Edini slovenski dnevnik Zedinjenih državah. :-
Velja za vse leto... $3.00 Ima 10.000 naročnikov
GLAS NARODA

list slovenskih delavcev v Ameriki.
The only Slovenian daily
in the United States m m h
Issued every day except ||! -: Sundays and Holidays :-
TELEFON PIEAXNE: 4687 CORTLANDT.	Entered as Second- Clan Matter, September 11, 1*03, at the Port Offioe at Mew York, N. Y.t under the Act of Congresa of March 3, 187».
TELEFON PISARNI: MS7 CORTLAND*
NO. 185. — ŠTEV. 185.
NEW YORK, SATURDAY, AUGUST 8, 1S14. — SOBOTA, 8. AVGUSTA, 1914.
VOLUME XYP LETHXK TTTT,
Pri obleganju Luetticha je padlo 25.000 Nemcev. Italija še ni napovedala Nemčiji vojne.
Avstrijski poslanik je zapustil Petrograd.
CESTNI BOJI V LUETTICHU. ANGLEŠKI MINISTER JE REKEL V POSLANSKI ZBORNICI, DA SE V SEVERNEM MORJU Ni VRŠILA NOBENA BITKA. ITALIJA PRAVI, DA BO OSTALA NEVTRALNA. NEMŠKA POROČILA PRAVIJO, DA SO AV STRIJCI ZAVZELI NIŠ, NOVO
GLAVNO MESTO SRBIJE.
"Goeben" in "Breslau".
NEMCI SO BAJE VRGLI RUSKO KAVALERIJO NAZAJ. V MESTU LUETTICHU JE IZBRUHNIL NA SEDMIH MESTIH POŽAR. BOLGARI SE ZAVZEMAJO ZA AVSTRIJO. POZIV BELGIJSKEGA KRALJA. FRANCOZI SO ZASEDLI DVE LOTARINŠKI VASI.
Nemčija in Belgija. Berlin, Nemčija, 7. avgusta.
za votlih so postelje za ranjence, i Washington, J). C.. 7. avgusta. _; Belgijci lie delajo Ilikakc razli-' Ameriški poslanik v Pet rog ruda
/ Vradno poročilo o nemških operacijah se glasi:
Nemške prednje straže so 5. avgusta vdrle na vseh straneh v Belgijo. Oddelek kavalerije je dospel v mesto in hotel v jet i vrhovnega poveljnika, pa je bil po hudem boju vržen nazaj. Nemci so pozneje poskušali zavzeti trdnjavo, pa niso mogli izvršiti svo-namena, ker so utrdbe moderne iu jih brani preveliko število vojakov.
Danes je dospelo sem poročilo, da so nemške čete vrgle pri Kol-dau osmo rusko kavalerijsko brigado nazaj.
Bruselj, Belgija, 7. avgusta. --Hdgijsko ministrstvo je izdalo danes uradno poročilo, da so izgubili Nemci pri navalili na Luet-i i< li. U:>.<)<><> mož. Nemci so prosili za 24-urno premirje, da bodo za mogli obvezati ranjence in pokopati mrliče. Včeraj so uprizorili tri napade, pa jim ni nobeden uspeh Artilerija je napravila v mestu ogromno škodo. Napadalci so se nad vse junaško obnašali. Ko so vprvič navalili na mesto, so pustili na bojišču nad 700 mrtvih in veliko število ra-n.jt neev. Danes zjutraj se napadi nadaljevali. Belgijci so vdrli iz mesta in zaplenili 24 nemških topov. Pred utrdbami leži na tisoče in tisoče ran jenih. Čeravno se natančno število ne da dognati, sodijo nekateri, da jih j«-\seh skupaj 25.000. Ce Belgijci ne dovolijo premirja, lahko izbruhne v mestu kaka nalezljiva bolezni. Ker bi kopanje jam vzelo preveč časa, bodo mrtvece spravili na kupe in jih zažgali. Prošnjo za premirje so izročili kralju kot vrhovnemu poveljniku belgijske armade. Častniki v trdnjavi so prepričani, da si želijo N< mci samo zato premirja, tla hi zbrali pred mestom zopet močno armado in obnovili napad. Belgijci pričakujejo pomoči od Fran-eozf\\ ki so že prekoračili mejo iu korakajo proti Luettieliu. Oh holandsko-bel^ijski meji so po-streljali Nemci več kmetov, ki so boleli hraniti svoje ozemlje. Jz mesta Maastricht, Holandsko, so odšli vsi prebivalci, ker se bojijo, da bi Nemci ne dospeli v mesto.
Preko Lnetticha Je letel danes nemški aviatik in vrgel v trdnjavo par homih. Mrtvih je bilo 17 oseb. Nemci. padli pred Luet-ticliom, so bili najboljši vojaki nemške armade. Trije polki ulan-«-ev so se popolnoma razkropili. Razdejan je tudi velik zrakoplov sistema "Zeppelin".
Cradna belgijska "<iazette'T poroča danes: — Ko je prišel 10. nemški kavalerijski kor na prostor, kjer je bila zemlja podtni-nirana, so iz trdnjave potom električne žice zažgali mino. Fčinek je bil strašen. Padel je cel bataljon Nemcev, dočim je bilo 12 tisoč vojakov smrtno nevarno ranjenih.
Med smrtno ranjenimi se naha ja tudi 1fl-letni sin grofa Armina Belgijci so prenesli v mesto več tisoč ranjenih Nemcev in jih oddali v provfzorične holmšuice. Po iim&IM&» Mtbk ip
ike meti ranjenci. Naj bo Belgijec ali Nemec vsak je dobro postre-žen. Mesto gori na sedmih krajih. Ognjegasci in vojaštvo je noč in dan na nogah, pa dosedaj še ni moglo omejiti požara. Malo pred šesto uro se je približalo trdnjavi nekaj nemških častnikov z belo zastavo. Zahtevali so, tla naj se mesto uda. česar pa vrhovno poveljništvo pod nobenim pogojem ni hotelo dovoliti. Ob sedmi uri se je streljanje nadaljevalo. ' Peuple naznanja, da je nad celo Belgijo proglašeno vojno stanje.
Antwerpen, Belgija. 7. avgusta. — Sem je dospelo poročilo, tla je zadel angleški panijk 'San W ill'redc' pri Cuxhavenu na neko mino in se potopil.
Nemčija ni stavila Italiji uiti matum.
Berlin, Nemčija, (via London), 7. avgusta. — Oficielno se tukaj dementira vest. ki je krožila v inozemstvu, da je namreč nemška vlada pozvala v. ultimatom Italijo, naj razveljavi svojo ne_ vtralnost ter se izreče za svoja dosedanja zaveznika ali pa proti njima. Zunanji urad označuje vest kot popolnoma neosnovano ter zagotavlja, tla se niso vršila nikaka nadaljna pogajanja z italijansko vlado, odkar je slednja izjavila, da hoče pod vsakim pogojem ostati nevtralna.
Istočasno je zunanji urad dement iral vest. katero so priobčil' angleški, ruski in drugi inozemski listi, tla so nemške oblasti surovo postopale s carico-udovo ter z velikim knezom Konstantinom, ko sta slednja potovala proti ruski meji. Mater carja se je sprejelo z vso dolžno častjo ter se je povedi o posebni vlak preko Ko-danja, ker se nahaja ozemlje iztočno otl Berlina v vojnem stanju.
Poslanik oprostil poročevalca.
London, Anglija. 7. avgusta. — V Oldenzaal na Ilolandskem oddana brzojavka pravi, da sta bila po napovedi vojne od strani Anglije v Berlinu aretirana dva amerikanska in dva angleška vojna poročevalca. Vsled 'posredovanja poslanika James W. Cjerarda. ki se je zavzel tudi za Angleža, pa sta bila oba Amerikanca kmalu izpuščena na prosto. Aretiralo se ju je. ker ju je policija smatrala za Angleža in morda celo za oglednha.
Nemška mornarica je baje zavzela pristanišči Libavo in Reval.
Stockholm, Švedsko, 7. avg. — Kapitan mekega finskega parni-ka. ki je došel sem. poroča, da je oddelek nemškega brodovja bombardiral utrjeni ruski pristanišči Lihavo in Reval ter zavzel obe mesti po težkih !>ojih. Obe mesti sta baje v plamenih. Rusko liro-dovje je baje zajeto v zalivu pri llelsingfors.
Kapitana dveh švedskih parni-'fov sta sporočila, da je neka ve-'ika ruska križarka nasedla pri (Iangor ob finski ohali na pesek. Najbrž ie bila havarirana v boju.
državnemu depart mu je otl strani rus-
je nrzojavil mentu. tla se kega generalnega štaba zatrdilo, tla ruske čete ne bodo branile Varšave glavnega mesta Ruske-Poljske. Iz tega poročila se sklepa, tla se nahaja to dobro utrjeno mesto najbrž že v rokah nemških čet. ali tla se nahajajo sledili je pred vrati mesta. Glede zavzetja otl strani Nemcev niso do-šla dosedaj še nobena poročila.
Avstrijci prodirajo proti severu.
London, Aniglija. 7. avgusta. — Pr?ko Amsterdama se poroča, tla prodirajo v Galiciji števikie avstrijske čete proti ruski meji in das so se že pričeli prvi spopadi z ruskimi sprednjimi stražami. Cela meja je zasedena z ruskim vojaštvom, vendar se pa ne ve njihovega števila Avstrijci so poslali t Iva armadna zbora izmed treh. namenjenih za Srbijo, proti ruski meji. Na srbski meji je o-stal le še en armadui zbor.
Zopet avstrijski poraz.
Rim, Italija, 7. avgusta. — Iz Niša brzojavljajo, tla je bil celi avstrijski polk uničen otl Srbov na neke mestu iztočno otl Belgrada. Avstrijci se baje umikajo v velikem neredu.
Preki sod v Trstu.
Rim, Italija, 7. avgusta. — Y Trstu se še vedno vrše ekseku-cije ljudi, ki niso prijazni vladi. Glasi se, da je bilo ustreljenih nekako 150 Slovanov, ker so sim-patizirali s Srbi. (Prvotna poročila so rekla, da jih je bilo 400. Bila so pretirana in so najbrž tudi ta. Opom. ured.).
Italijanska vlada je dovolila moratorij. c ,
Rim, Italija, 7. avgusta. — Vsled zapletenega splošnega položaja je dovolila italijanska vlada odlog za plačevanje dolgov, davkov in drugih obveznosti. Izdalo se je tudi odredbe glede cen za živila in izvasnredne določbe glede oderuštva.
Nemci so v tej vojni uporabili čisto nov način, ki pa nikakor ni casteil. - Ce se hočejo bojevati, naj se bojujejo poštesio. ne pa zahrbtno napadati prometnih lati i j, ki nimajo z vojno nobenega stika. Nepopolna poročila so se vrinila v časopisje zaradi prestro? ge cenzure nad brzojavkami.
Proklamacija kralja Alberta.
Bruselj, Belgija, 7. avgusta. — Preti no se je podal kralj Albert k fronti, je izdal sledeče armatl-no povelje: — Naš sosed, ki je postal ponosen na svojo armado, j«' v svoji oša'huosti, brez najmanj-' še provqkaeije otl naše strani, ra-strgal pogodbe, katere je svoj čas sam podpisal, iu vdrl v deželo naših očetov. Napadel nas je za*o. ker smo hoteli ostati pošteni. Nemški cesar nas je napadel, svet pa občuduje našo zvestobo. Naša neodvisnost naj nas tolaži. Vsi naši fTTroci branijo mejo. V imenu cele Belgije vas pozdravljam. hrabri vojaki! Zmagali boste. ker ste se zavzeli za dobro in pošteno stvar. Čast in slava našim vojakom, branilcem svobode ogrožene domovine!
Francozje v Lotarinski.
Pariz, Francija. 7. avgusta. — Francoski vojni minister je danes naznanil, da so francoske čete vdrle v Lotarinško in zavzele vasi Vie in Moenvic. ki ležita 18 milj vzhodno otl Nancv-a.
Državni podtajnik zunanjega urada. Abel Ferr, je odpotoval k fronti in vstopil kot seržant v armado.
Prestolonaslednik ranjen?
"Standard" naznanja, tla je iz zanesljivega vira zvedel, da je neki neznanec težko ranil nemškega prestolonaslednika. Aten-torja dosedaj še niso našli. (Poročilo je precej nevrjetno. ker se civilist poti nobenim pogojeni ne more vtihotapiti v armado, še manj pa v bližino princa, ki je zelo dobro zavarovan).
6,000,000 Rusov.
PetrogTad, Rusija, 7. avgusta. Vojaška oblast je poklicala poti orožje šest milijonov rezervistov. Vlada je pokupila vse avtomobile in koinje-dirkače.
Angleži zasledujejo križarko.
Rim, Italija. 7. avgusta. — Tz Brindisi poročajo, tla ie dospela v tamošnje pristanišče avstrijska križarka "Taurus" ker jo zasledujejo angleške bojne lad i je. — "TanrusT je bila štacionirana v Carigradu.
Niš.
Berlin, Nemčija. 7. avgusta. — Neko nepotrjeno poročilo pravi, da so zavzeli avstrijski vojaki novo srbsko glavno mesto Niš.
Japonske bojne ladije.
Tokio, Japonsko. 7. avgusta. — fz neke brzojavke je razvidno, da se nahaja »red prist atn iščem Tsingtau. kjer ie zasidrano nemško brodovje, več angleških bojnih latlij. Japonske bojne ladije so pod poveljstvom admirala Ka. tosa pripravljene za vsak slučaj.
Pomanjkanje premoga v Italiji.	™er™ f'astni,ki d°-
«. . .	,nl1 obvestilo, da naj bodo pri-
RUn, Italija, 7. avgusta. — pravljeni za slučaj mobilizacije.
Ker je vlada zaklenila za svojo Japonci so začeli popravljati u-
astno rabo vso zalogo premoga, frdbe pri Vladivostok!! in Sajgu-
ho v kratkem primanjkovalo pre-jnU.
moga v industriji in privatnem j
življenju.
i
Dementirana poročila.
London, Ajnglija. 7. avgusta. — Angleški ministrski predsednik in lord angleške admiralitete, Winstor Spemcer Churchill sta rekla danes v poslanski zbornici, da se v Severnem morju ni dosedaj vršila še nobena bitka.
— Potopili sta se samo dve la-diji — je rekel lord — in sicer skim poročilom. Ko se ga je vpra-križarka "Amphion" in trans- šalo glede razmerja med Avstrijo portna ladija "Koenigin Luise*'. j in Italijo, in če je res. da bo na-Vsako poročilo, ki naznanja, da povedala Avstrija Italiji vojno.
Mnenje italijanskega generalnega konzula.
, Newyorški italijanski generalni konzul Giacomo Fara-Forni je izjavil včeraj, da ni dobil od svoje vlade iz Rima nikakega ohve-sila, da je poslala Nemčija itali-jans vladi ultimatum, naj se izreče zanjo ali proti njej. Generalni konzul je rekel, da prav nič ne vrjame tozadevnim časnikar-
se je potopil še kak drug parnik, je neresnično. Nemci so se zelo
je menil Fara-Forni:
"Brezumno bi bilo. če bi hote^
pregrešili s tem, da so položili la Avstrija prisiliti še kako na-mine na ona mesta, kjer vozijo daljno silo, da nastopi proti njej, prometni parniki. V Severno mor-(kaj ne? Avstrija ima vse roke je se potemtakem ne more brez polne dela. Kar se tiče možnosti nevarnosti podati nobena ladije. i vojne med mojo domoitiao in Av
'T"
strijo. vam »ne morem dati nobenega pojasnila ter se obrnite tozadevno na našega poslanika v
AVashingtonu.M
NewyorAki italijanski list 'Gi-ornale Italiano" pravi, da so vsa poročila glede ultimata Nemčije napram Italiji gola izmišljotina.
Nemški križarki.
Messina, Italija, G. avgusta. — Nemški bojni križarki "(toeben" in " Breslau " sta zapustili datties zjutraj s poluo paro pristanišče Sati Salvador. Skorajgotovo bosta napadli oddelek angleškga brodovja, ki pluje proti Messini. Moštvo je pripavljeno na vse. Častniki so napravili oporoko, ker skoraj ni vrjetno, da 'bosta križarki dospeli srečno na kako varno mesto. Otl nemške administracij,- nista dobila poveljnika nikakih navodil iu delata po svoji lastni premišljrnosti.
Razne stvari.
Danes bo vzel neki italijanski parnik pošto za Avstrijo in Nemčijo. Odkar je izbruhnila vojna, še ni dospela za ti dve deželi iz Amerike še nobena pošiljatev.
Danes namerava odpotovati iz New York a z nekim parnikom Fa-bre črte 1000 francoskih rezervistov; 12. avgusta jim bo s parnikom "Rochambeau" sledilo na-daljnih 1200. V pondeljek bo odpotovalo v domovino z "Rotter-damom"" 1500 Holandcev. — Pri nemškem in avstrijskem konzulatu se je tlosetla j zglasilo 20.0(H) Nemcev. Ostati bodo morali Še nekaj časa v. NW Yorku oziroma v okolici, ker je promet med Ameriko in Nemčijo prekinjen.
Ameriški "Rdeči Križ" je izdal včeraj poziv, tla naj se opremi par latlij z vsem potrebnim za ranjence. Ladije h0,lo odplule proti Evropi in bodo na razpolago vsem. ki bodo potrebovali pomoči.
Haltfax, Canada, 7. avgusta. _
Včeraj je dospel sem parnik Cu-nartl Črte. "MauretaniaJutri odpluje nazaj proti Liverpoolu v spremstvu neke angleške pomožne križarke.
Grobna železniška katastrofa.
Joplin, Mo„ 7. avgusta. — V Neosho, nedaleč od tu. so pokopali danes :{0 neagnosciranih žrtev kolizije. ki se je za vršila v sredo pri Tipton Ford in pri kateri je izgubilo najmanj 40 oseb življenje. Trupla so bila tako ožgana. da jih ni bilo mogoče agnos-eirati in raditega so jih pokopali v skuptoeni grobu. Koliko oseb je pravzaprav našlo siurt. se najbrž ne ho nikdar dognalo. Državna komisija za javni promet v Missouri bo dospela jutri semkaj, da uvede preiskavo glede vzrokov nesreče.
Trije črnci linčani.
Monroe, La., 7. avgusta. — Množica ljudi je vzela danes iz jetnišniee dva črnca, P. Griffin < has. Hali ter ju obesila. Pred 14 urami pa so 1 kič al i nekega Hv. Holmes. Vsi trije so bili v zvezi z istim umorom. V sredo je bil namreč umorjen od vlomilcev trgovec A. J. Madden in ti trije črnci so izvršili umor.
Vojna in parobrodstvo.
San Francisco, Cal.. 7. avg. — Nemški tovorni parnik "Alexandria". Cosmos parobrodne družbe, ki ima na krovu tovora v vrednosti $1.000.000, je prišel danes v tukajšnje pristanišče. Ako bi angleška križarka 'Rainbow', ki je dospela v pristanišče eno uro in pol pred nemškim parnikom, vozila nekoliko 'bolj počasi. hi so lahko polastila na odprtem morju dragocenega tovora, ki se je nahajal na nemškem par-niku.
Philadelphia, Pa., 7. avgusta.
Danes se je vrnil v tukajšnje pristanišče nemški petrolejski parnik "Pennon", ki je dne 27. julija odphil od tukaju proti Nemčiji. Na krovu ima 2,000,000 ga-lon petroleja.
Panika Amerikancev v Evrapi je končana.
Priprave, da se jih spravi nazaj v Združene države, so sedaj v polnem tiru.
Washington, D. C., 7. avgusta. Vojni tajnik Ciarrison je izjavil, da se je vsekakor končala panika, ki se j«- polastila Amerikancev. bivajočih v Evropi. Odredilo se je namreč vse potrebno, tla se jih spravi čimpreje mogoče nazaj domov. Istočasno se je objavilo, da ni najela vlada Združenih držav nikakih prevoznih latlij. Sprva se je poročalo, da se nahaja v Evropi do loO.OOO Amerikancev. Ta poročila so bila pretirana ter so javili konzulati in poslaništva, tla jih je otl .'{0.000 do 35,000.
Poslanik Herrick v Parizu je sporočil, da ho mogel tekom deset i!i dni spraviti ameriške turiste v k;iko pristanišče ob Sredozemskem morju, odkoder bodo lahko odšli domov. Nobenih tež-koč ne bo nadalje za prevoz Amerikancev, ki se mude v Angliji. Ni pa še rešeno vprašanje, kako se bo spravilo domov Amerikan-
Bulgari in Albanci baje napadli Srbe?
Poroča se, da poveljuje Alban-, cem, ki prodirajo proti Srbom, prognani Essad paša.
Atene, firška, 7. avgusta, —i Poročila iz Niša, ki je sedež srh-, ske vlade, pravijo, da koraka proti Srbom velika četa Albancev, ter «la j.* žt* prišlo do spopadov meti sH.skimi in albanskimi četami ki se nahajajo na pohodu proti Srbom, je Essad paša, bivši bra-nitelj Skatlra in poznejši albanski ministerski predsednik in vojni minister, katerega si- je izgnalo potem ko se mu je izjalovil po-iskus. tla strmoglavi vlado princa Wieda.
Na mesto avstrijskih čet. katere si- j,, odpoklical o o< 1 srbske meje ter jih poslalo na rusko, so stopile bolgarske hajduške č,»te. Ena teh je napadla Srbe pri Val-dovi, a so slednji odbili napad.
Petrograd, Rusija. 7. avgusta. Avstro-ogrski poslanik dr. grof Szaparv pl. Szapar. ki je dostavil včeraj zvečer ruskemu ministru za zunanje zadeve Sasanovu
ce, ki se mude na nemških tleh. vojno napoved Avstrije, je odpo-
Charles Huebscher, prvi tajnik ameriškega poslaništva v Švici, je poslal državnemu depart mentu poročilo, tla prihajajo Amerikan-ci v velikih množicah iz Nemčije. Avstrije. Italije in Francije v Švico. Tam so povsem varni, ker ne bo nevtralnost Švice nikdal-ogrožena.
toval danes zjutraj s svojim štabom in 80 Avstrijci, ki so se nahajali tukaj. Potoval bo preko Finske v Stockholm in od tam črez Berlin na Dunaj.
Nikake amnestije.
V Mexico City preti grozno klanje cd strani konstitucijonali-stov. Smrt vsem federalcem.
Mexico City, Mehika, 7. avgusta. — Vojna stranka je doživela danes veliko zmago in izginilo je vsako upanje, da se bo dalo doseči mir meti federalci in konsti-tucijonalisti. Vojni stranki se je priklopil tudi provizorični predsednik Carbajal. Ako ne da general Carranza nobenih koncesij, si bo moral z oboroženo silo priboriti uhod v mehiško glavno mesto.
Poveljnikom federalnih čet v glavnem mestu je bil imenovan general Medina liarron. Na razpolago ima 25,000 mož, 65 topov. 100 strojnih pušk in veliko mit-nicije. Federalna posadka je pripravljena braniti glavno mesto do zadnjega moža.
Washington, D. C., 7. avgusta. General Carranza in provizorični predsednik Carbajal se nista mogla zediniti glede predaje vladne oblasti. Raditega je zavladala v glavnem mestu strašna panika in vse pričakuje s strahom trenutka. ko se bodo čete konstitucijo-nalistov pojavile pred glavnim mestom.
Vspričo tega položaja je odposlala vlada Združenih držav generalu Carranzi oster protest, v katerem ga pozivlje, naj sprejme delegate Carbajala. Slednji pa se baje nahajajo že na poti v Vera Cruz ter so zapustili Saltillo, kjer naj bi se vršila pogajanja.
Maz&tlan, Mehika, 7. avgusta. Celo preteklo noč in tudi danes zjutraj je trajal boj med konsti-tucijonalisti, ki oblegajo mesto, in federalci. ki so nastanjeni v mestu. Konstitucijonalistom se je posrečilo zavzeti zunanje utrdbe mesta. Federalcem je že pošla municija, a so dobili svežo s transportnih ladij, ki leže v pristanišču.
Pagreb Mrs, Wilson.
Pokcpalo se jo bo ob stranrnje-nih starišev. Predsednik si želi priprestega pogreba.
Washington, D. C., 7. avgusta. Drugič v zgodovini Združenih držav plapola raz Helo hišo zastava na pol d rogu, in sicer radi smrti soproge predsednika. Od vseh strani Unije in iz inozemstva prihajajo neprestano brzojavke, v katerih se izraža predsedniku so-žalje povodom britke izgube.
V Bel i hiši se je danes naznanilo. tla se bo vrši! pogreb v ponedeljek popoldne ter da bo imel slednji strogo privaten značaj. Zemeljske ostanke se bo preneslo ob polpetih popoldne na poseben vlak. ki bo povedel truplo v Rotne. Ga. Tam bo počivala soproga predsednika ob strani svojih starišev.
Pokojnico bodo spremljali v Georgijo le predsednik, njegovo hčere in profesor Stockton Ax-son, brat pokojnice.
Predsednik je osebno izrazil željo, naj bodo žalne slavnosti v Heli hiši kar najbolj p rip ros te.
Združene države naj pomagajo.
Pariz, Francija, 7. avgusta. — Gabriel Ilanotaux, bivši minister za zunanje zadeve, je objavil danes v "Figaro" poziv na Združene države, naj protestirajo proti kršenju ltaaške pogodbe.
Ifanotaux predlaga, naj se u-vede preiskavo ter se slednjo poveri predsedniku Wilsonn, tajniku Brvanu. polkovniku Roosevel-tu, Andrew Carnegie-ju. profesorju Butler-ju in Robert Baconu. l*soda civiliziranega sveta, — pravi Halnotaux — leži v rokah nevtralnih velesil.
Francoski rezervisti v New Orleans.
New Orleans, La., 7. avgusta. Dvatisoč meščanov se je zbralo včeraj na kolodvoru, da se poslovijo od francoskih rezervistov, ki so se odpeljali v New York in od-tam proti domovini. Rezervistom se je priredilo burne ovacije.
. i
Ženska parada proti vojni.
Women's Fusion Committee New Yorku namerava prirediti parado, katere se bodo vdeležile' ženske vseh narodnosti v črnih' oblekah in gologlave. Korakale' bodo po 5. Ave. Demonstracijo se' namerava prirediti dne 22. avgu-' «ta, a je treba ie dobiti policijsko dovoljenje.	^^	i
Grozno dejanje blazneža.
Chicago, IU., 7. avgusta. — Dr. Olaf Laige, neki tukajšni zobozdravnik, je ubil v napadu trenutne blaznosti svojo' ženo, svojega triletnega sinčka ter izvršil nato samomor. Blaznež je obe žr* tvi zabodel ter jima razlbil s kladivom glavi. Nato se*je slekel, šel v kopalnico ter si prerezal z 'britvijo vrati r
I
6LAS NARODA"
_____Daily.) »
^LV^OvMd and pob li shed by the
Koyenic Publiihing Co.
^	(a corporation.)
. PRANK SAKSER, President. } i ANKO PLEŠKO, Secretary. LOUIS BENEDIK, Treasurer.
Place of Business of the corporation and •ddreu«« of above omcen :
O Cortlandt Street, Borough of Manhattan. New York City, N. Y.
la celo leto velja Hat za Ameriko in
Canado.......................-$3.00
leta....................
_____New York_____
leta sa mesto New York po u tw leto ...
puli.
Ktfai
-	pol le
-	ernj. __
" " " pol leta..........
P • - " Četrt leta........
1.50 4.00 2.00 4.50 2.55 1.70
ska je res italijanska, nikakor pa ne Trst, še manj pa Dalmacija. Tam je slovanska zemlja in tamo-šnjega Italijana je smatrati tuj-eem-prihajačem ali potujčeneem. Italijani nimajo nobene pravice zahtevati to zemljo zase, ker ni bila nikdar njihova, vsaj v tem smislu ne, kot zatrjujejo oni.
V trenutku, ko pišemo to, je najbrž že padla odločitev in so morda že udarile skupaj italijanske in avstrijske čete. Kako se bo vhv izvršilo, je zavito v gosto temo in ne more nihče nič pozitivnega povedati. Resnica pa je. da je odbila Avstriji zadnja ura. kakor hitro bodo zmagali Italijani.
Odločitev se bliža...
"GLAS NARODA" izhaja vsak dan izvzemii nedelj in praznikov.
ti
-GLAS NARODA"
("Voice of the People") Uced every day except Sunday* aaJ
Holidays, bobecription yearly $3.00.
t on
Dopisi brer podpira in osobnosti se ue
priobču jejo. Denar aaj se blagovoli pošiljati po —
Money Order. Pri spremembi kraj m naročnikov predme, da se nam tudi prejinj«
k#valU£e naznani, da hitreje najdemo naslovnika.
Dopisom in pošiljat vam naredite ta naslov: -GLAS NARODA" «
C Coetlandt St.. New York City.
Telefoa 46 87 Cortland t.
"A Trieste!"
Cesar /a sedaj ni še nihče pričakoval, se je zgodilo. Italija se je izneverila trozvezi ter bo napovedala Avstriji vojno, ako ne prekliče Nemčija ultimata, katerega je bila poslala Italiji in v katerein je pozvala svojo zavez-nieo, naj ji pomaga v sedanji velikanski borbi. — Torej dolgo-pričakovana vojna med Italijo in Avstrijo. Ž«* vpijejo po ulicah italijanskih mest: *'A Trento! A Trirste! Evviva 1* Italia irredenta!" in z vsako minuto raste vojno razpoloženje.
Italija je imela svoje vzroke, <Ja se je sedaj, v najbolj kritičnem časa izneverila zaveznicama, Avstriji in Nemčiji. Oficijelno se sicer glasi, da Italija ni obvezana pomagati, ker sta pričeli Nemčija in Avstrija z ofenzivno vojno, do-čim določa pogodba, da ima priskočiti druga drugi na pomoč le
v	slučaju, na je bila napadena. V resnici pa ima nevdeležba Italije druge, bolj vtemeljene vzroke kot se jih oficijelno navaja. Italija se je bala v prvi vrsti notranje revolucije, ako bi šla z zavez-
•	nicama v boj. Vlada pozna razpoloženje ljudstva ter se ne upa
•	igrati z ognjeni. Stvar se pa ta-» koj temeljito izpremeni, kakor - hitro se gre za vojno proti Av-. striji. V vseh italijanski srcih ži-
vi	staro sovraštvo do Avstrije, ki
•	je nekoč gospodovala severni Italiji, ki je z železno roko zatirala vse revolucijonarne poskuse, a se morala konečno umakniti premoči združenega Italijanstva.
Orehi, katere je delala avstrijska uprava ali pravzaprav avstrijska birokracija, se bodo najbrž maščevali sedaj. V vseh italijanskih šolah se še danes pripoveduje o avstrijskem generalu (ivnlai-u, kateremu je nadel italijanski narod priimek "lena di Brescia" radi njegove brezpri-inerne strogosti in okrutnosti napram revolucijonarcem. Vsak mladič čita življenjsko zgodbo Silvija Pelliea. ki je ječal v avstrijski trdnjavi Spielberg na Moravskem edinole raditega, ker je bil "carbonar", član tajnega društva, ki je imel za cilj osvoboditev Italije.
Cela zgodovina osvoboditve Italije živi še danes v spominu italijanskega naroda in povsem umevno je raditega, da sovraži 4 Avstrijo kot ono silo, ki se je najdalj ustavljala narodnemu zdru-
•	ženju.
V poštev pa pride še eno dejstvo. Italija ni še cela rešena. Se je "neosvobojene" italijanske zemlje — vsaj po mnenju italijanskega naroda —, še se nahaja v avstrijskih rokah dolenja Ti-. rolska, sloviti Trento, se plapola raz tržaške palače avstrijska zastava in v osenčju dvoglavega orla se še vedno nahaja Dalmacija, nekdanja kolonija beneške republike...
Tu se» konča odkritosrčnost italijanske politike in se pričenja
Dopisi«
New York, N. Y. — Pred nedavnim časom se j»* sprožilo idejo. da bi se ustanovilo v nevvvor-ški koloniji 44Slovenski dom", ki naj bi bil središče družabnega življenja Slovencev v Greater New Yorku. Vsakdo, kateremu je pri srcu procvit in napredek naše naselbine, je moral prav z veseljem pozdraviti to idejo. Stara je že in večkrat se jo je že sprožilo, a pozilivnega se dosedaj ni še ni-česar doseglo. Sedaj kaže drugače. Slovensko samostojno bolniško podporno društvo za Greater New York je ono. ki je vzelo celo akcijo v roke. Vsem newyorskim društvom se je razposlalo vabila, naj se po svojih delegatih vdele-žijo prvega posvetovanja pripravljalnega odbora, ki je bilo določeno na dan 6. avgusta v "Beethoven" dvorani. Povabilu se je odzvala večina slovenskih društev z izjemo društva "Orel", ki ni hotelo odposlali nobenega delegata. Sejo je otvoril Mr. Vinko Zevnik, sklicatelj, ki je po uvodnem pozdravu dal besedo Mr. Josipu Remsu, starosti newyorskih Slovencev. Ta je v kratkih in jedrnatih besedah pojasnil'pomen sestanka. Povdarjal je, da gre za eminent no narodno stvar, kjer naj bi se prenehala vsa nasprot-stva. vse osebne mržnje, ki se kaj prerade porajajo med rojaki v naši koloniji. Namen je plemenit in izvršitev nameravanega načrta lahka, ako se bomo vsi združili ter opustili vse. kar nas sicer loči. Po govoru Mr. Remsa so se vršile volitve v pripravljalni odbor. Izvoljeni so bili sledeči: Josip Reins, predsednik; Josip Pogačnik, podpredsednik; Josip Cvet-kovič, tajnik; Fran Primožič, blagajnik; v nadzorni odbor so bile izvoljene: Mrs. Marv Kočar. .Miss Mary Jazbec in Miss Mary Pirnat, v pomožni odbor pa vsi ost« I i navzoči. Določilo se je nato, da se bo vršil občni zbor v nedeljo, dne 13. septembra v dvorani bratov Vogričev v Brooklv-nu. Na tem zboru se bo volilo de-ttnitivni odbor, ki bo započel z nadal jno akcijo. Na seji pripravljalnega odbora je bilo opaziti veliko zanimanja in navdušenja za stvar, kar je najboljše jamstvo, da ne bo cela zadeva zopet iztekla v pesek. Predno se bo vršil občni zbor, bomo na tem mestu poročali o stavljenih predlogih. Rojake v Greater New Yorku pa vabimo, da nam pismeno sporočijo svoja mnenja in svoje nasve te, katere bomo rade volje pri občili v našem listu. — G. P.
Udovica.
— Povest is 18. stoletja. — Napisal L E. Tomic.
(Nadaljevanje.)
Zana je tako tudi delal. Bil je delavec od ranega jutra do poznega večera. G it i je ugajalo, da je tako skrben in dobro je delo tudi drugim. Prenehale so govorice, da Gita razsiplje otroško premoženje in tudi s kuratorjem jej niso več pretili.
To leto je nastopila, zelo zgodnja, lepa, a ostra zima brez snega. Giti je tako ugajalo, da ni zahotela po mestu. Tamkaj bi jo vznemirjali le slabi spomini, a tu je tako mirna in zadovoljna. Bila je sama. Magdaleno je še pustila pri nunah, ki so za dobro plačo imele pfredno dekletce. Ali preje jej je morala mati obljubiti, da je ne bo nihče poskušal siliti za nuno, kakor se je to zgodilo z Je-leno.
Zvečer je sedavala Gita sama v sobi in sanjarila kakor mlado dekle. Neka mamljiva misel jo je pričela zapeljivo obletavati. Ni mogla pregnati te misli, pa si je dala prinesti sladkega vina, ka-
dame pile.
je staro, kuhano s sladkorjem in sladkimi koreninicami. . Gita je bila enkrat poskusila to vino, ali jej ni, kolikor se je pač mogla spominjati, ugajalo. Vse drugače je bilo sedaj. Skoro pohlepno je je srkala in pri tem je čutila, da se jej kri razgreva in da jej nekaj kipi. Izpila je polno čašo kuhanega vina in čutila je. da jej lica žare. a v glavi da se porajajo iskre. Imela je rada to opojno stanje... Zdelo se jej je, da je sedaj njena duša svobodnejša, a volja jačja in trdnejša... Vstala je s stola ter se energično šetala po sobi.
"Da, da. to bo lepo", je pričela govoriti sama s seboj. "Naj svet govori, kar hoče, a jaz storim tako... Samo če bo hotel?... Ali hoče... Mari nisem še lepa in mlada?"
Začela se je ogledavati v zrcalu.
"Res sem lepa!" je rekla polglasno, gledajoč v ogledalu o-braz. na katerem je trepetal zapeljiv, koketen smeh. "Neumna bi bila, če se ne omožim. Mari naj živim kakor puščavnica!" In zopet se je šetala po sobi gorin-doli, a kmalu nato se je pričela hitro slačiti, trgajoč s sebe obleko, ter legla v postelj.
Bilo je že kasno v noč, ko je zaspala, a še to je bilo zelo nemirno spanje.
Drugi dan zvečer si je dala zopet pripraviti vina, a več nego prvič. Kako zelo jej je ugajala ta pijača! Zelo prijetno jej je l»ilo po tej opojni pijači. Ni mogla več prestajati brez te slaščice. ki jej je tako pikantno raz-dražila živce. Večkrat je dala poklicati v sobo oskrbnika, pa se je razgovarjala ž njim o vseh stvareh, samo o gospodarstvu ne. Bila je ž njim zelo ljubeznjiva, šalila se je ž njim tako svobodno, da Zana ni več vedel, kako se naj vede v družbi svoje gospodarice.
Nekega večera, ko se je zopet no svojem nektarju zabavala z Zano, je legla Gita v naslonjač zelo nedostojno, tako vabljivo zapeljivo ter je pri tem glasno zdehala.
"Vi ste zaspani!" se je glasil Zana.
"Ne, temveč vam hočem nekaj povedati; ali me hočete poslušati?"
"Seveda."
"Torej vedite, Zana, da mi vi zelo ugajate."
"Vi ste preveč dobrohotni", se je naklonil Zana.
"Ali vam tudi jaz ugajam 1 Povejte mi to odkritosrčno!" je rekla zapovedujoč, a vendar z zapeljivim glasom.
"Ce me silite, milostiva, k temu, potem vam priznavam, da mi zelo ugajate", se je izjavil Zana tiho.
"Ali bi se poročili z menoj?"
Zana je obsedel; na kaj takega se ni drznil pomisliti.
"Milostiva, kje bi jaz, kmet vesprimskega škofa in vaš sluga!"
"Odgovorite!" je zapovedala Gita ter dela eno nogo na mizo,
"To bi bila zame sreča, kakor-šne... "
"Molči! Misliš še vedno kakor kmet! Ljubezen ne pozna mej", je govorila Gita, razvneta od pijače. "Znam, da si kmet, ali napravim te plemičem, in to kmalu, ker se želim čim preje omožiti... s teboj. Ali si me razumel?"
Zana je vstal ter pristopil k Giti. kateri je poljubil večkrat zaporedoma roko. Gita ga je milostno pogladila po lieu in bradi ter je nato hitro vstala.
"Pojdi sedaj!" mu je velela poluglasno. "Zelo sem razburjena. hočem se pomiriti."
Zana jej je še enkrat poljubil roko. a Gita je odšla v spalnico. Zapela je napev neke stare melodije.
Na vratih spalnice je obstala ter se obrnila. Zana je še vedno stal na mestu kot ukopan.
"Lahko noč, Joško!" mu je zaklicala zapeljivo ter zaprla vrata za seboj.
Iz sobe se je čul razuzdan smeh.
"Pijana je... Ali je pa obsedena od vraga!" je rekel Zana ter odšel polagoma iz sobe.
XX.
Gita je želela, da se njena poroka z Zano čim preje vrši. Naj-preje je bilo treba izposlovati plemstvo. In kako naj to reši? Ona ni bila kos temu, a on je mož brez vsakih šol.
Ni jej preostajale drugega, nego iti v Zagreb 4er se tam posvetovati. Mislila je, da napravi najboljše, če gre k odvetniku Zavr-skemU, ker ta se ni rad vtikaval ▼ tuje stvari, ali nasvete je rad da je zopet rialetel na dobro pri
Vdova je šla k Žavrškemu, ki je ni vprašal, zakaj to dela, temveč povedal jej je, da za izposlo-vanje plemstva treba stroškov najmanj za 3000 forintov in zelo mnogo protekcije pri dvorni pisarni. Najprvo je treba dobiti plemiče z istim imenom. kakor oni. ki je hotel postati, da ga priznajo za svojega sorodnika; nadalje je treba gospodo pri župa-niji pridobiti na svojo stran, a nad vsem tem si je treba zagotoviti protekcijo pri dvorni kance-liji. Vse to je stalo mnogo denarja, a Gita ni imela več gotovine, nego je podedovala po svoji teti. To dedščino je tudi že načela, ali kake tri ali štiri tisoče bo že mogla še spraviti skupaj.
Na Dunaju je imel to stvar v rokah agent Fabšič, ki je zelo vešče zastopal prošnje svojih rojakov pri dvorni pisarni. Mnogo dela je bilo, iu Gita, videč, da mu sama ne bo kos, je obljubila Za-vrškemu sijajno nagrado, če on vse uredi. Morala mu je pri tej priliki razkriti svojo tajno ženitveno osnovo z Zano, kar odvetnika ni ravno zelo iznenadilo. Obljubil je Ciiti. da bo molčal o vsej stvari. Vdova se je namreč bala, da ne bi varuhi njenih hčera. kakor asesor Bedekovič in kanonik Krčelie ter še mnogi drugi, preprečili ženi t ve, ki je bila zelo čudna in razven tega še nevarna premoženju Magdičevih otrok. Nič ni bilo ložjega, nego še pred poroko poslati kuratorja na Kon-ščLuo. To .bi bil zanjo silen udarec, in kdo ve. če bi jo hotel Zana še vzeti?
Za viški se je lotil dela ter odšel v Vesprim v najhujši zimi. Zana je šel tudi ž njim in tako je (lita ostala sama, pričakujoč, kako se izteče vsa stvar.
Po nasvetu Završkega je pisala na Dunaj referendarju za hrvaške stvari, baronu škofu Pata-čiču. priporočujoč mu čim toplejše "stvar svojega varovanca" Zanel O možitvi ni opomnila ničesar. Pudencijana bi zelo lahko zvedela in kaj bi bilo potem, to Bog sam ve. Gotovo bi se možitev z Zano razdrla, a ona bi o-stala osamljena in osramočena.
Cez tri tedne je dobila Gita pismo od odvetnika, da mu gre vse posreči. V žrfpaniji je našel neke obubožane Zane, ki so za sto forintov pripoznali .Josipa Zano za sorodnika. Sedaj je bilo rešiti še stvar pri dvorni kanceliji. "Ta stvar", je pisal odvetnik, "zelo težko napreduje. Bil sem pri škofu Patačiču, da mu priporočim Zano. a mi je povedal nakratko. da je že dobil pismo od vas. A-gent Fabšič ne dela tako, kakor bi bilo želeti. Zvit in denarja pohlepen človek je. Nikdar mu ne more dovolj dati. Moram, žali-bože, javiti vam, milostiva, da sem že ves denar izdat, a bojim se še. da bo stal plemiški patent tisoč forintov."
"Pa naj stane!" je rekla Gita sama sebi. "Pokažem vsaj svetu, kolikor more storiti žena za moža, če ga hoče vzeti. Vem, da me bodo grajali, ko se za vse to zve. ali jaz se ne menim!... Svet mi je kljuboval, sedaj bom pa jaz njemu!"
Drago je vse to stalo Gito. Za-vrški je konečno srečno izvršil svoje delo, pa se je vrnil z Dunaja s praznim žepom. Gita je to lahko pretrpela. Njen zaročenec je postal plemič, človek enak njej.
Koncem meseca januarja je bil predložen v skupščini varaždin-ske županije plemiški list Josipa plemenitega Zane in to je bil uvrščen v red hrvaških plemičev.
Od dedščine, ki jo je dobila Gita po teti. je ostala še mala svota. To je zelo vznemirjalo Gito. Njen Zana je verjel, kakor tudi vsi drugi, da ima Gita mnogo denarja. Imela je res denar na posojilu* in ni mogla čakati dolžnike, da bi plačali. Tudi tu je moral pomagati Završki. Odpeljala se je v Zagreb ter poklicala Završkega.
Gita je plačevala odvetnika kakor samo velikaši. Takšne zlate ptice se malokdaj zaletavajo v odvetuikove mreže.
XXI.
Tri tedne kasneje se je Gita poročila z Zano v Konščini. Poroka je bila na tihem, ker tako je želela Gita. Imela je tudi dovolj razlogov. Prvi je bil njena obljuba vdovištva, kateri je bil vsem znan; drugi zopet prejšnji odnošaj napram Zani. ki ga je od svojega sluge povzdignila do
svojega moža.
Vse to bi dalo povoda za mnoge govorice; še celo Gitini znanci niso mnogo vedeli za poroko. Celo Magdalena ni bila pri poroki; mati se je sramovala pred hčerjo radi tega zakona.
Bivši oskrbnik je postal plemič in mož ugledne gospe iu zelo dobro se je počutil v novem stanju. Delal je kakor preje, v tem se ni nič spremenil. Napram Giti je bil najprvo ponižen in ljubeznjiv. Ko pa je njegova oblast čim bolj rastla, tem bolj se je kazal gospodarja v njeni hiši.
Gita, ki se je bila navadila na pijačo, je tudi sedaj ni opustila. Preje je to delala samo zvečer, a sedaj se je pričela napajati z vinom že zgodaj zjutraj. Njeno lepo. dražestno lice je .pričelo izgubljati naravno finost; bila je zarbuhla v licih in mesto bistrega pogleda so dobile njene oči top izraz. Delala ni nič, pila in spala je vse dneve.
Čeprav je bil Zana priprost, mu vendar ni ugajalo takšno vedenje njegove žene. Sklenil je. da ženo pripravi k delu in na red.
Po neki večerji je sedel Zana 7.a mizo, dočim je Gita pijana, po svoji navadi, ležala razgaljena na naslonjaču. Zana jo je nekaj časa gledal prezirljivo, pa je spregovoril z osornim. skoro strogim glasom;	,
"Žena, pazi dobro, kar ti sedaj povem!"
"Kaj? Kaj?" je zajeeljala pijana Gita.
"Ti se mora« poboljšati in drugače živeti!"
"Jaz? Zakaj?" je vprašala Gila bulcče.
"Ti se vsak dan napijaš in to ni lepo. Tega ne bom več'trpel.;. Vsi vedo za to... družina te zasmehuje. .. a mene je sram. Torej pomni! Od danes zanaprej da se ne napiješ več!"
(Pride še).
POZOR POŠILJATELJEM DE-NABJA!
One, ki žele poslati domov denar, obveščamo s tem, DA POD NOBENIM POGOJEM ne odpošiljamo DO PREKLICA denarja v staro domovino. Nobena banka v New Yorku ne dela kupčij in raditega smo TUDI MI USTAVILI POSLOVANJE. KAKOR HITRO SE RAZMERE IZBOLJŠAJO, BOMO OBVESTILI ROJAKE POTOM ČASOPISJA. Tvrdka Frank Sankser.
je močan in pln življenja. Bclr.i mož se počuti utrujenega, vedno skrbi, je slaboten, onemogel in ne v redu. — Ako občutite kake te znake, ne obotavljajte takoj pričeti zdravljenje s
SEVERA S ; i-
balsam of life
(Severovim Življenskim balsarr.om) ter se spravite na pot k zdravju. Drugi, ki so to storiii, pravijo, da je tonika velike zdravilske vrednosti.
Popravi tieprebavo itt odpravi zapeKo. Je splošna tonika za moške in ženske. Slabo krvnim ljudem pomnoži Kri. Dispeptičnem Hudem vredi prebavne nerednostl. Naredi jedila bolj okusna in prebavljiva. Cena 75c.
Severa's Gothard Oil
fSeverovo Gotbardsko Olje).
Zoper bolečine in okorelosti. Mazilo samo za vnajr.o rabo. Cetul 23 iu jO centov.
Severa's Tab-Lax.
'Sever« j ve T:il>-L.i\>.
Sladkorno odvajala Za otroke in odrasle.
Ceua 10 iu centov.
r
VAŽNO NAZNANILO. 1 Vsi potniki, kateri so nameravali potovati v staro domovino ta teden ali nameravajo potovati v prihodnje, naj ostanejo na svojih mestih, ker so vse paro-brodne dražbe prekinile za nedoločen čas s prometom. Kadar se zopet razmere pre-drugačijo, bodemo pravočasno poročali na tem mestu.
Tvrdka Frank Sakser.
ZAHVALA,
Tem potom se najiskreneje zahvaljujemo vsem rojakom in "Zelo rabim denarja, in sec^r' znancem v Pueblo, Colo., ki so mnogo denarja", je pričela Gita.I nam bili v pomoč ob priliki smrti "Sedaj se omožim. pa uoeein iti in pogreba našega ljubljenega
v zakon praznili rok. Imam mno go denarja. Prosili so me, da jih naj počakam, a sedaj jih ne mo-
moza oz. očeta
IVANA VODOPIČA.
Posebna hvala društvom, ka-
rem me vee. Vsakdo je sebi naj- kop društyu Jožefa ^ ? K g prvi. Tu so zadolzmce pa delajte K j ženskemu društvu Marija z njimi eim preje. \e P^na-| Pomagaj N. H. Z. in društvu sv. sajte nikomur Kadar pride do Trojiee št og N H z kater ek^kucije, bo ze povsod denar	je w, pokojni ^ hva]a
To je ze moja skrb , je del tudi Antonu p,eše in Mat Jer_ odvetnik ter vzel pod pazduho .manu ki ^ nam ye]iko . velik sveženj zadolznic. "Milo- mo<F]a stiva, bodite pomirjena, v krat-j ° * Žalujoči-kem času boste imeli dovolj de- Mary Vodopič, soproga. Mary,
na™ * -i	m , 'John, Prances, Regina in Victor,
Odvetnik se je priklonil vesel, j	otroci
Zahtevajte samo Saverove Pripravke. Ako vas lekarnar ne more založiti, naročijte jih od nas.
W. F. SEVERA CO-, Cedar Rapids, Iowa
Nečistost in bolezni krvi,
katere izvirajo od bolnejra želodca, so nevarne za celi sistem. Vi zamorete človeku iz obraza brati ako trpi na slabem teku, gori-vzdigavanju, krču, gorečici ali podobnih. simptomih- — Stotisoči zamorejo dokazati, da so vsi taki simptomi izginili po uporabi
kri m želodec čistečih tabletov. Ena velika škatlja vam zadostuje za o mesece, vas ohrani pri dobrem zdravlu ter stane samo $1.00. Naročila je pošiljati na The PARTOS PHARMACY, 160-2nd Ave. New York, N. Y.
Farmer je dandanes najbolj
neodvisen človek v Ameriki.
| SEDAJ STE SLUGA — ZAKAJ NE SVOJ GOSPODAR?
S H ®
Ako ste se naveličali delati v tovarni aH rovu, ako vam je težko delo vzelo moči in ubilo podjetnost zakaj ne izpremenite poklica? Zakaj ne postanete poljede!ec, farmer? — Zakaj se neoprimete obdelovanja zemlje, na čistem, zdravem božjem zraku. Znano je, daje danes farmer naibolj neodvisen človek v Ameriki. — Njemu nikdar ne preti brezdeJdost — on se ne boji stavk ali težkih časov; on dela kadar se mu zljubi delati ter lepo naprepuje in kar je glavno, on je vedno zdrav in krepak. Vedite, da ni treba posebne izkušenosti ali tehničnega znanja dn postanete uspešen farmer kot je to treba pri večini drugih poklicov in v drugih industrijah. Razventega pa je obdelovanje zemlje bolj zdravo in manj pogubno za življenje kot vsaki drugi poklic. Ako nameravat« kupiti zemljišče, pišite nam, ker mi prodajamo farme v novi hrvaški koloniji, v kateri ie že sedaj lepo število Hrvatov in drugih Slovanov. Na teh zemljiščih obrodi sad 3 do 4krat na leto. — Zemlja je zelo rodovitna ter leži svet v bližini železnice in tržišč. Nikakih močvirjev in tudi ne poplav. — Podnebje je skozi celo leto ugodno niti pretoplo in niti premrzlo. Ta zemljišča prodajamo pod zelo ugodnimi pogoji: za gotov denar ali na mesečno odplačevan je. Ni treba imeti mnogo denarja, da postanete farmer v tej novi koloniji. Ako mislite postati farmer, vam je to najboljša prilika. Pišite še danes m sporočiti vam hočemo vse posameznosti. Pisma naslovite na:
First Louisiana Foreign Agriculture Society |
Room 104-S-6, 424 4tH Ave, PITTSBURGH, PA.
V
m

m
Bilo dajal in jih j
lijcp.jkjer bo lep zaslužek, ker
M				
				
■ ■		BO		H
		□ □		
Slovenska unijska
TISKARNA
Rojaki in društveni tajniki, ali pazite, da so vaše tiskovine vedno narejene v unijski tiskarni ? Naša tiskarna je popolno založena z najbolj modernimi črkami, okraski in z vsem tiskarskim materijalom in je največja slov. nnijska tiskarna.
NAJNIŽJE CENE
vsem tiskovinam za vsako društvo, trgovca ali posameznika računamo vedno pri nas.
GARANTIRANO §EL0
da ste zadovoljni s tiskovino in da so izdela natančno, kakor želite. Predno s« obrnete kam drugam, pišite k "»p« po cene za vsako tiskovin«, ki jo potrebujete. Pri nas je vedno ceneje.
CLEVELANDSKA AMERIKA
Najstarejši slovenski dvotednik.
6119 St Clair Atc., Cleveland, Ohio
J
Crni Peter.
(Dalje.)
Nobenega dvorna ni moglo biti o tem. je bil narezan in zareze so kazal«* beli les pod barvo,
kakor da bi bile ravnokar narejene. Holines je preiskoval okno.
"Nekdo je skušal tudi tukaj vlomiti. Kdorkoli je bil, ni še mu posrečilo priti noter. Zelo slab vlomilec je moral biti."
"To je nekaj zelo izrednega", je dejal nadzornik. "Lahko bi prisegel, da teh znakov snoči ni bilo tukaj."
'Morda kak radovednež iz vasi", sem dejal.
"Zi»lo neverjetno. Malo njih bi se upalo stopiti na njegovo zemljišče, še manj pa vlomiti v kabino. Kaj pa vi mislite o tem, Mr. Holmes?"
"Jaz mislim, da nam je sreča zelo mila."
"Torej menite, da pride ta človek zopet?"
"Zelo verjetno je. Prišel je v nadeji, »la najde vrata odprta. Skušal je priti noter s pomočjo zelo majhnega žepnega noža. Ni ■e mu posrečilo. Kaj bo potem storil?"
"V naslednji noči pride z boljšo pripravo."
"Tako je. Naša krivda bo, ako nas ne bo tukaj, da ga sprejmemo. Sedaj pa mi dovolite, da si ogledam kabino znotraj."
Odstranili so sledove žaloigre. toda oprava male sobe je stala še vedno tako kakor je stala v noči zločina. Tele dve uri je Holmes z največjo pozornostjo preiskoval vsako stvar drugo za dru-jro, toda izraz njegovega obraza je pričal, da ni imel uspeha. Samo enkrat je prenehal med pre iskovanjem.
"Ali ste vzeli kaj iz te police. Hopkins?"
"Ne, ničesar se nisem dotaknil."
Nekaj je bilo vzeto proč. Tukaj na tem koncu je manj prahu kakor drugje. Morda je bila kaka škatla. No, drugega ini ni mo-goee storiti. Watson, pojdiva malo na izprehod v te lepe gozde in prehijva nekoliko ur med pticami in cvetlicami. Tukaj se pozneje snidemo, HopkiVis, da vidimo, ako se moremo pobliže seznaniti h tem gospodom, ki je prišel ponoči nem kaj."
Enajst je že minulo, ko smo naredili majhno zasedo. Hopkins je hil za to, da se puste vrata ko če odprta. Holmes pa je bil mnenja, da bi to utegnilo vzbuditi sumnjo neznanca. Ključavnica je bila zelo preprosta in samo močnega no/a je bilo treba, da se odstrani. Holmes je tudi nasve-tovnJ, da bi ne čakali v koči, marveč zunaj nje med grmovjem, ki je rastlo naokoli. Na ta način hi nam bilo mogoče opazovati tega človeka, ko bi prižgal luč, ter videti, kaj da je bil namen njegovega skrivnega nočnega obiska.
Oolgotrajna in otožna straža je bila to in vendar nas je nekoliko navdajala z onim nemirom, ki ga občuti lovec, kadar leži blizu vode in čaka prihoda žejne roparske živali. Kakšno divje bitje je bilo, ki se j» imelo priplaziti iz teme? Ali je bil kak tiger zločina, ki se ga more ujeti samo R pomočjo orožja, ali se pokaže, da je samo kak prežeč šakal, ki je nevaren samo slabotnim in neopranim ?
Popolnoma tiho smo čepeli med grmovjem in čakali, kaj pride. Izpočetka so nam kratkočasili stražo koraki nekaterih poznih va.M-anov ali glasovi iz vasi; toda polagoma so utihnili vsi ti zvoki in popolna tišina nas je obdala. Samo uro oddaljene cerkve je bilo čuti, ki narn je oznanjala napredovanje noči, in šumenje in prasketanje drobnega dežja, ki je padal na listje, ki nam je'dajalo streho.
Pol treh je bila ura; bila je najbolj temna ura, ravno pred zorom, ko smo se vsi naenkrat zganili, ko smo zaslišali zamolkel, toda oster glas. ki je prihajal od vrat sem. Nekdo je stopil na pot. Zopet je zavladala tišina in že sem »e začel bati, da srno se zmotili, ko smo začuli tihe stopinje na drugi strani koče in nekaj trenutkov pozneje prasketanje po kovini. Skušal je vlomiti ključavnico! To pot je bila njegova spretnost večja ali njegovo orožje boljše, kajti naenkrat se je za-Sul nekak pok in škripanje tečajev. Zatem je vžgal vžigalico in "" naslednjem trenutku je mirna ■veče razsvetljevala no-koee. Skozi zastore »o uprte na pri-.
oči >
Nočni obiskovalec je bil mlad, šibek iu drobcu človek s čruimf brkami, ki so povečevale smrtno hledoto njegovega obraza. Ni mo4 gel imet i mnogo več nego dvajset 'let. Nikoli nisem videl Človeškega bitja, ki bi bilo bolj prestrašeno; njegovi zobje so namreč vidno šklepetati in tresel se je po vsem životu. Oblečen je bil dobro; imel je norfolsko suknjo in dokolenske hlače, na glavi pa 8uknjeno čepico. Opazovali smo ga, ko se je s prepadenimi očmi oziral naokoli. Nato je postavil svečo na mizo in nam izginil izpred oči v enega izmed kotov. Vrnil se je z veliko knjigo, z eno onih pomorskih knjig, ki so se nahajale na polici. Naslonil seje na mizo, urno prelistaval liste, dokler ni našel, česar je iskal. Na to je jezno zamahnil s pestjo, zaprl knjigo, jo položil zopet nazaš v kot in ugasnil luč. Komaj pa se je obrnil, da bi zapustil kočo, ko ga je Hopkinsova roka prijela za ovratnik in slišal sem glasen prestrašen krik, ko je spoznal, da je prijet. Prižgali smo zopet svečo in tamkaj v rokah detektiva se j<> nahajal naš nesrečni ujetnik in se tresel po vsem životu. Zgrudil se je na mornarsko skrinjo in obupno pogledoval od enega do drugega izmed nas.
''No, moj dragi", je dejal Stanley Hopkins, "kdo pa ste vi in kaj hočete tukaj?"
Mož je zbral vse svoje moči ter nas pogledal.
"Detektivi ste, kaj ne" je rekel. "Vi mislite, da sem v zvezi s smrtjo kapitana Petra Careva. Zagotavljam vas, da sem nedolžen nad tem."
•Bomo že videli', je dejal Hopkins. "Pred vsem pa nam povejte, kako vam je ime?"
"Moje ime je John Hoplev Ne-ligan."
Videl sem. kako sta se Hopkins in Holines spogledala.
"Kaj pa delate tukaj?"
"Ali morem govoriti zaupno?"
"Ne, gotovo ne."
"( emu bi vam pa potem pravil?"
"Ako ne daste odgovora, se vam zna slabo goditi pri sodni obravnavi."
Mlad i mož se je zganil.
"No, hočem vam povedati", je lejal. "Zakaj bi tudi ne? In vendar se ne morem sprijazniti z mislijo, da bi se ta stari škandal nanovo oživil. Ali ste kdaj culi ime Dawson & Neligan?"
Na Hopkinsovem obilazu sem spoznal, da nikoli ni slišal, Holines pa je z zanimanjem poslušal ti imeni.
"Vi imate gotovo v mislih bankirja iz zapadnih krajev, kaj ie", je dejal. "Naredila sta kon-kurz z enim milijonom, uničila polovico družin v Cornwalu in Neligan je izginil."
" Tako je. Neligan je bil moj oče."
Vendar smo navsezadnje dobili nekaj pozitivnega in vendar je bila še velika vrzel med pobeglim* bankirjem in kapitanom Petrom ( areyem, ko je bil z eno svojih lastnih harpun nabeden na steno. Pozorno smo poslušali besede mladeniča.
'Moj oče je bil, za katerega se je v resnici šlo. Dawson je kupčijo zapustil; jaz sera bil tačas šele deset let star, vendar vseeno dovolj, da sem občutil sramoto IU grozo VM-ga tega. Vedno so ljudje trdili, da je moj oče ukradel vse vrednostne papirje in pobegnil. To ni resnica. On je bil prepričan, da bi bilo vse dobro in vsak upnik s polno svoto poplačan, ako bi mii dali časa, da jih unovči. V svoji majhni jahti je odrinil proti Norveški ravno male poprej, preden je bilo izdano zanj zaporno povelje. Spominjam se one poslednje noči, ko se je poslovil od moje matere. Pustil nam je seznamek vrednostnih papirjev, ki jih je vzel s seboj in prisegel, da pride nazaj zopet z očiščeno častjo in da ne bo nik-do trpel, ki mu je kaj zaupal. No, od tistega časa nismo nikdar več čuli o njem. Njegova jahta in on sam, obadva sta popolnoma izginila. Moja mati in jaz sva bila mnenja, da sta on in jahta na dnu morja in z njima vrednostni papirji, ki jih je br\ vzel s seboj. Imeli pa smo zvestega prijatelja, ki je trovec, in on je pred kratkim našel, da so se nekateri izmed onih vrednostnih papirjev, ki jih je moj oče vzel s seboj, zopet prikazali na londonskem trgu. Lahko si predstavljate moje začudenje. Mesec dolgo sem jim sledil in končno sem po mnogih napo-1 rih in težavah našel, da je bil pr- i votni prodajalec teh vrednostnih) papirjev kapitan Peter Carey,]
" Samoposcbi se razume, da sem! vi-la Mrs. Iludsonova. Mladi de-začel poizvedovati o tem človeku. I tektiv je bil spričo svojega uspe-
Spoznal sem, da je bil poveljnik kitolovca, ki se je imel vrniti iz severnih ledenih krajev ravno oh onem času, ko je moj oče kri/.aril proti Norveški. Jesen onega leta je bila zelo viharna in bila je cela vrsta južnih viharjev. Jahta mojega očeta je bila pri tem morda gnana proti severu, kjer jo je srečala ladja kapitana Petra Ca-reya. Ako je temu bilo tako, kaj se j«» potem zgodilo z mojim očetom ? Ako bi mogel s pomočjo izpovedi tega Petra Careva dokazati, kako so prišli ti vrednostni papirji na trg, bi bil v vsakem slučaju dokaz, da jih moj oče ni prodal in da ni imel namena, o-sebno se okoristiti z njimi, ko jih jee vzel s seboj.
"Prišel sem dol v Sussex z namenom, da bi obiskal kapitana, toda ravno tedaj ga je doletela ta strašna smrt. Pri sodnem poročilu sem čital popis njegove kabine, v katerem je povedano, da so se v njej nahajale tudi njegove ladjine knjige. Prišlo mi jena misel, da bi morda mogel dognati skrivnost usode svojega očeta, ako bi mogel videti, kaj se je zgodilo tekom meseca avgusta leta 188:5. na krovu ladje Sen Unicorn. Snoči sem skušal dospeti do teh ladjinih knjig, vendar mi ni bilo mogoče odpreti vrat. Daues sem poizkusil zopet in posrečilo se mi .je; našel sem pa, da so bile one strani, katere se nanašajo na oni inesec, iztrgane iz knjige. Trenutek pozneje pa sem spoznal, da sem ujetnik v vaših rokah."
"Ali je to vse?"
"Da, to je vse."
"Ali nam nimate ničesar več povedati?"
Obotavljal se je.
"Ne, ničesar."
"Ali ni.sie bili že pred včerajšnjo nočjo tukaj?"
"Ne."
"Kako si pa potem tole razlagate?" je zaklieal Hopkins, ko mu je pomolil usodepoln zapisnik z začetnimi črkami našega ujetnika na prvi strani iu krvavo liso na platnicah.
Nesrečnež se je zgrudil. Z rokami si je zakril obraz iu se tresel po vsem životu.
"Kje pa ste to dobili?" je je-čal. "Jaz nisem vedel. Mislil sem, da sem ga izgubil v hotelu."
"To zadostuje", je dejal Hopkins resno. "Karkoli imate še povedati, morate povedati pred sodiščem. Sedaj pa pojdite z menoj na policijsko postajo. No, Mr. Holmes, jaz sem vam zelo hvaležen in ravno tako vašemu prijatelju, ker sta mi prišla na pomoč. Po tem, kakor so se stvari zasukale, je bila vaša navzočnost nepotrebna in jaz bi brez vas privc-del slučaj do tega uspešnega zaključka; navzlic temu pa sem vam zelo hvaležen. V Brambletve hotelu so za vas pripravljene sobe, in raditega gremo lahko skupaj dol v vas."
"No, "NVaston, kaj pa ti praviš k temu?" je vprašal Holmes, ko sva naslednjega jutra potovala domov.
'Jaz vidim, da nisi zadovoljen'.
"Oh, da, moj dragi Watson, popolnoma zadovoljen sem. Istočasno se mi pa metode Stanleva Hopkinsa nič kaj ne dopadajo. Razočaran sem glede Stanleva Hopkinsa. Kaj boljšega sem se nadejal od njega. Človek si mora vedno poiskati kako možno alternativo in se zavarovati proti nji. To je prvo pravilo kriminalnega preiskovanja."
"No in kaj je ta alternativa?"
"Način preiskovanja, kakor sem jaz postopal. Morda nam ne poda ničesar. Tega ne vem povedati. Na vsak način pa bom tako postopal do konca."
V Baker Streetu je več pisem čakalo Holmesa. Vzel je enega izmed njih, ga odprl in se zmagoslavno zasmejal.
"Izvrstno, Watson. Alternativa se razvija. Ali imaš blankete za brzojavke? Napiši jih nekoliko zame: "Summer, ladijski agent, Ratcliff Highway. Pošljite mi tri može, da pridejo semkaj jutri dopoldne ob desetih. — Bazil.' To je moje ime v onih delih mesta. Druga se glasi: 'Nadzornik Stanley Hopkins, 46 Lord Street, Brixton. Pridite jutri ob devetih trideset na zajtrek. Važno. Brzo-javite, ako ne morete priti. Scher-lock Holmes.' Glej, Watson, ta peklenski slučaj me že deset dni muči. S tem ga popolnoma preže-nein od sebe. Nadejam se, da bomo jutri zadnjikrat slišali o njem za vedno.' '
Točno ob določeni nri je prišel nadzornik Stanley Hopkins in vfii skupaj smo nato sedli k iz-zajtrku, ki ga je pripra-
ha židane volje."
"Ali v resnici mislite, da mora biti vaša razrešitev je vprašal Holmes.
"Bolj popolnega slučaja si ne morem misliti."
"Meni pa se ni zdel prepričevalen.-
"31 oje začudenje vzbujate, Mr. Holmes. Kaj pa bi hotel človek še imeti?"
"Ali krije vaše tolmačenje vsako točko?"
"Brez dvoma. Dognal sem, da je dospel mladi Neligan v Bram-blerye hotel ravno onega dne, ko se je zgodil zločin. Prišel je pod pretvezo, da igra golf. Njegova soba je bila v pritličju in odšel je lahko, kadar se mu je zljubilo. Ravno ono noč se je podal dol v Woodman's Lee, obiskal Petra Careva v njegovi koči, se spri z njim in ga usmrtil s harpuno. Prestrašen vsled svojega dejanja je bežal iz koče in pri tem izgubil svoj zapisnik, ki ga je prinesel s seboj, da izpraša Petra Careva o teli različnih vrednostnih papirjih. Morda ste opazili, da so bile nekatere izmed njih zaznamovane. druge pa — in sicer večina njih ne. One, ki so bile zaznamovane, so se našle na londonskem trgu; ostale pa so bile najbrže še v posesti Careva in mladi Neligan jih je — po svoji lastni izpovedi — skušal dobiti nazaj, da izplača upnike svojega očeta. Po svojem begu se nekoliko časa ni upal zopet približati koči; naposled pa je vseeno to storil, da bi dobil informacije, ki jih je potreboval. Ali ni vse to tako preprosto in jasno?"
Holmes se je nasmejal in zmajal z glavo.
"Meni se zdi. da ima samo eno zapreko, Hopkins, in ta je, da je v resnici nemogoče. Ali ste skušali s harpuno prodreti kako telo? Ne? Le tiho, moj dragi gospod, takim podrobnostim morate v resuici psvečati svojo pozor-nst. Moj prijatelj Watson vain lahk opove, da sem vse jutro porabil za to vajo. To ni lahka stvar in zahteva krepke in vajene roke. Ta sunek pa je 'bil zadan s tako silo, da se je prejlnji del o-rožja zadri globoko v steno. Ali mislite, da je bil ta slabokrvni mladenič zmožen takega strahovitega napada? Ali je on človek, ki je ponoči popival rum in vodo s Petrom Carevem? Ali je bil njegov profil, ki so ga dve noči pred videli na zastorn? Ne, ne Hopkins; neka druga in bolj močna oseba je, ki jo morate iskati."
Detektivov obraz je postajal tekom Ilolmesovega govora daljši in daljši. Njegove nade in njegova častihlepnost, vse se je drobilo okoli njega. Vendar se ni hotel brez boja podati. (Nadaljevanje v prihod, prilogi.)
Špioni.
Iz Tarnopola poročajo: Pri tukajšnjem pehotnem polku štev. 15. stacionirani poročnik Ludovik Schmidt je šel pred kratkim zaradi bolezni na dopust v Ostrov ob železniški progi Ostrov-Ha-lieez. 6. p. m. je opazil postaje-načelnik v Ostrovu, da je poročnik meril in risal ondotni železniški most. Sporočil je to polkov-nemu poveljništvu v Tarnopolu in orožništvu. — Še ko je bil Schmidt pri mostu, je prišel orožnik ter ga aretiral. Poročnik je potegnil revolver, na kar mu je orožnik nastavil bajonet na prsa. Schmidt je nato oddal revolver, nakar ga je orožnik zvezal ter ga izročil vojaški patrulji, ki je med tem prišla in ki je častnika odpeljala v garnizijski zapor v Tar-nopolu. Pri Schmidtu so našli mnogo pisem in zaznamkov, iz katerih je razvidna njegova krivda.
— "Esto Ujszag" poroča: Mejna policija je aretirala bivšega tajnika kabinetne, pisarne bolgarskega kralja, Rudolfa Polva-ka zaradi špionaže. Polvak je priznal ter imenoval tudi svojega tovariša, bivšega nemškega ulanskega poročnika Pavla Gra-bensteina, ki ga je dunajska policija izsledila ter prijela. Oba sta se povodom obiska bolgarskega kralja v Berlinu seznanila z on-dotnim ruskim vojaškim atašejem vitezom Rosenau, ki jih je pridobil za špionažne svrhe. Polvak, ki so ga odstavili iz bolgarske dvorne službe, je pošiljal svoja špionažna poročila v Kristia-nijo nekemu ondotnemu zaupniku ruskega generalnega štaba.
ROJAKI NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDE. DRŽAVAH.	A-Aj 1*1
Atentati v Avstriji.
Poleg Rusije ne vlada v politiki nobene dežele sveta tako brutalna vnanja sila kakor v Avstro-Ogrski. V zadnjih letih so skoraj dosegli Rusijo, kar je dokaz za višino vulkaničnih strasti, ki ru-jejo po avstrijsko-ogrskih deželah. Nekaj slik iz let 1912. in 1913. naj ilustrira to dejstvo, v kolikor gre za zgolj politične atentate.
7.	junija 1912 strelja trikrat v ogrskem državnem zboru poslanec Kovač od opozieijonalne stranke na ministrskega predsednika Tiszo. (Kovača oproste porotniki 17. decembra 1912.)
8.	junija 1912 uprizori pravnik Juki«' revol verski atentat proti kraljevemu komisarju na Hrvatskem. Čuvaju. Čuvaj ni ranjen, smrtnozadet je sekcijski šef Her-voič. Atentator ustreli, predno ga aretirajo, redarja, ki ga zasleduje. (12. avgusta 1912 je Jukič ob sojen na smrt, soobtoženci na 30 let težke ječe. Po obsodbi kličejo obtoženci: Živelo Jugoslovanstvo, proč s tirani!)
31. oktobra 1912 strelja pravnik Planinšek na Čuvaja, ko ga opazi pri oknu banske palače v Zagrebu. Odda štiri strele, a ne zadene Čuvaja. Potem ustreli sam sebe.
11. februarja 1913 ustreli za vratno krščansko socialni delavec Kunschak socialno demokra tičnega poslanca Schumeierja na Dunaju na severnozapadnem kolodvoru, ko se je vračal od shoda.
(SšŽr—
CENIK KNJIG,
katere ima v zalogi
SLOVENIC PUBLISHING CO.
82 CORTLANDT ST. NEW YORK, N. Y.
MOLITVENIH:
Duina paia
Dušna paša ▼ usnje vezano Gospoa uslišl mojo molitev, elegantno vezano	1.40 Ključ nebeških vrat —.60 Marija varhinja v usnje vezano —80
Marija varhinja elegantno rezano 1 20
Otroška pobožnost	—.26
Rajski Glasovi	—40
Rajski Glaspvl v usnje vezano	-80
Skrbi za Dušo v usnje vezano —.70 Skrbi za Dušo elegantno vezano 1.20 Skrbi za Dušo elegantno vezano a
zapono	1.40
Skrbi za DuSo ▼ slonovo ko»t vezano	l.M Sv. Ura elegantno vezano 1-20 Sv. Ura elegantno vezano z zapono 1.40 Sv. Ura v šagrin vezano z zapono 2.00 Sv. Ura v slonovc kost vezano 1.20 Vrtec nebeški —40
POUČNE KNJIGI:
Abecednik nemški Abecednik slovenski Ahncv nemško angleški tolmal Angleščina brez učitelja Angl. siov. in slov. angl. slovar Dobra kuharica Domači zdravnik Domači žlvlnozdravnlk Drugo berilo Hitri računar Katekizem mali Navodilo za Bplsovanje raznih pisem
Novi domovinski zakon Odvetniška tarifa Pesmarica, n&grobnie« Poljedelstvo
Popolni nauk o Čebelarstva Pouk zaročencem
Prva nemška vadnica Prva računlca
Ročni slovenske-nemški slovar
Naaeljenici	_jg
Navlh&ncl	t
—80 i Nedolžnost preganjana In povellčana —.St
, „„,VT	—.to
1.00 I Nesrečnlca
Ustreli ga "iz maščevalnosti pro-I Schimpffov nemSko-slovenskl slovar 1.2 . , .	. ..,	! Schimpffov slovensko-nemflkl slovar 1-2
ti socialni demokraciji , kakor sadjereja v pogovorih	—.21
:cij
prizna sam. (20. maja 1913 obsodijo porotniki soglasno Kunseha-ka zaradi zavratnega umora na smrt. Schuhmeierjeva vdova prosi za zavratnega morilca pomilostitev. in sicer iz načelnega protesta proti smrtni kazni. Cesar pomilosti Kunschaka na 20Ietno ječo.)
18. avgusta 1013 strelja dijak Dojčič na kraljevskega komisarja na Hrvatskem barona Skerle-ca in ga težko rani. (25. septembra 1013 obsodijo Dojčiča na 16-letno težko ječo.)
V	Litomericah na Češkem 11-streli ITkrat predkaznovani stav-kokaški agent Keiling organiziranega delavca. (Izbrani porotniki ga oproste umora.)
V	Gradcu strelja stavkokaz Matašič brez vsakega povoda 11a zaupnika stavkujočih Kosela. Kljub temu, da prizna, da je imel namen umoriti Kosela, ga oprosti iz političnega sovraštva 7 nacionalnih in krščansko-soeial-nih porotnikov. Prej so pa odobravali nameravani umor na nekem meščanskem shodu in v nekem nacionalističnem listu.
—.25 —.26 —.50 -.41 —.40 $S. 00
—	SO —.68 —.40 —.40 —.1»
—.7S —SO
—	48 1 —
—.KO 1.— —.78 —.35 —.SO
—	SO .20 .20 .25
—.M —.11 1.00 — M 1.—> —.31 —.11 —.11
Nezgoda na Palavans Nikolaj Zrlnakl O jetiki O te ženske Pariški zlatar Paajeglavcl Pav liha
Patroainl. znani N. T. detektiv Pod turškim jarmom Poroka po pomoti Pot spokornika Pota ljubezni 110 zvezkov Potop
Potovanje ▼ Llllpui Poslednji Mobikanaa Požigalec Pred nevihto Prlhajač *
Pregovori, prilike, reki Pri Vrbčevem Grogl Princ Evgen SavoJskJ
Prva ljubezen Punčlka riepoštev
Revolucija na Portugalske* Ribičev sin Rlnaldo Rlnaldinl Robinzon
Ruska Japonska vojna 4 zv. Sad greha
Sanjska knjiga velika
Sanje v podobah Sherlock Holmes detektivske povesti. 1., 2., 3., 4.. 5. in C. zvezek. Vsaki zvezek vsebuje 6 zanimivih povesti. Vsaki zvezek po —.80
-41 i.H tO -H
—.s«
—-J«
—.se
—so —.sc
—-M —.St
—.60
—	It —.M
—.11 —.S« —.4«
—.60 —.M
—	SO
—.16
— St
-a
—.60 —.St
—.It
RAZNOTEROSTI.
Ruski listi poročajo o sledečem strahovitem dogodku, ki si« je dogodil pred kratkim. Neki živinski trgovec iz Ulraska se je s svojo hčerjo vračal s sejma domov. Ko sta tako šla skozi neki gozd. je opazil oče, da se nekdo plazi za njima. Tedaj je oče izročil denar, ki ga je nosil s seboj, hčeri in jej rekel, naj gre hitro dalje do strica, ki je stanoval v bližini, on sam pa da se že kako obrani napadalca. Deklica je hotela naprej, a kmalu nato je zaslišala za seboj obupen krik. Strah jo je tako prevzel, da se ni niti tipala ozreti, ter je vsa zasopla in prestrašena prišla do hiše svojega strica. Pri stričevih je našla doma samo teto, katera jo je skušala pomiriti in jo končno spravila spat k svoji hčeri, ki je spala v posebni sobici. — Vsled silne razburjenosti revica ni mogla zaspati in je slišala, da se je vrnil stric domov in rekel polglasno teti: "Ubil sem ga, toda denarja nisem našel!" Ko je deklica slišala te besede, je revica takoj spoznala, da je bil sam stric tisti, ki je napadel očeta in ga umoril. Zato je potihem vstala s postelje, skočila skozi okno in tekla naravnost v mesto, kjer je vso stvar naznanila orožništvu. Med tem pa je žena povedala možu, da je prišla bratova hči in da spi v sosednji sobi. Takoj sta si domislila, da je možev brat izročil denar za prodano živino svoji hčeri in da ga ima ta pri sebi na ipostelji. Podivjani denarja la-komni lopov se je splazil v sobo in je mahnil s sekiro po deklici, ki je spala na postelji in -tako 11-moril — svojo lastno hčer, misleč da je le njegova nečakinja. Tedaj pa je tudi že prišlo iz mesta oražništvo in je aretiralo oba, moža in ženo, ter je odpeljalo v zapor v Uralsk.
djereja v pogovorih
Slovar slov. nemški Janežlt -	Bar
tel) nova Izdaja	S-6S Slovar nemško slovenski (JanežlS-
Bartel) nova Izdaja	S.6?
Slovensko-angleška slovnica	|1.00
Slovenska slovnica	$1.2F
Slovenska posmarica, I. In H.	sve-
zek, vsaki po	—.tO
Spisovnik IJubavnlb pisem	— 40
Spretna kuharica	SI-26
Srednji katekizem	—.SO
Trtna uš in trt ore Ja	—.40
Umna živinoreja	—.M
Umni kmetovalee	—-M
Veliki katekizem	—
Voščilnl listi	—-20
Zgodbe sv. pisma	—-60 Zlrovnlk, narodne pesmi, vezano,
1. S. S. in 4. zvezek vsaki po —-St
ZABAVNE IN RAZNE DRUGE KNJIGE.
. K— — St —.SO
Andrej Hofer,	—.20
Avstrijska ekspeCIclja	—.23
Avstrijski junaki, brot.	—.70
vezano	—.90
Baron Laudon	—.SO
Baron Trenk	—.20
Bele noči....	—.20
Belgrajskl biser	—.16
Bcneika vedeževalka	—.20
Beračlca	—.20
Boj s pri rod o	—-16
kl-ojačevj Boj » pravico	— -40
J > Bojtek	—.10
Božični darovi	—.IS
Buraka vojaka	—-26,
Car In tesar	—SO
Cerkvica na skali	—.IS
Cesar Fran Josip	—.20
Ciganka	—-S6
Ciganov a osveta	—.SO
Ciganska sirota, tS zvezkov	S.—
Cvetlna borograjska	—.40
Cvetko	—.2«
Caa je zlato	—-2S
Cez trnje do sreče	—60
Človek in pol	1.—
Darinka mala Crnogorka	—2S
Deseti brat	—80 Deteljica žvljenje treh kranj. bratov —.2t
Devica Orleanska	—.SO
Don Klžot	—20
Doma ln na tujem	—.20
Dobrota in hvaleinost	—-SO
Dve čudopolne povesti	—.20
Dve povesti	— 50
Erazem PredJamaU	—-St
Evangeliji	—SO
Evstahija, dobra hU	—.20
Fablola	—SS
Fra Dlavolo	—SI George Stephenson, oče lelesnlt —.SS
Godčevskl katekizem	—.SO
Gorenjska, knjižnica:
1. zv. Kukmanova povest		—.15
3. zv. Izpokorjena romarica		—.15
4. zv. Grajski lovec		—.15
5. zv. Kukelcev stan		—.15
6. zv. Šmartno pri Kranju		—.15
Gozdovnik, 2 zvezka		—.80
Grof Montekristo		S.—
Grof Radeckl		—.se
Grlzelda		—10
Greh in smeh		—.50
Hildegarda		— SO
Hlapec Jernef		—.SO
Hirlanda /		—.st
Hubad, pripovedke, I. in II. zvezek		
po		—st
Ilustrirani vodnik po Gorenjske*		—:u
Izdajavec		—.SI
Islandski ribič		L—
Izlet v Carigrad		—.St
Izdajalca domovine		—.St
Ivan Resnicoljub		— s«
Izanaml, mala Japonka		—.sc
Izidor, pobožni kmet		—.21
Jama nad Dobruio		—.20
Jaromil		—.20
Jazbec pred sodnljo		—.tO
Jetnlkovi otroci		—.64
Kaj se Je Marku sanjalo		—.20
Kako se je pijanec izpreobrnll		—.SO
Kapitan Marijat		1.—
Kraljevič ln berafl,		—11
Kraljica Draga		—.20
Krlitof Kolumb«		—.2«
Krvna osveta		—.lt
Knez črni Juri)		—.St
Krvava noč v L}ablJaaS		—.4«
Lažljivl Kljukec		— St
Leban, sto beril		—.St
Ljubesen ln mažčevanje. Its s	vas.	S-—
Makslmiljan		—.s«
Marjetica		—.so
Marija hči polkov«		— st
Materina žrtev		—.H
Mati, sodjalen romaš		1 —
Mir božji		—.7t
mrko PoBtenJakovi«		—.2»
M1&Č- samotar		—.IS
Mlinarjev Janes		—.40
Moč ljubezni		—.60
Mrtvi gostafi		—.St
Na različnih potih		—.St
Na valovih Južnega morja		—.11
Narodne pri povesti. I., n., m.	In t	
svexek, vsaki 90		—.st
Na divjem sapadn		— st
Srn. bojitču		...n
Na Indijskih otokih		—.80
Najden ček		—.SO
Na Jutrnv—		— z«
Na preriji		—.at
Sita, mala Hlndostanka Skozi Širno Indijo Skrivnosti srca Slovenski ealjlvee S prestola na morlič« Stanley v Afriki Stezosledec	—.M
StraSna osveta	—.St
Sv. Elizabeta	_.40
Sveta Cenoveva	—.?0
Sveta noč	*	_.20
Sveta Notburga	—.St
Srečolovec	—.St
Stoletna pratlka	_.Ǥ
Strah na Sokolakem gradu, ltt Šopek lepih pravljic Strelec
Šaljivi Jaka	__
Štiri povesti	_20
Tegelhof	_
Turki pred Dunajen	_.st
Tisoč ln jedna noč	7 m
Tiun Ling	—.St
Timotej in Fiiemon	„	_jfl
Tri povesti grofa Tolstoja'	—.4t
Trije rodovi	_§q
Uporniki	—.SS
Vohun	_ gg
Vojna leta 2000
V	delu reiltev
V	gorskem zakotj« Vrtomirov prstan Veliki trgovec
Vojna na Balkanu IS zvezkov
V	srca globini žalost ln veselje Zadnl grof celjski Za kruhom Zaroka o tulnočl Za tuje grehe Zbirka znamenitih povesti Zlate Jagode Z ognjem In mečem Zmaj iz Bosne
Življenjepis Simona Gregorčiča
Življenje je trnjeva pot
Krasni roman "Prcklsta"!
1.	zv. Prokleta,	;
2.	zv. Volčji ubjalee
S. zv. Na pokopališču v Fremlcourtd 4. zv. Skrivnosti starega Mardocbea l. La «. zv. Ugrabljeni grofi«	1
7. ln 8. zv. V kamnolomu.
Cena vseh S zvezkov, trdno ▼ platno vezano	|.8f
CPILMANOVE POVESTI?
1.	rr. Ljubite svoje sovražnik*
2.	zv. Maron krščanski dečak S. zv. Marijina otroka
4.	zv. PraSki Judek	__
5.	zv. Ujetnik morskega roparja —.M t. zv. Arumugan sin indijanskega
kneza	—.H
7. zv. Sultanovi sužnji	_.St
S. zv. Tri Indijanske povastt	—U
9. zv. Kraljičin nečak	—.It
M. zv. Zvesti sin	_.2t
11.	zv. Rdeča ln bela vrtala«	— St
12.	zv. Korejska brata	—.U
15.	zv. Boj in zmaga	—.St
14.	zv. Prisega huronskega glavarja — .St
16.	zv. Angelj suinjev	—.It
16.	zv. Zlatokopl	—.tt
17.	zv Prvič med Indljanel	—.tt
15.	zv. Preganjanje Indijanskih misijonarjev	_.|t
IS. sv. Mlada mornarja	—.tt
—.St —.St —.St —.St 11.86 —.St —.4®
—.St
—
—.tt
—.30 —.St I.—
—.st —.tt
—.30
—-St
TALIJA.
ZBIRKA GLEDALIŠKIH
Brat aokol Cigani Dobro doSU Doktor Hribar Dve t&££I
Idealna taflča
Medved snubaB
Ne kliči vraga
Nemški ne znajo
Pot do area
Prt puSčavnlkn
Prvi ples
Putifarka
Raztresenca
Revček Andrejček
Rokovnjačl, narodna Igra
Startna rica
V medenih dneh
IGER.
— it —.10 —.M —.St
—	St —so
—	st —.st —.20 —.St —.st
—.M —4t
— 2t
RAZGLEDNICE:
NewyorSke. s cvetlicami, humoristit-ne. božične, novoletna ln velikonočne po komad	—.tV ducat" po —.19 Narodna noftnja ln aa«ata Ljubljane, ducat po —.tt Humoristične razglednice z motivi slovenskih narodnih pesmi; 1 ducat —,S0 Z slikami mesta New Torka pš —.M Razne svete podobe po —.M ducat —M Album mesta New York krasnimi
s slikami, mali	—.K
veliki	— .Tt
Ave Marija	—.!•
ZEMLJEVIDI:
—.it — st
—.it —Nit
— M
Avstro - Ogrske, mali Avstro-Orgske, vezan Kranjske dežele, mali Združenih držav, m«S
veliki Evrope, vezan Gorenjske z novo bohinjsko la trB-
Bko železnico	—.St
Celega sveta	—.M
Balkanskih držav	—.It
Zemljevidi: New Tork, Colorado, mineta, Kansas, Montana, Ohio. Pennsylvania, Minnesota, Wisconsin, Wyoming ln West Virginia, vsak 2S c komad.
Opomba: Naročilom je priložiti denarno vrednost, bodisi v gotovini, poštni nakaznici, ali poštnih znamkah. Poštnina je pri vseh cenah ie vračunana.
	©		
Jigsslovanski		---m KatiS. Jednita	
t-j-			
Inkorporiraca da« 24. januarja 1901 v državi Mino—ota.
Sede* ▼ ELY, MINNESOTA. •LAVNI URADNIKI:
Predsednik: J. A, GERM, 507 Cherry Way or box 57 Brad dock, Pa.
Podpredsednik: ALOIS BALANT, 112 Sterling Ave, Bar berton, 0.
Glavni tajnik: GEO. L. BROZICH, Box 424, Ely, Minn. Blagajnik: JOHN GOUŽE, Box 305, Ely, Minn. Zaupnik: LOUIS KASTELIC, Box 583, Salida, Colo.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
Dr. MARTIN J. IVEC, 900 N. Chicago St., Joliet, I1L NADZORNIKI:
MIKE ZUNICH, 421—7th St., Calumet, Mich. PETER ŠPEHAR, 422 N. 4th St., Kansas City, Kani. JOHN VOGRICH, 444—6th St., La Salle, m. JOHN AUSEO, 6413 Matta Ave., Cleveland, O. JOHN KRŽIŠNIK, Box 133, Burdine, Pa.
POROTNIKI:
FRAN JUSTIN, 1708 E. 28th St., Lorain, O. JOSEPH PISHLAR, 308—Cth St., Rock Springs, Wyo. GREGOR PORENTA, Box 701, Black Diamond, Wash.
POMOŽNI ODBOR:
J02EF MERTEL, od društva štv. 1., Ely, Minn.
ALOIS CHAMPA, Box 9G1, od društva štv. 2., Ely, Minn. JOHN KOVACH, Box 365, od društva štv. 114., Ely, Minn.
Vsi dopisi tikajoči se nradnih zadev kakor tudi denarne poii jat ve naj se pošiljajo na glavnega tajnika Jednote, vse pritožb* a* na predsednika porotnega odbora.
Na osebna ali neuradna pisma od strani ilanov se nebodr niralo.
Društveno glasilo: "GLAS NARODA".
Maščevanje
M. Pugelj.
/. a r<1 nem
v, i vai
III!
-t 1 um ">i nos rjavimi
Proti kresu s«* j«* pripetilo mesarskemu vajencu Tinetu Kokot-niku. nizkemu in čokatemu j.et-najstletnemu fantu, nekaj take-ga, čes ar do tedaj še ni v sebi opazil ne čutil.
Uči se mesarstva pri bogatem in debelem botru Klokočovniku. Hiša? starinska in častitljiva, svetlopobel jena, stoji ob eni glavnih cest mesta. Na ulico j«' obrnjena z okni. Naravnost z ceste vodi pred njo dolgo in široko dvorišče. Njenemu pročelju nasproti stojt- hlevi, dolgi kakor ona in ravnotako nizki in čepeči ill KVetlo pobeljeni.
Boter Klokočovnik je brez o-trok. Ima gostilno in v njej gospodari Oil takrat, ko je prišel k liiši on. mlada natakariea črnih las in črnih oči, rdečih ust in belih zob, lepega telesa in iskrenega in živahnega smeha. Nekega večera je Tine sedel za mizo in večerjal. Mina hodi sem in hodi tja, .pomiva steklcnke m ko-, postoji pri tem in pri o-gostu in se smeje iskreno in no. Tine po večerja in sedi. spremlja Mino in sedi. e gleda debela glava S in živimi očmi, njegov k in njegovo nizko čelo gostimi lasmi. Gleda in srdi in se ne gane. Zdaj naenkrat za rdi preko ušes, vzame klobuček, gleda v tla in odide. Ko se drsa izza mize, ropoče njegovo brusilo, viseče tia črnem jermenu, okrašenem z rumenimi volovskimi glavami, njegov ponos in zunanji znak njegove mesarske časti.
Tine. si govori pozneje v mi-Rlili, Tine, ti postaneš nekdaj samostojen mesar, imel boš hišo iu hlev; v hiši ž"no. a v hlevu vole, da jih boš klal in .proilajal njihovo meso za dober denar. Ko človek od raste in pos-tane sam zase, se oženi. Prej pa. ko je mlad, si izbere eno izmed žensk, ki hodijo ]>o svetu. Katera mu je najbolj všeč, za tisto se odloči. In veli ji, da jo !w>, kadar 1k> sam zase, poročil.
Nekega večera, ko ni bilo nikogar v gostilni, je rekel Tine:
—	Mina, sedi sem!
Mina ga je pogledala in rekla: No, če praviš ti tako modro in moako, pa bom.
In sedla je.
—	Kaj boš povedal T
Tin«' stlači roke v žepe tesnih hlač. nasloni ae važno nazaj in reče:
—	Kadar eden od nas moških doraste, kajne, postane samosvoj.
—	Kakšen že, ja, .pravi Mina.
—	Nič kakšen! Ce je pameten, pa je tako!
Pogleda jo po strani in rpri tem mora dvigniti glavo, ker
Mina za dve glavi višja in silno močna.
—	In — nadaljuje — ko se moški osamosvoji, potem se oženi.
—	Amen! pravi Mina.
—	Ne! Čakaj! Vprašam te, Mina. in ti naprej povem, tla miši im zares: Ali bi ti mene vzela?
—	Kam s
—	Za moža !
Mina si- smeje na ves glas in si izmisli naenkrat kratek čas. Tineta zvleče izza mize, dvigne in nosi na rokah po sobi kakor otroka. In reče mu: Ce hočeš, te bom tudi podojila!
In ko se na to domisli, se krčevito smeje.
Tine odide spat v mrvo nad hlevom. Šiloma zatiska oči, ali vse je zaman: spanec noče na oči. Gleda v temo in po »ušesih mu vre ■ u šumi od strašne sramote. ki jo ji* noeoj doživel. Ker ni' more vzdržati v mrvi, se splazi na tla. »lotipije brusilo z rumenimi glavami na jermenu, in ker je v sami srajci, ga opaše preko nje in hodi v svetlobi meseca pod široko lino sem in tja. Spominja se šepeta je z ustnicami nekih trenotkov svojega življenja. ki so mu v spominu kakor pogumna in slavna dejanja. Zmisli se, kako je gnal vole s i*osavja. štiri rogate ogromne vole v črni zimski noči, sam on in pes Sultan, vendar le on kot poglavar in umen vodnik. Cesta pomrznjena, okoli in okoli snežena praznina, burja žvižga mimo obcestnega drevja, a on sam s štirimi ogromnimi in rogatimi voli, ki enakomerno copotajo in s psom, ki se maje debel in truden za njim. Levi prednji vol dvigne glavo, obstane in zamu-ka. Tine plane naprej in brez strahu k njemu.
—	Ha kaj si hotel? Hej!
In ožge ga s palico po širokem bedru.
In zdaj obstaneta zadnja dva n hočeta v stran in nazaj. Ali kdo se jih boji? Tine zavihti pa-lieo, udari po levem in po desnim in zakriči, da odmeva od leve in desne: Hej, hej!
Misli pogumno, hodi v srajci sepi in tja. in prijemlje od časa do časa za jermen, na katerem visi železno brusilo, otrese ga, zamahne ž njim in se odločno za-suče.
He, si zakliče v mislih, gnal si junca, Tine, ti si hotel naprej, on nazaj, ali prignal si ga! In šel si pred bikom, ki je imel zavezano glavo. Šel si brez strahu, dosti naj ti bo!
Tine je dobil s temi spomini pogum in ž njim v glavi si predstavlja jasno bodočnost. Sebe vidi, rejenega in košatega, z debelimi prsti in z debelejšimi prstani na njih, in Mino vidi staro bahuro, izsušeno ženo zakotnega in zapitega čevljarja, ki jo zabava s kopiti in kneftro. In ko se pelje enkrat z okroglim siv-mimo njihove razdrte delav-zategne vajeti in se pošali.
— Kje imaš pa konja, (Mina? Ali se ti nikamor ne popelješ, kaj tičiš kar vedno doma?
Pošali se, to stori gotovo.
In njenega moža, zapitega čevljarčka. .pokliče enkrat, ko poj-de mimo gostilne, in ga povabi na polič. Posadi ga za mizo in postreže mu s pečenko in vinom. Napase ga in napoji, da zaspi na klopi. In ko pride Mina ponj, se pošali: Kaj mu ne peeeš vsak dan pečenke, ko jo je goltal kakor volk in kaj mu da ješ doma slabše vino. kakor moje, ko je pil, kakor bi prišel iz puščave?
Tudi to stori gotovo.
Tine hodi še vedno gor in dol in zdaj prikipi njegova duša do vrhunca. Postavi se pred lino. gleda v tri zvezde, ki se vidijo skozi njo, stopi siroma, iztegne roke kvišku in v sami srajci in asom z hrusilom, govori pridušeno in slastno.
Ne oženim se, nikoli se ne oženim. Maščujem še. Mina, to je gotova stvar. Nad vsem žen-stvom se maščujem in če ne bo-lo čutile vse. tista edina bo čutila. ki bi morala biti sicer moja žena. Postanem mož, zredim se in zrastem. vrat se mi zalije kakor botru in roke se mi zdebele n prsti, na katere nataknem težke zlate prstane, napravim si hišo in hlev, pričnem mesarsko obrt na svojo roko. ali ne oženim se. Ko uinrjem, pa poklicem svojega prijatelja in mu vse zapustim.
Po teh besedah leze Tine nazaj na kup mrve, zarije se vanjo, a na prstih drži v obeh rokah brusilo z jermenom, kjer se vrste rumene volovske glave. In kljubujoč Mini in vsem dru -im
Kako je bil prijet načel nik srbskega generalnega štaba vojvoda Putnik.
"Xeue Freie Presse" poroča o prijetju (načelnika srbskega ge neralnega štaba vojvode Putni-ka: Načelnik srbskega generalnega štaba vojvoda Putnik, ki se je odpeljal s svojo hčerko iz Gleichenberga, da potuje v Bel grad, je bil 25. junija zvečer ob 10. uri po policiji prijet na kolodvoru Kelentold pri Budimpešti. Ko se je pripeljal graški br-zovlak ob iK uri 52 minut zjutraj v Kolen fold, sta vstopila dva de-grafija predstavlja: Izprevodnik sta pokazala fotografijo vojvode Putnika in ga vprašala, če se nahaja v vlaku gospod, ki ga fotograf i jap redstavlja: Izprevodnik je po fotografiji dognal, da se nahaja Putnik dejansko s svojo hčerko in s štirimi drugimi potniki v kupeju I. razreda. Detektivi so ukazali, da se kupe odpre. Kn detektiv je pristopil k Putni-kn in ga ie srbsko nagovoril. Putnik je skočil s svojega sedeža, sunil je detektiva v prša in potegnil revolver, kakor da se hoče n-strcliti. Njegova hčerka je pričela medtem plakati. Drugi detek-tov je pa -prijel Putika za roko in mu je izvil revolver. Putnik se .je zelo branil, padel je na tla, kjer ga je držal detektiv Neraes tako. da je pokleknil na njegove prsi. Prišli so še drugi policisti in detektivi, ki so Putnika nesli iz vagona. Njegova hčerka ga je spremljala neprestano plakaje in kričoč. Pred kolodvorom je čakal budimpeštanski poveljnik pod

r

svojim sovražnikom zaspi trdno Z ^ i -1 /'"f, in nemirno	, maršal Sorsieh. k, je stopil k nje-
«„ rp. v , ....	..	ga nagovoril z besedami:
In line Kokotink je mesarski "ptc(1(1intlf.n „ ,, - i • ,
mojster, ima hišo in hlev. pa vo- s< t 7 J n' ^	k»>'
lo in ženo Mino ima. Toda Tine ^ ^'T' VT ?paI ^ P°
je nizek in čokat, kakor bi bil	J"' i m
udal v svojo usodo. Odvedli so
ga na poveljstvo. Njegova hči j<-internirana v nekem budimpe-štanskem hotelu prve vrste.
Vojvoda Putnik je 26. junija kosil s svojo hčerjo v dvorani to-jaše kazine. Pri vratih sta stala dva vojaka z nasajenimi bajoneti. Putnik je avstro-ogrski vojaški begunec, rojen je v torontal-ski stoliei in-govori popolnoma ogrsko. Med rusko-turško vojsko je kot nadporočnik dezertiral čez Donavo. Putnika so, kakor poro-čano, že izpustili na svobodo in je potem odšel v Belgrad. Izpustili so ga, ker še ni obstojalo vojno stanje, (lasi je laliko videl avstrijske vojne priprave.
še vedno petnajst let s-tar in stca mu je otroško, kakor bi bil še vedno vajenec. Mina pa je velika. da seza do stropa, široka je n jena in košata: roke so ji zavaljene kot dva stebra, prsti po so debeli in pesti ogromne, da bi mogla ž njimi pobiti vola. Tine je boji. resnično boji se, kakor se ni nikoli bal niti para volov niti bika z zavezano glavo in z obročkom v nosnicah. Kakor osa ga gleda Mina s svojimi črnimi očmi, ki se pobliskavajo kakor strele, iz rdečih releeih ust ji štrlita dva bela velika zoba. dviga silne pesti nad svojo glavo k stropu in kriči nad njim:
Ti si moj mož? Pa ti? Koliko pa te je, sirota, — ali naj te zmestim ter ti polomim vse koščicc!
Kot gora se dviga Mina nad njim, strašna, široka in grozeča, Tine pa se ji umakne trepetajoč ter ihti:
O, Mina, nikar me ne tepi, saj sem tvoj mož!
Mina se krokota na ves glas in grabi po njem s svojimi debelimi prsti, da ga zmestti in mu polomi vse kosti. Tine beži, beži stopi na prag ter. pade vznak na cesto. . .
Ko se je zbudil, sta stala ob njem boter Kločovnik v samih spodnjih hlačah in natakarica Mina v samem spodnjem krilil. Klicala sta ga, javkala, tam na nebesu pa je plaval ščip ter obseval dvorišče. Le za hip je vi-lel Tine vse to okoli sebe, potem je moral zamižati. Cul je le še Mino. ki je dejala:
Nalašč se je vrgel doli! Maščeval se je nad mano!
A Tine ne ve ničesar več... ne čuti ničesar več...
Iz lobanje, ki zija na nji strašna rana, curlja po dvorišču rdeča kri, kakor droben virček teče mlada krvca, izginja v prahu in pesku... in ž njo odteka življe-njeg..
Prva smrtna obsodba po novem
' vojaškem kazenskem zakonu.
Iz Olom uca /poročajo: Tukajšnje divizijsko sodišče je v petek izreklo na podlagi novega vojaškega kazenskega zakona prvo smrtno obsodbo. Obtožeji je bil infanterist Ludovik Kolar pehot
spolno bolan. Tudi njegova lju-
Razne zanimivosti.
Nagrada na glavo morilca.
Večkratni morilec v San Giovanni, Pianetti, je pobegnil v gore blizu Bergama. Mnogo karabi-nierjev in vojakov so poslali, da ga zasledujejo. Prišlo je do spopada med vojaki in morilcem, toda ta je srečno ušel. Pred kratkim je rekel Pianetti nekemu pastirju, da se bo takrat podal, kadar mu zmanjka inunieije, toda zadnjo patrono hoče porabiti za se. Vznemirjenost v San Giovanni je velika. Ljudje se ne upajo iz his. Rodbina morilca se je izselila iz kraja. Na glavo morilčevo je vlada razpisala 3000 lir.
Umor zaradi nesrečne ljubezni.
Iz Rima poročajo: V Ozieri pri Sasariju na Sardini so aretirali soprogo pijonirskega stotnika Lu-cinija, ker je na sumu, da je s se-sekiro usmrtila posestnika Pired-dua, ko je ta spal. — Pireddu je stanoval v stotnikovi hiši in je bil intimen prijatelj njegove žene. Zelo so bili začudeni sosedje, ko se je pred kratkim govorilo, da hoče Pireddu pQročiti neko bogato vdovo. Splošno prevladuje mnenje, da je zapuščena ljubica izvršila zločin iz maščevanja. Denarnica umorjenega je bila e-dotaknjena. V stotnikovem stanovanju niso dobili sekire, ki jo je imela dekla za sekanje drva.
Davek od postelj.
Mesti Weimar in Eisennach
nega polka št. 100, ki je v Pry- imajo občinske svetovalce, ki bi deku umoril svojega lastnega, ne- mogli vzeti patent y izmišljeva-zakonskega sina. Kolar je bil nju novih davkov od postelj in
sicer na ta .način, da bi morali
t---— ~	^	"J'	»J'«"	L" uio»>ni,	>"
bica je zbolela na isti bolezni ter hotelirji in drugi, ki oddajo po-
umrla. Obtoženec je izpovedal, tla sta sklenila z ljubieo, vsled neozdravljive bolezni skupaj umreti in otroka tudi usmrtiti. To je
stelje v najem, plačati od vsake ga tujca, ki prenočuje. 10 pfeni-gov, kar bi donašalo letno okroglo 21,000 mark. Ta denar bi po
" ------»u .e- o-- --I""" 1WC11 IV. i "	f"
tudi ljubica potrdila, predno je .tem porabili v prospeh društev umrla. Ker pa je ljubica prej u^'za povzdigo tujskega prometa, ki mrla, je obtoženec sam usmrtil o-inaj bi delali potrebno reklamo, troka. Obtoženec je bil obsojen I Okrajni odbor je ta predlog zana smrt na. vešalih.	'vrnil.
B
Za smeh in kratek čas.
m
Pri vojakih.
Zadnja želja.
Nekje v Nevadi so porotniki obsodili nekega brivca na smrt. Par ur pred smrtjo ga je vprašal čuvaj: — Pri nas je taka navada. da se vsakemu na smrt obsojenemu iznolne zadnja želja. Kaj t o raj želite.1
— Državnega pravdnika bi rad obril!
Enostavno.
Ribič.
Polkovnik:
Na pismo sem
vam napravil tri križe. Ali veste, kaj to ipomeni ?
Rekrut: — Da, gospod polkovnik ne zna pisati.
Pomagal ji je.
Kuharica: Oh, gospod doktor, pomagajte, eno knoflico sem požrla ...
Zdravnik zamišljen): Nič hudega.... tu imate drugo.
Tobak;
Zadovoljnež.
ar: "Pipa iz porcelana je pa res nekaj dobrega. Če pade na tla. je ni treba pobirati
V šoli.
Učitelj: "Willie, mislil si. da imam v žepu deset dolarjev; tvoj oče mi jih pa posodi sedem. Kaj imam?"	y
Willie: "Dolg, gospod učitelj!"
Velika družina.
—	Koliko sestric in bratov imaš mali?
—	Ne vem, ker znam šteti samo do pet.
Potem pa že.


Mati: — Ali si nalogo sama napravila, ali ti je tudi oče kaj pomagal ?
Hčerka: — Xe, saj jo je sam napravil:
—	To vendar ni zločin, če vja mera kako ribico?
—	Zločin ni, ampak čudež!

—	Danes je ravno leto minilo, ko se je prevrnil naš avtomobil. Kaj bi storila, če bi se ponesrečil
—	Poročila bi se. ker bi ravno danes minilo leto žalovanja.
Previden.
Odpravljeni snubec.
, "Torej. gospod profesor, mi J nočete dati hčere za ženo?'*
1 Profesor: — "Ne."
— "hi zakaj ne, če smem vprašati?*'
Profesor: — "Zato. ker se mi zdite podobni tistim latinskim glagolom, o katerih pravi slovnica. da imajo slal»o preteklost, nepravilno sedanjost in nobene prihodnosti !*'
Pametno vprašanje.
Mati plete nogavico. Njen petletni sinček hodi neprestano okoli nje in jo sprašuje o vseh mogočih stvareh. — Pusti me vendar — m u reče slednjič. — Saj vidiš, da nimam časa. ker moram delati. — Deček pa nekoliko j pomisli in reče: — Mama, zakaj ! pa delaš, če nimaš časa?
Modeme ženske.
—	Danes zvečer bom sama kuhala. Kaj bi najrajše jedel ?
—	Malo sira in salame.
Praktično.
Gost: — Na vaši gostilni je tabla z napisom: Xo.'ni zvonec za zdravnika. Ali je v vaši hiši zdravnik ?
—	Xe. pri nas ne stanuje, samo pije pri nas vsako noč do treh zjutraj.
NEVARNOST.
—	Moj mož je strašno malomaren. Skoraj vsak dan izgubi kak gumb.
—	Mogoče nifto dobro prišiti.
—	To je ravno. On si jili namreč sam prišije.
V
y
Kako je kaj z vašo soprogo, gospod ravnatelj? Zdi se mi, daje izven nevarnosti. Izven nevarnosti še ni, ker je še zdravnik pri njej.
• ■ . -- - . '
^IpWft?'	*

Kaj ne, ljubica, kako kra sen odmev je tukaj? Ce se poljubiva, pa takoj odmeva n^zajl
NOVICE IZ STARE DOMOVINE
KRANJSKO,	| Iz Gradca. Dne 18. julija je
Časopisi v Savi. Policija je spe-' starešina slovenskega akademie-ljala cele skladovnice konfiscira-' društva "Zarja" v Gradcu, nih časopisov v Savo, menda v'Jakob Hodžar, promoviral
za
dokaz, kako znamenita iznajdba tIoktt>'ja prava je konfis« iranje, ki spada sploh | V Celju je nekdo ponovno sku-mrd najveeje avstrijske atrak- M napasti stražo pri zalogi stre-,-ij,.	lljiva nad slovenskim pokopali-
Smrt vsled cctove esence. Dne šeern. Ali gre tu za nadlegovanje
16. julija je Neža Novak v Njivi-eali pri Radečah pospravljala je-dilno shrambo. Pri tein je posta-
straže ali za kaj resnejšega, bode dognala preiskava.
Iz Ptuja. Tu se je smrtnonevar-vila na mizo vec steklenic* med no obstrelil neki pijonir. Spravili temi eno z octovo esenco. Ko se Iso v mariborsko garnizijsko j,- nekoliko oddaljila, je prinesla! bolnišnico.
njena osemletna hči šest mesečevi Iz Bmcka ob Muri poročajo: starega otroka k mizi, ki se je Lovec Turmbichler 31. lovskega začel igrati s steklenicami. Pri bataljona je dobil domači zapor, tem se je z astmi dotaknil stekle- a klJul> t(:mu ^ šel v kantino in niee z octovo kislino, ki se je izlila v otrokova usta. Otroka so
takoj odpeljali v Radeče, vendar pa je navzlic zdravniški pomoči umrl.
V kokrsko brezdno padel. 68-
letni vpokojeni davčni eksekutor in posestnik na Klancu, M. Vari, je bil dne 17. julija zvečer v gostilni Jakoba Gorjanca na Priin-skovem in v gostilni Franca Su-steršiča. Po deseti uri je šel domov po poti, ki pelje blizu ob robu Kokrskega brezdna, ki je globoko 30 metrov. Temna noč je bila. Deževalo, bliskalo in grmelo je. Tedaj je Vari nekoliko zašel ter padel v brezdno, kjer je obležal z razbito lobanjo. Sele dne 39. julija zjutraj sta ga našla njegov sin Avgust in posestnikov sin Jožef Kokalj.
Popolnoma dozorela. Zaradi raznih deliktov že večkrat pred-kaznovana postopača Leopold Pajsar in Anton Novak, po domače "Frnak", sta delala zopet nekaj tednov pokoro pri ljubljanskem okrajnem sodišču. Ker sta pa čevljarja, so ju dali v čevljarsko delavnico. Ko sta bila 20. julija izpuščena, sla kmalo. ko sta bila prosta, ponujala usnje iti ščetine pri dveh čevljarskih mojstrih in ker se je tema to zdelo sumljivo, sta zadevo naznanila policiji, ki je napravila na malopridneža lov ter Novaka vjela in aretirala. Pajsar jo je pa baje popihal proti Gorenjski. Dognalo se je. da sta vse pokradla v zaporu. Kako da sla spravila blago ven, ni znano. Novak se neki še hoče šaliti ter pravi, da je usnje dobil v Betle-hetnii. No, poslali so ga nazaj v t4 Betlehem".
Umrl je 21. julija zjutraj v Čopovi uliei št. 21 v Ljubljani po daljši bolezni bančni uradnik Albert Vidmajer v 48. letu starosti. Pred nekaj meseci je umrla njegova soproga. Zapušča dva nepreskrbljena sinova.
Nezgccta. Ko je 21. julija dopoldne pri prezidavi Drofenikove hiše na Mestnem trgu v Ljubljani 281etni delavec Andrej Klepae nalagal na voz šuto. je padla s I. nadstropja opeka ter ga na glavi tako poškodovala, da je moral takoj k zdravniku. To je pri tej prezidavi že druga nezgoda.
ŠTAJERSKO.
Slovenski viničar o nadvojvodi-
nji Citi. Vojvodska hiša Parma ima v bližini Cmureka dva gradiča: Brunse in Weinburg, kjer stanuje del vojvodske rodbine, posebno v poletnem času. K gradu Weinburg spada* več krasnih vinogradov v Slov. goricah. Viničar Fran Breznik, ki je dolga leta obdeloval enega teh vinogradov, pripoveduje sledeče: ''Voj-vodinja Cita (soproga sedanjega prestolonaslednika Karla Franca Jožefa) je v poletju leta 1910. dalj časa bivala na gradu Weinburg. Bilo je proti koncu meseca julija, ko sem prinesel na grad košarico marelic. Sel sem skozi gaj gradu Brunse, ko mi pride nasproti več vojvodskHi otrok, obstopili so me in se začeli z menoj prijazno pogovarjati. Vpraševali so me, če težko neseni itd. V tem pa zazvoni v grajski kapelici poldan. Vojvodinja Cita — to ime sem večkrat slišal, ko sem prišel na grad — je takoj pozvala vse, naj molimo angeljsko če-ščenje. Vojvodski otroci so molili v nekem tujem, menda francoskem jeziku, jaz pa slovenski. Ko smo od molili, je Cita pozdravila vse s "Hvaljen bodi Jezus Kristus"
se napil. Ko ga je eskortirala patrulja na glavno stražo, je naenkrat skočil v M urico, ki je bila vsled deževja silno narasla, ter je utonil. Turmbichler je bil rodom Tirolec in je služil že 3. leto.
Iz Maribora. Z britvijo si je prerezala vrat 37 let stara žena trgovskega sluge Beigotta.
V	Ormožu so zaprli že lOkrat predkaznovanega hlapca Alojzija Lešnika zaradi raznih tatvin.
Iz Maribora. Obsojen je bil 58-letni žlebar Flcischman iz Zgornje Pristove v ptujskem okraju na 6 mesecev težke ječe, ker je živel v nedovoljenih razmerah z lastno 16 let staro hčerko.
Iz Slovengradca poroča mariborska "Straža", da sta slovenski občini Podgorje in Razbor imenovali nemškonacijonalnega slovenjegraškega občinskega odbornika Guntherja za svojega častnega člana.
Iz Gradca. V imenik štajerskih odvetnikov je nanovo vpisan dr. Florijan Kukovee s sedežem v Slovenski Bistrici.
V	Cirkovcih pri Pragerskem je imel frančiškan o. Engelbert Kla-sine v nedeljo 26. julija novo sv. mašo.
Iz Maribora. Imenovan je poštni oficijal Avgust Hoffmann v Mariboru za kontrolorja.
Sv. Tomaž pri Ormožu. Matjaž Zemljič, dosedaj župnik v Zgornji Sv. Kungoli. je bil 30. julija inštaliran za župnijo Sv. Tomaž.
PRIMORSKO.
Umrl je v Pulju 17. julija ponoči Rudolf Rabfcld, c. kr. profesor na državni hrvatski gimnaziji v Pazinu.
Poroka. Dne 18. julija se je poročil na Dovjem na Gorenjskem Avgust Waschte. c. kr. vadniški učitelj v Trstu, z gdč. Ilko Bur-gerjevo učiteljico na Ciril-Meto-dovi šoli v Trstu. Mladi par je poročil znani slovenski skladatelj in planinec, župnik Jakob Aljaž.
Italijanska izrivanja. V hrvatski vasi Kaštel pri Piranu ima tudi "Lega nazionale" svojo šolo, katero obiskujejo otroci nekaterih zapeljanih hrvatskih starišev. O priliki zaključka šolskega leta je učitelj Legine šole zahteval od župnika Mandiča, da mora* pri šolski masi opraviti molitve, ki se sicer navadno molijo v hrvatskem jeziku, v italijanskem jeziku. Župnik Mandič se tej zahtevi seveda ni uklonil, temveč je opravil molitve tudi pri Legiui maši tako, kakor navadne. Zato je pa mislil učitelj, da je rešil Ita-lijanstvo s tem, da je z otroki zapel v cerkvi cesarsko himno v italijanskem jeziku.
Vohunstvo. Iz Kibenika poročajo. da so izpustili na podlagi preiskave dve osebi, ki sta bili pred kratkim aretirani zaradi vohunstva. Ostali osumljenci se nahajajo še v zaporih.
Samomor na železniški progi V bližini Pulja je skočila pod vlak žena krojaškega mojstra Teobalda Prati. Bolehala je že dalj časa na močni nevrasteniji in je tudi v napadu bolezni izvršila samomor. Stroj in prvi vozovi so šli čez nesrečnico in ko se je vlak ustavil, so našli truplo popolnoma raztrgano. Prepeljali so truplo nesrečne samomorilke v mestno mrtvašnico.
Samomor starčka. 811etni Al. Vivant v Trstu je v samomorilnem namfcnu izpil večjo množino oetove kisline. Poklicani zdravnik rešilne postaje mu je sicer iz-
inur so se vneli eterični plini in je otrok dobil take opekline, da je vsled njih umrl. Dne 18. julija se je vršila obravnava pred deželnim sodiščem proti obema zdravnikoma, ker sta bila obtožena, da se je nesreča zgodila vsled njihove neprevidnosti. Na podlagi iz-povedb prič pa sta bila oba doktorja oproščena. Stavka šoferjev v Trstu. Dne
18. julija so pričeli stavkati šo-,- ,	- , -	-
. .. . T	' , i-t	• imate zunaj kaj posestva ali ee
terji taksametrske družbe, m si- , . , .	. . .
. .	.• , , j	noeete v kratkem nazaj, ie do-
cer baje zaradi brutalnega pošto- , . .	,	. , , ,
.	t	- n 4. ,l)ro- da se Zglasite pri konzulatu,
panja ravnatelja garaže, Gastona ,	, „ , '	...
* , . t\ . .. .' . ... ker Vam drugače lahko zaplenijo Zelenke. Deputacna stavkujocih , „„ . ^ . . ~ , . 1 ;
„,	i- i -i n- .posestvo. Kot kaze sedaj, ne bo
je sla k ravnatelju družbe, IIu-
Nezgoda otroka. V Bistrici ob Dravi se je igral pri nekem gospodarskem stroju desetletni posestnikov sin Anton Strinnicker. pri čemur je prišel z roko v stroj in ta mu je odrezal kazalec in ga hudo poškodoval na roki.
LISTNICA UREDNIŠTVA.
J. Ž., Iselin, Pa. — S silo Vas od tukaj ne more nihče vzeti. Če
mogoče priti domov tudi ako bi ... . , . ,	„ , , hotel. Kakšna bi bila kazen po
dražba takoj odpusti Zelenko, ^	1
bertu Pollaku, Ln zahtevala, da družba takoj odpusti Zelenko, kar pa je ravnatelj odločno odklonil. Stavka se nadaljuje.
Dva sleparja aretirana. Vsled ukaza tržaškega deželnega sodi-'stro-O^rska
ončani vojni, ko bi se vrnili do-I mov. Vam ne moremo reči natan-!ko. Mislimo pa. da zaporna.
J. T., Little Falls, N. Y. — Avium 16 armadnih
šča sta bila 1!>. julija opoldne are-jz|)0r0v
tirana 471etni trgovec z vinom j-----
Anton Benussi in 321etni brezpo- j	Od£fOVOI*
selni Silvij Volpi iz Pulja. Naro-	^
čila sta namreč skupno pri neki vsem onim. ki so nas vprašali gle-tvrdki v Splitu za 700 do 900 K de varnosti denarja, naloženega v vina s sodi vred. Ko je vino do- Mestni hranilnici ljubljanski ter spelo, sta oba vse skupaj prodala, drugih hranilnicah iy posojilni-a nista tvrdki v Splitu poslala eali v starem kraju za časa seda-
NAZNANILO.
Tem potom naznanjam vsem rojakoin, prijateljem in sorodni- j kom. da sem se preselil iz Rume-ly. Kdor mi želi pisati ali kaj vprašati, naj si zapomni zdolaj označeni naslov. S spoštovanjem
Tonv Žnidaršič,
Chatham, Mieli
Velika zaloga vina in žganja.
MARIJA GRIILL
Kje je moj brat PETER MUH-VIC? Zanj bi rada zvedela jaz njegova sestra, ker mu imam poročati jako važne stvari; zalo naj pride takoj v Pueblo. Colo., ali naj se pa pismeno o-^li'si. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov, da mi blagrovoli naznaniti. — Mrs. Marv Vodopieh. R. R 2, Box 300, Pueblo. Colo. (8-11-8)
niti vinarja. Na enak način sta Volpi in Benussi osleparila neko tvrdko na Reki. Oba sleparja sta izročena sodišču.
Tatvina. V tržaški prosti Inki je bi! aretiran 391etni dninar Josip Upper, ker je na škodo jav-
nje vojne.
Kakor hitro je napovedala Avstrija Srbiji vojno, so prenehali vsi denarni zavodi v Avstriji z izplačevanjem vlog, in sicer za nedoločen čas. Raditega ni mogoče niti iz ene niti iz druge posojil-
NAZNANILO.
Cenjenim rojakom v Forest City, Pa., in okolici naznanjamo, da vas bode obiskal naš potnik Mr. OTTO PEZDIR,
kateri je pooblaščen pobirati naročnino za "Glas Naroda" in iz-davati pravoveljavna potrdila in ga rojakom toplo priporočamo. S spoštovanjem
Cpravništvo Glas Naroda.
Prodaja belo vino po...............70c. gallon
črno vino po................ 50c. ,,
Drožnik 4 gallone za .................... $11.00
Brinjevec 12 steklenic za................ $12.00
,, -4 galione (sodček) za.......... $16.00
Za obilno naročbo se priporoča
Marija Grill,
5308 St. Clair Ave., N. E., Cleveland, Ohio.
nih skladišč ukradel več stvari v nice ali hranilnice dvigniti v tem precejšnji vrednosti.	j času denarja. S tem pa nikakor
Žepni tat. V Trstu je bil pred še ni ogrožena vamest vlog.
cirkusom Charles aretiran 201et-ni težak Marij Erat, ker je silil gnečo pred vhodom in se sploh jako sumljivo obnašal. Ko so ga peljali na policijsko stražnico, je med potjo spustil na tla zlato cigaretno dozo z emajlom, vredno okoli 200 K. katero je gotovo komu iz žepa izmaknil. Oddali so ga sodišču.
Tatinski sin. V Trstu so prijeli nekega 231etnega fanta, ki je prodajal zlato uro in verižico, vredno okrog 300 K, za 50 K. Ko je že sedel v zaporu, so dobili iz Beljaka obvestilo, naj primejo 23 let starega Frana Enterfahrerja, ker je ukradel svojemu očetu zlato uro in verižico. Aretiranec je seveda identičen s tem izgubljenim sinom. Enterfahrerja so prepeljali v Beljak, kjer bo dobil za svoje dejanje primerno nagrado. Fant je ravnokar odsedel 15me-sečno kazen, prisojeno mu radi neke tatvine v Hamburgu in je tudi sicer že večkrat bil kaznovan zaradi tatvine in goljufije.
KOROŠKO.
pral želodec iu ga dal prepeljati in otroci so raja je šli na-'v bolnišnico, a je starček še med prej." Tako preprosta, ljudomila j potjo v bolnišnico umrl. Truplo in globoko verna je bodoča a v-1 samomorilca so prepeljali v rar-atrijska cesarica Cita.	jtvašnico k Sv. Justu. Kaj je 81-
V Fr&nkovcih pri Ormožu je letnega starčka gnalo v smrt, ni
dne 16. julija umrl posestnik, ob- znano.
čin ski odbornik in dolgoletni ob-' Izpred deželnega sodišča. Ka črnski blagajnik Ivan Puklavec v kor znano, sta zdravnika dr. Man-■tftjEWti 44 let. Zapustil je ženo z zetto in dr. Mortufgo v Trstu 25. _ _ HHH
vtroci v starosti od 2 do 14 januarja t. L operirala triletnega|ljenih bratov v Št. Vida ob Glini, —__otrok. Lilij« Mi^ij., pri ž«, kjer je dobil prv. po-o*.
Vsak vlagatelj ve. da izposoju-jejo denarni zavodi vloge strank na posestva, poslopja itd. Ko je izbruhnila vojna, so pričeli vlagatelji trumoma dvigati denar. Hranilnica pa nima vedno 1 oliko gotovega denarja na razpolago, da bi zadostila vsem zahtevam. Da obvaruje torej zavoda propada. vlagatelje pa izgub, ji ni preostalo nič drugega kol ustaviti plačila.
Kdor ima hranilno knjižico, naj jo dobro hrani. Denarja sedaj ne more dvigniti in dokler se razmere ne izboljšajo, tudi tvrdka Frank Sakser ne more posredovati pri dvignjenju denarja, naloženega v hranilnicah in posojilnicah v starem kraiu.
FRANK SAKSER. 82 Cortlandt St.. New York Citv.
Dobro zdravje
je veliko odvisno od pravilnega delovanja prebavnih organov. Vidno je torej, da hi še morali ti organi vzdrževati v dobrem redu. Cživajte včasih Severov Želodčni grenčee (Severa"s Stomach Bitters) ter si s tem pomagajte vzdrževati splošno zdravje s tem, da vzdržujete prebav v dobrem redu. Severov Želodčni grenčee je dobro znan radi svojega toničnega vpliva. Priporoča se za stare in onemogle ljudi. za okrevance in za ljudi, ki so nežnega ustroja. Njegovo vrednost boste hitro opazili pri zdravljenju zapeke, neprebave, slabe prebave, otr; lih jeter, ponavljajoče se mrzlice, napihovanja in kislega želodca. Poskusite ga. Cena 50 centov in $1.00 steklenica v vseh lekarnah ali od nas. W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa.
PRIPOROČILO.
Rojakom v Steelton, Pa.,
in
Poročil se je Ivan Hoclimuller v Beljaku z gdč. Jerico Zwitler iz Zahomea.
Zblazneli vlcmilec. V bližini Eisentratna je vlomil in ukradel neki vlomilec posestniku Kraba-tu znesek 490 K in neko kukalo v vrednosti 20 K. Tatvine* osumljen je neki blaznež, ki je ušel te dni iz blaznice v Celovcu in ki je prišel v svojo domovno občino. Blaznež, Benedikt Pucher, je bil za časa tatvine v hiši posestnika Krabata. Domneva se, da je Pucher pobegnil po vlomu proti Solnogradu ali Bavarskem. ' Enajstletna požigalka. V Št. Petru je pričelo 14. julija pri posestniku Rautniku goreti, pri čemur je zgorela hiša in vsa gospodarska poslopja. Poleg tega je	.	. pogorela zaloga krme, žito in več okollcl naznanjamo, da je
svinjskega mesa. cela oprava, dve' kravi in 1200 K denarja, tako da' znaša škoda, ki jo je povzročil požar, nad 10,000 K. Kakor se je 16. julija dognalo, je podtaknilo ogenj neko llletno dekle, in si-j cer iz hudobnosti in maščevanja, j Bila je namreč okregana, ker se je štiri dni potepala po okolici,' ne da bi se vrnila domov. Ko so! jo prijeli, je najprvo tajila svoj zločin, nato pa obdolžila nekega' Italijana, eeš, da je on zažgal, ko-nečno pa je le priznala svoj zlo-1 čin. Oddali so llletno zločinko' sodišču.
Smrtna nesreča. V bližini Bald-ramsdorfa je padel pri nakladanju lesa hlod na lesnega nakla-dalca P. Gailerja, pri čemur mu je.hlod stri prsni koš. Kmalu po nesreči je Gailer umrl. Sreča je le ta, da hlod ni pokopal pod seboj tudi gospodarja Kapellerja, ki se je komaj rešil s skokom na
stran. Ponesrečeni Gailer je bili	.	„„
41 let star ter zapušča vdovo in'naš zastopnik, ki je pooblaščen
pet nedoraslih otrok.
NA PRODAJ.
Radi bolezni se proda dobro stoječa grocerija in mesnica. Vprašajte pri:
John Videnšek, 15706 Waterloo Rd., Collinwood, (3-8—S)	Cleveland, O.
Kje je moj mož FRANK SRE-BERNAK? Doma je iz Ilrušice pri Kandiji na Dolenjskem. Meseca marca je odšel od mene, in sicer kakor ponavadi na delo v tovarno. Od takrat ga ni bilo več videti. Prosim cenj. rojake, če kdo ve za njegov naslov, naj ga mi javi, ali naj se pa sam oglasi. — Mrs. Mary Srebernak, 4526 St. Clair Ave.. Cleveland, O.	(6-8—8)
qAb	ofc>	^
|	Po znižani ceni!
< Amerika in Amerikanci. i
J" pisal R v. J. M. Trunk
je ^o^iti poštnine prosto za $2.50. Knjiga je vezana v p'atno in za spomin jako prilična.
Zalcžnik je imel veliko stroškov in se mu nikakor^n izplačala, zato je cena znižms, da se vsaj deloma pokrijejo veliki stroški, Z Dobiti je pri:
Slovenic Publishing Company,
J
82 Cortlandt Street,
New YorkJN.^Y.
f *
I }
i
^L%> ^
'KRACKERJEV' BRINJEVEC
VSLED SPLOŠNE VOJNE V EVROPI SK VSAKDO ZANIMA ZA DOGODKE V STAREM KRAJI". DNEVNIK ' GLAS NARODA"' JE NAJZANIMIVEJŠI MED SLOVENSKIMI LISTI, KER PRINAŠA DANZADNEM NAJNOVEJŠE VESTI O TEJ VOJNI.
F
je najstarejše in od zdravnikov priznano kot najboljše sredstvo proti notranjim boleznim. .
"KRACKERJEV" brinjevec je kuhan' iz zrelih, čistih, importiranih jagod in se prodaja samo v steklenicah. — Rojaki, varujte se ponaredb in zahtevajte pravi in čisti brinjevec, to je "Krackerjev", znan že nad 20 let. Ako ga Vas lekarnar ali gostilničar nima v zalogi, se obrnite pismeno na nas. V zalogi imamo tudi čisti domači
TROPI NJE VEC in SLIVOVKO,
kuhana v naši lastni distillery. Poštna narcčila se točno izvršujejo.
Prva Slovenska veletrgovina
The Ohio Brandy Distilling (To.
6102-04, st. rum ave., ci.eyei.and. o.
V preteklih dneh.
Mr. m. papig,
128 Frederick St., Steelton, Pa.,
pobirati naročnino za naš list
„_______. - c. t* i i "Glas Naroda" in izdavati pra-
PonesreeU se je pri Sv. Don at u1 ..	.	« .JT .
„ J	, , . i voveljavna potrdila. Cenjenim
Hletni Maks Bessold s tem, da je 'ojakom ^ lo pri ročamo.
padel tako nesrečno da si je zlo- Upravništvo Glas Naroda-mil desno roko in se tudi drugače
poškodoval. Njegov oce g» je takoj prepeljal, v bolnišnico usmi-
ROJAKI NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR DRŽAVAH.
Dostikrat slišimo, kako so živeli naši predniki in kako zdravi so'bili. Živeli so v vednem. stiku z naravo, bre>s vsakih posebnosti. To je skoro nemogoče za ljudi, ki žive v mestih ter uživajo življenje. To nepravilno življenje, kakor tudi pomanjkanje svežega zraka in solnčne luči, u-činkuje slabo na nas ter nas sili, da si poiščemo zdravila, ki bodo držala naš prebavni sistem v redu. Tako sredstvo je dobro znano
TRINER-JEV
ameriški Eliiir grenko vino.
Prvi namen tega zdravila je, da očisti drobovje vsega, kar ne spada tjakaj, posebno delov hrane, ki so ostali tamkaj ter se tam razkrajajo. Ta gnila tvarina zastruplja celo telo. Drugi namen pa je, da se okrepi drobovje, z namenom, da se prepreči zopeten pojav bolezni. Priporočamo trajno uporabo tega sredstva.
Pri želodčnih boleznih, pri boleznih na jetrih, pri boleznih v črevesu,
učinkuje navadno popolnoma, ker prinaša olajšave. Isto velja pri različnih simptomih, naprimer zaprtju, razdraže-nosti živcev, kolcanju, bolestih in krčih, bledi ali rmen-kasti barvi obraza, slabosti, pomanjkanju teka in^spanja.
V vseh lekarnah.
JOSEPH TRINER,
Manufacturer,
1333- 1339 SO. ASHLAND AVE., CHICAGO, ILL.
Triner-jevo mazilo je zelo uspešno sredstvo, katero se lahko razredči z oljem iz oliv. Bolečine v členin, oklepih in mišicah izginejo često po enkratni u-porabi. Imejte ga doma, da ga imate pri rokah, kadar ga rabite.
ELIXIR.
BITHR-WIHE
TRINEROVO
HORKE V1H0
ly JOSEPH TRINER SAsKUnd Ave.
bl^i ' 1» ll > «1ililiV iiiWllllM|i|Miifi
GLAS NARODA, 8. AVGUSTA, 1914.
V
Ri
Skozi šibe.
ski spisal Ski talec.
i I sv a pi
Nj<
Ktnkan i poti.
11 i Ve m kv»:
(Konec.)
lii sem s*-"'... je <lejal "Ves dan sem i veš. zame — ho , žejalo me je...
J>JI mi je leglo...
►rjfi na
n
inizem je bil se prsih so mu ležale ■navadno herkulske ro-! trjikega	h," je
teijisee in
hrešeala
Sjntra j ter
iolejte ro. ( '< n kri; > v o
«tar
rj
ni si •»•i»a.
i zdravnikove po-akor navadno — v liLši.
reskrb«'! ru-l« tra zdravni-
e m den d
predovala jako tli je že nasto-ie stsal snirii
r,
Mi
Ui
na
itn
svoji posta-lji. «lihal je ka>ljal ter «rlas
mogli j« nja m
očetov
bob
smo živi i na
i i in ohr
a/il oee njijn sol/; toda vili je.
ra
U''
le gledati na on rt jo in se za-krepki organi-
ta stali pri po v stran, da bi
i» Vi' Vlile ril i ro. .
miehljari i lilII je
io pogostokrat p« se je šalil, iski.
a vrag tebe z je govoril svojo govorico, da sta se med solzami, mstalo posebno
del v je, kakor da se mii zelo mudi uckain.
"Moje hčere... moje hčere..." je jecljal s težkim jezikom.
Oč| so bili zaprte, prsi so se mu dvigale težko in visoko, mesto vzdihov je prihajalo iz njih težko hropenje, kakor da se polnijo in polnijo z nečem, kar je zaviralo dihanje.
O svojih sinovih ni r«-kel ničesar: v minutah smrti je trepetala njegova dnša samo za hčere: vedel je. da smo podedovali po njem zdra\je in energijo ter da pojde-mo tako neustrašeni skozi" šibe življenja ; vedel je da se bomo hordi vsag zase v hojn za obstanek, da ne propademo, nego poj demo ponosno <lo konca, izmučeni sicer, z okrvavljeno dušo, a da pristanemo vendarle vse!
Toda kako grenka in hreznfuia je vaša osoda. ve. hčere bede. uboge sestre moje! Hotel bi bit: vaš . evee, da Iti opeval vaše solze in vaše bolesti ter bi vam položil k nogam svoje grenke pesmi!. . . Kako temno in rtižuo je vase življenje !
Očetovo hropenje je naraščalo eimdalje i»olj in je napolnilo končno vse prsi. Njegov razpaljeni obraz pa je izražal še vedno moško energjo in jasno zavest. Zbral je jmslednje svoje moči in je za-šepetal razločno: "Z Bogom !**... Xakrat je odprl Široko, začudeno oči. Zdelo se je, da je zagledal gori nenavadno vizijo, in njegove oči so strmele na nekaj, nam nevidnega ter so se zapirale počasi, kakor da se ne morejo odtrgati od neke divoke prikazni. Potem ga je streslo po obrazu n po vsem telesu! a vzdihi so postajala čim glohokejši in redkejši. Potem je 1» lo videti, kakor da so zamrli vopolnoma... Dolgo ni bilo čuti nobenega več. Naposled se je iztrgal iz prsi globok vzdih in je zopet zamrl... To poslednje ječanje je bilo slično pojemajočemu plamenu svetilke, ki sedaj u-koneu svojega življenja	" l>ot''»l zol>4lt vzplapola.
koraj docela ateist. Pri- ,)olf?° s,'ln '"'!,kal <-nega, po-«ač hitnost Boga. v	vzdiha, a nisem ga do-
posmrtnost življenja pa ni vero- *'ak®1-al.	Sti«' sem poleg očetove post ft
Hitel selil po popa. Bilo je ob	čudno miren in otr-
štirij^ zjutraj. No.- je bila mrzla. ] > l <11,HlaI s,'»" nj«'gov mrtvaški zvezdnata... Vse mesto j«- spalo. ohraz-	izraz je bil nena-
kakor da je mrtvo. Votlo eerkveno va<lno s,OV('fn- kakor da ve zvone.ije je vpadalo počasi v brez- Jnrtvoc Zi> tajnost, ki ni sicer ni-dno tišine, spominjalo me je oče- koumr z,ia»« s«'«laj j.- spominjal tovego ječanja in mi -tiskalo srce ta ol,ra/ ,M>,3 kot kdajkoli ]>rej s svojim pogrebi! not u rohnim gla- "" kar<lnai» Riehelieua.. . Kri-som. .. Zdelo se mi je. da se nana- vi nos* Pravilno, špansko ostri-Aajo ti breznj ni vzdihi zvonov na žrna' skrii,j siva '»rada. orlovsko vse dolgo, mukepolno očetovo živ- I>onosno ''J plemenito lice. ki je Ijenje. iia dose«lanje in na moje sJa,a 7 »j«*ga še sedaj neuklon-bo«loče življenje ter na bodočnost l:,iv.a Vo,ja in energija, so poda-vse naše ohitelji. .. Iz teh vzdihov j"'1	obrazu nekaj izred-
je donela nekaka obsodba, zlokob-	skoraj kraljevsko veličast-
no prerokovanje nič. sa bridkega, 11 V"51- X, kai viteškega je bilo v ki nam je vzelo zsako nado na ka- "•iv*0*'-'1 l)0t,'ZJ,|i. i» človek sko-koršenkoli problesk sreče v našem	lwo^el verjeti, da ta dosto-
nadaljnem življenju... "Nikdar!jJanstven' Parček ni lieroj. nego nikdar!..." so klicali, trgali mi san.10 P™!**«"*. bivši suženjski dušo ter se. potapljali in umirali v|tla,'an' k'	zadušilo življe-
mrtvi. brezčutni tišini... A daleč 11 J"e*
naokrog ni bilo nikjer niti iskrice; Zahotelo se mi je plakati, to-biči.	da ko sem pogledal na šestorico
Pri bežal sem (|0 stanovanja bo- malih. svetokodrastih glav z blc-gatega sobornega duhovnika: ta ('',ui i'1 neumevajocimi oees-je bil najbližji. Dolgo časo semiei- s<'m S(' premagoval: sledili bi moral zvoniti. Odprli so mi z ne- vsi niojeinu vzgledu, tega pa ni-voljo. *o,!ko<I?" so me vprašali. s, m 1»or«-l. Kakor hitro je umrl Povedal sem. da mi nmjra oče. 0< «'-	s<* začutil takoj starej-
]{<*kli so, naj počakam, in .stal semj^a- resnejšega: na moja rame-dolgo v predsobi. Naposled je pri-'na J*'	kakor železo težko
šel svečenik atletske postave, 0.M-reine...
krogle brade jn nenavadno viso-1 Ženske so stopilo k mrtvecu, kili prs: takega sem si predstav-j da mu zatisnejo oči: razgovarja-Ijal VimIuo Peresvjeta. ki se je <lvo. lie so se polglasno, kakor bi se bojeval s Telebeni v bitki pri Ku-;bale, da bi jih umrli mogel sli-likovu. Na njegovem obrazu se je šati...
jasno izražala nevolja. "Kje sta-1 Čakalo me je mnogo skrbi-nuje umirajoči? me je Povedal sem. "To ni moja ja!" mi je odgovoril in ni

—j
POZOR!
POZOR!
NAZNANILO.
Rojakom v Milwaukee, Wis., in okolici naznanjamo, da je
globoko i bi raz vi "Ti na >re nazaj riljubl je:,
orali Poru ž k o.
"Treba ho popa!".... mi je *jal med stoki. "Lahko bi umrl toda imeli hi sit-
ne/ njegs
ti z;
radi pogreba... Ko umr-združi duh moj z ozrač-to je vse! Jako euostav-
Pr
bi
Čitateljem naznanjamo, da bomo začeli v ponedeljek priobcevati roman
D možu, KI JE BKBBDEL STET
Prepričani smo, da g"a bodo čitali z veseljem in zanimanjem, ker je roman čisto nekaj .. novega v svetovni književnosti.....


3E

POZOR, SLOVENSKI FARMERJI £
Vsled občne zahteve smo tudi letos naročili večje število PRAVIH DOMAČIH
^flj	^ ^	<^19 ^ ^
C"	—— - •	P
i i
Zadnja novost.
Vsakevrste žganje, brinje^•ec, slivovec, tropinovec itd., kakor i odi razne likerje, naredi lahko vsak brez vsake priprave, brez kuhanja 7. mo.iimi izvlečki. Pošiljam G steldenu- za $1.00 in iz vsake steklenice ši lahko naredite en celi kvart boij zdrave, čistejše, boljše in več kot polovico cenejše pijače, kot jo pa sedaj kupujete pri sa loner j in
F. P. Barton piše:
"Naznanim vam, da sem prejet od vas izvlečke za delati pijačo. Lepo se vam zahvalim ir» vam potrjujem, da je res tako blago kakor ste vi pisali. Pošljite še itd."
Takih in enakih pisem, dobim vsaki dan, kar je jasno, da je blago v resnici hvale vredno. Pišite na:
Z. JAKSHE
Box 366 North Diamond Station,	PITTSBURGH, PA.
t^L c^ C^J ctyL, epfO, CQp, cpp, cop, C^p, ^	q
I
0
Mr. FRANK MEH
naš zastopnik, torej je opravičen pobirati naročnino za list "Glas Naroda" in izdajati pravoveljavna potrdila. Rojakom ga toplo priporočamo.
Upravništvo Glasa Naroda.
i
i
vprašal. Vzeti si posojila za pogreb, pre ja župn;- 1 skrher. * letine od duhovnikf in od ]>olicije. naročiti
hotel
iti. Začel sem ga prositi in nisem'pit ••mesto" za Hotel astaviti njegovega stanova- mnogo druzega nja... Končno sem omečil atletu-1 To<Ia }>.lo - -e pripravljen je bil
nika grob. ku-
gomilo. ..
lil
NAŠI ZASTOPNIKI,
kateri so pooblaščeni pobirati naročnino za "Glas Naroda" in knjige, kakor tudi za vse druge v našo strogo spadajoče posle.
Jenny Lind, Ark. in okolica: Michael Cirar.
San Francisco, Cal.: Jakob Lovšin.
Denver, Colo.: John Debeve in A. J. Terbove.
Leadville, Celo.: Jerry Jam-n i k.
Pueblo, Colo.: Peter Culi g in J. M. Koitz.
Salida, Colo, in okolica: Louis < 'osteite ( The Hank Saloon).
Walsenburg, Colo.: Ant. Saf-tich.
Indianopolis, Ind.: Alois Rud-man.
Depue, 111.: Dan. Badovinae. Chicago, 111.: Frank Jurjovec. La Salle, 111.: Mat. Komp. Jcliet, HI.: Frank Lauricb in John Zaletel.
Mineral, Kans.: John Stale. Waukegan, 111.: Frank Pet-kovšek in Math. Ogrin. So. Chicago, 111,: Frank ("erne. Springfield, 111.: Matija Bar-ijorič.
Frontenac, Kans. in okolico:
Frank Kerne.
Mulbery, Kans. in okolico: Martin Kos.
Calumet, Mich, in okolico: Pavel S'haltz in M. F. Kobe.
Manistique, Mich, in okolicco: i». Kotzian.
So. Range, Mich, in okolico:.M. >. Likovič.
Chisholm, Minn.: K. Zgonc. Fr. Medved in Frank Žagar.
Duluth, Minn.: Joseph Rliara-bon.
Ely, Minn, in okolico: Ivan tiouže. Jakob Skerjanc in M. Ij. Kapsch.
Eveleth, Minn.: Jurij Kotze in Alojz Baudek.
Gilbert, Minn, in okolica: B-
Vesel.
Hibing, Minn.: Ivan Pouie. Nashwauk, Minn.: Geo Maurin Virginia, Minn.: Ant. W. Fon. St. Louis, Mo.: Mil:e Grabrian. Aldridge, Mont.: Gregor Zobec Klein, Mont.: Micb. Krivec. Brooklyn, N. Y:: Alojzij Ceša-relc.
Little Falls, N. Y.: Frank Gregor-ka.
Cleveland, O.: Frank Rakser. J. Marinčič. I'has. Karlinger in Frank Kovačič.
temo in torej prezgodaj za vsa ta pota. Stopil
vmHi	i -1 - . .	k oknu. Mrnlel mrak ie zrl
vedji ko/.uh in pokril z bobrovo -
svečeniku sre»
iti z mennoj, oblekel se je v med-
eepieo.
Ko sva pri-šla, je oče že umiral: vzdihi so slabeli čim bolj. v prsih pa mu je hropelo. Peresvjet je stopil k vzglavju in je urno izpovedoval očeta; stavil mu je vprašanja, ne da bi čakal odgovoro,-, ■— sicer pa oče tudi ni mogel več
govoriti.
V nekoliko minutah je bila kon čana izpoved. Duhovniku se jen pač mudilo domov. Spremil nem ga do praga in sem mu stisnil v roke trideset kopejk — ves denar, kar ga je bilo pri hiši. Vzel ga je, ne da hi ga pogledal, pokril bobrovo čepico in odšel.
"Otroke.. . blagosloviti. . . " se je iztrgalo iz očetovih p rs meti hropenjem in ječanjem.
Sttfpili snio vsi k njegovemu vaglavju, in položil je vsakemu ftvogio t reftjča roko m gi*v«; ve-
me.rikavo in zasmehljvo v okno in vame. in v moji dušK je zvenela trepetajoc-a, tužna melodija slovela od mladostnih sanj. Zvezde .-o bledele in ugašale. Ena vz-med njih, majhna, meglo vi t a zvezdica se je utrnila in je izgi-n la brez sledu.
Za en dolar
debite dnevnik "Glas Naroda"
SKOZI &TIRI MESECE.
"Glas Naroda" izhaja v šestih dneh na 30 straneh. V njem naj dete važneje vesti vsakega dne vesti iz stare domovine in zani mi ve povesti.
Vm osobje lista j« organizirano i
Bridgeport, 0. in okolico: Fr.
Hočevar.
Barbeton, 0. in okolico: Alois Balant.
Collinwood, O.: Math. Slap nik.
Lorain, Ohio in okolico: John Kumše 1935 K. ^!>th St.
Youngstown, O.: Ant. Kikelj. Oregon City, Or eg.: M. Justin Allegheny, Pa. in okolico: M. Klarich.
Braddock, Pa.: Ivan Germ. Bridgeville, Pa.: Rudolf Ple-teršek.
Burdine, Pa i in okolico: John Keržišnik.
Conemaugh, Pa.: Ivan Pajk. Claridge, Pa.: Anton Jerina. Canonsburg, Pa.: John Kok-licli.
Broughton, Pa. in okolico: A. Demšar.
Export, Pa. in okolica: John Prostor.
Forest City, Pa.: Karl Zalar in Frank Beben.
Farrell, Pa.: Anton Valentin-čie.	j
Irwin, Pa. in okolico: Frank Demšar."
Johnstown, Pa.: Frank Gabre-nja.
Meadow Lands, Pa.: Georg Schultz.
Moon Run, Pa. in okolico: Fr.
Macek.
Pittsburg, Pa.: Ignacij Pod-vasnik. Ignaz Magister, Frank Bainbič in Z. .Takse.
Unity Sta., Pa.: Joseph Škerlj. Steelton, Pa.: Anton M. Pa-pič.
Willock, Pa.: Frank Seme in Joseph Peternel.
Winter j uarters, Utah: I^auis Blasich.
Black Diamond, Wash.: Gr. Porenta.
Ravensdale, Wash.: Jakob Romšak.
Thomas, W. Va. in okolica:
Frank Koeijan in Frank Bartol.
Grafton, Wis.: John Stamp-fel.
Milwaukee, Wis.: Josip Tratnik. John Vodovnik in Frank Meli.
Sheboygan. Wis.: Ni..ck Ra-dovinac in Frank Novak.
West Allis, Wis.- Frank Skok. Rock Springs, Wyo.: A. Justin in Val. Stalicb.
Kommers, Wyo.: Josip "latoš.
HAMOMftfc
bodisi kakoršneko71 vr3te IzJeluJem ln popravijuiTi po najr.ižjiii cenah, a delo trpežno in zanesljivo. V popravo zanesljivo vsakdo pošlje, her sem že nad 16 let tukaj v tem poslu in sedaj v svo jem lastnem domu. V popravek vzamem kranjske kakor vse drupe harmonike ter računam po d«*lu kukoržmo kdo zahteva brez na daljni h vpraSarij.
JOHN WENZfcL
1017 E. 62nd St., Cleveland, Ohio.
E KRANJSKIH KOSE
V zalogi j;.h imamo doige po 05, 70 in 75 cm. Kose so izdelane iz najboljšega jekla v znar.i tov m ni na Štajcr-:-: skem. Iste se pi itrdijo na kop ^e v rinkcami. :-:
Cena 1 kose je 1.19. ^^
naroči G kos, jiK dobi po $1.00.
V zalo?n imamo tiidi klepalno orodje iz finega jekla; E a cena garnituri je $1.C0. Pristne BERGAMO brusilne kamne po30c. kos.
Order.
Dalje imamo' tudi§fine jeklene srpe po 50c. Naročila je priložiti denar aii Postal Money
Frank Sakser,
82 Cortlandt St- : - s New York, N. Y. m
Izšla je
ličma knjiga:
"VOJSKA NA BALKANU".
V»led vsestranske željt maroži-li smo več izti«ov te knjige im je »edaj cemj. rojakom aa razpolago.
Knjiga "Vojska ca Balkana" sestoji iz 13 posameznih sesitkov, obsegajočih skupaj na Tečjem formatu 192 strani. Delo je o-premljeno z 255 slikami, tikajo če se opisa balkanskih držav in najvažnejših spopadov med sovražniki. Sešitkom je prideljea tudi večji tlovcntki zemljevid balkanskih držav.
Posamezne zvezke je dobiti p v 15c, vseh 13 sešitkov skupaj pa ttane s poštnino vred $1.85. Naroča se pri:
ilovenic Publishing Oo., 82 Cortlandt St.. New York Cit/.
(Francoska parobrodna družba.)
Direktna drla do Havie, Pariza, Švice, inomosta in Ljubljane.
Poštni paroiki so:
*LA PROVENCE"
M dv* Tijak s
TLA SAVOTE"
in« dva vii«k«
-LA.LORRAINE-
"LA FRANCE" Iu i tiri vijak«
Kadar potujete v stari kraj
ali kadar ste na poti skozi New York, pridite k ovojema rojaku v
HOTEL, SALON in RESTAVRANT
145 Washngtra St, NEW YORK, N. Y. Corner Cedar St
Tu boste v vsakem času, podnevi in ponoči, najboljše in najcenejše postreženi. Izvrstna domača kuhinja. Čiste in urejene sobe
sa gpavanje.
QkcS (tri )«4l1a) 25 caatev.	Svavaafc 25 cest®*.
Z ve les pošto van jem	JANKO TUŠKAN, lastnik.
Poapisanl j
je iznajditelj i najuspešnej - ; še tinkture na | svetu Alpen- | tinkture in Alnenpoaade I
zrastejo ▼ Šestih tednih I lasje popolno- 1
ma. tie boil o
Izpadali in ne,
bodo OiiTili. j
________Rav no tako i
zraste možem! v šestih teatrih brada in brke. ki ne ■ bodo izpadale in ne bodo postale sive. O teka 8 i dni popolnoma ozdravim revmatirem. kosti bol. fr- | Kanje po rekah, nogah in hrbtenici. Rare, opekli- ! ne, bale, ture, kraste in kurja o-esa. bradavice. | potenje no«-, zebiine itd. odstranim v treh dneb. Moja zdravila so registrirane r' Washindtonn, znamenje, da so čista in najbolj aspešna. Pišite takoj po cenik! Pošljem sa zastonj.
JAKOB WAHClC, 1093 E. 64th St. Cleveland, O
S. B. Onemu, ki bi rabil moja zdravila brez uspeha, plačam $500.
:	Szpretni p&rnild so:
"Chicago", "La Tooraine", "Rocbambcan"in "Niagara"
G lama agencija: 19 STATE STREET, NEW YORK
corner Pearl St., Okesebronfk Building.
odplujejo vedno ob sredah is prist&nii£& Številka 17 K. S.
A In
- Ženskam in > », ,	...
možkim. ka- ; rOSnil P&IH1K1
teri jo rabijo, :
Parnik "ROCHAMBEAU" odpluje v sredo, dne 12. avgusta ob 3. uri popoludne.
ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA". NAJVEČJI IN NAJCENEJŠI DNEVNIK.
Amerika in Amerikanci.
—o-
Spisal EEV. J. M. TRUNK.
Slovenic Publishing Company
je prevzela v zalogo rojakom že znano knjigo Rev. J. M. Trunka:
AMERIKA IN AMERIKANCl.

NAJBOLJŠA

SLOVENSKO-ANGLEŠKA SLOVNICA
Prirejena za slovenski narod, s sodelovanjem več strokovnjakov, je založila Slovenic Publishing Co., 82 Cortlandt Street, New York, N. Y.
Geni ▼ platnn vezani $1.00. Rojaki ▼ dereland, 0. dobe isto ▼ podrnžaid Fr. Sakser, 1604 St Ctair Ave., N. L
Ni naš namen izreči na tem mestu kako kritiko, pač pa izjavljamo, da je to izvrstno delo, katerega bi si moral nabaviti vsak rojak v Ameriki, bodisi v lasten poduk, bodisi kot darilo svojcem in posameznikov, na katerih bo v stari domovini, kjer Be gotovo zanimajo stariši ali sorodniki za deželo, v kateri biva kak član družine. Knjigo krasi nebroj le marsikdo zapazil ali samega sebe. ali pa dragega znanca iz sedanjih ali preteklih dni. Čudimo se le. da je povpraševanje po knjigi primeroma majhno, menda radi-tega, ker se ni vprizorilo zanjo kričeče reklame, s katero se spravi v svet marsikatero dm go, veliko manj vredno knjigo. Posebno primerna je knjiga kot božični dar, ki ima trajno vrednost. Cena elegantno v platno vezani knjigi je $2.50 s poštnino vred. Za isto ceno se odpošlje knjigo na katerikoli naslov v stari domovini.
Slovenic Publishing Co„
R2 Cortlandt Rt.	Vork. N.Y
3W Denar mecete proč!
ako ne podpirate svojega rojalca.
Pri mani dobite
izvrstno domače vino
galon po 75c. in več.
Pri odjemu več kot 10 galon dajem pc-pust, t»r se po«ebno priporočam elarnlm slovenskim diu.-tvam ob priliki kake veselice, tudi onim za svatbe.
V zalogi imam izvrstne domače klobas« in vaskovrstno grocerijsko blago, katerega ljubi naš narod. Pošiljam denar na vee strani sveta in parobrodne liatks za jbc proge. Zastopam "Gla« Naroda", prodajam in kupujem avstrijski danar. S tvrdko Frank Bakser sem ▼ trgovski zvezi. Upravljam vse v notarski posel spadajo£e dela, ker sam javni notar. (Notary Public.)
FRANK 1801 W. ZZml Street,
JURJOVEC
Ckicazo, 111.
r
>
v
PHONE 246
Zastopnik "GLAS NARODA"
82 Cortlandt Street, New York, N. Y.
Frank Pfetkovšek
Javni Notar (Notary Public) 718-720 MARKET STREET
WAUKEGAN, ILL,.
PRODAJA fina vina, izvrstne smotke, patentirana zdravila.
PRODAJA vozne listke.vseh prekomor-skih črt.
POŠILJA denar v stari kraj zanesljivo in pošteno.
UPRAVLJA^ vse v notarski posel spadajoča dela.
ROJAKI NARO0AJTE SE NA "GLAS NARODA*', NAJVEČJI SLOVENSKI DNEYNTK Y ZDR
"GLAS NARODA" JE EDINI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR. DRŽ. .'NAROČITE SE NANJ1