NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki ★ OTAIHJE OPOZARJAMO, d* pravočasno ofcoove naročnino. 3 tem nam bo0e mnogo prihranili pri opominih. — Ako ie niste naročnik, poiljite en dolar sa dvomesečno poskusu j o. TELEPHONE: CHelsea 3—1242 --— - --- - Entered mm Seeend Oaaa Matter September 21st, 19*3 mt the Pest Office K New Ker*. N. um tor Act mt Congress of March 3rd. 187». ADDRESS: 216 W. 18th ST., NEW YORK No. 12. — Stev. 12. NEW YORK, MONDAY, JANUARY 16, 1939—PONEDELJEK, 16. JANUARJA, 1939 —^— - i —............ —...........— Volume XLVII. — Letnik XLVII. CHAMBERLAIN SE JE POPARJEN VRNIL V ANGLIJO OB SLOVESU JE CHAMBERLAIN ZATRDIL MUSSOLINIJU, DA SE BOSTA VKRATKEM SPET SESTALA Uradno poročilo o konferenci ne omenja nikakega uspeha. — Chamberlain odpotoval praznih rok. Hitler je Mussoliniju svetoval eno leto miru. — Evropski problemi še vedno niso rešeni. Tudi Poljska bo dobila nekaj kolonij RIM, Italija, \ 5. januarja. — Uradno poročilo o konferenci med Chamberlainom in Mussolinijein pravi, da sta razpravljala o večjih vprašanjih političnega položaja in o od noša jih med Italijo in Anglijo. Razgovori so se odlikovali z največjo prisreč-noatjo in so dovedli do odkrite in zadostne izmenjave mišljenj," pravi poročilo. "Med razgovorom se je zop^fr pokazala volja Italije in Anglije, da boste zasledovali politiko, ki ima za cilj vzdrževanje miru." Razgovori, pri katerih sta bila poleg Chamber-la ina in Mussolinija bila tudi navzoča ministra grof Galeazzo Ciano in lord Halifax, so bili končani že v petek, toda Chamberlain je ostal v Rimu še do sobote, ko je bil sprejet pri papežu. Chamberlain je po avdijenci pri papežu odpotoval iz Rima v soboto opoldne. S seboj ni odnesel iiič več, kot pa je prinesel. Njegova "pomirjevalna politika" ni uspela in Chamberlain se je prepričal, da se z diktatorji ni mogoče pogajati. Toda pri vsem tem je dosegel nekaj: sedaj natančno ve, kje stoji Mussolini in kaj želi. Nasprotno pa tudi Mussolini sedaj pozna stališče Anglije — kako daleč je mogoče raztegniti "pomirjevalno politiko" in na kateri točki preneha delovati. Pri vsem tem pa je bil Chamberlain, kot se je sam izrazil, zelo zadovoljen in posebne ga je ganil prisrčni sprejem. Ravno tako ga je veselila Mussolinijeva odkritosrčnost in prijateljsko ozra-rje, ki je vladalo na posvetovanjih. Chamberlain je odpotoval domov z večjim prepričanjem, kot prej, da je osebni razgovor mnogo vreden, ker je spoznal mišljenje drugih in more z ozirom na to uspešnejše voditi svojo politiko. Prvi je odpotoval iz Rima vnanji minister lord Halifax, ki se je ob 8. dopoldne z vlakom odpeljal v 2lenevo na sejo Lige narodov. Chamebralin je po svoji avdijenci pri papežu v villa Madama sprejel italijanske časnikarje, katerim je izrazil svoje veliko zadovoljstvo nad sprejemom, ki ga je bil deležen v Rimu. Po konferenci s časnikarji se je Chamberlain takoj odpeljal na železniško postajo, kjer so se poslovili od njega Mussolini, grof Ciano in drugi ministri. Ko mu je Mussolini želel srečno pot, je Chamber lain odgovoril: Ne srečno pot, temveč kmalu na svidenje." RIM, Italija, I 5. januarja. — Diplomatska poteza ministrskega predsednika Chamberlaina z Mus-solinijem je bila potisnjena v ozadje, ko je prišlo poročilo, da je Adolf Hitler svetoval Mussoliniju, da se naj se eno leto izogne vojni. Ta nasvet je Hitler poslal Mussoliniju po svojem poslaniku Hansu Georgeu Viktorju von Macken-senu S tem nasvetom Musaoliniju je Hitler pokazal, da še ni pripravljen, da bi Mussoliniju poplačal n jegovo pomoČ na monakovski konferenci, na kateri je bila sklenjena razdelitev Cehoslovaške in je bil postavljen nov mejnik v zgodovini Evrope. Dobro poučeni krogi pa zatrjujejo, da bo Hitler podpiral Italijo, ako v enem letu njenim zahtevam vstrt-ženo in da ko tedaj mogel iti Mussolini. L FRANCOVA OFENZIVA Gen. franco je poslal v boj 300,000 vojakov. Fašisti imajo do Barcelone še 40 milj. HENDAYE, Francija, l-r>. januarja. — Fašistični general Franciseo Franco, ki hoče iz-vojevati odločilno zmago v španski državljanski vojni, je poslal 300,1XX) vojakov proti vladni bojni črti, k:. brani glavno mesto Katalonije Barcelono. Fašisti navzlic republikanski protiofenzivi v Estrama-dnri in zapadno od Madrioa stalno prodirajo v Katalonijo. Južno fašistično krilo je prodrlo tri mile do važnega pristanišča Tarragone. Republikanska vlada je po klicala pod zastave vse zmožne moške, da se postavijo proti fašistom, čijili cilj je Barcelona. Zadnje dni je poslala na fronto 80,0000 novincev in njihova mesta v ozadju, zlasti v to varnih za m uničijo, -so zavzele ženske. Artilerija generala Franca popolnoma obvladuje važno obrežno cesto, ki pelje v Ta ragono. Republikanci so se na vseh krajih umaknili v popolnem redu ter so zasedli močno utrjeno črto pri Tarragoni. Civilno prebivalstvo se je že izselilo iz Tarragone, ostali so samo sposobni moški, ki naglo gradijo utrdbe. Vse ceste, ki peljejo proti morju, so polne beguncev iz krajev, ki >o jih fašisti zavzeli. REPUBLIKANCI PRAVIJO, DA SO LIBERALCI Značilen govor gover-nerja, Saltonstalla. — Zadnje volitve so pokazale, da je narod prežet z novim zaupan jem. V soboto se je vršil v nev-yorškeni hotelu Astor osemnajsti letni banket Ženskega narodnega repubiikansk e g a kluba. Kot glavni govornik je nastopil novoizvoljeni republikanski governer države Massachusetts, Le ve ret t Sal to listali. Navzočim je povedal, da so zadnje volitve za republikance nepričakovano dobro izpadle. — Ameriški narod, — je dejal, — je prežet z novim zaupanjem in vsepovsoa je opažati, da republikanska stranka ne zastopa reakcije, pač pa napredne principe. Republikanska stranka so ne ozira več v pretektlofrt, (pač pa- v bodočnost ter trdno upa, da bo v dogle-dnein času dosegla svoj cilj. Xa bankefu navzoče članice so zastopale sedemnajst držav. Razen Saltonstalla je govoril tudi senator Wiley iz Wis- ŽIDOVSKA REPUBLIKA Naseljevanje Zidov v samostojni republiki ni uspelo. — Zidje so pričeli obdelovati polja, pa so odšli. VARŠAVA, Poljska, 15. januarja.—Takoimenovaiu 4'Židovski dom" na sovjetskem Daljnem Iztoku je obhajal desetletnico svoje vstanovitve. Nahaja se v Sibiriji ob reki A-m ur na meji Mančukua z glavnim mestom Biro-Bidžan, kjer je bilo prej majhno mesto Ti-iionkaja. Sovjetska vlada je po načrtu i« leta na tem ozemlju, ki meri 11,500 kvadratnih milj, nameravala naseliti Žide iz V-krajine, Bele Rusije in drugih krajev sovjetske unije in bi bili nastanjeni na kolektivnih in državnih kmetijah ter bi mogli izkoriščati bogate naravne vire in gozdove ter bi mogli sčasoma vstanoviti samostojno gospodarsko skupino. Ta pokrajina je tedaj imela 34,000 prebivalcev brez vsakega Žida. Za poljedeljstvo je primernih 5,000,0000 akrov zemlje, tedaj pa je bilo obdelanih samo 250,000 akrov. Sovjetska I v NEMČIJA BO GOSPODARSKO VPLIVALA NA H0LANDSK0 LONDON, Anglija, I 5. januarja. — Angleški uradni krogi so prejeli natančno poročilo o tem, kaj je bilo sklenjeno na konferenci med kanclerjem Hitlerjem in poljskim vnanjim ministrom Josipom Beckom v Berchtesgadenu. Velika važnost tega obvestila je razvidna iz velikega zanimanja angleške vlade, da bi izvedela, kaj namerava Hitler za bližnjo bodočnost. Hitler je Becka sprejel zelo prijazno in si je prizadel vse, da se pokaže iskrenega prijatelja do Poljske. Ilitler je bil zelo vznemirjen, ko je pred enim mesecem Becka izboljšal odnošaje s sovjetsko Rusijo. Hitler je rekel Beeku, da je popolnoma zadovoljen, da skuša Poljska obdržati ravnotežje med svojo rusko in nemško sosedo. Zato ni nasprotoval prijateljstvu mea Varšavo in Moskvo, samo da ne trpi prijateljstvo med Berlinom in Varšavo. cons i na ki je rekel med drugim Roosevelt ova administracija' vlada je nameravala v desetih se je tako oddaljila od idealov gospodarske demokracije, da je treba te ideale obnoviti ter rešiti ameriško obliko vlade. letih naseliti 100,000 Zidov. Naseljevanje pa je napredovalo le počasi. Do leta 1931 je prišlo samo 7000 Židov, toda industrijska podjetja so se te SCUTELLARO SPO ZNAN KRIVIM NOVOLETNI SPREJEM PRI HITLERJU BHRLIN, Nemčija, 13. jan. — Kancler Adolf Hitler je presenetil diplomatski zbor pri novoletnem sprejemu, ko je dolgo časa govoril z ruskim poslanikom Alekscjem I. Me-rekalovom. Tekom razgovora pa sta vse oba izognila običajnemu zatrjevanju glede prijateljskih od noža je v med obema državama. Hitler je diplomate sprejel v novi vladni palači, ki je bila zgrajena v 9 mesecih po Hitlerjevem načrtu. Hitler pa ni prišel v večerni obleki, temveč v črnih hlačah in rjavem suk njiču s trakom s s vast i ko na levem rokavu in z železnim zaslužnim križcem na prsih. V imenu diplomatskega zbora je govoril papežev nuncij monsignor Cesare Orsenrigo, ki se je v svojem govoru Hitlerju zahvalil, da je z mona-kovskem .sporazumom odvrnil vojno in mirno rešil spor s Ce-hoslovaško. Hitler se je tudi dalje časa razgo^arjal s poljskim poslanikom Josipom Lipskim, dttlghn pa je saaro segel v roke. V Jersey City je v soboto zvečer proglasila porota Jos. Scutellara krivim uboja. V torek ga bo sodnik obsodil. Obsojen bo na ječo od enega do desetih let. Državno pravdništvo je očitalo Scutellaru, da je prišel v urad poormastra Barckav Hc-boken ter ga začel zmerjati, ker ne dobiva redno reliefa. V prepiru je pograbil -s pisalne •mize jeklen natikalni-k in ga zasadil poormastru v prsi. Scutellaro je to* tajil. Rekel je, da je zamahnil proti Bare- RAZKRINKAN VOJNI L1FERANT Ameriška firma je pošiljala vojni materijal na Japonsko. — Napadalnih držav se ne sme preskrbovati z orožjem. WASHINGTON, D. C., 15. januarja. — Ameriški državni department je včeraj objavil, tla je bila United Aircraft Corporation v Easr Hartford, Conn., edina ameriška firma, ki je navzlic strogi (Hiredbi a-meriškega vnanjega urada pošiljala na Japonsko vojni ma-! terijal. Državni tajnik Cordell Hull je bil dne 1. julija lanskega leta odredil, da je kaznjivo preskrbovati z orožjem države, čijili vojaštvo vprizarja napade na neutrjena mesta in na civilno prebivalstvo. United Aircraft Corporation je poslala na Japonsko za le- , . ... ,- - , . je posiaia na .jiipoirsko daj pričela. Do konca leta liJoo , , - • -i u- tri- ionur $10^,000 delov za vojaška je prišlo v Biro-Bidzan 19,000 Židov, od teh pa jih je "izgi- ' . . - Družba se ogovarja, <1 nilo" 13,000 in jih je ostalo sa- • , mo (>000. Natančna poročila o razvo ju pokrajine so zelo pomanjkljiva. Uradno je bilo ozemlje leta 1934 imenovano "avtonomna židovska republika** In vlada si je prizadevala, da jo premeni v "dom Židov" ne samo za Žide iz sovjetske unije, temveč tudi iz Poljske, Litvin ske, Amerike in celo iz Palestine. Vsem tem vladam je sovjetska vlada i>osla!a povabilo, da se Žid je naselijo v novi republiki. Po pičlih vladnih poročilih je prihajalo v republiko okoli 0000 Židov na leto. Morali pa so tudi v velikem Številu odhajati, kajti sedaj šteje republi- da je a za to dovoljenje, vlada pa zatrjuje, da sc dovoljenje tiče le prodaje nevtralnim državam, nikakor pa ne Jai>otiski. je tako nesrečno, da se mu zataknil natikalnik v prsi. Scutellara je zagcfvarjal sloviti nevvvorški odvetnik Leibo-witz. ku, pri čemer je slednji oma-hnil na pisalno mizo in sicer samo" 20,000 Židov^ in~'treti- na teh ni naseljena na kmetijah, temveč v Biro-Bidžanu, ki ima nad 20,0010 prebivalcev. Sovjetski vladi se ni posrečilo privabiti Židov, da bi si postavili kmetije v Biro-Bi-džanu; v celi republiki je komaj ena tretina Židov med celim prebivalstvom. To razmerje pa bo še veeje, kajti pričeli -so prihajati naseljenci, ki niso Židje. HITLERJEV ZDRAVNIK ZDRAVI MAFALDO PAPEŽ JE ODLIKOVAL CHAMBERLAINA VATIKANSKO MESTO, 4. januarja. — Včeraj je sprejel papež v avdijenci angleškega ministrskega predsednika Neville Chamberlaina ter tajnika za vnanje zadeve, viskonta Hali faxa. Po skoro pol ure trajajočem pogovoru je vsakemu podelil sfla'fro k 11 lajno. Po Hitlerjevem prepričanju je sovjetska Rusijo obsojena na razpad in se bodo v njej v kratkem pričele velike zmešnjave. Nemčija bo potrpežljivo čakala in bo utrjevala svoje stališče v Podonavju za svoje prodiranje v Rusijo. Nato pa je Hitler pričet vabiti Poljsko, da sodeluje z Nemčijo, zlasti glede sorazmerne razdelitve kolonij. Hitler je Becku razložil "svoj načrt, po katerem hoče pričeti svetovno kampanjo za razde litev kolonij in je povabil Poljsko, da je vdeležena pri taki razdelitvi. Hitler bo najprej zahteval od Anglije, da žrtvuje nekaj svojih kolonij, Francija, Ho-landska, Belgija In Portugalska pa imajo pa njegovtm mnenju več kolonij, kot pa jim pravično pripada in bodo morale odstopiti kolonije drugim državam. Vsled strela na nemško poslaništvo v Amsterdamu bo Nemčija pričela pritiskati na Holantisko, kakor se nemška diplomacija vedno po-služi vsakega sliČnega dogodka, zlasti proti kaki majhni državi. Holandjka ima Vzhodno Indijo in drtige kolonije, iz katerih dobiva velikanska bogastva. V prvi vrsti bo Nemčija To naj pomeni, da je papež i pričela pritiskati na Iloland-povsem zadovoljen s Chamber-J sko, da stopi v gospodarsko la i novo misijo. j zvezo z Nemčijo. Nemčija 1110- * ■ — I re to pričeti s tem, da zapre Reno za hola nilsko parobrod- FRANCOSKI MORNARIŠKI MANEVRI ALI ste že naročili RIM, Italija, 14. januarja. — Princesa Mafaida, druga hči italijanskega kralja je nevarno zbolela. Hitler je po&laJ v Italijo z letalom nekega slovitega j nemškega zdravnika, ki ji bo Slovensko -»Ameri- rikaša fešiti življenje. JbT kanski Kol«W za Ime nemškega zdravnika m <> ' • bik> objavljeno. USP* leto 1939? stvo. Zatem bo prenehala kupovati holandske poljske pridelke, nazadnje pa bo na ho-landsko mejo postavila močno armado, vsled česar bo lioland ski narod komaj še " pri šel do sape.** PARIZ, Francijo, 15. jan.— Francoska vlada je ukazala svoji vojni mornarici, da pokaže svojo silo od enega do drugega konca Sredozemskega morja. J Atlantsko in sredozemske v Sredozemske morju, brodovje bo pokazalo svojo | Francija hoče 'pokazati Ita-moč ob za pad nem obrežju AT- liji svojo moč na morja v sva- ri ke. Ob istem da sa pa bo tudi angleško sredozemsko voj- rikii-pfoti 'njenim teritorialnim zahtevam m škodo Fran- no brodovje priredilo manevre cije. «QKX B K£ BDD A"—New Toif Monday, January 16, 1939 55-5*5! SLOVENE (YUGOSLAV)* DAILY m iiibii« NARODA" j »P THK fWll) . 4 ,,»■ k** i IV A t« Owu«o and Published by WilVtNIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation) ,r"fc President J. Lopoha, Se«. Pto«* of buUaMi or tbc corporation aim) aOdr..... of above officer«: XStk STREET NEW YORK, N. 1. 46t/i Year imUKD EVE2HT DAY jEXUEPT SUNDAYS AND holidays Aq?erUaement oo Agreement Za «•*»!»• leto weija list n Aaerlko ta Kanade ..............$8.00 ,eUl ................$3.'»0 ■„■-,_„-. ir , Zo eetrt leta................fl-VJ"Za pel ieta ... SCa New York tt celo leto . . f7 Oo Za (tol leta ................f3.ro Inozeuistro aa oelo let« .. 17.."U . ...........$3.60 Subscription Yearly "<«!.AH N 4 HO|, A" IZHAJA VSAKI DAN IZVZMMfil NEDELJ *N PRAZNIKOV NARODA", 216 WEST lgtfa STREET. NEW YORK, N Y TELEPHONE. CUelaea 3_124i DOPISI br« po4,*« r* oeebooatl ae t>e prioMajejo. L*« ar za" aaro&ilno StaT-JEE*, POS,,jatt l>° —y spremembi Saja ^ SfiJl'^Sr ' - tad' * lil t rej« n»Jde- BORBA NA ŠPANSKEM I>vh tedna pro«I božičem je uve«lef fašistični general hrambe« Franco splošno ofenzivo na 125 milj dolgi fronti. Irisfotisoc njegovih vojakov se če«lalje bolj bliža njegovemu velikemu cilju — Barceloni. Prednje četo so oddaljene l.ajc samo petdeset milj o«l -edo Španske Fašizem je le začasen pojav, pa bodisi v Ita ilji, v Nemčiji ali na 'Španskem. Francu je lahko, ker dobiva pomoč od vsepovsod, do čim so republikanci navezan« skoro izključno le na svoji, lastne vire in vedo, zakaj se bore. Tega >4* o Francovih vojakih ne more trdili. \K«> NAMERAVATE OBISKATI SVETOVNI? TOM MOONEY V PARADI Delavskemu voditelju Tomu Mooiicvu, ki ga je sedanji calil* priredili calilornijski T K K H K M, _ t! OCaOHNQST SVETOVNE RAZSTAVE V NEW TORKU BO SLEHER-NE€A PRESENETILA koledar -1939-- J ■ POVESTI ZGODOVINA HUMOR NARAVOSLOVJE ________1TEROST .v . * ; I l t nu^ , NAVODILA j « " r' \Ar> Dne 1*. februarja tega leta se bo otvorila mednarodna razstava v San Fratfckeu, Golden (hrte International Exposition, n^ umetnn jjodvi-gnjenem otoku 4(>0 akrov -redi San Fran-ciisco zaliva. Razstava bo proslavljala ■dovršilev največje inženirske gradnje svoje vivte na svetu, m<»?»tu: me^l San Pran-ciscom in Oaklandom. najdaljšega in najdražjega na svetu, kakor tudi ustanovitve redne zntrčne zveze pre,ko Tihega oceana in razvi ja velikanskih elektrarn v.^Ud novih vodnih n.«prav n-n Zapadu, zlasti jezov Boulder, Bonneville in Coulee. Dne :I0. aprila 19:?i» newyorska svetovna razstava etverila svoja viv.ta. World*« Fair Im> zavzemala 1210 a k rov Flushing po»lja< v new\-orškem mrt+tnem okraju Queens, kjer je prej bilo močvirje, ki je služilo za mestno sun^tišče, a j<* bilo spremenjeno v prekrasno o-zemlje .polno vrtov, jez««r in dreves." Ob priliki te raz-t-ave rričatkuje se prihod v New York kakih fietdeKet milijonov obiskovalcev iz vseh delov dežele in isveta. Razstava se l»o ob držala v proslavo 150. obletnice vstoličeuja fSeorgea AV-fish-ingtona za prvega predsednika Zdru/enih držav, .*?(). aprila 17R9. Ifci rai razstav, naj se ^Miiinimo zaa bo roanufaJd uri rano blago se je razstavljalo in dajale so se nagrade za najboljše bi igo. Kasneje -< 'bili iznajditelji ]>o-vabljeni in tudi drugi znanst-jveniki, da izložijo svoje umo-| tvore,. Piva ameriška razstava mednarodnega pomena je bila •ranžirnna l<*ta 1 H."».*I v mestu New York. Mnogo bolj amhi-eijer/na razstava jt> (bila o mm v I'liiladelphiji leta 1^7<» v proslavo stoletnice Izjave vi-nosti. Pre«ločila je na-pre-ddk Združenih «lir/av od njihovega početka jn tudi 4!) ino- v proslavo stopetih-setletnic«' Izjave neodvisnosti in Chicago je leta 1933 viprizoril Century of Progress Kxjpiisition v proslavo stoletnice obstoja tega mesta. V obeh ftdi mzstavab je bilo zast«*p:Tio znanstvo, vladna uprava in umetnosti, da n<- govorimo o (pDlj«id«»lstvu, in* »lustriji in trgovini. Svetovne razstave so »postale pač prosvetne ustanove in ne samo sredstvo za pospešitev trgovine. Prihodnje razstave v Sin Franciscn in N« w Yorku pa' brdo bržkone ^»rekoračile v,-e Tirejšnje. Ne bodo le pokazale svet, v katerem živimo, marveč hočejo predori t i nam tudi svet bodočnosti, ko se bodo ljudje naučili vporabiti ves na-•j>j-ei|"k na polju znano-.ti z> boljše življenje in za boliši mil na svetu. inodni strokovnjaki očitajo preveč enostransko navdušenje za modre detajle bn barve. Go-spsa« Patino pa ne daje tako iz-kljnčne prednosti jno'dri in beli barvi, temveč ima rada vse živahnejše barve, zlasti pa svetlo vijoličasto. Anthenor Patino in vojvodinja Windsors k a sta kot rečeno na prvih dveh mc->tih modne lestvice. Na tretjem mestu za njim ; je vojvo-dinja Kent-ka. na četrtem baron ica Henry pn polev; t«*y:a iziačunalo k liko mili ionov frankov, kajti v-aka *zme I niih ima letno na raz^olai^o «ul tisoč de H milijonov. To naravnost blazno zapravljanj«* na rja se da deloma opravičiti 1lavk. ki ~e z »b'nnrjem vojvod m j in ameriškib niili-j«.nark .preživljajo. 2 M. » f t^ 1e T-^-r ■■»«--. i.ti mi f « *r wr9 -> t • • Zdaj so na pragu veselice, ki booo trajale prav do pepelni«" ne sre«le, za nameček bo pa tu tli v postu katera, kajti tukaj v Ameriki ni post tak kakor v ZAVAROVANJE ZA DEVICE. NAJELEGANTNEJŠA ŽENA SVETA. I Na Danski m rovanje za stan poipubii nejše. Di u-žba, ki -i j«-io zavarovanje izmisli! zavaruje le dekleta med in 2(1. letom. Starši., ki nimajo Kupili hčerk, za katere s«' je tudi iz drngih razlogov bati, da ne bedo dobile moža. jih prijavljajo starem kraju. Tekom zadnje ilepresije -o bila raztlobja, ko se nekateii našj Ijmlje niso rrči1e «lo 40. leta, dobe potem v skladu z višino svojih pri-nokakšno pokojnino, <•< pra v .)<• z-i\-zemala ta dama j ki jim zagotovi morda skro-T»o mnenju istega razsodišča I nn^n, a vendar brezskrben živ-prvo mesto. Izpod rini la jo je | lien jski večer, t i no, ki se zemskih dr/.av s«- ie v«l«'lezilo» • . , " . . ,> . 4 vojvodi nje Durcal. razstave. roiiK'n te razstave . se je pa množila s sinom boli Anthenor P. uno, ki se je pisala kot dekle Christine d«' Bourbon in ki je hči vojvode in Preti leti je 1*11 zlasti v t«*m, da s«> je sv«*t prvič zav«'d«'l bitnega napredka Zonu Patino sprejel, diržeč se načela, da je boljo nekaj kakor nič, je pa vsebovalo velike množine cinka in to je postal temelj njegovega sedanjega bogastva. *^tari Patino je pa zdaj vesel, «la je postala njegova snaha s oomočjo aijegove^ia cinka splošno priznana kraljica elegance [ in da je iatrgala ta naslov celof vojvodi nji Winjdborski, ki ji pošiljatve Denarna nakazila izvršujemo točno ' in zanesljivo po dnevnem kurzu. V Jugoslavijo: I 0U4S % pošiljamo v staro čo~>4 ( moviho. Kdor ga ho-1 jj če naročiti za* svoje^ A sorodnike ali prijate-^ S I je. t6 lahko Stori. — \ S N »j «. ^ Z? i c Witt* »iii^r^a 2 $11.1*1 $21.50 $42 5«) I>in. I)iu. Din. Din. 100 2l*» 500 ^Pravico*', "pravičnost" in civilizacijo" bi bil prav lahko izpustil iz svojega naznanila, in bi «so to robo, ki je danes, že vsaj v Evropi, skoro brez veljave, nadomestil z be-sedami: nasilje, pohlep in po žrešnost, pa bi resnico povedal. Hitlerja, ki je gle«lal in vi-«lel vse to, je pa-žrlo, žrlo. Postal je ljubosumen na svojega com pa ret a. Pa se je odločil, in naj se zijodi karkoli. Diu. 1(* H) Din. 2l*N» V Italijo: Za $ 6.30 $ 12L— $ 2».— $ 57.— $112.50 $167.— Lir 100 Xdr 200 Lib 500 .lir 1000 Ur 2000 Ur 3000 KER SE CENE SEDAJ HITRO MENJAJO SO NAVEDENE CE NE PODVRŽENE SPREMEMBI GORI ALI DOLI Zs izplačilo večjih zneskov kot egoraj navedeno, «Mr- lik ali lirah, dovoljujemo . io boljie pofoie. NUJNA NAKAZILA IZVRfiV. ŠJEMO vPO CABLE fJKTTER ? ZA PRISTOJBINO , SLOVE NIC PUBLISHING C & M P A( ti Y (TRAVEt BDREAb) 21« WJimMtt, HRW Y0** I- IH .m.M - . Pograbil je Avstrijo. Prav nič korajžno. Nenehoiiia je prisluškoval, kaj bodo rekli v Londonu in v .Parizu. Pa so kar lepo molčali. In molčali so v Beogradu in v Bukarešti, ie iz Prage je bilo slišati malo godrnanja. Par mesecev na I o je segel po Sndetih. Francoski in angleški ministrski predsednik sta prišla k njemu in mil rekla: — O. K. In Hitler je pograbil Su-dete ter ž njimi vred še precejšnje število Oehoslovakov. Niti en strel ni bil oddan. Vse je šlo kakor po maslu. Zdaj je pa Mussolini ljubosumen. Gle«'e francoske Tunizije v Afriki je zagnal silen krrk in je poleg nje zahteval tudi otok Korziko, misleč, da se bo Francija u-strašila in mu dala, kar zahteva. Francija se pa obotavlja, :n Mussolini ne bo dobil ne Tu-nisa ne Korzike. Kam bo zdaj pogledal? Najbrž tja, kjer mu je najbližje. Prav sicer, da bo odstopil Zadar Jugoslaviji, pa se no sme nihče začuditi, če 'bo zahteval zase v>so dalmatinsko obal. To se Vam zdi nemogočo, kaj T Ej, še pred enim letom, bi zmerjali z norcem slehernega, ki bi se drznil napovedati razkosanje Čehoslovaške. ... , - 6GLAfi NA BOD A"—New Yorf Mondays January 16, 1939 - ■ SLOVENE (YUGOSLAV) pAlL* STANKO JANEŽ: I Mer Rupar je bil človek bi iz |M*Al, kamorkoli j<* so <*e pn*«| njim zmoroin znova o< j. Xrkjer ni .bilo zapisanc-Ss'ii njegovega imena in nih<"e ni vtiUtl zanj, kako živi in ljudje se za-to tudi niso donti zmenili. Imeli soe tudi ni*o vprašali* ali im» prav. Tako je vendar bilo: Pe ter l^rpar naj molči. .Jutro je pravkar posijalo z vsi m žarom na ulice in visoke /.grjHlibe, na katerih se je odbijal solrvrni sijaj k^ikor raz-tre-rno zlato. Na ulicah je t;uealo življenje, prelivajoč ro kakor veTetok. Velika, dvokril-na jr.tin^ka vrata so >e pravkar olprln: Peter R.up;ir je «pet s polnimi prsi aadihnt-I sveži zrak, ehstal je za itrenutelc in -e na-. mehnil. "Prost! Pro^t!" Ni mogel verjeti: ljudje so fte mu zdeli kakor luitke, vozovi, avtrmobili, vso je bilo kan, 4to.pi J je sicer še negotovo, POT V PROSTOST toila polagoma se privadi. Zidaj se je «aveu*etn ipeaec. druga dan la tretja pa leto. Da nam pribra-olta nepotrebnega iteJU in atroAkov, Vaa prosimo, da akuiate naročnino pravočasno poravnati. Po6ijite naročnino naravnost mm ali jo |m plačajte uAcmu caatopnlkn v VaAem kraja ali p« kateremu Izmed sa stopo I ko v, kojih Imena so tiskana a debelimi črkami, ker so upravičeni obiskati tu«u druge naselbine, kjer je kaj naših rojakov naseljenih. Zastoimtk ho Vam Uročil potrdilo sa plačano naročnino. CALIFORNIA: Han Vrauclauo, Jacob Lausbln COLORADO: Pueblo. Peter Culi«. A. SaftiO Wsl*eoburg> M. J. INDIANA: Indianapolis, Fr. ILLINOIS: Chicago, J. Bevčb, does«. J. FaMaa (Chicago. Ol In llllaola) Joltet, Jennie Bambfccb Lm Halle. J. Hpallrii Mascootah. Frank Aofusdn North ObUmcD In Waukegan, Wfrt^ . > ilARTLJLFfD: KitanUter, Fr. Vodoplves MICHIGAN: DcMt, k MINIfRBOTA: CbttlMta, Frank E1/. lea. J. J. UiU^I .Ciiibart, Louie Yt Hlhbteft. JU>bi Virginia. Frank Arratleb OHIO: - Bar be rt on, Cleveland, Anton Bohek. linger, Jacob Uesolk. Job-« »Upnik Glrarfl, Anton Nagode , Lorain. Louis Balant, John Kumis Youngstovn. Anton KiknU OIUSGON: Oregon City, J. KobUr PENNSYLVANIA r Bessemer, John Jevnlkar Broughton, Anton Ipaveo O^mmgh. J. Bresevee CoverdaU In okolica. Mrs. Iram CtPKL Loafie FtrreU. yJerrj Okma Forest City, Mam Wf. Qreensbnrg. Frank Novak aomm Cit/, Fiv Johnstown, Jobn Crajn. Ant. Zanfel* Loaerne, Frank BgBodi . Midway.^ Žugt : PfalUp Turtle Greek, Ft. Mrifrv Wsot Newton, Joseph WISCONSIN. ? Milwaukee. Kg* AiiU, WiL Skak WYOMING -mor s plinom. Ta trenutek se je j>otvarjala in lagala. Potem — je rekla — je [Kh^kusibat nanj fHoabiti, čeprav težko. V*laj iprišla ]>o islovo. Naj ne zameri! Kaj je še hotela reči -da se je pred nekaj dnevi i*>-ročila in je«elo srečna; v kratkem odpotujeta z možem v Ni-ct>. Na jkuočuo potovanje! Da, na. fKiročno potovanje, k;ij je to neki takega — je rekla. "Zbogom!" ^Zbogom!" Videl j<», kako jt- ralšla; mir no, kafcor da se ni nič zgodilo in njeni svetli lasje ko dišali p<» dozorevajet človek, z o-iKMiri -nogama je stal .=;re
  • tem je šel aiko-zi drevored, dalje skozi gozd — na polje. Nad -glavo mu je zakrožila kanja. Sinjima; neba je bila razgrnjena prav nad -nji.rn in vsefpovKod je 1 o žal a zemija, mirna zlekljena kakor od dola utrujena žena. Petra Ruparja jo obšlo poželenje, da bi iprav talko •legel nanjo, da bi prav tesno k nji pritisnil svojo glavo in zaspal. Zdaj bi legel in zajspal e tistim svinčeno težkim, »vsen^pavjajočim Kpancem, ko vse umre i.n izgine neznano kam. Ta trenutek so je zavedel, pretreslo ga je kakor mraz in vprašanje se mu je z wo ostrino noža zarezalo »prav do srca. "Kami" Ne, la (trenutek tega prav zares ni mogel vedeti! utrjeni otoki Galapagos, ki sicer ne pripadajo Združenim dr-aržvaon, temveč ropubliki Ekvador. Na (paiianieri3ki konferenci v Luna, Peru, naj bi bile vse države Južne Amerike pridobljene za cilje skupne oh-rarrfbe ameriške celine. Združene države posvečajo Panamskemu prekopu zato veli kq pozornost., ker ne zadostuje za velike moderne vojne ladje. Prekop je dolg 65 km. Na u/beh »trvneh je 8 km m rt: k pas ki ga je odp r>a tudi ni zadostno utrjen za primer napada, ker na to Mi<-nda niso nikoli mislili. Vojaški strok« vnjaki so mrotovili. da bi zadostovalo 12-pogumnih «nož, ki bi uničili zatvorniške naprave pri Gatunu in ameriške vojne ladje, voaeče skozi preko|» bi doslovno obtičale na saihem. Zato vztraja ameriški vojni minister na Um, da se Panamski prekop dobro zaščiti proti letalskim napadom obenem pa MORNARJI SE N£ SMEJO BRITI. V 'ladjedelnici v Dortimmthu so dokončali najmodernejšo an-g'bsko ladjo za znanstvena ra/.-' iskovanja. Ta ladja, ki j»* la-t vojne mornarice iu .-i- innmuje 4ka oriv, samo ne da se ©trdijo letalske baze in , - . . i i— /-i , , x. , , t^ bila naj bi zltol.jsa protiletalska obramba •, ,,, Zgraditev (novega- ameriškega ' . . . . . A 1 J - .,. . » a a njej lie bo is: 11 kovinskih vojneira brodovja na Afrlant ■kom zaščito; loncev, niti koviiHkih verig ali morju nomoni Hi^-uoi^j.,. ,- - ♦.•!.• - t-, , - , , . »Hier, p atlhli eastmkr m rrioi Panamsikoga prekopa od oben „ i i • • m t i A i i in«ir.Ji ne tbr«lo Mti<-i! uneti na strani. I udi kontrola v ob-' .... ... , , v. ^ , , sv«.jih krojih kov!ih-kth trum moem.Panamskega prekop ; bo ,1J( v i . » i nov. /r.i vs«' i>i-i*iime -i roo"li>ali noV-ar o t»m. zati. da na krov n;- b«» r?r A. Koledar za letoi1'-1 ihinth"u< izd. In.ifjo bril- I rtv, ali brivskega apar ta in rr 1939. i v UM- ;-/ >tekf;i. Zr».t' v-:ik liiorihir, ki ir-; >i> mora • pn-Jon- j » \ i •!;i --i im 111«* t i raziskovalno < >■ I prjn'o |»ii —ti! r:i-ti Imsdn. umit Hiiaii' !|,|ij|ili«»«iliiU.|lHi"ii||,j;|ii»"i'l|,i.|H.....Ilnjiili"««!!!; ..IMHIIII,,:;!!««'"!!,, ;iii«"«ii|„:;|iM: niiaa.,,, ,,,iaai|,, „„MM,-,, ,„mi,„ „„„, ,.|nmt,t| i||lMI!|||h.(|ttlU||||| |||fai a- ''"umu" "Himni" ........................'.vnnMi' :ijš:*l|i;i:uifi::»l,:i;:Hif?i!"|i:ii-t.t:!iS,,!t:i ......... "ti?.....iHhii,,,,,!,!;!«!!,,, Romani... Spisi... Povesti Don Kihot Spisal Miguel Cervantes To je klasično delo slavnega žpanskega pisatelja. To je satira na viteštvo, ki je še vedno hotelo ohraniti svoj ponos in I veličino, pa se ni zavedalo, da že umira. "Don Kihot" spada med mojstrovine svetovne lite rature. 158 strani. Cena 75c. J M Alt KO SKMANIX. SI.OYKNSKI KOIUNSON.... MATERINA ŽKIKV. 211 strani. «>im .............- /nukiuiva |*Mi'st iz tbitualli^Lega ilvljfiij« MLADIM SKCTI.M (par krasiuh trtic pisatelja xMeslut) ................................................... M1IJJONAK fiKKZ IIKNAKJA, spisal C. 1'hil-UpH Oppcubeim. strani. Crua ................ Du fckrajnonti uu|>et ruuiun Iz iaml>Tiicga življenja. 0(ii«uLt'iui je zatiui hu^Iv^LI ro-ano|»isec jniznun reltiu lv^tu. ŠAI.JIVI SLOVENEC i A ii' :»i» I i i <'z«»\ nik) Zim i:;: najbolj-'ih krat koča-nie iz v ugajalo vsakemu lita-telju. Prevod i»rn\ nič n«* zaostaja za origl na lom. MRTVI tiOSTAČ .....................................................53« AGITATOR, roman, spisal Janko Kersnik. 99 strani- Cena $1.00 Kersnik je poleg Jurč-ifa naš najbolj poljuden pisatelj. Vet del, ki jih Jurčič vsled bolezni in smrti ni mogel završiti, je Kersnik uspešno dovršil. "Agitntor" sn««- *' va najboljša dela. ANDREJ H0FER .................................................50« BELE NOČI, MALI JUNAK, spisal F. M. Dostojevski. 152 strani. Cona---------------------- Kratke i>o*esti i» življenjepis pisatelja. To so prva književna dela davnega ruskega romanopisca. BEATLN DNEVNIK, spisala Luiza Pesjakova. — 164 strani. Cena --------------------------.......... Poleg Pavline Pajkove je Luiza Pesjakova tako rekoč edina ženska, ki se je koncem prej-ftnjega stoletja udejstvovala v slovenski književnosti. Njeni spisi razodevajo čutečo žensko du5o. 69 .90 Razne vesti. 12 POGimiTIH M02 LAHKO UNIČI PANAMSKI PREKOP. Z(iru-žene »države se mrzlično oborožnjeio. V Evropo je prišla med drugimi todl vest o graditv^ vefli&ega brodovja na Atlairtskem oceanu. Ameriški vojni minister Woodrin^ si na v^e načine prizadeva utrdili Panamski prekop tako, da bi ne mog^l nihče napasti. Zato je odobril 4 milijone dolarjev kredita za »graditev stra-tegične pomorske baze na Por-toriki. Ta nova trdnjava naj foi služila v obrambo Panam-ftkpf*t& prekopa v Atlantskem morjrf: ^ Na-aaipadiri',oJ»a4i bedo BELO RAJSKI BISER -------------- BOJ IN ZMAGA -------------------------- CVETINA BOROGRAJSKA ---------------- CVETKE (pravljice za stare ln mlade)---------- DEDEK JE PRAVIL (pravljice) -------------------- DEKLE ELIZA, spiral Etfiaend de Coneourt. 112 strani. Cena .........—-------—----------------- Concourtova dela so polna fines ln zanimivosti. zlasti v risanju značajev, Čijih nekateri so mojstrsko pod&n! in Ima človk med branjem vtis, da posamezne osebe sadijo ara j nJega ln kramljajo ž njim. DEVICA ORLEANSKA ______________________________ DVE SLIKI, spiral Kraver Mefcko. 103 itranL Cena Dve čtrlel enega nafilb najboljših pisateljev vsebuje ta knjiga. "Njiva" in "Starka". Obe sta mojstersko zavrženi, kot Jlb more za vršil i edinole naš nežno-čutečl Meška ELIZABETA, HČI SIBIRSKEGA JETNIKA - ERA DIAVOLO _______________________________________ GOSPOD FRIDOUN ŽOLNA. Spisal Fran MU- glnskl, veselomodre humoreske, 72 strani KMEČKI PUNT, spini Aok. genon Zgodovina našega kmeta je zgodovina neprestanih bojev. Bojev s Turki in grafičakL — ♦ 'Zadnji kmečki pun t" Je mojstersko opisal •lavni hrvatski pisatelj Šenoa. Krasen roman bo sleherni a užitkom prečita1. KRALJEVIČ IN BERAČ ___________________________ KRVNA OSVETA (povest is abrnfiklh gara) — LA BOHKMB. Spisal H. Murger. 402 str. Gena. Kaj Iga opisuje življenje umetnikov v Parl-KnJlga u svetovno sna no de»» LISTKI. (Ks. Uemo\. 144 strast ............ MALI KLATEŽ (spisal Mark Twain)--—^ MALI LORD. Iti S5c .SO« .45« . 30c . 40c .40 60c S5c Me JO .78 Igralec Spisal F. M. Dostojevski 265 strani Slavni luski pisatelj je v tej povesti klasično opisal igral sko strast. Igralec izgublja in dobiva, poskusa na vse inogoče načine, spletkari, doživlja in pozablja, toda strast do igranja ga nikdar ne mine. Cena 75c. Idiot Spisal F. M. Dostojevski TRI KNJIGE Nad 600 strani Krasen roman enega najboljših ruskih pisateljev. — Opis mladeniča, ki je imel že v najbolj rani mladosti nagnenja k nenormalnostim. Opis je živa* hen in ne utruja kot nekateri drugimi romani Dostojevskega. Cena $2.25 NADE/NA NIKOLAJAVNA Spisal V. M. (iarhia. 112 strani. On* ....... Junak' !• trn romana hI«Milj« in tuvuj« slcuzl temo iivljviiju. % z| fiijajo s«« kvišku, a sredi I«»ta omagajo. NAŠI I KT \. spisal Milan 1'ugelj. 125 strani. — Ona ui. ............70 Droš..........— KT.ji'r i \-»-I Tijo «lvnnaj«it izvesti plfiitelja I*ti-ylja. k! j«* i-r-rnal «1»iSo l<>njskrsa kmeta kol U* malokdo. NAIIK/NA NIKOLAJAVNA Spi>:ii V. M. in. 11- sira"i. l>na .... Juuaki romana bUflij« iu tavajo skoati t« m«, življenju. Vspt-ajHjo kvi>ku, a srvdi lH>t« wuia^aju. .30 M 00« NA INDIJSKIH OTOKIH ............................. NA KAZLlfNTH POTIH ..........-...........................40« .70 JI NOVA KKOT1KA. spisal Ivan WJZMiN. Trdo wo-zaua. 115 strani. Ona .—---------------------—• Knjiga vs«*l»uje **h.isll, ki w> se r«jdlle ▼ Ut>-▼eku v prvih letih svetovne vujue". I'KS.MI V 1'KOZI, spira« Lbas. Uaudelairr. 112 strani. Cena ...................—.............................- Verna slika pestrega velikomeslut-jta tl»-ljeoja in tq>omlnoT nanj. P1NOVINSK1 OTOK, spisal Anatole Frajiee. 282 strani. Cena-----------—------------------------------•• To Je satira na fraueoske pretekle ln sedanje razmere. V tej knjigi je slavni francoski nisutelj najbolj drw?n ln bresubairen ▼ svoji zabavljlrl. PlJlT Z\ ONA. spisal Leonid Andrejev. 131 str. Cena .40 Poleg naslovne povesti slavnega ruskega pisatelja vsebuje knjiga Se dve, naBTVč "Misel v megli" in "Hrezilno". IWKISKI ZL.ATAR ______________________________________ POŽIOALKC ...............................................^ POSLKDNJI MOIIIKANEC______________.80» PATRIA (povest is irsko zgodovine)----m« POVESTI IN SLIKE, spisal K saver Mečka. — 79 strani. Cena--—---------------------— -00 Knjiga vsebuje tri fiovestl našega priljubljenega pisatelja, mojstra v opisovanju. Njegov slog je Izrazit, njeeove misli so globoke In mehke. Posebno ienske so vnete sa njegova dela. PRAVLJICE. Spisal H. Majar. Izbrani la prostega naroda. Ona ..........-.......... >40 prapreCanove zgodbe ----------------- PRIGODBECEBELICK MAJE. trd. 30« .n 70e Globoko sasnovsna povesi o otroku, U gane odljudnega Sadaka. Deček j« plod amarižke vxgoje, U ne pozna rallk med bogatini ln roveil, pač pa sna razlikovati le ned dobrin Cmm Stlrl zanimive črtice nafiega priznanega pisatelja. MALENKOSTI. MmI Ivan Albreht. IM KAKO SEM SE JAZ LIKAL, spisal Jakob Al*, iovee. TRI kajite po 150, 180 in 114 strani. Cen-----.60 vsak zvezek. Vsi trije........1.50 Pisatelj nam v teh treh knjigah opisuje usodo ln Slvljenje kmetskega fanta, ki so ga stari-H poslali v Sole, kjer se Je vadrieval i lastnimi sredstvi ter zdaj laZje, zdaj teije, lezel od Bole do Sole ter si slednji« priboril v življenja mesto, po katerem je stremel. KnjUm «c pisane fivahna Ob čltanln ae bo moral ata-' tel J večkrat od srca nasmejati. KAJ SI JE IZMISLIL DOKTOR OKS. spisal Jules Verne. 65 stranL Cena___________ .40 Menda nI bilo pisatelja na svetu, ki bi Imel I tako ilvo domišljijo kot jo je Imel Francoz Jnles Verno. In kar je glavno, akoro vse njo-Cove napovedi so ae vresnlcile. Pred dolgimi desetletji Je napovedal letalo, submarin. polet ▼ stratosfero itd. .71 PRVIČ MED LVDIJANCL Povest Izza časa odkritja Amerike. Cena ................... Ji REVOLL'CIJA NA PORTLOALSKEM------ 30s RDEČA IN BELA VRTNICA___________M» PTICE SELIVKE. Kabindranat Tag ore. Trda vol 64 strani. Cena--------------------------- Prgeorori. eseji ln misli slavnega ' mil Jak o-ga pisatelja. Student naj bo. — nas vsakdanji KRL U. spisal P. K. Pinigar. 80 strani. Cena NaS mojsterski prii>ovednik nam nuali v teh dveb svojih delib obilo dndevneca užitka. PRAVLJICE, Košut nik, II. zvezek. Cena...... PRAVLJICE. U. Mayer. Cena ................ turki pred dunajem_______ TATIC, spisal France Bevk. Trda ves. 86 str. .70 NaS lzboren primorski pisatelj nam daje v tej knjigi dve povesti, ki Jlb Je posvet" -v0Jl materi. TISOČ IN ENA NOC, s slikami, velika izdaja. Broš. 3 knjige. Cena ......3.25 _____ 214 WEST 18th EW YORK, N. "GLXB HX B O D A"—New Toil ' Monday, January 16,/193-9 SLOVENE TYUQOSIAYT DAILY □ SI EHFR TVI ..........................sm ll* "l|||||||l*""l|#H||||l"'lll|||||||l> CORDELL HULL IN NJEGOVA 2ENA ROMAN IZ ŽIVLJENJA ZA "GLA8 NARODA" PRIREDIL X. H. == 31 ' Slednjič pride nedelja. Dopoldne se Ou ida z go*q>o Reichertovo izprehaja po parku. Toda ni bilo dolgo, ko mora gospodinja Werderjeve hi-v kuhinjo, da preskrbi vae potrebno. Ounda je rama m gre prati jezeru. Z obema rokama se nasloni im. steber ograje ter si z rokami podpre glavo. Tako stoji, zatopljena s pogledom na jezero in breg. Pri tem pride v eanje in mora misliti na veselega fanta, ki jo je na železniški postaji nagovoril. Njegove dobre, sme-joee se oči naenkrat stoje pred njo in nehote se smeje predse. Drzen je pač bil — toda* toda — v nobenem oziru vsiljiv in pozneje *e je tako lepo oprostil, iin — tedaj pa presenečena' vzklikne. Na oeki stezi naenkrat stoji, kot bi ga kdo pričaral, isti mladi fant, na katerega je ravnokar mislila. Vsled presenečenja je nkoto okameneia in se jrte more ganiti. Samo od strahu nekoliko pre bled ' . V resnici je Ha*is Roland. Že nekaj ča>a %o h odil okoli Werderjeve vile in je na; vrtu videl Oundo in goHfx> Reidhertovo, seveda samo s ceste. Ko pa poaaeje opazi, da «*e je stara gospa vrnila v hišo, Gunda pa je šla proti jezeru, tedaj je naiglo stekel okoli vrta proti jezeru. Ravno hoče pogledati čez ograjo, ko tik sebi1 zagleda obraz mladega lekleta. Takoj se odkrije i>n se prikloni. "Dobro jutro, goapica Bertram! Lep razgled čez jezero, _ kr*'?.0.. "t^®j.Z^^1!111 tk° Sij l0" niIo3° ^t,7>dkar je gn,zen jm>- tre« uničil večji del Italije, zlasti mesti: Messina in Reggio in celo vrsto drugih mest ob 'kalabrijski obali. To je bila najhujša kait-antrofa, kar jih je »svet dotlej poznal. V nekaj sekundah so se prej cvetoča mesta v groznem trušču in ropotu zrušila v razvaline. Zemlja je vstrepetala v najglobljem osrčju, morje se je napelo, plameni švignili iznad človeških bivališč — okrog 200 tisoč ljudi je s skifcotnim, krikom in izrazi grOze na obrazih postalo žrtev sproščene večne pile. Za prizadete grozen uvod v novo leto. Dne 28. decembra 1908 zgodaj zjutraj proti pol 6. so aparati v^ch potresomerskih postaj v Evropi zabeležili močno Ameriški državni tajnik Cordell Hull in njegova žena, fotografirana ob povratku s p anameriške konference v Li-mi, Peru. Potres pred 30 leti Dne 28. decembra m. 1. je mi- cena samo po ograji, nepričakovano stojita nasproti. (hvnda pa je tako iznenadena, da ne more takoj odgovorit L Začudena ga gleda in se zaman bori z ohromekwtjo, ki se je j«' polotila. Slednjič pa se ji vendar izvije sikozi ustnice. "Vi! To je pa le preveč! Kaj hočete tukaj — od kod veste moje ime?" Robani še vedno drži klobuk v rokah in se ji žareče smeje. "Od fiospe Pluske," odgovori naravnost. Ounda zar«li, hv>če se vzravnati in zbežati, Roland pa naglo stopi korak bližje in jo proseče pogleda. 44 W — za božja voljo ne, samo ne zbežite mi; presrečen *em, da sem vas vendar slednjič zopet naišel. Dovolite mri, da sc vam predstavim. Moje ime je Hans Roland, odvetnik sicer šele z majhno prakso, še nilkdiar kaznovan; imam pa bogatega strica, katerega sem nedavno spremil na postajo, imam Še mater, ki ataoiuj" blizu tukaj Ob Vanskein jezeru ter smatram za previdnost božjo, da iste se od igospe Pluske preselili v Werderjevo vilo. Za božjo voljo ne hudujte se na mene da imam to srečo vas zopet videti. Iz tega je razvidno, da je tako hot\-1 Bog, da sva se zrupet srečala. Ravmo sedaj sem namenjen iti na wp*ehod ob bregu jezera, bom opoldne, kot v^ako nedeljo, na kosilu pni materi in se počutim popolnoma srečnega, kvr moreni zopet gledati v vaše lepe oči." Ounda se bori s smehom. Kjer »top, se počuti varno in niti ne misli na to, da bi odšla. In ostane! Toda malo se je morala hudovati nad njim, pa sama ne ve, kako. Zato pravi p reoej od zgoraj navzdol: "Go*f>nd, nikdo vam ne brani iti na »prehod." Roland se »nekoliko zgane. "Ojej! To zveni kot polno z ledom naloržen voz. Ali mi ne bi hoteli dovoliti, da bi v vaši družbi vžival ta krasni razgled na jezero?" rete lik i m i kavarnami in veselični-ini prostori igrajo godbe pozno v noč. V gledališču je ob nabitih »prostorih vesela predstava, vsi lokali so polili zabave željnega Občinstva. Še le po polnoči se mesto nekako začne pripravlja i k počitku, počasi se vrvež umika z ulic. Meščani odhajajo k počitku, da bi se dobro naspali za naslednji dan. Ob 5.25 zjutraj grom zamaje mesto. Toda grom, ki ni prišel črnega neba nad mestom, ampak je od spodaj iz zemlje sunil v temelje mesta. Vise hiše ob ulicah za ječe in se opoteče-jo , meščan i — otroci, žene, starčki, mladeniči in postavni možje — odpirajo oči in vstre-petajo. Nato zopet kratek .grom, ki >ikne po mestu, kakor l»i nekdo z bičem -udaril po majanje zemQje, ki je presega- njem in še enkrat. Sedaj me-lo vsa dotedanja. Tako j je bi-' sto ne ječi več, hiše se ne opo- k) jasno, hI a je < gnjišče potresa nekje daleč, toda sunki so bili tako močni, da ^o aparati že po nekaj sekundah odpovedali in niso mojfli beležiti več. Po vsej Evropi -e jo načelo spraševanje. kje bi t;> potres mogel biti, kje je bilo najhuje itd. Le počasi so prihajala poročila. Prva poročila niti od daleč še nir«o natančno vedela, kakšnega obsega je ta katastrofa. Tekom dopoldneva so se nabrada porodila iz kalabrijskih in sicilijanskrh mest. ki so naštevali, koliko hiš .-e .te podrlo koliko mostov, koliko je smrt viti in ranjenih, itd. Le o mestih Messina in Reggio ne govori nobeno poročilo. Opoldne v Rimu še nit>o vedeli, da teb dveh cvetočih mest ni več na zemlji. Prvi iso to grozno vest prinesli na celino kapitani iti ribiči, ki so baš v tistem času ibili s svojimi ladjami na skrivnostno šumečem morju in so viddli namesto cvetočih mest "Potem pa se morate obrniti, ker drugače jezera ne mo-videti." "Toda saj dovolili mi boste, da nekaj časa tukaj ostanem. "Ničesar vam nimam dovoliti* ker se nahajate na javni cesti." Rolamd jo proseče pogleda. "Velecenjena goapica, prosim, ne bodite talko ledena mrzla. Srečen sem, da sem vas spoznal, toda verjemite mi, nisem vas mogel zopet poza.bi*i, odkar sem videl vaše jokajoče oči. In tako predvčerajšnjem šel v hi?fcx, v kateri «te mi izginili. Ker pa imam sročo, me je moja dobra zvezda vodila k gospe j Pluski, ki ima oddati dve prazni soibi. In ta dobra žena mi je najhrže brala na obrazu, kaj bi rad od nje izvedel, kajti o vas in vašem bratu mi je mm»go povedala ki bi mi mogoče po ve daka še več. Najbolj sem bil še pomirjen, ko sem se prepričal, da je bil oni, od katerega ste se tako prisrčno poslovili, v rewnici vaš brat. Da stanujete ob Vanskem jezeru v Werderjcvi vili, sem tudi izvedel, ne da bi o tem kaj vprašal. Ker sem pa vsako nedeljo pri Vai*4com jezeru, sem si najprej ^ ¥mw lwJllli ;,m ogledal Werderjevo vilo, sem zagledal vas z neko staro gospo ™ r^^Hine in o-eiri pod dreveai m sem hotel ogledati vrt z druge strani, ko sem ~ ~ zagledal čez ograjo vašo krasno glavo. Sedaj sem vam vse odkrito povedal, predstavil sem se vam tudi. In tako se po-znarva ravno tako, kot bi naju kdo na kakem plesišču ali kje drugje seznamiI, ali ni tako? lin prav nič naju ne ovira, da ne bi mogla nekoliko pogovarjati. Opazim pa, da zopet hočete pobes-niti; toda prosim, tega nikar ne storit«, in ne bežite od mene. Zdi je mi, da vam imam mnogo povedati." Oundi postavne zelo goirko pri srcu, ko gleda v njegove jasne, prosoče oči. Toda sili se, da je hladna. "Toda mi je žal, da vas moram sam epa pustiti* gospod doktor; — v hiši me čakajo, in ker sem tukaj sanc * gost, se moram vfkloniti hišnemu redu." "Skoda! Ali vam to saj nekoliko ni žal?" Ounda se smeje nad njegovim obupom. . "Toda ni mogoče predrungačiti. Z boigom, gospod doktor. "Počaikajte! Za božjo voljo, počakjte še aa, trenutek! Ali va» fmem zopet kdaj videti, mflostljiva gospica? Mogoče prihodnjo nedeljo, i.«tem času in na istem prostoru?" "Preveč zahtevate, gospod doktor. JZ Bogom?" In GsMMia pri&ne iti proti hiši. •^Recite aaj: na svidenje!" se smeje Roland. " i se še enkrat obrne, se mu nasmeje in pravi: - teče!"" Se 27. decembra je bilo v Mesnini veselo. Dan je bil to-pe^l in prijeten. Nastopil je večer z vsem sija.jem obmorskega mesta. Vse mesto je razkolom o raa*vMljeno, 7>alače in trgovine so odprte daleč v deveto in deseto uro. Po ulicah valove množice ljudi, pred ve- VSE PARNIKE lEalia orifcodnjiA) SLOVENIC PDBL CO. YUGOSLAV TRAVEL DEPT. IS1« W. 1Mb SL. New lark, N. *, tekajo — vse se ie zvalilo v kup ruševin z ljudmi in hišami vred. Zidovi padajo na redke ubežnike, ki begajo j>o nekdaj ravnih in gladkih ulicah, tu in tam kak krik, ki ga pa kmalu 0 d uši padajoča stena. Kdor je živ, beži nekam naprej preko živih in mrtvih, preko postelj in opeke in oken — samo naprej, ven iz tega groznega groma. V pristanišču so jutranje ladje sprejemale najbolj zgodne •potnike, pa je močni val vrpel ladjo in potnike na obrežje, kjer se je vse razbilo, ^e je v mestu še kje kako okno, kak lymlkon. gotovo na njem vpije kaka zlwgana postava in išče izhoda na trdna tla. Toda gr-menie zemlje se še ni poleglo. Od časa do časa znova zr«bobni nod not'jmmi, zopet zronota neka i liiš na ulice, nov val vpitja in krikov. Pol oairi begajo 1 in<1 je po mestu in skačejo pre- KRETANJE PARN1KOV SHIPPING NEWS 21. januarja : lie de France v Havre Aquiiauia t Cherbourg Vutaauia v Trst 28. januarja: ChampLain v Havre Conte di Savoia v Genoa 1. februarja: I>etutsc-hlanc je umaknilo od suhe zemlje za kakih 300 do 400 metrov, kakor da ga je groza velikega razdejanja. T KNJIGARNA "GLAS NARODA" 216 WEST 18tb STREET NEW YORK Hli*nM,||jjiiitiiiii|,| ........................................................................................... U||||II*K*M||I||1||||I» ,|ltl|||||l*>-'lll||||||ll»!0ll|l||||]l»t|,t||||||||tl grabi in jih potegne nazaj v stih, ki so nepoškodovana uča narave so ,se zbrale v tem me-rtu k svojemu strašneinu plenu in mesto je pod njimi padlo v prah. Ko se je dobro zdanilo in je i>once spet dviirnilo iznad morja. Messine in Reggia in vtvine ostalih mest v južni Ka-h'briji ni v»W* na zemlji. Sto-letjji iso jih gradili, v nekaj sekundah jih je sunek zemlje posnel is površja. Po vsem -vetu gre vest o grozni noreči. Ladje vseh evr piskih držav se zbirajo in odhajajo proti ža lostnrm krajem, dovažiijo z lra-vila in živihv ,odvaža jo ranjene in sirote. V nekaj dneh '-o ž" polne vre bolnišnice v N«*aplu. Ka tanj j i in Rinm in Ostalih me- Kvojo večno postelj. Ko še šu me po ulicah ostanki valov, švigne 'blizu pristanišča proti nelrn velik ognjen j^v.iTv — veliki gazometer je .šel v zrak. Vihar ts:r;*l>i visoke plnmene jn z njimi udriha po razbitem mestu, na vseh krajih kmalu osreni kala novo leto 1009. Svet pa je bil še tinlne in mesece ve> pod vtisom te silne mereče — in je bil nnen. Potem pa se je privadil. V janirwiu je italijanska vo jaška oblast morala nad razvalinami preplašiti obsedno sta ko razvalin. Tedaj nenadonta da bo'konec popolen. Vse sile1 nje, da tem potresu vredno nekaj tako bogato in cvetoče minto. Neka zapestnica ima vtisnjeno: ".Vila mia Concentina! 12. decembra 19!>8!" Poročni dar mladi ženi. ki se je poročila z neltini možem, dobrih 14 dni pred potresom. Na paru sr«'br-nih žlic se ie poznajo o-tanki jedi — še na večer pred pot rejoin so se bliščale na mizi v kaki palači. Mimili so meseci in leta. Č*as »e zacelil rane in po ljetiw^t človeka je pokrila razvaline in v zemljo pokadila nove stavbe. Aresisna je damvs obnovljena, spomin na p<*tres ;n r:tli pred njim je pa tu lw»lj živ kot kjerkoli v svetil. V stoterih slovenskih domovih boste našli to knjigo umetniških slik. Naročite jo še vL "Naši Kraji" Slike so iz vseh delov Slovenije in vemo, da boste zadovoljni. Zbirka 87 fotografij v bakro-tisku na dobrem papirju vas stane — n. KNJIGARNA "GLAS NARODA- Bohinjsko jezero 216 WEST I8th STREET, NEW YORK