4*117 glasilo slovenske: narodne podporne «jednote LawaCaU »t, OfflM of pafcUartioa: SC8T 8«. U «retel» m TtltpkOMi LawadaU 4AU. o—YEAR xvl i, Ü.0I. jfl^7ga*gaTg jfrc^VrjStfrSIr Chicago, III., potak, 9. nOTambra (Not. •), 1923. •^ITJX11,00 STEV.—NUMBER 264. m zadovoljni z 113LIMIIIM IZIDOM L mnenju kapitana Staytona, U L načelnik «vaai proti prohibič-Ijemu amendmentu, »o dalo torko |Te volitve duška nevolji nad pro-hibičnimi poatavami. KBPUBLIKAHOI in DIMO-kratjb 81 obbtajo . zmago prihodnji LITO. Washington, D. O. — Oboji, re-ublikunei in demokrat je trde, da napredovali v izidu torkovih molitev. Republikanci ae ponaša- 0 z zmago svojega kandidata v itiriindvajsetem ncwyorškem kou-gresnera volilnem okraju, .demo-kratje pa »e bahajo a iem, da so obili nazaj govcrnerstvo v drža- 1 Kentucky. "Okraj, v katerem jc bila za-resna tekma, je bil štiriindvajseti ? New Yorku, okraj, ki obsega del newyorškega meata in okraja Westchester," je dejal republikanski narodni načelnik Adams. "Demokratje so zmagali v tistem volilnem okraju L 1918. s 1,800 glasovi večine in zopet 1. 1922. z večino 3,400 glazov. In zatrdno so bili prepričani, da bodo zmagali tudi letoe. Republikanski kandidat Benjamin Fširehild jc bil izvoljen z dobršno večino v tekmi, v kateri je šlo za narodne zadeve. "Narodne in državne organizacije demokratske stranke so ai veliko prizadele, da bi bila njihna itraniia zmagovita v vermontahi senatorski volitvi. Načelnik Hull » demokratskega odbora je izdal izjavo na predvečer torkovih vo-litcy, da je demokrateka smsga nffotovtypfirr M? 4fftVl. Republikanski kandidat za zvezni se-nzt Porter Dsle je bil izvoljen v razmerju 2 pnoti 1 in republikanski kandidat za zvezno poslansko zbornico polkovnik E. W. Gibson pa v razmerju 4 proti L" Demokrataki narodni načelnik Muli ne "pripisuje republikanski zmagi v štirindvajsetem ncwyorikem kongresnem volilnem okrs-ju nobene posebne vsžnosti, in zdi ac mu, da zagotavlja torkov voli-tveni izid' demokratski stranki zmago prihodnje leto v predsedniški borbi. "ltepubliksnsko mnenje, da jc Coolidgevo prevzet je predeedni-ike hlužbe odpravilo ljudsko odpornost proti njihni stranki in administraciji, so izidi torkovih volitev popolnoms izpodbili ter potrdili gotovost demokratske narodne zmage v prihodnjem letu, Deraokratje eo dobili z&ago v petih državah," je nadaljeval Hull. "Sijajne zmage demokratake stranke v državah Kentucky, Maryland in New York, potem lokal 'u uspehi demokratske stranke v državi New .Jersey, v čikaškem «•»tu in podrugod dokazujejo, da ho volilci te dešele proti reak cijonarni republikanski nsrodni administraciji posebej in proti republikanski stranki tam, kjer jo irnsjo n^ari reakcijonsrci pod kon-. t rolo." Kapitan W. H. Stsyton jc kot ns "flnik zveze proti prohibične m» amendmentu dejal, da je jss-videti v izidu torkovih volitev, kf»!ika nezadovoljnoet vlsda po d'iell radi narodnih prohibičnili P"Ma\\ i»0 njegovem mnenju Je rs/položenjo if njih preklic več J' in večje. "V državah Kentucky in Ma T> 'and je bilo vprašanje Volstes-dove postave v oapredju," je re K('1 kapitan Stsyton. "In tisti, ki ne izrekli za volsUadizem, so «'"¿¡veli hud poraz. 'Kepubliksn-»ka strsnka j* popolnoma pobita, *'r »t je pajdašila e protlaalun- ako ligo. . "V državi MaryUnd je zmagal 1 ^ra|„i ŠJvelj ter premogel za-rn V omika tedanje fanatične pro-wb.*ao poateve. Pred štirimi leti i" >>•! srovarner Ititehie izvoljen z »•"lenkostao večiuo 400 glasov, /t čaaa Hardingove zmage ee re-l»'iMikaaci zmagali v državi s ffiaaovi večin*, "fcvvxa pnHi peahibi^nemii e-"dmentu ae je pot?« organizi r«la v dri®vi, la |« «je»,; delavno P»» ee moramo zahvaliti, da je bi- Pregled dnevnih de* godkov. Amerika. Republikanci in demokretje »c hvalijo z "uspehi" zadnjih voli-te v. Oklahomski governer jc izgubU priziv proti zboraičnemu procesu. Rudniški boss v Marylandu, ki je ubil rudarja, pred aodiščem. Angleški židovski pisatelj Zang-will pravi, da je Amerika dežela " krenkov ČEŠKOSLOVAŠKI PARLAMENTAREC DR. V Inozemstvo Nemški klerikalci so se pridružili monarhistom in sanjajo o "katoliškem imperiju." Bolgarska vlada zadostila Jugoslaviji. * • Stavka na Poljskem končana, ko jc vlada umaknila čete« Anglija se hoče zagraditi z zidom carine proti Ameriki. ŠN6LIJA SE ZAPRE S CARINO. Uvos is Amerike po ppdYZÉNL oa-rini, is kolonij bo pa proot Pri-tojbina na sadje, salmon in London, 8. nov. — Vcllkobrlt-ska ekonomska konferenca je včeraj sprejela načrt za ograditev Velike Britanije s carinskim zidom proti tujemu blagu. Načrt, katerega jc sestsvli Sir Philip Lloyd-Ureaine, predsednik zbornice, je bil dsnes predložen ministrskim predsednikom britskih dominijev polonij), ki še vedno zborujejo v Londonu; ako bo sprejet, bo pomenil velik udarec za zunanjo trgovino Združenih drŽav. ; , • . x Načrt v jedru določa, da ae na-H P«t Wing«v ($1.20) davjsa na vsakih sto funtov svežih jabolk u tujih držav, toda Is angleških kolonij je uvoz jabolk prpst. To pomeni, ds dobe ksnsdski sadja-rejci prednost pred sadjarji is Kalifornije, j ki danes pošlljsjo velike množine ssdja na Angleško. Dalje sc naloži 10 šilingov davka na ato fuutov konzerviranega salmona, kar je zopet ugodno sa Kaiiadp in udarcc za ameriške trgovce s sslmonom. Dsvek je naložen tudi na jabolčnik in na ameriški tobak. Zadnjo besedo o uvedbi carine ima seveds parlament, ki sc snide prihodnji torek. Ako psrlsment zavrže načrt, tedej se lahko.jfo-dl ,da bo razpuščen in vršile ae bodo novo volitve kmalu po Novem letu. Angleški kapitalisti, ki kontrolirajo sedsnjo vlsdo, hočejo na vsak način imeti carino, da bodo'lažjo tekmovali z ameriškimi kapitalieti. ROV DVIONI 8,846 TON PAK-MOOA V OSMIH URAH. Manjšinski zastopniki čelkoelova-ike republika, ki ee po tej detall pehajo aa vipoatavltvijo staro 0-grške, ne iaralajo večinske lj«d- sko volje. SLOVAKI 80 8« S USTANOVI-TVIJ1 SVOJI RIPUBUK1 U fclU 8TARIOA TIRANSKA. Ohicago, HL — "Predstsvniki manjšin t češkoslovaški republiki, ki se jsdsjpasdsj pojsvljajo prodi smeriškim občinstvom s apeli aa pomoč v tem, da hI bila sopet vzpostavljena stara ogrska m* nsrhija, ne israšajo Želje ljudake veČine v republiki. "Slovaška republika je, kakor stoji danee in kakor napreduje ■ ekonomično, politično in aecijal-... |no, očitno snamen je sa to, kako je s narodom, ki se je rešil in isne-bil starega tiranatva, pod katerim je ječal, priden je bilo raadeljo* no ozemlje nekdanje tiranske monarhije. Te beaede je isrekel v aredo češkoslovaški parlamentarec dr. Va vro H roba r, ki ee aedaj mudi v čikaškem meetu, da pove elova škemu življu v tem meetu, kako ae imajo njih rojaki v novi repu bilki.- • "V Cehoslo vaki ji ssstopa jo manjšine zelotje, ki bi radi imeti Ogrsko, kakor je bila nekdaj," je dejal dr. firobar. "In to je nem* goče. Kaj takega bi bilo proti volji slovsškega naroda. Ta hešc svojo republiko, kakršna jefc "Pred vojno je Imela Ogrska 21,000,000 vsega , prebivalstva. Poioami miljon js bUo Madžarov. RUDNIŠKI B08 UMORIL RUDARJA. Pana, 01. — Hov premogovne družbe Nokomia Cosl Co. štev. 10. je dosegal višek zs osrednje illl-noiško premogovnike v torek, bo je dvignil 5,84« ton premoge v o-amih urah ali 1,927 dvigov, ki so napolnili 120 železniških vagonov Rusija poslala 100.000 kron nor vaškim stavkarjem. Kristijsnijs, 8. nov. — Stavku joči kovinarji v JCriatljanijl so prejeli iz Moskve 100.000 norveških kron ($6700) podpore. Is protualunska liga porsiena svojem prizadevanju, uzakoniti državno prohiblčno postavo. Governer Ritchie se jr zavkel in izrekel zs principe, zs kstere se borimo mi, in mi smo gs podpirali te. pomagali, ds je bil zopet nommiren in ponovno izvoljen. "Torkov izid je odgovor na njegovo neuztrašeno in neomajno stališče, Ob zmagi s 35,000 gtaso-vi večine je on prvi governer. ti je bil ponovno izvoljen v drževi I Marvland. «V tekmi zs governerstvo v državi K«-ntueky je bil« še Jeaneje, da je Volateadove posteva glav. i na zadeva v volilnih vprašanjih. In zmagali amo mi s večie« 4.V000 glasov. Republikanci ao bili brez u pno sobi. Zsto urno jih pa pogns-I» iz uradov ter pw»tarMI dr muk rs i te veaje." llsgorstown, Md. — llarry Martin, pomožni upravnik Con-holidation Cosl kompanlje, največjega skebakega podjetja v tapaduem Marylandu, se bo 12. t. m. zagovarjal pred aodiščem radi umora unijskegs rudsrjs Oeorga Portcrja. Rudar je bil ustreljen 25. avgusta 1922 v stavkovnih izgredih v Frost-burgu; mnogo drugih rudsrjcv je bilo ranjenih. Poleg Martina siocr devet stsvksrjev in osem je bilo obtoženih še 17 oseb, in gsrdistov ' ter stavkokszov. Dvsnsjst obtožencev je Že bilo zpozuehih krivim. NOVA NEMŠKA MO NARNUA, EVROPSKA NEVARNOST. Washington, D. 0. (Federated Press.) — Vzpostavitev nacrous liatične monarhije na Nemškem bi pomenila belo etrahovlado, ki bi ji sledila ali rileča atrahovlada aU K razdelitev cele Bvropc med o-. Tako trdi profesor Oskar Ja-pCa budapeške universe, ln Ji Tf mfnjffen a vladala Tetino «fc Madžari co mojetTl. Na svojo nesrečo eo isiuhljall evojo moč le svoj prid. Vse, droge nerodnosti, saatopahe na Ogrskem, so zanemarjali. Zaateantega je čedslje bolj nsraŠčslo sovraštvo do Madžarov. "In ko je prišel po vojni čas, da rečejo tlete tlečane narodnosti svojo beaedo, so sc izjavile, da Že le biti oevobojenš. In zavezniki so jih ocvobodili, in prišlo je do raz delitve ogrskega ozemlja. "Ali v Čeboalovakiji je ostslo še nekej msdžsrskih selotov. In ti se nepreeteno potegujejo sa so-petno spojitev s Ogrsko. Ne agi-tiiajo pa ssmo v čeboalovakiji, nego gredo tudi v tujino oznanjat svoj evangelij. In tako prihajajo tudi v Ameriko." Oovornik je omenil grofa Ap-ponyije, ki je še pred nedavnim etrašil po čikaškem mestu ter proeječii za ameriško poeojilo. "Apponyl jc bil eden izmed tistih. ki jih ns marajo Čshi," je dejal dr. grobar. "L. 1906. jc bil duševni oče šolski postsvi, po ks-teri so morali učitelji pripovedovati otrokom, kako alla važni ln močni ao Madšari. Po tisti postsvi je morslo učiteljstvo posvetiti dvaimfvajeet ur tedenskega pouka edinole raadžsrščlni. In le šeat ur jim je preoatajalo sa druge predmete. "Celo učitelji so morali satajiti avoj jezik. In mnogi nieo biti domala nič sesnAnjeai s msdfcrskim jezikom. Na ta načla niaa^aogli dobro vagejati in isobrsševatl šol-ske mlsde ti. In med Čehi je bile naatala velikanska nevolja radi te postsve. ^ "Nova republika pa je odpravila te neznosne rezmere ter iz-J>oljšsla in izpremenila vse dru-fc." Vladi nove republike, ki j« pravkar doživela peto obletnico evojega obstanka, se je poerečilo poetsviti na trdne podlago češko deaerno enoto, češko krono. Na Nemiki klerikalci podprli monarhiste. Katoliška stranka v Nemčiji ja Ala na d«anlco mad raak-cionarja — kamor apadal — in bavarski klarikalci aanjajo o "katoliški državi". Straaaroann aa tolafti, da na bo civilna vojna. Finančni kaoe in iivilni Is-gradi aa nadaljujajo. Francoii imajo načrt aa invazijo Bavarska v slučaju monarhistične amage. prišel v Waahingten predavat tragediji zavesniškega izdajstva nad Ogrsko. Če ee moderne demokratične dežele ne postavijo na nog« ih ne rešijo, kar jc Ae ostalo demokratične organizacije ln kul ture na starem kontinentu, i>otem ni pričskovsti po njegovem mnenju ničesar drugega kakor razsu le, eplošno Iskoto in silne dršav Ijanske vojne. "ZsvezniŠka politika je po vojni vacpovtod aistemstično stremi la ss sadušepjem progreaivnega, liberalnega ln smerno socialističnega razpoloženja," je rekel sa-stopnlkom tiskovne drušbe "Fe-dersted Press". "I^rsncoska politika v Poruhrju je glavna potuba gibanju za vzpoatavltev etarega režima v Nemčiji. Namesto, da bi pomagali savssnikl ustanoviti trdno rspubliko, si jo prissdcvsjo Izničiti. V atrahu pred vzpoatsvlje-no Nemčijo so Francozi izkušali raztrgati njeno enotnost. K temu so jim pomsgsli tudi nemški ve-lelnduatrijci in denarni mogotci, ki so se izkušsli izogniti plsčsnju vojne odškodnine ter s tem selo rasdrsžill frsneosko jsvno mnenje. ... ' "Sedsnji položaj v osrednji Evropi smstrsm zs naksj strsšno katastrofalnega. Nova in miroljubna Evropa mors vsklitl le ns republičsnaki podlagi. Č« bo mo. nsrhija vzpostavljena v Nemčiji, bo to pomenilo začetek groznega protlrevoluoijonarnega terorlstiČ. nege slstems z nsmenom, ds pride do vspostsvitve stare napol fev-delne ustave V osrednji Kvropi. To bi pomanilo priprsvljsnje ns novo svetovno vojno, ki bi prine-sU e sabo popoln raspsd naše ev-ropeke civilizacije." Vprašan, kaj mlati o bali in rdeči strshovladi v svoji domovibl, je vskliknil profesor Jsszli "He-dsnjl položsj V Nemčiji je jako podoben onemu na Ogrekem 1. 1918., ko si je vlsda grofs Karo« lyije pošteno, prizadevala ueteno viti miroljubno rapubllko. Ze vesaiki pa niao aamo obrnili hrb ta tisti vladi, nego al je sUroko-pitna diplomaolja ne vee kri pije prieadevale strmoglaviti demokratično vladavino s brutalno bloka do in Škodljivim podpihovanjem ogrskega naeijonalletičnrga raz razpoloženja. Najprej so naa pahnili boljševizmu v naročje, potem po nam naprtili krvavo vlado ed-mitala lfortbyja. "8 tem hočam reči, da so zavezniki nepoeredno odgovorni za Horthyjrv režim. Ko se Itomuarl porszili rdečo srmsdo, je bil za London, 8. nov. — Brzojavno poročilo lz Monakova "Exchange Tclegraphu" se glsai,.da so bs-vsrakc monarhistične čete dobile povelje, uaj ao jutri pripravijo na "marši ran jo v Berlin." Berlin, 8. nov. ~ Nemška katoliška strsnka ali takoavaul centrum je včeraj sprejele snsčilno rcsolucljo, ki se meni drugim gls-si: "Forma vlado je sa nas postranska reč, sa katero sc nc bomo tepli. KstoliŠka strsnka sprejm» vsako formo vlade, ki nam jamči rod, blaginjo in vsrsko svobodo." To pomeni, da jc katoliška Ntranka voljna sprejeti tudi vpor stavljeno monarhijo. Na drugI strani jo stranka odrekla apel za prostovoljce v obrambo republike med svojimi pristaši. 8 tent obnašanjem so se klerikalci pbstsvlli na deenloo med nacionaliste, indu-strialce ln mouarhists. Kdlul socialisti in demokrsti so še sa obrambo republike. Vodatvo katoliške stranke Je prešlo is rok prejšnjs-gs kaneclarja Wlrtha v roke prejšnjega pruskega ministrskega predsednika Stegerwalda. Druga v jat, ki je kolikor toliko v svesi a politiku klerikalcov, jo prišla danes Is Monakova. Od tam poročajo, da Htresstnann išče stike s bavarsko vlado v svrho organist* ran je "močna narodne centralne v, POLJSKA STAVKA KONČANA. Vlada se jo podala delavocm in umaknila vojaške čete la Kra« kova. kjer jc bilo 17 moš ubitih in 80 ranjenih. Vaiiava, 8. nov. —^ Vlada poroča, da jc bil doaešen mir s le« Iczuičarsklmi lu drugimi delev* «kitni organizacijami, ki so vodile gencrslnl štrsjk. HonlallstlČnl voditelji so obljubili končstl stavko pod pogojem, ds vlada takoj uuiakuo vojaške čete la Krakova ih drugih mest ter Is viškov, katere obratuj« s pomočjo ztavko-kazov. Vlada jc pristala na to zahte\". Krakov, !*oljska, 8, nov, — V K ra kovu je densa mir. Delavci, k» so pod vodetvum komunistov včeraj okupirali mesto, ao vrnlU oblast prejšnji upravi, ko sta va-jsškl poveljnik In olvilnl komisar zspustils Krakov. V bitki med delavci ln kavsle* rijo, ki Je divjala včeraj, jo bilo 17 mož ubitih in ohrog 80 ra nje-nih) med ubitimi je poveljnik kavalerije, stotnfck Haohenelc lu dva čsstnjka. Bitka jc ishruhnila, je general Czekiel, k*o", toda bavarski —-ffi . , zevrgll Htreaemsnnovo snnbltev 'gotoVIh osebnih razlogov". Be ^ «• ulica, kjer so pisFat ¿ÍSÍ- verski klerikalni listi pišejo, ds čsa prihaja, ko se mors Bavsrsks odločiti, dsli ostane v Nemčiji ali se loči in združi a sosednjimi katoliškimi državami v svrho ustanovitve katoliškega impirija. Bavarski fašist i pod vodstvom Adol-fa lilttlerja tudi razpravljajo o i< m koraku« Berlin, 8. nov. — Htreeemanno-va vada sa tolsži, ds Je nevernost monarhističnega puče minila. Kotr cetrlranje zveznih Čet v Tliuringi ■ Jt ob meji Bavarske In zahteve Francije ,da ae Ima vpostaviti ss-vetniška kontrola uad vojnim mlterijalom v Nemčiji, Je po mnu-Uju 1>< finskih krogov ohladilo vročo kri mouarhlstov, Poročita Iz Bavarske o nepre-stanem mobtliziranju lAoiIsrblatič vojaki pešpolke pridružili stsv ksrjcm iu skupaj nspsdll polleljo ter jo pogiieli v beg. Konjenici so ni godilo ,nlč bolj«, kajti stsvksrjl so bili dobro olHirošeul. V drugih mestih, kjer so Idil nemiri med stsvko, je policija > vojsštvom 'vred kontroliral« po* ložaJ* Bolgari zadostili Jugoslaviji. Bolgarski vojaki so posdravill ra-stavo, jugoslovanski poslanik 4 •c jim Jc pa smejal. Mofija, Bolgarije, 8, nov. — Bolgaraka' vlada je včeraj dala nih proatovolje«v, dezert I ran ju zadoščenje .Jugoslaviji za napad sveznih vojskov k monarhistom, na njenega vojaškega atašeja naplvanju na"sinrt r«pubHk«" Kr*tUa pred petimi dnevi, in jMigromih ua ild« so ksjpada Četa vojakov s častniki in bol-nadaljujejo. ;garsko ssslsvo na Čelu j« prlkora« Nseionsllstična strsftka J« vč«-(kala pred vrata jugoslovsnsk«ga raj poslaU Htreaemanuu "uiti- possništvs. Vojašks r»«lbs je Igre-rnst", ds mors v 48. ursh podstl la Jugoslovaiiiikn himno lu vojaki ostavko, č« ne, Ik> aretiran. Htrc- so »slutirsli Jugoalovsnskl zsstavi, semsiin je prezrl ta "ultimat". nakar se ja četa obrnila iu odke aemanu je pre> Na |»ozlv ra prustovoljee, kt imajo braniti Berlin, katerega Je izdal pruski socislisUČni minister za notranje zadev» Hcvering, ef J« odzvalo prvi dan 2500 mož, večinama bivših vojakov, ki pravijo, da eo dobri republičsni. - Vodstvo soclsltstlčitlli unij j« razposlalo na vse orgenizsoije l»s-vodils sa rekrutiranje bojevitih enot ln za krajevns stsvkc tsr druge ukrep« v slučsju elviin« vojne s monsrbisti, Htrsnka oj»«-sarja člane, naj l>odo mirni in hladni, toda prlprsvljeni udariti v odločilnem trenotku. Finančni kaos ln živilni izgredi Berlinu s« nsdsljuji*^. Nemški raka Ig. Osobje pAdsntŠtva J« stalo na balkonu. Ban jeni polkovnik Krsti* Je (ril tudi sravun. 1'oslanlk Itakič s« jc zadovoljno smejsl. t!eremoniJ« so trajale deset minut in poslaliiški atašeji so bili mrzlično sapoalenl s fotografiranjem prizora. Trije nepadelel, ki e» vse to za« krivili, še niao prijeti. Cenkov ae boji, da •« taki lu«id«nti ponove in napetoatl z Jugoelavijo ne bo nikdar konce, NRZOODA Hammond, Ind. — Krno«t Na- dalje je eedej uvedene v repnbü-'polno poobleščmege zavezniškega ki ebvezaa aplošaa volilna pravi» ea, kar podžiga politični napredek, in nevé država je v miru z ve#mi evojimi sosedami, je povedal dr. fcmfeaf. delegata na Ograkem sir Urorge Clark. Tega so možje v vs#b zmernih krogih opozerill na to. kjj hi pomenile Ilorthyjeva vlada. Alt kljub vsem trm oposorit vam m ai dolarji zlate veljave, ki so pričali i na |HJi Ho. Msy krožiti, izginejo tsko hitro kot s«, m j, bil v š«trt«k lež- prlksžejo, pspimsts marka w Pajko ,^bit v llammondu., k« ga je bliše biljonu ra doler. It«vnl «lojl feun[|a k-ra; j.j ^ bori e s*» torej brez denarja iu rosjb«» j ^^ v ^„Un^t Ht. Margaret's odstotek ljudatvs «i pomsga spri j f |Ut,mondu. Policija v Chivsgit je lola naprošens, naj ob- Dr. Grobar je doepel v Ameriko obotavljal dati oblasti j»roiir«vo- preaéevat emerišk« eaeijeioe raz- ludjenernirr hababnrgovakim o mem in Javno zdravstvo v Zdru- ficirjem, kateri« j« načeljeval šenih državah. V Chicago bo imel Hortby. ' tri govore. "Rdeči teror je zabUval ka Detanld tet ji sila. c katero \*»ti njffgo«« •or'Mlnlke VRBMB. vetnlm denerjcm, ki ga izdajajo rezne Induatrljak« družin'. ^ Na vali na prudejaJn«** so še vedno na dnevnem redu. <»Udnih ljudi, ee J« prijela manije» da ao vai, trgov« ! šidj« ,katere y tretni opb- j nttl in prete|i«ti. ker dražijo rant j. Peslrdice trga j», d« *» •• v oknih . _____H H. I kíh Wü Al vi je a J. Mrd temi ArUa- ^^^ iu^luí "kriallra c sadnjili '1 uisb; mi nI bil« nftf pol C o eat a ljudi Žk ¡atiMk* prdajslna ' najnižja HvlafC izid« ob C I (Del j« ne Z. atrani.) | (DelJe ne 'i. straw.) . I M Ida ob 4 Mi. í>'híeai(o in j*aim «n man. oliellear V sobot mralo. T< m r*»«'' n PROSYETA OUIILO ILOV^S^ iKI>WOTE TSfTHHA* SLOVZH» fcFMUWDWE fOOf^bl JZPfU»! cJL afraav p^ fisav«**- - - '"VmrmmS Uerafciba: Ulajeoe dHavejJstea Woa»» Ml ee W*" I lata la 91.1* M tri MNt; ChkM» M M aa lata, M M aa pel lat«, .UmIH wnn. la ia taaaeasalve M 00__J NmUt aa m, br taa it* i TR03VETA* SSS7-S0 U. Lairalal* Am^ CMaaaa, -THE ENLIGHTEN ME BIT" Or ga« »i tkf lianah H'Haaal E— ■— Qwaad by «ha Sl—eole WHaaal S—al* SeWarifSaa •CO ie To, ai rtao I« oo Oblrafo aad fofotcn co—Irias MM fšt fM. ~MEMBgl ofJW ^EDEEATED fRVUT v aldapaj« a. sr. (Wav. 30-1») polag aalaga teaaa m aaalava I. m )• t tM Jatfaai palekla M#a*aiaa. faoavila Ja prava» aa aotavf Hat. ITALIJA BI RADA POSLALA VEČ IZSEUENIKOV V AMERIKO. Mussolini je s svojo črnosrajčniško vlado tako osrečil italijansko ljudstvo, da ao delavske mezde izredno nizka, število brezposelnih delavcev pa veliko. Fašistovska vlada bi rada na ta način izboljšala gospodarski položaj, da bi na sto tisoče italijanskih delavcev poslala v Združene države. Njeni predstavniki niso povedali naravnost, da zahtevajo tak privilegij za Italijo, ampak šli so okoli stvari, kakor maček okoli vrele kaie. Neki de Michelis, izseljeniški komisar, se je dal v Rimu intervjuvati od poročevalca dnevnika "Chicago Tribune". Ta je pravil časnikarskemu poročevalcu, da Italijani v Združenih državah, poaebno naturalizirani, silno trpe, ker ne morejo dobiti v Združepe države svojih otrok, žen in starišev, daairavno je dovoljeno vsako leto priti 42,000 italijanskim podanikom v Združene države. Ko je potožil to pobožno željo časnikarskemu poročeval-'cu, je zapel slavo sedanji italijanski vladi na bahaški način, kot je pri fašistih v navadi: Italija ne nasprotuje ameriškim postavam, ampal/ona občuduje postavo, ker ji bo sčasoma koristila, ker al Italija uči, kako naj porabi ljudstvo, ki ga ima odveč. L Po tej bahariji prihaja časnikarski poročevalec in pripoveduje, kako je minister za javna dela razpravljal o javnih delih, o pridobivanju neobdelane zemlje za poljedelstvo itd. S pravim ponosom govori, da se jc potrošilo več ko sto tisoč dolarjev (!) za taka javna dela. Obdelalo ae bo okoli 1,400,000 akrov neobdelane zemlje. Vodo napeljuje v suhe kraje, kanali se grade, velika mesta pa popravljajo svoje ceste. ; Ako so faiiatovsjci vladi res toliko pri srcu sorodniki Italijanov, ki živa v Združenih državah, in otroci, tedaj lahko sama preskrbi, da ti sorodniki pridejo v Združene države. Ona lahko razglaai, da dobe prvi potne liste tisti, ki so najožji sorodniki v Ameriki živečih italijanskih podanikov, in to vprašanje bo kmalu rešeno. V Združene države ima pravico priti na leto dva in štirideaet tisoč italijanskih podanikov. Skoraj neverjetno je, da so italijanski podaniki pustili dva in štirideset tisoč žen in otrok za sabo v Italiji. Pa če jih je več, tedaj lahko te žene in otroci, kar jih več kot 42,000, pridejo v Ameriko v drugem ali tretjem letu. Razvrate se lahko vsi. V « Ampak zdi se, da se v Italiji ne dela tako. Italijanaki podaniki, ki so Slovenci in imajo sorodnike v Ameriki, čpkajo že skoraj leto dni na potni list, pa ga še nimajo, pa tudi nihče ne ve, kdaj ga dobe ali če ga bodo sploh kdaj dobili. V Italiji so gospodarske razmere žalostne. Sto tisoč dolarjev za javna dela! Kaj se pa lahko naredi a tako vsoto? Koliko delavcev in za koliko časa lahko dobi delo, ako se potroši tako majhna vsota za javna dela? Taka vsota pomeni toliko za odpravo brezposelnosti in zboljšanje gmotnega položaja italijanskega ljudstva, kakor če kane kaplja vode na razbeljen kamen. Aka bi fašistovska vlada res imela voljo izboljšati gospodarski položaj v Italiji, bi jyistrig\k proračun za militarizem in navalizem za najmanj tri¿etrtinke. bi imela miljone na razpolago, da bi lahko osj tinsko močvirje in ga spremenila v cvetoča po bi pomagala svojim podanikom, da se izseli afriške kolonije in se tam posvete poljedelst slca vlada tega ne dela in tudi tega ne bo p je največja podpornica italijanskega imperij zadovolji se, da že sedanji italijanski podani letts, Pa. — V naši naselbini nj druge indnatrij« kot premogovna. Ha me premogokope imamo in premog po rovih ja visok po itiri do pet čevljev. Kadi dela pa jo bolj elabe. kajti le po dva ali tri dni v tednu delemo. Ne evetnjea» «torej nikomur ,da bi hodil aem iakat delo. - v-f . ■ ■ jt- Jaz aem delal v prenjogovem rudniku it. 4 Reits Coal družbe, kjer me je zadela nesreč« dne 5. oktobra. Ob doeetih dopoldne ee je utrggla akala ravnotam, kjer aem nakladal premog. In zlomilo mi je deeoo nogo nad Členkom, na treh krajih. Prepeljali ao me v bolnišnico na Windber, Pa., kjer ae ie nahajam itiri tedne in ie Mm ne vem, koliko časa bom tukaj, član eem dveh druitev » S. N. P. J. in J. 8. K. J. ie nad 17 let. dele zdaj v potrebi znam prav ceniti vrednoat naših podpornih jednot. Delavci, ki ie niste pri nobenem podpornem društvu, prietoplte v naio sredo. Spoznali boete nekoč, kako potrebna bodo vam podporna druitva in da ao alužile le vam v koriat. Tudi odlašajte ne, ker opi "nekoč", ko vam bo potrebno podporno druitvo, je mordapreV blizu. Kdo pa ve^_kdaj-faiahko doleti nesreča. , V naši naselbini imamo druitvo it. 389 Slovenske narodne podporno jednote. Ker aem Mm član druitva, narnanjam članom, da je prevzel tajništvo začasno Pred Oateriek. On je Ujnik in blagajnik. Člani nsj ae torej v bodoče radi druitvenih zadev obračajo ns brsts Ojsterieka ,ki se nahsja v Rocldnghsmu, Ps. Naznanjam članom druitva it. 389 v Reitru, Pa., da se vsi udele-iijo prihodnje Mje drugo nedeljo v decembru. Kakor vam je ie znano, bodo volitve novega odbora u leto 1924. Na tej eeji imamo dosti renti v korist druitva in jednote. Mislim in upam, de bom tudi jaz prišel tiatege dne Is bolnišnice, da vam predlošim račune za tekoče leto in vam izročim premoženje druitva. Naproieni ste brstje ln sestre, de se Mje vsi udeležite. Član ali člsnics, ki se ne udeleii, bo kaznovan, kot M^tevajtrpravila. Z bratskim pozdravom! — Martin Zalar, Hoepital Windber, Pa. O njene Fajiaiov-zela. Ona izma. Ne žive v sla- •heboygan, Wis. — Upajoč, da ima Prosveta tudi sa mene »oziroma za moje piaanje malo proetora, aem ae odločil poročati is nsie naselbine. Prvo bom pisal o delu, mj to je že navadi pri nn delavcih, da se prvo pogovorimo o delu. Kako je delof To je pri dm običajno prvo vpraianje, ki si ga pri srečanju etavimo.' PH nu je bolj klaverno. Nekatere delavnice eo pričele odpuičst! avoje ualužbence. To nem tudi ni težko ugsniti, zakaj odpuičajo de* lsvee. Družba ime*ie svoje smotre, ksterih prvi je aeveds profit. Črpa pa evoj pjofit ls delsveev poaredno ali nopoeredno, kakor pač najbolje nese in je profit največji. Rojaki ker v obilnem itevilu pristopajo k društvu, ksr js sna-tnenje, da dobro napredujemo na tem polju. Ko m človek ndeleii sojo ter vidi lepo itevilo novoprieto-plih, ksr se vrii večinoma veek meaec, ae zveMli ,da so delavci tako pričeli apomavati važnoet podpornih organizacij in ai sami pričeli iskati pomoči. Ko delavce pristopi k podporni organlMoiji je znak, da m je v njem pričela buditi zsvest in hrepenenj« po bolj-ii lmdočnosti, ki jo hoče doaeči s avojo voljo. To ps js, ksr jo de lavatvu najbolj potrebno, da ls-boljiamo družabni red. , Sodaj pa imamo nehaj novega m tiate, ki želijo priatopiti k na-iemiL druitva It. 344 Slovenake naroAia podporne jednote. Droit vo-ie sklenilo, da kdor pristopi k nalemu društvu do 31. dee. 1U23, plača Mmo polovico prtatop-nine .drugo polovico pa plača dru- 'ETi nimamo m napredna avoje organi zadje. Le tem, kjer se bomo delavei združili v avojih vrateb, bomo deležni avojih pravic Stopi«; v naie vrste in delujte s nemi stol in o ,ker — v slogi je moC. Imam tudi žslostno vest zs prijatelje in aorodnike, ds je premi-nula naša hčerka Lillian Kraina. Umrla je 28. oktobra 1923 ob Is-«tih ajptraj. v starosti Jest let rn osem meeece v. Pogreb ae je vriil dne 30. oktobra v Shebojrgenu. lil la je članica mladinskegs oddelka društva It. 344 S. N. P. «T. Iskreno zahvalo izrekam vaem, ki ste nas obiskali ob času žalostr Tako hvala druitvu m darovani krasni venee, lepa hvsls Antonu Debevcu sa lop iopek svežih cvetlic ter hvala vsem m udeležbo pogreba. Posebna hvala Johnu Drol-lu. Franku in družini Repenies, kakor tndi Josipu in družini Re-peniek. Hvala vsem. Dragi naši ne pozabljeni hčerki pa bodi lahka MiM-riška grude,S» - y Žalujoči oetali Joaeph, Ivana, atariie, Stella, Joaeph, seetra in brst. — Jos, Kraina. Willoek, Pa. Poročam slovenski javnosti, da je dne 2L oktobr* ob 10. svečer za vedno zaspal naš brat Mihael Morave. Mož je že več Čaaa tožil, da čuti ueko poaebno lumenje v glavi in zdravniki m lronitatirali, da ima nek izrMtek na možganih; kar je povzročilo; da je bil že preoej omračen na umu. Bilo je že vse urejeno, da oddajo brate Mofavoa v zavod za take, ko ga je Mdel po eni strsni mrtvoud. Vrglo ga je v posteljo v popolni onemoglosti Zdravnikom je bilo priporočeno, naj opustijo misel, da bi ga pošiljali kam od doma. Ia tako je ostsl doma, kjer je umrl. Pokojni Moravo je bil rojen v vaai Velike Loke, župnije sv. Lovrenc ne Dolenjskem dne 15. avgusta 1875. Star je bil torej 48 let. V Ameriko je prilel pred 21. letom ln večinoma preživel v tej naselbini. Bil je član našega društva it. 36 Slovenske narodne podporne jednote, član Slovenskega doms in član lokalne unije it. 1812 M. W, of A. Vse tri organizacije so počsstile spomin pokojnika ln mu položile krMne vence v zadnji pozdrav. Pokojnik zapušča tu Žalujočo aoprogo Antonijo, tri sinčve v starosti od 18. do 20. leta in hčerko staro sedem let, ena hčerka pa je umrla meseca junija 1.1. v starosti 11 let. Dalje zapuila pokojnik brata Franka v Broughtonu, Pa. Mogoče je ie vel sorodnikov, kar pa meni ni znano. Pokojniku naj bo lahka tnja zemlja! —- Anton Sotler.. ravajo graditi avoj dO«. Mdl pomanjkanja sredstev zidavo odložili, večina, ki vlada na rotovtu pa v to ne privoli ,.zato se laMjo med seboj. Rotovika gospoda je aploh proti temu, da bi Sokoli kaj zi-dali, a ti pa bodo vMeno delali kakor izjavljajo, čeprav dom potem ne ho tak kot bi bil lahko. Ker ee eploino množe velike zlorabe pri carinarnicah v naii drŽavi. bodo v kratkem vpeljali leteče kolone ,k! bodo imele nalogo ,da bodo kontrolirale vae carinarnice. Letošnja trgatev v vinogradih je po večini končana in ae je trgalo po večini ob . lepem vremenu^ ker bo letoinjemu pridelku v prid. Imeli bomo letoe precej in dobre-ge vinskega pridelka ,ki ne bo m-ostajalo za drugimi leti, samo to je vpraianje, ako ga bo mogoče spraviti v denar. Dsnes ae otvori tudi jeaensko redno zasedanje narodne skupiČi-ne. Prva točka je razprava o rednem proračunu za L 1923—24. Deluje se tudi na to, da se skle-ne med nemi in Avstrijo definitiv-na/trgovinska pogodba, kajti mi amo imeli dosedsj e to državo le provizorl|no pogodbo, ki se je od Časa to časa podaljševala. Prvi sestanek je določen na* 28. t. m. ns Dunaju« „ K;-' Poročila Iz Jugoslavija. > h..... Od naUh stolnih poročevalcev. 10 oktobra 19». — Najnovejše je zopet to, da m radikali kupili klerikslnega poslanca Gezo Štif-ferjs, ki je zastopal volilni okraj Muraka Sobota. "Prestop tegs dič-nega poalanca karakterizuje dovolj ,kakšni elementi so radikslci, Id m poslužujejo takih sredstev v namen ,da podaljšajo življenje svoji koruptnl atranki. Lepo Izgleda pa tudi pri klerikalcih, ker njihove mili zapuščajo ladijo; očivi-dno ni več ostsnkov, ker so Že vsi oglodsni. Pa pri nu je vse mogoče 1 Prsvlloma bi moral poslanec mandst vrniti stranki, a tuksj so ilroki pojmi, preko ksterih ae ksr preskoči. Tudi bivii tajnik klerikalne stranke za Prekmurje je nedavno prestopil v radlkalaki ta bor. To opažamo tudi po deželi, ds ksr v večjem Itevilu preatopsjo k radikalom .poaebno bivli komunisti. Sedsj pa m v nemalih zsdre gsh, kateremu krilu bi se prielo-nili. Ns sni etrani je AtefsnovIČ, ki m gs rsdikali spodili, na drugi pa akeijeki odbor s dr. Almsnom na čelu. Najbrl bo padel fttefano-vič, ker nima fondov, za dr. Až-manom pa atoji banka, ki eelo «t ver financira. Zadnjič amo poročali, da je ko-rolka deželna vlada razveljavila Pomanjkanje božičnih drevo«. Mew York. (Jugoslovanski oddelek F. L. I. S.) — Letos bo na trgu precej manj božič, dreves, rs-zun sko se bodo ljudje zadovoljili z kakim nadomestkom m borovce. Vzrok temu je, da je iestofiea držav proglasila kverantino proti u-valanju božičnih drevea in Mle-nja k New England držav, log te prepovedi je neki molj (gftKJ moth), ki M aedaj raspa-aue v New Bnglandu in povzroče bolezni tamolnjim borovcem. Molj leže svoja jsjčks pod skorjo teh drevM kjer M izvalijo v spomlsdl Po praznikih gredo božična dreveM navadno med smeti, in okužena stebla utegnejo rasU-riti ono nadlogo' do najbolj oddelčnih krsjev. božična drevesa, ki se raepeča-vajo, ao borovci, in njihova zaloga prihaja večinoma iz gozd of. severnega New Englsnds. Radi tega v državah, kjer je kvarantina v veljavi, bo občutno pomanjkanje teh dreves. Te držsve ao: Wisconsin, Michigan, New York, Pennsylvsnia, New Jersey in Maryland. Vzlic temn nI nikakega razloga, zakaj bi otroci ostali lstos brez božičnega dreveM. Celo v leh drŽavah je mnogo prav dobrih nadomestil m newenglandake borov-ee. V arednje-atlantekih državah je na razpolago velika zalopa amrek in ceder, ki m prav dobro podajajo m božično drevo. Država New York ima tudi svoje lastne borovce in teh je tudi v južnem Apslaikcpx pogorja. Božična dreveM tvonjo v nekaterih okrajih prav dober pridelek in borovce Mde v to svrho. Zlasti primeren za to je norveiki borovec, ke raste hitro in je jeko dekorativen ter uspeva tudi na redki prati, ki ni drugače primerna za poljedelstvo. Ali je Jugoslavija šla k Mu** Uniju v šolo? Bolgarij, je ultimat, da morajo med dru^ njene lete pozdraviti jugoslov£ rito zaatavo, kar n,j bo moril* Odškodnina za napad na vanakega atašeja v Sofiji, rga je eevede to etorila, kajti* ultimatom je stala jugoslovanska armada, kateri Bolgari nUo w Vlada, katero ima Bolgarija dt. nes, sicer ni vredna ,da J0 p,.« p^ voha — toda aalutiranje ustavi pomeni, da so vse buržoarn« Nia(le otročje. , ; i # * • # - Zadnji torek, ao zmagali repub. likanei, demokratje in kukluksi, i drugimi besedami kapitalisti'^ veraki zagrizenci. To je doka«, ^ Amerika napreduje kakor je tr». ba: po rakovo. a • • Stgrokrajelii listi poročajo, da so Italijani zaprli alovanske lju« «»o ustanovili socisli- tem U vagonov stvsri.ki jih tiho- riAkih pastavah, da iz nje pridno poiiljajo prihranke v eč hodili in slika hod* čega človeka, ki m najde v kamna, bo vzbujala veliko zanimanje metf zanamci. V tisoč letih bodo ljudje Še hodili, če ne za drugo, m j za zabave in telovadbo, pa naj ae v prihod-j njem tisočletju ie toliko vozijo h letajo po zraku. Kaj ps je tieočlet v življenju človeitvs! Ni*! Človek ima ie danea znake iz dobe, ki je živel večidel na drevesih, torejJ je več pleMl kakor hodil — »•dl te dobe je preteklo najmtfjl miljon let, če ne več. Znak i« td dobe je bolj ali manj izrezano sto- j palo od znotraj na obeh nogiLJ Ako ao je torej to znamenje vaakjl dan joga pleMnja ohranilo pri; človeku skozi miljon let, je nesmisel pričakovati, da izgubi flHj vek apoMbnost hoje v tlsoi letM Manj bo hodil, da, in manj frI žično delsl, sko pojde aedanji r»H voj mehanizma neovirano naprej, ampak tekal ¿kakal in pl<»«' * j tudi čez dvatisoč, pet in detf-l tisoč let —- in žalostno bi bilo, o« ne bi j Ker že imamo lepo navado «• zidati to in ono reč v vogtfj kemne, bi rajli ehranili sliko ko- i klukaa v kapuci in manki trsMJ harja s žskljem *Uta, ali Škofij! mitro na gUvL Zanamci l-ti let se bodo bolj čudili tem hnam is naie dobe barbarizma ksk* čemu drugemu. _ _ K T. I. iUli ianaki izšel ji niki od svojih malih posentev in malega flfietka. Ako se poveča italijanska izseljenska kvoU, te-da bo odprt ventil, da po njem odhaja naraščajoča nezadovoljnost italijanskega ljudstva proU faiiistovski vladi.j selbino. Moralo bi biti večje Itevilo členetva pri klubu ln večje se ni me nje ae klubpvo delovanje - Rojaki, treba je, da M bolj se eo. Poslnftujejo ae največ traaslt-ulh vlakov, da jim ni treba prestopati. Previjo, ds ns več mestih pa-r. j krti kar frče ven ls vagonov, •i V Ljubljani bi Sokoli, ki -Dobro kupčijo je naredili Helija s umorjeno italijansko razmejitveno komieijo v Albaniji. » ubite člane komisije je tahters» aki čaeopia tehte itiri funte. Svet 60 miljonov lir, ki jih jt tudi « boljem, ho tp ljudje Ata- biU. Od vaote je dela li biblijo in ShakMpeara. Amerika >ma najbolje polizobrežene ljudi ne avetu; to je dežela pot varjenja in izmišljotin. Dočim Amerika ni največja dežela na svstu, ima največje možnoeti. Ako Amertas krene na kri-, o p.,t .poj.le radnjc upe nje civilizacije krivo p^/» ljonov ljg (MM» dt j^^m rod bi nem onih 13 k| ? ' brez potrebe ubiti od itahjsMJ vojake na Krfu. iodbinsm eb»«" z.____t.__1-ii- U rials ItSSP članov komisije po je dal« 2 miljoni lir. Tako je Pr<;rrtfJ helija Od «rn rt • ....... 12 Orkov eelih 4« mlljon°v »■ • ko drago le ni aib^ ¡"^"Zl ga življenje v korist svo^ ^ prijeteljn v start ko general TeUit.i ki sKf°r< lelrje. \ 9. NOVEMBRA, 1923 PROSVETA KAŠELJ alajla1taiolj u odvrni ma«fo rtmA dober u C«M UlfllO OMUf. Vpralajt« po Ukarnah. RVKXA1 LD AND OlUf TABURI •r »r»hlad. «rtp« I« m odporno! pri fUvnboii vtlod prthbli. Razne vesti« mbmAki klbeikaloi pod peli movaxhibtb. BOŽIČ v »Url kraj. Ako talite poslati donar valim v »tiri kraj sa boftlfni prazniku, jas vradlm to sa vss, Mino poftljlt« avoto, ki jo miailta poslati tja, na msns. Plllu m pojasnila na i EMIL 1C19S, BANKIR p i 1IS Second Ava., Naw York , COLUMBIA. GRAMOFONE •4 $90*00 — $260,00. CAS LEPIH SPOMINOV JE PRED DURMI. Ta arasalk nk>j* 9rt Ts^afcs« dolleoet. 4« sa i kaki« donar ala» d*WU. aeoami ovoJUl aoi^eU»vpftJ«toljov to saaiuov « ota rt domortnl, kj.r j« vmIi »o uko »ali dar • hvolrlnooijo i« »ooaljoai Ako batots. da bodo taka darila pravalaaae la v rod« 4o«t«v. IJ ono, poUJito jih poU* p«s*e«o GLAVNO ZASTOPSTVO JADRANSKE BANKE. >HHMfM»MI#MIIM mmm PBTEK, 9. NOVEMBRA ia|3 0 koleri m Kranjskem Zbornik Matte« Slovenske OL rvesek M leto 1911. Sestavil Franc Kobal. (Dalje.) l'red kužnim mrličem je bežalo vse. Razširjal je tsko grozen smrad, da iiva duša ni mogla o stati blizu. Najeli so bri domači kakega pogumnega mola aa po-grebca. Prišel je z dolgim akom (šeleznim kaveijnom na dolgem drogu), da je t njim potegni! mrliča iz hiše In g* tsko tiral do jame, katero so izkopsli na vrtu za hifto ali pa na bližnjem polju zunaj vasi. Mrliča je potresel z živim apnom iu zagrebel. < Cesarske postave, ki so brsnle razirjenje kuge, so bile sicer ostre, a mnogokrat jih ni bilo moči izvesti. Za drag denar včasih ni bUo dobiti človeka« ki bi pokopal smrdljive mrliče . . . Kužna trupla so večkrat ležala nepokopsna po polju in goščah, da so ja trgali psi in divje zveri, ali pa so gnila, tedne in mesece po zapuščenih hišah ,., Na določenem krsju zunaj vasi so bile izkopsne jame, ksmor so vča sib privlekli več mrličev naenkrat. Na blagoslovljenih pokopališčih, ki so lelšla takrat 6e navadno o-krog farnih cerkva ,kužnih niso smeli pokopavati, da hi se bolezen še huje ne rszširila med ljudi, prt-hajajoče v cerkev , . . Kadar je pretila deželi kuga, razglašali ste duhovska in . deželaka gospoda razno ukaze za nje od vrnitev (Cerkvene oblasti ao zapovedovale) molitve in sprevode in .,. zvo-nenj« po vseh cerkvah z vsem zvonovi . . . 8e dandanes zvoni o oedmih zjutraj *t velikim zvouo pri vseh cerkvah' po Kranjske (zoper kugo) . . . Cesarski t i zoper kugo so se opomini k molitvi in po ___ — ljudje nsj gredo k spovedi, da se opero velikih grehov. Poleg lega jo poatsvs velevala: Ogni se prej ko mogoče od kuge napade-nega in beži iz okužene hiše! Vsled tega je bil pregovor med*ljud-mi: Če gre kuga v deželo, kupi si psr močnih čevljev in beli tako daleč, da se ti strgajo podplsti. Pleraetniki so res bri pobegnili iz mest in se pozsprli po svojih gradovih, kamor uiso zlepa spu- stav čenjali »o enci stili tujca. Ca ae je gradu bližal berač proeit milodara, streljali ao nanj, da so ga od podili (Prav tako pred kugo, belsli so ljudje tudi pred kolero in to le eelo v 60. letih proMega stoletja; ne toliko naši ljudje, kakor Italijani, pri katerih so celo zAravfciki z begom trgali podplate. Op. pis.) Pač jih je mnogo zapustilo grelna pota, ko je okrog in okrog trgala na vrata črna smrt, ali nel^sj hudobneže v je tačaa kar zdivjalo^ da jih je morala svariti goepofsa Zadnje ure, eo menili, morajo vto* piti v samopainosti in pijančevanju (zlasti ob koleri, ko so zdravniki priporočali, naj nkiva-jo vino, in dajali nekakšno licenco za popivanje. — Op. pis.)" Tako Koblar. Gospodska je spoznala, da proti augi ni sredstva razen obrambe. Zato je določila (Glej: Vrfaovee, Die Pest in Laibaeh, Mittheilun-gen d. Mus. Ver. 1899) posebne "provisoree sanitatis", ki »o ime-1 po vsej vesti skrbeti za to, da se razširjenje kuge čim najbolj za brani ali vsaj omeji Podeljene so jim bile vse tozadevne pravfee, nasprotno pa so bili tudi za vse svoje korske odgovorni. Njihov posel je bil nad vse težaven, ker se jim je bilo boriti z dokaj trmastim občinstvom, nevaren pa tndf, ker so bili vse bolj nego drugi ljudje izpostavljeni kugi. Kako eo morali paziti na to, da kuga ne prestopi deželnih, okrajnih ali mestnih mej, smo že videli. kužene hiše so zaklenili, klju-pa spravili. Če se je bilo bati, i stanovalci v takih hišah e^dkrle poizkušali priti z oeta-im svetom v dotiko, so jim hišo zsgradili z visoko leseno ograjo. Da bi taki ločenci ne ginevali gladu, so jim hrano, pa tudi zdravila dona^ali posebni, od gosposke na-ani "doiiašalci". Donašali v posebnih košarah, ki so jih po vrveh sprejemsli skozi okns. Zdravniki, donsšalei, po* grebci, Mploh vsi» ki so rsvnali s kugo, so na svojih oblekah imeli prišite daleč vidne znake: bele velike križe na roki ali na prsih, tako, da se jih je lahko vsakdo že od deleč izognil. —• Posedanje po pivnicah je bilo strogo zabranje* no. — Ker so se jih bali, so berače šiloma izganjali, ravnotako krošnjsrje. Prepovedano je bilo razpečevanje sadja, pobijali so mačke in pee kot nevarne ftiritelje kuge, odstranjevali smeti in po cestne odpadke in ostro zapoveda-li rejo prašičev po mestih. Pravega seveda niso sedeli z ukazom, da je vsakršno mrhovino pokopati daleč zunaj selišč ali pa jo vreči vodo! Pa kdo je mislil tiste dni, da se kulna kal tako dobro ohranja v vodi in da je voda ne varna raznašalka kužnih bolezni! Na tak način torej in*po takšnih navodilih ao ae podlctšnikj sv strijskegs eesarja, kakor nekda, njihovi predniki zoper kugo, iz prva borili zoper kruto neznanko, ki je L l&ft. * ruekih planot sem prodirala globlje v osrčje avstro-ogrske dršave. Poznali ao pac njeno taktike, niso pa poznali njenega orožja, vedeli so, v kakšnih okoliščinah napada, da mori strs-hovito, ds se pojavlja skokoms ,da aieer ni prav isto, kar je kuga da pa ji je, kar ae tiče žalostnih učinkov, preeej podobna, da je na Ruskem že, nekaj časa kakor doma in da. ji pravijo cholera-mor bus, nihče pa tedaj ni vedel nič gotovega ne o bistvu nove moril ce, ne o sredstvih proti njej. Navzlic temu je. vsakdo gonil avojo, modrijanov, ki ao, dasi niso rede i ničesar, vedeli vse, je bilo na vseh koncih in krajih polno. Zlasti so se razčeperili zdravile!, ki izvečine niti niso »bili itučeni zdravniki, ampak navadni maza-či, kakršne je država le prersdš nastavljala, ker ao ji alnžili za mu e denarje. Tem se je zamalo zde-o, da bi oni o koleri ne vedeli ni česar, pa ao ae postavili in v svet spuščali modrosti, da bi se človek zjokal nad njimi, če bi ne bile ta ko amešne. Pravioi na ljnbo pa treba zabeležiti, da se je tiste dni tudi marsikateri zdravnik grdo zarekel. Če je izpregovoril, ker so ga eilile tedanje razmere, mn nc zamerimo, zamerimo mu pa, 5e je govoril zgolj iz nepoučenosti ali eelo iz koristolovstva. Kolik vtis so 1. 1831. in naslednja leta napravljale vesti o koleri, npm z veščo roko opisuje dr. Florijan Sentimer v svoji l 1836. izišli brošuri "Die Cholera heil-bar". (Ta dr. Florijan 8entimcr je bil Iz Kranja doma. Rojen kro? L 1785., je avoje študije 1. 1804 dovršil na ljubljanskem lice ju, 1. 1805. pa je preatopil na dunajska medicinsko fakulteto. Kaaneje je Visoška kronika. m HI—......... .......«pe— DR. IVAN TAVČAR. faalje.) Kmalu nato je nspočil zame najhujši trenutek zapuščenega življenje, ki me je pozneje preganjal pri svitletu dnevu ter me budU iz spanja divjih sanj. Popoldne sva prišla z materjo iz Loke. Že na brvi pod visoškim domom sva čuls vpitje jeznega očeta. Bil je na njivi, kjer mu niso dekle nekaj po godu opravljsle. V največjem strshu je mati odšla v hišo. A jaz sem obatal rsvno pri kleti ter takoj opazil, da so bila vrata priprta. Ko je oče v jezi odhronel.na polje, je pozabil vrata pri kleti fca-preti, kar se ni zgodilo ne prej, ne alej nikoli. Kot atržek sem švignil v mračni prostor, kamor lue je gotovo aam satan vlekel proti volji moje bojazljive duše! Najprej mi je udarila mraenoat na oči, da moj onemogli pogled nI razločeval reči od reči. Ali privadil sem ae kraja in takrat sem opazil na nemarno skupaj nsatlsni postelji črn, železen zaboj. Bil je zaklenjen in a svojo ročico gn niti premakniti nisem mogel, dani »ejn to i>oskušal. Pot mi je žalil obraz in telo, da m-m že hotel pobegniti, ker ae mi je dozdevalo, da preži name v temačnem kotu nekaj grozovitega. V tistem tre-nutku ae*je prikradel od nekod aolčen žarek — Uog-sodnik gs je poalsl, da bi udaril grešnika v lastnem otroku — ter zwijsl «kozi mrežo pri oknu, ds ae je na temni ilnatl zemlji pred mojo nogo napravila »vitla lina. Sredi lise jo ležalo nekaj rumenega. Jezus in Marija! Ko acm a« •klonil, tičal mi Jo v roki eekin. rinnen beneški cekin! In zopet aem nt si pred prodajalno v Loki ter gledsl ns svltlo okovani »amokre*. ki je bil tisti mah ieljn vseh mojih otroških lelja. V najboljšem premišljevanju, kako ai hočem kupiti ponosno orožje, je pograbila železna pe»t uiojo roko, v kateri sem ntiaksl beneški densr. Kakor bi zašel v past, tako mi je «tiskal oče ma-lo ročien. ds aem kar čutil, da mi ns dlani aili ce-kin v kožo in meso. (Ve se je bil vrnil v klet, ali v svojem samaknjsnju uUem opazil njegovega prihoda. 7. deanleo ae j* oklenil moje rok«-; a levico ps je pogrsbll cunje ter jih nametal na za-boj. Moja roka ae je tn%la. ali tudi očetova pest ae je treals, ker gs je morila najhujša jrze. *M>ia. volo!" je aakričsl. "li %e vlačiš okrog poateljc očeta, ki ti daje jesti In piti!" Potegnil me ia rs *abo in niti aa trenutek ni i/pu*til moje roka Zunaj je s težavo iavlek.l ključ ler te a večjo ležavo zaklenil s aji m vrata od kleti "Kraati si hotel!" Kri mu je napolnila ohrai iu iz njegovih mM j» bliskalo» flUMB pal*< 1 groie Jokati, kar ji starega š« Imlj raakaefl.. po - nnpmeeh me J* hlekel v %ežo. ia vele v hišo m k miri, a katere an »e dvigu,le muhe v tolpah. (VI® aobo je oboe tale aolnre, da ae Je Urila bel. nfUi m rui KH -t kasti «trop nad njo. V tem žaru je ugledala fnoja trepetajoča doša križ v kotu in na njem belo podobo Odrešenika v trnju in krvi. "Krlatus, pomagaj!" sem zastokal ter skušal izviti roko iz očetove pesti. "Hudič ti pomagaj I" je zarju! ter mi pritisnil ročico^t mizi, da so odnehali prstki in da je odletel cekin izpod njih, kakor odleti zrno iz klaaa, kadar ae mlati žito na podu. 1 n'.,Krtdel ,v°jcmu letnemu očetu je kra- V megli sem videl, <]a »o se mu penila usta. Jaz pa sem ihtel: "Oče, ue bom več!" "Ne boš," je zakričal bripavo, "bom že skr-bel, da ne boš!" V tujem jeziku je nekaj zaklel. Z levico mi je skupaj stiska) štiri prste, tako da se je samo mezinec nahajal na mizi. ln tedaj se je zgodilo! "Da si zs pomniš, kdaj si kradel!" 8 temi besedami je pograbil furlansko ostro sekirico, katero je bil nekdo pozabil na atolu. Zamahnil jo z njo in mi odaekel polovico malega prsta, da jo poroeila kri v gostih kapljicah mizo, kakor da je padal rdeči dež po aji. Zasukalo se mi je v glavi, zavrtela sta se okrog mene miza in strop in Kristus v kotu. Ko sem se zavedal, sem se zvijal na klopi in ubogo obseksno ročico sem sthkal med nogej srajčica, obutev in nogavice nad njo — vse je bilo krvdvol V hiši se je bila nabrala družina. Mati je slonela pri peči ter padala iz omcdleviee v omedle-vico. Ko je začula moj jok in očetovo kričanje, ai jo ravno apletala lase. Z rszpletenimi lssml je torej prihitela v hišo in sedaj je omagovala pri poči. Ksko so Žo bili sivi ti lasje in kako je bil prepadel njen obrez! .1 Dekla Mica je namakala predpaanik v loneu ter brisala z njim mater po čelu in licih, da bi jo spravila k življenju. Mala dekla in volar sta glasno molila. Paaftr Tonček pa je tulili kakor bi ga kdo z brezovcem tepel. Oče je še vedno etal pri mizi in tiščal sekirico v svoji deanici. Hlspec Lukež, o katerem se je govorilo, da jo bil z očetom v nemških vojskah, je stal brez atrahu pred njim. Gledala sta se kot dvs grads, oko v oko. Oba mogočaih udov, ia moč sta imels, kot jo ima v plug vprrlena živi. ns! "Polikarp," je ukazal Lukeš oatro, "deni jo ta rok! Bog nama grehe odpusti: otroke «ao morili po Kvsbakem in po 8ak*onekcm, — tukaj jih ne boš več I In še eelo ne, če so bili rojeni ta tvojega telesal" • , ? j«^npaotiU v krik, brat 4urij pa je leial na tleh ter se valjal ondi v joku in stokn "Položi jo is rok," je ponavljal Lukež, "si. rer ae ti s silo uprem ia naj si desetkrat moj go-apodart Kdo ti je pomagsl takrat, ko ti je hotel glavo razklsti švedski kiraairf Kdo mu ja pre-vtirlil vrat. da si ostal pri življenju T Na to misTi, l»a bodi čISvek in ne živina. Polikarp!" Pn tuli ¡T;«'I j, tigri oOc sekirico poj kW dvignil obe roki. pritisnil ja h glavi ter pri tem pobegnivC Iz hiša tale grozno in grfo aakriča», ds na vem. ae. || i« kdaj poeneje slišal tak krik. (Dalja prihodnjič.) M«dii ii v Heidelbergu in prišel y Pariz, kjer sf je kot polkovn zdravnik pridrMK Napoleonov "veliki armadi V» katero etroit ' dve tretjini ali pa vsaj večja po-'čmM ne veTkje * a ' ^ ^ lovica. - Po vseh družbah in raz- bi izvedel ta JJ" H košnih dvoranah, po yseh goetil-aieah in /^anjarnieah >n nič manj po vseh..........h /HjifF " nekako razjarjeno?stjo alf* besu o« t jo za vprahanjeui, kakšna je pravzaprav kolera. Najsi taAumirajo bolniki iH>VM*li v velikem številu, vendar ne govore o ničemer drugem nego o čudnih posrečenih zdravljenih. . V ' (Dalje prihodnjič.) "g VB ' društvenih razmer. R0j,k.| «im, ako kdo ve za „^ zlov, da mi to javijo, ,U * w mi sam. pojavi , Matt Cibaiek, P. 0. box 7B Domače prekajen klobase ZA KUHANJE PIVA DOMA sladkor oskuHite te, da jo doma pri nas, le najboljši -'in najee-je tndl sbirko iodov, imamo v za in vse di in se pret___, kuhani vedno UfefeflK. Dobiti . _____ steklenic in raznih loncev, Hd. Mi vam dostavimo naročilo po polti, točno v vse kraje. Grocerijam, sladčičarjem ia v prodajalne železnlno damo primeren popust pri večjih naročilih. Pišite po informacije na: FRANK OGLAR, 6401 Snperier Avenuo, Cleveland, O. Izdelujem ln razpošiljam fin. m in nrekaieno meao. Jamclm meja roba prav« delikatem ^1 idUa. Poáiljam od 5 fu«¿L* narcc C. -, - --JJam od 5 funtiiv w ej. Cena 85c funt, poštninT j JOSEPH LESKOVAR O. L «10-14th »treet, Ssoine, Wis. POŠILJANJE DENARJA ZA BOŽIČ BWPmw Gotove tndl lotea ae Aodele pe-aablll svejaev v atarem fcej«, temveč jim Udete poslali primerait denarni dar aa boMčne praenike! S: - - N^a kaaka i« okro.Ua vM fa kede »Jene MUm p», šttjetve ki.ro fa. točno dostevljoao prajomnlkem. »rnjer Ukko peiliome POTOM POSTE hi POTOM BRZOJAVNEGA PISMA. Denar pealen poto* Ma Je la-peajemnilm ae ajegovl da. o«tl Wee vaakega oWWKka DOLARJE V JUGOSLAVIJO CÎÏjlMî** pm%*m M ~ _ ____ t —»■■-«• « ■ «r najia aai ea vaja j| braja, pateas la Ahm sto naaseajeal daMU le alarega »ta krajo. r~h»nils SLOVENSKA BANKA Zalcrajâak & Cešark. y» Stà Ava^ New Yoeh. N. V. Mi*.« a Nad 100 Harmonik • T fW ' \ Potrudil sem se, da sem preskr-bel našim harmonikarjem dobre in za-nesljive harmonike, ki so po- delu ln glasu enake drugim najboljšim har-monikam, a kljub temu so moje harmonike, ki nosijo ime "Drava", od $25 do $50 cenejše kakor druge. Na Vas je sedaj ležeče, če bodete še naprej plačevali za harmonike več kakor je treba. I V zalogi imam sedaj nad 100 raz-novrstnih harmonik in sicer: L "Drara harmonike aa izurjene igralce. Trivrstne In štirivrstne, ¡}va-krat in trikrst uglašene, štajerskega mškega) in kranjskega modela. (ne Sedanja zaloga "Drava harmonik je ▼ marsičem boljša kakor so bilo dosedanje. Cena teh harmonik je samö od $50 do $70. 2. Harmoniko aa začetnike in manj izurjene igral cot dvovrstne in trivrstne, dvakrat in trikrat uglašene, z ravno in stopnjevito igralno deščico. Cena teh je $16 do $40. r - S. Harmonike sa otroka: enovrstne in dvovrstne, dvakrat in trikrat uglAŠene. Cena $4.75 do $22. 4. Piano-harmonike z imenom "Drava", pri katerih so melodijske tipke enako urejene kakor pri klavirju (plani). Te vrste harmonike se lahko smatrajo za harmonike bodočnosti. Jaz jih prodajem po $75, po 8100 in višje. Izdelovanje in popravila harmonik: Nudi se Vam moderno urejena delavnica za izdelovanje novih in popravljanje starih harmonik. Druge Muzikalije: Slovanske grafofonake plošče vseh izdelkov, kakor Columbia, Victor, OKeh in importirane plošče dobite pri meni. Grhfofone raznih vrst in izdelkov Vam nudim po izredno nizkih cenah. % Godbene in orkestralne inštru-. mente, kakor vijoline, klarineta, komete, saksofone, bobne itd. dalje inStrümente, kakor kitare, toitre, mandoline, bandže itd., dobite pri meni ceneje kakof drugod. Novi cenik s slikami. Izšel je moj novi cenik z mnogimi slikami harmonik in drugih-inštrumentov, kakor tudi drugih predmetov moje trgovine. Ako ga še nimate, pišite ponj in omenite za kaj ae najbolj zanimate. Garancija« Z vsako harmoniko in drugim inštrumentom pošljem posebno garancijo. 4 rjrJOfJÄfpi]nOHiirn^f—jrnnrinnmrii—lrnf_innr"if ~ Dalje imam v zalogi tudi: 1. Import i ram tobak za pipe in cigarete ter porcelanaste in lončene pipe z dolgimi cevkami. 2. Improtirane cigaretne papirčke in cigaretne hilze. 3. Importirane pristne slovenske orehe in posušene gobe ter razna druga jedila in jedilne dišave in primeai iz atarega kritja* 4. Importirana Knajpova zdravilna zelišča itd. Pišite za poseben cenik o teh predmetih. JOSEPH VOGRIC BOX 8, STATION D-NEW YORK CITY " Kaj pravijo moji dosedanji kupci harmonik: Cale. Cenjeni: Dam Vam na sneaje. da sem »PrfJ,J harmoniko s katero sem nedovoljen in so Vam r.ahvaljuje«u Mike aarrtlch. Clarldco, Pa. Mr. J. Vegrlč: Dam Vem »odet. da se« «vr* Jel naročeno karnteniko in sem prav »adovoljen s nJo. „ 1 John oarwss- Haavaravillo, Pe. Spoštovani: 8e aahvallm aa P»«'«''"*^ nlko, a katero aem aadovoljen. Ostanem Vaé prijatelj ln Vas tu« drugim priporočam. Joie Valant Cealtoa, OU«. Nasnanlm Vam, da sem sfiejel >rmonlk« » »Vam sahvallm rnajo. Fino harmoniko ste ml poslali; isem J** voljea s nje. Priporočal bom rojakom, da naj harmonike o* V* naroče. , ^ Jofcnsiaaa, Pa. Cenjeni: Naročene harmonike sem «prtjsi » Mm prav "eofriden" s njim. Imajo lop gina in tadi l*P» » * '1« ione. ^ r * j^b Kapotnii- ptttsiar«. Kana. Dear friend; I reeelvod the aecorteen s woe aya .pin n| with it. If an/bad y «anta a harmonik« I « .t£Lí¡? if S»t H from yon. Ye handle No. 1 fa«^» tub ____J^Hne** iaht Um/Wenld' be so "fine. " ' " Vrânk Di^"^- . PedeeatPa- Dew air, * want to let yea know thet IlJ¡« Imemenfa and I am well pleased with R. I did n*t M get anak a fin. h«imonika. I Ihsak S— SSM W P"^* ' Iflklšu« , Te se-----—— •------ ---* —-n- ^ nekatere lamed Številnih priasmvalnlh ii W sem jih .prejel