GLASILO . I^^I^ISTICNE DELOVNEGA LJUDSTVA LETO XXVin., ŠT. 6 FTUI, 13. PEBRUARIA W5 CENA 14 DIN Letošnji korak naprej v skladu z dogovorom med izvršnim svetom skupščine občine Ptuj in občinsko konferenco SZDL Ptuj bodo v nedeljo, 16. februarja 1975 v vseh krajevnih skupnostih na območju ptujske občine javne razprave o osnutku RESOLUCLTE O DRUŽBENO GOSPODARSKI PO- LITIKI IN RAZVOJU OBCINE PTUJ V LETU 1975. Z razpravo o tem osnutku je treba pohiteti zaradi tega, da bo lahko izvršni svet zbral vse pripombe in predloge občanov, jih po možnosti tudi upošteval v predlogu, ki bo predložen v obravnovo in sprejem naslednji seji vseh treh zborov skupščine občine Ptuj. Razumljivo, da bo o predlogu predhodno tekla razprava še v temeljnih delegacijah. Osnutek resolucije o družbeno gospodarski politiki najprej globalno ocenjuje dosedanje rezultate družbe- no gospodarskega razvoja, ki smo jih v občini dosegli v letu 1974 na področju gospodarstva, stano- vanjske in komunalne dejavnosti in na področju družbenih dejavnosti. Izhajajoč iz tega prehaja na glavne probleme in cilj bodočega razvoja, na usmeritev, naloge in politiko na področju gospodarskih in družbenih dejavnosti. Težko je v kratkem sestavku povedati vse bistveno, kar je v zajetnem gradivu resolucije že itak napisano zgoščeno. Zato se bomo omejili le na nekaj najpomembnejših podatkov. GOSPOOARSKA USMERITEV Ocene možnosti gospodarskega razvoja občine kažejo, da se bo v letošnjem letu povečal realni družbeni proizvod za 6,2 %, približ- no toliko bo znašalo povečanje tudi poprečno v naši republiki. Upošte- vajoč, da se bo visoka stopnja inflacije nadaljevala tudi v letošnjem letu, okrog 23 %, bo znašal družbeni proizvod na prebivalca v ptujski obcini 25.797 dinarjev, v republiki :^°;'*75 dinarjev. Tako bomo za 3^,^ % se vedno pod republiškim poprečjem. Načrtovana vi|a gospodarska rast ternelji predvsem na večji produktiv- nosti dela, ki bi se naj povečala za 5 %, zaposlenost je predvidena za 3,6 % višja, kar pomeni okoli 470 novih delovnih mest, kar je nekoliko več kot bo znašalo poprečno povečanje zaposlenosti v republiki. Za nadaljnjo rast - tako družbenega proizvoda kot števila zaposlenih je zlasti pomembno investiranje v nove objekte in stroje, ki pomenijo večjo proizvodnjo in promet. Tako so v letošnjem letu predvidene naslednje večje investi- cije: - Izgradnja prvega dela prve faze rekreacijsko turističnega centra v Ptuju (ptujske toplice), katerega investitor je Kmetijski kombinat Ptuj ob pomoči drugih OZD in krajevne skupnosti Ptuj. - Razširitev proizvodnega progra- ma v TGA „Boris Kidrič" Kidričevo. - Povečanje zmogljivosti silosov in skladišč tovarne krmil pri Mesokombinatu „Perutnina" Ptuj in pri Kmetijskem kombinatu Ptuj, - Priprava tehnične dokumen- tacije za zgraditev prve faze klavnopredelovalnega obrata pri živilsko prehrambenem kombinatu, lokacija je predvidena pri Slovenji vasi. - Graditev tovarne embalaže v okviru podjetje ,,Les" Ptuj in - graditev motela v Podlehniku. Za uresničitev tega obširnega investicijskega programa si bodo vsi odločno prizadevali, da bi pritegnili kapital od drugod, saj z lastnim kapitalom ne bi zmogli realizirati niti polovice načtrtovanega. KOMUNALNA IN STANO- VANISKA OE lAVNOST Za celotno območje občine je brez dvoma najpomembnejše vpraša- nje, katere ceste bomo lahko modernizirali v letošrijem letu. Tako je v osnutku resolucije zapisano, da je od republi^ce skupnosti za ceste treba zahtevati dosledno izpolnitev načrta asfaltiranja ceste do Maj- šperka, pričetek modernizacije cest Ptuj - Žihlava in Ptuj - Lenart. Prav tako bi morali v letošnjem letu začeti z novogradnjo mostu čez Dravo pri Borlu, v Kozmincih zgraditi priključek na magistralno cesto ter skupno z republiškimi in občinskimi sredstvi nadaljevati etap- no modernizacijo ceste Videm - Leskovec. V kratkem bo v občini ustanov- ljena lokalna skupnost za ceste in cestni prevoz, ki v svojem programu načrtuje modernizacijo ali asfaltira- nje naslednjih cestnih odsekov: Dornava - Polenšak, Dornava - Mezgovci, Lancova vas - Apače, Dobrina - Kozminci in Juršinci (po vasi) Na cestah: Ptuj - Dornava in Ptuj - Videm pa načrtujejo položitev druge plasti asfaltbetona. Poleg tega bo potrebno vzdrževati še vse druge lokalne ceste. Samoupravna stanovanjska skup- nost Ptuj ima v načrtu letos zgraditi 176 novih stanovanj, od tega 116 v Ptuju, 40 v Kidričevem in 20 stanovanjski blok v Majšperku. Začeli bodo tudi z gradnjo 80 novih stanovanj v Ptuju, ki bodo verjetno končana šele v naslednjem letu. Verjetno bo v letošnjem letu dograjeno tudi okoli 20(3 zasebnih stanovanj, nekaj nad 200 zasebnih graditeljev pa bo začelo z gradnjo. Letos bo treba pričeti tudi z restavracijo starega dela mesta Ptuja. Komunalno gospodarstvo ima za letos v načrtu še tri zahtevne naloge: pričetek gradnje vodovoda proti Majšperku, gradnja vzpored- nega cevovoda od črpališča v Ptuj, saj je zmogljivost sedanjega cevo- voda le za 9 tisoč prebivalcev, omrežje pa bo treba razširiti tudi na Ptujsko polje, nadalje gradnja kolektorja kanalizacije na desnem bregu Drave in gradnja novega pokopališča v Ptuju. DRUŽBENE OEIAVNOSTI V osnutku resolucije je naglašeno, da bodo letos imele prednost predvsem tiste investicije, ki bodo prispevale k učinkovitejšemu gospo- darjenju in k povečanju storilnosti, predvsem pa je traba računati z dejanskimi možnostmi. Za razširitev otroškega varstva bo letos zgrajeno otroških vrtcev za 330 otrok, predvsem v Ptuju, delno pa v Kidričevem, na Turnišču in v Vitomarcih. Na področju osnovnega šolstva bo potrebno dograditi osnovno šolo v Dornavi in v Vitomarcih in telovadnico v Majšperku, obnoviti osnovnošolske zgradbe na Hajdini in Ptujski gori ter pričeti s pripravljal- nimi deli za novogradnje šole v Markovcih in posebne osnovne šole v Ptuju. Temeljna telesno-kulturna skupnost pa načrtuje v letošnjem letu postavitev športne dvorane v Ptuju, ki bo primerna tudi za druge množične prireditve. Obljubljajo da bodo z gradnjo začeli že v tem mesecu. Naložbe v zdravstvo bodo usmer- jene predvsem v dograditev Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča in v začetek gradnje novega zdravstve- nega doma, ki bi ga gradili po etapah. Nakazanih je le nekaj iz resolucije o razvoju ptujske občine v letošnjem letu. Čeprav bo v javni razpravi še marsikaj dodano, vendar je težko, da bi lahko uresničili kaj bistveno več, saj bi že uresničitev v osnutku navedenega pomenilo pre- cej šenj korak naprej. Nič nam ne pomaga še tako dolg spisek želja in potreb, če za njihovo uresničitev ni denarja, niti realnih možnosti, da bi ga dobili od drugod. Marsikaj pa je odvisno tudi od naše lastne pripravljenosti in sposobnosti. F. Fideršek Komite o svojem delu v sredo, 5, februarja 1975 je bila redna seja komiteja občinske konference ZKS Ptuj. Tokrat se je komite, prvič v svoji več kot enoletni mandatni dobi sestal' sam, Rrej so bile vse seje razširjene, [amen te seje je bil, da so člani komiteja sami laitično in samokri- tično ocenili lastno delo, vsebino in metode dela komiteja kot celote in drugih organov ZKS v občini. Na seji so enotno sprejeli tudi stališča in naloge o kadrovski politiki, kijih je oblikovalo predsedstvo central- nega komiteja ZK Slovenije, in pristop k uresničevanju teh stališč v občim. Ob koncu seje so sprejeli še sklep o sklicu šeste seje občinske' konference ZKS Ptuj, ki bo 5. marca 1975, obravnavala pa bo osredjije vprašanje stabilizacijskih programov v gospodarstvu in nego- spodarstvu ptujske občine. Uvodoma je sekretar komiteja Aloj/ GOJCiC nakazal, da je ta kritična ,,inventura" dela komiteja potrebna zato, da ocenimo ali delamo prav, kaj ni v redu, kako zastaviti delo, da bomo v todoče še uspešnejši. Povezano s tem je omenil nekatera področja, ki so bila najpogosteje predmet razprave na sejah ko mi tej a. Uresničevanje ustave, tako v združenem delu kot v krajevnih in interesnih skupnostih ter na drugih področjih, je najpomembnejša nalo- ga. Tukaj še nismo naredili vsega. Na občinski konferenci ZKS, oktobra lani, smo to ocenili, od takrat smo precej dalje v krajevnih skupnostih m v samoupravnih interesnih skup- nostih, nekoliko manj pa smo napravili v združenem delu. Vprašanje integracij. Komite je dal na tem področju precej pobud, začenši pri trgovini, delno kmetij- stvu, na področju gradbeništva, kovinsko-predelovalnc indust rije, šolstva, zdravstva in drugod. Povsod- nismo bili uspešni, kje so vzroki, kdozavira? ZK v občini je brez dvoma najuspešneje reševala kadrovska' (Nadaljevanje in konec na 6. strani) vreme do nedelje, 23. februarja 1975. Prvi krajec bo v sredo, 19. februarja ob 8.39. Napoved: sedanje suho vreme bo držalo še do nedelje, 16. februarja. Nato bo četrtek, 22. februarja povečana oblačnost, ^rog 24. februarja bo nasto- pilo vetrovno vreme z izdatnim Sneženjem. .Alojz Cestnik 2 stran tednik — Četrtek. 13. februarja 1975 ZA NAMI TE IS. TRAOICIONALNO KURENTOVANIF Kurenti so odzvonili Lepo nedeljsko jutro, kakršnega na karnevalski dan ne pomnijo daleč nazaj, je privabilo v kurentovo deželo nad 40.000 obiskovalcev. Na parkiriščih ob desnem in levem bregu Drave je bilo vsega okoli 5.000 avtomobilov iz skoraj vse Slovenije, raznih krajev sosednje Hrvatske, precej pa je bilo tudi tujih avtomobilskih oznak. Skratka, šte- vilke so letos dosegle svoj vrh. K^_^ pa kvaliteta kurentovanja in karne- vala? Dopoldanski del, katerega začetek je bil ob 10. uri na Titovem trgu so popestrili nastopi že znanih folklor- nih skupin: pokači iz Markovec, kopjaši iz Markovec, orači z Dravinjskega vrha, vila s kraljico iz Markovec, plesači s Pobrežja pri Ptuju, orači iz Lancove vasi, kopanjarice iz Markovec, maScare iz Turčišča pri Cakovcu, orači iz Markovec, ploharji iz Cirkovec ter ostali šaljivi pustni liki kot rusa, medvedi, piceki in seveda najpopu- larnejši demonski kurenti iz Marko- vec. Folklora je folklora in je, kakršna je, Pustna je gotovo še veliko lepša. Gotovo pa ni folklora to, k J so na primer prikazovale Maš'.are iz Turčišča pri Cakovcu, N. glavah so sicer imele lepo Izrezljane originalne lesene maske. Ženske pa so tisto njihovo folkloro zagotovo zatajile. Kajti nič jih niso motile najlonske nogavice, visoki moderni škornji in ozka civilna krila pod nabranimi krili. To pa še ni vse. V razlagi o starih šemah, ki jo je napisal J. Strafela, eden glavnih organizatorjev kurentovanja lepo jasno piše, da spremljajo te „maškare" godci s cimbali, gosli in bajsom. Res ne vem, kako se je lahko tokrat vpletla še zraven klavirska harmonika, saksofon in podobno. Morda so iDili res najbolj originalni in folklorni cirkovški plesalci. Prav bi bilo, če bi jim sledile še ostale skupine. Pri tem so v glavnem mišljena le oblačila. Vse te stvari pa za obiskovalca, ki teh likov ne pozna dodobra, sploh niso bile opazne. Glavno je da se ,jucka" in pleše. Zato pa je bilo toliko bolj ogorčenja vredno ozvočenje na Titovem trgu. Nenehno hreščanje in nekakšno prsketanje. Mar res ni v Ptuju toliko sposobnih ljudi, da bi že enkrat zagotovili brezhibno ozvočenje za takšne in podobne prireditve? Res, še dobro, daje bilo lepo sončno vreme, da so bile v bližini stojnice s pijačo in jedačo. Tako si je morda marsikateri izmed obiskovalcev povrnil dobro voljo in ostal tem še do popoldanskega dela. Karnevalski del se je pričel že s tradicionalno zamudo. Dopoldan- skim skupinam so se pridružili še orači iz Gerečje vasi, markovškim kurentom so se pridružili še kurenti iz Spuhlje, Pobrežja, Turnišča in drugih vasi na Ptujskem polju, povorko pa so popestrile še razne pustne seme iz Osnovne šole. Petrijanecna Hrvaškem, iz osnovnih šol iz Ptuja in okolice ter motorizirana in druga vozila organi- zacij združenega dela, krajevnih skupnosti, društev in posameznikov. Sprevod je obšel vse glavne ptujske ulice in trge, kot je bilo v programu. Naj naštejemo le nekaj najzanimivej- ših karnevalskih vozov. Mercator Panonija je prikazala 3 največje zvezde lanske sezone: olje, sladkor in meso: Delta je imela svoj pogreb, ker je sedaj pod Labodom, Izbira nam je prikazala Prainflacijo - dinozavra, ki je predstavljal inflacijo ter pračloveka, ki seje z njim zaman boril. V glavnem pa so prevladovale skupine, ki so ..razglabljale" stabili- zacijska, protiinflacijska in integra- cijska prizadevanja. Strokovna komisija v sestavi Tone Purg, predsednik in člani Jani Goenc, Peter Malec, Stane Stanič in Jože Vrabl je skupine ocenila in pripisala tele nagrade: L mesto je osvojilo šest skupin, vsaka od teh pa je dobila denarno nagrado 2.000 din. To so: TP Merkur s temo moda 1909, 1932, 1972 in 2000; Mercator - Panonija s temo domači film na visoki ravni; TP Izbira s temo Prainflacija (zmaj), industrij- sko podjetje LES Ptuj s temo Energetska kriza, PP Ptuj s temo predelava in potrošnja ter KK mlekarna s temo molzna krava in splošna poraba. Nadalje je bilo za II. mesto podeljenih pet nagrad po 1.200.. din za tretje mesto 6. nagrad po 800 din, za četrto mesto 5 nagrad po 500 din, za peto mesto 4 nagrade po 300 din ter za šesto mesto 5 nagrad po 200 din. Podeljene pa so bile tudi denarne nagrade po 1.000 din osnovnim šolam ,,Franc Osojnik", ,,Tone Žnidarič" in OS iz Petrijanec. Oglasili smo se na postaji milice v Ptuju, kjer nam je pomočnik komandirja, tov. Divjak povedal tole: „Za vzdrževanje javnega reda in miru in varnosti prometa je postaja Milice Ptuj opravila koncen- tracijo delavcev Milice tudi iz drugih enot, celo iz Maribora, Za urejanje in nadzor prometa je bilo določenih 19 miličnikov. 28 pa jih je bilo potrebnih za zaporo nekaterih mestnih ulic in trgov ter vzdrževanje javnega reda in miru med množico. PoScodb zaradi petard ni bilo, tudi nobenih drugih ne. Ukradeno le eno pony kolo. Mislim, da vsaka kritika na račun prireditelja ali delavcev milice, da je bil oviran promet na cesti Spuhlja ni umestna. Znano je, da se je promet na tej cesti tega dne močno povečal, da je bilo na parkiriščih nad 5000 osebnih svtomobilov in drugih vozil. Po prireditvi je bilo potrebno vsa ta vozila ponovno vključiti v promet na omenjeno glavno cesto. To delo pa je moralo biti opravljeno pred nočjo, ker bi v nasprotnem primeru lahko prišlo še do večjih zastojev in zmanjšanja varnosti v prometu.. Stanje javnega reda in miru je bilo na splošno zadovoljivo, kar potrjuje dejstvo, da ni prišlo do nobeniji izgredov ali pretepov na prireditve, nem prostoru. Prav tako lahko trdimo, da je bila tudi varnost prometa v celoti zagotovljena. Res je sicer, da so se tega dne pripetile 3 lažje prometne nesreče z materialno Škodo, vendar izven Ptuja - na Hajdini in na Grajenski cesti, kar pa sploh ni bilo v zvezi s pustno prireditvijo v Ptuju. Posebej je treba pohvaliti udeležence v prometu, s^ so pokazali vsestransko razumevanje in disciplino. M. Ozmec Zbori občanov in delovnili ljudi v KS Ptuj v preteklem obdobju je bilo v Ptuju 12 zborov delovnin ljudi in občanov, na katerih so med drugim razpravljali tudi o novi organizi- ranosti ■ SZDL v naši KS. Na območju Ptuja bi naj bila mestna konferenca SZDL s 65 člani. Na 12 terenih pa bi še nadalje delovale terenske organizacije SZDL i terenskim odborom in raznimi Sekcijami. Vsaka terenska organi- zacija SZDL bi izvolila v mestne organizacijo 3 delegate, ostale delegate pa bi delegirah v sindikalne organizacije, organizacije ZK, Zveze socialistične mladine in društva. Ustanovna mestna konferenca bo verjetno še v tem mesecu. Iz mestne organizacije bodo delegate delegirali v občinsko konferenco SZDL Koordinacijski odbor pri KS je že pripravil statutarni sklep o obliko- vanju in izvolitvi delegatov ter statutarni sklep za terenske' organi- zacije SZDL. Na zborih delovnii ljudi in občanov so občani soglašal z ustanovitvijo takšne terenske organizacije z mestno konferenco, ki bi imela nalogo koordinacijsko delovati na terenu in celotnem področju S. Na zborih « razpravljali tudi o predlogu statuti S ZDL ter o pravilih občinske ia krajevne organizacije ZDL. Bistve- nih pripomb ni bilo, tudi na osnutek statuta ne. Na zborih delovnih ljudi i" občanov so razpravljali o delu ' preteklem obdobju, o dotok« sredstev krajevnega samoprispevki ter uporabi teh sredstev; o prograni" dela za leto 1975 in o orogramiranj« za obdobje 1976-80. Na vseli zborih so živahno razpravljali J problemih, ki tarejo naše občane o« ureditve okolja do cest, kanalizacijti varnosti v prometu ter o komi'' nalnih objektih. Občani so * strinjali z delom KS in predlagali, * bi morale KS dobiti še dru^ sredstva, saj občan in delavec že B svojega žepa plačujeta samopi* spevek, medtem ko delovni organizacije zelo malo prispevno zj komunalno ureditev okolja. programu dela za leto 1975, ni mogoče upoštevati vseh želja i" hotenj, kljub temu, da S dobiv" sredstva iz samoprispevka in ^ prispevka za uporabo mestne^ zemljiš ča. O letošnjem programu in srednj* ročnem programu bomo še pisa%(l TEDNJK — ČETRTEK, 13. februarja 1975 stran 3 ORMOŽ: BO MLADINA ODRINJENA? Zaradi očitnega odnosa je nastal oble m. Kakšnega odnosa, kakšen ^blem? Mladina z območja Svčine Ormož je p svojih delegatih na konferenci mladih iz krajevnih skupnosti dovolj jasno povedala, da se čuti odrinjeno od družbenopo- litičnega dogajar^a znotr^ posa- Se KS. CMkriti kot mladi ljudje največkrat so, so priznali, da del krivde leži v njih samih, v preslabi angažiranosti, ki pa je največkrat oosledica neobveščenosti ali nezna- nja, kar pa kot vemo, lahko zakrivijo samo starejši. Zmeraj je namreč bilo tako, da so starejši vzgajali mlajše in če mladi niso dobri, če niso pošteni in zavzeti, če niso politično dovolj angažirani - kdo je kriv? Vendar, to je samo del problema. Pravimo in moderna vzgoja to potrjuje, daje zelo narobe, če mladega človeka odrivamo od odgovornosti samo zato, ker je mlad, neizkušen. Že pri najml^ših otrokih z napovedmi in prepovedmi: dosti ne dosežemo, uspeh pa se pokaže, če otroku, pa tudi nadebudnemu mladincu DAMO, delo, četudi mu mogoče še ni kos, naša naloga pa le, da prav zato' pomaamo, ga vodimo. Taksna spoznanje pa žal še niso prodrla na ormoško območje. Tu se starejši še zmer^ - kljub jasno- začrtani politiki - otep^o mlaših, Knekod s prav smešnimi razlogi, lejatka osnovne organizacije ZSMS Ivanjkovci je na omenjeni konferenci povedala, da so se v pripravah na novo - delegatsko- konstituiranje KS in KO SZDL precej angažirali. Predlagali so tudi svoje delegate, tri po številu in vsi so bili zavrnjeni. Pm zato, ker stalno ne stanuje na območju KS Ivanjkovci, je pa tu zaposlen in je tudi aktiven član 00 ZSMS Ivanjkovci. Drugi predlog je bil zavrnjen z izgovorom, da predlagana pač ni kmečko dekle (zaposlena je v Ljutomeru in se ■ dnevno vozi domov), pa tudi za tretji primer so našli dlako v jajcu, da slučajno ne bi kakšen mlad človek prišel v organe krajevne samouprave. Delegati dru- gih mladinskih aktivov so bili v svojih imvah precej kr^ši, vendar so povedali vse, kar potrjuje zgornje navedbe: Na sestanke političmh aktivov, Iger se le odločalo o funkcijah in funkcionarjih, jih enostavno niso povabili. Bele vrane sta samo KS Središče ob Dravi in KS Velika Nedelja. Po diskusiji na konferenci mladih h KS lahko Sklepamo, da je samo v teh dveh Krajevnih skupnostih ta zadeva precej dobro rešena. Mladina je del SZDL - spadajo ^ njo in jo sestavljajo. SZDL je nosilka političnih In kadrovskih Poprav v krajevnih skupnostih. ^moSko mladinsko- vodstvo je že pred konferenco mladih iz KS uspelo o obravnavanih problemih spMgovoriti 7. izvršnim odborom Občinske konference SZDL, da bi esuo kar se rešiti da, da bi tako Ku«ab tudi v praksi uresničiti mS'^,'.^ deklarirane teze o uaainski avantgardi itd. Mladina je naS/, SZDL izdelala skupen Sih ^« vključevanje j;lad.h v krajevne konference SZDL ski.«„ delegatov krajevnih ^"Pnosti.. Dogovor zajema tudi na f!,^"'^'^^^ Mladi se srečujejo SnaH^t' ^vilnimi problemi", Id zl!Sf^\^^ življenjsko pomembni mladinske- organizacije. v Vlčanih, na primer, ne morejo izvesti -redne letne konference 00 ZSMS, ker se niinajo Ige sestati -- vsi pa vemo, da je ta osnovna organizacija mladih zelo delavna. Te in podobne probleme bodo v smislu (Nadaljevanje na 4. strani) ORMOŽ: STABILIZACIJSKI PROGRAM Že pred koncem preteklega leta so v Ormožu ob analizi gospodar- skega položaja v občini pričeli s korJcretniini akcijami za stabiliza- cijo gospodarstva. Kot smo v Tedniku že pisali; je bilanca 9-mesečnega gospodarjenja pokazala relativno slabe rezultate. Zapisali- smo tudi, da so o problemu razpravljali tudi vsi trije zbori SO Ormož. Organizacije združenega dela So zadolžili, da v najkrajšem možnem času sprejmejo stabilizacij- ske- načrte. Zajeli bi naj vse, kar je potrebno za sanacijo nastalega položaja; še posebej pa posvetiti pozornost izgradnji celotnega siste-- ina samoupravljanja v OZD in TOZD, kar je tudi sicer že skupna naloga po sklepih ZKS in ZKJ. Med sestavinami stabilizacijskih načrtovjma posebno mesto usklaje- vanje dela z novo ustavo. Gre za konstituiranje OZD in TOZD na novih načelih in ob tem posebno skrbno preučevati in ustanavljati organe delavske kontrole ter pozor- no Spremljati delovanje tega samo- upravnega organa delavcev. To toliko bolj zavzeto zato, ker še takšen način dela skoraj v nobeni OZD in TOZD na ormoškem območju ni zaživeL NanizJci zavesti delovnega človeka ni mogoče dosegati večjih delovnih učinkov, kar Se je na ormoškem območju predvsem v lanskem letu močno odrazilo (padec produktivnosti!). Vse vodilne strukture v OZD in TOZD so bile zato zadolžene skrbeti za večjo prosvetljenost delavcev - ta sklep je skupščina občine Ormož imenovala kot „glavno prvino vseh sanacijskih programov", zakaj, samo iz večje učinkovitosti dela, večje produktivnosti izhajajo vsi ekonom- ski efekti v OZD in TOZD. Na taka prizadevanja se neposred- no navezuje odprava vzrokov nizkega nagr^evanja, ki je mno- kograt razlog za iskanje drugih (dodatnih) virov zaslužka in nizke storilnosti. Zato je treba pregledati vsa • tista - delovna mesta, ki ne dosegajo 60 odstotkov poprečja republiškega osebnega dohodka. Nižja nagrada za delo v nobenem primeru ne more biti stinuilans za večjo storilnost. V stabilizacijske programe je treba zajeti vse možne oblike vsestran- skega varčevanja, ukrepe za pove- čanje delovne discipline, maksimal- no in racionalno je potrebno izkoriščati vse proizvodne kapaci- tete, zmanjšati zaloge itd. Posebej velja izdelati progratne kadrovanja, kar je eden temeljev napredka v OZD in TOZD. Sprejet je družbeni dogovor o kadrovski politiki in o štipendiranju. Oba bo potrebno dosledno izvajati. Zadolžitev velja tudi za programe štipendiranja. Pri zagotavljanju optimalnih delovnih pogojev pa je treba zajeti tudi vprašanje prehrane delavcev ob delu. Pravilna prehrana je tudi eden faktorjev večje storilnosti, gre pa tudi za uveljavitev največjega možnega prispevka za prehrano delavcev glede na sindikalno listo. Racionalnim odločitvam vinvesti-- cijskih naložbah bo veljala skrb vseh- vodilnih in drugih delavcev. Na to se navezujejo integracijski procesi, ki se - bodo odvijali po smernicah ekonomske- komisije pri komiteju občinske konference ZKS Ormož. Tudi v tem so namreč določeni vfJivi, ki nosijo v sebi pozitivne posledice v skupnih uspehih eko- nomskih gibanj. I/delava delovnih letnih ekonomsko-tlnančnih na- črtov z jasno usmeritvijo proizvod- nje tudi doprinaša k stabilizaciji v gospodaijenju. jr POMEMBNA PRIDOBITEV ZA PTUJSKO BOLNIŠNICO SLOVESNO SO ODPRLI NOV OPERACIJSKI BLOK S TREMI DVORANAMI V prizidku ptujske bolnišnice dr. Jožeta Potrča, ki je bil uradno odprt lani ob občinskem prazniku, so pred dnevi slovesno odprli še nov operacijski blok s tremi operacijskimi dvoranami. Te so opremljene z najsodobnejšimi medicinskimi aparati in opremo. Na interni bolnišnični slovesnosti je odprl nov operacijski blok primarij dr. Karel Praunseis, Id je dobrih 15 minut kasneje že operiral v eni izmed novih operacijskih dvoran prvega pacienta. Z otvoritvijo novega operacijskega bloka je slavil prim. dr. Karel Praunseis tudi svoj 65 življenski jubilej in je bil ob tem deležen prisrčnih čestitk svojih sodelavcev. Bolnišnična glavna instrumentarka Malči Kreftova nam je razkazala nove operacijska dvorana. Iger smo videli med najsodobnejšo opremo tudi prenosni TV rentgenski aparat. Primarij dr. Mitja Mrgole, direktor bolnišnice je povedal, da je veljala nova, v glavnem uvožena oprema, operacijskega bloka okoli 3 milijone dinarjev, otvoritev pa je nekoliko zakasnila zaradi pozne dobave zahtevnih aparatur. Med drugim je povedal, da se bo s to novo bolnišnično pridobitvijo precej skrajšala čakalna doba pacientov, potrebnih operacijskih posegov v novih prostorih pa bodo tudi neprimerno boljši delovni pogoji za medicinsko osebje. JOS Prva operacija v novem operacijskem bloku Primarij dr. Mitja Mrgole čestita primariju dr. Karlu Praunseisu k njegovemu 65 življenjsken.u jubileju P^^^. g,^^^^ 4 stran tednik — Četrtek, 13. februarja 1975 Kako v opekarni Zabjak? v soboto, 8.2. 1975 so se zbrali v sindikalni dvorani Opekarne Žabjak delavci tega 140 članskega kolekti- va, ki je pred dvema tednoma prestal hudo preizkušnjo. O požaru, kije kot strela z jasnega izbruhnil na opekarniškem dvorišču, smo že obveščali. Sedaj, po 14 dneh lahko zapišemo le to, da o nekdanjih, ruševinah ni nikjer več sledu. Ob veliki solidarni pomoči krajanov Rogoznice in Desternika ter seveda v popolni zasedbi kolektiva se je pogorišče hitro spremenilo v veliko gradbišče. V soboto, ko je preteklo komaj 14 dni od tistega usodnega dne, so delavci, člani sindikalne organizacije sklenili opraviti svoj letni obračun dela na tem področju. V svojih vrstah so pozdravili tudi predstavni- ka občinskega odbora sindikata gradbenih delavcev občine Ptuj, Miloša Jermana, predsednika krajev- ne organizacije SZDL Rogoznica, Feliksa Bagarja, predsednika krajev- ne skupnosti Rogoznica, Milana Lacka, ter nekaj upokojencev, nekdanjih članov kolektiva. Prisotne je pozdravil predsednik OOS Marjan Ladič. Z enominutnim molkom so delavci počastili spomin na pokojnega Jožeta Zelenika iz Desternika, gasilca, ki je izgubil življenje, ko je skupaj z drugimi hitel na pomoč goreči (Opekarni. V poročilu predsednika OOS Marjana Ladiča smo zasledili nekaj misli, ki bodo prav gotovo zanimale bralce. Ustavil se je ob problemu proizvodnje nosilcev, kjer povzroča največ zastojev kampanjska dobava rebrastega betonskega železa, ki onemogoča nemoteno proizvodnjo, V letu 1974 je Opekama zaposlila več novih delavcev, med njimi jrecej mladih iz slovenskogoriških crajev, ki se imajo v roku treh mesecev priložnost priučiti za pomožnega opekarja. Opekarni zelo primanjkuje gradbeni delovodje, ki jih kljub več razpisom ni uspela zaposliti. Program proizvodnje za leto 1974 je bil presežen za celih 49 % pri proizvodnji MAP, pa čeprav obrat skoraj 6 tednov ni mogel obratovati zaradi neredne dobave železa. Nekoliko slabše je stanje pri proizvodnji opečnih izdelkov. Temu botruje slabo vreme, od katerega je pretežno odvisna proizvodnja v Janežovcih, zaradi naravnega sušenja opeke. V minulem letu so tudi precej korigirali osebne dohodke in to predvsem v korist nekvalificiranega kadra, V podjetju se uspešno uveljavlja samoupravna delavska kontrola, kateri pa bo v letu 1975 posvečeno še več pozornosti^ Ob vsesplošnem uresničevanju ustavnih načel tudi kolektiv Opekar- ne ni stal ob strani. Ker ni bilo izgledov, da bi našel partnerja za tesnejše sodelovanje v Ptuju, so Dričeli voditi razgovore s predstavni- ci sorodnega podjetja - Opekarne Košaki iz Maribora, ter nekaterimi drugimi opekarnami severovzhodne Slovenije s sedežem v Mariboru. Ker doslej v Opekarni še ni bil ustanovljen aktiv ZSMS, je to naloga za leto 1975. Mladih delavcev je namreč dovolj, dela pa tudi. Zaživele so tudi delavske športne igre. Predsedniki Opekarne so posegli po lepih rezultatih na področju strelstva, keglanja in pikada. V ustanavljanju pa je tudi šahovski klub, ki si želi v svoje vrste pritegniti čimveč ženskih predstav- nic. Direktor Opekarne Žabjak, Anton Hlupič je udeležence občnega zbora seznanil s stanjem po požaru. Poročal je o veliki solidarnosti opekam severovzhodne Slovenije, katerih predstavniki so se v četrtek, 6.2. 1975 sestali v Žabjaku, z namenom, da se dogovorijo o obliki pomoči temu kolektivu. Delavci Opekarne Košaki so sklenili prispe- vati za sanacijo uničenega objekta 25 starih milijonov, ki so jih tudi že nakazali. Prav tako tudi ostala opekarniška podjetja niso stala ob strani in so pokazala pripravljenost odstopiti nekaj materiala za pomoč pri montaži strojev in naprav, ki bi jo lahko opravili njihovi strokov- njaki. Tehnični vodja Opekarne Žabjak, Franc Preac se je ustavil pri načrtih za napredovanje proizvodnje strop- nih nosilcev. Ker bo šla klasična opeka vedno manj v promet, bi se kazalo preusmeriti v proizvodnjo motažnih stropnih panelov, kar je pri nas še novost, bo pa postala sčasoma prava nuja, če bomo hoteli hitro in poceni graditi. Izmed gostov sta se v razpravi po poročilih oglasila tudi oba predstav- nika krajevne skupnosti Rogoznica, Milan Lacko in Feliks Bagar. ^ njunih besed je bilo razbrati, da lahko kolektiv Opekarne vselej računa na pomoč krajanov njune krajevne skupnosti, saj nesreča kije zadela Opekarno, posredno zadeva tudi njih same, sta dejala. Besed je bilo dovolj, načrtov še več. Program dela za leto 1975 je zelo obširen in zajema: sodelovanje vseh članov Opekarne pri odpravah posledic požara in pri gradnji novega objekta, sprejetje pravilnika samo- upravne delavske kontole, ureditev knjižnice, izvajanje ukrepov za povečanje produktivnosti dela in boljše izkoriščanje notranjih rezerv, ustanovitev ZSMS ter organizacijo vsaj ene krvodajalske akcije, ki je bila uspešno izvedena tudi že v letu 1974. Nov izvršni'odbor, ki so ga izvolili na sobotnem občnem zboru in ga tudi seznanili s pravili o organizira- nosti in delovanju OOS čaka torej precej dela in odgovornih nalog. O uspehih pa ne dvomimo, saj je kolektiv Opekarne s svojim doseda- njim delom dokazal, da je vreden vsega zaupanja. Tekst: S. Spolenak Foto - Jože Vrabl Z zbora opekamarjev v Zabjaku ORMOŽ DELO MLADIH DELAVCEV Na redni letni konferenci mladih delavcev, ki se je po enoletnem delu sestala prejšnji teden v petek, prvič v novi - delegatski sestavi, so mladi obravnavali opravljeno delo, sprejeli poslovnik konference in akcijski program dela za čas do konca junija letos. Konferenca mladih delavcev, ki jo sestavljajo delegati mladih iz OZD TOZD je bila v Ormožu ustanovlje- na že aprila lansko leto. Za organizacijo te specializirane konfe- rence mladih je mnogo storil tudi ormoSci ob činski svet zveze sindikatov, ki je bil po izhodiščih za organiziranost mladih za to delo zadolžen. Tako je konferenca zaživela in od svoje ustanovitve aktivno dela. Prva naloga so bile priprave na volitve, ki smo z njimi izvolili svoje prve delegate za delegatsko skupščino. Ob tem je tekla beseda o vključevanju mladih v samoupravne organe, družbeno- politične organizacije, temeljne delegacije in o drugih nalogah v zvezi z volitvami in kongresi. Mladi v svojem poročilu ugotavljajo, da so premalo zastopani v vseh naštetih forumih. Nekoliko manj kot pri volitvah so se osnovne organizacije mladih delavcev vključevale v predkongres- ne razprave; to kljub namenu, da mlad človek spozna humanistične in poUtične smeri, ki jih je prinesla nova ustava. Osnovne organizacije mladih delavcev pa so se toliko bolj tvorno združile v praznovanju meseca mladosti. Mladi iz OZD in TOZD so se udeležili delovne akcije KOZJANSKO 1974. Akcija ni najbolje uspela a je bila uvod v pripravo boljših. Posebej zavzeto so se mladi delavci lotili priprav in razprav pred kongresoma ZSMS in ZSMJ, kamor so poslali tudi svoje delegate. Po kongresih je delovna mladina speljala svojo novo organizi- ranost ter se povečala število 00 ZSMS v OZD in TOZD, kar kaže, da se sprejeti sklepi uresničujejo tudi v praksi. Program dela, ki je bil sprejet na petkovi konferenci, je zasnovan na resoluciji 9. kongresa ZSMS in akcijskem programu republiške in občinske konference ZSMS ter republiške konference mladih delav- cev. Program ni togo zaključena celota, marveč bo sproti usklajevan tudi z drugimi programi, predvsem občinskih sindikalnih konferenc in odborov. Mladi pa bodo tudi dajali pobude za spremembo njihovih programov in akcij. Po sprejetem programu bi naj še ta mesec izvedli anketo o potrebnili stanovanjih za mlade delavce in mlade družine v občini Ormož, Razen tega se bodo pogovorili o povezovanju in delovanju 00 ZSMS znotraj sindikata ter v tej zvezi proučili nadaljnje možnosti te povezave in organiziranosti delavske mladine, V marcu bodo pripravili problem sko konferenco o stanovanjski problematiki, razpisali športna tek movanja med delavsko mladino v počastitev meseca mladosti ter se pomenili o nadaljnji vlogi mladili delavcev pri razvijanju samoupraV' nih socialističnih odnosov. Izme(i pomembnejših tem, ki jih bodo mladi delavci v okviru svoj« organizacije opravili v aprilu, j( obravnava ocene gospodarskih gi- banj v občini Ormož za lansko leto' poudarkom na uresničevanju eko nomske politike, sestali pa se bode tudi skupaj s predsedstvom občin skega sveta Zveze sindikatov in si skupaj pripravili na praznovanji 1. maja in na sočasno zborovanje ot dnevu samoupravljalcev. Delo ' maju bo posvečeno sočasno mlad" sti in prireditvam, ki jih bo v ti namen pripravila mladina občine, ,i Ob koncu konference so izvolil tudi novo vodstvo. Predsednic konference mladih delavcev Onn^' je postal Zdravko Zabavnik, ^ strojni ključavničar, zaposlen ] TOZD Primat 4 Ormož (b'^ KRAN). Sekretarka je Stanki Brodnjak, K V trgovka, zaposlena f[ TP Zarja Ormož. Predsedstvo šteje' članov. BO MLADINA ODRINJENA? (Nadaljevanje s 3. strani) sprejetega dogovora v bodoče reševale vse družbenopolitične orgi- nizacije območja posamezne KS. Se več! Krajevna konferenca SZDL bo postala mentor 00 ZSMS, mladim bo nudila pomoč in napotke. Ob tem so poudarili pomen vključe- vanja mladih v delo društev in organizacij na terenu, občinski konferenci ZSMS pa naložili večjo skrb za izobraževanje mladih. Mladina bo po vpeljani spreme- njeni organiziranosti morala menjati tudi vsebino dela. Pobudniki za sodelovanje naj bodo mladL Doslej lahko na ormoškem območju zabeležimo - žal - samo dva takšna primera. Škoda. Vendar, mladina j'irala republiška skupnost in - modernizirati krajevne ceste v ^Obrežju v dolžini 4 km, vrednost 960.000.-. Iz sredstev KS K^VV^ predvidenih din 25.00 0.-. r^grajo balkona. Tam krasijo našo uso in me s svojimi cvetovi azveseljujejo vse leto. Srečna bi bila, ko bi tudi drugim ože toliko pomenile kot meni in, la jih ne bi zanemarjali, saj tudi ože občutijo našo ljubezen, vendar 0 pokažejo na cisto Svojstven lačln. , f,^^^^ Smigoc, 5. a 1 OS „Franc Osojnik" toT do planeta „X0028" Fantazijski spis) Bilo je še dva dni do poleta. Bil em nestrpen. Komaj sem čakal ta renutek, S prijateljem sva se ""peljala z mojim „Cadillacom" na ^^c}Py • Ameriška družba ASA je organizirala in pripravila lii.Lv -.^^"^^ za mojega 'ijateija. Z dvigalom na startnem [oipu smo se dvigniU do vrha. Tam r»pm,^ . poslovila od svojih premljevalcev in vstopila v najino ^l^t?>"J*°°^«"»'*eset sekund pred ^letom sva si nadela čeladi. Že odf ^ pripravljala za ta polet, apleterM-'* "V^'"' ^ »'O tako apieten Nisem imel časa premiš- Edež p° ^^""^^^ P"Pel na svoj Jas^e. nI'^''•^C*''" sem zasUšal our ;h" ^'8^*> seven, six, five, lastal strahovit pritisk, '"lepil nr/^i*"*"" ■■"'^e*« i" me je itros o ol^"*-?^ /Zdrvela sva s »oddali"^ oP'^"et .,X0028", ki je 'o pričev«n-^^.^°00^ svetlobnih let. :emli"sv kontrole na Inl, Mir^ potovala približno 150 ožila ie ° ."ajinega vesoljskega oklicnem in zasebnem življenju začasno popuščajo. Naj- večkrat si ovire nakopljete kar sami, vendar imate značaj nepoboljšljve^a optimista. Ne poskušajte s prepriče- vanjem, delo je odraz človeka. RAK (23, 6. - 22. 7.): Predpustni čas ie pustil razdejanje v čustvenih rečen osebice, ki jo radi vidite. Ne ravnajte tako, kot da se samo po sebi razume, da vam je priletelo v naročje toliko dobrega. Hladno- krvno premislite, kako bi najbolje izkoristili svoje možnosti. LEV (23.7, - 22. 8.): Manjše nejasnosti z denarjem, nekoliko večje pa z ljubeznijo. Storite vse, da se boste izogmli dramatičnim obračunom. Ko bo prišel ,čas, si boste lahko bogato privoščili iz obležene mize. Sreča! DEVICA (23. 8. - 22. 9.): Kar ste v službi zaradi neumnosti izgubili, morate nadomestiti. Pre- mor vam lahko škodi. Glejte, da bo vaše ljubezensko razmerje med vse skladno urejeno. Urice zadovoljstva so vam sicer skopo odmerjene. Dolg bo vrnjen, TEHTNICA (23. 9. - 22. 10.): Zadovoljstva si ne kupujte z denarjem. Reči ne jemljite preveč resno pa bo manj tragična. Po zapeljevanju boste porabili preveč denarja za nespamente reči, zato pamet v roke . . . Vročekrvnost je vaša slabost! ŠKORPIJON (23. 10. - 22. 11.): Srečne ure v ljubezni so kot nalašč za kovanje načrtov. Odločali se boste nagonsko, toda pravilno! Ob tem boste pozabili na težave, ki vas dajejo vsak dan. Računajte s prijetnimi obiski. STRELEC (23. 1 1, - 22. 12.): e dni boste aejavni, vendar zaradi prehitrih odločitev trpite. Lahko da Doste morali poravnati še, stare račune, to bi pa pomenilo višek ob tem času. Če pride pismo, ga boste veseli. KOZOROG (23. 12. - 20, 1.): Ne veste še. kam bi usmerili vse svoje moči. Živite v napetem pričako- vanju. Ne pozabite, da vam površnost delo samo otežuje. Omejitev v ljubezni si ne jemljite preveč k srcu. Smehljanje . . . VODNAR (21. 1. - 20. 2.): Ne 0-e povsem tako, kot ste si zamislili. Potrudite se in še enkrat vse Sretehtajte. Predvsem je pomembno ognati, kje je vir vašin težav. V osnovi se boste ustalili Ln okrepili, romantiko pa pustite ob strani. RIBI (20. 2. - 20. 3.): Za reševanje družinskih problemov varn primanjkuje poleta. Zastavljate si preveč vprašanj, včasih je treba tudi Kaj prezreti. Trezno presodite in pojdite naprej. V ljubezni pa tudi sicer je vse O. K. 15 NOVIH STANOVA^ Te dni so pričeli v Slov. Bi drugo fazo gradnje novega o za stanovanja upokojencev, ( pomeni pomembno pridobi smeri reševanja stanovanjske! matike upokojencev v ( Zgrajen bo v okviru že obsto Doma upokojencev „Alfonz Gradnjo objekta financifigO: sredstev stanovanjskega skladaj kojencev in delom sredste«! občinskega sklada za solidarnostnih stanovanj. Predvidevajo, da bo inve^-; veljala okoli 200 milijonov stanovanja pa bodo vscljiva pi** letošnjega maja. Skrb za upokojenska stanp'; pa s tem_ v bistriški obfi* izčrpana- Že v kratkem narnef) zgraditi nova stanovanja ali no preurediti obstoječe obje* Poljčanah, Makolah, PragerSKCi Oplotnici. V prihodnosti načrtujejo gradnjo še tretjega' k Domu upokojencev v Slov. z novimi 15 stanovanji Samoupravna stanovanjska skupnost občine Ormož RAZPISUJE MESTO ' ^ tajnika stanovanjske skupnosti Pogoji: 1. višja šolska izobrazba ekonomske, pravne ali upravne smeri in 3 leta delovnih izkušenj, 2. srednja šolska izobrazba (4-letno šolanje) in 5 let delovnih izkušenj. Kandidati naj vložijo potrebna dokazila v roku 15 dni po razpisu na naslov: SAMOUPRAVNA STANO- VANJSKA SKUPNOST OBČINE ORMOŽ. ^ ČETRTEK, 13. februarja 1975 rED?^"l_____ stran 15 Veterinarska postaja Ptuj .)bjava ! D. členu 37 temeljnega zakona o lwom "a pospeševanje živinoreje ^^^'^ zdravstvenem varstvu zivme 1» SFRJ št. 16/65) in 8. členu )it o preventivnih ukrepih ■ Linčenim živalskim kužnim ffin m v"etu 1975 (Ur. Ust SRS * 1 /70 razpisujemo za področje <• - -V Ptuj obvezno registracijo in JŽuno cipljenje vseh psov proti feklini. cepili bomo v (S HAJDINA: Sreda 19. febr. 1975 ob 8. uri Wi Senekoviču v Sp. Hajdini, 10. uri pri gostilni Marusek v ''nh^lii^^uri^pri Maleku v Dražencih. Sreda' 26. febr. 1975 ob 8. uri pri «emenievalnici v Skorbi - tudi za lajdoše, . .... ob 10. u" P" strojm lopi v lovenji vasi in i ob 12. uri pn gasilskem domu v ;erečji vasi. cs KIDRIČEVO: Petek, 28. febr. 1975, ob 8. uri ,ri Podgoršeku v Njivercah, tudi za Udričevo, ob 10. uri pri gostilni v Kungoti. CS VIDEM: ■ Sreda, 19. febr. 1975,^ob 8. uri tri osemenjevalnici v Sovičah, ob 10. uri pri Kastnerjevem v 4^|skem vrhu in ob 12. uri pri uradu KS v Vidmu. Četrtek, 20. febr. 1975, ob 8. uri ri bivši gostilni Poldek v Tržcu in ob 10. uri pri Purgovem v Zg. Ustavi. Ponedeljek, 24. febr. 1975, ob 8. iri pri osemenjevalnici v Lancovi isi. Torek, 2s. febr. 1975, ob 8. uri •ri Mercu na Pobrežju 55 in ob 10. uri pri Turnšek Janezu na tobrežju 127. CS DOLENA: Četrtek, 20. febr. 1975, ob 10. ri na Purgovem v Zg. Pristavi. Petek, 21. febr. 1975, ob 10. uri ifi Kmetijski zadrugi v Do leni. Ponedeljek, 24. febr. 1975, ob 10. »i pri gostilni Svenšek na Selah. C LOVRENC: Ponedeljek, 24. febr. 1975, ob 8. iri pri Kmetijski zadrugi v -ovrencu, ob 10. uri pri Žunkoviču v -upecji vasi in ^ob 12. uri pri Pernatu v Pleterjih Torek, 25. febr. 1975, ob 8. uri 1» 1^0°0*''"' Kopušar v Apačah od 1 m ob 10. uri pri gostilni Kopušar Apačah od 100 do konca. C CIRKOVCI: »fol»',^^ febr. 1975, ob 8. uri nh /o"' v Šikolah, 12. uri pri kapeli v Pongercih 'napeli v Starošincih. iriMi^*'';,^.^- febr. 1975, ob 8. uri T. Medvedovih v Mihovcih, •blanahin" P" '^^^^"^ '°P' ^ ^P' SrkovcU^ P" osemenjevalnici v K PTUJSKA GORA: 'teui^-'-'-^b'-»^75,ob 8. ob 10 ^^^^'^"vSestržah 16, *edvedcah [n ^^^^^'^ Amaliji v •odložah ss' P" ^ernivec Ignacu v ^ctek "51' Pislak i;.-^^■'S, ob 8. uri Ponedeiiik Ta" ^ ^oklecah 3. W pri Zn'.^-febr. 1975, ob 10. u^j*- lopolovec Karlu v Ptujski KS MAJŠPERK: Sreda, 19. febr. 1975 ob 10. uri pri Lorber Leopoldu v Narapljah 9 ob 12. uri pri Potočniku v Nadolah 50. Ponedeljek, 24. febr. 1975^ ob 8. uri pri osemenjevalnici v Majšperku. KS STOPERCE; Sreda, 19^ febr, 1975, ob 8. uri pri Žunkovič Martinu v Grdini 2. KS ŽETALE: Torek^ 18. febr. 1975, ob 8. uri pri Potočniku v Dobrini 16, ob 10. uri pri Kmetijski zadrugi v Žetalah in ob 12. uri pri Bedeniku v Čermožišah 78. KS PODLEHNIK: Petek, 21. febr. 1975, ob 8. uri pri pošti^v Podlehniku, • ob lor uri pri gosrilni v Zaklu in ob 12. uri pri gostilni Svenšek v Gorci. Petek, 28. febr. 1975, ob 8. uri pri žagi v Kozmincih, ob 10. uri pri šoli v Gruškovju in ob 12. uri pri Žeraku v Rodnem vrhu. KS LESKOVEC: Torek, 18. febr. 1975, ob 8. uri pri uradu KS v Leskovcu in ob 10. uri pri kovaču v Veliki Varnici. KS CIRKULANE: Ponedeljek, 24. febr. 1975, ob 8. uri pri Mlakarju v Cirkulanah iS in ob 10. uri pri Debeljaku v Medribniku 22. Sreda, 26. febr. 1975, ob 8. uri pri bivšem hlevu KK v Slatini in ob 10. uri pri Vidmarju v Gradiščah 140. KS ZAVRČ: Sreda, 19. febr. ;975, ob 8. uri pri uradu KS v Zavrču, ob 10. uri pri gostilni Veselic v Turškem vrhu m ob 12. uri pri trgovini v Drenovcu. KS MARKOVCl: Ponedeljek, 17. febr. 1975, ob 10. uri pri tehtnici v Stojncih in ob 12. uri pri trgovini v Bukovcih. Ponedeljek, 24. febr. 1975, ob 10. uri pri Prelogu v Sobetincih 15 in ob 12. uri pri gasilskem domu v Borovcih. Četrtek, 27. febr. 1975, ob 8. uri pri gasilskem domu v Novi vasi, ob 10. uri pri gostilni Rožmarin v Markovcih in ob 12. uri pri Koroščevem mlinu v Zabovcih. KS GORIŠNICA: Ponedeljek, 17. febr. 1975, ob 8. uri pri trgovini KK v Muretincih. Petek, 21. febr. 1975,^ob 8. uri pri osemenjevalnici v Gorišnici, ob 10. uri pri Donaju v Placarovcih in ob 12. uri pri gasilskem domu v Zamušanih. Ponedeljek, 24. febr. 1975, ob 8. uri pri gostilni Korošec v Moškanj- cih in ob 10. uri pri Prelogu v Sobetincih 15. KS DORNAVA: Ponedeljek, 17. febr. 1975, ob 8. uri pri gostilni „Pri Janezu" v Dornavi in ob 10. uri pri gasilskem domu v Mezgovcih. KS POLENŠAK: Ponedeljek, 17. febr. 1975, ob 10. uri j)ri gasilskem domu v Mezgovcih za Zamence, Strejace in Strmec. Torek, 18. febr. 1975, ob 8. uri pri osemenjevalnici na Polenšaku za Bratislavce, Hlaponce in Polenšak ter ob 10. uri pri osemenjevalnici na Polenšaku za Polence, Lasigovce, Prerad, Brezovce in Slome. KS JURŠINCI: Sreda, 19. febr. 1975, ob 8. uri pri Žmavcu v Zagorcih, ob 10. uri pri gostilni Senčar v Juršincih in ob 12. uri pri osemenjevalnici v Gabrniku. KS VITO MARCI: Ponedeljek, 24. febr. 1975, ob 8. uri pri Matjašiču v Grlincih in. ob 10. uri pri kapeli v Hvaletincih. Sreda, 26. febr. 1975, ob 8. uri pri osemenjevalnici v Drbetincih in ob 10. url pri Kovač ecu v Smolincih. KS TRNOVSKA VAS: Ponedeljek, 17. febr. 1975, ob 8. uri pri gostilni Vurcer v Trnovski vasi. KS DESTERNIK: Ponedeljek, 17. febr. 1975^ ob 8. uri pri osemenjevalnici v Janezovcih, ob 10. uri pri Dajčmanu v Jiršovcih, ob 12. uri pri gostilni Marinič v Desterniku in ob 13. uri pri Žampa Janezu v Levanjcih. KS ROGOZNICA; Sreda, 26. febr. 1975, ob 8. uri pri osemenjevalnici v Podvincih in ob 10. uri pri gostilni Tobias v Pacinju. Sobota, 1. marca 1975, ob 8. uri pri zadružnem domu v Rogoznici. KS GRAJENA; Ponedeljek, 17. febr. 1975, ob 8. uri pri uradu KS v Grajeni, ob 10. uri pri osemenjevalnici v Krčevini p. V., ob 12. uri pri gostilni Berlinger v Vumpahu in ob 13. uri pri osemenjevalnici v Krčevini pri Ptuju. KS PTUJ - MESTO: Četrtek, iO. febr. 1975, ob 8. uri pri gostilni na Zadružnem trgu in ob 10. uri pri gosrilni Kos na Zagrebški cesti. Petek, 21. febr. 1975, ob 10. uri pri gostilni v Spuhlji. Torek^ 25. febr. 1975, ob 8. uri na sedežu Veterinarske postaje Ptuj, Ormoška cesta 28. Na cepljenje privedite pse priveza- ne in z nagobčniki. Pse naj privedejo odrasle osebe. Stroške registracije in cepljenja 30,- din po živali plača lastnik psa ob cepljenju. Kršitev odredbe se kaznuje po 91. členu navedenega zakona z denarno kaznijo do 3000.- din. Neregistri- rani in necepljeni psi bodo pokončani na stroške lastnika. V Ptuju, dne 10. februarja 1975 VETERINARSKA POSTAJA PTUJ KAKO NAJTI ŽELJENO ULI- CO V SLOV. BISTRia? Konec preteklega leta so na območju mesta Slov. Bistrica preimenovali vse ulice. Z novim imenovanjem je mesto ■ dobilo skupno okoli 90 ulic in trgov. Nekatere med njimi so danes samo še na papirju, ali pa jih obdaja le nekaj hiš, ki bi naj v prihodnjih letih z novogradnjo oblikovale uUco. Če je vsled hitrega širjenja mesta bilo imenovanje ulic nujno potrebno pa Bistričani, poštarji, inkasanti in drugi obiskovalci mesta ne morejo razumeti, da so v Slov. Bistrici z odpravo enega problema naredili drugega, nič manj zapletenega. Se sami Bistričani danes v veliki večini ne vedo, Ige se nah^a posamezna ulica, čeprav so sedaj te dobro označene z napisi ■ in hišnimi številkami. Samo nekajdnevna razgrnitev načrtov o imenovanju ulic prav gotovo ne bi biladovolj, da bi si lahko prebivalci zapomnili, kje je katera ulica. Zato bo nujno v kratkem času najti iz tega labirinta primerno rešitev in tako prihraniti mnoge nepotrebno izgubljene mi- nute in dobro voljo. vh I. IZVRSNI SVET SKUPŠČINE OBČINE PTUJ objavlja po 11. členu zakona o urbanističnem plani- ranju (Uradni list SRS, št. 16-119 67 javno razgrnitev predloga zazidalnega načrta za gradnjo vinske kleti v Ptuju na prostoru, ki meji na magistralno cesto na južni in jugovzhodni strani, Lackovo ulico na severni strani in Krempljevo ulico na zapadni strani — za čas 30 dni od dneva te objave. Zazidalni načrt je izdelal Zavod za urbanizem Mari- bor v januarju 1975 pod št. 3018 74 in je na ogled pri Oddelku za gospodarstvo in urbanizem Skupščine ob- čine Ptuj, Srbski trg 1, soba št. 33 II. Predlog zazida- ve si lahko v času razgrnitve ogleda vsak občan ali organizacija, na delovni dan od 8. do 14., v sredo pa do 16. ure ter da pripombe in predloge k načrtu za- zidave. Izvršni svet SO Ptuj 16 stran TEDNIK — ČETRTEK, 13. februarjj tv spored NEDELJA, 16. februarja: 9.25 Poročila; 9.30 Svet v vojni; 10.20 Otroška matineja; 11.10 Mozaik; 11.15 Kmetijska oddaja; 12.00 Poročila; Nedeljsko popoldne; 16.35 Poročila; 16.40 Košarka OLimpija: Crvena zvezda — v odmoru propagandna oddaja; 18,15 Poročila; 18.20 Propagandna odda- ja; 19.25 Vesolje 1999; 19.15 Barvna risanka; 19.20 Cikcak; 19.30 TV dnevnik; 19.50 Tedenski gospodarski komentar; 19.55 3-2-1; 20.05 Odpisani; 21.00 Propagandna oddaja; 20,05. Kara- vaba: Bukovica; 21.35 Športni pregled; 22.10 TV dnevnik; PONEDELJEK, 17. februarja: 8.10 TV v soli: 10.00 TV v šoU; 14.10 TV v šoli; 15.35 TV v šoU; 16.35 Madžarski TVD; 17,35 Čiribu; 17.55 Obzornik; 18.10 Naši zbori; 18.40 Mozaik; 18.45 Nega bolnika na domu; 19.05 Odločamo; 19.15 Barvna risanka; 19,20 Cikcak; 19.30 TV dnevnik; 19.55 Propa- gandna reportaža; 20,05 Bog nas varuj revolucij in rdeče poplave; 21.15 Kulturne diagonale; 21.45 Mozaik kratkega filma; . . . TV dnevnik; TOREK, 18. februarja: 8.10 TV v šoli; 8.35 TV v šoli; 11.05 TV v šoli; 14.10 TV v ŠoU; 15,35 TV v šoU; 16.05 TV v ŠoU; 16.35 Madžarski TVD; 17,30 Smučate s Karlom Schranzem; 17.45 Mala čarovnica: 18.05 Obzornik; 18.20 Nikogar m doma; 18,30 Avtomobil skozi kamero; 18.45 Mozaik; 18,50 Ne prezrite; 19.15 Barvna risanka; 19.20 Cikcak; 19,30 TV dnevnik; 19.55 3-2-1; 20.05 Film tedna: Povabilo; . . . Miniature; .. . TV dnevnik; ČETRTEK, 20. februarja: 8,10 TV v ŠoU; 9.35 TV v šoU; 10.00 Francoščina; 14.10 TV v šoli; 15.35 Francoščina; 16.35 Madžarski TVD; 17.30 V 80 dneh okrog sveta; 18.00 Obzornik; 18,15 Mozaik; 18.20 Moliere za smeh in jok; 19.15 Barvna risanka; 19,20 Cikcak; 19.30 TV dnevnik; }9.55 3-2-1; 20.05 17 trenutkov pomladi; 21.00 Kam in kako na oddih; 21.10 Četrtkovi razgledi; 21.40 Simfonični orkester; 21.55 TV dnevnik; PETEK, 21. februarja: 8.10 TV v ŠoU; 10.50 An^eščina; 14.10 TV v ŠoU: 15.35 Angleščina; 16.35 Madžarski TVD; 17.20 Pisani svet; 18.05 Obzornik; 18.20 Z vaško godbo in ansamblom Maksa Kumra; 18.40 Mozaik; 18,45 O mladi fjneraciji; 19.15 Barvna risanka; 9.20 Cikcak; 19,30 TV dnevnik; 19.50 Tedenski notranje poUtični komentar; 19.55 Propagandna re- poraža; 20.00 3-2-1; 20.05 Bronte — barvni film . . . T V kažipot; . . . T V dnevnik; SOBOTA, 22, februarja: 9.30 TV dnevnik; 10.35 TV v šoU; 12.00 TV v ŠoU; 16,50 Svetovno prvenstvo v bobu; 17.50 Smučate s Karlom Schranzem; 18.05 Obzornik; 18.20 Mozaik; 18.25 Janošik; 19.15 Barvna risanka; 19,20 Cikcak; 19.30 TV dnevnik; '19,50 TEdenski zunanjepolitični komentar; 19,5 5 3-2-1; 20.00 GledaUšče v hiši; 20.30 Moda za vas; 20,45 Človek brez meja; 21,10 Sence nad Elveronom . . . TV dnevnik. NADALJEVALNI TEČAJ ESPERANTA \se tečajnike z „A" izpitom iz prejšnjih let, ki želijo nadaljevati učenje esperanta vabimo, da pridejo v četrtek, 20. februarja ob lo. uri v NARODNI DOM (učilnica) zaradi sporazumne določitve dneva in ure tečaja za ,,B" izpit. Odbor esperantske' sekcije mali oglasi PRODAM 30 arov zemljišča, od tega 16 arov vinograda s hišo in kletjo v Gruškovcu pri Cifkulanah. Sončna lega in dostopna cesta. Naslov v upravi. 50-LETNA žena najame vseljivo hišo z nekaj zemlje v okolici Ptuja. Naslov v upravi. NAŠEL sem zlat obroček z obeskom. Naslov v upravi. Naslov v upravi. PRODAM stanovanje v centru Ptuja. Naslov v upravi. IŠČEM SLUŽBO v Ptuju aU Ormožu. Sem delavec s pet razredi osnovne šole. Naslov v upravi. PRODAM dnevno sobo v zelo dobrem stanju, Mira Lovšin, Miklo- šičeva 5, Ptuj. TRGALEC KORUZE zmaj - 211, malo rabUen prodam. Stanko Čurin, Središče 201. GRADBENE PARCELE ob Mejni cesti v Ptuju prodam. Ana Obran, Mejna cesta 26. POCENI prodam novejšo kosilnico BCS, malo rabljeno in dvosedežni moped na štiri prestave. Malo rabljen. Jože Medved, Podlože 28, Ptujska gora. PRODAM traktorske pluge (ferguso- nove). Martin Vršič, Krčevina 76. DEKLE vzamem na stanovaT; pomoč v gospodinjstvu. Nas^ upravi.' Iščem sobo v Ptuju ali oK Naslov v upravi. I TEDNt izdaja časopisni zavod ^ tednik, 62250 Ptuj, Vošnjak« p.p. 99. - Urejuje uredniški" Izhaja vsak četrtek. Odi^ urednik - Anton Bauman. T' uredništva in uprave (062) ^' - Žiro račun SDK 52400-603-30458. - Tiska M«-^ ski tisk, 62000 Maribor, Sv« revska uL 14. I