Posamezna Številka 1 K.
Stev. 290.
Poštnina plačana v gotovini,
v LjuMjani, v torek, ie \l.Mmm 1020.
• SLOVENEC« velja
90 poitl na v«s strani Jugoslavije In v LJubljani: sa oelo leto naprej. K 180--■a pol leta „ „ 9U-— sa četrt leta „ . . „ 45 — aa en mesec „ .. „ 15'»
Zalnoeemstrooatoleino K24(V
ta Sobotna Izdaja: a Za oelo leto . . „ . . K 30'— ia lnosemalvo, ... _ 39'—
Leto XLVDL
winwn»r»i
Inserati: m
Kaotilolpna p* ti t vrata (M ma nlroka ln 3 mm Ti soka aH ■]«
prostor) m enkrat ... p« X t«-« poslana Itd. . . pe K to«
Pri večjem naročil« popnst
NaJmanJU oglas 5B/9am K O,
I*UaJa vsak dan Iznemil M> nedeljek in dan po praulk* ob 3. on zjutraj.
__Uredništvo je v Kopitarjevi nllot štev. 8/1U.
Bokoplsl «« ne vračajo; nelranklrana pisma se ne sprejemajo. Uredn. telet. štv. 50, npravn. štv. 326.
Političen list za slovenski naroil.
Oprava je v Kopitarjevi ul. 6. — Račun poitne hran.
ljubljanske St. 650 aa naročnino in »t 349 sa oglas«, arstr. ln čoške 24.797, onr. 23.511, bosn.-tiero, 758».
Strufe; u feonsfifiiaiifB«
Ljubljana, 20. decembra.
V konstituanti jc zbrana zelo pestra družba. Vsaka skupina se v glavnih vprašanjih, ki jih ima rešiti konstituanta, razločuje od druge, pa tudi v posameznih skupinah samih so mnenja precej različna. Stranke najbolj deli vprašanje: ali centralizem ali avtonomija. Odločni centralisti so demokratje, ki jim jc sledil zemljoradmčki klub, ki sc je odločil za centralistično urejeno državo. Borbo za avtonomijo pokrajin f>a vodi Jugoslovanski klub, s katerega na-ziranjem simpatizirajo Narodni klub s hrvatskimi težaki i/. Bosne in muslimanska organizacija. Radikalci so po večini za centralizem. vendar najvplivnejši politiki v radikalnih vrstah zavirajo centralistično smer, predvsem Protič, ki jc za samoupravo deveterih pokrajin. Vse druge skupine se niso v tem vprašanju še jasno izrazile, bodisi da še niso napravile tozadevnih defini-tivnih sklepov, bodisi da so njihovi nazori deljeni. Etbin Kristan, ki je bil pred-,včeraj pri regentu v avdijenci, se je izjasnil o celi kopici ustavnih vprašanj, vprašanja centralizma, oziroma avtonomije se pa ni dotaknil.
Glede vprašanja suverenosti konsti-fuante soglašajo Jugoslovanski, socialistični in Narodni klub ter se zato bore proti poslovniku, ki glede prisege poslancev ruši suvereniteto konstituante. Radikalni klub je razpravljal včeraj o poslovniku, ki ga je branil minister dr. Laza Markovič, toda večina radikalnih poslancev se je izjavila zaizprememboposlovnika in še tekom tega tedna bodo radikalci skušali doseči med klubi sporazum za izpre-membo poslovnika.
Vlada šc ni sestavljena in je verjetno, da tudi še ne bo v bližnjih dneh, ker so diference med klubi prevelike, da bi sc mogla v par dneh sestaviti večina. Radikalci in demokrati so preslabi, da bi sami sestavili vlado, zemljoradniški klub pa šc ni sklepal o vstopu v vlado. Nazori v klubu so deljeni. Vodja stranke, Avramovič, je proti vstopu v vlado, sa m o s t o j n i iz Slovenije in srbski klubovi člani iz Bosne so pa za vstop, da pomagajo izvesti centralistično ustavo. Muslimani kažejo očividno nekaj volje stopiti v vlado, vendar bi raje videli vlado, ki bi sprejela Protičev načrt oziroma avtono-mistični načrt Jugoslovanskega kluba, ki ga smatrajo za najprimernejšega. Socialisti zaenkrat ne vidijo možnosti z« udeležbo pri sestavi vlade, utegnejo pa to stališče zapustiti, ako se izpremeni poslovnik.
Včeraj je izgledalo, kakor da je Pašič i ze pripravljen prevzeti mandat za sestavo j vlade, v zadnjem trenotku pa so se začeli | radikalci orientirati v drugo smer. Radikalci vidijo nevarnost, ako bi se preko pomembnih, najmočnejših hrvatskih tn slovenskih strank in v nasprotju z mišljenjem večine hrvatskega in slovenskega naroda s preglasovanjem sprejel centralistični ustavni načrt. Jugoslovanski klub, Jugoslo- j vanska muslimanska organizacija, Narodni j klub in hrvatski težaki iz Bosne so bili po- . zvani, da pismeno naznanijo svoje zahteve, j
Stališče Jugoslovanskega kluba je po- : vsem jasno. Avtonomija pokrajin je zanj j predpogoj, kakor je klub v svojih o^icielnih, j jasnih komunikejih naglasil. Glede zahtev 1 o izpremembi poslovnika utegne klub odnesti zmago, kakor vsaj zaenkrat kaže. Da- j nes popoldne ob 5. uri ima klub važno sejo, ■ na kateri bo sklcnal o nadaljnji klubovi ' taktiki.
Odnošaji med demokrati in radikali so j se včeraj poslabšali. Radikali očitajo demokratom nelojalnost. Včeraj se je Pašič sestal z Ljubo Davidovičem in predsednikom verifikacijskegn odbora Pcčičem in je zahteval, da sc verificira mandat muslimanskega kandidata iz bregalniškeg? okrožja. Pečič je izjavil, da jc to nemogoče, ker to nasprotuje sklepom verifikacijskegn odseka. Radikali to demokratom hudo zamerijo, ker so oni glasovali za verifikacijo demokratskega poslanca ministra dr. Krizmana, demokrati pa rte za verifikacijo muslimanskega radikala Pn<ič je zahteval, da mu demokratski kitih cla še tekom dnevu defl-uitrivMi odfif*v*r.
Odločna borba Jugoslovanskega kluba za načelo avtonomije jc zarezala globoke brazde, tako da se je začelo njegovo stališče uveljavljati in najresnejše upoštevati. Ključ do rešitve imajo sedaj Radičevci; ako pridejo v konstituanto, bo avtonomistična struja tako močna, da nobena vlada ne bi mogla preko nje, sicer pa utegne zmagati centralizem, kakor ga zastopajo demokrati in slovenski samostojni.
Dr. fil. in med. Alfred š c r k o , univerz, prof. v Ljubljani:
„Ha£i inetfficimfci fakulteti."
Pod tem naslovom »optožujeta« neka L. i M. v 12. št. »Nove Europc« »pred narodom naše državnike i političare kao loše neimare«, češ da »ne zidaju s temelja več s krova« in vprašujeta: da li su oni, koji su dekretirali ta tri medicinska fakulteta i za časak razmislili o onoin, što rade«?
Ne odgovarjal bi na ta članek, o kojega autorjih sklepam, da nista strokovnjaka v materiji, o kateri pišeta, ko bi ne bil ravno ta članek dokaz, da ni istina, da ; »neče nedoučen pravnik ili polovan filozof, osim sebi, nikonte naškoditi«. Škoda, ki jo povzročujejo nazori, kakor jih razvijata L. i M. jc brez primere večja od one, ki jo bodo zakrivili v vsem svojem življenju vsi zdravniki, promovirani na naših treh medicinskih fakultetah.
»Za jedan medicinski fakultet treba,« tako modrujeta L. i M., »čitav niz spremnih i odličnih lečnika — najboljih medju najboljima; treba celo predgradje — pre-davaonicd i kliniki, šalil za operacije, la-baratorija osim stanova za profesore i za diake — trebaju svakodnevne knjige — osim raznih zbiraka, Za tri medicinska fakulteta treba sve ovo tri puts.«
Da! trikrat ena je tri. To je pa tudi vsa modrost gospodov L. i M. Brez medicinskih fakultete torej ni treba ne bolnic, ne operacijskih dvoran, nc stanovanj za najboljše zdravnike izmed najboljših in ne za dijake. In vsega tega »tri puta« ni troba.
Naši najboljši zdravniki naj stanujejo na cesti, naša mladina, ki bi sicer študirala medicino nc potrebuje brez medicinskih fakultet streh : nad glavo, kakor ne potrebujejo naši ždtavniki nikakršnih knjig, da molčim o naših kirurgih, ki operirajo lahko po hlevih.
Vse naše šole, naši muzeji in konser- j vatoriji, naša gledališča in galerije, naša S industrijska podjetja, naše trgovine, pover-jeništva in ufadi naj se stisnejo pod eno i streho, ker le na ta način se izognemo po- ; trebi graditi poslopja, stanovanja, delavnice j in predavalnice »više cd jednog puta«. Če- j mu potrebujemo v naši armadi 50 polkov, i ko bi vendar rabili, če organiziramo vse i vojaštvo teh polkov v en sam polk samo i enega pukovnika, eno vojašnico, cn top in eno konjsko garnituro?
Pa tu se šele začenja modrost gospo- j do v L. i M.
Za ustanovitev medicinskih fakultet je j osim toga, i pre toga treba, ako ga več i nema — kao što ga u nas još nema —, je- j dan medicinski jezik — terminologija' i nomenklatura — na kome če sc medicina j predavati, na konte čc se knjige pisati.«
Poleg kajkavskega, štokavskega in I čekavskega dialekta zahtevata gospoda L. j i M, za našo troimeno kraljevino še poseben »medicinski dialekta, ki ga naj izdelajo, — tako vsai sklepam jaz iz teksta članka, ^nedoučeni pravniki in polovični filozofih, ki imajo bržkone že svoj pravniški in filozofski dialekt in torej tudi skušnje v vstvar-janju novih dialektov. To imenujeta velc-učena gospoda L. i M, » zidanje s temelja«. ! Pogrešam pa v članku hvalabogu priponi- j be, da je treba izdelati ta medicinski jezik kakor vse drugo »tri puta«.
Pri nas v Sloveniji se predava medicina ona kajkavskem jeziku« in v kolikor sem poučen so ostali i Srbi i Hrvatje tudi kar 6C tičo medicine, dosedaj šc pri svoji šlokavščini. Kar se tiče torej jezika, naj si nc delata gospoda L. i M. nikokih preglavic. U stvar je žc urejena, oe da bi staln ■jetk>«	i* ne «lu bi <tr«žij«
ogromne, tako reči nepregledne, svote novaca«.
Pa modrost gospodov L. i M. gre še dalje:
»Osim svib gubitaka i sve zaostalosti, usled rata, u lekarskom i bolničarskom našem osoblju, potrebe naše mlade države, na svima poliima i u svima pravcima, tolike su da bi nemogučno bilo i pokušati redjati ili porediti šta sve nemarno i šta bi bilo najpreče; dosta jc u prosvetnom pogledu, obratiti samo ponovo pažnju na oskudicu osnovnih škola i na golemi po-statak nepismenog naroda Jugoslavije.« Zato predlagata omenjena gospoda, da naj se »medicinski fakulteti ljubljanski i zagre-bački odtnah spoje, a da se u predavanja uvede za prvo vreme način takozvanih paralelki«.
Torej, ker nam poleg vsega drugega manjka na vseh straneh zdravnikov in bolničarjev, ni »v prosvetnem pogledu« dovolj, da odpravimo nepismenost v Stari Srbiji in Makedoniji, temveč je treba »odmah« ukinili ljubljansko medicinsko fakulteto in napraviti iz nje paralelke na zagrebškem fakultetu. Ne morda zato, ker jc zagrebški fakultet v nasprotju z ljubljansko fakulteto moškega spola, — to bi ne bilo v duhu francoske galantuosti, — marveč »i to treba svi da čuju i da prime k srcu« ker, ako eksistira šc nadalje »plemenska« medicinska fakulteta v Sloveniji, »če sc kod nas (v Zagrebu?) razbolevati i umirati i dalje bez potrebe, da če tuberkuloza i druge za-raze nastaviti da tamane neuki narod, da čemo jednako živeti, kao i dosad, neracionalno i nehigijenski, bez zraka po sobama, bez kupatila po kučama, rečju, po čume-zima i u prejavštini.«
Da se temu izognemo, to se pravi, da bomo živeli racijonalno in higijenski »sa zrakom u sobama i s kupatili po kučama«, da ne bomo umirali in razbolevali brez potrebe, temveč racijonalno, zato jc treba, da se »odmah« ukine ljubljanski medicinski fakultet in prcnapolni zagrebški do absurdnosti, da sc poslabšajo razmere, ki vladajo tam, kakor poroča »jedan medici-nec v Zagrebu« gospodoma L. i M., do neznosnosti.
Ko bi bila gospoda L. i M. to, kar nista, to je, strokovnjaka v tvarini, o kateri si drzneta prodajati svojo modrost, bi čula i r. pisma onega medicinca iz Zagreba edino le stavek: »Na anatomiji ima nas preko osam stotina,« in ne zahtevala bi redukcijo medicinskih fakulteta sa troje na dvoje«, ker v resnici bi edinole tak fakultet, kakršnega ponujata gospoda L. i M. našemu narodu, nc odgovarjal svoji nalogi. Že enkrat sem zapisal stavek, da se medicinci ne vežbajo kakor rekruti v kasarni, da pa. ostanejo, če se že vežbajo, tudi za vedno rekruti, Ako mislita velcučena gospoda L, i M., da zadostuje za pouk anatomije stručnjak-specijalist najbolji medju najboljima;.-, je to za me neizpodbiten dokaz, da nista ta dva gospoda nikdar študirala medicine, če sta pa jo, da nista videla nikdar v svojem življenju anatomskega instituta, — da govorim samo o tem, — od znotraj. Hočeta gg. L. i M, mar, da sc ustanove ludi pri nns one žalostne razmere dunajske medicinske fakultete, kakor jih jc označil svoj čas izkušen univerzitetni profesor z opombo, da izobražujejo na dunajski medicinski fakulteti dijaštvo institutski sluge in laborant je?
Ne kot Slovenec in vsled tega osumljen separatist, temveč kot univerzitetni profesor, ki mi jc v resnici le temeljita izobrazba naših bodočih zdravnikov pri srcu, odklanjam v imenu svojih kolegov in svojih slušateljev kar najodločnejše drzen nasvet gospodov L. i M., tiskan v štev. 12 revije "Nova Evropa« z dne 16. dec. t. 1., da naj se izvede »redukcija medicinskih fakulteta sa troje na dvoje« in naj žc sodeluje na tej redukciji samo zagrebački ali pa ?pojcdnako i zagrebački i beogradski fakultet«.
Kar se pa tiče napada gospodov avtorjev omenjenega članka na dosedanje organizatorje obstoječih medicinskih fakultet v Ljubljani, Zagrebu in Belgradu, izjavljam jesno >n glasno, da smatram koi glavno in P.fV* I-smnost imi?rr»ltet«p<Ja .rnfes«rin
; osebno poštenost in nesebičnost in da so mi ljubši najstarejši kolegi kakor pa oni »mladi lekari, koji su »naprakticirali« nešto para no provinciji ili za vreme rata, pa sad došli u P-cč, da uče za docente na našim trima medicinskim fakultetima«; ljudje, o katerih se trdi, da so bili hrvatski ili srbski frankovci ili mladi madžaroni«, ki so se pa evolucionirali, tako da nima sedaj večjih' Jugoslovanov od njih.
Ako imata gospoda L. i M. te indivi-due v mislih, potem jima enkrat za vselej povem, da za take »znanstvenike« vsaj pri nas v Ljubljani ni in ne bo nikdar prostora.
Toliko za enkrat. Podrobnejši strokovni odgovor bom pa poslal »Novi Europi«.
na
(Sedanji položaj ondotnih Slovencev.}
Volitve so zadnje tedne odvrnile vso našo pozornost od trpečih in pod nasilnim nemškim jarmom stakajočih bratov onstran Karavank, ki so po odhodu plebiscitne komisije izročeni na milost in nemilost nemškemu nasilju, organiziranem v »Heimatsdicnstu«. — Kaj pomeni danes vlada na Koroškem, ko je pa najvišja instanca nad njo »Heimatsdicn&t«, — ki je več nego država v državi. — Od njega je odvisen ves upravni aparat z uradništvom vred. Heimatdienst odstavlja in nastavlja župane, javne in zasebne uradnike. Da, Heimatdienst posega v suverene pravice najvišjih cerkvenih krogov, ter odstavlja in preganja neljube mu dohovnike, župnike, katehetc. Tako so prišli k župniku dr. Mortlu v Hodišah odposlanci Heimatdien-sta in mu, kratko izjavili.- Herr Pfarrer, wir erachten Sie fiir abgesetzt (gospod župnik, mi Vas smatramo za odstavljenega). — Seveda so ga obkladali vrhtega še z najgršimi psovkami. Ko se je skliceval na svojega škofa kot najvišjo cerkveno oblast, so ga kratkomalo zavrnili, da jih škof nič ne briga,
Centralna organizacija Karntner Heimatdienst, Klagenfurl«, je sklical z okrožnico z dne 30. oktobra 1920 splošno zborovanje vseh krogov javne uprave posvetnih in duhovskih oblasti na dan 4. novembra v veliko zborovalno dvorano trgovske in obrtne zbornice v Celovcu. K posvetovanju so bili povabljeni člani vseli občinskih odsekov Heimatdiensta, da navedejo ondi — kakor pravi okrožnica — svnie želje glede organizacije občinske uprave, nameščanje v javnih službah, izvedbo agrar-ne^feforme in pričetka delovanja v gospodarskih odredbah.
Kaj se to pravi: -glede nameščanja v javnih službah« — za Slovence, lo čuti danes naš narod na Koroškem lc prebrid-ko na lastni koži. Nedavno mi je jokajc toži! mož, ki je moral pobegniti iz neposredne boroveljske okolicc, k akšno preganjanje morajo trpeti ubogi Slovenci od 9lr.mi oblastvenih — pod neposredno kontrolo Heimatdiensta stoječih organov. — Njemu so celo zasegli in odvedli konja, ki ga je bil svoječasno kupil od jugoslovanske uprave tn pošteno plačal pri bivšem oprajnem glavarstvu v Borovljah, Popolnoma nemško orožništvo izvršuje na podlagi raznih nemčurskih in Iieimatdiensto-vih ovadb pri vseh Slovencih dan na dan hišne preiskave. — Ne ščiti pe ravno to ovc> Vvo nobenega Slovcnca. Naši ljudje so vpričo orožništva celo po dnevi izročeni nemškim in nemčurskim tolovajem in njihovim dejanskim napo dom. Ponoči pa si itak nikdo ne upa izpod stre-he; nasprotno: pred nosom avstrijskega orožništva udirajo podkupi;ene nemške tolpe v hiše Slovencev ter ogro"ajo prestrašene mirne stanovalce na življenju in imetju. — Da \sc to, k>?r trdim t ni nič pretirano, marveč v resnici .'<• -iriogo hujše, to potrjujejo dan na diui -. rihujajoče pritožbe in obimni kliri za pomoč
Ali naj gled-i noša vlada v;e to s pre-križnnimi rokami? — Naš delegat Jova-« novič jc izjavil v zgodovinski seji olcsbi-citne komisije, ko je proglašen izid (<lnstovania. da kraljevina Srbov. Hrvatov
in Slovencev ne bo n i k d a r pozabila onih več nego 15 000 glasovalcev, ki so oddali svoje glasove za Jugoslavijo, — in teh tudi ne bo nikdar zapustila. — Čas je, a že s početka skrajni čas, da naša vlada — ta ali ona! — drži svojo, po svojem polnomočnem delegatu dano besedo. Danes Se, ker jutri bo morda že prepozno, kar jasno dovolj spričuje zborovnaje koroške deželne skupščine dne 26. nov. v Celovcu.
Če ni drugega izhoda: Zob za zob! Dosledno mora postopati naša država po načelih reciprocitete nasproti Nemcem pri nas, če se bo godila krivica Slovencu na Koroškem. Samim sebi bi morali mi podpisati uboštveno spričevalo, če bi puščali umirati naše ljudi dušne in telesne smrti na Koroškem, dočim vživajo pri nas Nemci ne-le kulturno in politično svobodo, ampak je en del Nemcev tako nelojalen, da celo na Štajerskem in Gorenjskem tajno ustanavlja podružnice koroškega »Heimatsdiensta«. Kaj pa senžermenska pogodba?
Ah, pač. Saj je podpisana, razglašena: vse formalno pravilno. Vendar pa je le kos papirja, cunja. Pogodba, ki je menda ni treba držati, vsaj Nemcu ne. Ali je že kdaj svet cul, da je držal avstrijski Nemec besedo, obljubo, pogodbo?
Tretje, kar se md zdi silno važno, so pa bližajoče se volitve na Koroškem, za katere je treba, da strnejo vsi Slovenci vse svoje moči. Kako je zbodla Nemce pohlevna notica v »Slovencu« dne 3, novembra t. L, priča dovolj jasno brzojavka (baje iz Zagreba —?—) v »Grazer Volksblatt«-u št. 505, v kateri se huduje ta list, ker je »Slovenec« sprožil vprašanje nastopa Slovencev pri volitvah na Koroškem. —
Potem, ko mu ni prav, da »celo resni Belgrajski krogi« (kakor jih imenuje), niso voljni priznati definitivnega značaja glasovanja, pravi nadalje, da je treba in se mora pripraviti na rovarenje (Quertreibe-reien).
Da: primerno zastopstvo Slovencev tako v Koroškem deželnem zboru kakor tudi v dunajskem državnem zastopu! — To je sedaj kardinalna zahteva koro-Skih Slovencev. Res je, da je to odvisno od ajih samih. — Ne smemo pa prezreti, da je abogi naš narod na Koroškem brez voditeljev, — ovce brez pastirjev, in da bod:ta vlada in »Heimatsdienst« storila vse, da če v kali zadušita vsako politično gibanje. Vam, brat:e r nn Karavank, pa kličemo: Pogum u; vztrajnost v težkem boju z neenakim sovražnikom!	F. K—n.
IzuDzničarski fond pred poroto.
Maribor, 18. decembra 1920.
Kakor že javljeno, se je 16. t. m. vr-Sla pred tukajšnjo poroto obravnava zoper odgovornega urednika »Straže«, g. V. Stuoana, ki je zbudila tu veliko senzacijo. Tožil je bivši trgovinski minister dr. Albert Kramer, glavni urednik »Jutra« radi razžaljenja časti, ker je objavila »Straža« dne 23. avgusta naslednjo notico:
»Edinost slov. demokratov. Ko je še paševal politični agromerkur dr. Žerjav, je rešila beograjska vlada našo valuto v razmerju 1:4. Gosp. tedajni deželni paša Žerjav je grozil z ječo in verigami vsakemu, ki bi se drznil kritično dotakniti le valutne rešitve. Mladi g. dr. Grega se je s časom streznil in spoznal svoj greh. Vse liberalno časopisje je kar čez noč presedlalo in začelo ostro napadati kon-čnoveljavno valutno rešitev v razmerju 1:4. Sedaj pa so demokrati (znani izvozni-fiarji a-la dr. Kramer, ki bo sedaj izdajal »Jutro«, (vemo iz kakšnega fonda) sami zahtevaJi kot pogoj za vstop v vlado
Erosti izvoz. Slovenski libralni mladini, ki i radi financirali potom izvoznic nova lista »Jutro« in mariborski »Tabor«, so za prosti izvoz, g. Tavčar pa pobija mladinsko izvozno politiko v »Narodu« na vso moč (kar ima prav, ker je treznomisleč). Pri pogledu na to kapitalistično vojsko liberalcev jim svetujemo, naj kombinirajo »Jutro« in »Tabor« v že nameravani »Večer«, ker notranji razdvoj demokratov že res kriči v svet o političnem večeru slovenskega liberalizma. Tako je ujedinjenje našega demokratizma!«
Razpravo je vodil deželnosodni svetnik dr. Fran Pichler. Prisednika sta bila deželni sodni svetnik Fran Požega in okr. sodnik dr. Josip Tombak. Tožitelj dr. Kra-rrfer je bil sam navzoč in se je tudi osebno branil, da ni bil izvozničar. Njegov zastopnik je bil dr. Lipold, Stupanov pa dr. Le-skovar. Dr. Leskovar je branil toženca s lega vidika: V demokratski stranki sta dve stroji: dr. Tavčar, voditelj demokratskih starinov, je proti izvozničarski politiki rrdadinov, ki stojijo pod komando dr. Grega Žerjava. Mladini hočejo koncentrirati vso izvozno jugoslovansko trgovino okrog vojnodobičkarskih banik in Židov, družb. (.Voditi hoče ta klika od pravice do izvo-ta naše zadružništvo ter srednje in tnalo :rgovslvo. I^vozničarji dajejo svojim oče-
tom-mladinom na razpolago velik del dobička od izvozničarskc velecbrti, da lahko s temi milijoni kupujejo tiskarne, ustanavljajo nove liste in plačujejo volivne agitatorje. Izvozničarska trgovinska politika demokratskih mladinov je sokriva neznosne draginje, ker prodajajo banke in židovske družbe živila in druge življenske potrebščine ubogega ljudstva za ogromne milijonske dobičke. In ker so ravno listi Slovenske ljudske stranke ožigosali in obsojali, ter še obsojajo ta koruptiri sistem, ki so ga vpeljali demokrati levega krila, ravno vsled tega so naperili ti ljudje tožbo za tožbo proti »Straži«, »Slov. Gospodarju« in drugim našim časopisom. Vse to s prozornim namenom, da bi s tožbami uničili liste, ki se zavzemajo za koristi ljudstva.
Porotnikom je bilo stavljeno samo glavno vprašanje, ali je obtoženec s citirano notico v »Straži« žalil tožitelja na zasebni časti. Predsednik porotnikov, mariborski trgovec Šerec, je po polurnem posvetovanju porotnikov naznanil, da so porotniki glavno in edino vprašanje zanikali z 10 proti 2 glasovoma. Predsednik je nato naznanil obtožencu, da je oproščen. Dr. Kramer mora plačati vse pravdne stroške.
Izvozničarstvo demokratov je bilo s tem obsojeno tudi od sodnikov ljudstva in če se hočejo demokrati otresti očitka »Straže«, da je njihovo mladinsko časopisje finansirano potom izvoznic, morajo v javnosti pojasniti, od kod so dobili milijone, s katerimi so fundirali te svoje nove liste, ki rastejo kakor gobe po dežju.
Bolgarija ugodila Jugo-
močno streljanje in vzpostavil se je zopet red.
REVOLUCIJA NA IRSKEM.
LDU London, 19. decembra. (Reuter) V eorški grofiji so vojaki na dveh tovornih avtomobilih zašli v zasede. Dva vojaka sla bila mrtva in dva ranjena. Tovorna avtomobila so napadalci zažgali. V grofiji Cavanu so bili napadeni patrolirajoči redarji. Eden je ubit, a Irije so pa ranjeni.
ČEŠKI PRORAČUN.

LDU Sofija, '20. decembra. (Brezžično) Jugoslovanska vlada je ukinila železniški promet z Bolgarijo, da bi na ta način prisilila Bolgarijo, da vrne lokomotive in železniške vozove, ki jih je med vojno Bolgarija odpeljala iz države. Bolgarska vlada je želji jugoslovanske vlade ugodila, da se ne bi zavlekla vrnitev vojnih ujetnikov, ki se nahajajo v južni Srbiji.
8z italijanske zbornice.
LDU Rim, 18. decembra. (Štefani) f»i strski predsednik Giolitti je zbornici predložil zakonski načrt o pospeševalnem ravnanju z vojnimi invalidi in umirovljenci. Med današnjo sejo zbornice je več vojnih poškodovancev demonstriralo pred parlamentom v znak protesta proti zavlačevanju izvedbe odredb, ki bi bile njim na korist. Ker so nekateri demonstrante hoteli udreti v zbornično poslopje, jih je ustavila straža ob vhodu. V pretepu je bil ranjen en redar in dva demonstranta, toda naposled se je posrečilo, da so zopet vpo3tavili mir.
LDU Rim, 18. decembra. (Štefani) Iz Bo-logne poročajo: Ko sta socialistična poslanca Nicolai in Bentini stopila iz sodnega poslopja, ker sta zagovarjala socialiste, obtožene zaradi izgredov proti komunistom v Castelmaggio-reju, ju je napadla skupina fašistov. Nicolai je bil poškodovan na glavi, Bentini pa se je otel pod varstvom redarjev. Ta dogodek je izzval na včerajšnji seji zbornice viharen odmev. Socialistični poslanci so burno protestirali proti postopanju predsednika. Naposled so se spopadli socialistični poslanci in poslanci drugih skupin, tako da se je morala seja prekinitt. Ko se je seja iznova pričela, je izjavil ministrski predsednik Giolitti. da vlada obžaluje vsakatero nasilnost in da bo odločno delovala na to, da bo takemu načinu bojevanja konec. Zbornica je imenovala komisijo, ki naj izvede preiskavo.
Kralj Konstantin v Atenah.
LDU Dunaj, 20 decembra. (Dun. KU) Iz Aten poroča >Neue Freie Presse«: Kralj Konstantin je s svojo rodbino v nedeljo dopoldne dospel semkaj.
LDU Pari*, 19. decembra. (Brezžično) Po poročilih iz Aten so zavezniške vlade sklenile, da ostanejo njihovi poslaniki za enkrat še v Atenah, ne smejo se pa udeleževati nobenih svečanosti in vpostaViti odnošajev; š kraljem Konstantinom. Isto velja za člane vojaških in mornariških misij. Ladje zaveznikov so že zapustile grške vode, da bi se ognile pozdrava križarke, na kateri potuje kralj Konstantin.
LDULondon, 19. decembra. (Reuter) Angleška vlada je ukazala svojemu poslaniku v Atenah, naj ne stopi s kraljem Konstantinom v nikakršen stik. Britanska pomorska misija ostane v Atenah.
Razna poročila.
POGAJANJA V RIGI.
LDU Riga, 18. dec. (Orient.) Tukajšnji časopisi pričakujejo, da se bodo mirovna pogajanja končala okoli 15. januarja.
LDU Varšava, 18. dec. (Orient.) Na drogovskem kolodvoru v Gor. Šleziji so se spopadli italijanski vojaki z redarji in nemškimi prebivalci, ker je nemški delavec razžalil italijanskega vojaka. Po prizadevanju italijanskih častnikov ie prenehalo
LDU Praga, [19. decembra. (Dun. KU) Kakor poroča >Prager Tagblattc, znaša vsota za vse naknadne potrebe, glode katerih je vlada v sobotni seji proračunskega odseka podala predlog, okrog 4862 milijonov. Dohodki znašajo 2676 milijonov, tako da znaša deficit nad 2 milijardi.
VPRAŠANJE VILNE.
LDU Kovno, [18. decembra. (Litv. brzoj. agentura) Po zanesljivih poročilih iz Vitne je premirje s Poljsko iznova ogroženo. Poslednje dni so dospeli v Vilno vojaški transporti s strelivom in opremo. Pričakuje te nova poljska ofenziva, in to od dosedanjega načelnika generalnega štaba Želigovskega in polkovnika Popickega. V nevtralnem pasu se množe napadi Poljakov. Litvanske obmejne čete so morale odbiti celo napade na svoje postojanke; to pa so tolmačili Poljaki kot prelom premirja.
LDU Ženeva, 19. decembra. (Wolff) Svet zveze narodov je razmotrival poljsko-litvan-sko vprašanje in sklenil, naj se izvede ljudsko glasovanje v okrožju Vilne in naj se prouče potrebne izvedbene odredbe.
BRUSELJSKA KONFERENCA.
LDU Pari*, 19. decembra. >Agence Havas poroča iz Bruslja: Prvi sestanek delegatov, katerim je poverjeno razmotrivanje posameznih točk, je naredil ugoden vtis. Pričakuje se, da bo konferenca izgotovila svoje delo do Božiča.
LDU Bruselj, 18. decembra. (Havas-Reu-ter). Konferenca je na včerajšnji dopoldanski seji poslušala izvajanja nemških delegatov. Ko so ti odšli, so dobili nekateri delegati zaveznikov nalog, od nemške delegacije dobiti bolj podrobne podatke o posameznih točkah, o katerih se je govorilo na konferenci. Nato je bila konferenca odgodena na ponedeljek.
LDU Bruselj, 19. decembra. (Dun. KU) Kakor javlja Reuterjev urad po » Agence Havas«, sta Seydoux in lord D'Abernon določena, da proučujeta z nemško delegacijo vsa vprašanja, ki se tičejo reparacije. Seydoux ima nalogo, da se peča z reparacijami v natirali-jah, D'Abernon pa s plačili v gotovini. Tudi nemški delegat Bergmann je že naznačil nemške zastopnike, ki bodo imeli naloge, razpravljati z zavezniki vsako vprašanje zase in bodo dajali eventuelne informacije.
PADANJE CEN V AMERIKI.
LDU Washington, 19. decembra. (Brezžično) V uradni objavi glede znižanja cen naznanja vlada, da so cene povprečno padle za dvajset odstotkov. Letos so padle cene živilom za 8 odstotkov in cene blagu za obleko za 28 odstotkov.
Prestanek rusko • angleškil trgovinskih pogajanj? Baje je v Moskvi zmagalo levo krilo komunistične stranke, ki je proti sklepu trgovinskega dogovora z Angleško, ker angleška vlada zahteva, da se ustavi bodjševiška propaganda v Britaniji in ker Anglija noče priznati sovjetske republike. Rusija se boji tudi ustanovitve angleškega konzulata v Moskvi in angleških agentur po celi Rusiji. Z druge strani se poroča, da je Krasin v Londonu sklenil več pogodb z angleškimi firmami glede nabave montur, orožja, municije in avtomobilov. Faktično trgovinska pogodba z Anglijo še vedno ni sklenjena. Pač pa je Anglija odstranila vse pomorske mine, ki so bile postavljene v svrho blokade Rusije.
Stanje v Indiji. V Moskvo so došla poročila, da se v Indiji vrše povsod veliki štrajki, Kalkutta da je že dva tedna brez razsvetljave. Produkcija nafte je popolnoma ustavljena. Angleška cenzura ne pro-pušča iz Indije nobenih vesti. Boljševiki se zelo prizadevajo, da v Indiji zanetijo splošno revolucijo.
Proti boljševiški pojavi. Sovjetska vlada objavlja, da so socialisti-revolucio-neri započeli akcijo, kako bi organizirali teroristične napade na voditelje boljševizma in pravi, da bi v tem slučaju bili takoj ustreljeni vsi talniki, ki se nahajajo po ječah. — V Samarsfki guberniji v Stavropolj-skem okrožju so kmetje pobili boljševiški rekvizicijski oddelek. — V Beli Rusiji okoli Minska se nahajajo vstaši pod vodstvom Fedoščenka. — Ukrajinskega četaša Machnota so boljševiki razbili, sam Mach-no pa je z nekaj sto ljudmi zbežal. — Ata-man Semenov je zbežal na Japonsko. — V Petrogradu so delavci na Sestrorcškem in Putilovskem zavodu zahtevali, da se odpravijo komisarji, zniža 16 urni delavnik in zopet dovolijo delavski komiteti. Delavce so ukroliAt rdečearmejci in jih 150 razstrelili,
—•	.u. *
Vojne priprave? Tako angleški kakor finski listi poročajo o vojnih pripravah sovjetske Rusije ob estonski in poljski meji in trdiio, da ie Joffe dobil iz Moskve nalog, da zavlačuje mirovna pogajanja s Poljsko. — Na Črnem morju imajo boljševiki tri podvodne ladje, — Brodovje, katero je odvel Wrangel, šteje okoli 130 ladij (seveda je tu večina trgovskih), in dospe kmalu v Bizerto. — Poročajo, da je zavzetje Perckopa, ki jc odločilo usodo Wrangla, delo nemškega generala Blii-cherja, ki je v ruski službi.
Izjava Trockega. Trockij, ki se je pripeljal v Sevaš topol, je tu izjavil, da je prva naloga sovjetske armade, da napravi red na Kavkazu kjer je Anglija začela nove nevarne intrige proti sovjetski Rusiji. Sploh je treba obračati prvo pozornost na Anglijo, kajti Ie, čc se oslabi Anglija, bo zadan udarec svetovnemu kapitalizmu.
PoiltSfea novice.
+ Prihodnja seja konstituanto. Beigrad, 20. decembra". (Izvirno) Priliodnia seja konstituante bo najbrž v sredo, dne 22. decembra, četudi do srede ne bi bila sestavljena vlada. Pasič želi, da ima v tem slučaju ustavotvorna skupščina sejo prej, nego je sestavljena vlada. Na tej seji se bo volilo predsedništvo skupščine. Kot kandidatje se imenujejo dr. Veljkovič, dr. Ribar in dr. Lukinič. Zeinljo-radnički klub zahteva podpredsedniško mesto.
-f- Dr. Hohnjec poslal oddvojeno mišljenje v verifikacijskcir. odboru. Beigrad, 20. decembra. (Izvirno) Verifikacijski odbor je izvršil svoj posel. Dr. Hohnjec kot zastopnik Jugoslovenskega kluba je podal oddvojeno, mišljenje zaradi protizakonite razporeditve volišč na štajerskem, kjer je za več občin skupaj bilo odrejeno po eno samo volišče.
-f Zemljoradniški klub za centralizem« Beigrad, 20. dec. (Izv.) Zemljoradniški klub je izjavil, da kot mlada stranka ne želi stopiti v vlado, pač pa bo glasoval za vladni načrt, namreč za centralistično ureditev države. Za centralizem so se najbolj poganjali klubovi člani Samostojne kmetijske stranke iz Slovenije, ki so tudi silili v vlado, pa jih vodja zemljoradničke stranke v tem oziru kroti.
+ »Naprej« se časih rad postavlja v
[>ozo modrega ben Akibe, da končnove-javno razsoja o važnih kulturnih vprašanjih, Pri tem pa kaže uprav afrikansko nevednost v stvareh katoliškega značaja. Tako na primer se »Naprej« čudi, da smo mi pribili, da so katoliške stranke od nekdaj stale na načelnem stališču, dase ne morejo zavzemati načeloma ne za monarhijo ne za republiko, in vidi v tem protislovje. Protislovja pa ni čisto nobenega, ker je to pač n a č e 1 o , in sicer jako važno in značilno za katolištvo, da vse družabne oblike in družabne rede smatra za nekaj odnosnega, prigodnega in odvisnega. To sledi iz katoliškega pojmovanja svetovja v odnosu k nadsvetovnemu. — Absolutno je le katolištvo, dragi »Naprej«; kaj pa je to, lahko pogledate v Bal-larmina ali pa vprašate za svet Abditusa\ ki je v tem oziru bolj verziian nego ostali sodrugi.
-f Smešno. Celjska »Nova Doba« se huduje na misijone, češ, da se zlorabljajo v politične svrhe. O tem, kaj je in kaj ni vse politično, se z »Novo Dobo« ne bomo prerekali. Omeniti moramo samo, da »Nova Doba« misli katoliško Cerkev ustrašiti s tem, da napoveduje akcijo za prestop v pravoslavje. Pravoslavja se ima katoliška Cerkev tako malo povoda bati, da bi bilo bolje, če bi bi bili gospodje pri »Novi Dobi« to grožnjo lepo obdržali zase. Za katoliško Cerkev ne bo nič izgubljeno, za pravoslavje pa — nič pridobljeno.
-f Dr. Pavlica v Gorici je napisal zanimivo razpravo, v kateri dokazuje, da misel sovjetov, ki so jo ruski antikrščanski socialisti izkazili v diktaturo enega samega stanu, izvira iz srednjeveškega krščanskega pojmovanja ureditve države po go-spodarsko-stanovskih zastopih. — Tudi nemški krščanski sociologi opozarjajo na to dejstvo in se zavzemajo za tako stanov-sko-sovjetsko organizacijo (Rateverfas-sung) na mesto dosedanje parlamentarne, kjer odloča po krivici številčna večina brez ozira na važnost poedinih stanov in gospodarsko-kulturnih organizacij. — Dr. Pavlica navaja italijanske vire. — Ta misel se nahaja tudi pri mnogih krščanskih miselcih najzgodnejših vekov.
-J- Giolitti in D'Annunzio. Rim, 20. de-zembra. (Izv.) Rapallska pogodba je bila v rimskem senatu sprejeta z 262 proti 22 glasovom. Giolitti je izjavil upanje, da bo DAnnunzio razumel to manifestacijo naroda morebiti brez vsega nadaljnjega.
+ Novi avstrijski zavorni predsednik in socialni demokrati. 0 novem avstrijskem za-veznem predsedniku dr. Hainischu piše >Arbeiterzeitung«, da je sicer izmed redkih mož avstrijskega meščanstva, ki je dvignil pogled iznad meščansko - kapitalističnih interesov m je vedno imel razumevanje za delavske težnje. Zato ludi r. veseljem pozdravljajo, da jc bil izvoljen on in ne KienbOck, ki ga je bila j?rvotpo predlagala kržOaaska flociao^ g&ftfcgg

t
V nedeljo 19. dec, se je v dvorani zagrebškega Glasbenega zavoda vršila spominska svečanost po umrlem biskupa dr. Antonu Mahniču. Okoli 11. ure dopoldne se je napolnila vsa vc-lika dvorana z žalujočim občinstvom, tudi galerije so bile do zadnjega kotička zasedene, V prvih vrstah so sedeli škofje dr. Bauer, dr. Šarič, dr. Akšamovič, dr. Premuš, provincial frančiškanske provincije in drugi, potem vladni poverjenik za socialno skrb dr. Markulin, poslanci Barič in dr. Deželič, hrvatska katoliška inteligenca iz Zagreba in province, akademično in srednješolsko dijaštvo, mnogo damskega občinstva in drugi.
Na odru je bila postavljena slika pokojnega, obdanega od cvetja; ob strani sta stala dva »Domagojca« v uniformi kot častna straža.
Prvi govornik, urednik »Katoličkega Lista«, dr. Stjepan Bakšič, je v vznešenem govoru očrtal veliki pomen pokojnika za slovenski in hrvatski katoliški kulturni pokret in podal popolno sliko njegove mar-kantne osebnosti.
Fr. Terseglav v imenu Slovencev jc osvetljeval temeljno idejo Mahničevega delovanja: uveljavljtnje principa katoliškega solidarizma na vseh poljih kulturne delavnosti.
Profesor Marukovič je v stvarnih izvajanjih narisal podrobno delovanje velikega škofa kot pisatelja, organizatorja, asketa.
Akademik Protulipac jc z globokim čustvom opisoval, kaj je dr. Mahnič pomenil za katoliško dijaštvo, ki v njem slavi svojega očeta in hoče njegovi oporoki ostati zvesto do konca.
Frančiškanski pevski zbor je ob počet-ku in na koncu proslave zapel dve mojstrsko izvedeni žalostinki.
Komemoracija je pokazla, kako globoko čuti jugoslovanska katoliška javnost izgubo svojega prvoboritelja, kako pa je tudi v njej živa, odločna volja, nadaljevati dr. Mahničevo delo v smeri, ki jo je on začrtal
Velikemu pokojniku pa slava večna!
Dn
—	Kamniški dekanijski odbor SKSZ bo imel na Šentjanževo, 27. decembra t. 1. v »Kamniškem domu« svoj občni zbor s sledečim sporedom: 1. Otvoritev. 2. Kratko predavanje (članica odbora). 3. Branje zapisnika zadnjega občnega zbora. 4. Poročilo o delovanju odbora. 5. Poročila o stanju SKSZ v dekaniji. 6. Želje in nasveti. 7. Izpopolnitev odbora. 8. Slučajnosti. — Začetek bo hitro po prihodu jutranjega vlaka v Kamnik. Društva naj pošljejo svoje poverjenike, ki naj poročajo kratko o stanju domače organizacije. Poleg zastopnikov društev vabimo vse dobre ljudi, ki se zanimajo za naše prosvetno delo. Posebej še naše učiteljstvo in dijaštvo, ki bo ravno na počitnicah. Posebnih vabil radi drage pošte ne bomo pošiljali. Bog živi. — Predsednik.
—	Za zboljšanje stanja naših malih obrtnikov, posebno izdelovalcev lesne domače robe in lončarjev, je pri ministrstvu industrije in obrti posredoval poslanec Škulj. Politične spremembe in trgovski zakon je namreč tako vplival na cele okraje okrog Ribnice 111 Kočevja, da je na tisoče družin v nevarnosti ob-ubožanja, domača obrt pa v nevarnosti, da propade. Dalekoznan Ribničan s svojo suho robo je naenkrat odrezan od Nemške Avstrije, Madžarske in Italije — nekdaj našega Pri-morja in deloma Češkoslovaške. Blaga vedno več, a trg premajhen. Enako so tudi krošnjarji z raznim južnim sadjem, semeni itd. od Kulpe in Čabranke in iz Banjine popolnoma ob ves zaslužek. Posredovanje poslanca v omenjeni zadevi obeta biti uspešno, posebno, ker se baš sedaj pričenjajo razna trgovska pogajanja z Berlinom, z Italijo in v kratkem tudi z Dunajem.
—	Sodaija brci sodnikov! — Prejeli smo sledeč uradni popravek: >Ni res, da dne 11. novembra 1920 na okrajnem sodišču v Celju stranicam ni bilo nobenega sodnika na razpolago, in da so vsled tega manj premožui kmetje, katerim ue preostaja denarja, da bi najeli odvetnika, prihajali že tretjo soboto k sodišču, da bi govorili o nujnih, bodisi zapuščinskih, bodisi sirotinskib zadevah- s sodnikom in da bi se jih odpravljalo, češ da ni sodnika, da je pri razpravljalnem (?) okrožnem sodišču, naj torej pridejo prihodnjo soboto. Res pa je, da je dne 11. decembra 1920 pri okrajnem sodišču v Celju bil strankam na razpolago sodnik Srečko Verbič s tremi av-ukulanti, in da so se dejansko vse stranke odpravile meritorično, nobena pa se ni odložila ua drugo soboto. Pritegnitev sodnikov od okrajnega sodišča k razpravam pri okrožnem sodišču je bila pa neobhodno potrebna, ker so se vsled po volitvah povzročene preložitve porotnega zasedanja od 29. novembra na 6. december 1920 v soboto, due 11 .decembra pri okrožnem sodišču poleg porote vršile tudi štiri razprave pfv<i soduiliom poedincem v civilnih zadevali in M raapruv (Vr in BI)
kazenskim aeuutojp. Vse to. fa^rave 30
bile razpisano že prod preložitvijo porotnega zasedanja iu bi se bile morale preložiti na dva do tri mesece, kar gotovo ne bi bilo v interesu prizadetih strank. Res se je odposlal dno 8. decembra en sodnik od okrajnega sodišču v Celju ua nadomsstovanje k okrajnemu sodišču Rogatec, toda le za nekaj dni, dokler se ni Hobil drugi nadomestnih. To se je moralo zgoditi takoj, ker pri okrajnem sodišču v Rogatcu vsled nezgode, ki je zadela tamošnjega ediuega sodnika dne 7. decembra, ni bilo nobenega sodnika. — Predsedništvo okrožnega sodišča v Colju, dne 17. decembra 1920. F. Kotnik.
—	Pravoslavni verniki v Sloveniji. Administrator pravoslavne nadškofije v Srem-skih Karlovcih je z odlokom št. 1-1, 27. novembra 1020, štev. M 349 pooblastil g. protojereja Dimitrija Sv. Jankoviča, pravoslavnega vojnega svečenika v Ljubljani, da sme oskrbovati dušno pastirstvo ua<\ vsemi pravoslavnimi verniki v Sloveniji. Tisti pravoslavni verniki, ki so že doslej pripadali v kako pravoslavno župnijo, n. pr. v Marin dol na Belokranjskem, ostanejo seveda se nadalje v isti zvezi.
—	Društvo jugoslovanskih niont. akad. »Sloga« v Pribramu naznanja, da je bil na društvenem občnem zboru dne 20. novembra 1920 izvoljen za zimski semester 1920—21 sledeči odbor: predsednik Ivan Srebenšek, ing. cand., podpredsednik: Milija Božič, stud. inont., tajnik: Vasa Djordjevič, stud. mont., blagajnik Branko Buditnir, ing. cand., knjižničar Rudolf Jaroš, stud. mont., odborov nam. Branko Vukanovič, stud. mont., revizor Tone Hcman, ing. cand. — Ker je glavni namen društva strokovna izobrazba, se obračamo s prošnjo na p. n. občinstvo, da po možnosti prispeva za društveno knjižnico in ekskurzni fond. Prispevke je pošiljati na gorenji naslov.
—	Število učiteljstva v Srbiji, — LDU Belgrad, 19. dec. (ZNU) Po zadnjih statističnih podatkih ministrstva prosvete je v Srbiji (meja 1. 1914) 4235 učiteljev in učiteljic, v Črni gori pa 495. Šol je v Srbiji Šol je v Srbiji 2296, v črni gori pa 264.
—	Važno za preživitkarje, nezakonske otroke in ločene zakonce, ki imajo bodisi s sodbo ali poravnavo ozir. pogodbo določeno mesečno ali letno preživnino, je naredba skupne vlade v Belgradu z dne 21. junija 1920 št. 296 naredbenega lista z dne 9. avgusta 1920. Ta naredba določa, da ima vsak, ki prejema kako vzdrževalnim), pravico zahtevati, sedanjim razmeram primerno zvišanje teh prispevkov, To pravico pa zamore uveljavljati le tekom pol leta po razglasitvi te uredbe. Ker je bila ta naredba razglašena v Sloveniji 9. avgusta, poteče ta pravica dne 9. februarja 1921. Kdor se čuti prizadetega, naj se torej pravočasno požuri, da ne zamudi tega roka.
—	Strossmayerjev dan priredi povodom 106. rojstnega dne velikega vladike dne 4. februarja 1921 hrvatski »Prosvjetni Savez«. Društvo poživlja vse narodne organizacije v Jugoslaviji brez razlike plemena, da ta dan primerno proslave.
—	Najlepša knjiga Ivana Cankarja »Podobe iz sanj«, ki je bila žc dolgo časa razprodana, je izšla v Novi založbi v elegantni novi izdaji. To najboljše delo Ivana Cankarja priporočamo kot primerno božično darilo. Dobiva sc v knjigarni Nove založbe na Kongresnem trgu po 40 K vezan in 30 K nevezan izvod ter v drugih knjigarnah.
—	Društvo jugoslovanskih železniških uradnikov v Ljubljani je imelo dne 19. decembra društven občni zbor, katerega se je udeležilo lepo število železniškega uradništva iz Slovenije in Hrvatske. Zborovalci so brzojavno odposlali udanostne pozdrave Nj. Vis. regentu. Po temeljiti obravnavi je društven občni zbor sklenil razširiti delovnaje društva po vsem ozemlju kraljevine ter v to svrho izpremeniti dosedanje društveno ime v »Udruženje željezničkih činovnika u kraljevini Srba, Hrvata i Slovenaca«. Sedež društva je do nadaljnega Ljubljana. Preustroj društva se izvrši takoj po odobritvi sprmenjenih pravil po osrednji vladi.
—	Novo mesto. Odgovor g. Maloviču. (»Kmetijski list« št. 51.) — G. Malovič, Vi trdite, da je Obrtno društvo in njega pro-speh meni trn v peti. Vprašam Vas, kdo pa je bil tisti, ki je po prevratu prvi bodril obrtnike, naj sc organizirajo? Ali ste bili Vi, ali sem bil jaz? Berite poročilo Vašega načelnika, g. Ogriča, v Vašem stanovskem listu o postanku Vašega društva! Ali ste Vi hodih dva dni v blatu in dežju po mestu in okolici od hiše do hiše, da sc je sestal prvi ustanovni shod? Takrat je poudarjal g. Ogrič, da so obrtniki siti strankarstva, da hočejo izključno stanovsko organizacijo, da nobena stranka zanje ni ničesar storila, zato proč od strank! Jaz sem predlagal, da naj se obrtniki organizirajo v Jugoslovanski obrtni zvezi, ker sami zase v parlamentu ne bodo prišli v poštev. V .parlamentu se tudi ne bo govorilo samo o obrtnih potrebah, ampak tudi o stvareh, ki za krščanskega obrtnika niso malenkosti. Obrtniki se bodo tedaj morali nasloniti na kako večjo stranko. Rekel sem, da predno bo eno leto, s c- bo izkazalo, kdo ima prav. Obveljal je tedaj predlog g. Ogriča za nestrankarsko, izključno stanovsko organizacijo. In danes, i, Malo.vič, so zastopniki sum«.
stojnih kmetov-obrtnikov v prijateljskem objemu z liberalci v parlamentu. — Ob ustanovitvi Obrtnega društva je v Narodnem domu na javnem shodu poudarjal g. Ogrič, da nobeno izmed obeh društev ne sme rovariti proti drugemu, vsakemu obrtniku oziroma pomočniku je dano na prosto, v katerem društvu hoče biti, ali pa v obeh. In kako se je izvrševala ta obljuba? Člani Katoliškega društva pomočnikov so se pritoževali dan za dnem radi hujskanja proti njih društvu. Jaz jim vkljub temu nisem branil sodelovati pri Obrtnem društvu, medtem ko se je na nasprotrfi strani napelo vse kriplje, ua se naše društvo zatre. G. Malovič, ali Vam je kaj znano, koliko se je delalo pri Vas za to, da se Obrtno društvo polasti naše hiše? Račun je bil ta-le: pomočniško društvo zatreti, in hiša nam pade kot zrelo jabolko v naročje. Potag liberalnega Narodnega doma naj stoji trdnjava samostojnih kmetov-obrtnikov! To, g. Malovič, je bil cilj vseh naporov in vsega skrivanja za nestrankarskim, izključno stanovskim plaščem. In ker jaz nisem šel na ta Um, me blagovolite Vi označiti kot ne-prijatelja obrtnikov. — Vprašate, kaj sem storil za obrtnike. Namen našega društva je, zbirati pomočnike zlasti zvečer, da se izobražujejo, da se uče javno nastopati, da se pošteno pozabavajo, ko goje medsebojno prijateljstvo, z eno besedo, da ostanejo pošteni fantje in da bodo nekoč pošteni mojstri. Ta namen je društvo tudi v polni meri dosegalo in bi ga Iudi danes lahko dosegalo, ako ne bi bilo od nekaterih članov Vašega društva toliko strastnega, le Vašemu stanu kvarljivega sovraštva in hujskanja proti našemu društvu. Iz obilice samo en primer: Uvedel sem tečaj za cirilico, povabil pomočnike in vajence, in res, oglasilo se jih je 25. Kar naenkrat jih preneha pohajati velik del. Vprašam na cesti vajenca, zakaj je prenehal. Odgovor: mojster mi je prepovedal. Vprašam drugega, odgovor isti. Enako usodo je imel socialni kurz. Sodbo o tem ravnanju prepuščam pametni javnosti. Vsekako je bolje, da zna pomočnik lepo plesati, kot da sc priuči cirilice in se seznani z ustrojem države in drugimi važnimi vprašanji, kajneda? — Pravite, da so obrtniki zidali Rokodelski dom. In to Vi trdite zdaj, ko živi še dr. Marinko, ustanovitelj našega društva? Sklicujoč se na Vašo poštenost Vas prosim, da mi imenujete tistega ali tiste najmarijivejše pomočnike, ki sem jih jaz pod katerokoli pretvezo zignal iz društva. Če so se nekateri naveličali poslušati hujskarije proti našemu društvu, ali če gre kdo raje tja, kjer se pleše, prosta mu pot. Spodtikate se na besedi »šuft«. Izgovorjena je bila v Vašem društvu, cd člana Obrtnega društva, ob splošnem pritrjevanju, na naslov tistih, ki bi ne šli z nestrankarsko, samo stanovsko organizacijo obrtnikov, v najboljšem prepričanju, da bo res tako. G. Malovič, Vi ste bili takrat zraven, jaz sem stvar samo poročal, zakaj torej zabavljate? — Račun za moje gospodarstvo je pač lahek, ker me je hiša olajšala za marsikak stotak, tako n. pr. samo prvo leto vojske, ko sem zidal, za petnajst, česar seveda Vi, g. Malovič, niste občutili. Trdite, da mi je obrnilo 85 obrtnikov hrbet pri volitvah. Nisem mislil, da se bo Vam, g. Malovič, ki ste znan politik, primerila tako velika računska napaka. Prvič dobro veste, cla tisti, ki so volili samostojno stranko, niso vsi obrtniki in nikdar bili niso. Drugič dobro veste, da je med onimi 85 samostojnimi najmanj dve tretjini takih, ki niso nikdar z našo stranko volili, torej jim ni bilo treba šele zdaj hrbta kazati. Tretjič veste, da ste zaostali prccej pod številom, ki ste ga pričakovali, medtem ko je. SLS dobila tisto število glasov, kot sem ga označil pred štetjem vpričo komisije. Pripomnim Vant lc še to, da že zdaj nekateri obrtniki zmajujejo z glavo, ko gledajo svoje zastopnike v družbi liberalcev. Morda jih bo glavobol spomnil, kaj so naredili. Hudi ste, da sem s tistimi par vrsticami obral vse stranke do mozga. No, kaj imate tako malo mozga? — Glede zlorabe božjih hiš od straAi mojih gg. kolegov sem tudi drugega mnenja, kakor Vi, g. Malovič. Če bo n. pr. duhovnik rekel na prižnici, naj očetje pazijo na to, da se njihove hčere ne bodo pajdašile z oženjenimi možmi, bi jaz rekel, da duhovnik to sme reči na prižnici. Svobodomislec pa, ki si želi zakona na kvatre, ki hoče v parlamentu izvojevati civilni zakon, bo trdil, da duhovnik hujska, ker zakon je poli-tikum. Iste volja o šoli, o razmerju cerkve do države, pravzaprav o vseh desetih božjih zapovedih. Da bomo vedeli odslej, o čem smemo govoriti na prižnici, prosim, ustanovite centralno vpraševalnico za novomeški dekanat. — Bodite uverjeni, g, Malovič, da želim Obrtnemu društvu najlepših uspehov in najkrepkejšega razmaha, da odkrito priznavam njegova dela na polju medsebojne pomoči, a bodite tudi prepričani, da ste s samostojno politiko, ki ste jo vpeljali v društvo, društvu največ škodovali. — Dr. Ciril Ažman.
— Pevsko društvo »Vranska Vila« naznanja tem potom vsem p. n. skladateljem, ki so se udeležili razpisa nagrad, da ni bila prisojena prva nagrada v znesku 250 K nobeni skladbi. — Drugo nagrado v znesku 150 K je dtbil Ivan fetJf. tajtftaib v Si- i
nju, za skladbo »Teče bistra voda«; tretjo v z"e.!l£U 100 K Pa Peter Jereb, pevevodja v Litiji, za skladbo »Pevec«. Nagrade po 50 K so bile prisojene: dve dr. A. Schwabu, zdravniku v Celju, za skladbi »Kmečka pesem« in »Božji volek«, po eno pa Ig. Hladniku v Novem mestu za »Potniad«, Petru Jerebu za »V snegu« in Janku Le-banu v Zabukovici nad Škofjo Loko za »Domovina«.
—	Jugoslovanski »Davos«. V »Srortu« naztvlje športni pisatelj Radogorski naš Bohinj Jugoslovanski »Davos«. Četudi nima morda vsestransko prav in Bohinj danes osobito, kar se koroforta tiče, še ;:dav-na ne nudi onega, kar nudi prijateljem zime svetovnoznani engadinski »Davos«, četudi danes naši poklicani faktorji še nimajo pravega umevanja za zimski šport in niega velikanski upliv na narodno zdravje, ima vendar le pisatelj vsaj deloma prav, kajti pri naših skromnih še neurejenih razmerah ie Bohinj vendarle Jugoslovanski »Davos«, oziroma sc pri sodelovanju vseh poklicanih faktorjev in interesentov lahko čimpreje dospe do tega slovesa. Od orjaških zasneženih gorskih velikanov obdana skoraj brezvelrovna bohinjska dolina, obsežni smrei-ovi gozdi, naravnost presenetljiva zimska insolacija, zelo obširno vežbališče in za smučarje na novo zgrajena stnuška skakalnica, na novo zgrajeno umetno san-kolišče izredno ugodne snežne razmere, za začetek zadostno število postelj in tečna prehrana, vse po dogovoru hotelirjev nc za pretirane cene, nam navdaja vendarle up, da postane Bohinj za Jugoslavijo res pravi »Davos«. Letošnja zimska športna sezona se otvori za Božič. Na programu so smučarski tečaji, konkuren ce v skakanju na smučeh, športno in zabavno sankanje, smučarske in sankaške prvenstvene tekme- pa tudi za drugo zabavo in razvedrilo se bo skrbelo. Brezplačna pojasnila interesentom dajejo: »Športna zveza Ljubljana« in nje zimski športni odsek za Bohinj v Bohinjski Bistrici, odnosno posamezni hotelirji v Bohinjski Bistrici.
—	Zavetišča za mladino. Ministrstvo za socialno politiko je ponuddo pravosodnemu ministrstvu, da mu odstopi zaved v Torži (Bačka), v katerem se nahaja nad 40 mladih clnklet. V ta zavod bo prosvetno ministrstvo odpravljalo deklice v starosti od 12 do 16 let, ki so brez nadzorstva. Ministrstvo za socialno politiko bo osnovalo podoben zavod v Zanti ter še enega v Ko-vinu. V prvega bodo sprejemali zapuščene deklice do 12. leta, v drugega pa dečke do 12. leta, ki so brez nadzorstva, ki pa niso zakrivili nobenega kriminalnega prestopka.
—	Velikomestna morala. Pred par leti se je v Pragi pripetil škandal, da je našla policija neke neči, ko je pregledovala javna zabavišča, celo vrsto bogatih mestnih dam, ki so se prodajale. Scdr.j imajo podoben škandal na Dunaju, kjer je policija eno minolih noči zasačila v gotove vrste hotelih 32 mladih deklet iz meščanskih krogov, ki so se v svrho postranskega zaslužka vdajale prostituciji. Nobeni izmed njih ni šlo pri tem za vsakdanji kruh, ampak za svilene nogavice, kožuhe in drugo rr.zkošje. Sadovi materialistične kulture.
—	Velik vlom. Vlomljeno je bilo v stanovanje Andreja Hodnika v Križah, Vlomilec je odnesel raznega blaga v vrednosti 33,930 K.
—	Pogreša se Franc Smole, Ivi jc zadnjič pisal dne 24. septembra 1916 iz Karpatov. Služil je pri 15. pešpcl':u 11. stot-nija, vojna pošta 79. Če kdo o njem kaj ve, se prosi, naj naznani na naslov njegove žalujoče matere Ivane Smole, vas Kamnik 9, pošta Preserje pri Ljubljani.
Ljubljanske no vic©,
lj Dr. Mahniču v spomin. V spomin umrlemu škofu in katoliškemu buditolju dr. Antonu Mahniču, priredi Slov. kršč. soc. zveza slovesen sestanek v Ljudskem domu v sredo, ob 8. uri zvečer. Govorila bosta g. dr. Josip Srebrnič, vseučiliški profesor v Ljubljani, in g. konservator dr. Franc Štele. Petje bo oskrbelo pevsko društvo »Ljubljana«. Vstop je vsakomur prost. K obilni udeležbi vabi odbor SKSZ.
lj Predavanje SKSZ v Ljudskem domu se bo vršilo danes, torek zvečer ob pot osuiih. Predmet govoru bo priljubljeni pisatelj dr. Fran Detela, ki je izpolnil ta mesec sedemdeset let svojega življenja. Vstop je vsem prijateljem znamenitega pisatelja prost.
lj Odborova seja SKSZ bo danes, tore'c, ob 4. uri popoldne. Prosim, naj vsi odborniki pridejo. — Podpredsednik,
lj Občni zbor »Nove založbe« se vrši danes ob 6. uri zvečer v srebrni dvorani »Uniona«. Vsi člani vabljeni.
lj Javno predavanje priredi v četrtek ob 6. uri zvečer v trnovskem župnišču »Gospodarsko in izobraževalno društ/o za Krakovo in Trnovo«. Vstop vsakemu prost.
lj Osebna vest. Značaj pisarniškega ravnatelja je podelil regent višjemu pisarniškemu oficialu v pokoju g. Ignaciju Gabriču.
lj Stolna Vincencijeva ln Elizabetna konferenca sv. Nikolaja imata skupno se-\9 v tarsk 31.	•b ti 1. uai v
pisarni »Dobrodelnosti«, Poljanski nasip št. 10 (Romova hiša). Ker je to zadnja seja v tekočem letu, se prosi polnoštevilne udeležbe.
lj Nesreča dr. Tavčarja. »Naprej« poroča: Dr, Tavčar, ki je navajen milega ljubljanskega podnebja je zelo nejevolien na belgrajsko burjo, ki zadnji teden zelo absolutistično gospodari v Belgradu. Tako je imel v petek dr. Tavčar smolo, da ga je burja podrla na tla. Jezen in razburjen nad nesrečo, ki se mu je pripetila, je prišel v klub demokratske zajednice in rekel: »Jaz ne prestanem več tukaj; naj pride raje Reisner na moje mesto.«
lj Tehnična srednja šola. Poverjeništvo ra uk in bogočastje naznanja, da se dogovorno z ministrstvom trgovine in industrije, oddelek v Ljubljani, s pričetkom II. semestra tekočega šolskega leta 1920/1921 ime državne obrtne šole v Ljubljani izpre-meni v ime: Tehnična srednja šola v Ljubljani. Organizacija zavoda ostane pri tej izpremembi naslova povsem neizpreme-njena.
lj Prosveta za frančiškansko Župnijo
vljudno vabi vse svoje p. n. člane in članice, da se udeleže polnoštevilno sestanka, ki se vrši danes v torek ob pol osmih zvečer na porti frančiškanskega samostana. Na svidenje. — Predsednik.
lj Prosvetno društvo frančiškanske župnije priredi v sredo, dne 22. decembra ob 8. uri zvečer v dvorani na porti frančiškanskega samostana predavanje, ki ga bo imel vseučiliščni profesor dr. G. Rožman. Vabimo k najštevilnejši udeležbi!
Ij Šentpeterski družabni klub. Zvečer ob 8. uri običajen prijateljski sestanek na verandi »Uniona«.
lj Zveza trgovskih in privatnih name-(sčencev v Ljubljani vabi svoje člane in članice na sestanek dne 22. decembra ob pol 8. uri zvečer, ki se vrši v spodnjih prostorih I. del. konsumnega društva. Prosimo obilne udeležbe! — Odbor.
lj Brivnice v Ljubljani bodo oba dneva božičnih praznikov zaprte. V petek pred prazniki bodo brivnice brez presledka od osmih zjutraj do osmih zvečer odprte. Radi hitrejše in dobre postrežbe se prosi, da se striženje las opravi že dneve pred petkom.
»Akademska menza v Ljubljani« se Kolinski tovarni najiskrenejše zahvaljuje za darovanih 600 (šeststo) kron.
lj Za oslepele vojake sta darovali 50 K sestri Matanovič v počaščenje spomina pokojne gospe Paichlove.
Koliko bo uelial „Sin-uenec"?
Z ozirom na novo veliko podraženje papirja in vseh drugih potrebščin so se morale z novim letom dvigniti cene vsem časopisom.
Počenši z novim letom 1921 bo torej znašala naročnina na »Slovenca«:
za en mesec.....25 K
za četrt leta ..... 75 « za pol leta ..... 150 «
za celo leto..... 300 «
V L j u b 1 j a n i v upravi prejeman bo veljal »Slovenec« mesečno 20 K.
Sobotna izdaja bo veljala celoletno 40 K.
Za inozemstvo (Italija, Švica, Nemčija, Francija, Amerika itd.) velja »Sovenec« dnevnik 35 kron na mesec.
Uprava »Slovenca«.
Orlovski vestnik.
Orel »Ljubljana M. O.« ima danes v torek važen sestanek na porti frančiškanskega samostana ob pol 8. uri zvečer. — Udeležba za vse člane obvezna. —i Bog živil — Predsednik.
Orliški krožek Ljubljana M. O. poživlja vse svoje članice, da se udeleže danes ob pol 8. zvečer skupnega sestanka v društvenih prostorih. — Predsednica.
Gojenke orliškega krožka »Ljubljana M 0< imajo svoje redno telovadbo v nedeljo, dne 26. decembra od 2.—4. ure v Ljudskem domu. Pridite vse t — Načelnica.
Dijaški vestnik.
d Vse tovariše iz Ljubljane in okolice
5>onovno opozarjamo na važen sestanek jubljanske podružnice S. D. Z, Vrši se danes ob 17. in ne ob 16. uri, kakor je bilo v nedeljo pomotoma javljeno. Pridite vsi!
Predsednik, d Ribniška podružnica S. D .Z. priredi v sredo dne 29. dec. 1920 svoj sestanek v Vel. Laščah. Vrši se ob 2. uri popoldne (po prihodu opoldan, vlaka) v dvorani »SI. kat. izobraževalnega društva«. Na dnevnem redu so predavanja tov, iur. Jožeta Prijatelja: »Lajiške šole« in osmošolca I. Burgarja: »Dijaštvo in socialno vprašanje«. Na programu je važen razgovro o načrtu kultumosocialnega dela v bodoče. Vabim vse gg. starešine, tov. akademike in srednješolce, da sc sestanka polnoštevilno udeleže. Opozorite na to vse tovariše, ki o tem iz kateregakoli vzroka ne bi izvedeli! Najiskreneje vabljena naša čast. duhovščina, naše vtIo uiitaljstvo in vsi nri*
jatelji, ki se zanimajo za naše dijaštvo v kočevskem okraju. Na svidenje v Vel. Laščah! — J. I„ t. č. predsednik.
Halnouelšsi poročlSA*
JUGOSLOVENSKI KLUB.
Belgrad, 20. decembra. (Izvirno) Danes je Jugoslovanski klub nadaljeval razpravo o gospodarskih vprašanjih. Klub bo o tem izdelal obsežen načrt in bo deloval za njega izvršitev.
NOV KORAK JUGOSLOV. KLUBA RADI RAZMER V ARMADI.
Belgrad, 20. decembra. (Izvirno) Jutri dopoldne bo deputacija Jugoslovanskega kluba, obstoječa iz poslanca Sušnika, Hohnjeca in Milanoviča šla v vojno ministrstvo, da pospeši rešitev koraka, ki ga je nedavno podvzel radi razmer v armadi, posebno radi hrane in oostopanja častnikov z vo!aki iz Slovenije in Hrvatske v Macedoniji.
POLOŽAJ NERAZJASNJEN
Belgrad, 20. decembra. (Izvirno) Političen položaj bi se dal takole orisati: Pregovori za sestavo vlade so zasedaj prekinjeni, tako da je položaj dospel na mrtvo točko. Tekom zadnjih dni so nasta-rešitev krize. Vsekako se )položaj med le nove kombinacije ter se iščejo poti za pravoslavnim božičnim praznikom ne bo razbistril.
STALIŠČE RADIKALCEV.
Belgrad, 20. decembra. (Izvirno) Pri pogajanjih za sestavo vlade je prišlo do nenadnega preobrata. Radika'ni klub stoji na stališču, da mora kabinet sestaviti demokratski poslanec, dočim radikalci zahtevajo zase predsednika konstituante. To stališče je Nikola Pasič razjasnil predsedniku demokratske stranke Ljubi Davidoviču. Kot ministrski predsednik se imenuje Ljuba Davidovič, kot predsednik kon-stituante pa Marko Trifkovič. Vzrok tej izpremembi tiči v političnem položaju zadnjih dni, ker se borba za kulisami še ni končala. Vsekakor je treba povdariti, da voditelji radikalne stranke uvidevajo nevarnost političnega položaja in da ne morejo nositi odgovornosti za stališče demokratske stranke, ki hoče izvesti ustavo brez rHvatov in Slovencev.
PREDLOG JUGOSLOV. KT.UBA ZA OD-GODITEV SEJE.
Belgrad, 20. decembra. (Ijvirno). Jutri dopoldne ob 9. uri se sestane konsti*u-anta k tretji seji. Na dnevnem redu je poročilo verifikacijskega odbora, ki je razdeljen med poslance. Med razdelitvijo in med sejo konstituante mora po zakonu preteči 24 ur. Zato bi se imela seja vršiti šele v sredo. Na njej bi se razpravljalo o poročilu verifikacijskega odbora, izvolil predsednik ter bi se poslanci zaprisegli. Jugoslovanski klub bo jutri predlagal, da se sejo odgodi za čas po božičnih praznikih. Pasič je obljubil, da bo o tem razpravljal radikalni klub.
BLOK ZA VOLITVE PREDSEDNIKA V KONSTITUANTO.
Belgrad, 20. decembra. (Izvirno) Nikola Pasič je danes pozval k sebi predsednika Jugoslovanskega kluba, Jugoslovanske muslimanske organizacije in Narodnega kluba in razpravljal ž njimi o političnih vprašanjih. Ob tej priliki se je sestavil parlamentarni blok iz omenje.iih skupin in radikalcev za volitve predsednika konstituante.
IZSTOP PROTIČA IZ VERIFIKACIJSKEGA ODBORA.
Belgrad, 20. decembra. (Izvirno) V tukajšnjih političnih krogih je vzbudilo veliko pozornost, da je Stojan Protič izstopil iz verifikacijskega odbora. ProtiA se je odločil za to, da protestira proti načinu debate v verifikacijskem odboru. Demokrati, komunisti in samostojni hočejo, da se vsa vprašanja rešijo z večino gL_ov,
NOVE VOLITVE — GOVORICE O RAZPUSTU KONSTITUANTE.
Belgrad, 20. decembra, (Izvirno) Danes se je v klubih govorilo o novih volitvah, ki bi se imele vršiti takoj nato, kakor hitro konstituanta reši ustavo, tako da bi volitve za zakonodajni parlament bile prihodnje leto. V gotovih političnih krogih se govori o razpustu konstituante in razpisu novih volitev.
MUSLIMANSKA ORGANIZACIJA.
Belgrad, 20. decembra. (Izvirno). Jugoslovanska muslimanska organizacija dosedaj ni točno precizirala svojega političnega programa zozirom na avtonomijo. Avtonomistična člani kluba naglašajo realno politiko in bi bili voljni iti v ono vlado, kj bi bila voljna rešiti agrarno vprašanje v Bosni po njihovi volji.
VPRAŠANJE DALMATINSKE VLADE.
LDU Zagreb, 20. decembra. (ZNU) >Ri-ječ« poroča iz Belgrada, da je demokratski klub danes razpravljal o kandidaturi osebo za predsedstvo konstituante. V kombinaciji stoje: dr. Lukinič, dr. Ribar iu dr. Krstelj. Deli-oitivai sklep Se ni et&rlea,
ZBOROVANJE REŠKIH BEGUNCEV.
LDU Zagreb, 20. decembra. (ZNU) V Zagrebu bivajoči begunci z Reke so imeli včeraj sestanek, ki so se ga udeležili tudi Rečaui italijanskega materinskega jezika. Udeležili so se zborovanja tudi pristaši Gothardove av-tonomistične stranke ter reški socialisti. Sklicatelji zborovanja so poudarjali v svojih govorih, da bi bilo potrebno omovati na Reki jugo...'o vensko lokalno stranko, ki bi konperi-raia z italijansko avtonomističuo stranko in socialisti z namenom, da se pobija tialijurolta anokfijonistična politika. Zastopniki reške av-toncmistJ?ne stranke, kakor tudi socialisti so poudarjali potrebo, da se na Knki -»ur.;o iu-gosJovenslia stranka, da se pano : delen preti italiifla-Jn imperialisln-ii: politiki v zvezi z dru£ mi strankami, ker jr. Reka v gospodarskem it? »rpovskem ozi;u navezana n? .-v« je zaledje, ki je Jugoslavija. Vršili se bodo še nadaljni sestanki, na katerih se bo razpravljalo o tem vprašanju.
ZANIMIVA IZJAVA MAŽARSKEGA FINANČNEGA MINISTRA.
LDU Budimnešta, 20. dec. (MKU) (Narodna skupščina.) V današnji seji narodne skupščine je razvijal finančni minister Hegediis svoj program. Poudarjal je, da so dolgovi Mažarske tako veliki, da jih država nikakor ne more prenesti. Treba jih je znižati vsaj za 4 odstotke. Dalje je treba za tri leta prolongirati izplačevanje za mažarsko vojno posojilo. Davek na vojne dobičke se ne sme izplačevati z vojnim posojilom. Dalje je finančni minister predlagaj različna sredstva za varčevanje, tako znižanje dvornih stroškov, omejitev di-plomatičnih zastopstev itd. Na vsak način pa je treba kriti stroške za narodno armado. Država ne sme pustiti, da bi častniki stradali. Zato je finančni minister zaprosil vojnega ministra, naj začasno ugotovi stroške le za pol leta, pridržal pa si je, da se armada ne sme vmešavati v politiko. On stoji na stališču trianonske mirovne pogodbe in ne more dovoliti niti vinarja za morebitne pustolovščine. Sosedje Mažarske morajo spoznati, da Ma-žari niso strahovi. Trianonska mirovna pogodba se izpremeni, ko pride Evropa do pravega spoznanja. Mažari ne smejo pod-vzeti nobenega nasilnega koraka in proračun za vojno ne sme vsebovati niti vinarja, ki bi se mogel uporabiti proti tria-nonski mu-ovni pogodbi. Kar se tiče davka na vojne dobičke, se bosta uporabljala dva davka, Davek, ki ga bo moral pjače-vati vsak, ki med vojno ni opravljal vojaške službe in davek, ki ga bo plačevati od imetja presegajočega milijon kron. Na mesto enkratne premoženjske oddaje, ki nekoliko spominja na komunizem, se uvede 25 odstotna imovinska oddaja, ki bo v glavnem zadela veliki kapital. Kolek va-nja ne bo. Akcijske družbe naj se prisilijo, da v dveh mesecih zvišajo akcijsko glavnico za 5 odstotkov in da prepuste nove akcije brezplačno državi.
Finančni minister Hegedus je nato govoril o uvedbi novih davkov in izjavil, da je država glede denarja lahko pomirjena. Devalvacija ne more nastopiti, ker je že tu. Minister je izjavil, da predpisuje trianonski mir zamenjavo bankovcev z državnimi papirji. To se mora izvesti v sporazumu z avstro-ogrsko banko. Tudi likvidatorji so pokazali svojo dobro voljo. Zato je treba vse storiti, da se to vprašanje reši sporazumno. Za slučaj, da se to ne posreči, je minister izdelal poseben načrt. Povodom izmenjave bankovcev se bo odtegnilo 5% vrednosti. Končno je finančni minister zbornico pozval, naj mu službeno izjavi, ako se strinja z njegovim načrtom, ako se pa ne, se vrne mirno na svoje prejšnje mesto. Ako zbornica njegov načrt odobri, mu mora izreči popolno zaupanje. Nato bo mogel začeti pogajanja z inozemstvom in njegova vlada ne bo mogla pasti. Govor finančnega ministra je bil sprejet z odobravanjem.
ANGLEŠKI LIST ZA AVSTRIJO.
LDU London, 20. dec. (Reuter.) »Daily Telegraph« razpravlja o poročilu avstrijske sekcije reparacijske komisije in poudarja, da se ne sme delati z malenkostnimi sredstvi, temveč da se mora preteči polom Avstrije preprečiti z energičnim nastopom. List resno svari velesile pred tem, da bi uporabljale taka sredstva, ki bi bila koristna le nekaj časa, in zahteva, naj sc uvažujejo predlogi reparacijske komisije, med temi zlasti posojilo v znesku 250 milijonov dolarjev za oskrbo Avstrije z živili, premogom itd. List piše dalje o posledicah poloma Avstrije in trdi, da mirovna pogodba sicer ne dovoljuje priključitve Avstrije Nemčiji, da pa je omejitev različnih držav, ki so nastale iz Avstrije, dovedla do položaja, ki bi mogel biti Evropi nevaren. List meni, da konfercnca podonavskih držav ne bo privedla do nikakih uspehov in predlaga, naj Anglija in Francija nastopita kot finančna poroka za Avstrijo.
BORZA.
LDU Zagreb, 20. dec. Devize: Berlin 214—216, Italija 530—532, London 530 do 535. Newyork kabel 148.50—150.20, New-vork £ek 148,50^42.50» P.ariz 890.~S90t
Praga 179—179.50, Švica 2300-2375, Du naj 23.60—24.—. Valute; dolarji 146.50 d< 147.50, avstr. krone 0—26.50, francosk. franki 0—900, napoleondor 433—484 nemške marke 201—203, rum. leji 192 dc 200, italijanske lire 0—525, bolg. levi 15C do 160, češkoslovaške krone 170—175.
Karcdin® gtadišfe.
Drama:	,
Torek, 21. decembra >Smrtni ples« 11 Red B.	f
Sreda, 22. decembra: Figaro se ženi* Izven.
Četrtek, 23. decembra: Zaprto.
Petek, 24. decembra: Zaprto.
Sobota, 25. decembra: Masanaginica, Izven.
Nedelja, 26. decembra: Sen !-resne noči. V opernem gledališču ob dramskih cenah. Izven,
Ponedeljek, 27. dec.: Smrtni ples. I, Red A.
Torek, 28, decembra,: Smrtni ples. H. Red A.
Sreda, 29. decembra: Zaprto.
Četrtek, 30. dec.: Sen kresne noči. V opernem gledališču ob dramskih cenah. Red D.
Petek, 31. decembra: Zaprto,
Sobota, 1. januarja: Cvrček za pečjo. Izven.
Nedelja, 2. januarja: Pohujšanje v dolini šentfloriansld. Izven.
Ponedeljek, 3. jan.: Cvrček za pečjo. Red B.
Opera:
Torek, 21. decembra >Toscac. Red E.
Sreda, 22. decembra: Dalibor. Red D-
Četrtek, 23. decembra: Zaprto.
Petek, 24. decembra: Zaprto.
Sobota, 25. decembra: Lepa Vida. Izven abonementa.
Nedelja, 26. decembra: Sen kresnfe noči (v opernem gledališču ob dramskih cenah). Izven abonementa.
Ponedeljek, 27. decembra: Zaprto.
Torek, 28. dec.: »Trubadur«. Red C.
Sreda, 29. decembra: Tosca. Red C.
Četrtek, 30. decembra: Sen kresne noči (v opernem gledališču ob dramskih cenah). Red D.
Petek, 31. decembra: Od bajke do bajke (otroška predstava ob 3. popoldne). Izven abonementa.
Sobota, 1. januarja: Prodana nevesta. Izven abonementa.
Nedelja, 2. januarja: Tosca. Izven ab.
Ponedeljek, 3. januarja: Zaprto.
Prosveta«
pr Dve božičnici. 1. P. H. Sattner: Svetonočno zvonenje. 2. Stanko Premrl: Čuj, Prrmila. Dvoglasna ženska zbora s klavirjem. V Ljubljani 1920. Založila Jugoslovanska knjigarna. Natisnili J. Blasni-kovi dediči, — Prav razveselil sem se pričujočih skladb, zakaj tako mehne in nežne poezije polni sta, kot božična noč. In kar bo kupcem najbolj všeč: obe lahki za petje, lahki za spremljanje in vonjivo blagoglasni. Namenjeni sta v prvi vrsti domačemu petju, božičnici v zaupnem družinskem krogu, kjer bosta srca razvnemali. Pa tudi Marijine družbe, dekliški zavodi, ženski odseki izobraževalnih društev, Orlice, dekliške zveze, celo Marijini vrtci ju bodo zmogli in se greli v njiju ljubki toploti Škoda, da skladbi nista malo preje izšli, zakaj marsikdo, ki bi ju z veseljem užival, ne bo pravočasno zvedel za nju. Pa saj sega božična doba preko Sv. Treh kraljev. Premrlova, dasi nekoliko mehka pesem se more rabiti tudi v cerkvi; P. H. Sattner-jeva je pa zaradi besedila omeiena na iz-vencerkveno rabo. — Cena 15 K. F. K
g Ženitvene kavcije za častnike. Ministrstvo za vojno in mornarico je določilo potom naredbe, da nadomeščajo življenske police zavarovalne družbe »Jugoslavija« ženitvene kavcije za častnike.
Lmihlianska porota.
Včeraj je vodil poroto g. nadsvetnik Rekar, votanta sta bila gg. dvorni svetnik Andolšek in okrajni sodnik Avsec; obtožbo je zastopal g. državni pravdnik dr. Modic.
Mladi tat.
V prvem slučaju je porotno sodišče prisodilo en mesec zapora vajencu Kristjanu Rozmanu, kateri je svojemu mojstru g. Karlu Dobrinu v Tržiču ukradel v nedeljo 18. julija 1920 gotovine 32,480 kron in skril denar pod škoupo. Gospod Dobrin je precej osumil fanta tatvine, ker ni šel, kakor mu je zapovedal, v cerkev h krščanskemu nauku. Fant je nekaj časa tajil, nato pa priznal in prinesel ukradeni denar nazaj.
Ogrske ciganke pred ljubljansko poroto.
Precej na to je otvoril g. nadsvetnik Rekar razpravo proti Barbari Miiller, Tereziji Ritter, Alojziji Ritter in Berti Ritter fcatsrp ifc	ex offo ž- dr. Grablo
Stev. 290.
iStOTTSKBe«, Sm ar. defcefmSrt 1080*
Stran 9.
vicj vse so ogrske ciganke iz Bačkc. Pripeljale so se v Ljubljano, kjer so dne 23. avgusta ukradle gospodu Ivanu Kostevcu na Sv. Petra cesti št. 4 blaga v vrednosti 5520 kron, Francetu Drofeniku v vrednosti 4952 K, Josipu Mačku za 2600 K, Fr. Kraškovicu za 5416 K, M. Ambrožiču za 2124 K; dne 24. avgusta pa Karolini Treo-vi v vrednosti 1465 K. Dalje so našli pri njih še blaga za 5058 K, ki je bilo gotovo tudi ukradeno. Predno so se mislile odpeljati v Zagreb, jih je policija aretirala.
Potem ko se je prebrala obtožnica, je vprašal g. nadsvetnik Rekar obtoženke, če razumejo slovensko ali srbsko. Odgovorile so, da znajo samo nemško in ogrsko. Barbara Miiller je povedala, da sta kradli ona in Terezija Ritter, mlajši: Alojzija in Berta Ritter nista kradlli. Terezija Ritter je tudi rekla, da mlajši dve nista kradli. »Ali ste prvič v Ljubljani kradli?« je vprašal g. predsednik Terezijo Ritter. »Prvič! Prvič, ker je bila prilika ugodna.« Alojzija Ritter je rekla: »Čisto nič nisem kradila. Nedolžna sem, kakor ljubi Bog. Bila sem v dveh trgovinah.« Berta Ritter je tudi zatrjevala, da ni čisto nič kradla. Bila je, kakor pravi, v treh trgovinah. Priča Ivan Ko-stevc je po vzorcih, katere je nosil stražnik okoli, spoznal, da mu je bilo ukradeno b&ago. Barbara Miiller je na zahtevo gosp. predsednika pokazala, kako je skrila pod predpasnik ukradeni kos sukna. Gospod Južina je povedal, da so prišle tri ciganke v skladišče. Opraviti smo imeli takrat veliko. Zanesel se nisem, da more kar cel kos ukrasti. Govorile so nemško in precej dobro srbsko. Miillerjeva in Terezija Rit-terjeva sta hitro zatrjevali, da ne znata isrbsko in da sta bili sami v trgovini. Vinko Bur je povedal, da so bile Barbara Miiller, iTerezija Ritter in Alojzija Ritter v trgovini, videl jih je, ko so Sle vse tri v skladišče. Marija Japelj, prodajalka pri Drofeniku: Po vzorcih smo spoznali, da smo bili okradeni. V Drofenigovi trgovini so bile vse štiri. Ciganka je šla kar za menoj za pudelj. Josip Maček ni bil doma, ko je bil okraden. Anton Širca, vpok. železniški čuvaj, je bil v Mačkovi trgovini, ko so prišle tri ciganke v trgovino. Karel Maček, ki je bil takrat tudi v trgovini, je spoznal Barbaro Miiller in Alojzzijo Ritter. Franc Kra-škovic je po kosilu zapazil, da je bil okraden. Vedel je, da so mu to te vzele. Šel je na postajo in naročij, naj primejo, če pridejo take in take ženske tja. Res so jih aretirali. Apalonija Kraškovic je spoznala Ritterjeve, ki so bile takrat v njeni trgovini Govorile so z njo slovensko. Dve sta jo motili z govorjenjem, tretja je pa kradla. Franc Hrehorič je povedal, da so bile ,vse štiri v njegovi trgovini, v kateri so ukradle 2 kosa cefirja. Pri Mariji Skabi-novi na Gosposvetski cesti 13 so ciganke spale. 80 kron so ji dale. Rekle so, da so prišle iz Bačke kupovat. Imele niso s seboj nič. Pri njej so pekle meso in kuhale češpljeve cmoke. Na kolodvor sta peljali ovoj Alojzija in Berta Ritter. Andrej Japelj je pokazal na Alojzijo in Berto Ritter, ki sta prinesli ovoj v garderobo. Barbara Miiller je zatrjevala, da je bila ona takrat aa kolodvoru, toda g. Japelj je določno spoznal mlajši Ritterjevi, ki _ sta prinesli blago v garderobo. Franc Masič je tudi pokazal s prstom na mlajši dve ciganki. O drugih rečeh je rekla Barbara Miiller, da so bile uJkradene v Zagrebu. Senat je stavil porotnikom 4 glavna in 4 dodatna vpra-
šanja. Državni pravdnik g. dr. Modic je zalteval, naj porotniki vsa vprašanja potr-de, g. dr. Grablovic je zahteval, naj 6e Alojzija in Berta Ritter oprostite. Porotniki (prvomestnik g. Kune iz Ljubljane) so vsa vprašanja soglasno potrdili in sicer tako, da presega povzročena škoda pri Barbari Miiller in Tereziji Ritter 4000 K, pri Alojziji in Berti Ritter pa 400 kron. Predsednik g. svetnik Rekar je na to razglasil sodbo, s katero so bile obsojene: Barbara Miiller na 2 leti, Terezija Ritter na 2 leti, Alojzija Ritter na 1 leto in Berta Ritter na 1 leto težike ječe.
Novomeška porota.
Porotno zasedanje v Novem mestu je
trajalo od 6. do 15, decembra. Tako dolgega porotnega zasedanja menda še okrožno sodišče ni doživelo.
Dne 6. decembra je sedel na zatožni klopi 28 letni berač Tomaž Lukič zaradi hudodelstva posilstva, katero je zagrešil sredi avgusta na 76 letni Neži Grgarič. Predsedoval je sodnemu dvoru predsednik okrož' ega sodišča dr. Polenšek, votanta sta bila nadsvetnik Škerl in dr. Hrašovec. Obtožbo je zastopal dvorni svetnik dr. Kremžar, zagovarjal je obtoženca odvetnik dr. Česnik. Na predlog zagovorništva se je razprava preložila, da se preišče ob-toženčevo duševno stanje po dveh psihi-jatrih.
Istega dne se jc vršila razprava pred istim sodnim dvorom, z istim javnim obto-žiteljem in zagovornikom proti Jožefu Strgarju zaradi hudodelstva tatvine. Obtožen je bil, da je začetkom februarja 1920 ukradel iz hleva Josipa Vakselna v Belem Bregu 2 konja ter ju odgnal na Hrvaško. Ker dve najvažnejši priči nista prišU k razpravi in sta javni obtožitelj in zagovornik stavila nov predlog na zaslišanje prič, se je razprava preložila.
Dne 7. decembra je sedel na zatožni klopi cigan Pavel Brajdič, ki je bil obdol-žen različnih tatvin. Senatu je predsedoval nadsvetnik Foerster, votanta sta bila svetnik Kovač in svetnik Kuder. Obtožbo je zastopal drž. pravdnika namestnik Barle, zagovornik je bil odvetnik dr. Ivanetič. Porotniki so nanje stavljena vprašanja enoglasno potrdili in je bil Brajdič obsojen na 8 let težke ječe.
Isti dan se je vršila razprava proti Frančiški Banič pred istim senatom. Obtožbo je zastopal drž. pravdnika namestnik Barle, zagovarjal je obtoženko dvorni svetnik pl. Garzarolli. Na zagovornikov predlog se je v svrho zaslišanja novih prič razprava preložila.
Dne 9. decembra se je zagovarjal pred poroto Matija Račič iz krškega okraja zaradi uboja lastnega očeta. Senatu je predsedoval nadsvetnik Kozina, votanta sta bila nadsvetnik Škerl in svetnik dr. svetnik dr. Kremžar. Obtoženca je zagovarjal dvorni svetnik pl. Garzarolli. Porotniki so vprašanja na uboj potrdili in je bil Račič obsojen na 8 let težke ječe. Zagovornik je prijavil ničnostno pritožbo.
Isti dan se je vršila razpraVa proti Iv. Lesarju in Ivanu Čampi zaradi hudodelstva tatvine pred istim senatom. Obtožbo je zagovarjal odvetnik dr. Vasič. Ker sta obtoženca navedla nove komplice in v zagovor drug drugega obtežila, se je na predlog
drž. pravdnika ukrenil proti njima preiskovalni zapor, — Bila sta namreč poprej na svobodi — in se je razprava preložila.
Dne 10. decembra so sedeli na zatožni klopi škocjanski »boljševiki« Janez Novak ml., Martin Železnik, Jožef Gorenc, Alojzij Kranjc, Ivan Golob, Ivan Kocjan, Pavel Banič, Jožef Banič, Janez Kirar in Janez Novak star. Prvih 9 je bilo obtoženih, da so z neznanimi tatinskimi tovariši v družbi pokradli koncem aprila trgovcu Alojziju Pungerčiču v Škocjanu raznega manufakturnega blaga v vrednosti okrog 160.000 kron. Janez Novak star. pa je bil obtožen, da je ostale obtožence k tatvini pri Pungerčiču napeljeval. Senatu je predsedoval svetnik Tekavčič, votanta sta bila svetnik Kovač in okrajni sodnik Luzner. Obtožbo je zastopal namestnik drž. pravdnika Barle, zasebnega udeleženca Alojzija Pungerčiča odvetnik dr. Česnik, obtoženca Janeza Novaka ml. in star, je zagovarjal odvetnik dr. Vasič, ostale obtožence pa odvetnik dr. Ivanetič. Porotniki so glede Janeza Novaka star. nanje stavljena vprašanja enoglasno zanikali, glede ostalih obtožencev pa potrdili. Janez Novak star. jc bil torej oproščen, ostali obtoženci pa so biil obsojeni, in sicer Janez Novak ml., Martin Železnik, Jožef Gorenc, Ivan Golob in Jožef Banič vsak na eno leto, ostali pa vsak na 14 mesecev težke ječe.
Dne 11. decembra se je zagovarjal pred poroto gostilničar in posestnik iz Št, Jerneja Anton Majzel zaradi težke telesne poškodbe, prizadete trgovcu Valetu iz Št. Jerneja, kateremu je izbil oko. Senatu je predsedoval predsednik okrožnega sodišča dr. Polenšek, votanta sta bila nadsvetnik Škerl in dr, Hrašovec, obtožbo je zastopal dvorni svetnik dr. Kremžar, zasebnega udeleženca Valeta dvorni svetnik pl, Garzarolli, obtoženca je zagovarjal odvetnik dr. Vasič. Zasebni udeleženec je zahteval okrog 1 milijona kron odškodnine. Porotniki so nanje stavljena vprašanja glede težke telesne poškodbe zanikali in je bil Majzel oproščen.
Isti dan se je vršila razprava proti Iv, Čopu zaradi hudodelstva tatvine ene krave na škodo nekemu Braunerju v Kočevski Reki v vrednosti 9000 kron pred istim senatom. Obtožbo je zastopal dvorni svetnik dr. Kremžar, obtoženca je zagovarjal odvetnik dr. Česnik. Porotniki so vprašanja na tatvino potrdili in je bil Čop obsojen na 18 mesecev težke ječe.
Dne 13. decembra so sc zagovarjali pred poroto znani cerkveni tatovi Alojzij Erjavšek, Anžlovar Franc, Fink Karol, Kračun Jože in Sadar Jože, ki so koncem julija vdrli v ccrkev v Zagradcu in izvršili razne druge tatvine. Senatu je predsedoval nadsvetnik Foerster, votanta sta bila svetnika Kovač in Kuder, obtožbo je zastopal drž. pravdnika namestnik Barle, Erjavška je zagovarjal odvetnik dr. Ivanetič, Kračuna in Sadarja dvorni svetnik pl. Fischinger. Obtožbo je zastopal dvorni Garzarolli, Porotniki so stavljena vprašanja glede tatvine potrdili in je bil obsojen Erjavšek na 6, Anžlovar na 5, ostali pa na 3 leta težke ječe.
Istega dne sta sedela na zatožni klopi Martin Vivoda in Martin Šaver radi tatvi" ne amerikanskih dolarjev pred istim senatom. Obtožbo je zastopal drž. pravdnika namestnik Barle, obtoženca je zagovarjal dvorni svetnik pl. Garzarolli. Obso-
jena sta bila Vivoda na 18 mesecev, Šaver pa na 6 tednov težke ječe.
Dne 14. decembra je sedel pred novomeško poroto 20 letni Franc Hrovat, mlinarjev sin iz Rateža. Obtožen je bil, da je koncem maja 1920 s strelom iz pnške ubil mlinarjevega sina Jožefa Rozmana, ko je ta šel vasovat k Jožefi Vidmar. Senatu je predsedoval nadsvetnik Kozina, votanta sta bila svetnika Kovač in dr, Fischinger, obtožbo je zastopal dvorni svetnik dr. Kremžar, zasebnega udeleženca Rozmana odvetnik dr. Vasič, obtoženca je zagovarjal odvetnik dr. Ivanetič. Razprava je trajala ves dan ob velikanski udeležbi občinstva in še pozno v noč. Šele po 12. uri ponoči je razglasil nadsvetnik Kozina razsodbo, s katero je bil Hrovat obsojen zaradi uboja na 4 leta težke ječe.
Dne 15. decembra so sedeli na porotni klopi Franc Volaj, Vinko Pustavrh in Josip Milotič zaradi hudodelstva tatvin«. Obtoženi so bili, da so koncem julija ukradli trgovcu Štrumbelju v Vavti vasi različno manufakturno blago v vrednosti okrog 40.000 kron. Senatu je predsedoval svetnik Tekavčič, votanta sta bila nadsvetnik Škerl in okrajni sodnik Luzner, obtožbo je zastopal drž. pravdnika namestnik Barle, prva dva obtoženca je zagovarjal dvorni svetnik pl. Garzarolli, zadnjega pa odvetnik dr. Česnik. Porotniki so vprašanja na tatvino potrdili in senat je prisodil Volaju 18 mesecev, Pustavrhu 2 leti, Milotiču pa 2 in pol leti težke ječe.
Jugoslovanski skladni koledat
za leto 1921 je ravnokar izšel v zalogi Jugoslovanske knjigarne v Ljubljani. Cena 30 kron. — Trgovci dobe popust.
Žepni koledarček za leto 1921 je tudi izšel istotam v prikupljivi in pri« ročni mnli žepni obliki in zelo okusni vezavi. Cena 12 kron, trgovci dobe zna« ten popust.
Meteorologično poročilo«
Ljubljana 306 m n. .n. vi s.
Cas opniso- vanja	Uaro-raetor v mm	Turmo-motor v 0	faiUrom dituroncn v O	Nebo, vetrori	Part»Tt»t T ram
18./12. 21 h	736-2	1-1	0-9	obl.	
1.9/12. 7 h	7391	1	0-9	obl.	1-5
19./12, 14 h	7392	3-1	1	obl.	
19. 12. 21 h	738-5	! —1-2	2-5	obl.	
20./12. 7 h	738-7	-01	—	obl. J.	—
20./12. 1 14 h	736-3	+ 3-4	11	obl. j-	
Vodovodne cevi igffičStsz
oddaja mnogo pod dnevno ceno uvozna tvrdka J. BazborSek, Šmartno pri Litiji.
prima za mletje prodam ceno več vagonov.
sm
Eošujeve, orehove, lipove in druge kupim. JOŽ£F P jANKAR, Dolenjska cesta Stev. 5.
f
Brez posebnega obvestila.
Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem, da )e naS srCnoljubljenl mož, nepopisno dobri, skrbni oCe, brat, tast, bratranec in stric, gospod
Jožef Podkov
mesar
v soboto dne 18. t. m. po kratki mukepolni bolezni mirno preminul.
Pogreb nepozabnega pokojnika le bil v pondeljek dne 20. t. m. ob 4. url popoldne iz deželne bolnice na pokopališče k Sv. Križu.
V Ljubljani, dne 21. dec. 1920.
Zalivala.
Obenem se zahvaljujemo vsem darovateljem krasnega cvetja, pevskemu društvu Krakovo-Trnovo za v srce segajoče žalostinke, kakor tudi vsem, ki so spremili blagega pokojnika trn njega zadnji poti.
Josipina Podkov, žena.
Jožef, Lina, Jela, otroci.
Vsi ost8li sorodniki.
M. P Z.
fnserirajjte v Siovencu!
PrflfiH CP' omara visoka za obleko in nuuu 0u. perilo, 2 fotelja in 2 umetni sliki z okvirjem. Naslov pove uprava .Slovenca" pod St. 5066.
Išče se iziičen vrinar.
Dobi stanovanje in hrano v hiSi. Plača po dogovoru. Oglasi naj se Ljubljana, Kolodvorska ulica 11.
3000 Ho dorm zimskih Mik
se proda
(tudi v manjših količinah). Naslov v upravi pod St. 6067._
nvo rijfakinii 86 sprejmeta na hrano Ulu UlJDAliljl in stanovanje. Naslov v upravništvu „Slovencaa pod štv. 5070.
Posi&voiinlo
popolnoma izvežbana, praktična z večletno prakso sc išče za novo trgovino (podružnico) z mešanim blagom v Šenčurju pri Kranju. Gospice, katere so že službovale v Kranju in znajo kuhati, imajo prednost. Franc Dolenc, Kranj.
išče mesto gospodinje k samostojnemu gospodu ali v župnišče. — Naslov povo uprava lista pod Stev. 3069.
PrniiRin' itonl|l> opremo, voz ter mori UUDIII • demo opremo za mesnico. L. Kasirevo, mesar, Rožna dolina.
Ifnhapjita snažna in čista, z večletnim AUiHil ILD« spričevalom, izurjena v vsem gospodinjstvu, želi siužue pri manjši boljši rodbini. Naslov v upravi „!>lo venca" pod štev. B068.
PARO-STROJI
0. znamke) polnojarmenlke, vseh dimenzij nudi Import-Export ffl. J Nerat, Maribor, Gosposka ulica 58., telefon 262.
po znižanih cenah priporoča
NOVOSt! „Mn'li0l8X" Den?mnkoži8a%
matično do 1,000.000 in več. Potreben v pisarnah, trgovinah, šolah itd. Žepna oblika. Cena na povzetje 14 K. Na predplačilo 10 K. Trgovci velik popust. PoSilja: B. Cotlč, Vrhnika.	5045
Znamenita na&ožna knjigo vsebino.
Krat ko navodilo za pravo pobožnost do Matere božje. Priredil dr. A. ZUešar. Dobi se v Jugoslov. knjigami v Ljubljani in v vseh knjigarnah. Cena 9 K60v.
Črno deteljo

plačujemo po najvišji ceni. — Sever & komp., Ljubljana, VVolfova 12.
Nudimo po najnižji ceni fina dalmatinska in banatska močna vi-veletrgovina vina in žganja	na, štajerska, ljutomer-
Ljllbljasia (Kolizej). Telef. int 131. škainhaložanskavina,
dobro slivovko in fini čajni rum ter fine likerje v sodih in v steklenicah. —. Kupimo vsako množino steklenic od 7/10 in po 1 liter.
ffaimiife m Širite »Slovenca0!
a a. iivinej
Sftlfeuburgeva ul. 1 in Sv. Petra c. 26
Moderna trgovina
na debelo je naprodaj!
V popolnem obratu, najmoderneje urejena v lastni krasni hiSi, na najlepšem mestu, v velikem mestu Jugoslavije. Dopisi naj se pošljejo pod šifro »Moderna engros-hiSa« na Blocknerjev anončni zavod £aqren, jut jfeviUta ulica 31.
ti izi
ij
izdeluje
strešno opeko:-« »
zarezao in ogljato,
plošče za tlakovanje
dvorišf, delavnic, hodnikov, kuhinj, kopalnih sob, hlevov i. t. d. vs?lt barv in vzorcev (izdelane pod pritiskom 300 utm., torej neobra IJ ve)
izdelke iz umetuega kamenja in marmorja:
železobetonske stopnice klepane ln bruSene, postamente, balustracle, orna-mente za fasade, vrtne ograje, bangcrje, nagrobne spomenike in okvire, korita, žlebove, cevi za kanale (6—100 cm premera) 1.1, d.
Prodaja cementa.
Naročita za bodočo gradbeno s«*ono priporočava že seda)!
■
M
n n
m
U ■
m m
n w n a
M (i
Za dvahrano ob'avo v ■etlnu so računa S kron.)
ELEKTROTEHNIKA
•Svetla-. Mestni trg 25. Verbajs A., Linhartova ulica 4.
FOTOGRAFSKI ATEL1JE: Grab;ec Franjo, Miklošičeva c. 6
JAVNA SKLADIŠČA »Balkan«, L Ljublj. javno sklad, Dunajska c. 33. (Tel. 366 )
KLEPARJI
Koro T., Poljanska cesta 8 Remžgar & Smerkol, Hor. ul. 13.
PrlporoiaJo m sle dele domače tvrdke
KNJIGARNE Jugoslov knjigarna, Pred škofijo.
KNJIGOVEZNIC E Knjigoveznica K. T. D., Kopitar jeva ulica št. 6.
KONFEKCIJSKE TRGOVINE Olup Josip, Pod lrančo.
LEKARNE »Pri Mariji Pomagaj«, Keslj c. 1.
MANUFAKTURNE TRGOVINE Schuster Anton. Stntarjeva ul. 7.
MODNI SALONI Golzl Marija Židovska ul. 8 in 7 Hribar Rozi, Rimska cesta št. 6.
MODNE TRGOVINE Kunovar Ivan, Stari trt) 10. PARFIJMERIJE IN KOSMEITKA •»Uronus«, Mestni trg 11.
TRGOVINE S PAPIRJEM •Uranus«, Mestni trg 11.
SOBNO SLIKARSIVO Žuran Martin. Mestni trt 12.
STAVBENA PODJETJA Treo Viljem, ari itckt. mestni stavbenik, liospnsvetska cesta 10.
SPEDICIJSKA PODJETJA »Balkan«. Dunaj. c. 33. (lel. 366.) Uher F & A.. Selenburgova ulica
4. (lel. 117.) TRGOV. Z URAMI IN ZLATNINO Čeme Lud., VCottova ulica 3. Pakiž Ivan, Stan trg št 20. IRGOV Z DLŽN IN SOLNCN. Mikuš L.. Mestni trg 15.
(Za dvakratno obiavo v tednu si računa 8 kron.)
TRGOVINE Z ŽELEZNINO IN CEMENTOM. Erjavcc &. Turk pri »zlati lopati«
Valvasorjev trg Št. 7. Sušnik Alojzij, Zaloška cesta 21. Zalta & Žilic, Gosposvetska cesta 10. (Mar. Ter. ccsta.)
ZALOGA POHIŠTVA-F. FajJiga sin, Sv. Petra cesta 17,
MaroCalte .Slovenca'!
Globoko potrti vsled nepričakovane bridke izgube, naznanjamo vsem prijateljem in znancem, da so se naša p.edobra, ;:epocabl,ivu mama
Marija Gutenberger roj. Prcmru
v torek dne 14. decembra 1920, ob 3. uri popoldne, po kratki, mučni bolezni, piev deni s svetini zakramenti za umirajoče, v 44. letu svoje starosti, preseliti v L>ol|So ve nost.
Zemeljske ostanke predrage pokoinice smo v četrtek, dne 16. decembra po končan m mrtvaškem optavim, ob 8 uri dopoldne, na tukajšnjem pokojutišre položili k večnemu počitku.
Spuminjajte se duše naše pokojne mamice v molitvi!
Zahvala.
Ko so ob mrtVjSkem odru naše zlate, tako nepričakovano nam odvzete mamice ozir. sinahe v obupni žalosti .»rvavela naša srca. nam je doslo od prijateljev ni znancev toliko dokazov iskrenega sočutja in tolažbe, da nam ni mogo e, vsakemu posebei se zahvaliti. Sprejmite torej tem potom našo nujpnsrčnejšo zahvalo! Posebno hvalo smo dolžni C. g. upuiuu Josipu Djbrovc i t G ne za udeležno pri pogrebu domačemu c. g zupn ku za tolažilne besede ob grobu ter za Vio Shrb, ki jo je i^kacal blagi pokojnici v niem bolezni, moškemu pevskemu zboru Kat. slov. izobraževalnega dru tva in n egovemu pe-voJjl g. Ivanu Lednik za gin jive zalostinke, v^em darovalcem ve .cev in šopkov, vsem, ki so vkljub slanemu vremenu v ta>*o ODilnem Številu spremljali našo mamico k zadnjemu počitku, ter iploh vsem, ki so na kater.koii nač.n bhižili našo neizmerno Dol^st.
Vse n.ij Bjg tisočero oplač«!
Mežica, due 18. gtiHna 1 20.
Terezi a Gradišnik,	M.ci In Joško G.iteaberger,
tgšča.	otroka.

%
Tužntm srcem naznarvnmo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naš iskrenoljubljoni sin, brat in stric, gospod
inženir in lavaatelj mestne elektrarne v Maribora,
dne 19. t. m. ob 13. uri po daljšem bo^ehanju v 41. letu svoje starosti izdihnil svojo blago dušo v Gornjem Logn'cu.
Pogreb se vrši dne 21. t. m. ob 15. uri iz hiše žalosti na pokopališče v Gornjom Logatcu. Blagega pokomika priporočamo v blag spomin. Za vua sočutja najiskreoejša zahvala.
GOR. LOGATEC. 21. decembra 1920.
Marija Gosiiša, mati. — Dr. I^an Gos lia dr. Jos!p Gos iša in Karel Oostlša. bratje. Dragica Vukov.č, lo.z ho Vokov-c in Rožica Gosiiša, sestre.

Enoaadslropna
3 velika stanovan a, vrt, s idovnjak, elektr. razsvetljava, voaovod, se pri,da v na -lepšem delu zagreb. okolice, 5 min. od tramvaja. V stanovanje (5 sob) se more takoj vseliti. Zagreb, cvegadi, Jur evska 59.
TVORNICfi KEKSOV, PREPECENCEV, 0BLFITOV IN VEFEL]NOV
V.BIZ1RK m DRa<3
f	ROGflSKR SLRT1N
priporoča svoje ROGflSKR SLRTIMR fine izdelke.


»ZBIRAJTE ZA SKLAD SLOVENSKE LJUDSKE STRANKE!«
Ljubljana — Maribor
f^P Dunajska cest. 20« Podr. lurclčova ul. 9
priporoča pnevmaiiko, avlo-kotesa ter vsake vrste gu-m tev h predmetov, izolirane žce za elektr-čno napeljavo, golo, bakreno žico, elektrotehnični materija! po najnižjih cenah Ta.enon sf. 470.
in krasne ka b dno namizne in ru-
etakopna svetilke po tovarniški ceni v glavni zalogi IVO HNDRft-.CH.TZ, Mar bor
Vodnikov trg St. 4.

NAZNANILO. Tvrdka Naraf & žurman pri Sv Križu tilk llog. Slallnc in v Ratanski vasi naznanja, da sta se nje družabnika razdružiia.
Tvrdka se glasi od sedaj naprej:
JANKO NARAT
Irjovica z mešanim blagom Sn dtželnlml pr'<?e'ki
Sv. Križ - Rogaška Slatina.
na debelo in drobno, vse vrsti- moški, ^ensk>, otroški, kakor tudi na firie.š, vseh vrst pu najnižjih dnevnih cenah se done pn znani tvrdki ttle sa der Oblatr Ljuuij ,na, Sv. Petra cesta 28. Po il|d se po povzetju po vsem kraljestvu.
Tovarna

Barva
vsakovrstno blago.
Kemično čisti
obleke.
Uubliana. Poljanski nasip 4.	ovratnike, zapest*
Podružnica: Selenburgoua ul. 3.	11 ce "sra,ce ~
Maribor
uosposaa ul, 38
I
===== PODRUŽNICE
Novo mesto
Uiavn trg
Kočevje
*tev. 39.
BgSB^B&B^BBBBHBaBBBflBBIšBBBBBfl
ožično in novoletno darilo!

Kupite srečke Državne razr. loterije!
Izmed 100.000 srečk jih bo v potih razredih polovica izžrebanih! Vsaka druga srečka zadene!
Največji dobitek v najbolj srečnem slučaju Je
Naznanjamo cenj. odjemalcem, da je ravnokar prispela večja pošiljatev različnega za božična darila zelo primernega blaga, osobito različno sukno in drugo volneno blago za obleke, kostuma in plašče, dalje pralni barhenti za bluze, srajce itd., fine volnene odeje, preproge in velika izbera zastorov na kose in metre, dalje različne pletenine kakor jopice, šali, čepice, rokavice za dame, gospode in otroke, različno trikotažno in Tetra - perilo i. t. d.
Priporočamo se cenj. obisku.
Cela srečka stane 192 kron, polovica srečke 96 kron, četrtina 48 kron, osmina 24 kron.
Ne zamudite prilike!
Žrebanje v prvem razredu se vrši že dne
3. Januarja In 4. Jan. 1921.
Srečke prodaja in razpošilja po pošti, če se vpošlje znesek za naročene srečke in poštnina:
Zadružna Gospodarska banka d. d.
v LJubljani, Dunajska cesta štev. 38, I. nadstr.

mi- .....
kastni trg št. 10.
tn? %

JURSKA BANKA
V LJUBLJANI
ti 21228,
ffi^'rffiiTi"iiTifnMiifirr "mrtrafiMMi
iMuja Konzorcij »Slovenca«,
Daje trgovske kredite, eskomptira menice, lombardira vrednostne papirje, kupuje in prodaja tuje valute in devize, sprejema vloge v tekočem računu in na vložne knjižice 'er preskrbuje vse bančne in borzne transakcije pod najugodnejšimi pogoji.
PooblaSCeni prodajalec sreCk DrZaone Razredne Loterije.
Mole svojim kMom vsak znesek urez odnovedi v gotovini.
Odgovorni urednik Mihael AJoikerc v Ljubljani,
Jngo«lpvam»k* fekara* v Ljabljami.