;STOi\ Po uspesnih nastopih na Kreti, kjer so spremljali slovenske absolvente na niihovem izletu, Kingston! predstavljajo nov slngl z njihovega šestega albuma ^»Republika Banana«. Tokrat je to kar naslovna skladba. l/.vo/i)o-ii\o/ni ^lagiiinco Včeraj jc uradno Í7íkíl Magni-fieov novi album v naslovom la 17. novembra- »Body Language« bo njen deveti studijski album, posnel jc bil v Londonu, na Irskem ter v Španiji, na njem pa bo dvanajst skladb. Za Magnifico ^ A Trfcplf tM éà.. t \ 'i Export-import«<. Album prihaja na trg dobre tri ledne pred promcx;ijskim koneerlom, ki bo v ponedeljek 10. novembra v Cankarjevem domu v Ljubljani. Na tem koncertu bo ekstravagantni domači pop zvezdnik predstavil tako nove skladbe, kot nekatere svoje starejše u.spcSnice v novih preoblekah. Magniticu in Turbolentzi, kol se imenuje njegova spremljevalna .skupina, se bo na koncertu v Cankarjevem domu, pridružilo Še nekaj posebnih gostov. l\ovi single Kj^lic Priljubljena Avstralka Kylie fvlinogiic bo 3. novembra iyda-la svoj novi single »Slow« pri založbi Par lop h one Records. Kylie je novo skladbo »Slow« napisala sama v sodckwanju 7 Danom Careyjem in Emiliano Torrini, ki sta single ludi spro-ducirala. Z novim singlom Kylie napoveduje prihajajoči album »Body Language«, ki ga bo izda- novi single »Slow« jc Kylie pred kratkim v Barceloni pfwnela ludi videospoi z režiserjem Baillie-jem Waishom. Novi vidcospot ho na voljo na CD singlu> ck.s- Izšel prvenec šoštanjskih metalcev Slovenska metal scena se z leti veča in tako smo priča nastanku vse več bcndov in s tem ludi njihovih izdelkov. Konce septembra je tako iz.^cl ludi prvcncc soštanjske deaih-melal zasedbe Supremacy, ki nosi naslov »Through endless torment«, kar v slovcni>čini pomeni »Skozi neskončno irpljcnje«. Pred slabim letom, in sicer nekje novembra, seje začelo zares. Supremacy so sc odpravili v ljubljanski sludio Metro v. namenom, da posnamejo svojo prvo ploščo. Delo je potekalo postopoma. Pod taklirko Ijubljanskegîi producenta in ini^eniija Tala Puru.^ so najprej posneli ritma bas kitare in bobnov, in sicer /a vseh osem pesmi, kolikor jih je na zgoščenki. Nalo se je delo preselilo v Digilalni Supcrsoul .studio, kjer so posneli še ritem kitare, vokalni del in nato šc ritem solo kitar, kjer sla kol gosta svoj delež prispevala tudi Tal PuruSa in Igor Nardin (Noclilc-ria), ki sla aprila Iclos .snemanje tudi zaključila. Nato so sledile razne obdelave materiala in nekje avgusta lega leta je bil izdelek končan. Zgoščenko, na kalcri so kol gostje nastopili Canadian i Neura- xis 1er Nemci Ilcllblazcr, so uradno predstavili v razprodanem ljubljanskem Orlo baru, kmalu pa sc bo znašla tudi na prodajnih policah. Kupili jo bo mogoče v vseh bolj}»c naloženih trgovinah, zaenkrat pa se jo da kupiti v trgovini Master of metal v Ledina centru ali pa kar pri bendu samem (vAvw.suprcmacy-band.tk), in sicer po promo-cij.ski ceni 2000 tolarjev. Povcjmoše nekaj o tem, kdo so Supremacy in kje jih je bilo mogoče že sliSati. Skupino, kijenaslalalela l999,konCno pa kot bend zaživela leta 20D1, sestavljajo SoštanjČani Miro Gavrič, Peter Ježovnik, Marko Duplišak ter Zoran in Dejan Kedačič. V dveh letih ustvarjanja $0 posneli Demo žili ter prispevali komad za velenjsko kompilacijo Lignit II. Nekaj mcseccv kasneje so na Bledu posneli »singl« z imenom Human stagnacy,ki je kasneje pristal na prvi SLO metal kompilaciji. Med tem so nastopali na klul">skih koncertih po vsej Sloveniji, 1er igrali z bendi, kot so (.'anni-hal corpse, Kreator, Destruction, Vader, Krisiun, Sinister, Decapitated Leios so na slovenski turneji spremljali ljubljansko Nociilcrio in Prospect, povabljeni pa so bili tudi na Rock Oločee. V tem kratkem času delovanja so Supremacy na metal sceni dosegli vc marsikaj, verjetno pa še niso pokazali vsega. O tem, kako dobri so, pa sc prepričajte .sami ... s poslušanjem njihovega prvenca »Through endless torment«. ■ kk fe^ ® i t i» y m -fTVW • 1 mt!^ •-.a-- Supremacy - od leve proti desni: Dejan Hedačič (kitara), Miro Gavrič (tdtara), Zoran Kedačič (bas kitara), Peter Ježovnik (bobni) in Marko Duplišak (vokat). Ira I'omiata. ki bo naprodaj ludi v Sloveniji. Revolver ljubezni Pred tednom dni, 9. oktobra, je velenjska rock'n'roll skupina Res Nulliu.s na promcxijskem koncertu v ljubljaaskcm Orlo baru premierno predstavila skladbe z njihove nove plošče. To je četrti album te domače zasedbe, ki prisega na čist, ncomadcževan rock'n'roll v svoji prvinski obliki inje s-voj zadnji album »Zdravo je biti divji« izdala že davnega leta 1999. Naslov novega izdelka, pod katerega skladbe se je v pretesni meri podpisal avtorski par Bcnčič - Scnegačnik, jc »Revolver ljubezni«. PESEM TEDNA NA RADIU VELENJE Izbor poteka vsako soboto ob 9,35 uri. Zmagovalno skiaûûo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 In po poročilih ob 18.30, 1. DJ OTZl-Burger Song 2. SUGARBABES-Hole In The Head a. NO ANGEIS-Someday Po uspešnicali »Anton Aus TIrd«, »Hey Baby^ in dniglh. ki so do pr^d nekaj let neznanega avstrijskega didžeia povzdignile med vodilne srednjeevropske zabavliače ljudskih množic, je postavni Tirolec ponovno udanl ToM s kuMčno plesno kombinacijo »»Burger Song^<, ki bo razveselila predvsem ljubite-lie enostavnih poskočnic in hitre prehrane, še najbolj pa lastnike svetovno znane verige restavracij s tovrstnimi dobrotami. ■ LESmCA mu (êmmË Vsako nedeljo ob 17,30 na Radiu Velenje In vsak ćeirtek v tedniku Naš čas. T^.r 897-50-03 ali 897-50-04 ali SMS 031/ 26-26-26 Takole sle glasovali v nedeljo. 12.10.2003: 1.POGUM: Kdor pravi je Sioven'c 2.RUS: Ohcetbo 3.K0VAČI: Na pavre 4.FRANK: Dekle s planin 5.SLAP0VI: Slovenec je faca Predlogi za nedeljo. 19.10.2003: 1 GOLIČNIK: Če mi kradel boi poljube 2.NANOS: Ljubezen na Andrejevem sejmu 3,PRIFARSKI; Stari mož 4.SIJAJ: Vasovalec 5 ŠENTJURSKI: Marička Iz Šentruperta ■ Vili Orsbner VRTILJAK l''raii(1 Volk - \anr in Slavko Kon^iiiř. ()I)h /\(\sta pripadnika sl()\'(uisk(» vojsko, rasl.nika. ki kako sc jc \vdn\ boriti. Tokral pa obenia vlc(V iia siiK^K Koivnini crlo holj kol Volku. Iiîiaino }>a iia siiinii. oij seksi'', skoraj tretjina "bolj uporniško", medlem kojili ima pel odstotkov vtis, da icioviranjc otvalovalo 17 ixi^UU-kov ankeliranccv, večinoma zaradi imena osebe na ictewaži. Kilďjska ohiiiivljii Dzingískamn grol) Kiiajiika je /ačela 7 ot^novo ín razširitvijo kompleksa okrog groba D/ingiskana v avtonomnem območju Nolranja Mongolija. Kompleks v bližini kraja Ordos sc naliaja na ()»55 kvadratnega kilometra, Kitajci pa ga želijo razširiti na 80 kvadratnih kilometrov površine. Na območju bodo /gradih muzej in skulpiure mongolskega vladaija in njegovih vojakov. Dzingiskan je živel med letoma 1160 in 1227 in jc /dru^l mongolska plemena 1er vladal cc^sarstvu, ki se jc razprostiralo od današnje Poljske do Kiiaj-ske. Po smrti so njegovi nasledniki leta 1279 na Kitajskem oblikovali dinastijo Yuan, kije vladala do leta l.m Igra $;elo|)oli pov/rorila prolosl Icmnopollih Vodilni predstavniki icmno-polle skupnosti v /.DA .so hijskega /druženja lemnopol-lih duhovnikov Roberi Shinc. Avtor igre Chang pa odgovarja, daje namen igre nasmejali igralce. Če se ne moremo smejali sami sebi, bomo k: naprej živeli z občutkom krivde in grenkega priokusa, je dejal Chang, ki že pripravlja nove igrice o razbojnikih, neotesan-cih in ameriških kmeiavzarjih. Ponio^rdiskii pliniu na hiternetn NaraSčanju Števila pornografskih strani na inlernetu še ni videîi konca. Trenutno jih je so ^-bolj inteligentni*'. V /DA, kjerživi blizu 282 milijona ljudi, je tetoviranih iCt odstotkov moških in 15 odsliMkcw žeiisk, pri čemer jih je 36 odstotkov starih med 25 in 29 let, 28 odstotkov pa med 30 in 39 let. S poli-ličnega vidika imajo več tatujev privrženci demokratske stranke. Tako ima 18 odstotkov demokratov najmanj eno poslikavo na telesu, medlem ko ima latu 14 odslotkov republikancev, od katerih jih 24 odslotkov poseg obžaluje. V celoti naj bi sicer zgroženi nad novo in vedno bolj priljubljeno družabno igro. imenovano geiopoli, ki je parodija na igro monopoli. V novi igri igralci preprodajajo ukradeno premoženje in mamila, gradijo liiSe, plačujejo tolpam za varovanje, kradejo avtomobile in igrajo zvodnike. Temnopolti duhovniki so prepričani, da bi bilo ireba igro, katere izumitelj jc David Chang iz Pennsyl-vanije, prepovedali^ saj prikazuje negativne siereoripc o temnopoltih. Na eni od figuric igralcev, kot so koSarkaSka žoga,pu.^kii itd., je tudi napačno napisano "Martin Luthor King Jr. " Vse transakcije se v igri opravlja s pi)narejenim denarjem, igralci, ki ne morejo plačali z "zelenci" pa sc utegnejo s polomljenimi kostmi znajti na trav-matologijl Ign>je mogoče razumeli samo kol rasizem, je prepričan predsednik philadelp- nov najdenih strani. Večjo leiavo povzročajo sirani, ki so namenoma registrirane tako, da sc prikažejo. Če nedolžni iskalcc narolxj napiše naslov ki ga išče. Primer so Telebajski, saj če namesto pravilno »lelclubbies« otrok napuUi »tcUubbics« se mu bo na ekranu prikiïzalo vse kaj drugega kol priljubljeni risani junaki. Ta primer je že sp^.xlbu-dil amerij>ko ministrstvo za pravosodje, da so odgovorne /a podtikanje pornografije oiro-kom poklicali na sodisčc. Makovka • doping? Priljubljena slaščica makovka ima lahko ludi negativne p osle-dice, sploh za športnike. Prevelika količina zaužilih šlručk je namreč lahko vzrok za pozitiven dopinSki lesi. Vodilni predstavniki ncmSke nogomeme Bundesli^ so opozorili svoje nogometaš, da lahko zau^itje iie.slih kosov makwega peciva v dveh dneh pred tekmo. okoli 260 milijonov, kar pomeni, da se je od leta 1^98 Število povečalo za dvajseikrat. AmeriSko iniomeino>»ČLsiiInot na svujem vrhu dru^lw. ti ti * w—.—y OBJAVE 13 Bojana Kontica ^ mki® poslanca ZLSD v DZ RS Velenje na pogovor z gosti, častnimi občani Mestne občine Velenje. Z nami bodo: NestI Žgank dr« Matjaž Kmecl mag. Ivan Marin dr. Milan Ževart v ponedeljek, 20. oktobra 2003 ob 18. uri v veliki dvorani Mestne občine Velenje, Titov trg 1 v Velenju Vabljeni! KOSTANJEV ^ r ^ f f f^ \ i f f f^ V soboto, 18.10.2003 od 9. do 13. ure Fori FaShion ...UMETNOST OBLAČEN]A... Modn^jesenske barve CFF Siaeflu^on^-—^YOtJ U^L^^BLB UOMOLEBOI.E PREŠERNOVA CEST^i^ lA, VELENJE iUPRAVNO POSLOVNI CENTER FORI) X 898 47 30 MUS FoaFaSmon V novi preobleki ABANKA Našo poslovalnico na Kersnikovi 1 v Velenju smo preobleki!. Poslej bo sleherno bančno opravilo v njej potekalo na še bolj prijeten in sodoben način. A ostajamo zvesti svojim navadam: svet bančnih storitev in priložnosti se vrti okoli vas. Venomer. Poslovalnica je odprta med ponedeljkom in petkom med 8. in 17. uro. Pridite k nam! Poslovalnica Abanke Kersnikova 1, 3320 Velenje telefon: 03/898 82 50, 03/898 82 51 telefaks: 03/587 58 69 www.abanka.si AbankaVipa, d.d., Sk>vmska58,1517 gubljana Spet nedeljske delavnice V nedeljo, 12. oktobra, v lepem jesenskem dopoldnevu je Kavčnikova domačija oživela. Sprejela je okrog 150 otrok in staršev, ki so v prijetnem druženju doživljali »Jesen na Kavčnikovi domačiji«. Tolkli so jabolka in pili sladek tolkec, pekli kostanj, krompir, jabolka, izdelovali loke, frače, čolničke iz lubja, krompirjevčke iz krompirja, srčke iz sena, miške iz orehovih lupin in lesene zapestnice. Posebej slasten je bil še topel, v Kavčnikovem ognjišču pečen kruh, teknilo pa je tudi grozdje in jabolka. Sprehod po prostorih domačije je vedno privlačen, saj vsakič opazimo kak nov predmet, ki nam šepeta svojo zgodbo iz nekega drugega časa. Dotik s preteklostjo, svež zrak, obilo jesenskih plodov, pečenih po starem, igra in ustvarjalnost, pa druženje - in danje drugačen, topel in poln. Ker je bila to prva delavnica v novem šolskem letu, smo opravili tudi vpis v druščino Mladih muzealcev in vpisali 48 otrok. Prepričani smo, da bo na prihodnjih delavnicah številka še narasla, saj je bilo lani med Mladimi muzealci 111 otrok. Vpisani so s plačilom 2000 Sit dobili knjižico Mladega muzealca in bodo imeli tja do junija vse delavnice brezplačne. Pričakujemo, da bodo na delavnice prihajali, kolikor se bo dalo redno.V knjižico bodo risali vtise z delavnic in z obiskov drugih gradov, k čemur jih prijazna knjižica spodbuja. Na vsaki delavnici pa smo veseli tudi otrok, ki samo včasih pridejo k nam. Naslednja delavnica bo 9. novembra 2003 ob 10. uri na Velenjskem gradu in vabimo tudi nove otroke s starši, da se nam pridružijo. ■ Aca Poles k' .1 pečen kostanj sladek jabolčnik baloni in še kaj... tradicionalno srečanje RADIO V£L£NJe Naíalíja Verboíen PRVI ROJSTNI DAN Planet praznuje! # i Vabljeni tudi vi. Od 15.10. do 15.11.2003 Zabava za malčke in odrasle. Modna revija Jesen-zima 2003, ki bo 23. oktobra, ob 18. uri, brezplačni koncerti znanih glasbenih osebnosti 5. in 6. novembra med 15. in 20. uro; ko bodo nastopili Vesna Pisarovic, BePOP, Pika Božič, Happy band, pa Čarodej Albin Anžel, Balonar Miliec, pripravili vam bomo degustacije, rolado, in še mnogo več. Za najmlajše bodo vsak petek in soboto potekale otroške ustvarjalne delavnice, poleg tega bo na ogled razstava kiparskih del... Poiščite letak s programom v Planetu Tuš Celje, izberite svoj najljubši dogodek in nas obiščite! Dodatne informacije boste dobili pri Jelki Žafran na telefonski številki 03/42 41 011. www.planet-tus.com jjliuidi / Kjer so zvezde doma VI PIŠETE Dokumentarec o splavarjenju Prud tednom dni so v zgornjem loku reke Savinje, na Ljubnem, zaceli snemati dolcunicnlarni film Flosarji 03. Dokumentarce bo dolg pel ure, stal pa bo bli/u 27 milijonov tolarjev. Denar zanj bo prispevalo minisirslvo za kulturo, nekaj naj bi primaknila tudi občina Ljubno. Film naj bi posneli v deselih snemalnih dneh, material naj bi ionontirali šc letos, premicrno pa naj bi ga prikazali javnasli spomladi prihodnje leto na Ljubnem. Snemanje so žal, zaradi nesreče (eden od Ljubencev» ki nastopa v filmu, si jc /Jomil nogo) minulo soboto prekinili. Po zadnjih informacijah naj bi delo nadaljevali Šele spomladi prihodnje leto. Secnarijza dokumentarec je napisala etnologinja lanja Roî^cnber, režiserje Aleš Sega, posnela ga bo ekipa celjske Visual production. V njem poleg ljubeaskili Ilasarjev, ki ohranjajo Iradicijo svojih dedkov in babic ter starSevs prireditvijo Flosarski bal že 43 let, nastopa tudi igralce Bojan Cmcršic. ■ Tp S snemanja pr*/\h kaćrov dokumentarca o danes zamrlem ipiawarienju Za otroke je ta svet Na Osnovni Šoli Antona Aškerca je bdazanimiva prireditev, ki je bila namenjena otvoritvi prenovljene lelovadnice. Ueenci sos petjem» plesom in deklamacijo izrazili ve.selje ob prenovi. Sodelovali so vsi, od najmlajših pa do najstarcj.ših, Prireditve se jc udeležil tudi gosp<.>džupan Src^ko Meh,kije s svt'^im govorom pokazal zadovoljstvo in dodal spodbudne besede za v prihodnje. Ob ogledovanjem prenovljene telovadnice so nadebudni športniki na^ šole prikazovali različne športne aktivnosti. Za otroke je ta svet ... je bila glavna misel Ic prireditve in je zvenela od začetka pa do konca. Vse naSe misli, vsa na.^a dejanja so namenjena njim» otrokom. In prav je takoî ■ Literarni kiub OŠ Antona Aškerca Ni več jezera, je pa jezerce Znano je, da so nekoč najbolj obiskano turističnojezero v Velenju zasipali in ga zdaj ni več. je pa Še vedno sprehajalna pot, tudi okoli drugih dveh jezer. Toda nekoč se jc na icj potki ob igrišču za muli nogomet zbirala voda, zliisti ob dežju. Zdaj, koje letos PU V iz Celja izvedlo okoli jezer celotno novo kanalizacijo, pa je na prej omenjeni polki nastalo pravo jezerce, ob de?jii seveda. Daje res tako, dokazuje tudi fotografija, narejena te dni. Sedaj se lahko sprašujemo, kaj je narobe s kanalizacijo. In še to. Nekoč so bili ob turističnem jezeru tudi tuSi, zdaj jih ni več. NajveČpa Ic-tc pogrešajo rekcrativci odbojke na mivki in malega nogometa, ki so po tekmi še kako potrebni vode, da sc stuširajo. ■ B. Mugerfe NA KRATKO Otvoritev spomladi prihodnje leto lltpiílšícď - Kc^nec tega meseca naj bi v naravnem zdravilišču Terme TopoL^ica vendarle končali naložbo v izgradnjo dodal-nih zunanjih vodnih površin oziroma termalnega parka, ki se bo razprostira) na 5245 kvadratnih metrih veliki površini. Po prvotnih načrtih naj bi se to zgodilo konce avgusta, nato konec septembra, (»radnja se je, po zagotovilih direktorice zdravilišča IJdije Fijavž Š|>eh. zavlekla preko načrtovanih meja predvsem zaradi za gradbince zelo neugodnih vrcmcaskih razmer. Otvoritvene slovesnosti leios ne bodo pripravili, ampak bodo pridobitev uradno predali svojemu namenu spomladi prihodnje leto, ko bodo uredili okolico in opravili še nekatera druga predvidena dela. Najbolj zagnanim kopalcem bodo kljub temu omogočili kopanjev treh novih bazenih. Z-a zdaj investicija ostaja v predvidenih finančnih cskvirih -blizu 500 milijonov tolaijev. ■ tp Dobrodelni koncert za Mazejeve Mozirje - Ljudske pevke, ki prepevajo v sestavu PuSeljc, praznujejo četrto obletnico delovanja. Ob tej priložnosti bodt) v sodelovanju z območno izpostavo Javnega skJada RS za kulturne dejavnosti Mozirje pripravile dobrodelni koncert z naslovom Moja pesem je tudi za ivoje srce. Ta bo v kulturnem dimiu Mo/irje Jutri (v petek) ob 18. url Na njem bo nastopilo kar dvanajst pevskih sestavov (tudi ansambli) iz bližnje in šir^* okolice celjske regije ter folklorna skupina (irifon iz Šempetra. Kol pravijo dekleta, so ljubiteljice skwenskih ljudskih pesmi in s svojo pesmijo želijo pomagali listim, ki se znajdejo v stiski, /ato bodo izkupiček od prireditve namenile dru/ini Mazej iz Lepe Njive pri Mozirju, ki je v lanskem tragičnem dogodku na Ciolteh izgubila očeta in moža. Denar za mlado družino zbirajo ludi na posebnem računu: TRR Krajevne skupnosti Mozirje 01279 -645082K4.H sklic «M) 71423 Z» družino Ma/eJ. ■ tp Decembra novi prostori knjižnice Uiče - V občini LuČc so med letcx^njc prednostne naloge uvrstili ureditev nwih pnwti>re Človekoljubne organizacije v Bolgariji, Jugoslaviji, Latviji, Litvi. Albaniji, na Poljskem in Slovaškem. V soboto, IH. oktohra, bodo prostovoljci in sodclavci območnega združenja RK Velenje od H. do 12. ure na stojnicah v Velenju» Šo.^lanju in v Smartnem c^ Paki prodajali kruh, ki ga bodo tudi letos prispevale pekarne, ki askrbujejo s to lira-no prebivalce v .Salc.^ki dolini. Tako bo RK omogočil zdrave in redne obroke nekaterim učencem iz socialno Šibkih družin osnovnih Sol v Šaleški dolini. Lanska Drobtinica jc zelo aspela, .saj so občani z nakupom kruha in s prost cjvoljni mi prispevki omogočili, daje dobilo topel obrok lirane en mesec 48 učencev. ■ tp MNENJA IN ODMEVI Srečanje invalidov v Zavodnjah V Zavodnjah so sc na športno-družabnem srečanju scšli člani Dru.^tva invalidov ŠoStanj. Srečanje, ki gaje pripravil zavodenj-ski odbor pod vod.stvom Bernarda Rogelska, jc žal zmotilo vreme. Namesto na Športnem igriSču so zato različne športne in družabne igre pripravili kar v Di>mu krajanov. Razpoloženje med udeleženci je bilo kljub slabemu vremenu dobro, nič manjša pa ni bila njihova tekmovalna vnema pri nekoliko prirejenih Športnih igrah. Srečanje, ki so se ga udeležili ( udi predstavniki v(idslva Medobčinskega dra^tva invalidov Šaleške doline iz Velenja, se je zaključilo z družabnim srečanjem. SiHtťlovaiijc [VIO Velenje s kinelijsko /adni^f» Šaleška dolinu Mestna občina Velenje je, tako kol vse ostale občine, do 3.I0.2U03 v skladu z navodili Uprave RS za za4Čito in reševanje pripravila končno oceno poškodovan ost i kmetijskih kultur, ki jih je letos prizadeLisi^a, MO Velenje je v predpisanih rokih prejela 202 vlc^gi za oceno Škode. Naloga občinske komisije je bila izdelati končno ocQno stopnje poškodovant)sti kmetijskih kultur, in sicer je bilo potrebno izdelali zbirnik vseh prizadetih kultur (travniki, pašniki, koruza, krompir, pšenica .,.), določili stopnje pt^škc^do vamwti in donose. Komisija je dne 28.8.2003 t>pravila končni pregled kmetijskih površin po celotnem območju občine, na podlagi tega je območje občine razdelila na dva dela glede poškodovanosti, na nižje in višje ležeče predele. Razlike so bile očitne predvsem pri poškodovanosti travnikov in pašnikov, pri ostalih kulturah pa so bile razlike manjše. V skladu z Uredbo o postopkih delitve koruze imetnikom rejnih živali iz blagovnih rezerv RS zaradi omilitve posledic škode po suši v kitu 2{)U3 (UL RS .šL 82AI3), ki jo jc Vlada RS sprejela z namenom delno omilili posledice Škode po su.ši. je bilo potrebnih do 19.(18.2003 Agenciji RS za kmetijske trge in razvoj pcxleŽelja (nadalje: AKTRP) posredovali podatke o oškodovancih po sa^i, ki jim je bila do 31.07.2003 ocenjena škoda. Dne 22.08-2003 smo s strani Ministrstva za kmetijstvo, go/.-darstvo in pre hra no prejeli dopis z obrazcem - zahtevkom za koruzo iz blagovnih rezerv RS, ki smo ga takoj posredovali we upravičencem, ti pa so ga izpolnjenega morali poslati AKTRP, najkasneje do 29.08.2003- V skladu z zgoraj navedeno uredbo jc Kolegij Uprave MO Velenje na svoji 30, seji dne 25-08,2003 glede na to, daje veliko kmetovalcevv MO Velenje č-lanov KZ Sale.Ška dolina z.o.o., sprejel sklep, da jc izbrani izvajalec za razdelitev koruze iz državnih biagwnih rezerv za MO Velenje KZ Šaleška dolina z.o.o., Trgsvobode 12,So5tanj.Task]ep je bil dne 1)8.09.2003 pmlan KZ Šaleška dolina z.o.o. in AKTRP, kmclijskc) zadrugo pa smo hkrati prosili, da nam čimprej pošljejo potrditev sklepa. Dne 12.09-2003 smo s strani AKTRP prejeli seznam upravičencev? izračunanimi in dodeljenimi količinami koruze, ki smo ga takoj posredovali KZ Šaleška dolina z.o.o., poslali pa snio jim tudi obrazec-priU)go 2 • o razdelitvi koruze upravičencem, ki naj bi nam ga po končani razdelitvi paslali izpolnjenega nazaj. Kljub temu daje 30.09.2003 g. Marjan Jakob, direktor KZ Šaleška dolina z.o.o., v telefonskem razgovoru odpovedal sodelovanje zadruge pri delitvi koruze iz državnih blagovnih rezerv, nam jc v preteklem tednu s KZ Šaleška dolina z.o.o. uspelo d(wcči dogovor o delitvi koruze iz drí^avnih blagovnih rezerv. Kmetijska zadruga bo tako kreditirala stroške prevzema koruze za svoje čbinc, teh jc 71, za ostale upravičence, teh je 65, pa bo sredstva kreditirala MO Velenje ly. občinskega predračuna. ■ Služba za odnose z jasnostmi MOV V slovo Mariji Zorž... MIc čas, ko ni več ćtisa. Se ftopinja usiavi in no moiv napivj. Č(js, ki) ao ualax'K. /rf? tvoj ów in h tvoja pol. Na vseh poteh, spoštovana gospa Žorževa, smo mogli in bi .smeli slediti Vašim korakom. Tokrat, v letošnjem zgodnjem oktobru, pa je ta pol le Vaša. Naša je le pravica in dolžnost, da sc poslednjiČ spaštljivo paslovimo in s hvaležnostjo zaznamujemo spomin na Vas, ki je hkrati tudi kot opomin, da je naše odhajanje in nehanje dokončno. Dase poklonimo spominu, ki gaje zaznamovalo Vaše predano delo poslaastvu, ki ste se mu zapisali. Bili velik in ostati velik v s'vojcm vsakdanu, a biti hkrati skromen in verjeti v resnico, da le delih svojih sam baš živel veino'*, to je le del resnice vašega življenjskega vodila. Cc bi nam mogli sedaj pritrditi, bi zagotovo rekli, daje bilo Vaše življenje bogato, saj ste dobršen del svoje življenjske poti preživeli jncd otroki. Ti so sicer ostri sodniki, neizpr(">sni kritiki, pa hkrati pošteni in hvaležni v svoji radovednosti in u kaže Ij nosi i. Vaše dobro in pošteno opravljeno poslanstvo je zagotovo zasej a lo zdravo seme tudi pri stanovskih kolegih. Vaše bogate izJcašnje in vera v učence in znanje so Vas zaznamovali kol učitelja - mentorja, svelo^'alea, svetnika, ko modeme inačice vseh teh odlik Šolstvo še ni poznalo. Za vse našteto in Še za marsikaj in mnogokaj - iskrena hvala. Ko človek zapre oči za zmeraj, sc svet zanj pogrcznc v tem(^. Ko človek zapre srce, se življenje prevesi v smrt. Svet spoštovane kolegice in vzorne učiteljice sc jc pogrcznil v temo, njeno življenje se je prevesilo v smrt; ostaja pa vsem nam v spoštljivem in hvaležnem spominu. Ob slovesu spoštovane gospe ZorŽeve in za prijaznejši dan pa naj zapišem Šc Pavčkove misli: Nisi se izgubila kot zven t' fihoio. nisi (xlšla v nič in ixr/.alxx Pù tebi niQiiiii sívojen pomen. In tvojo jicsuw skUsšam za tabo. ■ V imenu delavcev in t/cencev Osnovne sole Antona Aškerca, Zdenko Gorišek 16. oktobra 2003 '^H'JiS SPORT IN REKREACIJA Kljub težavam - zmagali brez težav 15 KokoinelHsi (JorcMija oslabljeni urosnicHI željo - Z ono nofjo že v lixîtjoiii kioí^u pokala pokalnih /niai>()valee\ - Povialiia ivkma v soholo v Nazarjah ob 19. uri stane Vovk rokomťia^j Cîorcnja sc yx\do' voljni vmiii iz Belgije. [liiro î>o fx>/ahili na uirujcnosi. ki jo je na njih pustila doljiapoi. Skup;ij si> v slabih Ireh Uneli na avtobu^vu preživeli tlobrlh trideset ur. Nj Ulova edina naloga na tekmi v mesto Ilasseli. ki ima približno 65.(X)(I prebivalcev in jc od Velenja oddaljeni bli/Li I200km. jebila. dijjs.isli-lelje. moslvo Initio, premagajo že v prvi lekmi- ?e[jo so uresničili. Douyov so .se vmil I .s pel imi zadetki prednosti (zmagali so s :28). S tem so na Široko odprli vrata za uvrstitev v naslednji krog tekmovanja v iela^njem pt>kaiu pi^kal-nih zmagovaJecv Evropsko rt^ko-metnc zvc/e. Vseeno pa povratna tekma v soboto s pricelkom ob 19. uri v Nazarjah zanje ne fc>rmalna. Vedo. da Belgijcev, kljub presežku petih gcilov, ne smejo pi>dcenjeva-ti. Belgijciso na trenutke dokaz-a-li. da znajo bili zelo nevaren nasprotnik in da niso neko drugorazredno moSivo, kot smo raz-mišljaJi o njili pred ptïïjo k njim. dre zazelo visoko moštvo, najs lsji igralec je visok celo 205 cm, VclenjČćtnI so pripotovali v íías-selt oslabljeni. Doma sta ostala novi igralec Roman Simon, ki okreva pi^ operaciji tetive, in mladi reprc/entanl Vid KavtiCnik. ki si je Ý.C pozdravil pi.x4kodlx>» ven-d;ir trener z njim ni želel tvegati na lej tekmi, siij ;e veUcL da šc nima diwolj moći. Novo zaskrbljenost je na obrazu Ivana VajUla povznvi^il Aljoša Šleťanlč, saj se je na treningu v soboto dopt^ldne poškodoval. a so ga zlate roke maserja M tlela Maksimoviča asptxsi^i){le za igro. Mile sc je veliko ukvarjal tudi z Branki^m Bedekovičem, ki se mu je na prvenstveni tekmi v Ribnici obn<5\'iUi poškodba Režnja. Bede-Kn'ić je sicer bil na klopi za av.erv-ne igralce, vendar trener tudi z njim m zelel tvegati, zato je bil Ic vvlogigieUalcju Belgijci so zlasi i v prvih minutah fantom trenerja Vajdla in njegovega pom<'»Cnjka BiKuta Plaskana pokazali, da znajo igrati. Igralci CKîrenja pa st^ na začetku imeli zelo trde noge. Domaći so zaigrali zelo polutno in motivirano In v It. minuti si> VelenjCani zaostajali za tri zadetke {3 : A) Izkazal se je tudi njihov prvi vratar Lars Ber-tels, kije v 7. minuti lako zmedel kapetana Sebasijana SoviCa. daje zadel okvir vrat, pred lem pa mu je u])ranil žogt^ s čistega položaja. Prvi vratarje zbral 12 obramb, toliko kot oba velenjska skupaj ((îorazd Škof jih je imel os^em. Robi Lain^'k šliri). Deset minut je vendarle bilo dovolj, dasose Velcnjčani ogreli, da so spoznali belgijske igralce, njihov način igre in nalo.se je začel njihov ples. Ogrel sc je tudi kapelan. kt je imel v nadaljevanju izvr- sten met - od desetih poskasov je zadel kar sedemkrat. Vodstvo domacilt se je ob odlični igri gostov v obrambi in ob hitrih akcijah ter naspri^tnih napadih začelo hitro topiti. V t5. minuli je bil izid čclrtič in zadnjic na lekmi izenačen (in6), v 18. minuli pa prvič predmxsiCîorenjazairi-18 : 13- To je bil signai za domačega trenerja, da je vzel minulo odmci-ra. ki pa ni nič spremenila in rešila njegovega moMva potapljanja. Nadvse razpoloženi AieA Sirk (do tedaj je pc^slal v dt^mačo mrczo že I ri žoge ) je tak(^j. ko so nadaljevali igro. zadel, nato znova po pribor-jeni žogi v naslednjem napadu in žeje bilo 12 : 7. Spel je zablestel domači vraiar. ubranil lep lob Branku Tamktu. toda velenjsko krilo se mu je hilro oddolžilo z nalančnili .sireloin s sedmili melnw (8:1.^). 'Ib prednost so Belgijci do odhoda na odmor nekoliko zmanjšali z dvema zaporednima zadetkoma, na nasprotni strani pa je Sovič zadel okvir vrat; lo je bil njegov tretji in hkrati zadnji neiLspešen mel na lekmI (od desetih pt^skusov je na zekmt zadel kar 7'krai). Velenjčani so si v obrambi priborili žogo. vendar se jc s prečko »»izkazal" Matjaž Mlakar. 1(1 je bil signal za Vajdia, kije fantom omogočil minuto odmora, Rimagaio je. z zadetkom .Soviča so odšli v slačilnia) s prednostjo petih gokw. f^všcslih miniUah igre v drugem delu so .sc Belgije! enkrat približali na tri g^^le (14:17),vnasled-njih minulali pa se je začel pravi slovenski ples. Gorenjeve "ose" so bile za nasprotnika resnično nadležne. Domači se niti dobro zavedli. že je bila na semaforju 4S. minula in prvič n^dikaiwanih golov ( IS : 2(i). Pred lem sta mlada norveška sodnika za kakšni dve ali tri minule prekinila tekmo, saj je Damir Halilovič. za katerega je bila lo prva mednarodna tekma, imel na dresu slevil ko IK. v zapisniku pa 19. Delcgal je pt^pravil zapisnik In tekma sc jc nadaljevala, Sirk jev leh trenutkih igral zelo zaneseno in navdihnjeno. V 49. minuli je zadel okvir vral. a ni obupal. Stekel je za na-sproinim igralcem, mu odvzel žogo. podal Soviču in na semaforju je bila razlika devetih zadetkov (I9:2i<). Vendar Velenjčani ni.so nadaljevali vlatónem strašnem ritmu, Ta'-ner je dal j>riložnost za igro sc drugim iskalcem s klopi, da si naberejo mednarodne izkušnje, in vist->ko vodstvojezačelokopneli- Di^mači so di^bili krila. Ob koncu 57. minule smo se začeli nemirno presedali na stolih, saj so zaostajali le še za tri zadetke (27:30). Očitno je zaskrbelo ludi trenerja Vajdla. Vzel jc minuto odmora in sledil je pričakovan razplet. Sirk je hliro povi.^al na štiri (31 : 27). a Belgij- Dvnrana si>exjmť nvkuj vvčknt 120u )>|cdulcc'v. v .soIk)1(> Jih je bilo v njej po uradni ohjavi 600. Domači gledalci so hiti t>ulj zudržani. Ixi^j l>j sr>ditina kakšno pluiLiliŠkii pn'o. N;iJ1m[| nas jc presenetilo, da mod gledalci in ip^iki ni bih» mibunc žele/Jic oj;^ jc. kot v naših (K-oranali p;i na (ťj tekmi (udi ni NIh potrebna. Pravo razpoloženje pa so v dvorano vnesli vtilcnjski navijači. Hidi tokrat ni bila vclikii (tddaljcnosi nobvna ovira zanje. Na tekmo smo prišli pniv tako / aviol)u.soni ^'s<>l>l>lo dopki ^raščaki \m niso h il i edina velenjska navyaška sknpina. Kmalu tm njimi so v Husscil s kombijem prišle tudi nekatere Žene oziroma dekleta igralcev, ki prav irtk<» niso štedi-le svojega njihovo nav^a-i\iejcbib resnično zelo s |)ortno. v odmoru pa je harmonikar Jane/ razk-^nil meh in /uigral nekaj Avscnikovih. ci so še enkrat približali razliko na Iri zadelke. V zadnjih dveh minutah sc je z lep<^ obramlxï izkazal vraiar Lainščeks Sovič in Sirk pa sla z zadetkoma zagotiwila zmago s solidnimi petimi zadetki razlike. Síwič si jc pri metu pc^škodoval prst na roki, vendar upa, da bo v nedeljo ialiko igral. Vsoboiopa v Nazarjali pika na drugo krog. Vesei/e in zadovoljstvo po zmagi Luke DobeiŠek dosega zadetek Navijači so jim izdatno pomagali k zmagi^ gostitelji niso izobesili slovenske zastave, navijači pa niso blH brez nje REKi-i sa Branko Tamise: »Prikazali smo solidno igro. Seveda pa laiiko igramo Šc bolje, poleg tega nismo bilo v najmt'Jčncjši postavi, Reči pa jc Ircba, da tudi Belgijci nif^o lako slabi, kot seje ustvarilo mnenje o njih v sLwcn-^ki jjn'nosii. Igrajo popadljiv rokomet, na začciku so na^ prcsenciili s hitro igro, potem pii smo vili sivari na svifje mesto. Po na^m visokem vixlsivujc trene rl^^ično zamenjal praktično eclo ekipo, dal jc vsem igralcem priloi^iosi, nekaleji so eclo prvič zaigrali v evropskem pokalu, kar jc čar pivič zaigrali v cvri^pski ligi. Na koncuje bilovM: v redu. solidnu razlika, mislim, da bci v k^^io šc vl^ja.« Damir Halilovič: »V časi mi je, da sem član Gorenja, in hkrati vcmíI, da .sc dobil priložnost za ign"), Ib jc bil moj evropski krM. Prtložnosi sem izki^>ristil, kolikt^r sem lahko, in upam. da bom Šc dobil lak^nc priložnosti. V siroto bomo seveda /ningall,« IvanVajdl. irenert »Načrtovali smo zmago in p tudi dosegli. Pol naloge je za nami. vra-lo v drugi krog so na siežaj o v »ibiito se pw-ralnatekma. Nasprotnikna,«^je na «čclku prcsenelil hilro in eksplozivno igr»\pačcpravšen dokaj visoki. Nasa obiamba ni bila prava, ludi vratarja ni.^la bila nista na tisti ravni, kot smo jc vajeni. Nato pa ^mo zaigni-li, kot je bilo trebil. /.ahvalili se moram tudi našim zvestim navijačem, ki sc niso ustrai^ili dolge pomo lo odpravili, nas bodo ljubitelji rokometa gledali Šc z večjim zanimanjem. Na piwalni tekmi v soboto si želimo poîno dvtîrano. Belgijci niso tako slaba ekipa, kot suio mislili. Igrajo lepo in dinaiaično; lako igra-tno tudi mi. z^io pričakujett^ v soboto lepo prcdslavo, po kateri sc Nsmo zanesljivo uvrstili naprej.« JaniZlvko> predsednik klii-na poncdcljkiwi novinarski konferenci v holclu Paka v Velenju: »Čcslilam moštvu za zmago v Belgiji in prepričam sem, da nam bodo zmagi^ priigrali tudi v soboto, /elo sem zadovoljen z dosedanjo Igro, lakov prvenstvu kot seveda z zmago v Belgiji, Ve sc, naša želja jc. da v evR')pskcm p. kam vixii,« SPORT IN REKREACIJA V nedeljo s Primorjem Bodo prekinili niz ncoclloconili izidov Nc)gi")mc(aŠi Smarînasosc po srečanju s Koprom odpravili v sredo na 4-Uiicvne priprave v Pdlešnik pri Pluju. V srcck> so v Marilx)ru odigrali tekmo s ireljellgašcm /.eleznicarjem in zmagali s 6 : t). Slrelcl so bili: OmlaUič 3, Filipovič 2. Ivanu-scc 1. Na leh pripravah je trener SimeunoviC želel Í7J>oljSati telesno pripravljenost igralcev, predvsem îislih, ki so bili jx>Šk^^dovani. Igralci so dobro prestali te zelo naporne lreninge>saj jih sedaj čakala tiva nasprc^tnlkazzgt>rnjega dela lestvice: najprej Primc^rje, nato pa ^e Gorica. là teden jc na programu uigravanje In priprava na pivt> tekmo s Primorjem v nedeljo ob 15, uri v Smart nem. Domaćini želijo prekinili z neodločenemu rezullalu in /iidnji čas je. dav Šmarlnem tKianejo Iri ločke. ■ Janko GoriČnik Še vedno prepričljivo vodstvo Po I I. krogu so iiogomciaši velenjskega Rudarja /adi^žali prednosl pdJh zadetkov [)r(Hl drugim Zagorjem, pred ireljo Di avinjo pa so jo povečali na sedem točk stane Vovk V drugi llgl so moštva odigrala lekme Tatinjegii krogâ prvega dela prvenstva. Prvenstvo bodo nadaljevala že konec lega tedna, ko bo Rudar gostil Brda. Tekma bo v soboto ob 17. uri. VelenjČani fA5 tudi v 11, krogu Igrali pred svojimi gledalci. Njliuw nasprotnik je bil Triglav, ki so premagali s 3 : 1. Zadclkc so dowgli: Ibrahiraovlč. Romih in RajkoviC, za goste pa Matič. Izid nc kaže pravega dogajanja na igrišču. Domači si'j bili veliko boIjSi. Kranjčani pa so podt>bno kot mnoga druga moštva Igrali pinti njim zelo zaprto in velenjski napadalci tudi s tako Imenovanih stoodstotnih priložnosti niso znaD zadeli. Očll no Še niso odkrili pravega ključa, kakosi (Odpreti pot skozi strnjeno naspRítnlkovoobrambo. Ob treh zadetkih so Imeli najmanj še dvakrat lolikt^ priložnosti za zadetek: to 5e zlasti velja za CkmečiCa, ki je Inl kar nekajkrat sam pred gostujočim vratarjem. vendar ga tudi z nekaj metrov ni znal premagati. Iz oči z vratarjem je bil tudi v 58, minuti. Vsi so pričakovali zanesljiv zadetek, itula velenjski napadalce se jc spotaknil na travi in nasmejal gledalce. Po slabih dvajsetih minulab igre je ibrahimovič le premagal gostu-ji'jčega vratarja, ko je žogii poslal med njim in nje^^vo dc&no vratnico v mrežo. 'Ihkoj za tem so se domači že drugič veselili. Sprečakovič je prisilil vratarja, da je žogo odbil v kcu. Izvedel ga je MujakoviČ, branllcc Romih pa jc žogo z glavo poslal v mrežo. V .5(1. minuli so gostje ostali z igralcem manj, saj jc moral zaradi drugega rumenega kartona v slačilnico BoŽiČ. Številčno prcdnc¥;t pa so Velcnjčani izkoristili 5ele v sodnikovem podaljšku, koje mladi Rajkovjčpo lepi Ekmečičcvl p, saj so gcfiljenjihiwo nezbrani:«! pred vrati di->brlh de.sei minut pred koncem kaz)icvali z zadetkom. ■ Zlahka z Ro^^atcani v 2. krogu pokalnega tekmovanja za novo sezono na območju mcdcjbčinskc nogometne tvczg Celje jc drugoligaŠ Rudar na svojem Igrišču atresel kar ducat golov v mrežo člana 4. lige ChrystaJa iz Rogatca. Zmagal je z 12 :0.Tri zadetke je da^egel Ismet Ekmečič.pi) dva AmcI MujakoviČ, MlAo Pavič, AleS Šmon in Enis Mulavdič, enega pa Edna n Sof lič. ■ Ne igrajo, kot znajo V tretji ligi sever so do konca jesenskega dela Se trije krogi. V desetem je Cigter Šoštanj na svojem igrišču / zadetkom JosiČa v 30. minuti premagal Palomo Tckmcca sta vseskozi Igrala zelo odprto In čc bib v vsaki mreži po deset zadetkov ne bi bilo čudno, toliko je bilo priložnosti. Ibda oboji so bili nespretni pred vratarjema. Domači so zadeli lepi Josičevi akciji, na njihovo srečo pa v nadaljevanju gostje niso izkoristili svojih priložnosti. Tako bo igra hitro p<'J2abljena. ostajajo pa iri točke. Očitno pa v zadnjem času ŠoŠtanjski tretjcilgaš nc igra, tako kot se od njega pričakuje In zna. Zakaj ne, si bodo najbrž čim prej morali vpra-iati v klubu. Po novi zmagi so SoštanjČanI na četrtem mestu z 20. točkami, prav toliko jih imala Bistrica na tretjem in Hajdina na drugem, v vodstvu pa so Šmarje, ki imajo točko več. MoStvo Šmarij je premagalo v gosteh Pesnico s 4 :0, Bistrica prav tako v gosteh Zreče 2 I : O, líajditui pa Kozjak kar z 10 :0. V nedeljo bodo íoStanjČani gostovali pri Ormožu. Vabljeni v alpnilsticno solo ŠalcSki alpinistični odsek vabi vse zainteresirane v alpinistično šolo, ki se bo pričela v četrtek, 23. oktobra ob 19, uri. na Kersnikovi 31 v Velenju. Takrat bo inlbrmativni sestanek, na katerem bosic izvedeli vse, kar vas v zvezi s to šolo zanima. Ljubitelji plezanja -vabljeni! Zagorje boljše od Eiektre Klektra izgubila prvo tekmo pr(Kl domačini občiiislvom - MožnosU /a [)opra\nî izpit l)o še veliko Tyaša Re/iar Košarkarji Eiektre so v soboto t>digrali prvo srečanje v domači dvorani in visok(5 izbili z Zagorjem -82 : lUO. Precej pomlajena in spremenjena ekipa Še ni vpraví formi, kljub temu so v domači dvorani pričakovali boljši izkupiček. Odigrali pa so sila slabo, v prvi C^etrtini so bili še enakovreden naspnunik.v nadaljeviinju pa so gostje izZagc5rja prevzeli pobudo In v 31. minuti vodili Že za neulovljivih 2^ točk. V ŠoŠtanjski ekipi je bil raz-p*>k>žen le Ručigaj z 21 tt>čkami. šele v zadnji čcirtini so mu je pridružil še NedeijkoviČ. S povprečjem 12 skokov na tekmo je Nedeljkovjčpocxligranlh treh kro gih drugi najboljši skakalec prvenstva. Sagadinjesštevilnimi menjavami poskušal najll pravo peterko. vendar brez uspeha. Na koncu je ŠtiJtanjčanom uspeha le to, da so vsaj malo znižali visok zaiKtanek. V dvorani se je tokrat zbralo nekaj manj gledalcev, kot so &i želeli v klubu, za glasno navijanje pa so poskrbeli gostujoči navijači Zagv boysl. Igralcev Eiektre po tekmi dolgo ni bilo iz slačilnice. Ko so se vendarle prikazali, pa so bili zelo slabo razpoloženi. Morda celo brez p()trebe» saj se je prvenstvo komaj začelo in bo za zmage še ogromno priložjiosti. Res pa je. da bodo moraU, če bodo ž.eleli koga premagati, prikazali boljšo igro z veliko manj napakami. Tokrat so namreč zapravili kar 28 žog. Poznala seje neizku-šenost zunanjih igralcev, ki ob tesnem pokrivanju nisc) uspeli spraviti žo^» preko polovice. Morda pa so bili, kot je dejal trener Zagorja Pučko, preveč obremenjeni s prvo tekmo v domači dvorani. Pučko je še dodal, dii se za obstanek Eiektre v elitni družbi ni treba bati, čc bovpriluxJnjih tekmah igrala vsaj približno tako kot tokrat prvo četrtino. V naslednjem krogu Elektra gostuje v Šentjurju pri Alpos Kemi^plastu. ki je po treh krogih se edini brez zmage. 1. A liga je tudi letos zelo izenačena, saj žc po treh krogih ni več neporažene ekipe. Ekktra je z eno zmago in dvema porazoma na osmem mestu. MiloS Sagadin. trener CIcktrc: »Naleteli smo na borbenega, čvrslega in izkušenega nasprt>tni-ka. Naša mladost je hitro popustila. V prvi četrtini so se fantje prestrašili samih sebe. namesto da bi prevzeli pivhudo. Od takrat je šlo vse navzdol. Težave smo imeli v<»brambi, skoku in v prenosu, tako da na ž-alost nismo bili enakovreden tekmec. Fantje se bodo morali malo zamislili, za otetanckvligi pa bo treba Še veliko delati.« Odličen začetek Košarkarji Velenja so odlično začeli svojo prvo sezono v 2. košarkarski ligi. G(îStovali so na Ptuju pri ekipi Haloze in zmagali s 84 : 89. Izvrstno st) odigrali prvo četrtino, ki sojo dobili kar z : C\ kljub temu pa so se morali za 7m£^o krepko potrudili. Na začetku drugega polčasa je bila sicer razlika ževisokili 21 ločk-47:26, z neverjetnim preobratom In serijo tn^jk pa so se domači približali na nevarnih 79 : 83. V zaključku srečanja so bili Igralci Vcbnja (pri katerih so bili najbolj raz-pt>loženi Pungartnik, 'IbmaŽ Vaupotič in Milčič) díwolj zbrani in so znali zadržati razliko do konca. V napadu so biliccnlri siccr manj opazni, opravili pa so ogromnih delo v obrambi. Že jutri, v petek. Igrajo tekmo 2. kroga. In sicer v domaČi dvorani -let(\> v dvorani Šolskega centra Velenje-s še enim novincem v 2, ligi, Supergo iz Slovenj Gradca. Aleš Reliar, trener Velenja: >»Upoštevajoč vse nevšečnosti, ki nas pestijo v zadnjih tlneh,txl odpadanja trenlng:w,pt^kodb(KovaČič)inslužbcne zadržanosti (Herlah) In mabslabše forme, moramo biti vsi sknapajzzma-go zelo zadtwoljni. Videlo .se je, da naslaja problem na mestu organizatorja igre. kar moramoskupaj z upravo rešiti vsaj do tekmez Jančami.« ■ tr Poletni ciklus smučarslali skol^ov se liližiija koncu Minuli konec vikenda jc v Italijanskem Predazzu, kjer jc bilo januarja svetovno prvenstvo v nordijskih disciplinah, potekala druga tekma ( prva v Velenju ) za Alpski pokal v solo skokih in nordijski kombinaciji. V vrstah slovenske reprezentance so nastopili ludi AnŽe Obreza, ki je zasedel 8, Žiga Urleb, ki je z-asedeI30 mesto, ter Gašper Berlot in Luka Smagaj, ki sta ostala brez točk. Vsi pa so bili precej mlajši od ostalih nastopajočih. Na treningu pa sta tam bila s trenerjema Igorjem .lelenom in Milanom Žjžekom tudi Miian Žjvic in Igor Žižek. V soboto so za pokal COCIdA v L4.>galcu tekmovali najmlajši. Ponovno se je zelo izkazal Niko Iližar iz SSK Velenje, kije kljub padcu za.sedel deveto mesto, Patrik Jelen in Rok Lešnik sta osvojila 18. oz. 23, mesto. Pri dečkih do 10 let pa je Urh KrajnČan ziisedel 18 mesto. SSK Velenje prične danes, dne 16.10. ob 19.U0 uri v hotelu Paka v Velenju s tečajem za pridobitev naziva za klubskega sodnika za smučarske skoke in teke. Vsi^bolo, dne 25.10.2003 pa se ob IW.Oduri prav tako v hotelu Paka prične državni seminar za sodnike in tehnične delegate. Podrobnejše Informacije lahko dobite na tel. Št. 041 776485 (Jože OgrajenŠek). SSK Velenje Še naprej vabi v klub mlajše dečke In deklicxî.dase jim pridružijo pri treningih, ki se vsakodnevno v pt^poldanskem času odvijajo v skakalneni centru ob velenjskem gradu. Q NAKRATTO Prevzeli vodslvo Zaradi potovanja v Belgijo so rokc^metîiSi Gorei^ja vnaprej odigrali tekmovRibnlci zlnksonî, prav tako Pnilc 67 in C'^îlje Pivovarna Lato. v derbiju v Ljubljani ni bilo zmagovalca, saj jc bil izid je bil 33 ;23, Velcnjčani pa so zmagali s 33 :23. Gorenje jc s tem vsaj do naslednjega kroga prevzelo vodstven na prvenstveni lestvici. Še en poraz Vegrada V 3, krogu 1. državne namIznoteniSkc lige jc ekipa Vcgrad 'lempa gosUwûia v Ljubljani pri večkratnem državnem prvaku, ekipi Maxi Olimpija. Že tretje srečanje zjporcd so VelenjČani Izgubili z 2 : 6. Po eno poiamičtjo zmago sta dosegla Jure Slafin^k inNenad Bpia-nič. mladincc Miha KljajiČ. kl nastopa namesto pt'iskodovancga Damijana Voduska, pa je moral kljub dobri igri tudi tokrat priznati pvc-nitíč st,irejsim in Izkusenejšim igr^^lcem Olimpije. Tudi druga ekipa Vegrada, ki nastopa v 3. državni namlTnoteni^kl ligi. se je tokrat z gostovanja na Ptuju vrnila brez točk, saj je ekipa Ptuja II znjagala s 6 : 2- Ekipa Vegrada II je iia Piuju nastopila oslabljena, saj za ekipo nista igrala zaradi poíkixlbe'ladcj Vcxlušck in Miha Kljajič (pravilo Najniz-niHcniškc wcze namreč igralcem ne dovoljuje nasti'jpa v dveh različnih ligah na isti dan); ono p<>)sannčnt» zmago za Vegrad II je dosegel .laka Gol a vi ek. drugo pa dvojica Ciolavšck/Rosc. Trije mladi igralci pa so zelo uspešno naslt>pill na 1. scickcijskcm turnirju SV regije za kadete v Maribonj. Patrik Rose je v 1, jakostní skupini osvojil tretje mesto, Bcnjainin KJaužar jcbll v isti skupini peti, Dejan LameJič pa v drugi jakostní skupini prvi. Odrezali so se na Češkem Člani (aekwondo kluba Skala io sc udeležili 2. ixiprlcga teknvwa-nja v Trebonu na Češkem. Ogledali smo si lahki'' preko 2(KI tekmovalcev a Češke. SlovjiŠke in Slovenije. Organizatorji so tcknîovalcc razdelili v dve skupini, tako so se pivi dan med sabo [>imerlll nosil-clbaivnihpa.sov.drugidanpíičmipasovi. Velenjčani(AljažŽvikart, UroŠRuproht in Staša Lipník) sose odlično cwJrezali In domov prinesli dve zlati ter bronasto medaljo. Staša Lipník je vNvbah (deklice do 4.ikg) osvojila prvo mesto, tretja je bil a v formah (dcklicc, rdeči p-M). prav tako pa jc bil v borbah prvi Uit>š Rupreht (dečki do 38kg). Vse, ki bi si želeli ogledati, kako potekajo ickmovanja v tackwon-di'iju. vabijo, da si v sol'ïoto, 18.10.. v mwi telovadnici Solskep ccit-tni Velenje ogledate tretje mcdnartxlno tekmovanje v iaekwi>ndoju. Redžieeva drn^ja Tretjega odprtega prvenstva HrvaŠke v Samobi>ru so ,se tncd več kot tisoč nastopajočimi Iz Štirinajstih držav udeležili tudi tri trije tekmo-valcio KK Tiger iz Velenja. Hkrati je bila to kontrolna tekma za reprezciîlaneo Slcrvenije pred nastopom na svetovnem prvei^stvu v Franciji. Zelo so sc Izkazali. Alisa RedŽič je osvojila 2. mesto, 3, je bila Anita AnuŠić, 4, Mire-la Sijak. Zekerijahu Tabakiwiéu in Mireíu Hankiéu pa nI uspelo do medalje. Karate klub tiger sprejema nove člane txl šestega leta naprej, vsi zainteresirani naj se vpišejo na Centru srednjih ikil, rumena stavba, in to vsak dan ixl 19.00 do 20.tK), rim SoštanjčanI padli iz 4. na 6. mesto. V naslednjem igralnem krogu (čez 14 dni) pa boílo na domačem kegljišču gostili ekipni Konjic II. Srečanje sc bo pričelo ob 16,30 uri. Litija 20(1] ; Sošunj 6:2 (31.^2 :3076) Šoštanj: ridcj 570 (1), Petrovič 5.10 |0>. Glavić 514 (0), Hasičíč 490 (0), Jakop 51^ (1), Arnuš 224, Sečki 223 (0) Žncko tiržavni prvak žc na samem začetku sezone tekmovanj so sc veterani Mroža v pcistavl Tranjo Žučko. Janko Šiuc. Stane Rek iit Jani Hrovat vrnili z državnega prvenstva veteranov s tretjim xnestom ekipno in posameznim naslťwom prvaka, ki ga jc z rczultatoni 187 kn^gcw osvojil Franjo Žučko. Keprezenlanea na prl[)ravali v Velenjn SD Mrož v začetku sezone čaka še zahtevna naloga. Reprezentanca Skwenlje z zmagovalcem kristaincgaglobusa Inolimpqskim ana-govalceta Rajmondom EXíbevcem sc bo v lovu na olimpijske kvote, kijih bo možno doseči le še na evropskem prvenstvu na Švedskem v začetku novembra, od 27. do 30. oktobra pripravljala na novem velenjskem strelišču, čeprav slednje šc ni ustrezno zvočno izolirano. V času priprav reprezcntancc se obeta tudi pravi strelski spektakel v velenjskem kulturnem domu. kjer se bodo reprezentanti pomerili v strelskili dvobojili na elektronske tarče, dvoboji pa bodo prikazani na velikem platnu, kjer bo možno videti tudi sled pomikanja zračne puške. Slrožič obranil lanski naslov Mitja Stn>žič> 17-Ietni Šoštanjčan.je na z;idnji. šesti dirki sezone v kartingu ponovno osvojil naslov državnega prvaka. Z zmago na ziid-nji leioSnji dirki na dirkalii^ Lucija v Portorožu je Strožič uspel obraniti lanski naskwv absolutni kategoriji. DrugI in tretji sta bila Ljubljančana Boris Oven In Boris Bračič. Strožič. ki navtopa za AM Racing Moto Frenk boštanj. je bil v letošnji sezoni štirikrat pivi. enkrat drugi, enkrat pa je zaradi okvare o. Vcrhocve» 3, Lamurv 4, DcNIl 5, Vanmillc 2. Ulcnv (if.'la£n»c3(3), J. 5,()5ljr..Siwia7,Sirk 12.(laj.šek I. L 2,Šlctanič 1. Kav tó HitllU^iC. Lainice. SwkinnwmtrovkťJ (n>rcnjc: 5 : 3. Inít id 5:5; izkljutSiivc: Gorenje B min., liiilia 10. Kokojiuliia liga Siol - [i. kix>« lnlesKiko-(;<>rciye23:33(9 -.16} (2orviije: Škof, Tamk 1. .1. Di^el^ck 5. BcdckovIC 6, Mlakar. O^lir, Sovtó 7 (5), Sirk 5. (raj^k J,LDi^lSck3.Šlcfa-nii 3. Kovii 2, Ilaíikwíč. Uim^uk I. SkL. 3. kio» KK Elťktra : KK Zatsorjť Bjíiika Zasavje 82 : im (51:76. 33:45. m : 21) Elťkďn: Aucr. MajsioroviC. Ruprchl 4 (2-4). Riičijug 21 (4-(i). Miirov)a3. Necidjkiwtř 17 (3-4). Sarhiitlie 12 (»-9). Vid^v vii 2, Gofi^k 4. Sipura. Nulu«-mwlií 17 {7-R), Sagarin 2 |»iujH«lozcsVc')cnji^-H4:89 Vclciyť: MilCk^ 17, G. Vau-polil! 7, Pelnw(C3,T Viiupolíí 23, Pjoj 5, riincarlnlk 30.1\rh C ti jak 2, Valončak 2 1. odbojkarska liga - moški Salonit Anhovo : Šoštiinj 2 : 3 (-3Z 19. IK. -m VinCi^. íói. Pavií. 0jovUjtfví<5, Fiijs. Pokleká. Duplisak. Pomor. Sailer. Sovine k, Sevúnikar 3. odbojkarska li{>a - /niskr Soiiímvx Radviid - lOguli šumnik» M, lájntíí. Š. lajnik. Di. .lovíúiú, Da. Ple>njk. Kamcnik, McmiO, KomwiUîk, Led Inek 2. Sl\i. Il.kro«! Rudar-Superno^'HlVichbi 3 r 1(2:0) Rudar: JozjvjC. Amcl Mujakovřč, Hkmct^ič Široki: j :0-rbrahimovtč(l7), 2:0-RomUi (20).2:1-Matič (78).3: 1-Rajkwić (90). Vrslni rc'd po II. krogu: 1. Rutlur 2y, 2. /Âîgc^ije 24.3. Dra-vioja 20( +11).4. Bela krajuia 2í) ( + ), 5. Trmlav 15, 6. Krško Pi>sa%je I4(-2),7. Livar I4(-û). 8. AUmiinij 13.9. tzola IU(-7), 10. Boia 10 (-8), n, IhhOT 8. 12.Svoh>da 1. Pari 12. kn«a: Rudar-Brda (a-^Ma, 18,1^1. ob 17. iiri). Bela krajina-/a^oije. Krško P.-Drib vi nj a. Svobodit - Iri^av íid. 3. Sí\l.sť\w 10, kiMi« rigicr Šoslanj - Paloma 1:0 C. ^(K^ianj: TusiC, Pokleká, \\to»5ii.M3ulajič,ObJak- Mar-kus (txl Punlek), V^^tó, Mir. Joslí («xl 74 Danietó), Kovaiiid Svare (od qi86. Čauševic). Sirťltť: JOSHJ(30), VrNiRí red po lU. kmgii: 1. Smai)c21,2. Hajdina2(l( + ll). 3- Bi^lrica 20 (+18). 4. S(x5laiij 20 (+12). 5. Maíeali Salonit - i^oškodl)^ i^ložnja Davida Sevříiikarja - V sobolo Oliiîijiija TJaŠa Rehar Odbojkaiji Šoslanja ibpolSice so se zadovoljni vrnili z giwlova-nja iz Kanala, saj so premagali lanske pokalne zmagovalce Sak>-nil Anhovo /. 2:3. V derbiju km« ga pa so imeli ŠoStanjeani celo priložnost \úp ffliago, «) v(îdili zO:2, vcndarôij nato nekoliko ptipmtili in dovííllli d')maCim, da izenačijo. V zadnjem nizu so znova prev/cli vajeli igre v svoje roke in jo gladh'' dobili, Ickma pa je žal terjala tudi svoj davek, saj se jc žc v maratonskem prvem nizu, ki so ga ŠoŠtanjcani sicer dobili s34:32 (potem koso izkoristili sedmo zaključno žogiO? poj^kodoval David SevCnikar. Sicer je .^lisnil zc^be in v natlaljc-vanju ickmc Še zaigral, njegov naslop v naslednjem krogu pa je vprašljiv. Ali k» ScvCnikar proti Olimpiji lahko zaigral, ho najbrž jasno žele na dan lekme. V sobt^to ćaka Uîrej ekipo Šoštanja TopolSice sila neugoden naspnHnik • ljubljanska Olimpija, s kaien.> imajo slabe i^daišnje izpred tlveh lel. koso v domaći dvorani v slabi uri izgubili 70:3. Spravim pri-sii>pom se Crni sccnarlj nc hi smel ponoviti. Tekma bo v dvorani OŠ Bilw Rt>ecka v sobolo ob 19. uri. Bruno Najdii, trener Šoštanja 'lc)pi»lî4cc: »Tekma s Salonitom je bila težka. V gostch igrati proti tatóni ekipi je vedno težko. Igra nam nisieklíukolsmo?í.'Ícli, naredili smo veliko napak, tada smo odigrali slalR>e kot na prvi tekmi proti Svitu. Pričakoval sem, da bomo cHligrali nekoliko boljíe, v tem primeru bi lahko bila zjnaga tudi višja. Vsekakt>r pa je zmaga proti lakodc^remu nasprotniku v gosteli velik uspeh. Dokazali smo, da lahko z vsaki> ekipo v Sliweni-ji dobro igramo, (''csiitam pa fantom za borbenost, tako i*; hranijo barve kluba. S tako igro. bojevi-tosljo in pristf^m v nadaljevanju prvenstva se ne smemo bati za dolîer rezultat.« Odbojkarice pričele z zmago Minu soboto se je pričelo tudi prvenstvovS.odbojkarski ligi z^ Ženske, v kateri nastopajo tudi igralke Kajulia Šo.^ianja. Šoštanjčanke so prvenstvo odlično pričele, saj so v prvem krogu vknji?.ile gladko zmago vgosteh. Mlada «ištanjska ekipa je gostovala v Radencih pri ekipi Soni-mex in gladko zmagala z O : .3. Domačinke so .siccr zaičcle bolje in povcdlc s 5 : 1» nato pa so se gostje iz Si^tanja zbrale,jih dohitele in prevzele ptibudo. V nadaljevanju tekme njihova zmaga v nobenem izmed nizov ni bila vprašljiva. Vsc.ilx:^to jih čaka prvo srečanje v domači dvorani v Tbpolsici. Ob 19. uri bodo igrale z ekipo Partizan Ćrna. líorís Plam berber, trener Kiijuha àv^tanja: »Puntx' so taktično zrelo t)digrale. Naučile so se spremljati naspnno ekipi>. Ne iz^blja-p TT^oči in energije s pokrivanjem prostora in blokiranjem nasprotnih napadalk, kadarto ni potrebno. Če resnično igrajo skon centrirano, jim žcíga težko pa^k in lahko premagajo vsako ekipo v ireiji ligi.« ■ tr Se bodo izkopale iz krize? Volenjčanke zaboložilo zmago in ilva poraza Velenjstó rokomet je zadnje čase pozjian le po moški ekipi Gorenja, karniprescnetljm^sajievisto let widijo v sam vrh skwenskega rokometa, vse boljši pa p<«tajajo tudi zunaj meja. Nekdaj so l^ile uspc.^ne tudi velenjske rokome-taSia', ki so prav tako igrale v 1. državni ligi. Nato so trenja v klubu in posledično odhodi najl>i>ljŠih, ka'inejc pa tudi neu.spe^na nienja-va gencracij. /cnsko ekipo pahnile v 2. ligo. Sedaj se tam borijo mlajSe igralke, bol)^ in izku^nejSe so si kruh poiskale v uspešnejiUh, Ilnanćnozmc^ljivejj^h klubih, mnoge od njih pa so kariero preprosto zaključile. Vse oú takrat ekipo ŽRK Velenje sestavljajo igralke, ki igrajo tudi v bidetskih ali mladinskih kiUegt^rijah. Prihaja pa še do drugoga pft^blema. Kar nekaj igralk med tednom i>tudira v drugih sle wnski h mestih, kar onemogoča nemoteno treniranje. To pomeni, da ekipa na treningih ni enotna, kar je piuem nesmiselno pričakovali tudi na lekmah. V takih razmerah je ekipo tcžko optimalno pripravltiv pa vendar jim to včasih kar nekako uspeva. Od lanskega leta trenirajo u: igrajo pod taktirko trenerja Iztoka Rozmana, ki jih je lani pripeljal iM ki^nčnega četnega mesta, letos pa so v treh kolih zabeležili eno zmago in porazil. Do konca je 5e kar nekaj tekem in situacija .se ^ lahko spremeni in predvsem izboljša. V letoSnjem prvenstvu so se Milenjčankevprvvm kolu pomerile z Brcžičankami in jih premagale s 24 : 16, v drugem pa klonile proti Ncwome.ščankam 18 : 23. V tret jem kolu, ko sťv prvič igrale na domačih tleh (dvorana Šolskega centra ). pa so morale pora/, prizjia* ti roJšometaSicam iz Skcvjana. Izbile pa nisi> znradi boljših naspr^i-tnk, ampak Ziiradi slabe igre. Igra nikakornihotelasteči. narejenih je bilo preveč napak, sreče pa niso imele nili s scxlníki. Vse to pa je vplivalo tudi na mcmvacijo, ki na koncu sploh ni bila več prisoina. Končni rezultat je bil lemu primeren, Izgubile si^ s 24^^2(10:14). Naslednjo tekmo, ki ji's bodti prav tako igrale dt>nia. si lahko ogledale v neduljt\ 26, oktobra ob 16.00 v dvorani ŠCV-ja. Prav jim bo prišla tudi važa spodbuda s tribun. Velenje : Skocjan 32: 24 Velenje: Omerovič (2), \^jdkŠtumherger, Bvwkovič (7), Skočaj (1), Skaza, llalilovič, Muratovič Niz. (2). Rusmir, Jukič (I ), Muratovič Ms.iS), Avberšek. Mu.sič (2) in Bubik{4), ■ Katja Koželj Članski zmagi v Ukrajino Na krosu Kvropske allelske /vezo v V(>lonju lokinovali i iz Kenijo, Srbije in Cvuo BiH. Ilr\aske in Slovenijo Čudovito vreme, lepa proga, dobra organizacija in kvalitetni tekači, skratka izp*.>lnjeni so bili vsi pogoji za k\'aliletn<^ tekaško prireditev. Nekoliko je motila malo manjka udeležila slovenskih tekmovalcev, toda gkdalci prišli nasvc^j račun, saj s^i bili boji v vseh Štirih kategorijah do konca izenačeni. Pri članih je za lavxvlta veljal Kenijec Kosgen, ki pa je v zadnjem krogu 8750 m dolge proge moral priznali premt^č Mirka Petroviča iz Srbije in Crne (lore, ki je bil drugi ter Ukrajinca Sidkovskega. ki je v finiju p<>ka7.al iz kakšnega lesta je. Po prihodu v cilj je Sidkovslw piwedaL da se jc za zmago moral zelo potruditi, saj je bila konkurenca huda. pohvalil pa je tudi dobro organizacijo. Domača Roman Kej žar in 'Ione K(«mač sia bila (\ in 5., Andrej Voglar pa je zasedel 12. mesto. V kategoriji Članic je zmaga odšla prav tako v Ukrajino, saj je Tatjana llok^uchenko pritekla v cilj kot prva, takoj zanjo pa tekmovalka Srbije in Crne Gore Snežana Ki>st]č» ki je zaostala za 8 sekund. Tretja je bila druga Ukrajijikii .íulija Ruban. Skwenka Sonja Roman je v cilj pritekla kol četrta. Pri mladinkiih je zmago slavila Marija Papič iz Srbije in Črne (Ťore, druga je bila Slovenka Taja Naraks. tretja pa Barbara Resnik. fVirli in peti sla bili domačinki Jandrc^k in Rudnik.Tudi pri mladincih je potekal ogorčen boj za zinagi\ ki si jo je na koncu prilekel Nikola Stamenič iz Srbije in Cme giire, drugi je bil Skivenec Cene Subie, tretji pa Dušan Babič iz Bosne in Hercegovine. Domačin Matej /upanc je za-scdel dvanajsto masio. Škoda, da v članski kimkurenci ni m(îgel nastopiti Bt^ijan Buč, ki je poškcxJovan in jc prisiljen nekaj časa počivati. ■ V.P. Start Članov (foto: V. Jerčič) «an Ml PODPIRAMO PRIHODNOST P B/S/H/ ) Î ' ? *4 «« ř ^ Program dneva odprtih vrat ob 10 letnici BSH Hišni aparati, d.o.o. 9.00 • 11.15 Voden ogied proizvodni« 11.15 ' 1Ç UrsdnI del otvonlve dneva odprtih vrat in izročitev donacije v viiini lo.ooo.ooo tolarjev Ustanovi za pomoč otrokom 2 rakom in krvnimi boleznimi 12.20 • 18,00 Družabni program z voditeiîem Boštianom Romihom, nastop skupine PuŠeijc in 12. Nasprotje» srečelov» otroške delavnice Naša vizija prihodnosti in k začrtanim ciljem usmerjeni blagovni znamki Bosch In Siemens so razlogi, da lahko danes ponosno praznujemo 30 let uspešnega razvoja in delovanja na domačem in tujih trgih. Ob naii obletnici podarjamo 10.000.000 tolarjev Ustanovi za pomoć otrokom 2 rakom in krvnimi boleznimi, ker se zavedamo, da je poapora prihodnosti otrok najvažnejša. Veseli bomo vaše družbe na praznovanju naše obletnice v soboto, 18. oktobra 2003. o BSH Hišni aparati, d.o.o. Praznujemo desetletnico 18 MODROIBIEILA KRONIKA «w^ClAS 16. oktobra 2003 Velenjcan utonil v mrzli Savi Reševal sodelavca in sam utonil UiškiK 10. <)kl(îbra-Vpclck pt^poidan je pri opravljanju dol nd-vinuje neznanec i/delovnega kontejnerja odnesel za okol i UX),0(X) tolarjev različnega delovnega orodja in materiala. V noči na četrtek, 9. oktobra, je bilo vltjmljeno v kava bar Minas v Šempetru Jasi M. R. iz Šentrjuija. Vlomilec je iKlnescI za okoli 2().iXX) tolarjev cigarel in alkoholniii pijač. Neznanec jc v noči na lorek vlomil v pnwtorc trgovine "Ncžka'* na Cankarjevi cesti v Velenju. Čepiav ni ničesar odtujil, je zvlaml-janjem povzročil za prÍl>IÍžno lO.OOU tolarjev materialne Skixle. Isto noč je bilo vlomljeno v prostore trgovine Kiilia na Šaleški ccsti v Velenju. Vlomilec je odnesel okoli 30.0i)U tolarjev gc^tovine. Varnostnik v .skladií^ču podjetja Gorenje v Hmeljarski ulici v Žalcu je v torek zvečer pri talvini radiatorjev, vrednih okoli 12i).oaU)(l tolarje, zalotil Žalčana. 22-iemega I. R. in 2ř)-letnega A. V Zadržal ju je do prilioda policistov, ki so jima zasegli ukradene radiatorje inju bodo kazensko ovadili. Pokopala ga je opeka Smnrlnn ob Pakis U. oklobr Na ddovi^u v Velikem Vrhu. c^čina Šmartno ob Paki, na nekdanji kmetiji MalovrSnik. se jc pi^poldne lega dne pri gradnji gospodarskega poslopja zgtîdila delovna nesreća, v kateri je delavec umrl. Pri ogledu kraja, ki ga je vt>dila dežurna preiskovalna sseba pn laj^e. 3.S-leim F. J. iz Kopra je vozil kombinirano vozilo po Celjski cest) iz smeri naselja Žalec proti kri?ISču z regionalno cesto. V krii^iSČu je pričel zavijali v levo na regionalno cesto. V iistem trenutku je po njej z njegcwe leve strani, iz smeri Levca. pripeljal 2tMeini T. P.voznik osebnega avtomobila izC^Jlja. Kljub temu da se je umikal vlevo, je v križišču prišlo do silovitega trčenja. Po njem je kombinirano vozilo odbilo v stner proti Levcu. oseleni avlo pa obrnilo, tako da je IwČno zdrselo z vozišča, kjer se je pričelo prevračati. Pri tem je trčilo še v prometni ioiak. V prcvmjenem osebnem avtomobilu so ostali vkleSčcni voznik r P in njegovi .štirje potniki. Rešili si^ jih gasilci poklicne gasilske brigade, prvo pomoč pa jim jc nudila ekipa urgcninega vozila, Vžig žagovine Žalec, 7. oktobra - Okoli 20JI) je v kraju Pi>ndor prišlo do požara na silosu za žagovino mizarske delavnice, lasi D. K. Ogenj, ki so ga gasilci hitro pogasili, je lastniku povzročil za okoli 1.500.()()() tolarjev šktxJe, Pi> vsej ve ijeincwil jedo ptTŽara prišlo zaradi vAlgažagíwirK'. Dan odprlih vrat policije Slovei\j o mo?no ogledati njihove prostore in se seznanili z oblikami policijskega dela. Med 11. in 13. uro Ixído v bližini Druge osnovne šole oziroma na športnem siadionu pripravili šc nekaj zanimivosti, med drugim prikaz praktične uporabe policijskih službenih psov. ogled helikopterja in opremo posebne policijske enote. S splavom v kamen Rmimirjo« n. oklohra - V soboto okoli 16. ure seje pri spustu s splavom po reki Savinji pri îrmanovi brvi v Radmirju huje pt^škodoval 52-letni IV1..I. iz Proda. Do nesreče je prišlo pri trčenju splava v večji kamen. Privedite obdolženca, prosim! hisilna privedba dveh občanov Šoštanja k so(hiikii za i)rekrsko. o kateri se je razpisal eden od slovenskili dnevnikov jc sprožil vprašanje, kdaj sodniki za prekrške lahko posežejo po tej možnosti Miiena Krstić - Planine CXÎgovorc snv) piskali pri predstojnici Sodnika za prekrške Velenje Natlji Vrbic. Ta je v pogovoru z nami pc^sebej naglasila, da se za tako možnost odkîCajo «xl nik i .samostojno, Okoliščine, na podlagi katerih se tako odU>čajo. pa se ixl primera do primera raziikujejo. Kako Kodnik zû prekršek prav' zaprav vodi posfopek? -Ko sodnik prejme predlog za uved no postopka o prekršku, glede na težo zadeve oceni, ali Ik) voáú skrajšan ali redni posto-pek. V skrajšanem postopku izda (xiločbo o prekršku brez zaslišanja obdolžcnca. V rednem postopku pa olxlolžcnca povabi na zaslišanje.« S C mora v um primeru ob-dottenec zaslišanju obvezno od-zvait? -Sodnik ima na voljo dve možiK'isli. Lilikose odloči, da ga Iv vabil tako. da ga bo opozoril na lo, da bo. če se vabilu ne Ito ixizval oziroma če Izt^stan-ka ne Ik» opravičil, izdal odločbi» brez zaslišanja. Lahko pa mu pošlje tudi vabilo z grožnjo, v katerem ga opozori, da bo v primeru neudeležbe zoper njega odrejena prisilna privedba.« Kaj s$ z^odi, Če se obdolteni ne odzove vabilu z groinjo aH iz-oxianka ne opraviči? Ali t/ni-gačei včasih se da sprejemu va-bila tudi spretno izognili? «V takih primerih bo sodnik -ob upoštevanju ostalih okoliščin -ocenil, ali bo izdal od red lx> za prisilni pri vod tn t iúco zagotovil obdolženčevo navzočnost v postopku. Pri lem vsak sodnik .samostojno ocenjuje okoliščine, ki.sood primera do primera različne, čeprav včasih navidez izgledajo podobne.« (Jdrtdbo za prisilno privedbo pošljete potivistomf »V odredbo za prisilni privcnl sodnik navede ime in priimek osebe, ki naj sc privede, Ziidevo. zaradi katere naj se privede, in tudi čas, v katerem naj se privede, Za izvršitev te odredbe pa ni pristojen scxlnîk ampak pi»lieija,« Ali se tahko policisti^ iíúdar ob» dolienca v pnornialnih»Uradne ure so vsako sredo od 14. do 17. ure. takrat je policist tam ali v bližini. Vodja policijskega okoliša pa je prisoten na terenu, in to pet dni na teden po osem ur dnevno. V Času uradnili ur lahko občani tudi pokličejo. Telefonska številka jc 898 43 ^4. Ker pa je klic preusmerjen na policijsko postajo v Velenju, noben klic tudi mimo uradnih ur ne l>o ostal brez odmeva.« Ptilicisli ÍÍO. to zdaj ugotavlja-jo tudi Si^šlanjčani, (^krepili svojo prisotnost v mestu, pripravili pa ludi nekaj aktivnosti, skale-rimi Š(^štanjčane seznanjajo s svojim delom. Naslednji mesec bodo sodelovali na okri'kgli mizi. ki jo pripravljata Las In Občina Šoštanj, na njej pa Ixxlo govorili o drogaíi. ki ludi za Šoštanj žal niso tujka. Pomagali bodo pazniki (ivajaiije modrih con v delu eentralnili predelov mesta Velenje Milena Krstić * Planine_ Velenje - Včeraj (sreda, 15, oklobra)je v tako imenovani ami B začel veljali nov parkirni režim z modrimi conami. V tej ami so postavili tri parkirne avtomate, dva na Trgu mladosti in enega oh parkirišču za Šolskim centrom. Obenem že poslavljajo tudi parkomate v coni A. kjer bodo minlre cone uvajali postopno, uvedli pa do 24. oktobra. Pri rokovanju s parkirnimi avtomati Ix^do voznikom pomagali premagovali zadrego ot^činski pazniki. »Ti so se na lo dobro pripravili. CJd prvega dne uvajanja pa potem vseskozi bodo v neposredni bližini. Pomagali bodo tako z nasveti kol pri samem rokovanju s parkomati zato» da l>i postop- ki na parkiriščili potekali hitro in brez zapletov,« pravi Šef službe občinskega nadzora v Mestni ol*»člni Velenje Rudi Vuzcin, Ib pa bo samo del nalog, kijih bodo pazniki Imeli na območju modrih con. Njihova osrednja naloga lxi spremljanje stanja na posamcznili parkiriščih (zasedenost. prosta parkirišča). Informacije o tem bodo posredovali ot^čanom. da bo pretok hiier in da bo potekal s čim mani zapleti, TV SPORED 19 ČETRTEK, 16. oktobra PETEK, 17. oktobra SOBOTA, 18. oktobra NEĐEUA, 19. oktobra PONEDELJEK, 20. oktobra TOREK, 21. oktobra SREDA, 22. oktobra SLOVENUA 1 06.30 Odmevi 07.00 Dobro juin? 09.00 Poročila 09.0Ô Povest o dobrih ljudeh 09.55 Zgodbe iz školjke 10.35 Barvejeseni 11.25 ZgoOba o telesu, 2/6 11.50 Suha veja, tvtgra 13.00 Poroiila, šport, vreme 13.20 Čez planke: Finska 14.30 Mariana Upovâek, ponret 15.25 Svetovni izzivi 15.55 Mostovi 16.30 Poročila, šport, vreme 16.50 Nd liniji 17.25 Petfček, 21/26 17.45 Alica, kuli. magazin ia05 Ženil 18.35 Risanka 19.00 Dnevnik, vreme, ^pon 20.00 Tednik 21.00 PrviindrugI 21.20 Osmi dan 22.00 Odmevi, šport vtBme 22.50 Iz klasičnega arhiva: Leonid Kogan 22.55 Glasbeno potovanje po Rusiji. 2/5 00.00 Zenil 00.35 Osmidar^ 01.05 Dnevnik 01.50 Tednik, ponovitev 02.45 Iskanje enookega slimmyja. amer, film 04.10 Koncert Lucky Cupkis 05.15 èpoitrwIJm SLOVENUA 2 07.10 Telelekst 06.30 Mostovi 09.05 Dobro tutn? 11.05 Tv prodaja 11.35 VIđeostrani 15.05 Tv prodaja 15.35 lzvir(n)( 16,05 Pomagajntosi 16.35 Dežele sveta, 3/10 17.30 MeslecePeyton,79/114 18.00 Iz našiti krajev iai5 Na obisku 18.45 Primorska kronika 19.00 Videos potnice 19.45 Kniigamer^e briga 20.05 Goli pianist ali mala nočna muzika. Iv priredba 22.00 Živeti svoje življenje, franc. (b lilm 2a26 Praksa, 13/22 00.05 Dnevnik zamejske tv 00.25 Videos potnice 01.10 VIdeostrani 07.00 Dragon Balt, ris. senja 07.30 Super punce, ris. serija 07 55 RIckILake 08.45 Nova ljubezen. i>ad. 09.40 Skrivnost ljubezni 10.30 Tv prodaja 11.00 čudežživljenja, nad. 11.50 Maščevanje je sladko, nad. 12.45 Tretja Izmena, nan. 13.40 Tv prodaja 14.10 RickiLake 15.00 Mašćevanje )e sladko, nad. 15.55 Čude2 îivlienja nad. 16.55 Skrivnost ljubezni, nad. 17.55 24 ur-vreme 16.00 Nova liubežen. nad. 19.00 24 ur 20.00 Trenja 21.30 Parčkanje. nan. 22,15 Allas, nan. 23.10 XXL premiere 23.15 Zahodno krilo. nan. 00.10 24 ur 01.10 NoCna panorama kmmMn <7 46 M 09.00 POPCORN.ponovitev 10.20 Vabimo k ogledu 10.25 Odprta tema; Kakina je prihodnosi slovenskega hmeljarstva?, ponovitev 11.25 Najspotdneva 14.00 Videoštrani 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 UsNanaimo skupaj, otroška oddaja. 3. TV mreža 18.40 Regionalne novice 18.45 Najspotdneva 18.50 Videostrani 19.55 Vabimo k og fed u 20.00 70 let LOŠKIH TOVARN HLADILNIKOV, posnetek slavnostne akademije 20.45 Vredno lestOQili noter. obisk v muzeiu 21.15 Regionalne novice 21.20 Najspotdneva 21.25 Vabimo k ogledu 21.30 Žteverjan 2003, posnetek 2. dela 22.30 Vabimo k ogledu 22.35 Najspotdneva 22.40 VIdeostrani SLOVENIJA 1 07.00 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.05 Kaj je moje. 3/15 Od.20 Risanka 09.25 Petrček. 21/26 09.40 Nailniit 10.15 Zenit 10.45 Izobražealna oddaja 11.05 Mladi virtuozi 11.20 Avtoportret: Vida Žabci 12.05 McLeodovlhčen, 2/22 13.00 Poročila, šport, vreme 13.35 O živalih in ljudeh 14.05 Vsakdanjik in praznik 15.05 Prviindrugi 15.20 Osmidan 15.55 Mostovi 16.30 Poročna. Šport, vreme 16.50 Divja mačka, 12/13 17.15 Iz popotne torbe 1740 ^ita poirotja znanosti, 1/15 18.30 Žrebanje d^e^ice 18.40 Risanka 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Najšibkejši čten, kviz 20.50 Izsiljevanje, diplomsko delo AGRFT 21.20 Homo luristicus 22.00 Odmevi, Šport, vreme 22.50 Polnočni klub 00.10 Skrila podro5ja znanosti, 1/15 01.00 Dnevnik, ponovitev Ot.45 Izsiljevanje, diplomsko dekl AGRFT 02.15 Homo luristicus 02.40 Zakleta palača, amer, film 04.50 Kvinton. koncert SLOVENIJA 2 07.10 TeteteksI 08 30 Mostovi 09,10 Dobns jutro 11.10 TvproOaja 11.40 Videostrani 14.50 Tvprodaja 15.20 Kontrapunkt 16.20 Na Luno. 1/2 17.35 Meslece Peyton, ean 14 18.00 Iznaših krajev 18.15 Viczajurla 18.35 Miniature 18.45 Primorska kronika 19.00 Videospotnue 19.45 Knpga mene briga 20.05 Resnični želeli ste. mllord 21.00 Futurama, 5/13 21.20 Vrzi kocko, 5/6 22.05 Krvava Mane. amer, tlim 23.50 Slovenska jaz2 scena 00.40 Praksa. Î4/22 01.25 Videospotnice 02.10 Dnevnik zamejske TV 02.30 VideosUani 06.35 07.00 07.25 08.15 09.10 10.00 10.30 11.20 12,15 13.40 14.10 15.00 15.55 16.55 17.55 16.00 19.00 20.00 2Í.50 22.20 23.15 23.20 01.05 02.05 Dragon Bal, ris. serija Super punce. ris. serija Ricki Lake Nova ljubezen, nad. Skrivnost ljubemi, nad. Tv prodaja Čudež življenja, nad. Maščevanje je sladko, nad. Trenja, ponovitev Tv prodaja Ricki Lake Maščevanje |e sladko, nad. Čudež življenja, nad. Skrivnost ljubezni, nad. 24 ur • vreme Nova ljubezen, nad. 24 ur Tombfíaider. amer, film Pazi. kamera! T^csaški mož postave, nan. X)(L premiere Veščina shaotina, hongk. Í, 24 ur. ponovitev Nočna panorama kMBlI 27 49 09.00 Dobro jutro, informativno- razvedrilna oddaja 10.00 Vabimokogledu 10.05 70 let LOŠKIH TOVARN HUDILNIKOV. posnetek slavnostne akademije 10.50 Najspotdneva 14.00 Videostrani 17.55 Vabimokogledu 16.00 Miš maš. otroška konL Oddaja. 3. TV m raža 18.40 Regionalne novice 16.45 Najspotdneva 18.50 Videostrani 19.55 Vabimokogledu 20.00 Lokalni utrip Celja in okolice 20.35 Regionalne novice 20.40 Znani obra? Ježe Ograjeniek 21.20 Najspotdneva 21.25 Vabimokogledu 21.30 Odkrito ni skrito, 3. TV mreža 22.15 IzoddajeDobrojutro 23.05 Vabimokogledu 23.10 Najspotdneva 23.15 Videosriani SLOVENIJA 1 06.35 Teieteksi 07.00 Odmevi 07.30 Zgodbe 12 školjke 08.00 Teierime 08.05 Poveslodobrililjudeh 09.05 Moj mali vražič^ indijsko kanad, ti Im 10.35 Gimnazija sbtih src. 17/26 11.15 McLeodovi hčeri. 4/22 12.00 Tednik 13.00 Poročila, šport, vreme 13.15 Videostrani 13.35 Smer vesolje, 11/26 14.00 Polnočniklub 15.10 Najšibkejšičlen, kvfz 15.55 Sbvensld utrinki 16.30 Poročila, šport, vreme 16.50 Na vrtu 17.15 Ozare 17.20 Zgodba o telesu, 3/6 17.40 Aipe. Donava. Jadran 18.10 CebelcaMaia, 7/26 18.35 Risanka 19.00 Dnevnik, vreme, špori 19.30 Šport, vreme, magnet 20.00 Festival narečnih popevk 2003. prenos 21.30 Avtoportret; Osman Oogič 22.15 Trend 22.45 Poročila, šport, vreme 23.15 Podrjéo,4/13 00.05 Blisk in strela, amer film 01.55 DnevniK ponovitev 02.30 Na vrtu 02.55 Gina fn Molly, amer, film 04.50 Liga prvakov v rokometu, Celje Piv. Laško. Redbergslids. posnetek 06.25 Zgodba o telesu. 3/6 SLOVENIJA 2 07.10 Teleteksi 08.00 Tvprodaia 08.30 Mostovi 09.00 Videostrani 10.00 Frasler, 6. del 10.20 Pogled z balkona. 4/6 11.10 Nenavadne prigode Twistovlh. 21/26 11.40 Kadilci pozor!, kontaktna oddaja 12.30 Tvprodaja 13 00 tumorske zdrane. gledališče 15.50 Zelene širjave, nem. film, l.det 17.25 Celje: liga prvakov v rokometu, CeliePiv. Laško : Redbergslids. prenos 19.00 Videospotnice 19.45 Knilga mene brfga 20.00 Po8ksdzbalkona,6/^ 21.15 Zabavejeenkrat konec. am. f, 23.10 Sobotna noč 01.10 Dnevnik zamejsketV 01.30 Videospotnfce 02.15 Videostrani > _ 08.00 08.08 08.30 08.40 09.05 09.25 09.35 09.45 10.10 11.15 11.30 12.00 12.55 13.50 14.40 15.35 17.15 17.20 19.00 20.00 21.10 23.25 01.40 02.40 09.00 09.40 09.45 10.30 12.00 18.55 19.00 19.40 19.45 19.55 20.00 20.30 21.00 22.30 22.:^ 23.05 23.10 Naš mali svet ris. senja Obuti maček, ds. serija Mjav! Mjavl. ris. senja Vrt)ja vas, ris. serija Malinjidol, ris. serija Katka in Orbi. ris. serija Moj prljat^j Roki, ris. serija Hikarian, ris. serija Tnje medvedki, ns. film Mali helikopter, ris. serija Glave a. nan. Šolska košarkarska liga Preverjeno V naislabšem primenj Močno zdravilo, nan. Mladi Indiana Jones, am. f. 24 ur • vreme Dert)i. kanad, film 24 ur Lepo je biti milijonar Instinkt, amer, film ZimavBartimoru. amer. f. 24 ur. ponovitev Nočna panorama itmD 27 4« 9Z Miš maš. ohoška oddaja Vabimo k ogledu Znani obraz; Jože Ograjenšek Naj spot dneva Videostrani Vabimokogledu Ustvarjaj mo skupaj, otroška oddaja Naj spotdneva Videostrani VabirTK) k ogledu 1214. vrv magazin, reg. - informativni program Lokalni utrip Ce^ja in d; 3 plus 6 16.35 Žr^anje Astra 16.45 Risanka 1900 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Komisar R«, 3/15 20.55 Gospodarski izzivi 21.25 Podoba podobe 22.00 Odmevi, šport, vreme 22.50 Knjiga mene briga 23.10 Skrivnosti 2ai5 Soumpart(.4/14 23.40 Junaki divjine, 3^5 00.30 Podoba podobe 00.55 Dnevnik, ponovitev 01.40 Gospodarski izzivi 02.10 Trend 02.35 Studio city 03.30 Končnica 04.30 Športni filmi SLOVENIJA 2 07.10 Teletekst 06.30 Slovenski utrinki 09.05 Dobro jutro 11.05 Tvprodaja 11.35 Videostrani 12.10 Tvprodaja 12.40 Sobotnanoč 14.40 Resnični želeli ste. mik^rd, 3/6 15.25 Pndi pogledat raj, amer. f. 17.40 Nenavadne prigode Twistovih, 22/26 iaiO Štafeta mladosti 19.00 Videospotnice 19.40 Vlczajurfa 20.05 Končnica 21.10 Studiocity 22.05 Na Luno. doku m. oddaja 22.55 Brane Rončel Izza odra 00.20 Praksa, 1&/22 01.00 Videospotnice 01.40 Dnevnik zamejske tv 02.05 Videostrani 07.00 Act«n man, ns. senja 07.30 Super punce. ris. serija 07.55 Ricki Uke 06.45 Nova Ijubezer^. nad. 09.40 Skrivnost ^ubezni. nad. 10.30 Tvprodaja 11 00 čudež življenja, nad. 1150 Maščevanje je sladko, nad. 12.40 Športna scena 13.40 Tvprodaja 14.10 RickiLake 15.00 Maščevanje je sladko, nad, 15.55 Čudež življenja, nad. 16.55 Skrivnost IjutKzn I, nad. 17.55 24 ur-vreme 1600 Nova ljubezen, nad. 19.00 24 ur 20.00 Pod eno streho, nad 20.55 Sedma nebesa, nan. 21.50 Urgenca, nan. 22.45 )Ccev ste že dovoli stan in izkušeni, da se laiiko odločite samostojno, brez da bt ob tem trepetali. kaj si bodo o vaših odločitvah mislili drugi Devica s Čeprav se boste na m kiipije ttudill, da sevam ie ne bi bilo Ireba ?loliù tehničnih opravil, dolgo ne boste mogli bežati od obveznosti, ki so se nakopičite. Sicer Imate še eno možnosi, lo pe je, da si umislite mojster, ki bodo stvari uredili namesto vas. Ob tem krep((0 ^^^^ premislite, aii so stroški, ki bi s tem retail, res potrebni. Znani ste po tem, da se, ko se sh/ari lolite tega lotile tako temeljito, da skorajda ne more priii do r^pak. Res pa je. da si boste moiali povsem drugače razporelati čas. Sedaj vam ga ogromno spolzi skozi prste Tehtnica Imeli boste vsak dan večje m bolj obsežne r^čn« za prihodnost 2de-losevambo. dasíenačistopravfpoli.daiihíudiuresničite Potem 4 p3 se boste nenole zapletli v prepir z neko zelo pomembno m vpiiv-r>o osebo, ki sevam lata sploh ne bo zdela In ko boste začeii dobivati polena pod noge. bosle kmalu ugotovili kdo je povzročil plaz. A se ne bo dalo kaj veliko popraviti, saj bo zamera precejšnja âlo se ne čudile, če ponoči nikakor ne boste mogli spati, tudi če boste dolge ure šteli ovčice. ikerpiion . " ^ že nekaj časa se vam zdi, da je napočil čas za spremembo. A se r* nekako lar ne bosle mo^i odločiti, da bol naredili odločilen kor^. ^■p^ Potem pa se vam bo zgodilo kar samo, brez da bi vi pokazali pravo ^nyÊS voljo. Ko boste vrženi v to. da bo ?eba začeti plavati, boste lo tudi ^^^I^J storili. In 10 brez težav. Čeprav se lahko zgodi, da vam jomalo zagode zdravje. Zato pa^te. kako živite. Povolj počitka, pa tudi gibanja na svežem zraku. bc$ie že kako poirebovaii. Pa ludi vitamine tn nasploh zdravo prehrano, ki sie jo v zadnjem času kar malo zanemarili. Strele« s Vejij cesli pri t>ivj5i asnovni šoli, na njih pa ponujali najrazličnejše btago: i/delice suhe robe, domaOe pele tn njej sosednjih občin (foto: tp) Sola ZH sladkorne l)oliiike Moziiju-Diahcioloska amtJU« lanta in Klub sladkornih t^otni-kov Zgornje Savinjske doline sto v pn>'vU>rih rosia>Tacije (Saj v Mii/jtju pripravila žoto xa slacl-komc bolnike. Icma družířiijajc: možganske kapi in srčno-žilna občutenj ii. Po i/iaišnjuU s lovrvUK' spo-mliKlanskcštilcddovmalihsku-pinah onK^giîCa nino^^ prislncj^i slik nicd Obcbjcin in bolniki 1er s tem precej pripiMiwre k di^bre-mu /nanju VixJcnja 1er piwiiava-ríja slaclkimic bolei'ni- Šolo ?;i sladkorne bolnike so ziiéeti v ptiiwdeijek. konùili pa jo t>odo v iKlck, ko bo dr. Manili í/BiMni5niccTopiMiica pwtoiit o krvnem prilisku kot zanemarjenemu sovražniku sJcvilkaena, Predavanje lx> začet oh uri. Tako kot vćds/ft (foto: Oregor Katíč, Novi tednik) Pomen zdravega prehranjevanja Slovenci se nezdravo prcliranjujcmo, Bolezni srca in ořllja, rak in sladkorna bolezen,predstavljajo večino bolezni, zaradi katerih Slovenci prezgodaj zboievamo in umiramo. Bolnišnično zdravljenje Ireh bolezni je dolgotrajna, v večini dosmrtna raba zdravil, pogmia odsotnost iz dela ali posledično trajna invîdidnosl, predstavljajo veliko finančno, stalno rastt^e breme za drŽavo. Različne kronične bolezni imajo svoj začeiek že v mladosti. Na nastanek in razvoj teh bolezni močno vpliva nezdrav način življenja, kjer ima nepravilna prehrana, tako po količini kol po sestavi, vodilno vlogo. Z zdravim načinom življenja in z zdravo prehrano lahko varujemo in sočasno preprečujemo íievilnc dejavnike tveganja za nastanek kroničnih bolezni (zvišan krvni itak. zvišan hote^tcrr^l in zvišan sladkor v krvi, debelost) in bolezni same (srčno žilne bolezni. raka, sladkorno bolezen in druge). Zdravo prehranjevanje, redna telesna dejavnost in ogibanje razvadam, kot so kajenje, čezmerno pilje alkohola in uživanje drugih drog predstavljajo ključne korake k boljiU^mu zdrav- ju Slovencev. Zdravsheni dom Velenje v sodel(»vanju s CIN-Dl Slovenija vam bo skupaj z rcsias racijo MAMI v Nami od 20. 10. 20a3 do 26. 10. 2lH)3 pripravil »ZDRAV KROŽNIK«, ki bo vseboval ogljikove hidrale» beljakovine in mašč(5be v ugodnem razmerju. Vabljeni 1 Ideja xa hitri meniš četrtek. U.1Q. piščanec, peien mlad krompir, paradižnikova solato Petek. 17.10. ^goioi, testenine, ^»lata Ponedeljek. 20. 10. ^ocvrt sir, riž s Šampinjoni, belina solata Torek. 21.10. «Svinjska pečenka, ^ortelini v solati, kremna rezina Sredo. 22. 10. ^pasu1|, čokoladne palačinke Četrtek. 23. 10. «/pečena rebra, prafen krompir, lelena šolalo Petek. 24. 10. ocvrti konelonf s šunko in sirom, dušen riz, solato PonecJdjek. 27. 10. ^p les kavi to, ^pommes frites, zelena solato Torek. 28. 10. mesna rizota, radlĆTjaičko, ^kompot Good SrecJû.29. 10. ^ocvrt sir, riž s šampinjoni, željna solata Četrtek. 30. 10. puranjo stegna I bučkami ai i olivami, ^n|oki s parmezanom ^mešana soloto Legenda: pripravil«»* Hanmt lnihar|cis Zo okusnejšetcosiio pnpofo^mo. de okus onrie^o sira dodolno obogoHic $ ioiorsb omogo oil ïïifljcftRo Good. Dober rek> Već o pripravi: www.era>si v Erinih preda|alnah; Supermarket V NC Era Tržnica, Standard Živila, Neiko, Prehrana SoitMli Dolina Živilo Možirj^ Samopostrežno Mozirje OBJAVE 21 Kdaj - kje - kaj Ccilick. l(i. oklobra 9.00^1200 in 14.00^1700 Galena KC IN Velenje Galerijska posvetovalnica 10.00 Knjigama Mladinska kjiiiga. Velenje: Knjižna čajanka Ća ne bomo brali, nas bo pobralo (Tone Pavček) 16.00-18.00 Ljudska univerza Velenje Prireditve v tednu vseiivljenjskega u&enja Predstavitev študija na daljavo mo Knjižnica za mladino {Prelemova 8, Velenje) muntmedijska predstavitev Sadako hoče živeti in papirni ie rjavi 17.00 Velenjski grad Klepet pod arkadami: Klepetamo s prof. Vinkom Šmajsoni 17.00-19.00 ljudska univerza Velenje Prireditve v tednu vseiivljenjskega učenja PredstavKev programa Predšolska vzgoja 19,00 Gosišče Lipa v Šaleku Bridge za slare in mlade Informacije: 03/69962 38. 031/881 3S5 19.00 Knjitnicazaodrasld {Titovtrg 5, Velenje) Pogovor z znanim zagrebškim rocker je m» članom Grupe 220, in pesnikom Dragom Mlinarcem ter pisateljem Robertom Mlinarcem Velenje Mednarodna konferenca partnerskih mest in mladinska konferenca Konterencâ bo potekala do sobote, 18. oktobra. Petek, 17. oktobrd Od 8 ure naprei Center Velenja (vbiižini sodišča) Redni mesečni sejem 18.00 Knjltnca za mladino Prešernova 8, Velenje) Cool knjiga: najstniki o sebi in knjigi Tokratna cool knjiga: Ta tanka črta (Vlvienne Joseph) 18.00-19.30 Ljudska univer:a Velenje Prireditve v tednu vseživljenjskega učenja Ustvarjalna likovna delavnica 2 Urško Stropnik Sobota. 18. oktobra Qd 8. ure naprej Center Velenja (v bližini sodilča) Redni mesečni sejem # • # Dr. Jùsip )/osnÍBk (Arhiv Muzeja Ve/enje> Zgodilo se je ocl 17. clo 23. oklohra - 17. oktol^ra leta 1991 jc zaicio stavkali tudi okoli 620 dclavccv in učiteljev osnovnih takratne občine Velenje; - na danaSnji dan leia 1996je na 15. bienalu industrijskega oblikovanja v Ljubljani mednarodna žirija podelila Janezu Smcrdc-Iju in Tonetu Holobarju častno nagrado I cog rada kol priznanje odličnosti v grafičnem oblikovanju za oblikovanje (»orenjcvcga pralnega stroja: - v nedeljo, 18. oklobra 1959, so v Paki pri Velenju svečano odprli novo šolo in skupaj s transformatorsko postajo tudi daljnovod med Šalckom in Pako; - 18. oktobra leta 1996 so v Rdeči dvorani odprli prostore 'Ibrisiično informacijskega cenira Velenje; - 19. oktobra leta 1995 so v Andrejevem domu na Slemenu odprli razstavi) slikarja Jožeta Svetina. V kullurnem programu je sodeloval oktet Zavodnje in operni pcvec Franc Javomik: - 19. oktobra leta 1998, koje Vegrad pričel gradbena dela pri jygradnji nove čistilne naprave v 'Ifermoelektrami Šoštanj, je Brane Oblak poslal trener nogomela^vvelenjskega Rudarja: - 20. oklobra leia 1998 seje pred lokalnimi volitvami v stari scslavi /adnjiČ sestal .svet Mestne občine Velenje; - leta 1999 je na današnji dan ljudska univer/a Velenje 7. izidom zbornika in s proslavo v velenjskem domu kulture zaznamovala 40-letmco svojega delovanja: - 21. oktobra leta 1911 je na VL<;olah pri Slovenski Bislrici umrl i>oštanjski rojak, pisatelj, publicist, politik in sk)venski narodni buditelj 19. stoletja, dr. Josip Voi^njak; ' od 21. do 31. oktobra leta 1985jebil vvelenjski Rdeči dvorani že 10, liišni -sejem Gorenja, ki so ga obiskali tudi številni ugledni gostje iz političnega in gospodarskega življenja nekdanje države: - 21. oklobra leta 1989 je bila v Zavodnjah ustanovljena stranka /elenih Velenja; predsednik stranke je poslal Vane <'»oSnjk: - 21. oktobra tela 1999 so dclavci osnovne Sole Gorica v dvorani velenjskega doma kulture pripravili kviz Rad imam svoje mesto, na katerem so sodelovali učenci vseh velenjskih <ïSnovnih i5ol; -22. oktobra lela 1993 sose Delavska stranka Velenje, SDU Velenje in SDP Velenje na programsko-volilni konfcrcnci v dvorani velenjske občinske skupščine združile v novo stranko z imenom Združena lista socialnih demokratov Velenje; predsednik stranke je postal današnji velenjski župan Srečko Meh; - 22. oklobra leta 1995 je na državnem prvenstvu v malem maratonu v okolici Ptuja zmagiila Velenjčanka Slavica Poznič; - 23. oklobra tela 1997, ko je v reki Paki zaradi zastrupitve poginilo več kot 50(K) ribje na festivalu neodvisnega íílma Slovenije v konkurenci dokumentarnih 111 mov zmagal film velenjskih avtorjev (ĆonkaŠa in Kijajiča) z naslovom Basist in njegova zgi^dba o potopljeni vasi Družmirje. ■ Pripravtja: Damijan MjajiČ 8.00-1200 Cankarjeva ulica, Velenje Drobtinica - Prodaja kruha l^upičekod prodaje bo namenjen za solsko prehrano socialno ogroženih otrok 9.00-13.00 Cankarjeva ulica v Velenju Kostanjev piknik ZLSD Velenje Zabavala vas bo Natalija Verboten 9X10 Šolski center Velenje 3. Taekwon-do Velenje Open 1000^12.00 in tfi.O0-17 0Q Oom kulture Velenje, mala dvorana Intenzivni seminar hip hopa z Aleéem G of rš kom 10 00 Telovadnica Šolskega centra Veler^e, košarkarska tekma Pionirji 92, 7. krog KK Velenje: Kš Mario Primorac 17 00 Mestni stadion Velenje Nogometna tekma 2. SNL NK Rudar:NK Brda I\edclja. 19. oktobra loop-12.00 Dom kulture Velenje, mala dvorana Intenzivni seminar hip hopa z Aleiem G ori s kom 16.00 Telovadnica Šolskega centra Velenje, košarkarska tekma Mladinci )l. SKL,4. krog KK Velenje :KKAlpos Kemoplast âenijur Polu dc liťk. 20. <>klol)ra 18.00 Skupščinska dvorana Mes^e občine Vetenje Poslanski večer Bojana Kontiča, poslanca ZLSDvDZ RS Gostje večera bodo: Nesli Žgank, dr. Ua^až Kmecl, mag. Ivan Marin, dr. Milan Ževart 19 30 prostori MC - Foitova 2, Velenje Humanitarno druitvo Lotos in Ramaton obvešča obvešča, da potekajo vsak ponedeljek srečanja, meditacije, enkral mesečno pa tudi predavanja Torek. 21. oklohni 17,00 Ljudska univerza Velenje Predstavitev programa Fotografska delavnica za amaterje Sreda, 22. oklobra 16.00-19.00 Inlersoar Velenje Praznujte z nami prvo obiBtnIco InUrspara Velenje 17.00 Knjižnica za mladino (Prešernova 8, Velenje) Špeline ure pravljic: Ali se ne počutiš dobro, Poldek? (Amy Hest).Moi dehiik je lahko balon (Ela Peroci) Čctrick. 23. oktobra 16.00 Vetenjskigrad Predavanje: Velenjski parki -vpliv poškodb na vhalnost okrasnega drevja 16.00 -19.00 Interspar Velenje Praznujte z nami prvo obletnico Interspara Velenje 19.QQ Knjižnica za odrasle (Titov trg 5, Velenje) Kaj lahko storimo za lastno zdravje: Predstavitev tahe^o čaja, njegove sestave ter način uporabe 19.30 Oom kulture Velenje Gledališka predstava - Beli gledahskj abonma Mestno gledališče ljubljansko Reko Lundán: Vedno se kdo izgubi X Soisk center Velenje Dan odprtih vrat Šolskega oentra Velenje Zd dodatne infnnnacije o pnredi^ah in dogodkih laliko pokličete Turistično-inforniacijski In promocijski center Mestne céčlrie Vfeienje (03-897-64-66). ZarBdi obnove Rdeče dvorane Izvaja T1C Velenje osnovno informacijsko dejavnost v rdečem kiosku na parkirišču pred Rdečo dvorano vsak dan med 9. In 13. ter 15. In 18. uro, SIcer pa ima TIC začasne prostore v domu obrambe na Kopališki ulici 3 v Velenju. Izposoja koles: 100 SIT za uro najema. AVTO VELENJE TEHNIČNI PREGLEDI, TRGOVINAIN STORITVE 0.0.0. KOROŠKA CESTA 64. 3320 VEtEřiJE No izredno dobri lokodjl v Velenju, poleg tehničnih pregledov, oddamo v najem poslovni prostor v izmeri 150 m, namenjen za ovtoservlsno, vulkanizersko oli podobno dejovnost. Pisne ponudbe pošljite na naslov: AVTO VELENJE aO.O.; KoroSko c 64.3320 Velenje Kapis d.0.0. Mednarodno podjetje za proizvodnjo In proda/o kablov Novo Celje 8.3301 Petrovče. tel.: 03/713-10-00 Fax: 03/571-53-93. E-mail: kâpl5@kâpis.sl, splet: wv/w.kâpis.sl Podjetje KAPIS d.0.0. razpisuje prosto delovno mesto za vodenje in nadziranje proizvodnje kablov v Tomislavgradu v BIH. NAMESTNIK DIREKTORJA ZA TEHNIČNE ZADEVE Pogoji; - VII. ali Vlll. stopnja izobrazba elektro ali strojne smeri - 5 ' 10 let delovnih izkušenj - akth/no znanje tujega jezika (nem aH ang) ' izpit B kategorije - starost do 45 let Delovno razmerje se sklepa za nedoločen čas s polnim delovnim časom, s šestmesečnim poskusnim delom. Pnjave na osebni pogovor po tel: 03/7131000 (ga. Sabina Plahuta). Kandidati naj na pogovor prinesejo življenjepis. GIBANJE PREBIVALSTVA Upravna enota Velenje Poroke 50-let skupnega zakonskega življenja sta praznovala zakonca Marija In Jožef ZUPANC iz Velenja, GraškoQorska C. 36. Smrti Dragotin Pečar, roj. 1937, Sodrež 2; Terezija Kramer, roj. 1927, Lc^e 8;JulijanaPuncer, roj. 1934, Šmartno ob Paki 62; Veronika Rosenszrin, roj. 1951, Laze 19 a; Franc Gutenberger, roj. 1919, Zaćrel 59; Bartara Tergfav, ro). 1925, Polzela 205; Gabrijela Piešnik, roj. 1922, Topolšica 203; Ivan Jošt, roj. 1929, Velenje, Celjska C. 30. PROGRAM PRIREDITEV OBČINSKEGA PRAZNIKA ŠMARTNO OB PAKI Petek, 17*10. ob 14.00 uri pri prostorih društva upokojencev meddruštveno tekmovanje upokojencev za pokal Občine Šmartno ob Paki $obotfi,18.10.ob14.00 uri pri Mladinskem centru Šm./R pobiranje in peka kostanja $obota,25.10. ob 14.00 uri V Gasilskem domu Šm./R - srečanje starejših krajanov v telovadnici osnovne šole Šm,/P - namiznoteni$ki dan s tekmo lil. rep. lige in Irobojem županov Nedeljo, 26*10. ob 8.30 uri V KD Gorenje šahovski turnir VS Sredo, 29. Î0. ob 12*00 uri V Podgoh otvoritev čistilne naprave €etrtel(,30.10. ob 13.00 vri pri Mladinskem centru Šm,/P MINI MARTINOV DAN Četrtelc, 6.1 K ob 18.00 uri slavnostna skupščina NK Šmartno ob 75-letnici Peteh,7.11.ob18.00uri slavnostna seja Sveta občine Šmartno ob Paki s podelitvijo priznanj in nagrad Soboto, 8.11. V Martinovi vasi pri železnišld postaji VESELA MARTINOVA SOBOTA TD od 8.00 • 9.00 start pohoda po Martinovi poti shod motoveteranov dalje razstava modelarjev LT degustacija mladiti vin letnik 2003 slikarska kolonija prikaz vaških običajev Martinov krst s predst. nove vinske kraljice od 15.00 - 21 .OOmartinovanje 2 VESELIMI ŠTAJERKAMl Nedeljo,?. 11. ob 10.00 uri slovesna sveta maša Soboto, 15.11. ob 19.00 uri v Mladinskem centru »POSTMARTINOVANJE« - degustacija vin, Izbor vinske kraljice, ples Nedeljo, 16*11.ob 16.00 uri v Kutoirnem domu Šm./P LJUDSKI PEVCI IN GODCI 1S.in 16.11. od 13.00 do 21.00 ure kleti odprlih vrat (Žibert - M. Vrh, Malus - M. Vrh, Rebršak - Slatina, Kugler-Mali Vrh) 22.UI23.11. od 13.00 do 21.00 ure kleti odprlih vrat (Rakun - Mali Vrh, Pokleká - Vel, Vrh, Kovačič • Mali Vrh, Kolar-Vel.Vrh) 29. m 30.11. od 13.00 do 21.00 ure Ideti odprlih vrat (Brišnik • Lokovica, Podgoršek - Mali Vrh, Faj- far • Slatina, Krajne • Podgora) Soboto, 22.11. ob 19.00 uri V Kulturnem domu Šm./P Gledališka predstava Šentjakobskega gledališča "ANA MIGRENA^^ od 8.00-12.00 od 8.00 od 9,00-21.00 ob 9,00 ob 14.00 ob 16.00 ONESNAŽENOST ZRAKA v tednu Od 6, oktobra 2003 do 12, oWobra 2003 niso povprečne dnewie koncentracije S02, izinerjene v avtomatskili postajah (AMP) na območiu Mestr« c^ine Velenie, Občine Soàtanj In Občine Šmartno ob Paki, nikjer presegaie mei-ne 24-ume koncentracije 125 mikro-g SO^/'mS zr^ka. MAKSmNE URNE KONCENTRACIJE S02 od 6. oktobra 2003 do 12. oklo&ra 2003 (v mikro-g S02/m3 zrakaj MESTNA OBČm VELENJE. URAD ZA OKOLJE IN PROSTOR n r( Ija-řf^říl III m Jíl. f».^.., 11 ddÏMriiifla, □ e.okt 07. oM BS.okt 09. oM Blû.oM DU. cM Hrokt me^ vređr>c)st 350 mlf^c^g $02jiri3 spre^lKro preseganj v Isiu 2003.80 mliD^g S02/Tn3 zrska OBVESCEVALEC KINO VELENJE v hotelu paka Sobota. 18,10.. ob 19.45 N&feljd. 19.10., ob 20.30 Pon..ŽO. 10. ob 17.30' {zadnja pred.) vsnMO(;()(;i\i bruck romantična komedija ReiijarTomShddyac; glasovi: Jim, Carrey Jennifer Aniston.doltina: 101 minut Petek. 17.10.. ob 2130 Sobota. 18.10., ob 17.30 Nedelja, 19.10..ob18.1S PI.O^K\KJI komedija Rezija: Oewey Nicks: vloge: Jason Sctîwartzman. Devon Sawa. Jason Segel Ćefrtek. IS, 10.. ob 17,30 Petek. 17.10., ob 19.30 Sobota. 18.10,, ob23.30 Nedelja. 19.10.. ob 16.30 Sreda. 22.10. ob 17.30'(2adiila prad.) Trije študenti so mojstn plonkanja, ki se ga ne morejo odreci tudi 48 dni pred diptemo kot edini način za pridobivanje znanja Ko pa jih pri tem odkrije nepriyut> Ijeni sošolec Ethan, jim postavi ultimat, ali jiti razkrinka ali pa mi; oni priskrbijo dekle Angek), s katero je obseden f^aloga študentov tako postane zeto zatitevna. zaključni izpit pa seveda zelo zanimiv. M\l\inO ITALIANO komediia Režija: Emile Gaugreautt: vloge: l^ke Kir-t^. Qonette; doliina: 90 minut Četrtek. 16.10.. ob 20,00 Petek. 17.10..ob21.30 drama Režija: Emile Gaugreauli; vloge: Uke Kir-by, GoneKe, dolžina: 90 minot Petek. 17.10.. ob 17.30 Sobota, 18.10.. ob 21.30 Ponedeljek. 20. 10, ob 20.00 - (zadnja predsti/a) Pod mostarskim mostom se za6enra pripoved o dveti sirotati. Amirju in Saniju, ki se doma težko preživljata, zato se starejši Amir odloči.da tnsta odpotovala v Sloven-jo k stricu in leti. ki sta brez otrok ;n lepo skrtŇta zanlu. Toda treba se bo pnlago-m. vkljuâtf v ďovensko življenje. Amir si kmalu najde dekie in službo, Sar^ pa, ki zek) pogreša svoje prijatelje iz Mostarja in niti ne ve. da v Sk)veni|i ni le na počitnh cah temveč za stalno, se ^prijatelji s Tomažem in... AMIÍRIŠK\ IMT\: POROKA komedija Režija: Jesse Dylan: vloge: Jasson Biggs, Eugene Levy, Seann William Sc^; dolžina: 103 minuti Tí3fek,21.10. ob 19.00 Id ob21.15-premiera pred slovenskim sta/lom Jtmova babica umira, in preden urnre, bi zek) rada vklela njeçovo poroko z Mc-hewlle. Morajo potiiteti in vsa dnjžina je na robu živčnega zloma, razen očeta, ki vsevprek deli nekoristne nasvete, Jimu pa priskočijo na pomoč njegov« prijatelji, predvsem Strtler, ki ga poroka zanj ma zaradi siriptrzet s fantovščine in poročnih družic. Bodo uspeli pripraviti poroko? SIIAKISCIHT avanturistična drama Režija; Gary Ross: vloga: Tobey Maqui- re. JeH Bridges, Ctins Cooper; dolžina: 140 minut Sreda, 22.10. ob 20.00-premiera pred slovenskim siartom Leta 1937 se je začela najveća kriza v zgodovini ZDA. Gospodarstvo se je sesulo in miâjoni so tnlf brez dela. Prav v tem (etu je usoda združila tri može:Jolihny|a Pollarda, moža brez priliodnosti, Char^ Howarda, miljonai)a, ki se mu je podrl svet ob izgubi sina, ter Toma Smitiia. kavboja, ki se je izgubil v dmgačnem svetu, ki ga je bil vajen. Ko se Clurtes odloči, da bo kupil konja, najame Topma, da mu izbe^ bodočega prvaka. Tom najde seablscuio-ta. težavnega konja, k) nikoli ni opravičil zmagovalne dedeščine v svoji i^. Za njegovega jahača najame Johnnyja, nekda- Kino nagrojuje naročnike Nasego casa j Izžrebali smo: Ivan Mlklavžin, Partizanska S9, Vetenje; Fanlka Lepko, Plešívec 29, Vetenje in Jože Drev, Lokovica 12 b, Šoštan) (potrdilo o nagradi prejmete po pošli). njega boksarja in težavnega mladeniča, in kmalu je jasno, da âa konj in jahač ustvarjena drug za drugega. Pot do zmag je odprla Začne se zmagovita pot konja, ki je obupanemu ameriškemu narodu prinesel upanje, ki ga je tako pnmanjkovalo. Rim ÍQ posnet po resnični zgodbi! m pi.\[\iNC \ii drama Petek. 17.10.. ob 20.15 Sobota. 18.10.. ob 18.00 Nedtíjd. 19.10., ob 18.00 in ob 20.00 VSMMOGOOMI BRlICli romantična komedija Petek. 17.10.. ob 18.00 Sobota. IS. 10..ob22M PI.O^KAKJI komedija Petek. 17.10. ob 22.00 Sobota. 18.10,. ob 20,00 MISi:k STIJART Lirni; 2 komedija Nedelja. 19.10.. ob 16.00 (Otr. mat.) I Ujiiski ( ikhis V DVKO-PO; OI)l*KI SKCi; drama Ponedeljek. 20.10. ob 19.30 Sreda. 22.10.. ob 19.30 Cena vstopnice: redne piedstave SOO SIT. premiere 900 SIT. otroške matineje 50Q SIT. Informacije in predprcdaja vstopnic tuđ za teden drt naprej: 698 2A 91 ! Rezervacij vstopnic ne sprejemamo! Pet let brezskrbnosti OBO 13 551 brezskitnh5@goreiiÍe.5í j wwwigorenjegroiv.œm Nagradna križanka AVTO IGOR d.0.0. Ćmova33a,Veienje Tel.: 898-69-3Q. 898-69-36 Del čas:vsakdanod8.do17.ure, sobota od 8, do 12. ure! . PRODAJA IN SERVIS VOZIL PEUGEOT • PRODAJA RABUENIK VOZIL - VULKANIZERSTVO -AVTOPRALNtCA •AVTOKLEPAR8TVO - AVTOLIĆARSTVO Ugodni krediti, leasing, menjava staro za novo... DO 31. OKTOBRA AKCMA! Dvojno varčni dizli! V Peugeotovih prodajnih salonih poteka akcija zelo ugodnih nakupov nekaterih Peugec^vih vozil z dizelskimi Hdi motorji. Peugeot 206 City 1.4 Hdi (3v) je lahko vas že za 2.100.000 SIT, z nakupom 206 SW* ali 307'' pa dobite tudi breiplačno klimatsko napravo, Števito vozil je omejeno Več o tehnobgiji Hdi poiščite na naši spletni strani' www.peugeot.si. Rešitve križanke pošljite najkasneje do 27.10. na naslov: Naš čas,d.o.o. Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom AVTO IGOR. Izžrebali bomo tri nagrade: kompletno čiščenje voala in dve praldični nagradi Iz butika F^ugeot. NAGRAJEMCI KAORADNI KRIŽANKE VEORAD, iitvalidska dejavnost družbeni standard, d.o.o.. TRGOVINA ANA. objav, v tedniku Naš čas 2.10.: 1. presenečenje: ROZIKA SKOK, Ror-jan 283. 3325 Šoštanj: 2, presenečenje: MARGARETA KURNÍK, Tomšičeva 41, 3320 Velenje; 3. presenečenje: ANiTA JERAJ. Zidanškova 5,3320 Velenje, Nagrajenci dvignejo nagrade z osebno Izkaznico v TRGOVINI ANAnaŠaiešld19vVel€n|u. IS A II I O V II L i: K J ÎI ČETRTEK, 16. oktobra ■ 5.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila: 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacjje • poročilo Avto moto zveze Slovenije, 7.30 PoroClla; 8.00 Policij-sfá nasveti; 8.30 Poročila; 8.45 Kličemo Policijsko upravo Cel* je, 9.00 Zanimivosti in vedeževanje; 9.30 Poročila; Novosti olimpijskega komiteja • športa za vse; 10 .00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Atôuaino; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje. kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.00 Kvazi kviz; 19,00 Na svidenje. PETEK, 17. oktobra: 6.00 Pozdrav; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Hon^skop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Zanimivosti; 8.30 Poročila; 9.00 Zanimivosti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14,00 Pozdrav; 14.30 Poročila: 15.00 AWualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, lqe, kaj: 16.30 Poročila; 17.00 Glasbene novosti; 18.00 Mladinski bum; 19.00 Na svidenje. SOBOTAJfi. oktobra; 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila. 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop: 7.15 Cestne Informacije -poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Zanimivosti; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno: 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 19.00 Na svidenje. miUK, 19. ûklobro: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije -pomčilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila: 9.00 Kdaj, kje, kaj; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; I. blok čestitk; 14.45 EPP; 15.00 II. blok čestitk; 15,45 EPP; 17.00 Namine čestitke; 17.30 Minule z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. PONCDCU». ?0. oktobro: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila: 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije -poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Zanimivosti; 8.30 Poročila: 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje. kaj; 16.30 Poročifa; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19,00 Na svidenje. mil 21.oktobro: 6,00 Dobro jiftro; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Radijski džuboks; 8.30 Poročila; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila: 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila: 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.(X) Naši kraji in ljudje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. SREDA, 22. oktobra: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša. rešitev je naša; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in nii;18.30 Poročila: 19.00 Na svidenje. DNEVI ODPRTIH VRATdo 30. oktobra 3003 O&upijK« In oMiMfinarc^ignj». poskusne vo2rjc,n»sr94na fgripr^Mfl«^«)^.- ^ PSC Prsprotnik d.o.o.. Sate^ IS, Velený. Td: 998 32 20. WMv.dvtojiet/p0apfotnik Pameten mojster modro Izbere. ForcíTťanalt FordT^ane ItConnect FordTou m eoCon n ect OBVESCEVALEC 23 mali OGLASI KUPIM AVTO ClIO. letnik 1996 ali 1997, dobro ohranjen, od 1. lastnika. Gsm: 041/814-416. V CCNTRU Velenja zaposlim dekle za delo v bistro ju. (Petrus Barv Velenju) STOJANOVIČ JOVICA, Lilbija 52, Mozirje, po domače kmetija pri Slon ovih, se opravičujem za Izrečene besede in žalitve sosedom: Puslosiemšek Frančiški, po domače Robidi in njeni družini; Brinovšek AhDjzLJ, po domače Faientni in njegovi družini; Riga Antonu; Gračner Antonu in njegovi druSni; Kovač Mihi, po domače Butej in njegovi družini. Hkrati izjavl|am, da v bodoče ne bom več nikogar žalil In jih bom ;xjstil pri miru. [uiai^HH KOVINSKA GALANTERIJA ŠINKAR - izdelovanje in prodaja kovinskih Izdelkov • obvešča, da bo prenehala dejavnos 16. ianuarja 2004. ULčZAN hlevski gnoj, češpije In hruške za ozimnico, žganje in jaboičnik ter kostanj prodam. Gsm: 041/344-883. JABOLKA za ozimnico (bobovec, mo^nceljj, sladek iabolčnik In jabolčni kis, prodam. Gsm: 031/553-743. ULEZAN listnat hlevski gnoj in nov jaboičnik prodam. Tel.: 5890-214. SLADEK j^olčnlk ugodno prodam. Gsm: 041/758-046. llV^-r.lJM.TlM MALO RABUENO francosko posteljo (160x200) in dvodelno omaro ugodno prodam. Teleton: 5866-368. DVASODAJ201, prodam. Tele-ion: 5892-068. ŠTIRI ZIMSKE gume s platišči, 13 X175/70, sava eksakt in strešni nosilec za Megane prodam, Gsm: 041/452-448. PRIKOLICO za osebni avto In štih zimske gume, malo rabljene, 175/65-R14, poceni prodam. Telefon: 5868-249, USNJENO sedejo garnituro, 220 x160 in marmor za kopalnico, 13 m2, prodam. Gsm: 041/495-851. RABLJENO peč na trda goriva, 40 KW, prodam za simbolično ceno. Telefon: 5893-051. STIKI 37-LETNA, samska ženska, želi spoznati prijatelja starega do 50 let, resna zveza. Kom. tel.: 090/7442, kličite z navadnega telefona. 50-LETNA vdova, simpatična, Iz Savinjske doline, želi spoznati pn-jatelja starega do 65 iet, resna zveza. Kom. tel.: 090/7442, kličite z navadnega telefona, OSAMUENA. 40-letna ženska, iz Šoštanja, želi spoznati piijatelia starega do52leL Gsm: 041/248-647. MOŠKI, urejen, star 43 let, želi spoznati prijateljico, romantično, staro do 40 let Gsm: 041/248-647. POMLADNI VETER - vabimo Štajerke, mlajše in starejše, ki želijo spoznati novega moškega, da pokličete klub za stike, gsm: 031/612-541 ali 041/899-442. Pokličete lahko od 9, ure dalje, tudi ponoči, ali pišete SMS. Informacije tudi za moške. Veselimo se sodelovanja z vami! mmmn^ V ŠALEKU prodam stanovanje, 65 m2, z garažo ali brez. Gsm: 031/682-656. VSMARTNEM ob Paki prodam stanovanje, 45 m2, enoinpolsobno, 1.83, v pritličju, vsi priključki, popolnoma prenovljeno in moderno opremljeno, urejena klet, vrt in parkirišče. Cena 7.500.000,00 sit. Gsm: 041/690-034. TRISOBNO stanovanje, na lepi lokaciji v Velenju, ugodno prodam. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, babice in prababice CECILIJE ČREMOŽNIK roj. Praprotniky iz Dobriča 2.12.1914 - 5. JO. 2003 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki so nam v težkih trenutkih kakorkoli pomagali, darcîvaii cvetje, vence, svece in za svcle maše 1er blažili bolečino. Hvala tudi gospe llrovatovi, dr. med., in osebju Zdravstvenega doma Polzela ter prim. Zupanu, dr. med-, Ln osebju Splošne bolnišnice Celje, Iskrena hvala govornikoma Marjanu Verdevu in Srećku Piî^.ornu, pevskemu /bom Andraž, gospodu ihipnikii Niku Krajncu za iipravljen obred in pogrebni službi Morana iz Pari/elj. Vsi njeni / . le (las. k} da. jo čas, Ig \'zame. Pmvijo. jv čas. ki celi rana, it) jo čas. ki nikdar no mine. ko zasiuijaš sa v spomina. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega očeta, dedija in brala ZDRA VKA JESENSKA iz Tomšičeve 12 27.7.1938-6.9.2003 se iskreno zalivaijujcmo stanovalcem Tomšičeve 12, 14 in 16, sodciavcem k(ïlcktivov Ere in Tc5-a, pogrebni službi Usar ter vsem sorodnikom in prijateljem, ki so nam v leh težkih trenutkih sCali ob strani. '/alujo^i: hčerki Alenka in Irena z tmfžem ter vnukinja i/r?« 'Ibliko je lepih stvari. /xi vîe vt^ zanje, lolikc) troTinlknv lepih. fXi so santo sanje, tnliko je ljudi, pa odidojo. kdo ve kam. tolih) je ljudi, /xj si vodno saw. ZAHVALA 3. oktol>ra 20()3 je urmla najina draga MAHIJA ŽORŽ Vsem, ki ste jo imeli radi in se je boste spominjali, vsem, ki sle ji lajšali trpljenje v njenem boju z neusmiljeno Ix^le/nijo, vsem» ki ste ji izkiizali spoštovanje ob slovesu, in vsem, ki sle nama pomagali in izrekli sožalje v težkih dneh, se iskreno zahvaljujeva. njeni: Janu.^ in Alja Velenje, L.jubljana, oktober 2()03 DEŽURSTVA Gsm: 040/876-633. HIŠO, v Velenju, na odlični lokaciji, zelo ugodno prodam, Gsm: 041/299-919. MENJAM občinsko stanovanje, enosobno, v Velenju, za stanovanje v Mi^boru. Telefon: 8575-792 aH 031/696-584. STANOVANJE, trisobno ali večje, najamemo v Velenju. Gsm: 031/393-405. PZILA GOLF I, benciner,).4/81m dobro ohranien, prodam za 75.000,00 sit. Gsm: 041/861-309. n IVALI ŽREBIČKO, male postave, staro 6 mesecev, mimo, vodljivo in pnjazno do otrok, prodam. Tel.: 5875-628. TELIČKO, pasme Scherole, teS^o 130 kg, prodam. Tel.: 5893-255. JARKICE, pred nesnosljo, prodamo po akcijski ceni. Krajne, telefon: 5472-071,031/772-038. PRODAJA nesnic, v nedeljo, 19. oktobra, od 8, do 8.30 ure, v Šaleku. Telefon: 02/8761-202. TELICO sivorjavo, brelo 9 mesecev, prodam. Tel,: 5882 710. Zdravstveni dom Velenje OBVESTILO spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci. obveščamo vas. da je tet.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH Pfímm ko je zaradi tiolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na lej številki snemamo. 23 informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445. Zobozdrovmld: 18. in 19. oktobra - Mojca Bi^an, dr. ^om., v dežurni zobni amlxi-lanti, Vodnikova t. Zdravstveni dom Velenje (od 8. do 12, ure). lekorno v Velenju: Lekarna OenterVeíenje.Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dns. Ob nadeljal) in drtavniti praznikiti je orga-niaran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00. telefon 898-1860. Veterniarska postajo So^onj: Od 17. ok!obra do 24. oktobra- Franc Blatnik, dr. vet med,, gsm: 041/618-117. [Najmanjše obresti v mestu za NSKAPOSOJIIAI Garancija; plača, pokOfiili>a, kártíce EXPRESS Sikl^r CÎUB Gotpockfl vlleo 7 www. V) Id^rs.eem h^iii -fhinir^iri Jvri} řoágori^k, Sohiko }6, Veleni^ U: 03/S'66l'7Saj G$M: OSI 73$ $64 -okulistični pregledi -íideiavQ očal na recept I garanctjODOvseljM» | Na določene mode le očal 30 do 60% POPUST! VENERA SHOP V novi erotiíní trgovini v Velenju zaposlimo prodajolca-ko iz Velenja oli okolice z u^rezno izobrazbo, lastnim prevozom in Sleldelovnih izku!en|. Pismene vloge pošljite na Venera shop p.p.4S, 4001 KronMnf.: 041/621-420. V SLOVO clolgolelni predscclnid MARUIŽORŽ J. 2.1924 . 3.10. 2003 Cfani organizacije ZB • NOfí Pesje ZAHVALA ob boleči izgubi nioža, očela, dedija in pradcdija FR4NCA KNEZA II. 12.1920-4.10, 2003 Zaliva Ij u jemo se vsem znana'm in sosedom, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poli, hvala /a darovano cvctjc in svece. I Ivala bratom in sestram, ki so mu stali ob strani do konca življenjske poti. Hvala rudarski straži in godbi Premogovnika Velenje ter pevcem, posebna zahvala pa velja vsem zdravnikom in t»ebju ter Domu/a varstvo odraslih v Velenju- Žatiijoči: žena Marija, sinova Franc iti Bojan z družinama ZAHVALA Ob Ixîleéi izgubi dobrega moža, očeta, brala, svaka in strica TONETA KOLENCA 12.6.1949 - 4.10.2003 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem /ja izrečeno sožalje, stiske rok v najtciijih trenutkih in darovano cvetje in sveče. Pi>scbna zahvala velja driJÎ^inam Krajšek, Dřev, Kolene, Goráek in Oštir za nesebično pomoč, njegovim sodelavcem za pomoč in časten poklon, kolektivoma (îorenje Orodjarna in Sodišče Velenje, pogrebni službi Usar, govorniku g, Kolarju ganljive besede slovesa, pevcem za mirno zapele žaloslinke in g. Krašovcu za lepo opravljen pogrebni obred. '/mIuJočí: bítm Danica, sinova Rok in Aljat U: du^a vo. kjko holi, ker (ťbt: 'Ibne z nami ni. ostuî je lep sptimin, na rsř) minljivo dni. »Niso vsi mladi slabi(( Ob šoštanjskcm kr ajoviiein pra/iiiku jo KS Šošlaiij pilprnvila prijoliH) proslavo-Osrt^dîiji sovornik jo l)il di'. Mmuva vStaiiovíiik TJaia Rehar Krajevna skupnasi ŠoSianj praznuje svoj pra7nik 8. i')klobra, v spomin na prvi napad na Šoštanj in njegovo osvoboditev med drugo svetovno vojno. V dvorani kulturnega domavŠ(^tan-ju jc bilo prcmaki scdczcvza v.sc, ki so se želeli spomnili juna:ikcga dejanja izpred 62 Ici. Iz toOkev točko so navzočo vodili kar sokrajani preki^ video-projekeije. Kajelvin Cop, direktor .^oSianjskega Zavoda za kuliurojih je asiavljal na cesti in naprosil, da napo-vejo posame/no točko večera. Prva je zbrane nagovorila predsednica Krajevne skupnosti Sc^Stanj magistra Cvelka Tinaiivr, ki je v svojem govoru predstavila dcln krajevne skupnosti. V prejSnjcm mandalu so največ pozornosti namenili barvanju fasad, tokrat pa se bodo posvetili pes in kolesarski polj od Pohrastnika do Premogov nikii Velenje. Ob lednu otroka ni pozabila nill na težave Šo^tanjskc mladine, kije v zadnjih mesecih na zeio slabem glasu. Tina-urjeva je prepričana, da ne gre vseb metali v isti ko?^ in daje veliko mladih ludi v Šoštanju dobrih. Potrebno jih je le /vabili v ra/lične projekte in verjeli v dobro v ljudeh. »Pred več kot i^csiimi deseilctji so pariizani reSili Ša^tanj s puSkami in bojem, danes ga lahko z dobrimi mislimi in idejami.« S temi besedami je svoj govor ?rakljtiči)a predsednica Krajevne skupno-sli SoSianj. V kulturnem pn^gramu so se predstavili učenci l^oSlanjskega oddelka glasbene Sole Frana Koruna Koželjskega in tako dokazali, da so mladi marsičesa sposobni-Poleg njih je nastopila ludi Pihalna godba /arja _ Š^>Rtanj. parlizaaska pevca, Duo Hops ... Med glasbenimi ločkami sla svetnika Krajevne skupnosti Danih« Čebul in Mat- jaž Cesar predstavila delček življenja in dela šošlanjskegn partizaaskcga pe.s-nika Kiirla Desiovnika Kajuha. Osrednji gov(5rnik na prijetni preplavi pa je bil dn Stanovnik. Tinau-erjeva .se je v svojem govoru usmerila predvsem v prihodnost. Sianovnik pa se je ozrl nazaj. Njegov govor je bil večkrat prekinjen z aplavzom, saj je Št^ianj predstavil kot temeljni kamen slovcaske dr^itve. ibje bilo namrečprvo okupirano ozemlje na obmtičju Evrope, ki so ga os"vobodili partizani v drugi svetovni vojni. Sicer ni Slo ^a veliko vojaških Dr. Janez Stanovnik zmago, bila pa je pomembna moralna zmaga, ki je ostalim vlila ogromno moči, samozavesti in tudi prepričanje, dći lahko majhni premaga velikega. lUdi Stanovnik je nagovtv ril mlade in poudaril, da jih je potrebno dobro poučiti, kaj se je dogajalo med drugo sveto vno vojno in da so talci v Šaštanju padli v dobro njih in vseh nas. Za zaključek je Tinaurjeva povabila vse zbrane, naj odnesejo svečko, ki so jo dobili oh prihodu v dvorano, k spomeniku Plamenica pod Obiskovaici so biii navdušeni nad kulturnim programom (torieami. Ta spomenik namreč .sim- Štajerskem. bolizira prvi upor proti okupatorju na ■ v KS Šmartno so praznovali Svetu kraioviic skupnosti Sîiiauno dola zlepa nc bo zmanjkalo -Najmanj, kar prirakujojo jo, da bock) î/vajaici ()l)nov na (Jï askoi>orski, Šuuirški in Slanolovi odpravili na[)ako - V si^íhJo še srečanje slarcjšili krajanov Mitena HrstiČ - Ptaninc Vekrye, 6. oktol>ra - Krajevna skupnost Šmartno je za daium praznovanja i/brala 6. oktober, dan, ko so slovesno odprli in predali namenu nov dom krajanov. Zdaj jih na njem Čakajo že prvi večji posegi - v kratkem menjava dotrajane strej^ne kritine, streSna okna pa so že zamenjali. V počastitev praznika so pripravili turnirja v kegljanju in šahu, 22. oktobra ob 16. uri pa bodo najstarejše krajane povabili na srečanje v prostore Osnwne i>ole Livada. vSlarejSili od 70 let pa je v krajevni skupnosti blizu tristoî Na svečani seji, ki so jo imeli na praznični dan. so osrednjo po/.or-n(»t namenili pregledu opravljenega dela in nalogam, kijih čakajo v prihodnje. Novoizvoljeni svet krajevne skupnosti se je dela lotil nadvse resno. V vseh treh volilnih enotah so izvedli zbore krajanov, na katerih so se soočiU s težavami, ki pestijo ljudi. Ni jih tako malo. Posebej kritična sta bila zbora prve in druge volilne enote, v katerih krajane posebej jezi slab sprejem kabelskoraz-de lil nega sistema. Opozarjali so ludi na nerei^enc reklamacije po končanih delih na Gra^- kogorski. Smarski in Stanetovi cesti, izpostavili obratovalni čas Karaka bara in se spraSevali. zakaj prostori, kjer je bila pred letom in pol ^ trgovina, ostajajo prazni. Pa ne bodo več dolgo. Občina» ki je lastnik prostorov, bo v njih uredila stanovanje, primerno za invalida. »Zelo glasna je bila tudi raz- cesti. ťaka nas tudi ureditev (Gregorčičeve ceste in postavi-lev talnih cestnih ovir na Tavčarjevi.« Ob vsem tem pa jih čaka Se ena, finančno precej zahtevna zadeva. Radi bi namreč razširili cesto s pk^nikom od Kajuho-vc do Stanetove ceste. Po 20 letih znova poroke l.jubno ob Savinji. 10. oklo-hra - Na krajJi slovesnosti v stavbi občine na Ljubnem so predali svojemu namenu poročno dvorano, kije sicer sejna soba tamkajšnjega občinskega sveta, ter prenovljene presto re krajevnega urada Upravne enote Mozirje. Kot je ob lej priložnosti podčrtal načelnik omenjene upravne enote Vinko l^ličnik, gre zii pilotski projekt sodekwa-nja države in lokalne .skupnosti z roko v roki. '>Spremenili so se časi, .spremenila se je tehnologija in krajevnim uradom je treba dali novo vsebino. Ocenjujem, da nam je lo na Ljubnem uspelo. Našim maličarjem na krajevnih uradih je postalo dolgCas, z umno in funkcionalno preureditvijo razpoložljivih prostorov pa smo državo §c bolj približali državljanom, kar je ludi eden od na^ih cDjev.« Zadovoljstvo ob lem dogodku je izrazila ludi županja Ljubne-ga Ankii Kakun. Na Ljubnem so namreč že sklepali poroke, a st^ matični urad pred 2L) leti ukinili. V občini z nekaj več kol 2900 prebivalci je sedaj - po njenem mnenju -\Tsaj 24 parov, ki bi lahko sklenili zakon.^io zvezo v novi poročni dvorani pred matičarko Ireno Juvan. Računajo pa ^ na srebrne in zlate poroke. Po nekaterih pixiaikih naj bi se v Upravni enoli Mozirje poročilo na leto blizu 100 pjirov, od tega 60 odstotkov domačinov, preostali pa naj bi prišli (^d drugod. ■ tp V prostoru, ki so ga preuredili v poročno dvorano, sestankujejo tudi občinslú svetnifú. Utrinek s svečane seje ob prazniku krajev-ne skupnost/ Šmartno, (/břo; B. Š.) prava o montirani bazni postaji na cerkvi, o pokopališču, o gradnji kri/.iSča s Smarške na (íubčevo cesto ter o nevzdržnem smradu, ki se Siri z odlagališča smeti,« pravi predsednik sveta krajevne skupnosti Šmartno Tone Lahovnik in dodaja, dasodi^slej na najbolj kritičnih točkah že uspeli uredili boljšo sliko in sprejem kabeiskoraz-delinega sistema, vse ostale naloge pa ostajajo Se odprte, »Pri tem imam v mislih že omenjeno odpravo pomanjkljivosti na Graškogorski in Stanetovi Vinska Gora na prelomu tisočletja Tak je naslov knjigi*, ki jO bodo \ Okv ir u pri rodi l c\ ob prazniku predsiavili v Vinski (lori v krajevni skupnosti Vinska Gora so ob prazniku pripravili vrsto prireditev. Začeli bodo v ponedeljek, 20. oktobra, ko bodo ob 19. uri v Krstnikovcm domu pripravili literarni večer s predstavitvijo knjige Vinska Cîora na prelomu tisočletja. Potem pa vsak dan. vse do sc>bote. na|TOvcduje-jo rarJične prireditve. Vlorek, 2].oktobra ob 18h,se bc> v večnamenskem dc^mu pričelo tekmovanje krajanov v .r udeležencev) do lovske koče na Lopalnik'u, kjerse bo oh 17 h pričelo tekmovanje v streljanju z 7jačno puško (nagrada koŠlrun) in kt>stanjcv piknik, Prirediivcbtxkf zaključili v.stïlxï-to, 25. oktobra, ko bo na igrišču pri večnamenskem di>mu (v primeru iviabega vremena v njem) med II. in 17. uro potekal nogometni turnir Irojk. oh 18 h pa se bo pričela zaključna prirediiev s številnimi nastopajočimi. ■ mkp