Štev. 237
TRST, torek 24 avgusta 1909.

Tečaj XXXIV
— IZHAJA VSAKI DAN —
kadi ob Mdeijab bi praznikih tb 5-, »b ponedeljkih ob 9. iJ»tr«J-roaamfine itev. m prodajajo po 3 nvč. (6 stot.) ▼ mnogih
frokakamah v Trstu in okolici, Gorici, Kranjii, Št. Petru, ^•etojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdov-Kini, Dornbergu itd. Zastarele S ter. po 5 nvi. (10 stot.). «*LA8I 8E RAĆHJNAJO NA MILIMETRE T širokosti 1 kolone. GENE : Trgovinske in obrtne oglase po 8 st. mm, smrtnice, zahvale, poslanice, oglase denarnih zavodov po *• rt. mm. Za oglase v tekstu Usta do 5 vrst 20 K, vsaka r>«da\jna vrsta K 2. Mali oglasi po 3 stot. beseda, naj-**aj pa 40 tftot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprav« ^Sdiaosti". — Platoje se izključno le upravi „Edinosti".
Glasilo političnega društva „Edinost" za
V edinosti
Primorsko«
je moč I
—- NAROČNINA ZNAŠA
■a vse leto K, pol leta 12 K, 3 mesece 6 K; na mi ročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira. Varaialma m MSaljsko lsdanj« „EDINOSTI" stan* : m*
—«—— lata« X 5-20, pol lata 3 SO ▼si dopisi se pošiljajo na uredništvo lista. Nefrank*-
vana pisma •• ne sprejemajo in rokopisi se ne vra&aje Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista.
UREDNIŠTVO: ullot Giorglo Gaiatti 18 (Narodtrf do») Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA.. Lastmik konaorcij lista „Edinost". - Natisnila tiskarna konsorc^ja
lista „Edinost" v Trstu, ul. Giorgio Gaiatti št. 18. PoStno-hranUnitnl račun IL 841 652. TELEFON št 11-57.
Brzojavne vesti.
Preosnova minister stva ?
DUNAJ 23. — Iz krfičansko-socijainih krogov javljajo, da bodo zahtevali ti v sluča;u j-recsnove Bienerthovega ministerstva širje zastopstvo na vladi. Zthtevtli da bodo, da pride na mesto ministra jamih del dr. Fochs, & ?a pravosodno ministarstvo sedanji predsednik dr}, zbora dr. Pattai.
Vsekako se sme z gotovostjo sklepati, da pride v kratkem do preosnove v ministarstvu.
Diner na Čast angleškemu kralju.
MARIJINI VARI 23. — Okrtjni glavar princ Lehtenitein in soorrga sta d&la danea v vt-ltH dve rani hotela Kli'gerca čast acg]e-Šr< g i kralja dsner zt 28 eseb. Dkeja «o ae udfl-žili med drugim grofica Stt finija Lor<y£j, frr	poslanik Ccozier, arg'ežii poslarik
C**wright s soprego. kakor tudi člani kraljevega spremstva.
Nezgoda % zrakoplovom.
MAISON LAFITTE 23. Vodljiv zrako-plov B?yard2 Člement }e zedel; ko se je hotel spustiti ob 9.30 predp. tla, v nek brzojavni drog. O'oi je bil redi tega raztrgan ia zrakoplov je padel v SeiLo. Tri v zrakoplovu se naba ajoće osebe, ki so cst-la nepoškodovan, io priplavale ti kra u.l
Delavski nemiri v £*ittibnrgu.
PITTSBURG 23. Včerai so ee tukaj »poutaa štrajku;oČi delavci. Puntarji so, na* bujfkfiai od svojih žen, napadli Steel Car C«m.!ary ter jo oblegali. Poznani vojaki so utabah ia aretiran mnfgo delivcev. Neki sednik, en vojsk ic trije inDremci so biii u oni, 20 oseb je bilo n-njenib, mej temi mnogo smrtno.
Turčija.
CARIGRAD 23. List „Sabah" porota, da s j turške čete porazile u^tašice rodove v Jem^ru. Uatai; &o Imeti veiike izgube.
CARIGRAD 23. Miciiter vo.ine mornarice je izjavit, da ostane turška fl)ta toliko ča-<i 7 Karpstcsu, dokler no postane položaj na K:eti povolien za porto.
Za turško vojne mornarico. — Požrtvovalnost turških častnikov.
SOLUN 23. V mladoturških krogih se de>. živvhno propagando, da bi se začelo na bimti denar za osnut'e flote. Centri ki garci-zije Soroviš so izjavil', aa »o pripravljeni darovati v ta namen skozi 10 let veako leto plačo enega meseca.
Umori in nasilstva v Makedoniji.
SOLUN 23. — V Makedoniji ae mEOŽe slučaji umorov ia ugrabljeni. V Vodeni je bJ te dni 1 ud »ki shod, ra Katerem se je protestiralo proti slabesti viade, katera se jo uo-z^ala, Laj stori koa?c neprestanim hudodelstvom in umorom.
Boji med Španci in Mavri v Severni Afriki.
ME LILA 23. Kubiii so prodrli do Sidi-muie ia s<» napadli neki transport. Ranjenih je rredem voiakor e^kerte.
PARIZ 23. Kakor je „MatinM zvedel is Mriile, je lomilec torpudo? ,Terror" na svoji ▼cžu i v Melilo pri rtu Ties Forcas trčil akupBj z neko k&bilsko ladtjo ia se težko po-Ikodoval.
Orožna eksplozija v plinarni.
ŽENEVA 23. Pcpoludae se je ▼ čistilnici pHoa v l ftstci plioar.i pripetila silna eksplozija Ea kilometer na okoli to biie razbite vs*i Sioe. Do 8. ure z*ečer »o spravili iz-pod ra *a in sedem mrliče* in 15 raujercev, ki so pr ^co rtzai&aarieiii. Vsrok eksplozije ni znan, Posičp e je popolnoma razdejano.

H. H. — Novakov:
Student Nace In nlesooa Anka.
fŽaLostaa zgodba iz žentroike fare.)
„Počitnice se bližajo koncu, kajneda, gospod Nace ?No da, kaj se hoče: Čas beži, kakor da bi bil obsedenje skomignit učitelj z ramami in izpraznil č&So.
„„Da, da, kakor da bi bil obsedeni... Zdi m mi, da sem prišel Bele včeraj demov, in utri maram zopet stran... Komaj sem se or:l, komaj sem se zamislil, in že so moje (O zopet zavezane, moje misli spet ukle-n ene... O, dobro dejo študentu počitnice; kfckor lek so, kakor hladilozaboboal je N;uce s prsti po mizi in molčal...
„O — kakor lek so, kakor hladilo!... Prav imate, gospod Nace !... Na vaše zdrav e !"... dvignil se je učitelj in trčil z Ntcetom in na to je trčila vsa družba...
Požari.
ŠT. PETER NA RRA8U 23. V6eraj je v Trnju pogorelo sedem posestnikom vse, ■eno, žito, vezovi in tudi nekaj presičev, — Doslej še ni znsno kako je nastal požar. Ker je pihal močan veter je bilo sredi vasi takoj sedem hiš v cgnju. Da te ogenj ni razširil dal-e, se je zahialiti domačinom in gasilcem iz Št. Petra, Slavine in Zagorja, ki so z naglico prih teli gatit.
MEKSIKA 22. Semkaj je dospela vest, da je v minuli noči razsajal v Montereju velik požar. Ves srednji del mesta gori. med poslopji je tndi brzojavni urad. Rsdi tega je zveza z unanjim svetom pretrgana. Sumi se, da je bilo zažgano iz političnih razlogov, ki to v zvezi 8 tamošnjim guvernerjem Reyea«.
MEKSIKO 23. Preiskave so pokazale, da je požar v Montereju nastal viled hibe v električni napravi. Požar je napravil škode 1 in pol mil. dolarjev,
DECATUA (Illinois) 23. Včeraj je na pravil požar v trgovskem delu mesta veliko škode.
NEW-YORK 22. V angležki Kolumbiji gorijo gozdi, pogorela je tudi že neka vas.
Praga 23. Srbski minister za unanje stvari M!lovono?ič je prispel semkaj iz Kai-lorih 'ari.
Kostnice 23. Grof Zeppelin ie zapustil boln'šflica in se Še danes poda v Friedr.chs-hafen.
Slou. akad. fer. Mvo „Balkan" o Trstu
(Dalje.)
Tem kričečim razmeram treba napraviti konec, izpozn^ti morajo naši krogi, da pri vedno ra&toči naroeni s'o^enski masi brez zadostnega števila nteliget cije ni mežno odolati mogočnemu navalu italijanske inteligencije in itahja:)*kegu eleme nta, ki hoče poplaviti vso P.imorako in p;tap:ti caa v n«m tujem merju. N-^Si kregi vedno tožijo, da so preveč obremenjeni z narodnim dekm. Spoznati morejo tor&j vožnest akademičnega naraščaja in se pobrigati za njega. Svoječasno potrkama n& primarna vrata za podpera dijakom in upamo, da nam no ostanejo zaprta.
Voditi hočemo tudi natančno statistiko slovanskega visoke šolskega, kakor tudi srednje- in ljudskoiolskega dijaštva v Trsta in okolici, da imamo tako natančno pred očmi, kaj smemo in kaj maramo zahts* vati od oblasti na šolskem polj^. Informirati hočemo sebe in za tem širšo slovensko javnost o r*2merab, ki vladajo na zavod h. ki jih pohajajo Siovani 7 Trstu. Zahtevati ha-čtsaa posebno od nsš^ga bodočega poslanca v državnom zbora, da nam pribori »tavanske šole aa slovsntke dijake, začasno pa številu glovui&kih dijakov na tržaških šolah odgovarjajoče število učiteljev in profesorjev, ki naj se jih tam namešča, mesto sedaj tu vladajočih pangermanskih učiteljev, ki spadajo v svoje aJpsfce in sudetske gore, ne pa sšm.
Kakor visokošolci še posebno pa hočemo ob primernem času dvigniti svoj glas za najkulturnejšo zahtevo slovenskega naroda : za slovensko univerzo, ki naj se dvigne v našem kulturnem središču, v beli Ljubljani. Kakcr tržaški visokošolci pa moramo odločno nastopiti proti temu, da bi se zgradila v uašem mestu italijanska univerza izvzemši en edini slučaj, ako bi na mreč poleg italijanske
*) Nekateri, ki so pristopili v početkn drn-it tu, nito bili — zbog vladaj očik razmer — niti dobro zmožni slovenskega jezika.
Koi'kor kapljic, toi' ko let. .
Slovesno je šumela pesem in vsi so stali m držali kupice v rokah, —
Družba je zopet posedla in učitelj je prijel svojo gitaro, ki jo je bil prinesel s seboj in zabrenkal nanjo... Tiho so zadrhtele srebrne strune, otožnosanjava melodija je zaklila pod prati gospoda učitelja in hipoma je postalo vsem nekam čudno p?i srcu... Nekaj tihega in skrivnostnega se je vzbudilo v slehernem, in komaj se je vzbudilo, že se je izlilo v dolgo vrsto sladkih čustev... in uči tel; je bre&kal... Sedel je naproti Aaki in njegovi dolgi pegledi so objemali njeoe velike, sanjave oči, njene polne rubinaata ustnice... in čudno je bilo Anki, ko se je srečala z njegovim pogledom: kri ji je šinila v lica in vsa je vstrepetala.,. In Naoe ae je ozrl po učitelju in njegovi gitari, in osrl se je na njo, trepetajočo in vso žarečo v lica, ia temna slutnja je preplela njegovo dušo...
Strune so obmolknile in učitelj je odlo-
zrastla ob enem tndi slovenska „A Ima Mater".
Cilj vsakega pravega poštenega Slovenoa nai bi bil: da deluje na osamosvojitev slovenskega naroda, to je, deluje na to, da slovenski narod socijalno privedemo do ogleda, kulturno dvignemo do enake stopinje kulture z drugimi narodi, poli' t i č n o mu priborimo popolno enakoprav noBt, a gospodarsko popolnoma osamosvojimo in napravimo neodvisnega od tujega kapitala. Kakor dijakom bi nam pripadala predvsem druga naloga, t. j., da pomagamo narod kulturno dvigniti, Vsaki razumnik n&j bi skušal da njegove posebne zmožnosti, nje govo znanje basne vsej njegovi okolic*. Slovenski dijak naj v tem smislu vrši eno glavnih podrobnih del. S tem bomo prispevali k večji izobrazbi našega naroda, a ob enem vzbujali ▼ našem ljudstvu ve če razume vanje za socijalna, politična in goipodartka vprašanja. Sicer pa smatramo za svojo nalogo zunaj društva zgolj kulturno delo. To naj bi obsta;alo poleg navedenega po drobnega dela vsakega poiamičnika v j a v nih predavanjih io snovanju j a v nih ljudskih knjižnic. Od vseh za vednih rojakov pa pričakujemo pri tem našem delu najizdatnejSe pomoči; moralna ni nič manje važna n?g<) dejanska. Javna predavanja — to vemo — nam bodo v početku delala težave, ali dejstvo, da je že maraikteri slov. dijak predaval svojemu ljudstvu in da število takih predavateljev posebno v zadnjem času vedno bolj in bolj narsšča, nam svedoči, da to ai nedosegljiva naloga, ia upamo, da ji polagoma tudi mi postanemo kos. S predavanji, ki jih hočemo imeti najprej v svojem krogu, se hočemo medsebojno izobraž? vati in i»t?dobno pripravljati se za javna preda ranja.
§ 4. naš-h pravil se g!asi: društvo je nepohiičao. Pač nočemo kakor državljani, ki bčmo pozneje v 87«:tu poklicani tudi k jav ntmu de'u, v rojem krogu akademično razpravljati o raznih političnih prašanjih, sicer pa nam je politika znotraj dru štva — na zunaj pa popelaoma — tuj ».
Slednjič hočemo omeniti Še nekaj, kar je z ozirom na tržaške razmere gotovo na meitu*) : Mi bomo tudi zvesti čuvarji našega jezika. Razširjati in govoriti ga hočemo povsedi, zahtevati hočemo od vseb, bodisi privatnikov, bodisi oblasti, da istega spcštujeio. To naj bi bil poleg neizprosnega in vbtrajnega boja za slov. ljudsko šolo v Trstu, na katero bi moral vsak zaveden Slotenec vedno in vedno misliti, vsakemu tržaškemu Slovanu, in torej tudi našemu društvu in njega členom, vrhovno narodno načelo.
Cilj, ki si ga stavimo* ni lahek, ali j e dosegljiv. Malo nas je, zato je vsaki prepotrebsn društvu. Zato se moramo vai složno, čvrsto in na7dušeno poprijeti dela in tako zasijejo nam in našemu narodu lepši dnevi*
Draštvo se je takoj v prvem letu posvetilo delu, je vedno gojilo in pomnoževalo. Kak vspeh se je dosegel tekom treh let in v kakem stanju je sedaj druit'o, o tem nam pričajo poročila posamičnih odbornikov na poslednjem občnem zboru.
Iz poročila društvega predsednika bi bila omenjati njegova tožba, da slovsnska javnost m^lo stori za slov. dijaštvo sploh in za slov. visokošolsko dijaštvo posebej ; nič bolje ni v tem pogledu tu v Trstu. Za dijaštvo ae sihče ne briga, dasi je to važen del naroda; stremljenja dijaštva se sploh ne vpoštevajo, o podporah dijaštva... niti govoriti. Stanje slov. dijaštva je v tem pogledu se stanjem dijaštva drug h narodnosti malo zavidanja vredno...
iil gitaro... Predramila se je družba kakor iz sladkih sanj in se spogledala...
»Bravo, gospod učitelj, bravisaiiao!..." vsi so mu s tiska vali roke in mu čestitali...
„Hvala, hvala... Eh, kaj bi taka malenkost: samo spremljanje, pusto spremljanje... brez petja!... Ako bi kdo pel, no, potem pa ie, potem..." in njegove lokave oči so se ozrle na Anko. „Gtaapica Anka, vi morda ?!... Slišal sem že prej o vašem ijubkem glasu: pravila mi je goapiea Lojzika... Se priporočam, goapica..." nasmehnil ae je učitelj in ae narahlo priklonil
„„Oprostite, gospod učitelj, zagrljena sem... ne morem peti... oprostile !...** tiho je govorila Anka in povesila v zadregi oči.
aZagrljena ? I... Oh, škoda.- Pa drugič..." in globoko jo je pogledal učitelj.
»Pa bi malko zaplesali, ako vam je drago..." ae je oglasil Študent France (rad bi namreč plesal z goapico Mimico, v katero je bil zaljubljen da blaznosti) in si popravil kravato. „„Gramofon je 2e pripravljen — no, ako vam je drago ? 1...""
Obširnejše in izcrpljivejša poročilo taj&i kofo poroča:
Omenja veliki pomen, ki ga ima, kekor se je izkazalo, društvo za tržaško dijaštvo io trdno podlago, ki si jo je isto tekom treh let postavilo. Minolo leto je bilo predvsem leto notranje kontolidacije in organi z »cije, Vgta-novili so se v društvu nori klabi in odseki, ker se je število res zmožnih tovarišev pomnožilo. Tekem dveh let se je namreč število društvenih Členov skoraj podvojilo!
Euo najbolj perečih diiaških prašanj je gotovo gmotno stanje slov. dijaštva. Proučavanje tega prašan*a mora biti ena prvih nalog vsakega akad. društva.
_ (Pride še.)
Javni shod v Mačkoljah
dne 22. avgusta 1909.
Minolo nedeljo je slavilo druatvo Primorsko v Mačkoljah (v „Brega", okraj ko-perski) desetletnico svojega obitanka. Pred veselico pa ae ie vršil na dvorišča g. Saoo-tlaka javen shod, k; so g* priredili posiaaci tega okraja : — driavni poslanec pr;>foior M a n d i č in dež. poal. Pangercin V a-lenti 6,
Ozirom na poznejo slavnost in ker je t adi vreme grozilo, so morali govorniki izdatno omejiti svoja izvajanja.
Prvi je predsednik društva goip. Ivan Tul pozdravil zborovalce, ki so vzlic grozečemu vremena došli v lepem številu, iu je zahvalil poslane?, da so te potrudili na to slavnoat*. Dal je izraza nadi, da ae vendar uresničijo preroške beiade Preširna, da se tudi nam Slovencem zjaaae vremena.
Na to je podelil besedo g. drž. poslancu prof. M a a d i ć u, da pregovori o razmerah v državnem zboru.
Po iskreni zahvali zborovalcera je nado-tczal govornik tvoje uverjenje, da bo res uresničijo preroSke besede ve'ikega Preširna, ki jih je omenjc.1 že predsednik v svojem pozdravu, ter da nam res pridejo boljši časi.
Saj se vendar razvijamo in napredujemo. Ko je on začel svoje narodno delovanje, sta bili v vsej Istri samo dve narodni drnštvi: v Kastni in v občini dolinski. Danes pa ja ni že skoro vasice, kjer Le bi b<lo crjžt.a, ki povspešuje narodni napredek. Časi ne Daljšajo in se bjdo boljšali, ako bomo delali složno.
Na to je govornik v kratkih potezah govoril o dogedkib v d; ž. zboru.
V maju 1907 so bili vsi narodi poklicani, da si na podlagi splošne in enake volilne pravice izvolijo svoje zastopnike v centralnem psrlamentu. Ko se je v juliju reče-nega leta sestal parlament, so si sosebnonafii poslanci iz našega Primorja, kjer najbolj občutimo potrebo skupnega dela, prizadevali da bi se vsaj jugoslovanski zastopniki združili v en klub. Na žalost: ni jim v spelo. A kar je najžalcstneje: bile so največ osebnost: krive da ni prišlo do sloge. Oitali so razcepljeni v dva kluba.
No letos se je posrečilo, da smo so združili pod imenom „Slov zveza", V vseh važnih vprašanjih določa postopanje ta klub. AH tudi to ne zadotča še, V parlamentu je vaeh poslancev 516. Će bi vladala v Avstriji pravica, a med vsemi slovanskimi poslanci sloga, mogli bi biti mi vladajoča stranka v parlamentu. Ali nesloga vlada tudi med drugimi Slovani. To je p r o k 1 e t s v o, da so koljemo med seboj, mesto da bi skupuo delali za skupni interes Slovanov v Avstriji. Če bi biii mi vti Jožai, bi predsedoval zbornici Slovan. Tako pa jej predseduje Nemec. Sioer ed&n tistih, kakor pravijo, bolj zmtraih Nemcev, ali vendar — Nem:c, V zadoščenje pa
„Dobro, dobro..., zakaj pa ne ? 1... Gospića Lojzlka, prosim nastavite valček: Vesela udovica !...." pomsžiknil je gospod Maiar gospici Lojziki in predlagal družbi, da bi nekoliko premaknila mizo. Vstali so vsi in premikali stolice, in gospod Drog, nereden kakor motorilo, se je prekucnil, kakor je bil dolg in širok.,,. Iu dražba se je smejala....
Zaigral je gramofon in plesalci so se priklonili gospicem : Gospod Mažar Lojziki, študent France Mimici in gospod učitelj, ej, ta presneti gospod učitelj Anici, Nacetovi ljubici... Čudno je vztiepetala Anka, ko se ji je priklonil, vprašujoče se je ozrla v Načeta in vstala.... Kakor čajke po siDjih valih so se zibali parčki po sobi... Tesno o kolu pasu je ovil učitelj svoji plesalki roko, stisnil jo je tesno k sebi io jej šepetal sladke besede polne omame in ljubezni.... Mučno in obenem sladko je bilo Anki in [lica so jej gorala,... Vsa zasopla je aela na avoj prostor, ko je odigral gramofon, in čudno jo je pogledal Nace....
(Pride is.)
Stran II
„EDINOST" št. 237
V Trsta, dne 24 avgusta 1909
čim bodi, da ostali vsaj Hrvatje složni med seboj.
Ako bi bilo po pravici, bi morali imeti m' večino tudi tam, kjer se dajajo kroni na-cve-.i — v vladi. Zbcg naga nesrečne neiloge, dsta med 12 poslanci le dva Slovana m«d
poleg sta
moister-rojak. Mi Ju-nimamo nobenega — svetovalstvu
t Loiv&nimi resorfcnimi ministri, ia
čeiki in poljski p o s 1 o v a n i pa zaitopnika v krene.
Niši polasci s 3 po mežaosti vršili bvojo dolžnost. Posebno pa so obračali svojo pozornost veliki gospodarski bed* v Istri vsled raznih elementarnih nezgod. V to se čutimo poiebm obvezana t si trije istrski drž.-sborski pos anci. Saj smo vsi trije izSli iz kmetskoga itanu in poznamo njegove potrebe in umejemo n;eg:vo bedo.
Delovali smo na ti, da bi se vojaška ' ludue. O tzm s" ižba znižala in oprasičena je nada, da se to zgodi. Doseg'o se je od državne uprave, da se je letos prvikrat delila podpora rodbinam rezervistov, poklicanih pod orožje. Tudi dva zadnji orožni raji odpadeti.
dovolil tega !* Dr. H i n k o v i ć : Ali je biio to dobro, o tem be odločati viši instanci." Na to je prečital drž. pravdnik neki zapisnik sarajevske policije, glasom katerega je Ljubo-mir Gjorgjević izjavil, da so ga Gjukinić, Bradf&nović in dr. Dimović pregovorili, naj prekliče svoie izpovedbe kakor priča. — Dr. H i d k o vi 6 : „Ali to so vendar priče obtožbe.
Slednjič je drž. pravdoik zopet odklanjal priče obrambe, češ, da ne bi vedele izpovedati ničesar odločilnega za dokazilno postopanje. — (Ta famozni drž, pravdnik ve vedno že v naprej, kaj bodo pričo mogle ali ne bodo mogle izpovedati. Bes, to je cajkomodneji način za zadavljenje obtožencev: kdor bi utegnil izpovedati njim v prilog, ta caj se ne zasliši !) Razprava je nadaljevala ob 4. uri popo-v prihodnjem poročilu.
Čehi za obstrukcijo.
V Veliki Lhoti je bil minulo nedeljo javni i 17 milijonov kron.
samostalno narodno žbljeaje. Menda začno j nam je doposla' g. Škof s prošojo, da gi tudi na Danaju začasa ceniti tj spremembe j izročimo družbi, kar smo storili.
»hod na katerem se je odobrilo obatrukcijo . .	. .	-	. čeških agrarcev ia pozvalo poslaccs, naj z
01 prejšnjega mmuter<kega predsednika: ozirom na g0nj0 profci dunajskim Cshom na-Becka, ki je astvaritelj volilne reforme, smo ■ daljajo z cbstrukcijo.
izposlovali, da se je državna uprava začela :	-
zanimati za gospodarsko porzdigo Istre. V ta } Konflikti med Čehi in Nemci.
•ti; pno nastopali, DDto.jenih je "4 in po. -1	SST&Jt
JT^o^J.VS	**	* bi,° ' PoStorm zbra-
se še poveča.	(Zvršetek pride).
in se ravnati temi primerno.
Kar se tiče Madjarov, se moramo diviti njihovi državniški sposobnosti, ali proti narav* nim socijalnim procesom ce pomaga nikaka državniška državitost, kakor tudi največa medicinska umetnost ne more preprečiti smrti obnemoglega starca. Z to vam kličem : n i 1 desperandum!
Generalni štrajk na švedskem.
Iz Švedske poročaio, da so štrajkovci pripravljeni stopiti v pogajanja, ki bi temeljila na podlagi, da delodajalci prefcličejo odpust od dela, delavci pa štrsjk, — Ta generalni štrajk stane delavstvo ogromne svote. Ako se vzame, da znaša povprečna plača švedskega delavca tri krone na dan, a štrajka vsega 300.000 ljudi, izgublja delavstro na dan 900.000 kron plače. Od 3. avgusta do danes izgubili so Štrajkujoči delavci okroglih Izgube delodajalcev tudi
niso mnogo manjši.
Tj vest smo prejeli s toliko večjo radostjo, ker so se tudi naši severni br.tje začeli spominjati naše prepotrebne fiolike družbe.
?e!iko zaslug za zbližanje slovenskega naroda k našim severnim bratom, za uma-vanje skupnih teženj — ne-le stanovskih, ampak tudi narodnih — ima v novejšem času brezdvomno Društvo jugoslovanskih žel, uradniko**', ki so je ustanovili naši zavedni uradniki letos meseca sušca; obenem so na n-reč, tudi zasnorali s češkimi in poljskimi to v&riši in pa nižjimi volužbeaci takozvano „Ligo slovanskih žeiezntčarskih organizacij", o kateri smo svoj čas poročali tudi mi.
Čsikim železniškim uradnikom pa, ki so — kakor znano — vzor zavednega narodnega urada:*; v a in ki ob vcaki priliki dokazujejo, da umejo slovansko uzajamnost tudi praktično izvrševati „ b">di izrečena tem potom prisrčna zahvala. ŽAimo mnogo posnemalesv.
Dnevne vesti.
„Veleizdajnici proces"
(126.
Zagrebu.
dan razprave.)
Zagreb. 21. VIII.
D* ž. pravdnik je nadaljeval svojo repliko. O predlogih brambe, da se preskrbe razn\ na i organizacijo srbske samostaine stranke nana- j šaioči se akti, da se prečita letnik 1903 „Srbobrana", ki dokaže, da delovanje te stranke ni bilo veleizdajalsko — je menil drž. pravdnik, da je vse to ^relevantno" za cd očitev v tem procesu, ker to. kar je za obtežbo naj vel, a vns je, m bilo javno pertrakti-rano.
Replicira! je branitelj dr. H i n k o v i 6, ki je naglas al, da je razlikovanje med javnim in pratveznim delovanjem srbske samostalne stranke neutemeljeno. Tajnega delovanja ni bUo nikakega. Nje delovanje je jav na k o i i g a. Ta st-anka je obstajala že poprej, nego je Petar Karagjcrgjević zašel srbski prestol, in nje program je z malimi spremembami vedno isti. Potem taksno niso imele razmere Srbiji nikakega vpl
jški listi poročajo, da je ono v j nih 600—700 Nemcem, mej tem ko je bilo Čahov 2000, a po drugih poročilih celo 6000. A da bodemo vso to gonjo, ki so jo vprizo-rili Nemci proti Čehom na Nižeavstrijskem prav razumeli, ne smemo pozabiti, da je v Poštorni preko 3000 Ćđhov, a 128 Nemcev. Ia ker so priredili Čehi v kraiu, kjer je komaj 4°/o Nemcev, proti 96°/0 Čehov, kriče Nemci o češkem prodiranju ! In da se predrz-nejo Nemci napraviti v takem kraju proti-česko demonstracijo, je pač že skrajna nesramnost, za kar so pač edino primeren odgovor — batine 1
Če so jih torej Nemci v Poštorni res
dobili po bnticah, so dobili le to,	kar so iskali.
V okraju Hernals na Dunaju	so imeli
Čehi žetveno slavnost, katere se je	udeležilo
kakih 600 oseb. Nemci so prišli, da	bi motili slavnost, zbog česar je prišlo do ojstrih spopadov. Bilo je aretiranih več oseb.
Ptuji elementi po naših državnih uradih. Tudi blazni ^imajo?* včasih svetle '.mominte, ko se ti dozdeva, da govoriš s člo rekom z normalnim razumom. Naši sodeležani italijanske narodnosti so že davno zapali poli tični blaznosti, da možno razumeti
človeškega razuma, mar*eč tudi ne stališča j lesiia" — interesov italijanskega elementa samega v nje-
Proslava 20 letnice društva „Veleaila" v Škednju dae 29. t. m. se razvije v veliko pomembno slavje, To moremo zagotoviti že danes po vseh pripravah in po splošnem zanimanju tega jubileja enega naj vrle ih ia nazajilužonejih društev v naši okolici. Dosedaj je prog-asilo svojo udeležbo, oziromi sodolo-vanje že 15 izvenškedenjaklh;društev. A gotovo _ se jih še priglasi te dn\ Prostor za slarnočt, počenjajo strari, ki jih ni; ki bo v velikem stilu, ie jfeko primemo šz-ne le a kriterjem zdravega j bran. Povdarjamo, da tfg» dne društvo „Ve-
kar je na p!aaatih p^motima i o-stalo — razrije tadi «7oi društveoi pra o:.
ztstem v tej italijanski b!a-Me zagrešijo net^rjetno doslednostio i bo najhuje stvarne resnici.
^rbobrana^ je potreb
kontrolirati delovanje t anke.
Gr0"0rnik se je cujuaiočaeje uprl trditvi drž. pravdnika, da bi bil S v e t o z a r P r i-b č e v i 6 priča, ki ne zaslužuje vera. Stranka ne more biti nikaka tajna družba. Konečno fce bo moralo vendar pripozaati, da ni bilo nikake veleizdaje. Ako je botanika vlada dovolila „Srbobranu" zopet poštni debitf pome-n;a to, da se tej vladi tendenca lista n^ vidi vJeizdšjalska. Poštni deb:t ni bil odtegnea rrdi „veleizdajniških* tendenci j, marveč radi napadov na bosansko upravo.
Drž. pravdnik je polemiziral proti izvajanjem dr.a Hmkovića, kritiziral srbska sokolska društva in je prosil, naj se zaslišanje po brambi ^predlaganih prič o d* kloni.
Branitelj dr. B u d i s a v 1 j e v i ć je žigosal postopanje javnega tožitelja, ki se upita vsem predlogom br&mbe, ter je (branitelj) vzel sokolska društva v obrambo pred napadi drž. pravdnika. Predbacivano jim tajno delovanje niti ne ekzistira. Sokolska društva ne aUde Likakim centrifugalnim tendencam.
Na to je drž. pravdnik trdil, da bramba navaja le „negativne" priče, ki naj bi oporekale afirmitivnim pričam obtožbe. Branitelj dr. Biaković: Sta dve vrsti negativnih prič. Ena teh so priče, ki so le v formi negativne. Priče, ki trde, da so poslušate govore od kraja do konca, ne da bi slišale inkriminirane besede, izpovedujejo pozitivno. Druga skupina so priče, ki so navedene proti pričam obtožbe o „pojavih". Te priče žive v naroda, morali bi jim biti torej znani ti pojavi. Ali ti ne ekzistirajo.
Drž. pravdnik se je zopet uprl zaslišanju teh prič. Kar se tiče eliminiranje aktov Drag. Petroviča, senat ni kompetenten, da odloča.
iranitelj dr. Hinković je menil, da je sv it suveren in more storiti to. Moral bi bil odkloniti obtožbo en bloc. ker ta poslednja ne specijalizira faktov gleda vsacega obtoženca in jih ne konkretizira. — Obtožencem ni bilo priobčeno, kaj to storili, radi t e g a; s e tudi braniti niso mogli.
Po pavzije rekel predsednik, da bi mora i biti vsi branitelji navzoči na razp*avi ; nemarne branitelje prijavi senat disciplinarni oblasti ia bo imenoval obtoženem ex offo branitelje. D.žavni pravdnik se je ta povspel do nezaslišane trditve, da bi bilo sodi-š č e m o g 1 o i s r e č i s o d b o ž e na podlagi obtožbe!!! Ni čuda, da je ta izjavt -avnega tožitelja provzročila veliko giban in nemir.
Branitelj dr. H i n k o ? i 6 je hotel staviti tozadevno neki predlog, na kar je menil reisedaik: „Dobro je bilo, 4a vam nisem
Splošni avstrijski katoliški shod na Dunaju.
Ker so Slovenci in Čehi odpovedali svoje sodelovanje na katoliškem shodu, je izdai pripravljalni odbor izjavo, v kateri je rečeno a na njo. Prečitanje Idrugim : „Katoliški »hod ni nikakor kaka kar se le tako more prireditev dunajskega edbera, on m prireditev kake čisto nemške, ravnotako, kakor ne kake slovanske ali ^romanske organizacije, a
kake politiške stranke, i neaštva
gove narodne in politične bodočnosti v teh kraiih. In je znosti. ker in trmo — tiki, in to dobivajo v
blažnost je tisto večno
so jim nasprotniki in s katerimi nimajo m kakih teritorijalnih stikov proti Jugoslovanom, s katerimi morajo po določbi usode skupno živeti in v katerih bi imsli Italijani lahko najboljše in najzanesljiveje prijatelje, j ako ce bi bili — politični blazneži.
Tudi naš „Picso-o" je imel minole ne delje svitel moment, v katerem ouozsrsa sam na hode posledice — največe politične blazno- j sti Italijanov. Vedao iščejo pri*Neracih pomeči, proti Slovanom in naravna posledica temu je, ] da jih iznajo Nemci vedao v kleščah. Ia N*mci niso sentimentalni v politiki, marveč j
In ker so pri naa že razmera take, da vaako snovanje politikam, je gotovo, dr, to alavie velikega pomena tudi za po.i-
nesmisli v narodni poli- j tičao-narodni rasvoj v našem važnem pr^em in taktične. Enih ne pri- ■ okoličansksm okra;u. Č:mi naj bi no govo-drugi pa odbijajo. Taka!riii te^a glasno. Z*to, je po našem mnenju paktiranje z Nemci, ki i 7 dolžnost vsem vodilnim faktorjem v naši katerimi nimajo ni- politiki, da se svojim izgledom in uplivom delajo na to, da bomo imeli dne 29. t. in. v Škednju pravi narodni — tabor !
Zavarovalnica gov. živine v Škedaju naznanja, da «a tombola in ples ni sta mogla vršiti dne 22. t. m. radi silnega dežja in sta preložena na nedeljo dne 5. septembra ob 5. in pol uri popoldne. Na obilno udeležbo vabi o dbor.	_
0 reškem roparskem^ morilcu Orlof-Friedvenko-Švlrski.
Po najnovejšjh
izkoriščajo neuumiijeno v*ako ugodno porcijo i ... ... tudi proti r.jim, ki jim — delajo sicer vsiuge. j morilec blagajnika reške Italijani imajo iz že označenega razloga ve- kliče ne Orlof, ne zano roke nasproti Nemcem ; sami so nespo-1 Sviriki, sobni za vsa^o resno borbo proti nemškemu navalu, o jed ne in naravne zavetnike so od-! g3 zailiši. —
bili od sebe
poročilih iz Cnriha se toučke banke Miloša Friedvenko, ampak a morda niti Svirski ni pravo ime. Orlof oziroma Friedvenko je zahteval, da se Čim so ga na njegovo zah-pred policiiskega oficijala, ga Zahtevali ste, da se vas zasliši
tavo
najmanje prireditev
privedli
Posledica temu je neprestana infiltracija 3G ta J£rp5al: (!(•• v nn&n lrrfti*». Tz'fistI na okacirftio;^ arUglC \
Da, je odgovoru aretiranec, a sedaj
Priznavam,
v naše kraje. Iz'asti oa ckacirajo: Katoliški shod je temveč prireditev neoolitiške i vaa važneja m3st?i po državnih uradih. V.	ff0.0
centralne organizacije avstrijskih katolikov, ki svojem svitlem mom-ntu rainole nedelje opu eu* 5 _
resnico.
hoda
je Že opetovano nastopila za nravnost in vero in ki je v najnovejem času z osnutjem katoliške zveze zadebil druitveno obliko. Popolnoma zgrešen je torej nazor, da je katol.)shcd dunajska prireditev, h kateri da so pripadniki drugih narodov povabljeni kakor gostje. Na kat. shodu je katoliški Slovan aH Italijan ravno tako doma, kakor katoliški Nemec.u
Radovedni smo, kak utis napravi ta izjava na prizadete slovanske kroga! Vsekako je treba priznati, da znači to precejšno kapitulacijo !
&ku- ' i8m 8 svojim „Bro-vvoirg^-revolverjem bla-
Pok. prof. Gumplowioz o bodočnosti jugoslovanstva.
Kskov prijatelj Jugoslovanom je bil te dni v Gradcu preminoli profesor Gamplowtcz priča članek, ki «a je bil priobčil minolega leta v „Agramer Tagblattu" o bodočnosti Jugoslovanstva : Pisal je :
Obžaljujem, da nisem v stanju, da bi zadovoljil vaši želji, ker sem se radi porušenega zdravlia malo bavil z razvojem političnih dogodkov. Posebno vaši borbi proti Ogrski in Hauchevemu režimu sem slabo sledil, tako, da mi je uprav nemožuo izraziti tvoje mnenje o tem.
Iskreno priznavam, da me nimalo ne zanimajo detajli te borbe. Kaj bo, to mi je itak 2e znano. Jugoslovani so še skosi stoletja smatrani od Avstrije in Ogrske kakor quantite negligeable, pak je to naziranje na Dunaju in v Pešti prešlo naravnost v kri. Sedaj so Slovani postali politično zavedni Iq hočejo postati samostalen narod ia se ne dajajo voditi ne od Pašte ne od Dunaja.
Kar se ta godi in goditi mora, to je naraven
sila. Na kateri strani je v tem procesu moč ? Naravno : ne na strani Pešte, a m p a k j ta"' v na strani južnih Slovanov. Kdor!rauie,, tega ne uvideva, mora biti slep. Zato bo tudi
daja „Piccolo" kričeč izgled te nemSke oku-j ... . . .	,	, ,
J"	0	gajmka reške banke. Vstopil sem v banuo in
paC13®' . . ,	_ „ _ _ . . . ! rekel blagajniku: „Gib mir dss Gali' (Dai
Okraji gtavar v Puli, baron Bsinlem: m- đenar)< A ?otenlj ko ie je blaga;nik z?a-o^ide. S tim ie «cer ustreženo Italijanom —, ni, kakor da bi hotel SQprsti Ž0iezao bla-vsaj „Piccolo trdi tako. Ali takoi sledu la! jn Bsm h8treUl e!1 Wtec ter ga uimr:i'. dolente nota : na njegovo mesto je določen |o jz7r5en€m ubojstvu i9m pobral iz blagaine dvorni svetnik grof Attems z najstništva v baokovC9j kolikor i0m m0gel jQ pobegnil takoi Gradcu.	y Carjjj. Kje se nahaja Spektor (namreč tret;i
Torej zopet Nemec, ki ne zna n3 ita- ropar) ne zoans. D'narja ni imel in tudi ni lijanski in ne — celo to n&g'.aša „Piccolo" j pr;§ei 2 menoj v Curih. Povedati pa hočem, — hrvatski, da-si sta dva polit-.čna uradnika: jjjg ga nahaja oropani denar: Skril sem gi v v Primoriu kakor predestinirana za mesto v kovčegu, ki je spravljen na centralnem želez-Puli, toliko po službini dobi in svojem po-.ni§kem kolodvoru v IV. oddelku za prtljage, znavanju razmer, kolikor po poznavanju	znam koliko je, ker nisem Štel bankovce«',
šelni jezikov t	ja V5ekako je nekaj tisoč frankov. Sh anil s&m
Kakor glavni vzrok temu premeščenju iz * kovčeg t&m dne 14. avgusta in raztrgal listek Gradca v Primorje navaja „Piccolo" ^plir i predno sem bil aretiran. V kovčegu se natančnega ministra grofa Stiirgbka, ki hoče, | haj a poleg oropanega denarja tudi „Broivniug"4-da grof Attems napravi v Gradcu mesto za j revolver, s katerim sem ustrelil blagajn.ka, •— ministrovega brata ! 1	perilo in 30 kron, ki so moja lastnina in
Na podlagi tega slučaja piše „Piccolo" dolgo jeremiiad) o usiljevanju ptujih elementov v našo državne urade, v kateri namen se zistematično zapostavljajo domačini. Vse res. Ali kaj pomagajo vse to rekriminaciie 1 Pametna politika na strani Italijanov bi mogla jedina zaustaviti ta naval ptujih elementov ▼ naše državne urade. Politika namreč, ki modro računa z danimi neodcravliivimi dejstvi, kakoršnje je ekzistenca slovanske večine v Primorju, ia spoznanje od italijanske strani, da s to večino morajo iskati modus vivendi!
Vsaka drugačna politika na strani Italijanov je blazna. Na srečo Italijanov samih in nas vseh bi bilo, ako bi svitli moment „Piccolov" od minole nedelje postal v izhodišče — pametneje italijanske politike.
proces. V takem zmiguje vedno veča i Zanesljivost In natanjčnoat „Plccola".
kateri strani je v tem procesu večaiPre3eli 11110 : V	»Cornspondenza aper-
* " izdanju od 22. tekočega meseca poja-
______ Piccolo" svojim radovednim vpraieval-
! cem med drugim tudi to, da je bil obelisk na
1«
konečno zmaga na ae namreč (složi o
strankarstvu. Saj taki poskusi, kakorfien Ranchov režim so le zhedtjaii z iglo janja, a delovanje barona Bančna so samo geste človeka, ki ee nahaja v z a-dr e g i.
Opčinah postavljen v spomin „cesarja Ferdi
strani teh poslednjih, ako. - . - , . . „.
in ne bodo razdejani po^andu leta 1837 lf dočim je resnica ta, da je
"" rečeni spomenik postavljen
bil
ia naga- i
vsaki čas
Na
Čehi sestanku,
spemva
Franu 1.
na — obelisku samem, za „dražbo sv. Cirila In Metoda1*.
ga je priredil „Spotek če-
s katerim 30 kron, prosim, da se mi jih vrneu.
Po omenjeni izjavi sta bila poslana dva civilno oblečena švicarska redarja na kolodvor, da bi dvignila kovčeg, Našla sta ga brez težave in ga o3prla. Bilo je v njem morilčevo perilo, revolver „Brotvincg* s 7 naboji in 12.000 v bankoTcih po 20 kron.
Čim je bil denar najden, je bil morilec zopet priveden pred policijskega cficijaie, ki ga je vprašal:
Ali imata kaj druzega za priznati ?
Da, je odgovoril morilec, povedati hočem svoje pravo ime. Ne kličem se ne Orlof, ne Friedvenko, ampak Simon Svirski iz Jekate rinoslava, a rojen sem leta 1889 meseca novembra. Moje prejšnje izjavo bo bile krive.
Seveda je sedaj vprašanje, če je to, kar je povedal sedaj, rasnica. Bržkone jo podai izjavo, da je rojen novembra 1839. da bi se izognil vislicaaa, ker ga ped 20 letom po zakonu ce smejobsoditi na smrt.
To kar se danes odigrava pred dušev- ' skych tifedniku železničnich* v prostorih Na nim očesom socijologa, ni druzega nego d v i- j rodnega doma v Pragi dne 16. avgusta t. 1. g a n j e južnih Slovanov, k i j i m zvečer ob priliki slučajnega bivanja podpred-pripada politična bodočnoet' na1 sednika drušrva jugoslov. tel. uradnikov g. Balkanu. Stojimo na pragu velikih biito- Vinka Škofa v Pragi, je nabral čeiki žel. ričnih spremensb, ki pokličejo Jugoslovaae na uradnik*g. Harelka 60 kron, kateri znesek
BUDIMPEŠTA 23. (Brz. og'. biro). Po licijski uradnik, ki je bil poilan v Hort>: Mezo je brzoiavil danes v Marmaros Szigtt 1830., kar te lahko čita ,iedeče: Mož, ki je bil na podlagi tiralnice
reške policijo aretiran radi suma, da je iden tičen z bančnim roparjem Spektorjem, jo izjavil, da se kliče Angelo Romano, da je artist iz Bima, od kjer potuje čez Ogrsko v Kamo-nec Podolski. Pereonalij i njim potujoče soproge ni bilo mr g)č? d bečiti. Skazato se je tamo, da stanuje v Cernovici. Aogelo Romano taji odločno vse ujeaiajooe se znamenja tiralnice in fotogre fi c.
V Trstu, dne 24. avgusta 1909
»EDINOST« št. 237
Stran HI.
Tržaška mala kronika«
Vreme. — Včeraj je bil zopet deževni dao prvega reda; ves dan so t?žki oblaki z^grin-ali nebo. Zlasti zvečer od osme nre
do 10. je lilo kakor iz škafa. Padal je uprav enski dtž. Tudi burja se je semtertie po-
'a sijala.
Od 10. do 11. je dež ponehal, od 11. d polunoči je začel zopet pomalo padati, a . d polunoči do 1 ure je bil zopet silen naliv z vetrom. Po 1 uri je začelo zopet po malo deževati in dežuje še ob 3 in pol uri, ko tc pišemo.
Bržkone ne bemo imeli letos več take vr Sine, kakor je biia miaole doi. Posebno ie včera.šije deževno vreme oviralo preseljen an e.
Toča je budo potolkla v nedelio po-pc!udae v Barkovijab. Na nekaterih krajih je uničila skoraj ves vinski pridelek.
Tekom sobotne plohe je, kakor se zdi, treščilo v oba hidraulična „žrjava", ki se na-b --a na koncu pom>la St. 1 v prosti luki. De; *.vo -je, da sta bila močno poškodovana. T-o. o za popravo bodo znašali približno 12 000 kron.
Z vodnica Midenese obsojena. — Včeraj ziu ij s^ je v oddelku sodnega tainika Gen-tilii vršila obrarna^a proti Ani Modenese s prd vkam „la barbiera'4, radi nje „čednega" • del- «nja, o katerem smo obširneje poročali v e< ooto.
Obt:ženka je bila radi zvodstva obsojena 'ja f.tiri mesece zapora.
Izseljenci na povratku. Včeraj zjutraj je po 19 dnevni vcžn,i iz New-Yorka priplul v n?§) lako parnik ;>Uitoaia" Cunard Line. Izk cal je tu 160 pašežirjer, ki »o večinoma izseljenci, ki ae vručajo v domovino.
Tatvina v cerkvi. — Gospa Matilda
Huimann iz Monakovega je šla včeraj ogledat §\ srbfko-pravoslavno cerkev Neki lopov je 'e med tem ukradel moSnjiček, v katerem je bilo 24 kron in komad 10 mark v zlatu.
Junak noža, — R fcard Gtelsomiai, star 21 Ist, dninar i z istrskem Novegamesta (Cit-tanuo»a). se je pred včerai šoj em nahajal v 1 .tuai Bsakovfći v ul. D. Rjssetti št. 3. Sar je razsaial, ao ga spodili iz lokala. Kmalu se je povrnil, ter obljubil, da ostane miren. Niročil si je pol litra vina. Ko mu ga je k čmar prinesel, ie Gelaomini kakor tiger planil proti njemu z nožem v roki. Krčmar e »kocii riazai, le za 3a» je ušel usodnemu udarcu. (Jabcmini ie takoj zbežal, a redar g t -e aretiral. Nož pa so našli pod mizo, k .aor g i je lopov vrgel.
Okraden med spanjem. — Tesar Gndo Guarrini, stan u i oč v ul. A. Csccia š'. 35, je zao&l pri miri.	se je vzbud !, ni imel
vt. svoje zlate ure s verižico.
Oopadlo mu je pivo. Josip Faccbinetti, 1 5t:.ik zalege pi-a v ulici Carradori št. 9 io popoioina u«azal brezp^s-enemu 23-i otmu mizarju Glabrielu R*d;miro iz Trsta,
neto več-3! štavilo butel)k p>a raznim o fiinalcem. Radimiro si je pa prilastil 12 ut*i;k, ki jih je imel izročiti nekemu gostil* oa u na tfgu B rbacan. Prijatelja piva so 8->ra?iii pod ključ.
Poskus samomora v kopeli. — Marij L imoronti, star 29 lat, stanujoč v uici S mita št. 5 je šel včeraj	5*
p. v ljudsko kopel v ulici A'es*, Manzcni, k er ai je vzel toplo kopel. K.-r ga ni bilo nad poi ure iz kopeli in ni tudi odgovoril na >' -ce, so uslužbenci cdorli vrata in našli Limprontija v kopeii, ki ni del več nikakega znaka življenja, vrhu tega je biia voda vsa okrvavljena.
Takoj bo pozvali zdravnika z rešiico postaje, ki je ugotovil, da si je Lampronti z b itvijo prerez&l g avno žilo na desni roki
da je njegovo stanje opasno, ker mu je odteklo mnogo krvi. Zdravnik mu je nudii prvo pomoč ter ga odpravil v bolnišnico. Ni zn^no, zakai si je Lamprocti hotel vzeti življenje, sictr je pa zn^no, da je malovreden člo?ek.
Koledar In vreme. — Danes : 25 torek
J^rnai apostol. Jutri: Ludovik kr. Temperatura včeraj 2. uri popoludne -H 25. Vreme včeraj : deževno.
Vremenska napoved za Primorsko: Oblačno s po;amičrim padavinam. Hladni vetrovi. Temperatura mrda. V začetku slabo, petam bol;e,	_
Društvene vesti.
Pevsko društvo „Adrij*" v Barkovljah
vabi gg. pevorodjo, pevce in gospice pevke tia pevsko vajo v četrtek zvečer, kjer se tudi pogovorimo glede nedeljskega izleta po morju na slanost „Velesile" v Skedenj.
„Narodna Čitalnica" v Rojanu vabi go-oode odbornike, d s se g>tovo udeležijo seje, ki se bo vršila v sredo dne 25. t. m. ob 8. v d u št ve nih prostorih Čitalnice: dvorec Sa-bernik. Ker bo razpravljati važne stvari, naj nib*e ne manjka.
,,Zaklad". — To krasno nar. igro vpri-zori „Št. Jakobška Čitalnica" v nedeljo dne 19. septemora, na kar se ž? sedaj opozarjajo bratska društva in si. občinvtvo.
Teloyadno društvo
TRŽAŠKI SOKOL
Slavnostni odbor Tri. kol. društva „Balkan" za prireditev prve jugoslovanske dirke, ima nocoj ob 9. ari in pol posvetovanje v kavarni „Minerva".
Gg. člani tega odbora so naproša ni, da se polnoštevilno udeležilo. — Zdravo 1
ffcar. delav. organizacija.
V prid podpornemu fondu N. D. O. je daroval tovariš Ktšttc 10 kron.
Zveza jugosiov. železničarjev. — Dotični odborniki, ki so podpisali prošnjo vloženih pravil, so naprošam, da pridejo zanesljivo danes zvečer do 7. in pol ure v društvene prostore. — Predsednik.
Zelo važen sestanek vseh prercikačev iz proste luke se bo vršil v četrtek, duo 26. avgusta t. 1. ob 7 in pol uri zvečer v prostorih N. D. O. Radi izredne važn>«ti pričakovati ie, da se vdeležijo sastanka vsi naši premi kači.
Izlet v Ajdovščino vzbuja največje zanimanje med našim delavstvom. Kakor smo že omenili, ob*ta 5. september psstatii drgodek, ki se ga bodo csi naši tovariši zadoščenjem spominjali. To bo pravi delavski praznik. Odhod a posebnim vlakom ob 7, uri zjutraj » kolodvora državne železnice. Vsi tovariši, ki se nameravajo udeležiti ialeta, naj ee oglasijo pričenSi od četrtka dne 26. avgusta t. 1. v N. D. O. Urad N. D. O. bo izdajal proti plačilu zoatao znižane voznina (r Ajdovščino in nazaj c Trst samo Kr. 2.70) izkaznice na vozne listke. Naj n;hče ne odlaga do zadnjega trenotka, kajti po>ebnega vlaka se bo moglo poslužiti samo gotovo število izletnikov. Vsa nadtljna poj&snisa daja ured N, D, O.
Darovi. Za nakup telovadnega orodja sokolskoga odseka v Rojanu nabrale sta ee sveti 4.30 K v gottiiui ori bre«kvi — in 7*24 k<-on v gostilni „Koaeumnega društva'' v Rojanu. dne »no
Družbi sv. Cirila in Metoda je poslal g. Fr. Grregorii. c. kr. poštsr v Prvačini, 38 K, katere j9 zložila vesela družb* ob Blavlju rojstnega dne cesarjevega pri Vodopivcu na postaji v Prvačini.
Cement - Portland
„SALONA"!
Družbe „SPALATO"
j Anonimno deln. društvo eementa Portland SALONA.
Letni prolzuodl: 10,000 unžon
IZKLJUČNI ZASTOPNIK
Leopold Mir, f rs
T
j
11
:: Pisarna :: ul. Carradori 16 Telefon 605.
HHDH
Zaloga Cementa Riva Grumula 2
Telefon 23-30
i *
Odprlo se je
novo veliko skladišče
POHIŠTVA
in iapetarij
Faolo Gastwirtb
v ulici Stadion št. 6, Tel. 22-85
e veliko izbero popolnih sob vsakega sloga in moderne risbe ter popolnih oprav za stanovanja. —:—
Zadcje novosti te stroke.
Zamore si vBakdo ogledati, ne da je primoran knpiti
zaloga koles
RUDOLF ROTL
TRST, ul. Acquedotto 21. Telefon 1238.
Zaloga koiesr Peugeot, Waf-fenrad, Standard od 150 kron naprej Pnevmatiki in potrebščine.
Mehanični delavnica Hitra postrežba. Cene ===== zmerne.	_
Majcen Miloš.!
mizar - Trst - ulica Leo šte\. 2
priporoča slavnemu občinstvu
svojo mizarnico.
Izdeluje vo Ako vrstno, tudi NAJFINEJŠE POHIŠTVO
fH{H|U|MM>-
Dr. Fran Korsano
Specijalist za sffUItlčnc In kolne bolezni
ima svoj ambulatorij v Trsti v ulici San Jttcolo §tev. S
fnnd jRđrsnsko barsko)
£1 12- id Ž, li «1 j. ia i3l ti %. 12 p&j mi
Vesti iz Goriške.
<
Za deželnozborske volitve na Goriškem.
[Včerajšnji „Oiserv. Trie«tiao" je objaril volilni imenik velikega po«e«tva z& volitev v deželni zbor pc.đfcnež'iae	gonške iu
' gf&di&čaaake, ki te bo vršila da? 30. ozkoma 31. ostobr« 1909.
Vodici iuieais I. obsega volilni ekraj I: Mesto Gjc:c£, političui okrr.i Gorics-okolica, [Daiitičua okraja tolminski io »ežancki. in kcujne občine Devin, Doberdob, Bi'j&na, Me-daoa, K:žoana poli:ičuega okra?* grndi&kega. i Voli&Če je me«to Gorica. V tem I. volilnem okraju ie 138 veleposestnike v.
Volilni imenik II. obtega politični okraj eradiiki, ievzemši občine Davin, Doberdob, B.lj&na, Me4fiaa in Kožbaoa. Volišče je r Gradilk'. Vseh veleposestnikov je 257.
Pritožba rad:	neimajočih volilne
i pravice ali nevpiea volilno pravico im^r čih oseb je vložiti na c. kr. name<itnifitvo v Trstu tekom neprestopnegs roka 14 dni, začenši z dnem objave omenjenega narneftniškeg* razglasa. Po preteku tega roka vložene pritožbe se zavrnejo k&kor E&fc&Snjene.
Novi društvi. — C. kr. namestciStvo ie I vzelo na zaanje pravila novih druite7 : „Podružnica družbe sv. Cjrila in M-toda v L ubijani" v Cerctem — Št, Pcrianu in .Katoiifiko »lov. izobraže^aloo dm§tvo" s sedele m v A iefici pri &cr ci.
Odlikovani delavci. Namestnik v Trstu je podelil častno sretinio za Štiridesetletno zvesto službovanje delavcem železnice: Petru Ksrčič, Antonu Vidmar, Tomažu Intihar v
Gorici in Jakobu De^ebino v Tržiču.
DVORANA ZA SOOBENE DRAŽBE
ulica Sanit* 23-25 pritličje.
Dražba, ki se vr$i jutri 25. t. m. od 9 12. pred o.
Chlffjncier«, cm&ra, nočne ormariće, visoka pisalna mizs. miza, modiljoni s zavesami, rabljeno kolo „Stiria", ploftSo za gramofone, več dežnikov, kap in žsnskih klobukov.
| Cesare Levfg
urar in dragotlnar
Trst, Conso štv. 41
se priporoča cenjenim odjemalcem, ker ima sedaj veliko izbero
Bocuaj yciuu izueru	^
predmetov za darove v p
imvi DOHODI. V dobroznani prodajalnici oblek
Alla citta di Triest©, Trst
Velika irbera moških oblek od K 14 do 44, deSkih od K 9 do 28. — Obleke za otroke od 3 do 10 let od K 2 do 10. Zaloga tu- In inozemskega blaga za
obleke po meri, ki se izvršujejo v lastni delalnici. Specijaliteta hlač, jop in srajc za delavce, po neverjetno nizkih cenah. ——————————^——
„Alla citta di Trieite" Trst, ul. G. Carducci 40 (prei Ton-ent«)
otsištvo
solidno in elegantne
RS" do zmernih cenah "K*
Rafaele Itali&
TR8T — Via Maioanton
f
revi«, zdravnika zveze zadiuž, bolniških blagajnic --# # ---
Gosp. J. SBRRAVALLO
TraU
Zahvaljujem se Vam najsrčneje za poslane mi steklenice Vašega izdelka: Železnato Kina-Vino Serravalo (Vino di Ghina Ferruginoso Serravallo), katero sem sam uporabil po težki influenci in dolgotrajni rekonvalescenti ter Vam moram potrditi, da sem dosegel z istim popoten uspeh.
DUNAJ, 11. oktobra 1907.
Dr. M. Gal.
NOVO POGREBNO PODJETJE t
mr 2 bogato opremoza Copso št. 49 (Piazza Goldoni)
vsakovrstni pogreb,
in prodajalnico mrtvaških predmetov in vsakovrstnih vencev iz umetnih cvetlic perle, porcelana itd. itd.
: Velika zaloga :
voščenih sveč.
Prodaja na deb. in drobno.
m
m
v Trstu > Danes v torek ob 8. uri in pol je važna cd borova seja v restavraciji hotela Balkan.
i
Priporočamo našim gospodinjam pravi	kavni
pridatek iz zagrebške tovarne.
i m, t mm, 1:1 l v,
Stran IV
edinost" st. 237
7 Trstu, dn« 24. avgusta 1909
Vojaštvo na prehodo. V «oboto opolndoe	na določena mesta. Sprevod se je Se <znSil
je dospel v Gorico lovski bataljon It. 7 iz	ob vedrem vremenu. Tikom, ko bi bila imela
Kanala in se je nastanil v vojašnici na	začeti veselica, p* se je vlil gost dež, ki pa
Travoiku. Bataljon ostane tu tri dni, nato	ni dolgo trajal. Cim se ie zvedrilo zopet, so
odpotuje za drugim vojaštvom na vaje, ki se	odkorakala društva z gcdbo na čelu na vese-
vrše po Krasu in na Kranjskem.	Učni prostor. Predsednik društva „Primorsko*
Vreme v Gorici. V nedeljo »večer «mo	g- I'« Tnl je pozdravil v jako lepem govoru
imeli precej dežja, ki je nekoliko ohladil ne-	navzoče občinstvo in posebno drž. poslanca
zncano vročino	Mandića ter dež. poslanca Pangerca m Va-x Nezgoda. Delavec v podgorski papir- lentiča, ki so bili vsi od navdih navdušeno Pater P a Ki ion {o noliftl nhlnfcm pozdravljen;, ter je ocriai v aratain potezan
sgodovino društva „Primorsko". Pri tem je
n ^aFTZLS *	Prednik g. Tul posebno povdarjal. da je
da jemoralvtukaji5n3°, bilo društvo ustanovljeno s pomočjo č. g.
zadela
pomočjo je ostalo
mci Peter Fabijan je peljal težko obložen voziček, ki se <?oval levo roko bolnišnico usmiljenih bratov.
z Tajlnetvena nesreča, ki je zaaeia, đ p u s t TO Tedno ZT6sto načelom, onega Uršiča, o katerem «mo pred časom j k - § Q ■ • h m u zaftrtali njega usta-poročali, da so ga našli nezavestnega Da D o v i t e H i mirenski cesti, še do danes ni pojašnjena. V. bolnišnici se nshajajočemu Uršiču gre naj
ustanovljeno kapelana Ivana Tula in da
bolje, vendar ni še toliko pri zavesti, d* bi mogel pojasniti to zagonetno nesrečo. Žandarmerija je aretirala nekega Karola Pavletih in nekega Ferfoljo iz Štandreža kakor osumljena napadalca.
z Laška podjetja propadajo v Gorici. T^ dni so bili primorani Lahi zapreti laško gnezdo „restavracijo Marzinia. — Nekdaj so posebno naši Brici zahajs?i v te lokale; no, zednje čase so se tudi ti spametovali 1 In kjer Slovencev ni, tam laška podjetja ne more;« uspevati!
x Sokolske slavnosti na GoriSkem. — Kakor že objavljeno, se bo vršila 5. septembra v Cerknem sokolska slavnost v največjem fiti.u. Vsepovsod v deželi vlada veliko zani manje za to slavnost, ki je prva te vrste v Cerknem. Ajdovski „Sokol" pa priredi dne 8. septembra na Mali Šmaren svojo letno veielico z javno telovadbo in plesom v A j dovščini. V Štandrežu pa se bo vršila dne 29. avgusta velika slavnost .Sokola", ki obeta biti ena najlepših, kar jih je bilo še do sedaj v goriški okolici. Zato slav-nos* je oglasilo svojo udeležbo tudi bralno in pevsko društvo v Štandrežu korporativno in z zastavo. Udeleži se te slavnosti tudi društvo „Zvezda" iz Sovodenj.
Iz Rodika 22. Danes se je ustanovila tu podružnica deželne zavarovalnice za govejo živino. K tej zavarovalnici, ki je neobhodno potrebna v naši občini, ter za kmeta živino-re ca jako koristna, se je danes oglasilo črez 20 udov, to število se pa v kratkem podvoji. Deželni revident g. Bekar nam je o tej zavarovalnici jpodal obširneje poročilo, s čemer smo bili vsi navzoči popolnoma zadovoljni. Sedaj pa g. živinorejci vsi do zadnjega vpišete se v ta toliko zaželjeni zavod I
x Zaplenjene ribe. V soboto opoludne je zaplenil tržni komisar Besen poldrugi kvintal rib, ker so bile v takem stanju, da bi lahko škodile zdravju odjemalcev.
Cestni odbor za ajdovski okraj. — Iz Ajdovščine:
Predsednik cestnega odbora za ajdovski okraj, g. I. V i d m a r, je kakor tak, „za-č-*no* demisijoniral ter ga nadomestuje g. S. C i g o j iz Gojač. Govori se, da so ga v io prisilila velika zasebna opravila in pa, ker v upravi ni vse „štimalo". Zbog velikega z&upanja, ki je ima do osebe cdstopivšega g. predsednika, se našemu deželnemu odboru ni zdelo potrebno, da bi imenoval svojega zastopnika v rečeni zastop ter ga še danes nima.
Iz Brestovice. Letos so veterani iz Bre-stovice in Mavhinj slavili v Brestovici rojvtai dan cesarja. Ob tej priliki zložili so veterani, starešini in dr. K 7*20 za Ciril-Metodovo družbo. K temu je dodalo županstvo K 5; mepto običajnega streljanja, katero je zabranil -g. rikar, ker se ni streljalo na cerkveni shod. Prav bi bilo, da bi županstva opustila nevarno in potratno streljanje. Mesto tega naj bi podel jala primerno svoto Šolski družbi Cir. in Metoda.
S postaje Hudajužna je „Slov. plan. društvo" ravao minoli teden na novo zasnovalo pet do Cerkna. To je pešpot, kaki dve in ool ure delga, ter rodi v ?noŽ!U Porezna in Kojce. Do sedla Vrb Ravni je krasen razgled na vi« a vi s ležečo Črno prst, Veiitd vogel, Bodico itd. Od tega sedia dalje pa ua Trnovski go»d, ves severni del vipavskih gora do Nsnosa iti idrijskega pogorja.
Vse tri poti bodi po d^stvci cesti od Sv. Lucije, bodi s postaje Hudejužna, ali pa s postaje Podbrdo čei Pore2en (kjer se od sobote na nedelje lahko v koči prenočuj ) nudijo obilo narava h lepot, so združene le z malim naporom in ostanejo udeležencem velike slavnosti, dne i. septembra 1.1. v Cerknem, v dobrem spominu._
Vesti iz Istre,
Mačkolje. Siavnoat desetletnice ui g* pevikt-brainega dmStva „Prmor«ko* te je ki nbu slabemu vremenu jftko lepo izrršiia. Opoludne so se začeli zbirati temni cblaki na ,»ba, ki je bilo kmalo zanto v gasto megio. Zato »e je marsikdo, ki je bil sicer namenjen, dn se vdeleži »lavnc*tj v zadnjem hipn premislil in je ustel doma. Med temi sta bili tudi društvi „Slavec" iz Ricmanj in „Istrski g mič" iz Sp. Škofije. V zadnjfm hipu jo raznanilo vdeležbo tudi drnštve „Shven^ki dom* cd *v. Barb&ie, a je radi preteč g, klabega vremena ostalo doma. Pri vs^m tu ca pa s t? je Dab;slo v piijazaih Msčkovljfk »eliko i a rede.
Poslanci in dru&iva so b !a slavnostno v«rrečeta tur tdvedtna v »p.evodn skozi vas
Med govorom drž. poslanca Mandića je začel zopet padati gost dež. Kljubu temu pa to zborovatai vstrajali ca meitn, deloma pod dcžiilri, deloma brez dežnikov, ter so p&mo sledili govornikovim izvajanjem. (Vidi poročilo na diagem mestu).
Nadalmi del vsporeda se je izvršil ob vedrem vremenu. Nsstcpiia so poleg društva „Primorsko" tudi društva: „Vodnik" iz Do-lice, „Prešeren" iz Bcbunca, „Slovenec" iz Boršta in „Straža" s Pia«j. Vsa društva so rešila s«ojo Dslcgo častno.
Kakor že rečeno: Kl;uhu temu, da jo slavnost mGtil dež, je ista vecdar-le izpadla nad vse pričakovanje ugodno. Kar pa ;e glavno, je slavnost društva „Primorsko" p o-novno dokazala, da je naše ljudstvo v Bregu in tudi v Mačkov Ijah, zvesto našemu staremu programu, ki se protivi vsakemu cepljenju narodnih sil in zahteva koncentracijo teh sit za složno borbo in delo!
Regulacija reke Mirne. Mir.oli teden se je Tršilo v občinski dvorani v Novem gradu posvetovanje glede regulacije doljnega t^ks reke Mirne. — Posvetovanja so 9e vdeležtli stavbeni viši svetnik Oberst, profeaor Morteani, deželni odbornik Tomasi, zastopniki pomorske vlade in zastopniki prizadetih občin.
Nada je, da se začne vendar že enkrat s tem delom, ki se vleč* nar d^etletii.
Obrtnijs. društvo v Barkovljah
vknjižsna zadruga z neonejono zavezo
VABILO
na
Izredni občni zbor
ki ee bo vršil
v poned.; 6. septemb. t. I.
ob 7. in pol uri ziečer v društvenih prostorih.
Dcavni red:
1)	Prememba društvenih pravil.
2)	Slučajnosti.
J. PERTOT	J. POGORELEC
preds.	tajnik.
Mali oglasi
Lepa zračna hiša blizu električne po-
ptaje, obstoječa iz treh stanovanj : l) sobe in kuhinje, 2) 1 Bobe, 1 sobice in kuhinje, 3) 2 sob, 1 sobice in kuhinje in meblovana sobica se oddajo v najem pri Budolfu KoSuta v Bojanu št. 140. (1446
Kulot „Pri treh prijateljih" v Gorici, ulica Caserma 11, Be priporoča z dobro kuhinjo in izvrstnim vinom. 1322
Gostilničar
IcPO on najemnik za veliko posestvo pri sv lolrt? oO Ivanu. Naslov pri Edinosti.	1434
Fotograf Anton Jerkič S K,"
ste fit. 10, Gorica, Gosposka ulica Št. 7.	1357
Prodajalnica usnja :
Crst9 uL JVKoliao a Dcnto 7.
So*;rt% i i. bera telečjih barvan I h kož, izbomaga kozjega usnja ia francoske teletine kaket tudi to- lo inozemske krzniae
>o cenah, da 3e nI bati konkursnos
Gotov, da me si. občinstvo počasti, biljttftfm
udaui AGOSTINO di LIBERTk.
m—	m
Iščem službo
Naslov pove Edinost.
kakor po^knhariea v hoteln ali pri k»ki boliSi družini.
1441
C O pPretnega mizarja s svojim orodjem na dom. Prednost imajo fcraSevci. — Miha Vodopivee, Earkovlje pri Gašparetih. 1433
Išče
TRST, ul. Cavua 2
PEKARNA IN SLAŠČIČARNA ■
FRAN LAMPE
• ••
Prodaja tvežaga kraka 4-krat aa dan. - Poatrežka točna ia aa dom.

DRAGOTIN STRUKEL
prodajalnica drobnarij in igrač TRST - Corso 34 - TRST Galanterije iz usnja, potne torbe
Ovratnice, HeMi in palice.
Specijaliteta:
fi. jVKUovatz
mehanična delalnica Trst — ulica del Trionfo 1
Lrvriuje vsakovrstna
kovaška in mehaniška dela
kakor tndLi oikelovanja.
Fotrebšfiine
hribolazoe.
za
E. M Mil k C«.
Nova in bogata zaloga vsakovrstnega
POHIŠTVA
Spalno in jedilne sobe na ixbero,
Najnovejši uzorci.
Trst, Via dei Rettori ši. I
Telefon št. 71 Romano IV
ANTON REPENŠEK
knjigo voz v Trsta, via Ceoilia 9
priporoča slavu emu občinstvu
svojo moderno urejeno delavnico,
v kateri se izvršujejo vsa v to atroko spadajoča dela točno In po zmernih cenah.
=— SVOJI K SVOJIM ! ==
Po neverjetno visokih cenah
se Tečkr&t kupuje blago u moik* ln i«Bske
obleka. Temu •« lahko izogoet«, ako naročite blago dl-r*ktuo pri torarui. Zahtevajte tedaj brezplačno po311jat«v moje
zbirke mM in ml nzorcev
Imam t aalogi samo oajboljie blago rad njih norosti.
FranzSchmidtJagBrndorflQ3
AvtrlJ«k> ai»mlja.
i
P
HOTEL " ABBAZlA
Ulica Geppa št. 20, Trst
(Piazza Caierma) popolnoma prenovljen in preskrbljen t vsem komfortom. Sobe «d K 2-— »aprej. Omnibua k vsakemu vlaka. Restavracija slov. in nemSko kuhinjo. Cene zmerne. Udani i. Wotehltz
PRODAJALNICA. ŠVICARSKIH UR
J08IP OPPENHEIM
3 urar In Izdalavatol] {uinrjn |
Irst, Corso štev. 5 (blizn knjigarne Vran)
BOGATA IZBERA zlatih, srebrnih in kovinastlh ur.
Stenske are s modernim sronilom.
PRSTAli. UHAMI. VERIŽICE Itd. paJanamih mik.
Popravljacje se izvrši po io£. cenah in z garancijo
Cene zmerne. Telefon 1395
Waldiser
■■ TIST - ulica Medla 3 - TRST h
Zalega jele*o*a leea e prodajo na drobne in debelo. — O K VIK JI ia bukovega in Jat. leea.
IgflT Isbere vsakovrstnih obleienih ta oatrmienlh I pređm>te^ U bnks^egs in Jalovega leea Itd.	|
Bojctc izbere ohložkou. - Lopate za pekdrje.
Iiiteresantna
!! NOVOST !!	■
Nenavadno presenečenje.
Avtomatično ržigalo	;
„REGENT".
Žepno kresilo in istočasno žepna svetilka.
Jako elegantno in praktično. Navadno uporabljanje t 1 roko.
Z enim pritiskom osen] In iu£.
Cena z opisom Tred : 1 komad K 3 30 ; 3 komadi K 7.75 ; 6 komador K 15-—; 12 komadov K 27-—. PoStnin« pro»te poSlljatre, ako se poilje denar naprej ali pa po perzutja.
ALOIS SCHAUHANN rAJ7LE^GEBGASSE
Umetni zobje
Flombirai^Ja sobo?.
Izdiranja zodov m m vsake

k.lČcraaiciag-Siisdief
TRST
•jHe^ tfeMa C*»«rme iUv, 13, 11« aetfs?.
Hočete se prepričati ?
obiščite velika skladišča
Marijeuđ Salairmi
Poete doila Fabra 2 I ul. Poste Nuo>'»
(vogal Torrente}	Alla citt^ di Lorvir*
Velik irbor izgotovJjenih oblek za moške in dečke irc'3tumi za otrobe. Površniki, močne jope, tošui-i in rarnih paletotov. Obleke za dom in delo. Delavske obleke. Tirolski ioden. Nepremočljivi plašči (pristni aiigleški). Specijaliteta: blago ta- in inoiemskih tovarn. IzgotovJjajo »e obleke po meri po najnovejši ;nodi, točno, solidno in elegantno po nizkih cenah.
DANIELE PILLIN
TUST - tulca Aoquedotto 94
TELEFON 241
Velika zaloga gašenega in g živega apna.
Tovarna cementnih plošč zaloga oglja za peči.
m
Mfrodilnica
flnton CJrsich
lappiera vecchia št. i4
ZALOGA
km, Sopičcv, povlak ia mazil za pMt, izrez«« za slikarje (štampov), zamaikov in tfišav.
Zaloga steklenih šip
H F. Hormann, Trst x
3Č *
X X
X n
al. Caserma št. 17
Kristali, zrcal«, stekleni ventilatori-. okvirji za slike, posode za ribe, steklene in bakrene črke večanja v medi in svincu, artistična dela v steklu. Bprejme vsakovrstne poprave in naročila za hiše pre-— nočišča, verande iid. itd. —
Bogomil Fino
uiril urar t Sežaai
ima svojo
nouo protto-lalnlco v ur
▼ irasTD ul. Vlnc. Belimi 13
auproU cerkvc mL Antona novaga
Vsakovrstne verižke po pravih tov. cenah