DOLENJSKE NOVICE Vme <]o|)isfl, ti uro itn i It o iu OKiiiiiiilii sinejemn tiskai iia J. Kriijee nasi. Dolenjske Novice izbiijajo rsftk Řelrteli ; ako : : je ta dan jiraanik, dim poprej. : : Cena jim je za cclo leto U) Iv. za yol leta 5 1Í. Naročnina za Nemčijo, Bosno in dnige evropfjke di-žave znaSa K, za Ameriko 14' ^ List iu «glHHi se [ilafînjejo naprej. - K. Pozeba trt. Zadfiji teden je bil uprav križev teden za vinogradnike, ki so skrbne svoje oči obračali pi'oti nebu boječ se, da bo v jasnih, iiirzlili nočeh uničena vsa nada na prihodnjo letino. Po dežju ob liirzli burji se je v noči od 22. na 23. marca zjasnilo in je v jutro 23. marca na izpostavljenih krajih v nižavi kazal toplomer 3°R, diugo noČ 2"R in ti'etjo l^R. Tudi v viŠjili legah, iiapriinei' v Ti'ški gori, je bil itiraz precej hud, vsaj pripovedujejo Ijadje, da je voda na lužah tu pa tam celo zamrznila. Vkljub temu v višjih vinogradnih legali ni večje škode, le tu pa tam se dobi kako zmrznjeno oko. V nižjih legah je škoda seveda nekoliko bolj občutljiva. Da nt škode več, zahvaliti se imamo okolnosti, da je trta vsled vladajoče burje pred mrazotii osahnila iti da so trte vsled zelo tiladue, letošnje spomladi sploh še jako malo razvite. V naslednjih dneh smo mislili, da smo Že nevarnost mraza prestali, a varali smo se. V planinah je zapadlo toliko snega, da je v nedeljo, dne 27. aprila začela zopet briti mrzla burja in padati dež, po hribih na okolo je pa zapadel sneg. Ker se je zjasnilo, je bila zopet velika nevarnost slane. K sreči se pa je v jutro 29. aprila razvila gosta megla, ki je zabranila, da ni mogla toplota pasti pod ničlo. Na trtah, v vinogradih torej dosedaj še iii dosti škode. Več àkode bo najti pa na sadnem drevju, zlasti v nižavah in na koščičastem sadju in na bruškaU, ki so bile v potnem cvetju. Manj so trpele jablane, kojih cvetje je večinoma še zaprto. Oi'ehi so pozebli po nižjih legah vsi, v višjih le deloma. Kjer je pozebla trta, kaže pustiti vsa pozebla ořesa v miiu. Sčasoma sama odpadejo in se razvijejo podočki, ki dajo še vedno pridelka. Ker natn vsako leto pieti mraz v vinogiadih, gotovo vsak pameten vino-giadnik uvidi, kako potrebno bi bilo tudi pri nas, da se vinogradniki posameznih goric ali vinskih leg organiziiajo in zdi'u-ženo preganjajo mraz s kajenjem. Kajenje ima namen, da se napravi nad trtami in med ti tami gost dim, ki jih brani nalik gosli megli pied naglim in močnim izžarevanjem gorkote. Zato učinkuje kajenje le ob tihem, brezvetrnem vremenu, ki toplina ne pade dosti pod 2^ pod ničlo. S kajenjem se mora pričeti Se po noči, dokler toplina še ne pade dosti pod nad ničlo in se moi'a nadaljevati tudi nekaj časa po solnčnem vzhodu proti naglemu segrevanju trt po solnčniii žarkih. Dim itiia torej nalogo, da nadomesti meglo, ki je v hladnih spotnladnih nočeh najboljše sredstvo proti slani. Da se doseže povoljen uspeh pri kajenju proti slani, je treba zlasli dvojega, in sicer dobre organizacije in discipline udeleženih vinogradnikov in pravilnega zvrševanja kajenja. Kar se prve zadeve tiČe, moram omeniti, da posameznik ali le maloštevilna udeležba pri tem le malo ali nič ne izda. Treba je, da se kajenja udeleže vsi vinogradniki dotične vinske gorice ali vsled enake lege skupaj spadajočega ozemlja. Na Nižjem Avstrijskem in na Nemškem, kjer so vinogiadniki v to svrho primerno organizirani, imajo celo posebna slanohrambna društva, podobna našim gasilnim društvom. Te slanobrambc poslujejo tako-le: S pomočjo psihrometra, to je priprave, ki obstoji iz dveh toplomerov, enega suhega in enega mokrega (pripoi'očam Marescliev slanomer, ki se dobiva pri tvrdki H. Ka-peller na Dunaju V/l, Franzensgasse 13) se da Že na predvečer dognati, ali bo prihodnjega julia slana ali ne, oziroma, ali je nevarnost, da siana lahko nastane. Kadar načelstvo slanobrambnega društva vidi, da je nevarnost slane, obvesti o tem svoje ude. S strelom, z zvonenjem ali z bobna-njem se da ponoči znamenje za piičetek poslovanja. Slanobi'ambovci odidejo, preskrbljeni 9 potrebnim orodjem in snovmi, na mesto,' kjer se razpostavijo na določena mesta. Tam navadno najprej izkopljejo majhne jatiiice, kjer pripi'avijo kadivo, to • je snovi za kajenje, kakor katran, šoto itd Na dano drugo znamenje pričnejo s kajenjem, ki ga toliko Časa vzdižiijejo, dokler se zopet z dogovorjenim znamenjem ne odpokličejo. Glavna načela pri zvrševanju kajenja so naslednja: S kajenjem se prične, kadar pade v tihi jasni noči kmalu po polnoči toplina na 1*'C do 2"C nad ničlo. Kadi se pa toliko časa, dokler po solnčnem vzhodu zračna toplina [IG doseže zopet r*C do 2^0. Če je trta malo ozebla, se kadi še dlje, da se zabrani naglo segrevanje po solnČnih žarkih. Ognji se napravijo v razdalji lu do 20 m v 100 do 200 m oddayenih črtah. Ta razdalja je pa odvisna od lege vinogradov, oil potov, ki se na njih navadno kuri, dalje od tega, od katere strani sapa vleče itd. Za kajenje se I'abijo snovi, ki le počasi gore in se močno kade, npi', katran, šota, smrečje itd. Na ogenj se meče mokro listje, gnoj, mah, vejevje itd., vse le s tem namenom, da se dela gost, težak dim, ki se vlega med trte in se ne dviga kvišku. Če je kajenje splošno, to se pravi. Če se ga poprimejo vsi vinogradniki in ga vestno in marljivo zvršiijejo, potem prinese navadno zelo zadovoljiv usjieb. Znani so slučaji, ko je toplina tekom noči padla na 2" pod ničlo in so se s kajenjem vendar vinogradi obvarovali pred pozebo. Naj bi se tega sredstva posluževali pri nas vinogradniki povsod tam, kjer jim preti nevarnost, da jim slana uniči letino, kajti z razmeroma majhnimi stioskt se lebko ubranijo velike škode. Povsod tam, kjer bi se hoteli vinogradniki oj'ganizirati v slanohrambna di'uštva, je podpisani pripravljen, da jih natančno pouti in izvežba. a Skalický. Fovzdiga hmetijsliB produhcije. / " 1. v zadnjem času nasvetujejo po časopisih razni gospodje, kako naj bi se povzdignila poljedelska produkcija ter pri-poi'očajo, da bi se zakofiitim potom navajalo kmetak intenzivnejŠenin obdelovanju zemlje. Še za časa stare avstrijske vlade so se enaki glasovi pojavljali od različnih ministrstev in sekčnili načelnikov itd. Seveda so se takoj oglasili vodilni izkušeni možje, zastopniki kmetijskega stanu, da kaj tacega med vojno sploh ni mogoče, ker nam je manjkalo različnih, piodukcijo pospeševalnih sredstev, kakor: umetnih gnojil, strojev, živine, delavskih močij itd. Tudi v bodoče se to ne da izvršiti, ker manjka našemu kmetovalcu deloma potrebne stiokovne izobrazbe in se veČ pa podjetnosti. Naš kmetijski stan sloni preveč na tradicijskih navadah, ki jih od mladosti pozna. Dolžnost imkiicanib Činiteljev bodi, da se kmetijski naraščaj povzdigne s kmetijskim Šolstvom, da se pred prevzetjcm gospodarstva .strokovno izobrazi! Za naše starejšo gospodarje pa naj bi se uprizarjale javne poskuštije za uporabo modernih strojev in umetnih gnojil, kjer naj bi javno videli koristi in dobičkonosnost teh samih. V drugih naprednih državah so tudi vele-posestva močno uplivala tia napredek in večjo produkcijo pri poljedelstvu, ker vodstvo teh veleposestev je bilo v rokah izobraženih strokovnjakov. To je pripomoglo, da se je npr. Češko poljedelstvo tako močno industrializiralo. Kmetje so videli uporabo velikih množin umetnih gnojil, najnovejših strojev, in vsled tega tudi veČjo produkcijo vseh vrst pridelkov. Tako je začelo kinesko ljudstvo tekmovati z veleposestvom in je danes prekosilo povprečno produkcijo veleposestva. Zato pa češko ljudstvo zahteva tako odločno razlastitev veleposestev. Pri nas tega ni bilo, ker naša veleposestva so večinoma gozdne dotiiene, in katera imajo poljedelstvo, so se oddajala v najem. Le par grajščin je bilo obdelovanih v lastni režiji in so služiie s svojimi pridelki le za preln ano gi'ajščakove rodbine in družine. Tudi vodstvo takih grajščin se je dajalo v roke raznim penzijoniranim častnikom itd., torej zanesljivo nemško čutečim elementom, Zato pa naša veleposestva niso vzgojno vplivala na povzdigo produkcije svoje okolice. Slovenija ima vse iiogoje za povzdigo poljedelske produkcije. Treba je le sistematično opustiti za.starele načine kulture naših poljedelskih rastlin. Treba uporabljati dobre, železne pluge, brane, sejalne stroje. Ako se pa hoče zemljišča s stroji obdelovati, opustiti se mora obdelovanje na greliene. Le i'aven svet se da brez zaprek s stroji obdelovati in popolnoma izkoristiti, Pi i obdelovanjn s sti'oji se doseže večje pridelke in tudi več dohodkov, ker nam ni treba v taki množini plačati dragih delavskih moči. Ker so pri nas večinoma manjši posestniki, bi kazalo, da se povsod ustanove sti'ojne zadruge, katere bi nabavile po-ti'ebne stroje, mlatilnice, motorje itd. Druge manjše stroje pa bi lahko nabavilo par posestnikov skuj^iaj. Našemu kmetijskemu naraščaju se razloži pomen oiganizaeije posestvenega oskrbovanja. Že mladi naslednik naj bi si za bodočnost vstvaril (13) > Zgodovina fnoncišhansliegti samostana in cerhvB v Novem mestu. Sestavil P. Iltfonz Furlan. Leto 1901. Dvajseto stoletje se je začelo s slovesno sveto mašo o polnoči na 31, decembra in ]. januarja, katero je opravil pisalelj teii vrstic. Dne 21. januarja zvečer ob pol 7. uri so začeli goreti podi v Novem inesiu. Pri tem požaru je bilo prizadetih 12 posestnikov. Vsa škoda je znašala čez 30 tisoč kron. V Brusnicah so imeli sv, misijon zopet čez 13 let. Spomladi je Sel p. Beiiigen Snoj v Egipt kot misijonar za Slovence; na njegovo mesto je prišel p. Kornelij Petrič za kateheta d[ie 15. aprila. Dne 19. marca je imel slovesno svojo zlato mašo preč. gosp. Matija Jeriha v kapiteljski cerkvi. Dne 28. aprila je p. Iiiocencij Koprivec blagoslovil iu postavil novi križev pot v cerkvici božjega groba n:i Grmu. Izde aii je ta križev pot v okusnem kovinskem reliefu in je cerkvici jako primeren. Naročil ga je g. I. Krajec. V maju so se c. kr. uradi preselili v novo poslopje c. kr. okrožnega sodišča. Prve dni maja so ime i frančiškani v Trebnjem sv. misijou, Dne 2'i. iu 25. julija so bile spremembe v tem samoslaim: P. Otokar je bil gvardijanom izvoljen v drugič; p. Gothard je bil prestavljen kot gvardijan v Nazaret na Štajersko; sem je bil prestavljen p, Frančišek Blanlto Kavčič za učitelja; p. Ni (Olaj Traven pa na Sv. Goro za učitelja k trikov novincev. 24, avgusta je položil" presv. g. kuezo-škof ljubljanski dr. Anton Bonaventura Jeglič temeljni kamen za novo samostansko cerkev čč. 00, kartuzijanov v Pletcrjih. V jeseni tega leta so prejeli sledeči kleriki novinci redovno obleko: Fr. Feliks Tavčar, Benvenul Winkler, Pavel Potočnik, Juvenal Piider, Filcmon Fabjaii in Leonard Kalac. Sem sta bila prestavljena br' Fli a Kimovec, kuhar, čevljar in br. Bruno Štruke j. Samoslanska družina je štela 23 o.seb. Dne 4. decembra je odpotoval p, Peter Baptist Turk čez Trst, Padovo in Dženovo (Genua) na Kitajsko, Rojen je v Toplicah; Šole je obiskoval v Novem mestu. Hrepenenje po zveličanjii duš ga je gnalo v daljno KinOji»] kjer delà kot misijonar jako uspešno do da-naSnjega dneva. Njegova poročila iz kitajskih inisijonov je prinašal mesečnik „Cvetje z vriov sv. Frančiška in „Dolenjske Novice" 1. 1902. Njegovo sliko nahajaš v Serafinskcm koledarju 1. 1918. Letošnja zima e bila izredno ostra in dolga. Na mnogih krajih so pozebli orehi, marclice, da še celo hruške in jablane. Leto 1902. 23. marca jc umrl itardinal dr, Jakob Missia, katerega so pokopali na Sv. Gori pri Gorici v kapelici sv, Mihaela. Rojen je bil 30. junija 1838 v župniji Sv, Križ pri Ljuto-uieru na ètajerskem. Dne 14. aprila zvečer okoli 8. ure je umrl p. Ladislav llroval. Rojen je bil dne' O, marca v Genijem Tuhinju i. 1825; v red e stopil 3, septembra 1845, v maSiiika je 3il posvečen 1, 1849. Po dokončanem bogo-' slovju so ga poslali na dunajsko vseučilišče, potem pa na novomeško gimnazijo. Bil je izvrsten'filolog; posebno pa je gojil priljubljeni mu niatrni jezik, zanj je navduševal tudi svoje učcnce. Pisal je v „Novice", v „Cvetje z vrtov sv. Frančiška" in v „Ljubljanski Zvon", Sestavil je slovensko-lalinsko slovnico, grškc pa ni končal; prestavil je dvoje Šmarnic. Na novomeški gimnazi i je poučeval do !. 1900 kot profesor; bi! je tudi ravnatelj. Bil je priden spovednik; dobro leto pred svojo smrtjo je tudi še pridigal. Bil je odlikovan z zlatim križcem za zasluge. Umr! je 77 let star, redovno obleko je nosil 57 let. Dne 20. aprila je zadela kap topliškega župnika g. Jaueïa Babnika. 27. julija C imel slovesno 25 letnico mašništva preč. p. Otokar AleS. p; Golliart Podgoršek se je vrnil iz Nazareta v Novo mesto. Samostan v Brežicah so določili za novici at klerikův in bratov lajikov novincev; novici at na Sv. Gori in tukaj sta prenehala. Sem sta bila poslana br. tretje red nik a Seba-stijan Lunder, vrtnar in Viktorijan Žnidaršič, "a koncu leta jc štela samostanska driižina 7 oseb. 50 letnica Moliorjevc družbe D. N. 118. Č. g. Anton Fettich-Frankheiin do sedaj dekan in župnik v Št. Jerneju je dobil kanonika! v Ljnliljani. Za župnijo Št. Jernej je bil pa umeščen č. g. Anton Les ak. 19. septembra je umrl pro . Ivan Vrho-vcc, ki je spisal med drugim zgodovino No-'vega mesta, katero ]e rabil pisatelj teh vrstic. Slikar Matija voželj je itončal slikati samostansko cerkev. D. N. 196. Leto 1903. Presv. knezoškof dr. Ant. Bonaventura jc v pismu dne 17. septembra 1903 prosil o L nacit, kako tla bo gospodaril. ProC z geslom: „Oče je tako delal, jaz lioíeiii tndi tako delati." Spomijijam se pri teiij na razitiei'e v mojem rojstnem kraju na Moravském. Stari oće je prepustil pred 40. leti očetu gospodarstvo, katero je imelo samo staro poslppje. Stari o6e ni poznal nobenega posebiiega stroja, orali so vse v gredice, delo izvrševali z rokami, torej sejali, Želi, mlatili itd. Skedenj je bil že s slamo pokrit in na polovico podprt. Ko je oče prevzel gospodarstvo, je ňez par let začel zidati novo stanovanje, hleve, lope itd. Takiat se je ravno začelo gnojiti z umetnimiignojili. Industrija poljedelskih strojev se je počela razvijati iii ponujala je različne slatiioreznice, gepeljne, pluge, bi'ane, pieveltiike in inlatilnice. To ni ušlo očetovi pozornosti in si je nabavil polagoma stroje. Boljâe obdelovanje zemlje in opustitev oranja v grebene, boljše gnojenje in pi'avilno kolobarjenje je po 20, letih pomagalo, da je sezidal velik, nov skedenj, da se notri splavijo vsi pridelki. Do tega časa so se na vrtu napravljali kupi žita, katero je bilo izpostavljeno vremenskemu □plivu. Novi skedenj je bil trikrat prostornejši od starega. Petnajst let pozneje, leta 1915, je prepustil oče posestvo sitnj, absolventu kmetijske šole, od katerega Ëasa vodi isti gospodarstvo. Že v zadnjih letih je spoznal oče, da skedenj in prostor za krmo nikakor ne zadostujeta. Tudi atari stroji so bili Že nadomeščeni x novim bencin-motorjein, mlatilnico, sejalnimi stroji, ko-silnimi stroji itd. Hlevi so tudi zelo majhni. Iz tega je razvidno, da bo sedanji gospodar s časom poslopje prezidal ali povečal, ker ima v sebi temelj modernega gospodarstva in bo gotovo povečal produkcijo svojega posestva primeroma v krajši dobi kot oče. Iz tega sledi, da se je tekom 40 let produkcija iz tega posestva Štiri- do petkrat povečala. To odgovarja dejstvu. Stari oče je pridelal okrog 100 kvintalov vsega Žita, danes ga i^edanji posestnik pridela štiri do petsto centov in to vse iz 28 do 30 oralov z žitom obsejane zemlje. Poteg tega se pridela še velikanske množine sladkorne pese, krompirja in krinskih rastlin. Ta vzgled ne velja samo za naše posestvo, marveč za cel kraj, ker pri nas tekmuje eden z drugim. Enako je lahko pri nas na Slovenskem. Na Slovenskem imamo tri vrste zemlje: na Dolenjskem težko glinasto zemljo ; v ljubljanski okolici in na Štajerskem pa srednje ilovnato zemljo, na Gorenjskem lahko ilovnato, peščeno zemljo. Tudi na Češkem so v zemlji in podtiebju velike razlike. Tako naprimer hriboviti in mrzli kraji Češke in Moravske rodijosamo krompir, oves, rž; sredina dežele je najbolj rodovitna za vse pridelke, posebno za ječmen, pšenico in sladkorno peso in vzlic temu ne zaostajajo revnejši kraji za (»rodukcijo žita rodovitne Ogrske ali Poljske. Čeliotn je bil vedno za vzgled Nemec (v Reichu). Ôe so ti kaj izumili, so jih Čehi takoj posnemali in tudi delonja prekosili. To veljaj tudi za nas. Nekaj o dohodnini. Zadnje čase so se po vseh krajih nase Slovenije vzdignile pritožbe radi previsoko odmerjene dohodnine. Različni časopisi so dan na dan prinašali najraz-novrstnejŠe pritožbe svojih dopisnikov tei' v svojih Člankih, kjer so deloma zabavljali zoper uradnike, ki so udeleženi pri pi'iredl»Í tega davka, tudi pokazali, da so jim postavna določila zakona o osebnih davkih, ki je za Slovenijo še vedno veljaven, povsem neznana. Ni posamezen uradnik kriv, če se pi edpiše komu dohodnina. Uradnik je uslužbenec države tei' se mora ravnati po pi'ed-pisih. Kdor pa je prepričan, da se uradnik ni držal obstoječih predpisov, mu je |))'osta pritožba do višje instance, koje dolžnost je, da natančno preišče, Če so se pri priredbi davka resnično postavna določila kršila. Da so obstoječi zakoni pomanjkljivi in deloma tudi krivični, je povsem jasno. Gotovo je za sedanje razmere neinimej na postavna določba, ki pi'avi, daje dohodnini podvržen vsak, ki ima nad 1600 K letnih dohodkov. Radi tega določila je bil tudi leta 1918 obdavčen vsak nčitelj ali učiteljica, ki je imel samo 134 K mesečnih prejemkov, kar že leta 1917 niti za kosilo iu večerjo ni zadostovalo. Ker se pri kmetovalcu obdavči tudi denarno vrednost v lastnem gospodarstvu poi'abljenih pridelkov (različna žita, kroiti-pir, sadje, prašiči, mast, mleko, jajca itd.), zadene iz istega vzroka skoraj vsakega kmetovalca dolžnost plačevati dohodnino. Naloga naših poslancev je, da v narodnem piťdstavništvu predlagajo, da se ta določila spremene. To bodo gotovo tudi stoi'ili, ker je bila na ustanovnem občnem zboru Jugoslovanske kmetske zveze že spi'ejeta resolucija, ki zahteva, da se dohodnina pričtie šele z dohodki od 10,000 K. Dokler ne bo torej narodno predstavništvo o tem govorilo in novo postavo oklenilo, bodo davčna okrajna oblastva jnedpisavala dohodnino še vedno po dosedanjih zakonih. Dolžnost vsakega je tedaj, da ljudstvo o tem poduči, ne pa hujska in mu oblju-buje, da v Jugoslaviji ne bo nič davkov. 7j odmerjenim davkom ni navadno skoiaj nihče zadovoljen. Kmetovalcc se jezi, da mora skoraj toliko plačevati, kakor kak trgovec z usnjem ali manufaktuitiim blagom; nasprotno ti'di zopet tak trgovec, da se je vinogradniku pi'emalo dohodnine predpisalo. Če je usnjar prodajal usnje kg po 120 K in še dražje, je gotovo popolnoma pravilno, da plača primeren znesek dohodnine, ker v zgubo usnja gotovo ni prodajal. Tudi trgovcu z nianufakturniin blagom, ki je svojo zalogo piodal za petkratno in še višjo ceno (zlasti na primer izgotovljeno perilo), se ni pripetila nobena krivica, če se ga je z nekoliko višjim zneskom pi'itegnilo k dohodnini. Nasprotno je pa tudi povsem pravično, če plača kmetovalec, ki je prodal vino litei- po 8 do 10 K, višji davek, kakor njegov sosed, ki je dobil za prodano vino le 3 K od litra. Vinogradnik, ki je prodal Vino po 3 K liter, gotovo ni imel zgube, a sosed, ki je prodal vino po 8 K liter, je îjnei najmanj T) kron čistega dobička pii litru. Istotako je bilo s polj.skitiii pridelki, sadjem, slanino, mastjo itd. Resnično je sicer, da se je blago za obleko in pclilo, nadalje usnje in druge poti'ebščine silno podražilo, a stroški za te predmete se ne smejo odbili, ker pravi § l(i2, točka 4 Še sedaj veljavnega zakona o osebnih davkih, da se stroški za stanovanje in preživetek ne morejo odbiti od dohodkov. Ta določba ve|ja za celo Slovenijo in jo niti davčno okrajno oblastvo, niti deželna vlada za Slovenijo ne more spremeniti, ampak edino le narodno predstavništvo v Beogi'adu, ki ima zakonodajno moč. Tudi je vest, da bi bila deželna vlada za Slovenijo razveljavila vso odmero dohodnine za I. 1918 in ustavila vplačevaiije davkov, povsem nerestiična. Da so se pa zgodili pri davčni odmeri posamezni pogreški, je paČ gotovo in ob nedostatku nradniških moči ter neobičajnih i'aKiiierah, v katerih st je priredba izvedla, popolnoma umljivo. Kakor poroča tieki ljubljanski dnevin'k, bodo davčna okrajna oblastva po naročilu delegacije ministrstva financ posvetila vloženim piizivom zoper odmero dohodnine posebno pažnjo ter vsak posamezni slučaj temeljito in nepristransko preiskala in eventualno storjeno krivico popravila. Vpoštevati pa je treba, da se je dohodnina za leto 1918 odmerila po dohodkih iz leta 1917, ki so bili pa po večini precej ugodni. Sedaj, ko imamo svojo državo, je dolžnost nas vseh, da jI tudi zagotovimo obstanek in razvoj. Pomisliti moramo, da ne plačujemo več tujcu in sovražniku, ampak sebi. F . . . DomaČe in tuje novice. škofijska kronika. Kanonično nme-ščena sta bila dne 25. aprila župnik v St. Jnrijn pod Kumom Franc Avsec na žu|inijo Lesce in ekspozit na Vrlipolju pi'i Moravčah Janez Vodopivec na župnijo Řt. Jurij pod Kumom. — Resigniral je na žnpnijo Čatež ob Savi Franc Zorko ter je imetiovan za upravitelja župnije Kamna gorica. Potom okrožnice je razpisana do '2(i. maja župnija Cerklje pri Krškem. Bivši vojni knrat Anton Lovšin je imenovan za župnega upravitelja v Radečah pri Zidanem mostu.— Premeščeni so sledeči gg.kaplani: Andrej Stare iz Mirne peči v Kranj; Janez Noč iz Šmajija v Ki'iže pri Tržiču; Mihael Perčič iz Križev pri Tržiču v àtnarje; Rudolf Kapš iz St. Jerneja k Sv. Ti'ojici v Tižišču; Alojzij Peček od Sv. Trojice v Tižišču v Št. Jernej. — Bivši vojni kurat Jožef Poje je nameščen za kaplaini v Mirni peči. Prvi tnesečni shod društva obrtnikov za Novo mesto in okolico se vrši v nedeljo 11. maja ob '/2 14. uri C/,, 2.) v prostorih Narodnega doma v pritličju na levo, kjei" ima sedaj diuštvo svoje seje itt zborovanje. Vsi člani se pozivljejo, da se sigurno udeleže shoda, ker to zahteva njihova stanovska dolžnost. Pi'ttv poti'ebno je, da Člani pi'i-peljejo tudi obrtnike nečlane na ta sestanek, ki ima na dnevnem redu velevažne djuštvene zadeve, da se tudi oni prepričajo o prekoristni obrtni uovî organizaciji, ki zatiioie obrtnemu staim prinesti le boljšo bodočnost, terase čimpreje tuili pi'idrnžijo celokupnetnu združenju obrtnikov. Piidejo pa naj na shod tudi podporni člani in prijatelji obrtnikov, ki z zanimanjem zasledujejo delovanje Jiovega obrtnega di nštva.— Posebno še vabimo na ta shod vse rokodelske pomočnike in to tem bolj, ker pripravlja obrtno društvo ustanovitev posebnega odseka za rokodelske pomočnike, ki bodo tudi lahko svoje želje in zahteve izražali in izvojevan v svoji lastni organizaciji, ki bo vzajemjio sodelovala z obrtnim društvom. Odbor. Odgovor iz Št. Jerneja. Mnogim po-prašanjem romarjev se sporoča, da so Presvitli ozir sv. maš v našem Luidu tako odločili: Vsak, ki hoče ondi opraviti sv. mašo, naj to pieje prijavi župniku v Št. -lerneju. Cerkvenik v postrežbo ég- je blizn in z veseljem vsakemu postreže. Sedaj, ko se ondi glasi orkester sto in sto krilatcev, je izlet v naš Lurd prav mikaven. Mesina hranilnica v Novem mestu, v mesecu aprilu 1919 je 174 strank vložilo 39G.645 K 49 v; 326 strank vzdignilo 420.413 K 92 v; torej manj vložilo 23.768 K 43 v; 2.strankama se je izplačalo hipotečnih posojil DUOO kron; stanje vlog 9,184.428 K 57 v; denarni promet 1,136.015 kron 21 v; vseh strank bilo je 673. Zborovatye SI. Zveze. Dne l. maja 1919 je priredila podružnica SI. Zveze za novomeški in črnomaljski okraj zboro-vaiije, ki je vrlo dobio vspelo. Okrog 90 zborovatcev, ki je napolnilo íi/Jkalno dvo,-rano nove gimnazije, je tri ure pretresalo najvažnejša vprašanja, ki se tičejo načrta novega šolskega zakona. Z velikim navdušenjem je bila končno soglasno sprejeta sledeča resolucija: „Člani Zaveze in SI. Zveze, zbrani na sestanku podružnice Slomškove Zveze za novotneški in ći'no-maljski okraj, dne L maja 1919, na katerega je bilo povabljeno vse učiteljstvo brez razlike svet. naziianja, zahtevajo, naj se združi takoj vse učiteljstvo v Sloveniji v eno samo strogo stanovsko organizacijo, ki pa mu naj pusti v kulturnih vprašanjih preč. p. Konstantina Luser, provincijala slovenskih frančiškanov, da bi poskrbel za Slovence izseljence na Nemškem in v Ameriki. Od tega Časa e pošiljala provincija patre na Nemško, v Egipt .in Sev. Ameriko v dušno pastirslvo Slovencev. P, Pacifik Fister je obhajal 2. avgusta ' petdesetletnico slovesnih obljub in 27. decembra svojo zlato mašo na tiho, ker je težko hodil brez palice. Leto 1904. V začetku tega leta je živelo v novomeškem samostanu 19 redovnikov: P. Otokar Aleš, učitelj, ravnatelj ljudske šole, gvardijan; p. Pacifik Fister; p. Inocencij Koprivec, bivši definitor, učitelj in ravnatelj deške ljudske šole; p. Viljem Vindišar, bivši definitor, učitelj; p. Oothard Podgoršek, učitelj in knjižničar, vikar; p. Niko aj. Traven, bivši lektor domače gimnazije, učitelj bratov lajikov; p. Perdinard Zajec, učitelj in organist; pater Kornelij Petrič, katdiet in voditelj 3.'reda; p. Blanko Kavčič, učitelj; p, Atanazij Ausser, učitelj. Bratje lajlki: Br. Prokop Godler, slikar; br. Elija Kimovcc, Čevljar in vratar; br. Brtino Štrukelj, krojač; br. Nepomuk Derniota, kletar; br. Tobija Kovačič, krojač; br. Urban Želé, sakristan. Bratje tretjercdniki : Bn Sebastijan Lunder, vrtnar; br. Viktorijan Žnidaršič, kuhar; br. Teodozij Avbclj, krojač. Izmed teb je letos Bog poklical v večnost: 9. marca je umrl br. Tobija Kovačič, krojač. Rojen dne 23, avgusta 1868 v Ško-cijanu, redovno obleko je prejel 20, avgusta 1890, slovesne obljube je naredil 13. septembra 1894. Bolehal je^eč kot eno leto; umrl je na sušici, star 35 let, v prvem redu jc živel 13 let. Dne 17, maja se je ločil od tega sveta br. Nepomuk Dermota. Rojen je bil v Poljanah na Kranjskem 21, januarja 1844, v red je stopil 5. marca 1866, redovne obljube naredil 2 . decembra 1871. Bolehen je bil dolgo; učakal je starost 60 iet, v redu je bil 38 let. Dne 28. julija je bil kapitelj v Ljubljani ; definilorjem in gvardijanom je bil izvoljen Otokar Ale.i. V Novo mestp so bili poslani X Alkántara Čertaiiec, br. Herkulan Blažič, iuliar in br, Matija Budja, novinec. 10. septembra je Bog letos še tretjega iz tega ' samostana poklical s tega sveta, namreč p. Inoccncija Koprivca, Rojen je bil dne 8. aprila 1848 v Št, Vidu pri Zatični; v red je stopil 20 let star, v mašnika je bil losvečeii 1872. Ves čas svojega življenja je nI pri šoli kot učitelj, potem ravnatelj; celih 25 let e dečke marljivo poučeval in vzgo-jeval. Bil je rahlega zdravja, odtod kakor uii je sam rekel, da je poosobljena sitnost. Bii je dolgoleten spovednik usmiljenih bratov. V provinciji je bil definitor in vodil duhovne vaje v frančiškanskih samostanih. Star jc bil 56 let, v redu pa je bil 35 let. Leto 1905. V začetku tega leta je bilo v samostanu 9 patrov in 8 bratov lajikov iu samostanskih tretjercdnikov. 11. marca je umrl p. Nikolaj Traven. Rojen dne 28. novembra 1845 v Tunjicah ; v red je stopil 19. novembra 1870, v mašuika posvečen 1875, Bil je gvardijan v Samoboru na HrvaŠkem, pozneje tajnik provincijalov in učitelj na domači gimnaziji na Kostanjevici, kjer je poučeval klerike v grščini in hrvaščini. Tam je prebolel hudo influenco, ki mu je zapustila posledice do smrti. Bil e prestavljeii v Novo mesto; iu je učil v c. kr. jetnišnici. Odtod je bil prestavljen na Sv. Goro pri Gorici kol učitelj klerikov tiovinccv do leta 1902., po tem letu zopet v Novo mesto, kjer je učakal starost 58 let, redovno obleko je nosil 34 iet. Bil je mirnega in tihega značaja. Dne 4. (naja je bila hospitacija na novomeški deški ljudski Šoli. Zbralo se je 37 gg. učiteljev in učiteljic. Dne 7. oktobra je prostovoljno odstopil p. Otokar Aleš, šolski vodja; deželni šolski svet je poveril vodstvo učitelju p, Oothardu Podgoršku. Leto 1906. 17. januarja je bil v niestj), v okolici in drugod močan potresni sunek. Dne 23. januarja je umrl kanonik Josip Jaklič v kopeli v 65. letu svoje starosti. Goriškim nadškofom je bii imenovan dr. France Sedej. Umrl je kanonik msgr. Matija Jeriha dne 4, marca, 78 let star; zlatomašnik in ne-utrudljiv spovednik. Kanonikom kapiteljna v Novem mestu je bil imenovan preč. g. Janez Virant, župnik in duh. svetnik v Mokronogu. Bohinjsko železnico so slovesno otvorili dne 19. junija. Dne 30, julija je\tmrl p. Pacifik Fister. Rojen je bil 2. junija 1829. v Tomišlju; v red je stopil 6, septembra 1851., v mašnika posvečen 27. decembra 1853. Po dokončanih šolali so ga imenovali lektorjem na domačem bogoslovju v Gorici, lotem v Kamniku učil je čez 30 let dogmatiko. Bii je več let tudi vodja domačega bogoslovja; ljubitelj ptičev, lozneje tudi cvetlic, h Kanniika so ga poslali iot spovednika na Trsat, 1. 1900 pa v Novo mesto. Leta 1899 ga je prijela huda ischias; skoraj eno leto ni mogel maševati. Pozneje je hodil s palico. Svojo zlato mašo je obhajal na tiho v oratoriju, V redu je živel 55 let. popolno svobodo, tiuli svobodo združevanja v posebne, satiio knltimie uČit.e^j3ke oiga-iiizacije. Ta učiteljska organizacija naj se razširi čiinpr^ije po vsej Jugoslaviji." — Splošna želja so je izražala, ila bi se enake j'esolucije skiepale po vseli podružnicnili zborovaujili. Birmovanje na Dolenjskem. Dekanlja Ti'ebiije: Trebnje v nedeljo 1. junija. Mirna v ponedeljek 2. junija. Št. Lovrenc v torek 3. junija. Čatež v sredo 4. junija. Sv. Križ pj'i Litiji v ietrtek 5.^ junija. Št. Rupert v nedeljo 22. junija. Št. Jatiž v sredo 25. junija. Sv. Trojica v Četrtek 26. junija. Trebelno v soboto 28. junija. Mokronog v nedeljo 29, junija. — Dekanlja Novo mesto: Novo mesto v tie-deljo 7. septembra. Prečina v sredo 10. septembra. Podgrad v četrtek 1 l.aeptembi a. Stopiče v petek 12. septembra. Šmibel pri Novem mestu v nedeljo 14. septemi>ra. Brusnice v pondeljek 15. septembra. Bela cci'kev v torek 16. septembra. Šiiiarjeta vsredo 17.septemtira. Šempeter pri Novem mestu v četrtek 18. septembra. Vavta vas ^ v petek 19. septembra. Toplice v nedeljo 21. septembra. Poljanica v pondeljek 22. septembra. Ďrmošnjice v torek 23. sept. Soteska V četrtek 25. septembra. — De-kanija Žužemberk: Ajdovec v petek 2ii. septembra. Žužemberk v nedeljo 28. septembra. Šmihel pri Žužemberku v pondeljek 29. septe:nbr a. Dobrniče v sredo 1. oktobra. Sela pii Šumberku v četrtek 2. oktobra. Zagrailec v petek 3. oktobra. Krka v nedeljo 5. oktobra. Ambrus v torek 7. oktobi'a. Ilinje v si'edo 8. oktobra. V spomin Zrir^skega in Frankopana je bil v sredo 30. aprila slovesen riiijniem v kapiteljski cerkvi v Novem mestu s pontillkalno črtio sv. mašo, katei'o j(} cele-biiral mil. g. pro.5t dr. Seb. Elbeit. Sv. maše so se udeležili v častnem številu zastopniki vseh tnkajsivjib uradov in koj'poracîj, odposlanci društev in družb ter meščani in drugo občinstvo, kakor tudi učenci in učenke novomeško ljudske deške in dekliške šole 3 svojim učiteljstvoin. Mesto pa je razobesilo zastave v proslavo slavnega spomina na jugoslovanska narodna nmčenika. Praznik 1. maja ae je obhajal v Novem mestu v prav slovesni obliki, kakor se niktlar poprej. Vse prodajalne so bile zaprte cel dan,' obil je počivala, gostilne in kavarne so bile odprte le od 12. do 14. ure in zvečer od 19. ure dalje. Tudi gimnazija in ljudske Šole .so praznovale 1. maj s pouka prostim dnevom. Itaz his so plapolalo zastave. Vreme je bilo lepo in gorko. Nerednosti ni bilo nikjer opaziti. Jubilej. G. Ignacij Verbajs, dolgoletni vodja in upravitelj Narodne Tiskarne, je imenovan za i'avnatelja Narodne Tiskarne povodom svojega jubileja 25 letnega vodstva te tiskarrie. Še na mnoga zdrava leta! V imenu Njegovega Veličanstva kralja se lazglašajo zdaj vse j'azsodbe sploh in ne več v imenu zakona, kakor so se pi i-čele razglašati po razsulu stare Avstiije. Čast zavednosti 1 Tukajšnji obrtniki so se Žc pošteno organizirali in se iie ozirajo ne na levo, ne na desno, se ne naslatijajo na nobeno politično stranko, pač pa delujejo le za svoje stanovske obrtniško in gospodarske interese. Naj Tie bo obrtnika v našem mestu in okolici, da bi se takoj ne vpisal v obrtniško društvo za Novo mesto in okolico ter bil tako deležen blagodejtie obrtniške organizacije. Okrajna kmečka zveza v Št. Petru Opozarja svoje člane, ki so že piejeli pla-čiltii iiuiog o dohodnini, naj se Čimprej zglasé s plačilnimi nalogi pri zveziiiem » tajništvu, iti sicer stianke šentpeterske občine v Št. Petru, one šmai ješke občine v Šmarjeti! Zvišanje cen poštnih golic. Kei' presegajo cene za papir in tisk za obrat po-Hebnib tiskovin do sedaj veljavne cene za posamezne golice, je bila poštna uprava piijtiorana. zvišati ceno iiakaznicam iia 6v z veljavnostjo od 15. aprila naprej in denarnim kuvertam na 16 v, spremni-cam na 1 (J v ter brzojavnim golicam na 4 v z veljavnostjo od 5. maja t. 1. naprej. Žaloigra „Sin". Ženska podiužnica Ciril Metodove družbe v Novem mestu prii'edi v soboto K», in v nedeljo 11. maja t. 1. ob 8. uri zvečer v prostorih Nai'od-nega doma znano E. Ganglovo žaloigro „Sina". Vstopnina sedežev iirvih vrst po 5 K, drugih vrst po 4 K íii tretjih vrst po 3 K. Stojišča po 2 K. Vstopnice se bodo prodajale v trgovini U. Horvat od petka naprej. K obilni udeležbi vabi vse meščane-okoličane odbor. Imenik glavnih in nadomestnih porotnikov za drugo porotno zasedanje, ki se prične dne 11. junija 1919: Glavni porotniki: Hrovat Ivan, posestnik v Št. Jerneju 40. Slak Anton, posestnik v Gor. Vrhu 5, Dobi'niČe, Trebnje. Pakiž Franc, posestnik in sitar v Danem 8, Kibnica, Bizjak Jakob, posestnik na Dobravi št. 3, Raka, Tomažin Fjanc, posestnik v Rašici št. 10, Vel. IjašČe. Hačič Jožef, posestnik v Golici 7, Cerklje. Krško. Kopina Fiaiic, posestnik v Beli cei'kvi 10. Weili Franc, posestnik v Metliki 27. Levstik Ivan, posestnik v Bukovici št. 9, Dane, Ribnica. Pisaiisky Alojzij, posestnik 1n trgovec v Sv. Križu 63 pii Kostanjevici. Koporec Franc, trgovec v Dobrniču 28, Trebnje. Majcen Ivan, posestnik in župan v Řent Janžu št. 4. Maurer Janko, posestnik na Raki 22. Konda Ivan, posestnik in župan v Praprečah 5, Črešnjevec, Metlika. Recelj Ivan, posestnik in gostilničar v Št. Jerneju št. 13. Sitar Ivan, posestnik in gostilničar v Toplicah 55. Stare Fi'anc, posestnik v Leskovcu 29, Krško. Geltar Karol, posestnik v Črnomlja 54. Mandcij Fi'anc, liosestnik in župan v Fai-škem kain št. 3, Česenjce, Višnja gora. Jiinkar Franc, posestnik v Vidmu 4, liaka, Krško. Adamič Janez, posestnik v Kompolju 65, Velike Lašče. Cesar Fratic, posestnik in trgovec v Krškem 26. Bau. maju 1911». L. S, Kari Pleiweiss, notar kol sod. komisar. Dopisi. iz Brusnic. Dne 13. aprila je bil javen ljudski shoil V. L. S. v Brusnicah, ki je bil od domaČih župljaiiov prav dobro obiskan. G. profesor Remec je zbranemu občinstvu pojasnil politične razmere sedanjega časa ter priporočal, da naj se tudi kmetovalci združujejo in skupaj držijo, ako hočejo v bodočnosti uživati kake politične pravice. Po pojasnilu domačega g. župnika, da je za kmete katoliškega prepričanja najboljša organizacija v „Kmečki Zvezi ", se je sklenilo takoj osnovati okrajno Kmečko Zvezo za občini Brusnice in Ore-hovica. In res se je za te dve občini že ustanovila Kmečka Zveza s sedežem v Brusnicali. Za načelnika je bil izvoljen Martin Medle iz Jugorja, Članov je pristopilo že okrog 50. Obenem, ko je bilo prvo zborovanje in volitev načelnika in odbora, so se sprejele naslednje resolucije: 1. Županstvo domače občine naj poskrbi za popravo občinskih potov. Kdor noče prostovoljno njemu odrnei'jenega pota popraviti pravočasno, naj se njegov del pota da na javni dražbi v izboljšanje. 2. Še sti'ožje pa zahtevamo, da novomeški okrajni cestni odbor takoj stoii potrebne korake, da se temeljito popravi skrajno zanemarjena okrajna cesta od Ra-teža skozi Male in Velike Brusnice, ter naj se taista okrajna cesta podaljša bd Velikih Brusnic do Gabrja, oziroma naj se cesta od Vel. Brusnic do Gabrja sprejme med okrajne ceste. 3. Ker je v Sloveniji pretežna večina šoloobvezne mladine kršč. kmečkega stanu, po vsej pravici zahtevamo v višjem Šolskem svetu za Slovenijo zastopnika kmeč. stanu in zastopnika kršč. mislečega uČiteljstva. 4. Protestiramo proti navijalcem davčnega vijaka in zahtevamo, naj se dohodninski davek bolj pravično odmei'ja ter naj se doma porabljeni pridelki ne štejejo v dohodke. 5. Zahtevamo, da država primerno obdavči vojne dobičkarje, obenem pa poskrbi za varstvo vrednosti papirnatega denarja in vojnih posojil. Iz Št. Jerneja. Menda ni davčni vijak nikjer tako pritisnil, kakor v naši občini. Pred vojnim časom je bilo vseh obdačen-.cev za ilohoilarino kakih 30, sedaj pa, ko imamo polomljene kosti, prchlajene noge, razdrapane strehe.. ., nas je pa v to častno armado avansiralo — i)ravijo — krog sedemsto! Zato smo napravili na po-verjeništvo za-, finance vlogo, v kateri prosimo vlado, da naj se nam na ta ali oni način pomaga do pravice. Sedaj je ta stvar samo v rokah davčnega referenta. Če preje niti vsa komisija dostikrat ni znala, ne mogla pravo pogoditi, kako naj to doseže en sam uradnik v tako obsežnem glavarstvu, kakor jo ravno krški, ki šteje ' 54,000 prebivalcev! Kaj pa zaupniki? No, to je kaj pripraven aparat, da se tega in onega ja globoko noter potlači, posebno če je političen nasprotnik. Poslušajte! Neka stianka je pred leti fatirala čistega dohodka 3000 K. Davčni gospod s tem nezadovoljen, vpraša zaupnika. Ta pravi najmanj 15.000 K. Seveda je bila stranka na tej podlagi obdačena. Kmalo na to zavezanec umrje. Vse so inventarično pre-inei'ili in pretehtali — bil je trgovec —■ ter našli, da jo mož sam popohioma po resnici napovedal. In koliko je tacih slučajev! Zato se mora v tej zadevi kaj ukreniti, tako ne sme iti dalje, če hoČe imeti vlada vdane podanike. Tako velikanske povodnji, kakor smo jo imeli pretekle praznike, ne jiomnijo najstarejši ljudje. V Kostanjevici je bil ves trg spremenjei; v beneške lagune. Samo v dve hiši ni voda vdrla! Za Krko so jo imeli nekateri do vrh pei'i v hišah. Mnogi so morali živino spraviti v druge vasi na varno. Škode je seveda mnogo napravilo, kei' vsega tudi ni mogoče skoro trenutno umakniti. Iz Valtevasi. Dne 30. aprila ob 6, nri popoldne smo pokopali soprogo vpok. učitelja, gospo Terezijo Kalait. Po inuciiein trpljenju jo je dobro pripravljeno na večiio pot Bog vzel k sebi v 76. leto njene starosti. Bila je skozi 46 let blaga žena ssvo-jeiini soprogu, skrbna iiiaina in stara mama, dobra teta in stara teta. Žalujoči ostali kakor tudi sorodniki in sosedje jo bodo obranili v blagem spoiiiino. DomaČi Župfiik, č. g, Bartol jo je pokopal ob asistenci Cč. gg. P. Akvina in kaplana Lobeta iz Toplic, učiteljsko osobje domače in okoliških šoj pa je zapelo pod vodstvom g. Ign. Hladnika v slovo pred hiŠo in ob grobo tolažilni žalostinki. Bodi odprt blagi duši večni raj! Iz Ajdovca. (Predrzni tatovi.) Okrog naših vasij se razprostij'ajo obširni gozdovi, ki so veiinoma last knezova. V teh gozdovih se skrivajo cele ti'ume ciganov in tatov, ki ponoči kradejo ljudem, âkarpovim je bil ukraden konj,' ko so zvečer molili. Va-ščani so takoj hiteli za tatom in dobili konja nazaj. Prijeti tatu se niso upali. Lužarju je bil tudi konj ukraden. Dobili so ga šele na hrvaški meji. Francetovim je bil ukiaden vol. Dobili so ga v Vintar-jevetii hlevu na Straži. Vršila ae bo preiskava. Na dekleti, ki ste Šli zjutraj zgodaj v Žužemberk, so ropai ji streljali. Tatvine okrog hiš, vlomi v hiše, tatvine vina in vlomi v hrame se ponavljajo Že več let tako pogosto, da ljudje sodniji nití naznanjati več nočejo, Češ, potem bom imel še pot k sodniji in zastonj. Nek cigan je pri belem dnevu hodil po Srednjetii in Malem Lipovcu s puško in nasajenim bodalom in — popisoval živino. Ponoči je šiloma udri v neko hišo. — Opozaijamo oblast, naj poskrbi, da se tukajšnji knezovi gozdovi očistijo tatov in ropai jev. Ljudstvo, kateremu ae nalagajo vedno večji davki, sme tudi, zahtevati, da itm država ščiti njegovo imetje. Potrebna nočna slraža je ustanovljena. Raznotero. 10.000 let star gozd. Pri Landskrunu so naleteli o priliki kopanja tn'žjih plasti na pomembno najdbo, na ostanek gozda, ki je še iz ledene dobe. Starost tega gozda znaša najmanj 10.000 let, zakaj tako dolgo je po računih od tedaj, ko je izginila ledena skorja, ki je pokrivala nekoč Skandinavijo in severne dežele. Dobljeni ostanek gozda je v dolini, ki se je tedaj stvorila. Poteg tega so našli v šotnih tleli • kakih pet metrov pod morsko gladino zobe divjih mi'jascev, veliko fosilnih lešnikov, okamenele izumrle živali itd. Originalen človekoljub. V Turina je živel nek originalen človekoljub, ki je hotel najti nači[i, kako bi delil dobrote samo onim, ki so jih v resnici zaslužili. Spomnil se je, da bo pustil vsako jutro pred zoro sredi poti veliko vsoto denaija. „To bo gotovo pobra! kdo izmed onih, ki . zgodaj vstaja in gre pridno na delo", si je mislil Človekoljub in že od same misli srečno spal. Nekaj časa je preteklo. Človekoljub je šel nekega jutia zgodaj iz hiše in naletel na i god, da bo polna hiša moja, da po sobah polno bo, da sijalo bo oko, da bo rajalo srce mi, da vesel bom spet enkrat, sreče, sreče prebogát! — Pa-le hipec neopažen: pal je volek mi z dlani, pala solza iz oči . . . Doneski k vremenoslovju Bele Krajine. j šaš^j VI, Kakčno vreme smo imeli v Bell Krajini, zlasti v adleški župniji, v zadrtih 10 letih v posameznih mesecih. Julij pa je bil nenavadno grd in ne-uljuden, izredno mokei' in po večini tiuli hladen. Deževalo je ta mesec izredno obilno, ko imamo druga leta I'avno v tem Tiiesecu navadno največjo vročino in sušo. Itiieli smo ves mesec nič manje, kakoj' 21 deževnih dni. Deževalo je po noči, ali po dnevu, in včasih kar iilo. Večinoma je bilo tudi oblačno in megleno vreme in hladno. SolnČnih in gorkih dni smo imeli prav malo. 16, pa je naredila zvečer okrog 7. ure nekoliko škode tudi toča, posebno v Vel. Plešivici, ki je jjadala pa k sreči med dežjem. Več Škode pa je napravila okoli Podzemlja in Metlike, posebno v Di'ašiČih. Vsled obilnega deževja ljudje v tem mesecu niso mogli skoraj nič delati, posebno ne sušiti in spravljati kime, katere se je tudi nekaj spridilo, ne žeti strni itd. Strni so bile vsled preobile moče kar očrnele, ker jih je napal palež, da je bila slaba tudi slama in skopa. Tudi vinogradov tli bilo mogoče ški'opiti in žveplati, kei' je vse sproli dež opial. Tako mokrega in hladnega vi'emena v juliju ljudje niso ))nmni)i. Mesec je bil podoben piav aprilu. To.mokio in neugodno vreme se je'bilo začelo že 20, junija in amo imidi od tega dne do 31. julija, t,o je v 42 dneh, 30 deževnih dni, res izredno v tem času. Ker nismo imeli po zimi snega in mokrote, in zopet v spomladi ne dežja, zalo je bilo pa poletje tako mokro. „Slov," št. 177, z dne 4. avgusta je pisal glede julija tole; „Letošnji julij je bil najhladnejši v zadnjih 139 let.ih. Sicer se pa vi'omonske atiomalije od 20, stoletja neprestano pojavljajo. Tako smo imeli leta 1905. najhladnejši oktober, leta 190G. najtoplejši november, in lani najhladnejši september, ter sploh najhladnejšo-jesen izza leta 1775, Letošnji julij je bil samo za poldrugo stopinjo toplejši, nego noriiialon maj, in premrzel celo za Peti'ogi'ad, kjer znaša normalna julijska temperatui'a 17'7 stopinj, naša letošnja pa je znašala le 16 stopinj. Tako julijsko temperaturo imajo v deželah, ki leže 24 milj južno od polarnega področja, to je naprimer v severni Finski in Laplandu. Avgust, ki je navadno nekoliko hladnejši, nego julij, bo letos pač najbrže nekoliko toplejši," Tudi avgust je bil po večini piav grd, jako moker in hladen ter neugoden, kakor julij. Imeli smo večkrat viharje z gromom, bliskom in hudimi nalivi. Vsled obilega deževja se je zopet spiůdilo več krme In detelje, ker je tii bilo mogoče posušiti. Imeli smo v mesecu 14 deževnih dni. Večkrat je piav hudo lilo in bilo včasih tudi prav hladno. Ker je bila vsled obilnega deževja tudi Kulpa močno narastla, in sicer ravno ob času, ko so imeli ljudje v njej konoplje namočene, jih je voda precej odnesla, katere so pa neki potem na hrvatski strani tiasproti Gribljam lovili. Drugi so jih imeli pav vodi po 10 do 14 dni, ker niso oiogli preje do njih vsled nai'astle vode iti ker je bila voda tudi premrzla. Vsled obile moče je tudi turšica prav bujtio rastla hi je bila po nekaterih njivah visoka do 3 metre in cez, a zrnití in zoreti da ni mogia, ker je bilo vreme prehladno. Tudi za trto je bilo to premokro iti preveč hladno vreme izredno tieugodno, ker Jii moglo zoreti in mehčati. Zato se je pa začelo tudi listje paliti vsled strupene lose, grozdje pa plesniti. Razvedrilo. Nič hudega. „Ne vem, kaj je z mojim možem? Će izpije zvečer nekaj vina čez mero, je zjutraj ves razbit?" — „Ljuba soseda, to tii nič hudega! Če pa popije moj mož vina čez mero, sem pa jaz zjutraj vsa razbita!"* Umetnik. Sedanji predsednik poljske Ijudovlade Padarevski je bil nekoč povabljen od bivšega ruskega carja Nikolaja, da mu je igral kot prvi virtuoz na glasovir. Čar ga pohvali: „Prav veseli me, da imain med svojimi podaniki takega velikega umetnika," — Padarevski mu odgovori: „Veličanstvo, jaz nisem Rus, ampak Poljak." — In car je odšel iz dvorane. Vojna (iobičkarica. Mesarica A: „Povej mi, prijateyica, kako se počutiš sedaj, ko si si v Času vojne pridobila pretiioženja za dva milijona?" — Mesarica B: „Prav slabo ! Poprej sem se umila enkrat na teden, toda sedaj se moram pa vsak dan kopati v banji, kar mi zares preseda!" Abstinent. Alkoholikar: „Si slišal gospodiča, kako navdušeno je (»obijal alko-holičtie pijače — pa sem ga tudi že videl natrkanega!" — Abstinent: „S tem je ravno z vzgledom dokazal, da zares ^škoduje alkoholna pijača!" časovno. Prvi visokošolec: „Kaj se tako držiš, kakor bi pil pelin?" — Drugi visokošolec : „Izgubil sem svojo legitimacijo in zdaj ne vem, kaj študiram!" Usodepolni pogovori. Soproga: „S kom si pa tako dolgo govoril v veži?" — Soprog: „Z nekim starim prijateljem, katerega ti itak ne poznaš." — Soproga: „A tako! In starim prijateljem praviš ti „srček" in „ljubki angelček" ?!" — Nadalje so govorili piskri, kastiole in okrožniki,,. Nadomestilo. Ona: „Oh, kako sem nesrečna, da si tak» knito pielotnil zakonsko obljubo!" — On: „Potolaži se! Ùe hoiScš, ti kaj boljšega obljubim?"' Dobre želje. Mati: „No, Slavica, kaj bi pa l ada imela za svoj goil ?" — Hčerka; ^Tii velike torte, ljuba titamica!" — Mati; Toliko tort sjilob ne gre v tvoj želodČek!" — Hčerka: „Pa mi kupi še en želodČek!" Proda se v gostilni „Tufek" slckk'ita stena, razne svetilke, razne steklenice, sta'ro Železje iti dru^a Urobnjava. Tvrdka E. GUŠTIN v Metliki - dobavlja poljedelske stroje vseli vrst. — /iilitevajte cenik ! Poslano. Založba Kleinmavr & Bambei g v Ljubljani se usoja p. n. občinstvu naznaniti, da pripravlja izdajo: Velikega slovenskega vzornega spisovnika izpod peresa g. profesorja Henrika Podkrajška. Splsovnik, okoli 350 (io 400 strani, bo v kratkem izšel in bo obsegal izbrano zbirko pisem, listin In vlog za zasebnike, trgovce in obrtnike. Izkratka, spisovnik bo neogiben potreben svetovalec v vseh vprašanjih in pravnih zadevajočih gospodarski promet. Naročila prêt) izdajo, ki so potrebna spričo majhne naklade zaradi težkoČ |(ri nabavi papirja, sprejemajo vse knjigarne. Vabilo na XXII. redni občni zbor Hranilnice in posojilnice zs Kondijo in OliOllCO ~ registrované zndrugc i tieOmcjeno zavezo ki se vrši v ponedeljek, dne 12. maja 1919 ob 1. uri popoldne v prostorih zadruge s sledečim dnevnim redom; 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva in odobret^e letnih računov. 3. Razdelitev čistega dobička. 4. Nadomestna volitev futikcijonarjev. n. Slučajnosti. NB.: Ako bi ta zbor ob 1. uri ne bil sklepčen, skliče se s tem na 2. uro drugi občni zbor, ki sklepa veljavno ne oziraje se na število navzočih zadrDŽnikov, Načelstvo. Starejšo dehlo h prašičem sc takoj spre me - tudi lahko z rodbino. Mož bi imel delo kot ogtjar ali podobno. Pogoji ugodni, stanovanje lastna hiSlca, poleg kos zemljISCa. — 1'osestvo Krupa, p. (jrndac, Iteloknijtua. L In največjo jusosiouttnska toDîirna za barvanje, hetniino l\lM\z, pranje in svetlo-lanje perila. n^MU^ vtidno vs;tko-OarVa vrstno blago, Čisti oblokť, svetlo lika iïtïiîiïiîïi. ovratnike, zapestiiicc, srajce, liilra in toiiia izvrSitcv. — Nabinilnica : Novo mesto, Glavni trg št. 73 btša Kinu .lu^osluvija. Hiša z gptom se da si.avgustom u najem «uHovemmestu™ Hiša ima tri sobe, kuhinjo, ktet in vse potrebne pritikline. - Stanovanje se lahko odda tudi starejšim zakonskim ljudem v najem za celo življenje proti enkratni gotovi odkupnini. • Naslov pove uprav-ništvo Dol. Novic._____ Scetelenshi oporot še nov, močan, do 50 svetilk, pripraven za kakšno večjo stavbo, restavracijo, kavarno, graščino itd,, z vsemi pripadajočimi svetilkami in cevmi - se proda ceno in tudi postavi ter razsvetyavo solidno vpelje. Natančnejša pojasnila daje Jakob Prežeij, vodovodni instalater iii ključaviii^ii' v Novem nieNtii, vino i» kislo vodo razpo.iilja A. OSET - p. tJiištiiiiJ. l/.diijutclj tu zidužuik i, Krajec nasi. Od^fovurui ureduik Urban Horvat, Tisk J. Krajec nasi.