Ljubljana, sreda, 11. decembra 1957
Leto xxiii. stev. 290
IZDAJA LN TISKA
Časopisno zalo2nisko
PODJETJE •LJUDSKA PRAVICA«
DIREKTOR PODJETJA LEV MODIC
GLAVNI IN ODGOVORNI UREDNIK
ivan Šinkovec
List Izhaja vsak <Jan razen petka - Cena 10 dinarjev
PROLETARCI VSEH DEŽEL, ZDRUŽITE SEI
AVI CA
-LJUDSKA - PRAVI«. A> USTANOVLJENA L OKTOBRA I9M - Mltn NARODNOOSVOBODILNO BORBO JE IZHAJALA KOT 14-DNEVNIK 04 TEDNIK - OD OSVOBODITVE DO L JULIJA 1991 KOT DNEVNIK. NATO PA KOT TEDNIK - OD L JUNIJA 1999 IZHAJA V REDAKCIJSKI POVEZANOSTI Z »BORBO*
ZASEDANJE ZVEZNE LJUDSKE SKUPŠČINE
TEMELJNE POSTAVKE ZAKONA O UREDITVI DELOVNEGA RAZMERJA
Včeraj sta člana ZIS Moma Markovič in Slobodan Penezič na skupni seji obeh domov Skupščine prebrala ekspozeja o osnutku zakona o delovnem razmerju oziroma o osnutku zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov ter njihovih organov — Na ločenih sejah domov so oba osnutka sprejeli
Beograd, 10. decembra.. — Danes ob 11 je začela Zvezna ljudska skupščina zadnje zasedanje sedanjega sklicanja. Na ločenih sejah obeh domov so sprejeli osnutek zakona o delovnem razmerju ter osnutek zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov in njihovih organov.
Potem ko sta domova dopoldne določila dnevni red, sta člana ZIS Moma Markovič in Slobodan Penezič na popoldanski skupni seji prebrala ekspozeja o osnutku zakona o delovnem razmerju oziroma o osnutku zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov ter njihovih organov.
Zakon o delovnem razmerju razširja sedanje pravice delavcev, jih utrjuje in za--gotavlja državljanom pravice do dela. Razen tega so prvikrat v naši deželi z zakonom urejeni splošni pogoji za sklenitev delovnega razmerja, ki so: 15 let starosti in splošna zdravstvena sposobnost. Zakon o delovnem razmerju določa delovni čas, trajanje letnega dopusta, pravico delavcev do gmotne preskrbe v primerih začasne brezposelnosti in delovne nesposobnosti itd.
Zakon o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov ter njihovih organov^ prenaša mnogo poslov iz dosedanje pristojnosti okrajnih na občinske organe. Razen tega zakon pooblašča občine, da opravljajo vse inšpekcijske posle, ki so bili doslej v pristojnosti okrajnih odborov, kolikor z zakonom niso prišli v izključno pristojnost okrajnih organov. Ta zakon v bistvu pomeni nadaljnje razvijanje določb in načel, .^postavljenih ob uvedbi komunalnega sistema.
Iz ekspozeja Mome Markoviča
položajem delavcev v pogojih delavskega samoupravljanja in torej tudi v skladu z njihovimi posebnimi pravicami in dolžnostmi, specifičnimi pogoji dela in drugimi elementi, ki vplivajo na delovni status neposrednega pro-
ju. To pomeni, da temeljnih pra- 1 čijo za druge dneve krajši devic in zaščite ljudi v delovnem lovni čas, tako da le-ta v enem razmerju, predvidenih v tem za- , tednu ne preseže 48 ur. Razen konu, in predpisih, uveljavljenih tega je dana možnost, da izda na podlagi njega, ni moč ukiniti, ZIS predpise, s katerimi bi po-omejiti ali zmanjšati z ukrepi oblastil podjetja določenih de-
gospodarske organizacije, organov
izvajalca. Zakon vsebuje takšne javne službe, kolektivnimi po-
družbene norme, ki pomenijo po svojem pomenu in značaju minimum -družbene zagotovitve in zaščite ljudi v delovnem razmer-
godbami ali sporazumi med delavci in organizacijo. Zakon razširja tudi vrsto dosedanjih pravic delavcev.
Nastanek in prenehanje delovnega razmerja
V nadaljevanju svojega ekspozeja je Moma Markovič pojas-
. Velike spremembe, ki so na-13le zadnja leta v družbenih in gospodarskih odnosih pri nas, se talijo zlasti v spremenjenem južbenem položaju proizvajal-,v> je Moma Markovič med dru-rekel v svojem ekspozeju. PrrJZVa^alec ne samo sodeluje v jja ?v°dtvji, marveč tudi v uprav-. , Ju proizvodnje in razdelitvi 0 v podjetju kakor tudi vi
okviru vse družbene skupnosti. Potem je omenil, da so na pristojnem mestu pripravljali ta zakon tri leta. Sestavili so več osnutkov, ki so ustrezali nazorom, stopnji razvoja in praksi v danem obdobju. Končni osnutek so sestavili po sklepih skupne komisije Zvezne ljudske skupščine in ZIS.
Temeljna načela In značilnosti zakona
3e]o raV'Ce *n obveznosti ljudi v vemem razmer-iu so bile v pr-Ijj111 obdobju našega družbenega tjj^ospodarskega razvoja predme |?Wjučno državnega ureja-
nja.
Za to predhodno obdobje
smo§a razv°ia ie bistveno, da dri lmeb delovno razmerje med nie5Vo in delavci, da je to raz-biin'1 u Ure?.iala sama država, ki je J® hkrati tudi delodajalec, od-dpiJ pa smo sistem Izkoriščanja Izroiltev podjetij v le a ;Janio delovnim kolektivom nih « do novih kakovost-Ce sPrememb v položaju delav-druii^ ^ru^bi. Delavci v okviru lzv^?enega Plana upravljajo prošnjo in razdelitev. ka a odnose v razdelitvi dohod-g0v,V .Podjetju je značilen osebni *—°dek. Osebni dohodek proiz-
Izrazi sožalja
pr ®e°Srad, 10. dec. (Tanjug). — L:	dnik Zvezne ljudske skup-
izra» Petar Stambolič je danes 11 Predsedniku Ljudske skup-Žaiip *over>ije Mihi Marinku so-LiiM °k smrti podpredsednika Pei-a skupščine Slovenije dr. da Kozaka.
*
10. dec. (Tanjug). -Srhr Ljudske skupščine LR sožJ? Jovan Veselinov je izrazil z n, , S0Progi dr. Ferda Kozaka Va»„ dnjo brzojavko: »Ob smrti porir,sa.s°Pro?a dr. Ferda'Kozaka, he T	Ljudske skupšči-
sproi ^ovonije, Vas prosim, da boloolr e^e moie globoko sožalje v stl, ki Vas je doletela.«
♦
Pre^k ?mrti dr. Ferda Kozaka so Lr £, niku Ljudske skupščine 8la«i °Yenije Mihi Marinku po-kon,,« e brzojavke švicarski V7eknwinV ZaSrebu dr. Arthur kon-,, i ’ avstrijski generalni Hrahrt v Zagrebu dr. Eduard BprJ, , avstrijski ambasador v e°gradu dr. Wodak.
vajalca po svojem nastanku ni v ničemer podoben plači, zlasti pa ne mezdi iz mezdnega delovnega razmerja; osebnega dohodka delavcem nihče od spodaj ne določa. Ta dohodek je v polnem smislu besede sad delovanja samih delavcev kot proizvajalcev in upravljavcev in je neposredno del dohodka podjetja. Osebni dohodek je torej sad zavestnega gospodarjenja v okviru družbe-
nega plana.
Takšno delovno razmerje je našlo svoje mesto v novem zakonu. Temeljne postavke, na katerih sloni zpkon o ureditvi delovnega razmerja, so; relativna avtonomnost delovnih kolektivov v urejanju delovnega razmerja oziroma posameznih delovnih pogojev; specifični značaj osebnega dohodka kot dela dohodka gospodarske organizacije, na čigar višino odločilno vplivajo sami delavci; nove oblike in organi, pristojni za sklenitev in prekinitev delovnega razmerja, usmerjeni na večjo stalnost zaposlitve in popolnejše uveljavljenje pravice državljanov do dela; popolna odstranitev razlik med člani delovnega kolektiva, razlik, ki so prej slonele na tem, ali je človek delavec ali uslužbenec; samostojnost delovnega kolektiva v predpisovanju in uveljavljanju ukrepov za vzdrževanje in krepitev delovne discipline.
nil način in postopek nastanka delovnega razmerja. Kadrovsko politiko v podjetju uveljavlja delavski svet, ki si lahko v načelu pridrži tudi izključno pravico do odločanja o konkretnem sprejemu ali odpustu delavca. Delavski svet lahko ustanovi po-
do dela; leta starosti in fizična sposobnost Drugič, za čimbolj objektivno in pravilno izbiro kadrov za podjetja in druga važnejša delovna mesta v njih uvaja zakon ustanovo natečaja.
Zelo važen je tisti del zakona, ki ureja prenehanje delovnega razmerja. Najvažnejše so določbe o odpovedi, ker pomeni odpoved v načelu možnost enostranske prekinitve delovnega razmerja. Da pa bi zaščitili pravico delavcev do dela in torej tudi druge pravice, izvirajoče iz delovnega razmerja, predvideva zakon vrsto ukrepov, ki omejujejo svobodo podjetja glede enostranske prekinitve delovnega razmerja. Postopek o odpovedi delovnega razmerja pomeni določeno poroštvo za delavce, da jim ne bo samovoljno odpovedano oziroma da delovno razmerje ne bo samovoljno pretrgano. Proti odloku o odpovedi se lahko delavec pritoži na arbitražo. Ce je z odpovedjo kršen zakon, se lahko delavec pritoži na redno sodišče.
Nadaljnja omejitev odpovedi delovnega razmerja se zrcali tudi v tem, da zakon določa primere, ko delavcu ali delavki ni moč odpovedati (med boleznijo, okrevanjem ali letnim dopustom, nosečnici in materi 8 mesecev po porodu, delavcu v času, ko je na orožnih vajah, med trajanjem mandata članov upravnega od
SploSnl in posebni del zakona
Zakon Ima dva temeljna dela: splošni, ki se nanaša na vse ljudi v delovnem razmerju ne glede na to, kje so zaposleni, in posebni samo za delavce v gospodarskih organizacijah. V prvem delu so obdelana načela o delovnem razmerju, vsebovana v ustavi in v ustavnem zakonu, drugih zakonih in predpisih, uveljavljenih po uvedbi delavskega samoupravljanja. Ta načela so zapopadena v glavnem v družbenem poroštvu za svobodo dela, v pravici do dela in ,svobodi Izbire poklica, v pravici do upravljanja gospodarske organizacije, v prostovoljnosti sklenitve delovnega razmerja, v zagotovitvi materialnega položaja
v delovnem razmerju in uživanju zaščite pri delu.
Razen načel o delovnem razmerju določa zakon v tem delu tudi temeljne pravice — skupne in enotne za vse ljudi v delovnem razmerju. Med takšne temeljne pravice sodijo predvsem: pravica do osebnega dohodka oziroma plače, pravica do socialnega zavarovanja, pravica do dopusta, splošne in posebne zaščite v delovnem razmerju in druge pravice, ki jim je podlaga ali pogoj delovno razmerje.
Drugi del zkona se nanaša izključno na delovno razmerje v gospodarstvu in ga podrobno ureja v skladu z novim družbenim
sebno komisijo za nastanek in j bora in delavskega sveta itd.). V prenehanje delovnega razmerja.
Zakon daje pri tem določena pooblastila tudi direktorju kot najbolj odgovorni osebi v procesu proizvodnje in poslovanja podjetja. V neposredni zvezi z nastankom delovnega razmerja je treba poudariti še dve novosti v zakonu: prvič, za sklenitev delovnega razmerja so določeni minimalni pogoji, ki omogočajo popolno uveljavljanje pravice državljanov
novem zakonu so nekatere novosti tudi glede zaščite starejših delavcev, delavcev, ki delajo nad 15 let v istem podjetju oziroma, ki imajo nad 20 let delovnega staža. O odpovedi takšnim delavcem odloča izključno delavski svet. Pa tudi če iz objektivnih okoliščin pride do odpovedi, je takšnim delavcem zajamčena pravica do odpravnine v skladu z dolgostjo delovnega staža.
Osebni dohodek delavcev
Posebno mesto je odkazano v j osnovni instrument zakonu v poglavju o osebnem! osnov in odnosov v
javnosti, da lahko uvedejo 45-urni delovni tednik, tako do bi bila sobota prosta, če bi trajal ostale dneve delovni čas po 9 ur.
Zakon odmerja celo poglavje higienski in tehnični zaščiti pri delu. Spričo važnosti te zaščite je bilo nujno potrebno, da dobe sedanje splošne norme o njej veljavo zakona. Zakon ureja tudi vprašanje plačanega letnega dopusta kot ene izmed temeljnih pravic delavcev. Letni dopust znaša 12 do 30 delovnih dni, in sicer po dolgosti delovnega staža: do 5 let delovnega staža znaša dopust 12 delovnih dni, nad 5 do 15 let 18 delovnih dni, nad 15 do 25 let 24, nad 25 let pa 30 delovnih dni. Zakon predvideva, da se lahko trajanje letnega dopusta podaljša glede na pogoje dela, funkcije in kvalifikacije delavcev in druga splošna merila, toda ne nad 30 delovnih dni, kakor tudi, da izda ZIS navodila za uporabo teh meril v praksi.
Z zakonom so posebej zaščiteni mladi delavci izpod 18. leta, ker jim je zagotovljen minimalni letni dopust od 17 do 21 delovnih dni, in sicer po letih ne glede na dolgost delovnega staža. Položaj delavcev v času brezposelnosti je urejen kakor doslej, le da se zadevne določbe razširijo tudi na vse absolvente strokovnih šol pod istimi pogoji. Razen tega upostavlja zakon tesnejše sodelovanje med organi službe posredovanja dela in podjetji, državnimi organi in ustanovami.
Delovna disciplina in odgovornost
2ALNA SVEČANOST V SPOMIN DR. FERDA KOZAKA
,VBPMmc.Kn NAPOVED
• *a sredo II. decembra 1957
D<1	Jasno, delno oblaino. nato
D«ratii2?a HaraSčajoCa oblaCnost. Tem-Ju g ® Pnnočl od -5 do 0, v Prlmor-^hniort,:	dnevne med 5 ln 10. v
dlegieno	1)0	n,žlnah	zjutraj za-
EvroP° Je zajel danes mo-^litlskn V Prehoden 'porast zračnega s° ob hi« tlantsl{a frontalne motnje ?0seoiB *Iera Padcu zračnega pritiska kaj o v ■=? obalo Franclje ter se poml-v*roču. «dozemlje ln bodo Jutri po-Ponovno poslabšanje vremena.
Ljubljana, 10. decembra. — Nocoj je bila v prostorih Društva slovenskih književnikov žalna svečanost, posvečena spominu dr. Ferda Kozaka. O človeški ln umetniški podobi pokojnika je spregovoril predsednik Društva pesnik Mile Klopčič.
Posamezna društva književnikov iz drugih republik so poslala Društvu ob smrti dr. Kozaka brzojavke z Izrazi sožalja.
dohodku delavcev. Podjetje samb odloči, kolikšen delež dohodka bo po izločitvi deleža za splošne družbene potrebe porabilo za osebne dohodke, koliko pa za svoje sklade. S tem je omogočeno postopno diferenciranje osebnih dohodkov po zamotanosti poslov in delovnih pogojih, česar doslej ni bilo moč uveljaviti v polni meri. Delavec ima pravico do osebnega dohodka na podlagi vloženega dela. Merila za višino osebnega dohodka slone na kakovosti in višini vloženega dela. Stvarni znesek osebnega dohodka pa je odvisen od tega, koliko dohodkov je imelo podjetje in koliko jih je določilo za osebne dohodke delavcev. Delavec ima po zakonu pravico do minimalnega osebnega dohodka ne glede na višino dohodka, ki ga je imelo podjetje. Ce ni dovolj dohodkov, se z zakonom predpisani minimalni osebni doh' cnle k zagotovi delavcu v vsakem primeru iz sredstev družbene skupnosti. Socialistično načelo nagrajevanja po delu je temeljno načelo razdelitve osebnih dohodkov delavcev. Njegova dosledna uporaba je določena s tem, da delovni kolektiv oziroma podjetje samostojno ugotavlja osnove za določitev osebnega dohodka delavcev.
Delovni čas In letni dopust
Ob koncu svojega ekspozeja je govoril Moma Markovič o vprašanju delov*« discipline in odgovornosti, ki je tudi urejeno z novim zakonom. Zakon namreč upostavlja enoten disciplinski režim za vse delavce v podjetju, tako da določa družbena skupnost objektivne meje in pogoje disciplinske odgovornosti (to velja tudi za materialno odgovornost) in nudi družbeno garancijo za objektivnost in zakonitost v disciplinskem postopku in v postopku za povračilo škode.
Na koncu je Moma Markovič rekel:
»Tovariši in tovarišice ljudski poslanci I Predloženi zakon o za urejanje j delovnem razmerju je nedvomno nagrajeva- j eden izmed najpomembnejših
n ju.	Potem	je	govoril o	delov- | zakonov, s katerim" je'ne Te" kon-
H!!mo1!"u,	“rejen : kre*.no urejeno mesto in vloga
proizvajalcev in njihovi odnosi v
na načelu 8-urnega delovnega časa. Novost v tem oziru je možnost, ki jo imajo podjetja, da v okviru 48-urnega delovnega tednika en dan ali več dni v tednu odrede daljši delovni čas za eno uro dnevno, toda tako, da dolo-
delovnem kolektivu, marveč so z njim ustvarjene tudi možnosti za nadaljnjo krepitev družbenega položaja proizvajalcev in za nadaljnji razvoj socialističnih družbenih odnosov.«
SEJA ODBORA ZA PROSVETO IN KULTURO ZIS
Svet za manjšinsko šolstvo
" “ j bi ustanovili
n a
Beograd, 10. dec. (Tanjug). Odbor za prosveto in kulturo ZIS je imel pod predsedstvom podpredsednika ZIS Rodoljuba Colakoviča sejo, na kateri je med drugim obravnaval osnutek odloka o ustanovitvi sveta za manjšinsko šolstvo pri sekretariatu za prosveto in kulturo.
Odbor je sklenil, da delo manjšinskih šol terja, da mnoga vprašanja s področja teh šol na pristojnem mestu podrobneje pro-uče ln bolje vskladijo med posameznimi ljudskimi republikami. Za to je treba ustanoviti posebno posvetovalno telo pri sekretariatu za prosveto in kulturo ZIS. To
V nadaljevanju svoiega eks- j bi bil svet za manjšinsko šolstvo,
Moma Markovič do- | v katerem bi bili predstavniki; in fizkulturnih naprav v mestnih
pozeja se je Moma Markovič do- ! v katerem bi u««« prcu.u. vihri i m nzi takml tarifnega pravilnika, ki je | ljudskih republik, avtonomne po-I šolah.
krajine Vojvodine in avtonomne oblasti Kosmeta, kakor tudi drugi zainteresirani činitelji.
Odbor je obravnaval tudi vprašanje šolanja obratnih strokovnjakov v višjih šolah in probleme v zvezi z uveljavljanjem zakona o organizaciji znanstvenega dela. Obravnaval je tudi predpise, ki se nanašajo na razvrstitev profesorjev višjih šol, lektorjev in predavateljev v plačne razrede ter osnutek uredbe o delovnem razmerju in plačah umetniškega osebja.
Na seji odbora za prosveto in kulturo ZIS so govorili tudi o zvišanju štipendij in o obdavčenju dohodkov od avtorskih pravic. Poudarili so, da je potreben boljši vpogled v stanje fizkulture
ZASEDANJE ZVEZNE LJUDSKE SKUPŠČINE
KOMUNA - ENO GLAVNIH OPORIŠČ
ZA IZGRADNJO SOCIALIZMA V NAŠI DEŽELI
Iz obrazložitve Slobodana Penezica o osnutku zakona o pristojnosti okrajnih in občinskih ljudskih odborov ter njihovih organov
Od	septembra	1955	do danes,	^ laga za nadaljnji korak	na poti	občinam še dolga leta nenehoma	vilu	poslov.	Pokazalo	se	je,	dal	Ker	nekatere občine	zdaj	ali
Že rekel v svoji obrazložitvi Slo-	razvijanja	našega komunalnega	pomagati pri njihovem	nadalj-	je	ta	pridržek	ne	samo	odveč, | še nekaj	časa v	prihodnje	ne
odan	Penezič,	smo	prehodili	sistema.	njem organiziranju in	izpopol
Potem	je Slobodan	Penezič	njevanju.
govoril o velikih uspehih, ki jih
dolgo pot v organiziranju in krepitvi komunalnega sistema v naši deželi. Razen zakona o ureditvi občin in okrajev smo dobili še vrsto predpisov, ki so omogočili pravilno delovanje komunalnega sistema. Med njimi so zlasti važni predpisi o pristojnosti občin in okrajev. Letos julija smo s spremembami zakona o ureditvi ODČin in okrajev uvedli tudi nov volilni sistem za krajevne organe ter upostavili zbore proizvajalcev v vseh občinah.
Zlasti važni so predpisi s področja gospodarstva, in sicer že uveljavljeni, kakor tudi tisti, ki jih še obravnava Ljudska skup-, ščina in katere namen je, znatno okrepiti komuno kot družbeno gospodarsko enoto, s čimer se je /lasti okrepila materialna baza komun za njihovo funkcijo na področju razvoja gospodarstva in zboljšanja njihovega standarda. Ti ukrepi bodo omogočili bolj razvitim občinam hitrejše napredovanje, manj razvite pa bodo spodbudili k čim hitrejšemu in učinkovitejšemu razvijanju njihovih proizvajalnih sil.
VIRI MOČI V DELOVNIH MNOŽICAH
V minulem obdobju smo opravili mnogo dela v zvezi z organizacijo in z usposabljanjem občin in okrajev za funkcijo, ki jim je namenjena. Ljudski odbori so sprejeli statute, organizirali smo upravni aparat, lotili smo se sistematizacije delovnih mest, vskla-dili smo krajevne predpise z novim stanjem stvari, uveljavili smo tudi mnogo novih -občinskih in okrajnih predpisov. Vse te izpolnjene naloge so solidna pod-
je dosegel komunalni sistem v razvijanju gospodurske dejavno-; sti in na vseli drugih toriščih tega področia. Te uspehe je lalv ko dosegel komunalni sistem ta'
OKRAJEM IN OBČINAM ODSTRANITI VSE OVIRE,
KI ZAVIRAJO NJIHOVO DELOVANJE
Zakon o pristojnostih občin-
marveč je pogosto tudi zaviral bodo mogle organizirati potreb-
Eobude občin, praktično pa je ne inšpekcijske službe spričo ka-il običajno zgolj formalnost. drovskih in drugih težav, zakon Predloženi zakon popolneje in omogoča, da v takšnih primerih na boljši način ureja vprašanje okrajna inšpekcija opravlja in-organizacije inšpekcijske službe špekcijske posle. Z zakonom je
•   1 _ 1 ' i   - 	^	-	1-	_vvi	n	r	(f	n	n	I
ko hitro predvsem zato, ker se kjh . okrajnih" ljudskih od
na delavske svete, ki so imeli v delu bogate izkušnje. Čedalje bolj se uresničuje zamisel, ki smo jo imeli pred očmi, ko smo upostavljali komunalni sistem, namreč, da bo postala komuna osnovna družbenogospodarska enota naše družbe in eno glavnih oporišč za izgradnjo socializma v naši deželi. Takšno gledišče podpirajo tudi vsi naši delovni ljudje s spodbudo, z veliko vnemo in demokratično kontrolo vseh organov komune ter žanjejo iz dneva v dan večje uspehe. O tem prav tako jasno govore uspehi nedavnih volitev v občinske in okrajne odbore. Živo zanimanje za vse občinske probleme, stopnja in značaj volilne kampanje, udeležba na volitvah in kakovost izvoljenih odbornikov najbolje pričajo o velikih možnostih in virih moči v delovnih množicah, organiziranih prek sistema družbenega upravljanja nasploh, komunalnega sistema pa še posebej.
Naše občine in okraje čakajo ga je ZIS predložil Skupščini, zelo važne naloge v zvezi z iz- pomeni v bistvu nadaljnje raz-polnjevanjem perspektivnega pla- vijanje tistih postavk in načel, na in obravnavanjem vrste go- k} smo jih določili že, ko smo spodarskih, zdravstvenih, pro- upostavili komunalni sistem. Do-svetnih, komunalnih in drugih sedanje izkušnje so pokazale, da problemov. Po pravici smo pre- so pogoji za to dozoreli, t. j.,, pričani, da jih Dodo uspešno iz- da lahko na občino v večji meri polnili. Toda nikoli ne smemo prenesemo vse tiste pristojnosti, pozabljati, da bomo morali zlasti s katerimi so urejeni odnosi med
___________________________________ gospodarskimi organizacijami in
drugimi ustanovami, državljani in I teritorialnimi enotami. Izkušnje so j tudi pokazale, da so občine in okraji ozir. njihovi ljudski odbori v polni meri dorasli važnim poslom, ki »o jim zaupani, in da je treba zato odstraniti vse ovire, ki zavirajo njihovo samostojno in učinkovito delovanje. Iz* kušnje so prav tako pokazale, da so potrebne za usposobljenje plenumov, svetov in ljudskih oa-Celje, 10. dec. — Trgovin- | volnenih nogavic, grodlov za žlm- borov za učinkovitejše delo ne-i ska zbornica za celjski okraj nico, posteljnega platna itd. Glede katere spremembe v tako ime-je danes sklicala tiskovno okrajnega grosističnega podjetja novani funkcionalni pristojnosti, konferenco, na kateri so člani velja pristaviti, da bi moral pr-
upravnega odbora zbornice po- venstveno oskrbovati z bogatej- Predstavnik Ala Je navajal ne-Jasnili novinarjem nekatera Sim asortimanom trgovino doma- katere ukrepe, ki jih predlaga
čega območja. Tudi v trgovinah t® zakon:
z živili bi letos lahko imeli večji »S tem zakonom so popolneje promet, če bi le-te bile bolj za- določene pristojnosti odborov ložene.	glede volitev, imenovanja in od-
Nekatera domača podjetja zla- pusta. Člane vseh organov bo
uguvim h—j-  ...................... sti zanemarjajo notranje tržišče imenoval ljudski odbor na skup-
vrst artiklov za široko potrošnjo in večino svojih izdelkov izvaža- ni seji obeh svetov, potrebno pa ali pa je le-te moč dobiti od gro- j jo. Nasprotno pa uvažamo neka- bo mnen je ustreznega sveta ljud sistov ali proizvajalcev v izredno majhnih količinah. Predstavniki
in razdelitve inšpekcijskih poslov med občinami in okraji. Občine dobe pravico, da opravljajo inšpekcijske posle malone na vseh področjih. To je logična in nujna posledica funkcije občine
predvidena tudi možnost organiziranja skupne inšpekcije za dve ali več občin v primeru, kadar je obseg poslov majhen.
Zakon tudi natančneje določa pristojnost občin in okrajev
kot neposrednega izvrševalca obravnavanju prekrškov držav, vseh zakonov in drugih pred-1 ljanov, _ njihovih organov za te pisov. Funkcij občina ne bi mo- j posle in njihovega medseboj-
gla opravljati, če ne bi imela v svojih rokah inšpekcije kot sredstva, ki zagotavlja, da državljani, organizacije in ustanove spoštujejo zakon. Vzporedno s pristojnostjo občin je določena tildi funkcija okrajnih inšpekcijskih organov.
To so organi, pristojni za stro-> kovno organiziranje in pravilno opravljanje službe, organi, pri-, stojni, da opravljajo določene inšpekcijske posle izključno, kolikor So za to z zakonom pooblaščeni. Okrajni organi in-, špekcije dobe tudi pravico, da nastopijo v konkretnem primeru, kadar občinska inšpekcija odpove, bodi da je premalo strokovna, premalo organizirana ali pa nezadostno učinkovita, da zagotovi plačevanje dohodkov okraja. avtonomne enote, republike ali federacije, kakor tudi. da zaščiti druge koristi svojih enot in sploh pravilno uporabo zakonov.
DNFVMIK:
Premalo vrst blaga za široko potrošnjo
8 tiskovne konference v Trgovinski zbornici za OLO Celje
vprašanja v zvezi s preskrbo in zalogo blaga v trgovski mreži celjskega okraja.
Podobno kot drugod je tudi v Celja večkrat čutiti v detajlni trgovini pomanjkanje nekaterih
tere vrste izdelkov kot na primer skega odbora. Ljudski odbor lah orodja, drobne gospodinjske pred- ko s svojim statutom to pravico detajlne trgovinske mreže zafa- mete, kolesa ter drugo, ki po ka- razširi tudi na imenovanje vodij jujejo, da jim na primer domači kovosti precej zaostajajo za do- manjših obratov in ustanov, v grosisti za tekstil nudijo le skro- : mačimi izdelki te vrste. V pri- katerih ni kolektivnega organa men izbor tekstilnega blaga. Na- hodnjem bi morali grosisti in pro- družbenega upravljanja. Ena naj-sprotno pa isti grosisti nabavljajo izvajalci imeti boljše stike z de- pomembnejših novosti, ki jih pred-in prodajajo blago drugim trgov- tajlno trgovino. To je tembolj laga ta zakon, da bi se občine flkim podjetjem izven republike. ! potrebno, ker detajlna trgovina in okraji v izpolnjevanju svojih Tako primanjkuje med dru- samostojno le v redkih primerih funkcij osamosvojili, je ukinitev gim v trgovinah celjskega okraja vzorčaste flanele, raznih pletenin,
nabavlja proizvode pri proizva-1 ustanove soglasnosti, ki je ve-jalcih samih.	F.	K.	I	Ijala doslej pri precejšnjem šte-
JUGOSLOVANSKA LOTERIJA
POROČILO 0 ŽREBANJU
v Leskovcu
1 je bilo včeraj SreCtte.
Id se končujejo ■ spodaj ozna-« Seniml ttevllkaml
90
890
■o zadel« dobitek dinarjev
400.—
2.400.—
V Ljubljano bo danes zvečer prispela la Beograda delegacija CK Zveze češkoslovaške mladine, v kateri so trije študentje — pravniki ■ praške univerze. V Ljubljani bodo ostali do sobote. Ogledali sl bodo zanimivosti našega mesta z okolico in obiskali več kulturnih prireditev, v načrtu pa je tudi obisk Bleda. Delegacijo bosta sprejela tudi rektor ljubljanske Univerze prof. dr. Lavrič in načelnik republiškega Sveta za kulturo in prosveto tov. Kocjančič. V soboto bo delegacija odpotovala v Sarajevo.
V JLA so letos Investirali v stanovanjsko izgradnjo okrog 47 '/• vseh investicij ca gradbeništvo v armadi. Od leta 1950 do letos je JLA zgradila okrog 19.000 stanovanj v vrednosti 56 milijard dinarjev, letos pa gradijo nad 10.000 stanovanj, izmed katerih jih bo 3000 dograjenih do konca leta. JLA kot investitor je zlasti intenzivno gradila stanovanja v večjih mestih. V Beogradu gradi letos okrog 700 stanovanj, v Zagrebu 500, v Sarajevu nad 200. Vojno-gradbena podjetja so razen tega gradila tudi druge objekte: klube, domove, šole (v rojstnem kraju predsednika Tita v Kumrovcu Je najmodernejša šola v državi), prodajalne, otroška zavetišča.
,  in njihovega _______________ .
nega odnosa. Posebno pozornost posveča zakon organiziranju skupnih služb. Ker nekateri problemi doslej niso bili natančneje določeni, se skupne službe, ali niso ali pa so se prav malo razvile. Bilo bi zelo koristno, če bi občine bolj uporabljale te mož' nosti. To bi zelo vplivalo na kakovost poslov in ublažilo kadrovske težave.
REŠEVANJE KADROVSKIH PROBLEMOV
Ali lahko občine opravljajo vse te posle spričo pomanjkanja strokovnih kadrov? Nft kadrovski problem zadevamo v vseh družbenih dejavnostih. Zato uveljavljamo posebne ukrepe, da bi to vprašanje uredili. Gre za reformo šolstva, univerz in za druge ukrepe. Ne bilo bi prav. če bi iz teh razlogov zavirali razvoj občin. ZIS, republike, okraji in občine uveljavljajo obsežne ukrepe za ureditev tega vprašanja. Ustanovili smo več upravnih šol, v katerih se šola že 2000 do 5000 slušateljev, ki bodo delali predvsem v ljudskih odborih. Ustanovili bomo še nekatere šole. v katerih se bo šolal kader za občine in okraje. Razen tega deluje mnogo seminarjev in tečajev. povečalo se je število štipendij na fakultetah in visokih šolah. Prihodnjih 4 do 5 let bo vsekakor prineslo velike spremembe v sedanji sestavi uslužbencev liudskih odborov.
Ta zakon,c je rekel na kon cu Penezič. >kakor tudi uredba, ki jo bo izdal Zvezni izvršni svet, ne vsebujeta vseh pristojnosti ljudskih odborov. Zakon in ured ba obsegata samo posle, urejene do 27. julija 1955. Posli, urejeni s predpisi, ki smo jih uveljavili pozneje, so vključeni v te predpise samo toliko, kolikor jih je bilo treba spremeniti
Te predpise smo uveljavili po upostavitvi komunalnega sistema in v skladu z načeli, na katerih ta sistem sloni.«
9060	10.000.—
2820	20.000.—
11670	40.000.—
85160	80.000.—
522870	100.000.—
523660	100.000.—
227370	400.000.—
421	2.000.—
951	4.000.—
5201	20.000,—
19851	40.000.—
50861	60.000.—
373041	100.000.—
514051	'	100.000.—
356041	100.000.—
52	400.—
72	800.—
53522	40.000.—
75222	40.000.—
37542	80.000.—
547482	100.000.—
420522	100.000.—
723	• 6.000.—
2443	10.000.—
70023	40.000.—
99733	80.000.—
24	600.—
684	2.000.—
54464	40.000.—
00064	40.000.—
00524	60.600.—
163054	200.000.—
151124	800.600,—
479654	1,000.000.—
5	200.—
87595	80.200.—
325775	100.200.—
263635	100.200.—
281045	100.200.—
428845	600.200.—
876	8.000.—
3396	20.000.—
67646	40.000,—
117856	100.000.—
07	1.000.—
387	2.000,—
4347	10.000.—
71127	60.000.—
• 14727	80.000.—
546727	100.000.—
258	2.000.—
688	4.000.—
6758	10.000.—
10078	40.000.—
13488	40.000.—
020478	100.000.—
180458	100.000.—
589008	100.000.—
157358	100.000,—
9	200.—
9479	10.200,—
95789	60.200,—
71569	60.200.—
> 077649	100.200.—
579419	100.200,—
Skupno je bilo izžrebanih 156.018 dobitkov in 5 premij v skupnem znesku 80,400.000 din.
V Sloveniji:	200.000 din *
Ljubljani na št. 163054; 100.000 din v Ljubljani na št. 514051: P° 80.000 din trije dobitki v MaribO' ru, dva v Llubljani, po eden v Šoštanju in Hrastniku.
URADNO POROČILO O 2ELEZNIŠKI NESREČI V ZAGREBU
štirje mrtvi in 30 milijonov dinarjev škode
Vzroke nesreče še proučuje|o
Zagreb, 10. dec. (Tanjug). — Predstavniki Okrožnega sodišča ln Sekretariata za notranje zadeve Zagreba so danes podali uradno poročilo o predhodni preiskavi ob nedavni železniški nesreči v Zagrebu.
TEKOČI IN BODOČI PROBLEMI SLOVENSKE OBRTI
Obrt ne bo več »devetindevetdeseta« potreba občin
ki zaposluje 9 vajenk, pa nobene pomočnice, opozarja, da bo treba graditi več vajenskih šol, domov ln Internatov, kjer se bo mladina vzgajala v novem duhu. Ce upoštevamo, da bomo v bodoče na leto vključili v uk po tisoč vajencev več, bo treba pospešeno graditi vajenske Sole. Pri-
Perspektivnl plan razvoja obrti v letih mar obrtnega dovoljenja, ker jim šušmar- nostjo davčnih prijav obrtnikov, pogosto Pr®viti J®	najmanj 6700 novih mest
1957 do 1961 predvideva velike premike in stvo bolje nese. Občine se bodo morale pa niso bile sposobne oziroma niso mogle v šolah, če hočemo zamenjati sedanje ne-spremembe, ki jamčijo, da obrt v bodoče dodobra pozanimati predvsem za tretjo, do živega spretnim obrtnikom. Prepriče- ustrezne vajenske šole. Poživiti pa bo trene bo -zadnja, ali kakor pravijo ”99.« fx>- »najtežjo« kategorijo, to je za šušmarje- vanje in prerekanje se je večkrat končalo ba tudi delo poklicnih svetovalnic in jih treba občin. O mačehovskem odnosu do legalne obrtnike, ki imajo dobro organiza- z nižjo oceno dohodkov, kot so bili v res- povezati s šolo, starši in družbenimi orga-obrti najzgovorneje priča dejstvo, da Je bi- torsko žilico, da znajo često zaposliti vso nici. Zlasti trd oreh so obrtniki, ki zapo- nizacijami, da bo mladini odprta pot v lo v Sloveniji od skupnih investicij leta vas. So primeri, ko po 20 do 40 ljudi dela slujejo mnogo znane ln neznane delovne poklice, ki jo veselijo. Mimo široke orga-1952 vloženih v obrt le 0,45%, leta 1956 pa za take »dobrotnike«, ti pa ne plačujejo sile. Vzlic temu so se oboji nekaj naučili nizaclje pošolskega izobraževanja, osvaja-tudi ne več kot 2,1 %, čeprav je znašal družbi niti socialnega niti stanovanjskega in vse kaže, da bo v bodoče manj -prepi- nja novih proizvodnih postopkov je zadnji družbeni proizvod obrti 7 °/o od družbene- prispevka od najete delovne sile. ■ Pobudo rov«, ko bo treba še veliko več skrbi po- čas> da poskrbimo tudi za večji izbor ga proizvoda celotnega gospodarstva.	bodo morale vzeti v roke občine in delo svetiti organizaciji družbenih obrtnih obra- ustrezne strokovne literature.
Ko intenzivno preusmerjamo strukturo tako organizirati, da ne bodo prizadeti niti tov, poživitvi strok, ki so na tleh s kadrom	...»	arrtmth npr avmtp
investicij v korist družbenega standarda,	delovni ljudje, niti skupnost.	in zlasti politično okrepiti	vodstva obrtnih	' RI mopatt7 a prftt
tudi zmerom bolj občutimo kritičen polo-	delavnic, pa bo že s tem	odpadla marši-
žaj naše obrti nasploh, zlasti pa vseh pa-	PAVŠALI SO PONEKOD ZGREŠILI	katera težava.
nog gradbenih obrtnih kapacitet, ki lahko	SMOTER
opravijo le še 30 do 33 % obrtniških grad- Glede pavšalov lahko ugotovimo, da so benih del na novograjenih stavbah. Zaradi se občine pravzaprav šele letos bolj ogrele tega se neredko zavleče vseljevanje v nove za pavšalno obdavčenje. S tem naj bi obrt-hlše od enega pa celo do' dveh let. Povpra- nlm obratom pomagali ustvariti tudi skla-
Leta 1961 bo obrt predvidoma zaposlo-
  vala 15000 delavcev več ali okrog 60.000
.	.	^Samo v družbenem sektorju bo 42.000 de-
.	i	lavcev,	za	katere	bo	treba	zgraditi okrog
OBRTNIH DELAVCEV	100.000 m* novih delovnih prostorov. V na-
Značilno je, da je med 45.000 sloven- črtu so tudi velike tehnične Izboljšave de-
ševanje po obrtnih uslugah Je vedno večje, de za samostojno razpolaganje, iz kafferih skimi obrtnimi delavci kar 71 % kvalifl- lavnlc. Izmed sedanjih 16.000 delavnic Je vedno večje pa so tudi cene. Ce primerja- bi se modernizirali. Pri odmeri pavšalnih ciranih in visokokvalificiranih, žena pa je v Sloveniji samo 8,2 % obratov urejenih, mo vrednost in količino obrtne proizvodnje prispevkov pa ni bilo koordiniranega dela, samo 19,3 %. To Je daleč premalo glede 55 % samo za silo, 36,8 % pa je takih, ki v letih 1952 do 1956, ugotovimo, da se je nekateri obrati pa so sklade za samostojno na številne obrtne dejavnosti, ki zahtevajo bi Jih morali takoj ukiniti, če ne bi bilo vrednostno povečala za 128 %, količinsko razpolaganje porabili za četrto, peto plačo, malo -fizičnih naporov, zato pa tem več in tako v naši obrti, kot trenutno Je. Zato bo pa le za 50 °fc, ali z drugimi besedami,	povsem	pa pozabili na razširjeno repro-	morda prav ženske spretnosti. Ta »vojska«	v obdobju do 1961 treba čimveč sredstev
obrtne usluge se dražijo in so vedno teže	dukcijo.	jamči za kakovostno opravljanje obrtnih	vložiti v obrt. Računajo, da bodo obrtni
dosegljive.	__________ uslug, seveda, če si bo nenehno širila stro-	obrati ustvarili v naslednjem fbdobju pre-
______	»KOMPROMISI« BODO POSTALI STVAR kovno in splošno obzorje v skladu z nag- cejšnja sredstva in če Jim prištejemo še
SuSMARSTVO »CVETE«	MINULOSTI	lim razvojem tehnike.	sredstva ljudskih odborov, bomo predvi-
V takih razmerah se šušmarstvo skoraj Pobiranje družbenih prispevkov od za- Vsako leto se na novo vključi v obrt doma lahko vložili v obrt okrog 0600 mi-mora razmahniti. Ne moremo pa šteti med sebnih obrtnikov bi lahko na kratko ime- okrog 3400 vajencev. Se vedno pa se 60 % lijonov din. Potrebe prekašajo t-> vsoto za šušmarje tiste, ki si skušajo z dodatnim de- novali kompromis med zasebnimi obrtniki mladine uči in vzgaja v zasebnem sektor- več kot milijardo, ki jo bo tudi treba lom izboljšati svoj gmotni položaj (gospo- in davčnimi upravami. Menda ni treba po- ju obrti, zato je tudi opaziti pri nekaterih nekje »izvrtati« in potem bi imeli za obrt dinje, študenti). Pač je treba stopiti na sebej naglašati, da je kar dovolj vzrokov, mladih delavcih težnjo po lastni delavnici, sredstva, ki bi predstavljala okrog 30 % prste kvalificiranim obrtnikom, ki jim ni da so davčne uprave dvomile nad resnič- Tudi primer šivilje v kranjskem okraju, vseh republiških investicij.	M.	R.
Sodni izvedenci, poudarja P0' ročilo, še preiskujejo vzroke, za' radi katerih je 5. decembra ot> 21.09 nedaleč od zagrebške %e' lezniške postaje prišlo do nesreč®’ do trčenja med brzim vlakom »*• 1408, ki vozi iz Splita prek B>' hača do Zagreba, in tovorneg8 vlaka št 745, ki je vozil v is*,° smer pred brzim vlakom. Pri čenju so bili uničeni služben* vagon in dva oddelka II. razred® brzega vlaka kakor tudi pet d-sternskih vagonov tovornega vlaka. Požar, ki je izbruhnil takoj po trčenju, je uničil še dva od' delka potniškega vagona brzeg8 vlaka.
Štirje potniki brzega vlaka, k*
so izgubili življenje, so bili s
23
potniki, ki so bili huje in l3* ranjeni, v prvem vagonu brzež8 vlaka. Življenje so izgubili P° niki: Blanka Gugo iz Zagreb®’ Jelena Jančec iz Zagreba, S tj epa'* Cigir iz Zagreba in Tino Segeo*n s Korčule. V bolnišnici je podi®' gel poškodbam vlakovodja brz®” ga vlaka Ivan Radoševič Splita.
Po uradni oceni znaša g^oi' na škoda več kot 30 mttij°n(’ dinarjev. Uničenih je pet tovor' nih in potniških vagonov, dovanl so lokomotiva ter 23 v8' gonov In uničen tovor na zadnj’ vagonih tovornega vlaka v VTf ' nosti sedem milijonov dinarjev-Celoten znesek škode se bo -povečal za vrednost zavarovali ' ne za potnike, ki so izgubili ži ' ljenje, odškodnine poškodovani ter odškodnine za uničeno blas
Kriminalistični organi so, ka' kor poudarja poročilo, aretira dva železniška uslužbenca — str ievodjo brzega vlaka Lutjo y čuka in odjavničarja Marti Cestarja, o katerih domnevajo podlagi podatkov predhodne pr iskave, da sta zakrivila nesrečo-
Rešitev	je
»a Ganeralna skupščina Je začela zno- daleč do zaključka, da gleda tudi le *vnavatl c*Prsko vprašanje. To Atlantska zveza na ta otok zgolj z vola . 4®trtic> da razpravlja o usodi te- Jaškega zornega kota. Zato se Se vedno G«<ireuoremskega otoka. Prvič so JI vztrajno ponavljajo glasovi, da bi mo-19si Pr®dIožill to vprašanje to leta rale o tem vprašanju razpravljati dr*
In e toda GePefa*na skupščina tedaj tave Atlantske zveze, če te OZN ne ivni nas,ednjega leta ni hotela Izreči more rešiti tega vozla.
. uJega mnenja o tem vprašanju, tako Svoječasna trojna konferenca, na reci pr's*° Sele lansko leto na dnevni kateri so sodelovali predstavniki Ve-'	like Britanije, Grčije ln Turčije, ni
lo v. tedaJ »e Je marsikaj spremeni- prinesla nobenega napredka. Britanci itin arh Makarlos ni več v pregnan- so bili namreč v polotaju tretjega, ki *u na tropskih ln vlatnlb Seychelllh, lahko Izbira ln krmari na levo ln delal. ?ru pa nl vei britanskega gene- sno. Zato ta konferenca tudi ni mogla HiJh Hardlnga. Na njegovo mesto je roditi nobenih sadov. Udeletlll so se Ju, “nevl za guvernerja prišel »civl- jo sicer zunanji ministri Velike Bri->* Foot.	tanile, Grčije ln Turčije, ne pa pred-
10 sta nedvomno več kot zunanji stavnlkl otoka, o katerega usodi naj čui.!n®mbl« vendar pa Se ne opravi- bi odločili. In vendar Je bilo že tedaj, lait °Ptlmlzma, da bi v tem vpra- še bolj pa Je sedaj kazno, da Je Ma-Mak-i ko Prlfakovali kako rešitev, knrios dejanski voditelj Grkov na Cin	namreč še vedno ne sme na	Cipru.
le ni britanska roka na Cipru pa Je	Taktika britanskih oblasti v elpr-
fli_ edno tako trda, kot Je bila za Har- skem vprašanju Je bila očitna. I.ondon °\a-	Je bil doslej le za razgovore z najviš-
r16 samo to. Tudi stališče britanske Jiml predstavniki Grčije ln Turčije, ne ne* Slcde Cipra ostalo v bistvu pa s predstavniki otoka samega. Brl-Srl»ratnenjeno. Pripravljena bi bila tancl so namreč računali, da bodo lah-ton, ** otoku le široko notranjo sa- ko v prvem primeru Izvajali določen J, Pravo, ne pa pravice do samo- pritisk na Atene. Zato bi Izkoristili čar.«	Prav za to pravico pa se Oto-	vso atlantsko organizacijo. Z raznimi
Cini bore. Samouprava namreč za manevri ln ekonomskimi potezami —
Vau r, ne pomenila veliko. Upošte- Grčija žiti od morja ln trgovine — bi to11 le treba, da ima Velika Britanija lahko Britanija dosegla, da bi Grčija In P”*1111 S® vedno znatne vojaške sile	sprejela kompromisno	rešitev,
nnr	,ahko v takih pogojih samo- Na tako rešitev že	tako kaže	več
Itva Va le nekaJ simboličnega, ne pa znakov. Nekateri opozarjajo v tej zvezi “n*Sa.	tudi na kompromis, ki so ga nedavno
j, "fitancl se res pripravljajo na to. Izglasovali v Generalni skupščini o al-Premestijo svoje poveljstvo za Bllž- žlrskem vprašanju. v AdenSied,y* vzhod s Cipra na Jug,	v pogajanja z Makarlosom pa an-
le Vert > vendar pa bo otok kljub temu g|e)jka diplomacija ne bi Imela te mož-išnkt o” ostal ,važ"a britanska postn- *ogt, M£karlosJ ,ahko govori le v dokn P	P® ,v Az*J°- A11 imenu Cipra, prav zato Je lahko v ne-
ta	Prav	ameriško	zanimanje	kcm smlsH,u ’tu"dl bolJ nepopustlJlv. To
Jejo hHt kolikšen pomen pripisu- pa mu daje v roke (ud| močne karte.
vihodn^tanSo°'TerlS,k.1 ,V0Aa,Skl, k"f‘ Zaradi tega ga Velika Britanija C asm	Sredozemlju? Ali niso ob- zmeraj n| povabila na pogajanja.
n'!"1 obiski ameriškega šestega bro-	‘	' ..	*
t.°.vJa v pristaniščih Libanona. Tur- . Upoštevati Je namreč treba, dl. --i ® ta Grčije še en dokaz za to7 In London v tem primeru moral priznati n,L o v Londonu v zadnjem času osvobodilno gibanje grških Ciprčanov, P°novno potrdili, da bo Ciper še na- s tem pa tudi njegovega voditelja. Tako ostal letalsko oporišče Velike b* Britanci demantirali sami sebe. In “tltanlje?	vendar je danes vsakomur jasno, da
t^KkJ lahko sklepamo lz tega? Go- brez sodelovanja ciprskih predstavnl-k2L° ne Pretiravamo, če trdimo, da Ve- kov nl moč rešiti tega vprašanja, n, \BfltanlJa svojega stališča do Cipra Za vsak resničen sporazum sta J bistveno spremenila ln prav enako namreč potrebni - obe prizadeti strani, lahko trdili tudi za ZDA. Od tod ni	M.	O.
Se
Indijsko posredovanje
v sporu med Indonezijo in Nizozemsko?
Nizozemsko premoženje v Indoneziji ne bo nacionalizirano, marveč le pod državno kontrolo do ureditve spora zaradi Zahodnega Iriana
London, 10. dec. (Tanjug). — Predstavnik indijskega zunanjega ministrstva je potrdil vesti iz Haaga, da je nizozemska zapro-
je Allison zanimal za razvoj položaja v deželi v zvezi s sporom z Nizozemsko. Vprašal je, ali bi lahko ZDA kako pomagale, da bi
sila indijsko vlado, naj posre- našli izhod iz sedanjega položaja.
duje v sporu med Indonezijo in Nizozemsko. Ni pa hotel ničesar
Medtem je nizozemska vlada
konkretnega povedati o značaju Rjavita P^P™^8.1?«	“
nizozemske zahteve kakor tudi, blokiranje indonezijskih terjatev
tem, kaj Indija namerava
Naša izmena v 'Palestini
Port Said, 10. dec. (Tanjug). — Z ladjo -Jugoslavija- je odpotoval sinoči iz Port Saida v domovino drugi del druge izmene odreda JLA, vključenega v varnostne sile OZN v Palestini (UNEF). Pred odhodom ladje je obiskal .	-	,	naše	vojake	na ladji jugoslovan-
doneziji. Vse tuje investicije pa gW veieposlanik v Egiptu Josip znašajo okrog 390 milijonov do- j ‘Djerdja Pregledal je častni vod, larjev. Na Nizozemsko odpade otem pa je govoril z oficirji, okrog 200 milijonov, na EDA j Kmaiu za njim je prispel na ladjo 120, na Veliko Britanijo pa okrog tu(Ji načelnlk štaba UNEF gene-
približno 75 % vseh plantaž v In-
ne o .	.
ukreniti v tem oziru. Prav tako ni hotel potrditi govoric, ki krožijo v New Delhiju, da je namreč Nehru baje poslal predsedniku S uk ar n u osebno poslanico po indonezijskem veleposlaniku v Nevv Delhiju, ki je pred dvema dnevoma odpotoval v Džakarto.
Ameriški veleposlanik v Džakarti John Allison je bil danes pri predsedniku vlade Džuandu. Pozneje je zunanji minister Su-bandrio novinarjem izjavil, da se
Eisenhowerjeva zahvala
Beograd, 10. dec. (Tanjug). — Predsednik republike je danes prejel od predsednika ZDA Dwighta Eisehowerja brzojavko, v kateri se mu zahvaljuje za nedavno poslanico ob njegovi bolezni. Predsednik Eisenhower je hkrati izrazil najboljše želje za zdravje predsednika Tita.
KENNAN ZA IZLOČITEV
blokovskih oboroženih sil iz Evrope
_ Bivši ameriški veleposlanik v °vjetski zvezi George Kennan, vaaj profesor zgodovine na univerzi v Princetovvnu, je imel decembra po londonskem ra-.u Predavanje. V njem je med ,rugim rekel, da ni nikoli mislil, ,a je sovjetska vlada od leta ,845 kdajkoli želela splošno sve-Jpvno vojno ali da je bila iz ka-rSnihkoli političnih razlogov
atomskemu napadu. Orožje za množično uničevanje je sterilno in brezupno orožje in ne more koristiti ustvarjalni zunanji politiki.
Mnogi ljudje v odgovornih vladah zdaj trdno upajo, da bi bilo moč s taktičnim atomskim orožjem doseči uspešno obrambo dežel Atlantske zveze brez uporabe daljnosežnega strateškega
diščili v arzenalih ameriških kontinentalnih zaveznikov. S tem bi se vojna nevarnost v Evropi zelo povečala. Za Ruse bi nastal pereč problem glede njihovih vojaških dispozicij in stikov z drugimi deželami Varšavske zveze. To bi nedvomno še bolj zamotalo riemško vprašanje.'
I Razen tega je očitno, da bo
varno, da bi mogla Evropa kljubovati izkušnji nove vojne? Računati moramo tudi z novo verjetno nevarnostjo, ki je spričo sedanjega mednarodnega položaja zelo blizu. Gre za nevarnost, da bi lahko takšno orožje vskja-
P/ipravlTena K*T^noTo^o. Iločitve atom-paj, ko je možno strašno obo- varno, da bi mogla Evropa klju-jfke8a orožja iz domačih arzena-ptransko opustošenje, pa meni,
,? bo atomski strah dejanski sta-, ipator, vse dokler ne bo do-_ ? človeštvo kakega boljšega _sčitnega sredstva. Kennan ne uPa nobeni obrambi proti
Kamerunci v boju
za osvoboditev izpod francoske kolonialne oblasti
i Pariz, 10. dec. (Tanjug). Vo- ! francoskih priseljencev - usluž-in policijske čete so začele bencev in lastnikov plantaž.
°v° »čiščenje« uporniškega i Vodja upora Um Njobe Ru-
v
leti
cn«? i® v zahodnem Selu fran-stpL^a Kameruna. Sodeč po ve-Vod °dondod, so uporniki pod bdstvom ilegalne Nacionalistično l'eze razšir-ili upor že do cj. ske obale. Dosedanje opera-ZbLi v°i*ke *n žandarmerije so se ^Peh čl*6 skorai s popolnim ne-
Do prvih spopadov je prišlo Aamerunu ob koncu lanskega z h’ k° je bilo to ozemlje na ° francoske uprave, dotlej «en skrl5ništvom OZN, razgla-LijOza avtonomno deželo in pri-vexU-?®no Francoski uniji. Do :e Ph spopadov z uporniki pa Prišlo letos v začetku novem-UpaH Pomiki, ki terjajo popolno SNp?Vlsnost Kameruna, so za-ki el redko naseljene pokrajine, Ki,. , Iej° nekaj nad 100.000 pre-kake“V- ^..Kamerunu je '
skega orožja iz domačih arzenalov z mednarodnim sporazumom tem manjša, čim več bo rok, ki bodo imele to orožje. Dati to orožje v roke določenega števila dežel praktično pomeni potrditi, da v Evropi v prihodnje ne bo nobene manjše težave, ki se ne bi lahko naenkrat spremenila v veliko. Edina pametna alternati-. va je v tem, da se določi zemljepisna ločitev velikih atomskih sil in se tako izključijo kot neposredni činitelj v bodočem razvoju političnih odnošajev na kontinentu, kar bi napotilo ev-_	ropske	narode, da bi prevzeli
ben, ki" je zavrnil ultimat fran- večjo odgovornost za svojo last coskega komisarja, naj se vda, no obrambo, kakor jo imajo zdaj. je medtem poslal francoski vladi Ce bl lahko prlglo do sploš_ poziv na pogajanja, r rancoska nega umika ameriških, britan-vlada tega poziva m sprejela. sWh in S0Vjetskih čet iz Srednje Francosko poveljstvo je danes Evrope bl bilo vsaj nekaj upa-objavilo, da je nad 50 upornikov; £ korist E	tekmovanje
1 'LT ; JS« lK«me med obema nasprotnima politič-
nima filozofijama pa bi se nada-runce na »splošno vstajo za ne- -	....
odvisnost dežele
nializmu«.
LETALSKA NESREČA
London. 10. dec. (AFP). V zraku sta se zaleteli dve britanski lovski letali na reakcijski pogon In treščili na tla.
Obema pilotoma se Je posrečilo, da sta skočila iz letal s padalom, vendar Je eden pri tem izgubil življenje.
na Nizozemskem. Holandsko finančno ministrstvo je sklenilo, da bo moral imeti vsak Indonezijec, ki bo hotel vnovčiti svoje naložbe na Nizozemskem, »posebno dovoljenje-. Svoje račune ima v nizozemskih bankah 6000 Indonezijcev. Poročilo o tem pravi, da je namen teh ukrepov, omogočiti neposredno intervencijo, če bo to terjal razvoj nizozemsko-lndone-zijskih odnosov. Za zdaj potekajo transakcije normalno.
Današnji -Manchester Guardian- pravi v komentarju o dogodkih v Indoneziji, da v sedanji krizi' -ne ‘morejo pomagati ne Atlantska zveza ne Američani, marveč predstavniki azijskih vlad. Ne glede na to, kaj mislijo o Nizozemcih na Novi Gvineji, lahko ti Indonezijcem bratsko svetujejo, da se Indonezijci ne bi uprli. Spravo je moč najlaže doseči v OZN in tu je mesto, kjer naj se nizozemska vlada pritoži-. Azijske dežele smatrajo -Atlantsko zveao za orodje hladne vojne- in bo zato tem bolje, čim manj sč bo Atlantska zveza vmešavala v krizo v Indoneziji.
Kakor poročajo, Je sledil zgledu centralne vlade tudi polkovnik Ahmed Husein na centralni Sumatri, kjer so zdaj vsa nizozemska področja prav tako prešla v pokrajinsko upravo.
Indonezijski kmetijski minister Sadžarvo je danes izjavil, da državna uprava nizozemskih plantaž -ne pomeni ne nacionalizacije ne zaplembe-. Pripomnil je, da je vlada sklenila prevzeti velike nizozemske plantaže in jih upravljati zato, ker se lahko zgodi, da bi lastniki plantaž poskusili izvršiti sabotažna dejanja na svojih dosedanjih posestvih. Plantaže bodo ostale v državni upravi, dokler ne bodo razčiščeni odnosi z Nizozemsko. Sadžarvo je pripomnil, da bivšim lastnikom njih
60 milijonov dolarjev. Ameriške in kitajske investicije so se povečale zlasti po vojni.
Ureditev meje z Avstrijo
Beograd, 10. dec. (Tanjug).—
Po končanih pogajanjih jugoslovanskih in avstrijskih predstavnikov, ki so bila izmenoma v Mariboru in Gradcu, so v Gradcu
podpisali konvencijo o obnovitvi (^^““^^ja w7eVd^ in ureditvi jugoslovansko-av-	ffliwrr(pp	Port Saida
strijske državne meje_. Konven
ralmajor Rosengriin, ki se je v imenu komandanta generala Burnsa poslovil od naših vojakov. Od njih se je poslovil tudi načelnik egiptovskega štaba za zvezo brigadir Helmi.
Poveljnik odreda JLA podpolkovnik Ljubomir Kljajič je potem priredil gostom in našim vojakom kosilo. Razen veleposlanika Djer-dje, generalmajorja Rosengriina
cija, ki sta jo podpisala načelnik urada za razmejitev v državnem sekretariatu za zunanje zadeve
ležili kosila guverner Port Saida brigadir Seguat, poveljniki ostalih kontingentov, vključenih v UNEF, oficirji odreda JLA in drugi po-
polkovnik JLA Karlojuman in
sekretar v avstrijskem zunanjem ministrstvu dr. Arthur Agstner, določa, da bodo začeli obnavljati in urejati meio prihodnje leto. Glede na to, da je niso obnavljali in urejali že 20 let, ter spričo težavnega terena sodijo, da bo trajalo to delo dve ali tri leta. Pozneje bodo mejo obnavljali redno vsakih 5 let.
Konvencija določa ustanovitev mešane komisije, ki bo na podlagi obmejnih dokumentov iz let 1920 do 1930 organizirala in vodila vsa obnovitvena dela.
dir Helmi izročil našim vojakom darila. Lepo darilo je dobil tudi dosedanji poveljnik podpolkovnik Bogdan Horičanac, ki se tudi vrača v domovino.
Izmeni za drugi del odreda sta prispeli v Port Said v začetku novembra ter v začetku decembra. Decembrska izmena je takoj odpotovala z vlakom v El Ajiš, kjer je jugoslovansko taborišče. Odkar so v sestavi varnostnih sil OZN v Egintu jugoslovanske čete, je bila to že tretja izmena.
PRIPOROČILO GENERALNE SKUPŠČINE OZN
Pogajanja z Alžirci
naj privedejo do rešitve, ki bo v skladu z načeli ustavnovne listine Združenih narodov
New York, 10. dec. (Reuter), ne osvoboditve objavila sporočilo, Generalna skupščina OZN je da-|v katerem je izraženo zadovolj-nes soglasno sprejela kompromis- stvo nad sklepom Generalne skupno resolucijo o Alžiriji, s čimer je ščine, medtem ko je francoski zu-bila razprava o tem vprašanju na nanji minister Pineau izjavil, da XII. zasedanju Združenih naro- se francoska delegacija ne smatra
vezano z nobenim priporočilom Združenih narodov o alžirskem vprašanju. Po Pineaujevih besedah je Francija podvzela »pozitivno akcijo za rešitev alžirskega
dov končana. Generalna skupščina, je rečeno v resoluciji, izraža upanje, da se bodo v duhu učinkovitega sodelovanja začela pogajanja in da bodo izkoriščene vse
možnosti, da bi prišli do rešitve,	vprašanja in ji je treba dati čas,
ki bo v skladu z načeli-ustanovne	da bo izpolnila nalogo, ki si jo je
premoženje ne bo vrnjeno, dokler1 listine Združenih narodov. V re- zastavila-. ne1 bodo	ugodili Indonezijskim	soluciji je izražena zaskrbljenost
zahtevam	glede Zahodnega Iri-1	zaradi položaja v Alžiriji. Skup-	DuUes	med	novmarii
jana. Pa	tudi potem, ko bodo	ščina je vzela na znanje ponudbo
plantaže vrnjene, Nizozemcem ne	dobre volje s strani maroškega	Washington,	10.	dec.	(Reuter),
bo dovoljeno, da	bl	imeli	v	in-	sultana Mohameda in tuniškega	Ameriški zunanji minister Dulles
donezijskem gospodarstvu	odlo-	j predsednika Burgibe za rešitev al-	je na današnji tiskovni konferenci
žirskega spora.
Po izglasovanju resolucije je
čilno vlogo.
Nizozemci so imeli v Indone-1
in proti kolo-
v_. V Kamerunu je zdaj tri milijone domačinov ter
Nadali
jnii nemiri na Cipru
v ^*hosla, 10. dec. Po zadnjih st- 0 Protibritanskih demon-r *‘Jah na Cipru je bilo včeraj - Jenih nad 180 ljudi, aretiranih nmi .’ Banjenih je bilo tudi 15 'icajev. Kakor poročajo, so or-Drlwrali demonstracije v 12 ci-slcih mestih. Najsrditejše so bile Famagusti,
ljevalo na način, ki ne bi bil škodljiv ne za prizadete narode ne za svetovni mir. Ce bi ameriških in britanskih čet ne bilo na evropski celini, bi bilo vprašanje obrambe evropskih narodov predvsem v problemu notranjega zdravja in discipline prizadetih narodnih skupnosti.
ziji 500 velikih plantaž oziroma delegacija Alžirske fronte narod
Eisenhower pojde v Pariz
Iz Washingtona bo odpotoval v petek popoldne
Washington, 10. dec. (Reuter), nobenih znakov, da je imel pred-Predsednik ZDA Eisenhower sednik krvavitev v možganih ali je zdravstveno sposoben sodelo- kakršnokoli resno poškodbo mož-vati na konferenci najvišjih pred- ganskih žil. stavnikov Atlantske zveze, ki se bo začela 16. decembra v Parizu.
Po sporočilu Bele hiše, objavljenem po enournem zdravniškem pregledu, predsednik Eisenhower upa, da bo odpotoval v Pariz v petek popoldne. Predstavnik za tisk Bele hiše je izjavil, da bo predsednik ZDA govoril ob otvoritvi zasedanja Sveta Atlantske zveze.
Splošno zdravstveno stanje Eisenhowerja je, kakor pravi zdravniško poročilo, odlično in ni 1 devah.
med drugim rekel, da bo najvažnejša stvar na zasedanju v Parizu obnovitev duha enotnosti. Atlantska zveza, je nadaljeval Dulles, mora elastičneje delovati, če se hoče zoperstaviti gospodarskim in političnim akcijam, ki jih je podvzela v svetu Sovjetska zveza.
Nato je Dulles rekel, da ZDA nimajo namena dobaviti projektile deželam Atlantskege zveze, če tega ne žele. Dodal je, da bo-„ - n .	.	.	  1	do	vojaški	strokovnjaki	predla-
Vazno Bulganfnovo pismo gaii, kje bi bilo treba namestiti predsednikuEisenhoweriu br°jnektvfadertapra0ruč^°a ^por^
Washington, 10. dec. (Reuter), .čila.
Sovjetski veleposlanik Zarubin je | Govoreč o ostalih vprašanjih, nocoj sporočil, da je izročil zelo se je Dulles dotaknil tudi odnosov važno pismo predsednika sovjet-; med Indonezijo in Nizozemsko in ske vlade Bulganina predsedniku povedal, da ima ameriški velepo-ZDA Eisenhowerju. Dodal je, da slanik v Džakarti pooblastila za je v pismu govora o Atlantskem ameriške dobre usluge ali posre-paktu, razorožitvi in drugih za-jdovanje pri reševanju nastalega
1 spora.
(OD NAŠEGA STALNEGA DOPISNIKA) New York, decembra.
Kanadsko-ameriška družba »Seegram in sinovi- je praznovala stoto obletnico svojega poslovanja. Priredila je kosilo v enem najdražjih newyorških hotelov, v -Waldorf Astoriji-, in povabila nanj več
Nenavadno kosilo
v newyorški »Waldorf Astoriji«
meljeno kakor njegovi kolegi. O medplanetarnih poletih je govoril pretirano, opisoval je nekakšne hotele z igralnicami na Marsu, Veneri, Saturnu in drugih oddaljenih planetih. Mnogo je govoril o tem, da bo tudi vsemlrje v nadaljnji bodočnosti obvezno torišče boja -velesil-. Skušal pa je tudi spodbijati uspehe sovjetskih znan-
dem.
sto političnih, znanstvenih in drugih jav- bolezni, lakota in beda. Po njegovem pa bo ljudi, ker se bo zboljšalo kmetijstvo, po- stvenikov> pri femer jjm je prisodil samo nih delavcev, med njimi tudi dobršno šte- človek v naslednjih desetletjih prišel do stopno pa bo uvedena sintetizirana, bolj- nekakgne Praktično-politične cilje ter sl vilo domačih in tujih novinarjev. Zgodilo dna številnim tajnostim narave. Uspelo mu ša in bolj zdrava hrana.	.	je precej prizadeval, da bl podal kritično
pa se je prav narobe, kot bi človek ne- bo odpraviti bolezni, pospešiti rast rastlin, Dr. Herman Miller, Nobelov nagraje- oceno drujbene ureditve, v kateri so bili mara pričakoval: družba, ki že sto let pro- ustvarjati hrano z atomsko in sončno ener- nec za fiziologijo, Je za v ^ z„ ti uspehi doseženi. S tem je nastala v raz-izvaja \vhisky, ni tega svojega izdelka gijo in odstraniti vire političnih nesreč in terimi se je ukvarjal že angleški knjiže - pravi precejjnja disonanca, saj je potegnil omenila ne na vabilu ne na razkošnem je- trenj. Ce bo duh, ki navdaja znanstvenike, nik Huxley o sistemih nadzorstva nad	nekatere	novinarje	in	znan-
dilnem listu, ni ga bilo v dekoraciji plesne prevladal tudi v politiki, bo človeštvo kre- reprodukcijo človeštva, ki bi moralo biti	-
dvorane v -Waldorf Astoriji- in tudi za- ntlo po poti pozitivnih teženj, da zavlada umetno in laboratorijsko v nekem smislu	J"M!11erJa>. da so zašli
stopnik družbe, ki je pozdravil goste, v nadnaravo, ne pa poi poti hotenj, da bi sintetizirano, tako da bi bilo zagotovljeno, vendar je tudi von Braun nekaj pove-svojem govoru whiskyja sploh ni omenil, ljudje vladali nad ljudmi.	da bi imele prihodnje človeške generacije dal Nfl primer t0_ da bodo imeie bodoče
Velika dvorana je bila nasprotno okra- Dr. Harrison Brown, član kalifornijske- najboljše lastnosti, da bi bili ljudje spo- generacije okrog svojega planeta povsem šena z zastavami dežel vsega sveta, tako	ga inštituta za tehnologijo je prepričan,	sobnejši za življenje, lepši, z bolj barmo-	zanesjilvo ceie sisteme satelitov, prek ka-
da so visele med njimi zastave zahodnih	da je človeštvo na pragu vznemirljive pri-	niSn*1?1 lastnostmi, umsko sposobnejši.	In	terih bodQ iabko jjudje v fantastično krat-
  	i in vzhodnih dežel, pa tudi druge. Kosilo je hodnosti, v kateri bo moralo prodreti tako sicer bi to dosegli s kombiniranjem jedra kem roku poletejj v najboij oddaljene kra-
o	v	Nikosiji so	se	protibritanske1 bilo posvečeno -prihodnjemu stoletju zna-	v skrivnost življenja na tem planetu ka-	« skrbno izbranih najboljših celic	je na Zemljl Gledali bodo lahko televi
^monstraciie	davi	nadalievale.	nosti«. Na mizah so iz rumenega in rdeče-	kor tudi v skrivnosti številnih ozvezdij.	w i? n-bri	Z	zijske Pregrame s katerekoli postaje kjer
cvetja simbolično moleli	če bo le preživelo sedanjo kritično dobo.	s kalifornijskega tošmuta, kii je_dejal,	da	koU nn atmtn n
j«. :°nstracije v Famagusti, kjer Ra ,jal b°I 8 policijo dve uri. t *J*nih je bilo 30 demonstran-cai' Ol’ko je bilo ranjenih polista ’ niso objavili. Demon-a,„anti so prevrnili več policijskih
avtomobilov.
. V Nikosij
p I"?nstracije davi nadaljevale, jenih je bilo naimani 20 de-
Jbcnstrantov ter britTmklh' poli- j majhni globusi, po kosilu pa je prišlo na Dr. Clifford Furness z univerze v Buf-	ivih1	in0*«™'nVh^Hvnv^tnko v^eni relejni prenosniki, istočasno pa tudi
a3ev in vojakov. Več tisoč gim- oder osem znanstvenikov, ki so s štirimi fa]u meni, da bo v prihodnjem stoletju, 5	na	oL../.	uiri	postaje za daljne izlete v okviru Sončnega
'	'	zelo	znanimi novinarji poldrugo uro govo- ko bodo iz’erpanl klasl&, virl energije, člo- da se bo deloma naslonila na dognanja bio- sjstema N1,hovi observatoriJ1 bodo lahko
rili o tem, kaj vse še lahko prinese znanost vek erpal moč iz sončnih ter cele vrste loškin r * ln z5>°ijsala delovanje omogočilii da bo eiovek ob vsakem času
postaje kjer-na svetu, pri čemer bodo sateliti do-
hot i°ev in gimnazijk danes ni ha v v *°'°’ Tiarveč so se zbrali Boli *1 ln vzk*’ka** osvoboditvi.
ou	so uporabili solzivec in
Sfečn	' vendar se jim ni po-
ho, da bi demonstrante raz
Dorim	1 uemonsiranie raz-
rju l, Uljski so se pozneje zaba-ohrv, irab v gimnaziji in s strehe voiat	Policaje in britanske
kam s Praznimi steklenicami in vdH,enJem- Policaji so v šolsko poslopje.
temu našemu svetu, ko ga je že privedla jedrskih procesov hkrati z vsemi doslej možganov živčnega sistema in raznih or- natanko poufen 0 razmerah krog Zemlje na prag takšne nove dobe, ki ji ni pri- neizkoriščenimi bogastvi morij in ocea- 6anov v cio\eKu.	jn meteorološke napovedi bodo naposled
mere v vsej zgodovini človeštva.	nov ter iz rudnin v notranjosti Zemlje.	... , c ,	prenehale biti tako nezanesljive, kot so
.....	.	Eden	izmed	vodilnih	ameriških stro-	*	IVllster	ontelit	zdaj.
\ izijn znanstvenikov	kovnjakov za prehrano dr. James Bonner Vodilni znanstvenik v ZDA na področ- Spet se 1e pokazalo, da kljub vsemu
Saint Georgy je izrazil kot svojo glav-	ne dvomi o tem/da bo človek v prihodno-	ju izgradnje medcelinskih	raket Nemec	znanstveniki celo tedaj,	ko govore o stva-
no misel, da dandanes še zelo malo vemo	sti živel mnogo lepše in bolje. Proučevanje	von Braun je bil predstavljen kot ameriški	reh, ki so lahko včeraj	zvenele še utopi-
o skrivnostih procesov v celicah živih or-	molekularnih in atomskih procesov bo	»mister Satelit-. V minuli	vojni se je v	stično, gledajo na ta naš	svet širše in z več
nasilno i ganizmov in da je to glavni razlog, da	omogočilo, da se bo zboljšala prehrana,	Nemčiji ukvarjal z načrti	raketnih oro-	smisla za realnost kot številni politiki.
* vlada na svetu še mnogo nadlog, kakor so čeprav bo na svetu trikrat ali štirikrat več žij. Ta pa ni govoril tako znanstveno ute-	B. L
KOLIKŠNA BO POMOČ
STANOVANJSKIH SKUPNOSTI DRUŽINAM
Razgovor beograjskega dopisnika »Ljudske pravice« s članico Centralnega sveta ZSJ Pepco Kardelj
L« ... •	z	:	.	Uk	i‘i
. Bpogra]ski dopisnik ^Ljudske pravicet je zaprosil članicoCentralnega sveta Zveze sindikatov Jugoslavije Pepco Kardelj za intervju o pomoči, ki jo bo dobivala delovna dru-na prek raznih oblik stanovanjske skupnosti. Na vprašanje našega dopisnika je dejala-
Stanovanjske skupnosti bodo »Ne smemo biti pretenciozni in upravljali sami prebivalci določe-( se zadovoljiti s tem, da smo do-ncga območja ter skrbeli za orga- segli uspeh, ni pa odveč poudariti
0 nnhovih nstArmv in cln*K rl« kTi	 .	i	1
»2e prej smo govorili o vlogi komun pri ustanavljanju raznih komunalnih ustanov, ki bi opravljale storitve, kar zadeva delo v družini. Ze zdaj pa lahko konkretneje govorimo o urejanju teh vprašanj prav prek stanovanjske skupnosti, ki bo predstavljala razširjeno gospodinjstvo. Osnutek
tovila prebivalcem bolj ceneno prehrano, pomagala v vprašanju
•	■	■	*i	O	ovrgli	UopCU) Ul pa	___
t!,1-3^!.	-n-	•V1j us,anov. ‘n služb da je bil to prvi poskus, pri ka-
pridobili nekaj iz-
oblačenja, vzdrževanja stanovanj to že ni	F***'™
in tako dalje ter bo tudi ..redil« ker.,to ze ni.veC sam° lepa za
.	• J	—U J.UIIV T UMIJ
m tako dalje ter bo tudi uredila vprašanje redne preskrbe s potrebnimi živili in drugimi potrebščinami. Skratka, skupnost bo urejala ves ta sklop vprašanj, s katerimi se zdaj ukvarja naša
ter razvijanje dejavnosti za pomoč družini. Za takšno dejavnost in organizacijo so seveda potrebna tudi določena gmotna sredstva,
terc m smo si kušenj. Razprava
.Je
nek pomenila
misel, marveč postaja stvarnost. Naše komune bodo lahko v ta namen izločile del sredstev, pa tudi gospodarske organizacije
 f. Razp:	r_________
hkrati vzpodbudo, da bi' bolje in bolj dognano organizirali prihodnjo razstavo »Družina in gospodinjstvo 1958«.
Z razstavo smo ustvarili stik med državljani, komunalnimi
;Vlj
urejal njihov pravni položaj področje dela, prav tako pa t
vl°go raznih ustanov, bo pomenila podjetij in obratov, ki jih bodo ti
m... gospouarsKe organizacije	»ijam, ivonnuiuinimi
bodo lahko za to namenile del oblastmi in industrijo, predvsem svojih sredstev, ker bodo z novo ya’to, da vidijo, kaj proizvaja naša
rfl7nOliifvi i/\ rl /1.1-1 rv/Urc, _   ..1_1..	inrl..pl>iiin n n	1..	J	J	1.	_	•	•	1	•
zakona o stanovanjskih skupno- j družina, to pa bo nadaljf prino^ 8 h sredstev, ker bodo z novo *ato> dav__________________________________________________________
stih, ki ga zdaj sestavljajo, bo! moglo k ureditvi vrste drugih razc)ell't.yiJp dohodkov razpolagale industrija, ne pa tudi, kaj naj bi urejal vn ji hov pravni položaj in problemov v zvezi z družino Ta ? Precejšnjimi sredstvi in jih bodo proizvajala. To so bili elementi,
dejavnost stanovanjskih »kntinnsfi ui!..	,jeva	*aH°’	kakor, ki so nas spodbudili, da ponovi-
takšne razstave, ki bodo kori-
dejavnost stanovanjskih skunnosti u„.i„	-----j------	na«.,,,
bo pomenila predvsem časovni,	amj*trale	zapotrebno.torej
ekonomski in fizični prihranek	in°ne	‘.Mf’1 ta nekaj pn-
zaposlene družine in ii omogočil«. ? ■ Razumljivo je, da bo to
bodo bržkone tudi te nekaj pri-
 o to
problema-s skrbjo za
— ---• j**,-" stanovanjske delavkam, ki se^ bodo Ta h ko'boli	^	razumevanja-	teh
skupriostibodo lahko ijudje m no- posvetile lastni izobrazbi in stro- h«i	prispevali
go bolj sodelovali v skupnem ure- kovnemu usposablraniu nn svoiem .del_ srerdstev prav za razvoj teh
- - ----- -.—  ----------».»-	novnemu usposabljanju na svoirm l sretl,s\av prav za razvoj teh
jaum vprašanj gospodinjstva, ki delovnem, mestu, saj jih ne E komunalnih dejavnosti in razhode s tem podruzbljena.	I	več težile trojne družinske obvez- £mllMieVc?..?traL.Stan(5;val,Jske
nosti. Na drugi strani bo skrb za otroke, njihovo prehrano, vzgojo in zabavo bolj organizirana in bo razvi jala pri n jih družbeno vzgojo in smisel za kolektivno življenje.
PREDVSEM: POZNAVANJE PROBLEMATIKE
Skupnost naj bi prek servisov, ustanov, podjetij in obratov zago-
Več sposobnejših za zahtevnejše delo
Perspektivni plan razvoja valci kmetijske proizvodnje ki ŽTiŠll/ t F V F Sjzvnem bodo delali neposredno o kme-čiti ki .	& Je 6 f «°l°' tijski ™drugi. Kmetijske zadru-
prednost konkretnih aL"f To Ifrokovn1 F 7 delajo sedaj, ko se tako zadruž- s^kovnjakov. Iz omenjene ankete razberemo, da so mnoge
tudi občine prij?rai>ljajo na novo zadn,ge in druge kmetijske in leto. To konkretiziranje nalog z rMznf organizacije ter obči-napreduje zelo različno, kaže na. nf, za9.e.le. štipendirati lepo šte-da se na izvajan resno pripravija^
napreduje zelo različno, kaže pa, f, j.., štipendirati lepo šte-da se na izvajanje plana precej ?•. * dijakov in študentov kme-•	-	1	tijških m gospodarskih šol.
Jako bodo pridobile lepo šte-
v večini po-
il/CAC BU UU* ISIU/ II <
slej ie pokazale nekaj uspehov, naloge čeprav se jih še držijo nekatere slabosti, ki so jih prinesle iz do
perspektivnega plana lahko tZVajhll učinkovito
sedanje dejavnosti večine kmetijskih zadrug. Gre predvsem za tisti trgovski duh, ki zavira, da
uspešno, če bomo sposobnih ljudi.
imeli dovofj M. St.
skupnosti. Svoj prispevek v te sklade bodo dali tudi prebivalci sami, s čimer bodo bolj pritegnjeni k urejanju lastne problematike in jih bo to tudi spodbujalo k sodelovanju pri tem delu.
TREBA BO DOBRIH ORGANIZATORJEV
Vsa ta dejavnost bo terjala od
mo_________________ ________
stile zlasti organizaciji stanovanjske skupnosti, ker so nove in nimajo izkušenj, njihovo delo pa terja vsestransko pomoč.
Ta organizacija je hkrati povezala tudi vrsto družbenih, gospodarskih, socialnih in drugih ustanov in organizacij, ki so doslej vsaka na svoj način in nepovezane delale za organizacijo in pomoč družini. Zdaj pa smo se združili vsi na istem kraju in lahko zelo koristno vplivamo in delamo za zboljšanje raznih tako organizacijskih kot tudi materialnih dobrin, potrebnih pri organiziranju ekonomičnega gospodinjstva.«	jv.	K.
mmi
mm§M -
- •••>
Motiv iz Poljanske dolin«
Krompir ne bo propadel
V bodoče bo treba spremeniti sorto, kakor zahteva trg, in se bolj oprijeti
pitanja prašičev in goveda
bi se smotrneje ukvarjale s proizvodnjo. Ne glede na to imajo poslovne zoeze pogoje, da s pravilno zastavljenim delom, zdaj, ko so že bolj ali manj organizacijsko izoblikovane in utrjene, začnejo uresničevati tiste naloge, ki so jim v prvi vrsti namenjene, naloge, ki jih predvideva perspektivni plan kmetijskega razvoja.
Z novim letom bo večina kmetijskih zadrug začela poslovati izključno kot osnovna organizacija, ki skrbi za pospeševanje kmetijske proizvodnje, razumljivo v spremenjenih družbenih proizvajalnih odnosih. V Zvezi s tem nastaja vprašanje zadružnih kadrov in njihove usposobljenosti za nove naloge.
Iz ankete, ki jo je izvedla Glavna zadružna zveza, lahko razberemo, da je posebno pereče vprašanje upravnikov kmetijskih zadrug, ki bi bili sposobni voditi konkretne pospeševalne akcije in stalno skrbeti za pospeševanje kmetijske proizvodnje v zadrugi. Mnogi upravniki so se že doslej izkazali kot dobri organizatorji kmetijske proizvodnje, kot dobri gospodarji. Na drugi strani pa je precej takih, ki so se ali se bodo odločili za
Vsa ta dejavnost bo terja naših državljanov, da bodo prispevali več dela. Zato bi bilo prav tu mesto naših družbenih organizacij, po mojem mnenju zlasti sindikalnih, ki imajo danes veliko vojsko aktivistov; ti so prehodili po letih kratko po svojih izkušnjah pa zelo dolgo pot in bodo morali svoje izkušnje prenesti na področje komunalnega razvoja, ki je zelo važno za zboljšanje življenjskega standarda naših delovnih ljudi Organizacija bo odvisna od konkretno dobrih organizatorjev in zato poudarjam, naj komunisti usmerijo svojo dejavnost tudi na komunalno področje, ki ni manj važno od gospodarskih organizacij.«
— Kakšen uspeh je imela
razstava »Družina in gospo- L,, rvu-.c.ui »mo v oiovemji ie- piria, kajti naša naiholi mnn?ič '"'■'J’t.’ i— dimstvo 1957« in kakšno spod- tos pridelali nepričakovano veliko na in hkrati najbolj rodna sorta	T	5°?°	Jag<>1
budo ie dala za pomoč zapo- krompina. Pozabili pa so organi- krompirja — Merkur ni nn- ?r3u ’-kl Je kupil 50 vag
— J,u“'	■.«-*»£»»-	SCTSm	s,
k i , manjkanja skladišč/ Trenutno * n tekmovanju je bilo tudi najbolj >zasuti« s krompirjefl
E™?PrTZaV rugir/epu- Okraji Maribor, Ljubljana, Mur bilkami. Letos so namreč tudi v ska S<)bota in ^ranj. Mnenj
drugih republikah pridelali pre- | mnogih državnih posestev in knie
cej krompirja, kar je zavrlo pro- tovalcev pa je, da se letos krom
dajo krompirja iz■ Slovenije. V bo- pir bolj izplača krmiti prašifen
doče bomo morali temeljito pre- jn živini. Za to dvoje so namrc
tresti vprašanje kje naj pridela- prodaja in cene zajamčene. Ti
jemo. krompir. Na vsak način _ bi ki so tega mišljenja, so na dobr
»ti in sreča, da imajo krom p
V Sloveniji se je proizvodnja krompirja povečala od l. /952 za okrog 46 /o. Zaslugo za to ima nedvomno dobro organizirana semenska služba d naši republiki, letos pa je tudi tek-movanje za višji hektarski donos krompirja prispevalo svoje V Sloveniji je tekmovalo 339 tekmovalnih kmečkih skupin in iJj°£lilut,Čn{h kPleti]skil1 Posestev, ki so skupno zasadili 3149,90 ha. Povprečno so tekmovalci pridelali 339 centov po-samezne tekmovalne skupine pa celo 450 centov krompirja na neKtar.
Po količini smo v Sloveniji le- pirja, kajti naša najbolj množič-3 Drinelah neDirTca^AvmiTiA vfMTkr* no i*.r* Urmi:	. ...i..	.
pirja, ki po kakovosti ustreza z® izvoz. Republiška poslovna zve^ si že lep čas prizadeva in storila vse, da bo Slovenija tel 2000 vagonov izvozila. Pri tem j£ precej težav, kajti zahtevnim uvoznikom ne manjka ponudb.
V Sloveniji bomo letos prede* lali v škrob 2000 vagonov kroin* pirja, v druge republike smo S6 prodali okrog 5000 vagonov. Beo* vagonov, bf naš od‘
iL---««	*	i	v« » oun . 1UVIU U
mzalo, da ostane glavni pridelovalec krompirja Sloveniji, ki ima za to najboljše pogoje, druge republike pa naj bi povečale proizvodnjo žita> ki ga še vedno uvažamo.
Zavedati se moramo tudi, da’ letos krompir ni dobro obrodil samo v Sloveniji, temveč tudi v
P/ --	-—	-— — — —- . mu ..iiujv i» l v/ a • * |-
1 udi v bodoče proizvodnje krom pirja ne bomo omejevali, pač P bomo posvetili večjo skrb sort po drugi strani pa nam bo pra krompir pomagal postaviti n noge prašičerejo in živinorejo, l kar ima Slovenija vse možnost
Sodobna tehnika In manost terjata opremo laboratorijev tovarniških obratov in delavnic
*a popravila z ustreznimi preizkuševalnimi in merilnimi aparati. Tu navedeni aparati »o vseskozi preizkusen, tipi, ki so na podlagi svojih konstruktivnih prednosti dobrodošla dopolnila za vsa delovna mesta.
v ii. Uporaba elektronskih merilnih aparatov TESI.A omogoča s svojo veliko natančnostjo bistveno zboljšanje kakovosti izdelkov.
Nizkofrekvenčni milivoltmeter TESLA BM 211) uporabljamo za merjenje nizkih napetosti v frekvenčnem obsegu 20 HZ do 30 kHZ. Merilni obseg od 0,003 do 300 V.
Voltmeter TESLA BM 289 je univerzalni aparat za merjenje enakomernih in izmeničnih nape* Enakomerne napetosti je moč meriti do 6 kV, izmenično napetosti (20 Hz do 30 MHz
trgovino. Ker se pa trgovina ločuje od kmetijskih zadrug, bodo zadruge s tem izgubite tudi
mnogo svojih dosedanjih uprav nikov.
Brez resnega in usposobljenega kadra pa si ne moremo zamišljati konkretnih uspehov. Zadružne organizacije nameravajo zato na mesečnih tečajih več sto upravnikov usposobiti za nove naloge. Razumljivo je, da bo marsikje treba poiskati nove ljudi, ki bodo najbolje ustrezali novi vlogi. Tu bodo morale priskočiti na pomoč zadružnim tudi politične organizacije, ki so doslej o večini primerov pokazale dokajšnjo nezainteresiranost za delo kmetijskih zadrug, predvsem pa bodo lahko pomagali občinski zbori proizvajalcev.
Razumljivo je namreč, da se za dobro delo kmetijskih zadrug interesira vse večji krog, kot so zadružniki sami. Zato naj te na-
. »...uvtvs a uuuia	*.uz J C Ulil V C
tosti in uporov. Enakomerne napetosti je do 300 V.)
Teraohmeter TESLA BM 283. Teraohmeter uporabljamo za neposredno merjenje električnih uporov v obsegu od 100 k Q (10>JP) do 10 T Q Wl'Q).
RLC merilni mostiček TESLA TM 393
Merilni mostiček uporabljamo za merjenje uporov zmogljivosti	in induktivnosti	v	delavnicah
la popravila m je prikladen	za vsa običajna dela v laboratorijih in	delavnicah.
Merilni obsegi: za upore 0,01 do 10 M Q
za induktivnosti J0MH do 1000 H za zmogljivosti 1 PF do 100 M F
Preizkuševalnik elektronk TESLA BM 215 A uporabljamo za preizkušanje elektronk in sicer za merjenje njihovih katodnih	oddaj in celovitosti vlaken, za ugotavljanje presledkov	med elektrodami
in elektrodnih kratkih stikov,	ter za merjenje strmine in vakuuma.
Merilec izpadnega činitelja (tg <5) TESLA BM 271 uporabljamo za merjenje izpadnega činitelja kondenzatorjev, pa tudi za merjenje impedančnih delcev različnih tresljajnih elementov.
Servisni oscilator TESLA BM 205 uporabljamo za preskušanje razločevalne ostrine, občutljivosti in selektivnosti radio aparatov.
RC zvočni generator TESLA BM 218a, Nf generator z zelo majhnim absorbiranjem in veliko frekvenčno stalnostjo, stalno kaže vdelani cevni voltmeter.
Zvočni merilec TESLA BM 292. Aptfrat uporabljamo za merjenje moči zvokov, šuma, zvočnih motenj in tako dalje. Njegovo uporabno področje je zelo veliko na primer za ugotavljanje hrupa, ki ga povzročajo stroji, motorji itd.
Videogenerator merilni generator TESLA BM 286. Ta laboratorijski merilni generator uporabljamo predvsem za merjenje in naravnavanje širokopasovnih ojačevalcev pri televizijskem sprejemu in radio lokaciji.
AM generator TESLA BM 223. Ta laboratorijski visokofrekvenčni merilni generator je primeren za različna merjenja visokofrekvenčnih tresljajev, stopnje modulacije in nizkofrekvenčne napetosti.
Q-meter TESLA BM 220. Laboratorijski merilni aparat je prikladen za merjenje jakosti tuljav in kondenzatorjev v frekvenčnem območju od 30 do 200 MHz.
Osrilograf TESLA TM 694, uporabljamo za opazovanje kratkotrajnih periodičnih električnih pojavov, rrekvenčno območje 20 Hz do 500 kHz občutljivosti horizontalnega ojačevalca 25 mV eff/cm.
Namizni elektronski mikroskop BS 242. Elektronske mikroskope uporabljamo za opazovanje mikrostrukture organskih in anorganskih snovi. Ti mikroskopi bistveno izpolnjujejo in razširjajo možnosti optične mikroskopije. Uporabljamo jih na vseh znanstvenih delovnih področjih od mikrobiologije do metalografije. Novi čehoslovaški namizni elektronski mikroskop sodi med elektroraagnetične
skonstruiral' * nntohnim n yi rAm na n.nn .n.in In k:«.n .. MA.nLn n ml »ni J 1.1 Lit.., • •
i” j110. Danskem. Torej imaino tovarne, pa bo v bodoče krom p j'
in..,0 v c!*	"a z'l"0'V01] jeve površine precej . spodrinil
t/iim ,1 urain Sm° P	f '	sladkorna pesa, s katero bo tret
12.000 do 14.000 vagonov tržnih zas.ac]iti okolj 4500 hektarov, d
presežkov krompirja. Kam z b(>do zagotovili surovine novi t«
vJ,7i;.;uCT’a neL	80	varni- Krompir pa bodo pridek
J?,	,	, teren, kajti doslej so vali v glavnem na Gorenjske*
bili kmetijski proizvajalci nava- *■' ■	•	'	•	~	■	•	■
reni, da smo jim izpod motike pobrali ves pridelek, ne da bi povpraševali po sorti.
Letos je nekoliko drugače, ven-darse proizvajalci niso potrudili, dovolj krompirja in da se cene da bi krompir pravilno sortirali, bodo dvignile. Potemtakem pro
Notranjskem in Dolenjskem.
Letos tudi opažamo, da se p' trošniki niso dokončno založili krompirjem, tako kot druga lft Računajo, da bo vse do sponilfll
loge pomaga reševati širši krog
fredvsem zbori proizvajalcev, o bomo reševali kadrovsko zasedbo kmetijskih zadrug, bomo glede na obsežnejše naloge naleteli na večje potrebe po usposobljenem kadru. En sam človek, pa čeprav je dober upravnik, ne more rešiti vsega. Potrebni bodo na primer glede na predvideno vse večjo mehanizacijo usposobljeni strokovnjaki, predvsem pa strokovno usposobljeni pospeše-
   ----------- »MvgBuaaii. biivv I. Al uua.rusB.uiJi uisivcuu IB uuiuj Ujejo m razSirjnj(
P!°ifn°L.	optične^ mikroskomje.	Uporabljamo jih	na	vseh znanstvenih	delovnih	področjih	od	mikro
‘je. Novi	Čehoslovaški namizni	elektronski mikroskop	sod«	—*:x_.
s posebnim ožirOm na preprosto in hitro uporabi mo/nosu. L»a di aosegii maksimalno povečavo 30.000 in minimalno povečavo 10(J0 pri majhnih merjenjih, so uporabili večstopno optično napravo, sestoječo iz objektiva, pomožnega projektiva, pomanjševalne leče in glavnega projektiva. Končno sliko vidimo	na	ekranu 6X6cm in	ko	jo namestimo,	jo	osvetliuie
v kaseto	vdelani fotomaterial..	J 1
Razen standardnih merilnih aparatov vidimo na letošnji razstavi tudi nekaj novega: merilne aparate za cm tehniko: cm generator za 3cm področje daje cm energijo v valovnih dolžinah 24—36mm-
^ f m morilnn tra ca a	 i-»..ilnim	Tl_______    1	’
Na zunanjem trgu smo phav zaradi slabe odbira in pomanjkljive odpreme izgubili precej zaupanja Kot so ugotovili, je sedaj v Sloveniji le okrog 2000 vagonov krom-
vajalcem ni treba biti plut zvon Na republiški poslovni zvezi Prl vijo_ da so iznodi. ki bodo Prl prečili, da bi krompir propadel-
M. &
G0SP01MJMF vesti
se
za
za
 -7.   r.	«...	z	V-...	|imi....jc	unjc	CUI	-------------- ullu,
’ 3cm mer,lna trasa s klystionoscilatorjem, zaviralnim členom in merilnim vodom. Thevanistorski mostiček za merjenja zmogljivosti cm energijo in mnoge vodovodne in koalateraske elemente za 3. m 10 cm oodročie.	’
4. 6
in 10 cm področje.
KOV O - PR AH A - ČEHOSLOVAŠKA
ZASTOPNIK ZA FLRJ: KONTINENT AL, BEOGRAD, ZAGREB, LJUBLJANA Oglejle si razstavo na Gospodarskem razstavišča v Ljabljanl
Industrija traktorjev in strojev v Beogradu je začela proizvajati jeklene konstrukcije, ki jih bodo zelo uporabljali v kmetijstvu. Jeklene konstrukcije sedaj največ uporabljajo gradnjo montažnih shramb ... koruzo. Industrija traktorjev in strojev je letos povečala tudi proizvodnjo traktorjev. Računajo, da do leta 1959 tovarna ne bo več uvažala traktorskih delov. Od leta 1960 naj bi proizvajala 4000 traktorjev na leto izključno domače proizvodnje.
Letošnja merlnizacija ovac
v Makedoniji je zaključena in so med letom umetno oplodili nad 450.000 domačih ovac, trikrat več kot lani. Po perspektivnem programu merinizacije bodo do leta 1961 umetno oplodili okrog dva milijona ovac. Merinizacija v Makedoniji je ekonomsko zelo koristna za vse jugoslovansko gospodarstvo, ker uvaža naša skupnost na leto do 5000 ton meri no volne za potrebe tekstilne industrije- Leta 1961 se bo proizvodnja merino
volne v Makedoniji povečala okrog 1500 ton.
Na (Irvatskcm so letos dos gli znaten napredek v moderi
zaciji in obnavljanju cest. Okri
ni in občinski ljudski odbori dobili s sklepom hrvatskei Sabora pomoč v znesku skot 100 milijonov dinarjev za h1 dernizacijo važnejših cest s P gojem, da iz lastnih sredst krijejo 60 % stroškov za ta de Na ta način so dobili še okr 150 milijonov in s temi sreds' v več krajih asfaltirali ceste • zgradili moderne ceste, ki v žejo te kraje z večjimi dežel* mi cestami. Takšno sodelovan ljudskih odborov in republiš^ organov se bo nadaljevalo tu prihodnje leto. Letos so oprav večja dela tudi na glavnih c stah skozi Hrvatsko. Jadrans turistična cesta je dograjena 1 odseku od Reke do Karlobaga, j konca prihodnjega leta Pa . dograjena do Zadra. Dograr je bil med drugim tudi večji moderne avtomobilske c(^s med Karlovcem in Plitvičkl* jezeri.	.
Zaskrbljujoča bilanca
29 0,4 več kot lani. Statistične Številke govore, da Je Število nesreč pri delu v tesni zvezi z intenzivnostjo dela In s povečano storilnostjo pri delu.
Pri kakšni starosti so ponesreči največ ljudi? Največ delovnih nezgod doleti mlade delavce do 20. leta starosti. Lani se Je ponesrečilo do
Statistični podatki govore, da Mjub prizadevanjem Zavoda za socialno zavarovanje In nekaterih podrtij Število delovnih nezgod v ljubljanskem okraju raste. Podatki za 4a» od l. januarja do 30. septembra '®ta 195G ln 1957 so naslednji:
Lani J? bilo v devetih	mesecih v	______ „	„„
Mbljanskem okraju 6C31	nesreč	pri	tega leta starosti	19 H	vseh	ponesre-
®*lu» letos pa 8005. Ce vzamemo	za	čencev, letos pa	že	22 °/t.	Nesreče
naraSčajo hitreje	kot	lani pri kvali-
ficiranih In visokokvalificiranih delavcih; pri prvih so narasle za 14 “/o, pri drugih za 15 H. Največ nesreč pa se zgodi ob ponedeljkih v četrti url dela.	•
Kateri so glavni vzroki za nara-
le,° 1956 indeks 100, znaša število ne Sre« letos, ob upoštevanju večjega levila zavarovancev, 115,5.
Izdatki Zavoda za socialno zavarovanje zaradi nesreč pri delu so Jnašali leta 195G 20,5 milijona dlnar-
^ev. letos pa preko 28,5 milijona dl- __________________ o__.......
“arjev. To Je le manjši del gospodar- Sčanje nesreč pri delu? **# Škode, ki Je posledica nesreč pri •dolu. Daleč večja škoda nastaja zaradi izgubljenih delovnih dni v pro-zvodnJl, Narodni dohodek se zaradi ncsreč pri delu v ljubljanskem okraju zmanjša vsako leto za več mili-^ar<i dinarjev.
Oglejmo sl Številke, kako se Je
Panogah gospodarstva v tem času Sšbalo število nesreč: v industriji Je Stcvilo nesreč naraslo za 10 V«, v ^etljstvu in gozdarstvu za 17,7 ‘M, v Rfadbenlštvu za 26,5 H, v železniškem prometu za 14,2 ’/4, v ostalem dometu za 23,3 %, v trgovini za 12.2"/«, a v ostalih dejavnostih za 2,.3 H. Najvcčji porast nesreč v in-Austrlji Je v lesni stroki, kjer znaša U,1 H.
Ce primerjamo nesreče po posledicah, je bilo letos za 14,4 % težkih nesrcč več kakor lani.	(
Največ nesreč se je v ljubljanskem okraju pripetilo na poti na __
®elo in z dela; 48 % več kot lani. Ne- In pri strokovnem ,re* Pri nadurnem delu pa je letos v podjetjih.
Na to vpraSanje odgovarjajo ugotovitve Zavoda za socialno zavarovanje takole:
• Večji dotok novih neizkuScnlh delavcev, ki jih vodstva podjetij Se vedno premalo seznanjajo s pravilno metodo dela In z nevarnostmi na delovnih mestih. In Se:
0 pomanjkljiva skrb direktorjev ln drugih organov v podjetju za delo hlglensko-tehnlčne zaščite,
# pomanjkanje finančnih sredstev za boljšo ureditev higienskih pogojev,
0 oddaljenost delavskih stanovanj od kraja zaposlitve (od utrujenosti pri delu, nesreče na poti na delo in na poti domov),
9 pomanjkanje tople prehrane,
0 uživanje alkohola ln
0 nezadostna ter premalo sistematična varstvena vzgoja kvalificiranih delavcev v strokovnih Šolah izobraževanju
NASA SREČANJA Z NOVOIZVOLJENIMI PREDSEDNIKI SVETOV LJUBLJANSKEGA OKRAJA
»Naša linija ■ RAŠIRITI DEJAVNOST
V ZDRAVSTVENIH DOMOVIH
Nova poliklinika je uspešno posegla v delo naših javnih zdravstvenih ustanov —-Najtrši oreh je še vedno zidava mestne bolnišnice — V naši javni zdravstveni praksi je treba še marsikje izboljšati kulturni odnos do bolnika **
Tovarišu dr. Jožetu Benigar-ju smo ob našem srečanju postavili nekaj vprašanj. Prvo se je takole glasilo:
• Svet za zdravstvo je zavzel široko dejavnost in če smemo tako re(i, je ustanovitev poliklinike največji uspeh, ki ste ga dosegli v tem letu. Od mnogih smo že slišali pohvalne izjave o novi polikliniki. Zato bo gotovo zanimalo vse tiste, ki so v tej stavbi že našli zdravniško pomoč in one, ki jo bodo še iskali, kako gledate na delo te zdravstvene ustanove.
S sistemom dela na polikliniki i želimo doseči v prvi vrsti višji nivo specializacije zdravniške službe. Na tej polikliniki delajo in sodelujejo zdravniki iz vseh ljubljanskih bolnišnic in klinik.
Kaj pričakujejo Vodmat-čani od stanovanjske skupnosti
Pred dnevi je bil sestanek predsednikov hišnih svetov in zastopnikov družbenih ln političnih organizacij terena Stari Vodmat. Clan Sveta stanovanjske skupnosti tovariš Sedej ja pojasnil namen formiranja stanovanjske skupnosti na tem terenu, ki bi mejila na Njegoševo Smartinsko, Grablovlčevo m Zaloško cesto. Iz anketnih list Je razvidno, da je predvsem treba razbremeniti gospodinje pri težjem delu (pranje, čiščenje stanovanja itd.), okrpg 70 otrokom pa je po-
S tem bolnemu človeku nudimo čimveč strokovne pomoči in končno, kar je najvažnejše, bolnik ostane v glavnem v istih rokah, pri istem zdravniku, ker ta dela na polikliniki, in tudi v bolniš-
Dr. Jože Benigar
nici ali na kliniki. Bolnika, ki mu na polikliniki ne morejo nuditi zadostne zdravniške pomoči, napotijo v bolnišnico ali na kliniko in tam pride navadno zopet v ordinacijo zdravnika, ki ga je zdra-
paj z okrajnim ljudskim odborom, da bi ustanovili mestno bolnišnico. Vedeti moramo namreč, da je za bolnišnico značilno rutinsko delo — zdravljenje, za kliniko pa pretežno znanstveno delo.
Zvedeli smo, da se bo vojaška bolnišnica verjetno razširila na svojem terenu na Zaloški cesti. S tem bi seveda odpadla potreba vojaške bolnišnice v stavbi Mladike na Prešernovi cesti. Pozanimali smo se, če bi mi lahko izkoristili ta prostor. To bi bila v sedanjih razmerah najidealnejša rešitev. Razgovori pa so še v povojih in za sedaj ne vemo nič konkretnega. Problem pa je tako velik in pereč, da ga je treba čimprej rešiti. Kapaciteta naših kliničnih bolnišnic je le občutno premajhna.
PRIVATNE ORDINACIJE ZAVIRAJO PRAVILNO DELOVANJE ZDRAVSTVENE SLU2BE
• O osnutku republiškega zakona o zasebni zdravstveni praksi se mnogo razpravlja. Ali lahko poveste našim bralcem, kako gleda Okrajni svet za zdravstvo na predlog ukinitve privatnih praks?
Svet je mnenja, da je ta za
trebno varstvo, ker so starši zaposle- vil že na polikliniki.
Nič več s škafi na studence
prihodnje leto bo 13.000 prebivalcem iz Cerkelj, °die in Mengša pritekala voda po novem vodovodu
in0(?r*h°dnje leto bodo zgradili na ob- panju Jarkov za vodovodne cevi prl-JU Cerkelj, Vodic ln Mengša 90 km spevali okrog sto milijonov dinarjev.
Vodovod, ki bo oskrboval z vodo Ostala sredstva za gradnjo bodo do-® s 13 000 prebivalci, če bo tre- bili od občin in z investicijskim poso-
flOJn
š«    ____________________________________________
voti^a k° ojačeval tudi kranjski vodo-| Jilom.
flevk..Yodo bo dobival lz Reke ln iz Vsi predeli, zajeti v območje vo-Vort,, 1 rezervoarjev. Program za ta dovodne skupnosti, so brez zdrave L]u?''od so izdelali na pobudo OLO pitne vode, zlasti v poletnih mesecih, ».““liana, z njegovo pomočjo ln ob ko morajo posamezniki voziti ”odo ovanju uprave za investicije LRS . tudi po več kilometrov daleč. Zato bo
gradnja tega vodovoda veliko pomenila za vse prebivalstvo.
Jfoa
JJH _____________________________________
VPričo tolikih interesentov ustano-<U„. v°dovodno skupnost Cerklje, Vo-e Mengeš. l°Sklmilet03 jeseni 80 začeli s hldro-nji ir1 in bakteriološkimi raziskovali^"® u6otove medsebojno povezanost ln n„ Sedaj urejujejo dovozne poti j^avljajo dela za gradnjo zajetij. lotn "lucijska vsota za gradnjo ce-540 m«., skupinskega vodovoda znaša So rti/ ionov- Ze na Prvem sestanku •icer i°i U prispevke za gradnjo, in lnvpc.i .	>	da prevzameta Uprava za
°elei Aje LRS lr> OLO Kranj po en Potreh„Vc'° Ljubljana pa dva deleža tudi ° " stroškov. Razpravljali so I 6lan0v vlsir|i prispevkov posameznih ssvoiir_vo^ovotlnc skupnosti. Ti bodo ^ J m delom pri izkopavanju ln zasi-
nl. Nujno Je potrebno otroško Igrišče, ker so sedaj marsikje otroci Izpostavljeni ulici. Ker so na tem terenu predvsem stare hiše. Je potrebno ustanoviti remontno delavnico, da bi bil za razna hišna popravila obrtnik takoj na razpolago lin usluga po zmerni cen U
Občinski odbornik tovariš Novlna ln nekateri drugi so bili mnenja, naj bi se stanovanjska skupnost terena Stari Vodmat razširila do Resljeve ceste k terenu Tabor, če bi to narekovali skupni interesi.
Po razpravi o predlogih za formiranje stanovanjske skupnosti, je tov. Sedej ‘ predlagal ustanovi/tv iniciativnega odbora, ki bi ga sestavljalo več komisij. Le-ta bo po preudarku in ugotovitvi perečih problemov na terenu svetoval, kako bi se najbolje organiziralo delo stanovanjske skup-I nosti.	—1
si ne moremo misliti pravilnega funkcioniranja javne zdravstvene službe. Evidenca vseh pacientov, ki so šli skozi privatne ordinacije je ostala skrita za zdravstveno politiko. In to pomeni veliko škode.
Svet je na zadnji seji obravnaval predlagani zakonski osnutek in je k temu predlagal še nekaj dopolnitev. O tem pa ste v vašem listu že pisali.
NEKAJ SPLOŠNIH NALOG 1 • Tovariša predsednika smo še vprašali, kakšne načrte, ki bi zanimali našo širšo javnost, ima še Okrajni svet za zdravstvo.
Ostalo nam je še nekaj dela v polikliniki. Izpopolniti moramo še zadnji trakt, kjer je vsa ortopedska dejavnost in fizioterapija. Pripravljamo tudi izpopolnitev zobozdravstvene službe in ureditev porodnišnice. Problem, ki nas najbolj teži in je najbolj pereč, pa ostane zidava mestne bolnišnice. A tudi ta oreh bo treba enkrat razbiti.
Naša linija v nadaljnjem delo« vanju je utrditev in razširitev dejavnosti v zdravstvenih domovih in čim večja pomoč in sodelovanje s sveti na občinah in z upravnimi odbori zdravstvenih domovj Ob kgneu naj še poudarim, da je med okrajnim ljudskim odborom in Svetom za zdravstvo kar najtesnejše sodelovanje. Želimo, da bi tudi v bodoče bili deležni
.*?”	podpore	In	vse,Mena r*-
TATOVI NA VLAKIH
Varnostni organi so prijeli nevarno skupino tatov — Spretni dolgoprstneži so se vtihotapljali na tranzitne vlake, odmontirali z avtomobilov različne dele
tovorne
z avtomol in jih odmetavali
^omžalčani ob novoletni jelki
PraP°Sebna komisija odbora za prl-01^° kaznovanja Novoletne Jelke pri {e ®sltem odboru SZDL Domžale je V 0?^SIa vsa večja podjetja ln tovarne ]&v ter zbra!a P°' milijona dinar-d0ri Prostovoljnih prispevkov. S tem {lnsa/*m bodo pripravili centralno ob-tj0 0 Praznovanje Novoletne Jelke v obv afl ter obdaritev vseh Bolo-otrok po osnovnih šolah v
Pred meseci Je nek grški držav-1 ljan poslal iz Nemčije tranzitno pre- I ko Jugoslavije na tovornem vlaku! osebni avto v svojo domovino. Za čuda, avto Je prispel v Grčijo brez koles. Kaj takega se ni prvič zgodlo. Ze dlje časa so ugotavljali, da prav na poti skoz! Jugoslavijo izginjajo z avtomobilov najrazličnejši motorni deli, kar na&l državi vsekakor ne daje lepega pečata.
Pred dnevi pa je po dolgotrajni preiskavi prišla na dan cela vrsta tatov, ki so Izbirali mesta za svoje dol-goprstno delo na tranzitnih vlakih.
Tako se je 43-letnl premikač Alojz V. vtihotapil v Ljubljani na tranzitni vlak, ki je bil na poti v Grčijo, kjer je z nekega osebnega avtomobila odmontlral vse štiri kolesa ln Jih nato blizu Sevnice vrgel z vlaka, nakar Je odskočil še sam. Kolesa Je nato pobral ln Jih s tovornjakom odpeljal v Ljubljano, kjer Jih Je poteiji prodal.
Med temi tatovi pa se Je znašel tudi 3»-letnl nadkretnik Martin V., ki Je večkrat obiskoval tranzitne vlake ln z njih odvijal različne avtomobilske dele, reflektorje, akumulatorje Itd.
Martin V. pa Je često Jemal s seboj tudi 45-letnega Albina B., s ka' terim sta se najraje vozila na tovornih vlakih, ki so vozili z Reke na Jesenice rabljene avtomobile. Odvijala sta avtomobilske dele ln Jih odmetala z vlaka, nakar jih je potem 44-letni Ludvik J. kar med službenim časom pobiral in Jih nato s konjsko vprego odvažal nekam na Ježico. j
Stare avtomobilske dele, kolikor so bili še uporabni, so prodajali raznim lastnikom motornih vozil, največ so Jih vnovčili pri najrazličnejših obrtnikih. Tako so n pr samo kovaču J iz Zgornjih Jarš pri Dom-| Žalah prodali za preko 200.000 najraz-I Učnejšlh avtomobilskih delov. T. F.
S tem sistemom prihranimo ogromno stroškov pri raznih laboratorijskih, rentgenskih in podobnih preiskavah. Dobili pa smo tako tudi isto strokovno nadzorstvo v kliničnih bolnišnicah in na polikliniki. S to koordinacijo postavljamo enotno medicinsko doktrino v polikliničnem in klinično bolniškem delu. Mislim, da kulturni moment ni treba še posebej poudarjati. Novi moderni prostori, oprema in urejenost vzbujajo upanje, da bo našel na polikliniki ljudi, ki mu bodo radi pomagali.
MESTNA BOLNIŠNICA V MLADIKI?
• Znano nam je, da je kapaciteta ljubljanske bolnišnice mnogo premajhna. Mnogi ljudje čakajo na operacijo tudi po več let. Ali imate kakšne načrte za zidavo mestne bolnišnice?
Svet za zdravstvo se jasno zaveda tega problema in dela sku-
zdravstvena služba v ljubljan' skem okraju je sposobna izpolniti zahteve, ki jih prinaša zakonski osnutek o zasebni zdravstveni službi. Treba pa ga bo dosledno izvajati. Danes je medicinska znanost prišla že tako daleč, da posameznik brez kolektivne kolaboracije ne pomeni nič. Pri nas nimamo privatnih bolnišnic, laboratorijev itd. Brez tega pa je sodobni zdravnik slepec v medicini. Naše privatne ordinacije so pravzaprav le govorilnice, kjer poteka med zdravnikom in pacientom v glavnem le razgovor. Pacienta pošlje nato v javne zdravstvene ustanove, na razne laboratorijske preglede in po teh obhodih pride pacient zopet pred zdravnika. Način dela, pristop k pacientu je mnogokrat vzrok, ki pri pomanjkanju in preobremenjenosti javnih zdravstvenih ustanov vleče ljudi v privatne ordinacije. Kulturni odnos do bolnika, čas, da se zdravnik z njim j pomeni, to je treba Se marsikje dodati naši javni zdravstveni 1 službi.
Privatne ordinacije so rak rana zdravstvene statistike, brez katere
zumevanja. Uspehi ne bodo izostali.	T.	M.
Zadnja pot Toneta Habjana iz Trzina
Preteklo nedeljo so položili k zadnjemu počitku splošno znanega in priljubljenega Toneta Habjana, »Trzinca« iz Trzina pri Domžalah.
Pokojni Je do svojega pogreba ležal v Kulturnem domu v Trzinu, kjer so se od njega poslovili tovariši in člani Zveze borcev, Socialistične zveze, drugih družbenih organizacij in kmetijske zadruge.
Ze sam pogreb pokojnika Je pokazal veliko spoštovanje do pokojnika. saj so ga na poslednji poti spremili soborci, člani Občinskesa ljudskega odbora Mengeš in Trzin, veliko število prebivalstva, gasilska godba in pevski zbor Grob pokojnika so obsuli z Jesenskim cvetjem, na grobu pa sc Je poslovil od pokojnika predsednik občine Mengeš profesor Ivan Vidall.
Čistoča v hiši s stalno uporabo
I SOI
ČISTILO ZA KOVINE IN STEKLO.
Pustolovščina brez hudih posledic
Korajža velja! — st Je mislil 12-letni M. M. iz Ljubljane in včeraj dopoldne meni nič tebi nič sedel v očetov Fiat 600. Pritisnil Je na plin ln zdrčal po Tržaški cesti, nato zavil na Prešernovo cesto in si privoščil še kratek sprehod v Tomšičevo ulico. Do križišča v Beethovnovo ulico Je varno krmaril. Ko pa Je tam zavil na levo, Je obdrsnll neki tovornjak. Na istem mestu so potem nadobudnega fantiča povprašali o tem In onem varnostni organi. Posledice tega podviga res da niso bile kdo ve kako težke ln resne. Gmotna škoda na avtomobilčku ni bila velika, medtem ko Je odnesel mladi šofer zdravo kožo.
RAZPIS
fiel&žut v gnojnici
»Kakšna razlika in kakšen prepadi Po ma-Urt smo peli tisto strašno oguljeno ln kdo ve ^akaj tako priljubljeno ln Imenitno* .Gaudeamus sltur.. Zdaj se je pa vse skupaj postavilo na glavo. ,Naj živi brucmajor...« Je razmišljal štu-
dent
prvega letnika Pepe Travica, ko je bruc
®™aJor v seminarju na tablo napisal besedilo ln m vbijal v glavo Se melodijo. V sprevodu so se nato odpravili po mestnih ulicah ln izbirali tiste. ^er Je bilo tedaj največ ljudi in največjl promet. Grobijan v uniformi francoskega grenadirja hlahal s sabljo, udarjal takt ln na nekoga krl-
• .w.-.....
Brucmajor: »Kakšna je razlika med pragozdom in tvojimi čevlji?«
5al: »Glasnejel Hej, ti tam s plešo v možganih. °dprl usta, saj tl ne bo muha noter padla 1» Avtomobili so zavirali, ljudje so se ustavljali se muzali, z nesramno radovednostjo so po-s'ušah petje ln opazovali pentUe lz zelenega pa nlr1a. ki so jih bruci nosili v gumbnicah.
-Kam smo prišli ?l» )e vzdihnil Pepe Travica. *Na valeu je bilo vse drugače, vse bolj slovesno.
Ir
Vsi so te občudovali in ti zavidali. Nehote si se zdel sam sebi sila Imeniten in v vsem prav dobro podkovan. Nosil sl se kot petelin na gnoju, zdaj pa - pfej - počutiš se majhnega, klavrnega ln , osmešenega kot petelin v gnojnici.
IDILA
Pepe Travica Je imel za študenta prvega letnika čisto spodobno in kar pravšno Ime. Na gimnaziji se Je osem let potil; učil se Je pesmice, zgodovino od te do te vrstice, formule, prepisoval naloge, se pritoževal ln protestiral, da »tega še nismo vzeli«, »šprlcal- pouk in nosil opravičila, ki Jih Je sam podpisoval. Kje Je že ta IdilaI Svoje znanje in svojo pamet Je prodajal za -cveke-, za zadostne, dobre ln tako dalje. Kdo - ve, kakšne trgovske žilice ravno ni imel.
Prišel je čas mature. -Naredil seml- Je vzkliknil. ko Je opravil svoto zrelostno preizkušnjo. V hipu le bil ves svet njeRov. Nikjer ni bilo več meja ln omejitev, izginila je -hora legalls- ln vsemogoče prepovedi. Bil je svoboden. In prvo kar Je Pepe storil le Bilo, da si |e vpričo razrednika kupil vstopnico za *adnto kino predstavo Jeseni se je vpisal na univerzo in na dijaška leta le ostal le lep In nekam otožen spomin.
-SMRDI. SMRDI...*
Vstopili so v dvorano, kjer je bilo brucova-nje. Stare bajte so se prijele za nosove in dvignile vrlšč: »Strani Smrdi, smrdi.* Zeleno carstvo, ki je dostojanstveno sed*lo na vzvišenem prostoru tn se nalivalo z vinom, ki so ga zajemali 1j loncev kar z zajemalko, se le pa jelo pahljati okrog nosov » robci.
Zeleni car se le dvignil, pograbil kup papirjev. ki so ležali na mizi. naredil velikopotezno kretnjo ln se zviška opravičil, da bo govoril le
HIDROMETEOROLOŠKI ZAVOD LRS Ljubljana — Resljeva cesta št. 18/ni
razpisuje
pet mest
za meteorološke opazovalce
POGOJI: 1. dovršeni vsaj 4 razredi srednje šole — 2. odsluženje kadrovskega roka.
Po uspešno dokončanem enomesečnem tečaju na Zavodu, nastopijo najboljši službo na meteoroloških postajah v LRS. — Prošnje z življenjepisom, Izobrazbo in dosedanjim službovanjem naslpvtte na tukajšnji zavod, in sicer najkasneje do 1. januarja 1958. — Toč-nejše informacije dobite na Zavodu.
Bruc ni vedel, pa so mu povedali: »V pragozdu je veliko opic, v tvojih čevljih pa...«
po slovensko. Zasadil je palce pod pazduho, se zamislil ln spregovoril: »Ladies and gentle-men.. .* Govoril Je dolgo ln sila poučno. Navsezadnje se je dvignil še prvi prisklednik, zazehal tn zaklical:
»Brucmajor, pripelji bruca Številka trinajst.* Dvorano so napolnili žvižgi, kriki ln tuS muzike.
»Kam moramo postavlu hišo, da bo z vsemi štirimi ogli gledala na Jug7-
Stevilka trinajst, pravzaprav Pepe Travica Je mežikal, se prestopal ln gruntal. Nič. Dobil Je kozarec slane vode ln prerezano žemljo, v kateri le bil listek. Na listku pa le pisalo: salama.
Ko so vse bruce Izpraševal) in Je dobil vsak svojo diplomo. 1e bil uradni del brucovanja pri kraju. Zavrtel) so se v plesu.
Tako se na tradicionalnih brucovanjlh seznanjajo ln spoznavajo študentje s profesorji ln no-idnd s »starimi bajtami«. Tudi Pepe Travica se ie začel vžlvljati v novo okolje ln njegove posebnosti. Morda bo tudi on čez nekaj let zeleni car ali brucmajor. Stiskal bo nos in kričal, da smrdi, ter vpraševal, kakšna Je razlika med kislim mlekom in pisalnim strojem.
Samo
PRODAMO
specialni voz
za prevoz kruha
izdelan po sanitarnih predpisih, znamke »PIONIR«.
Obrtno podjetje »ZVEZDA«, Maribor, Tržaška c. 6.
M 477
Rejec — če ne odereš,
je koža zavržena. Oderi
S
in jo oddaj »K0TEKSV«
TELESNA KULTURA
DRŽAVNO PRVENSTVO V NAMIZNEM TENISU
18-LETNIHRBUO - NOVI PRVAK
V finalu fe premagal Markoviča, Vogrinca in Pava soviča
Zagreb, 10. dec. - Sinoči se je v Eagrebu končalo državno prvenstvo Jugoslavije v namiznem tenisu, ln sicer z velikimi presenečenji. Med vsemi presenečenji na tem prvenstvu Je vsekakor pripravil največje Hrbud, ki Je osvojil naslov prvaka, v finalu 'e premagal Markoviča II., ki ja veljal za največjega favorita, Vogrinca in Pavasoviča. Finale tega prvenstva in Hrbu-aova zmaga Je velik triumf mlade ge-
x
I	Željko	Hrbud
neraclje na tem prvenstvu. Drugo me-ito Je osvojil Markovič II., tretje Vogrinc in četrto Pavasovič.
Novi prvak Jugoslavije Hrbud je Izredno lepo igral proti Markoviču ln Vogrincu, proti Pavasoviču pa precej slabše. Toda z dobro taktiko v odločilnih trenutkih Je premagal tudi Pavasoviča v petih setih. Tudi finale se-niork se Je končalo s presenečenjem. Zagrebčanka Dinka Nikolič je z odlično igro premagala tudi lansko prvakinjo Čovičevo, ki Je tako na drugem
mestu, sledita pa ji Terečlkova ln Plutova. V konkurenci seniorjev II. razreda Je prvo mesto osvojil Vlado Bl-Sčan. Prvak juniorjev pa Je postal Teran iz Kranja, ki Je v finalu premagal Franiča.
Rezultati finala seniorjev I. razreda: Hrbud - Vogrinc 3:1, Markovič II.
- Pavasovič 3:1, Hrbud - Markovič II. 3:2, Vogrinc - Pavasovič 3:0, Hrbud -Pavasovič 3:2, Markovič II. - Vogrinc 3:1.
Rezultati članic: Plut - Terečlk 3:1. Čovičeva - Dinka Nikolič 2:3, Čovičeva - Plut 3:0. Nikolič - Terečik 3:0, Nikolič - Plut 3:0, Terečlk - Čovičeva 3:1.
Novi prvaki Jugoslavije so torej: pionirji posamezno Zupančič (Grafičar
- Zagreb), pionirji dvojice: Zupančič
- Volk (Grafičar, Mladost), pionirke: Dinka Nikolič (G), Mladinci: Teran (Triglav Kranj), mladinci dvojice: Jaz-vič - Štajner (Opatija), Mladinke: Miler' (Spartak, Subotica), mladinke dvojice: Vauče - Petrač (Fuiinar Ravne), člani n. razred r Vlado Blščan (Teksti-lac), meSanl pari: Nikolič - Hrbud
(Grafičar, Mladost), članice dvojice: Nikolič - Plut (Grafičar, Triglav), članice posamezno: Dinka Nikolič (G), člani posamezno: Hrbud (Mladost), člani dvojice: Vogrinc - Hrbud •
Po končanem prvenstvu Je zvet-nt kapetan Zlatko Vajler izjavil na-Semu dopisniku: »Hrbud Je upravičil moje zaupanje ln «e izkazal kot rutiniran reprezentant. O tem, da mnogo pričakujem od njega, kakor seveda tudi od drugih mladkh igralcev, sem vam dejal že v posebnem Intervjuju za »Ljudsko pravico«. Željko Hrbud ln Vojislav Markovič, stara komaj 18 let sta na prvem ln drugem mestu lestvice najboljših Jugoslovanskih Igralcev. Hrbud Je žo večkrat Izgubil z Markovičem in je sCabSe Igral protfi tujim Igralcem, vendar ga odlikuje mirna ltgra s svojimi na J večjimi rivali.
Hrbud obiskuje srednjo tehniško Solo v Zagrebu. Igral Je tudi košarko, ki pa Jo Je opustil, ko Je spoznal, da bo več dosegel za zeleno mizo.«
Zavesljaji »Izole« vedno bolj krepki
Skoraj vsi veslači so delavci, vendar vodstva podjetij ne kažejo zanimanja za njihovo prizadevanje
100 let alpinizma
Planinstvo so gojili alpski narodi že ob prvih začetkih naselitve v alpskih deželah, domačini lovci, pastirji, drvarji ln gozdarji so bili prvi odkrivalci veličastnega planinskega sveta, pozneje so bili le ti najboljši vodniki znanstvenikom, ki so raziskovali planinski svet. Taki so bili začetki planinstva pri nas v Bohinju, Trenti, Logarski dolini, na Jezerskem ln v Bistriški dolini, enakega zasledimo v Alpah, Dolomitih, Himalaji in tudi v Andih.
Predrevoiucionaml klic Rousseauja Je pospešil razvojno pot klasičnega gorništva. »Nazaj k prirodi« Je predramil človeško družbo, ki so jo tlačili izkoriščali in zasužnjevali protiljudskl elementi.
Angleži so bili prvi, ki so začeli misliti na ustanovitev prve planinske organizacije, ustanovili so |o pred 100 leti, 22. decembra 1857 v Londonu pod geslom »Kjer je volja, tam Je pot«. Ustanoviteljem Hudsonu Kennedyju in drugim Je bila gonilna sila resnična ljubezen ln navdušenje po Športnem udej-stovanju ln odkrivanju ter raziskovanju veličastnega planinskega sveta. Z velikim ponosom so trdili, da so naSli največjl ln najpomembnejši Šport na svetu. Od tedaj Je hitelo gorništvo z naglimi in neučakanimi koraki prek vseh kontinentov.
Tudi Slovenci smo zgodaj stopili v planinsko zgodovino. Takoj po letu 1777 ko se Je začel boj za Triglav so naši predniki nenehno mislili na ustanovitev slovenske planinske organizacije, leta 1870 je bila v bohinjski Srednji vasi ustanovljena naša prva slovenska planinska bratovščina »Triglavski pri-latelji«, 1874 so v Zagrebu ustanovili prvo slovensko planinsko organizacijo, do ustanovitve Slovenskega planinskega društva Je prišlo leta 1893 v Ljubljani.
Nedavno Je Imel redno letno skup-. Sčino veslaški klub »Izola«, ki je dosegel na letošnjem tekmovanju lepe uspehe. Čeprav ima ta veslaški klub že 32-letno tradicijo, Je moral po letu 1055, ko se Je večina veslačev Italijanskega porekla Izselila, začeti tako rekoč znova. V klubu Je 42 veslačev ln 11 vešlačlc. ki so se v pretekli sezoni udeležili 8 regat. Na okrajnih prvenstvih Kopra so veslači »Izole« pobrali skoraj vsa prva mesta, mladinke »Izole« pa so v četvercu dvakrat premagale državne prvakinje iz Kopra. Na blejski mednarodni regati so Izolski veslači dosegli eno drugo in eno tretje mesto. Za uspehe v zadnjih dveh letih imajo precejšnjo zaslugo inštruktorji Cilenšek, Kovačič in Bratina in seveda tudi sami veslači, ki so marljivo trenirali v ranih jutranjih urah pred odhodom na delo in pa v popoldanskem času. Mladinka Mira Novak je najboljša skiflstka v okraju, saj je osvojila vsa prva mesta na okrajnih regatah ln
drugo mesto na republiškem prvenstvu.
Uspehi kluba pa bi bili nedvomno Se večji, če Tji imel dovolj potrebščin. Klub Ima 16 čolnov, vendar so vsi, razen dveh, že stari ln premore le eno Štoparico. Tudi nova vesla bodo potrebovali, opremiti morajo čolnarno in slačilnico, kar pa bo vse zelo težko, saj nimajo sredstev marveč 32.082 dinarjev primanjkljaja. Prav zaradi pomanjkanja sredstev sa veslaSkl klub »Izola« ni mogel udeležiti državnega prvenstva.
Na občnem zboru so Izvolili nov trinajstčlanskl upravni odbor, ki se Je obvezal, da bo pridobil čim več novih članov - aktivnih ln podpornih ln napravil ustrezne korake prt predstavnikih občinskega ljudskega odbora in SZDL pa tudi pri vodstvih podjetij, od koder so skoraj vsi veslači. 2al predstavnikov delovnih kolektivov na skupščino kluba ni bilo.	D.	B,
Vzhodnonemški skakalci že v Lahtiju
Berlin, 10. dec. - Prvega decembra je odpotovala v Lahti, kjer bo svetovno prvenstvo v klasičnih smučarskih disciplinah oziroma v tekih in skokih, skupina smučarjev iz Vzhodne Nemčije. To so predvsem tekmovalci za nordijsko kombinacijo, ki bodo trenirali v kraju severno od Lahtlja. Včeraj pa je odpotovalo na Finsko tudi pet skakalcev, med njimi tudi Harry Glass ln Helmuth Recknagel, ki je letos zmagal v Holmenkollennu in v Planici, kjer Je dosegel tudi rekordni skok -124 metrov.
Bobek se zdravi v Rogaški Slatini
Rogaška Slatina, 10. dec. - Stjepan Bobek, poznani nogometni reprezentant, član Partizana, si že nekaj dni zdravi ledvice v Rosaškl Slatini, kjer bo še dva tedna. Spričo vesti v športnem tisku, da Bobek odhaja iz Partizana, je le-ta izjavil, da bo še nadalje ostal član Partizana in da so vse druge novice neosnovane. Bobek se namerava posvetiti trenerskemu poklicu.
SEJA UPRAVNEGA ODBORA NOGOMETNE ZVEZE SLOVENIJE
Naposled enotna liga
Republiška nogometna liga bo imela 12 članov
Brzojavke
• HELSINKI, 10. dec. (Reuter). -
V Helsinkih Je reprezentanca Madžarske premagala reprezentanco Finske v namiznem tenisu s 5:0.
• LAUSANNE, 10. dec. - Italijanski hokejski klub Bolzano Je na turneji po Švici prernagal Servette s 3:2, Lausanne pa s 5:2.
• LONDON, 10. dec. (UP). - Tudi i v tretjem srečanju na turneji po An- ; gliji je sovjetska B reprezentanca v I hokeju na ledu ostala nepremagana. ! Rusi so Igrali neodločeno s 3:3 s kanadskim profesionalnim klubom Har-ringay Racers.
• KATOVICE, 10. dec. - Na med- ' narodnem turnirju v hokeju na ledu sta nemški klub »Ftlssen« in Torpedo (Gorki) (SZ) igrala neodločeno 4:4, In-ter iz Milana pa Je hudo porazil Švedski MalmB z 12:1.
•MELBOURNE, 10. dec. (UP). -Atletska sezona se Je v Avstraliji začela z dobrimi rezultati. Thomas je dosegel svoj osebni rekord v teku na miljo z rezultatom 4:01,5, Svetovni rekorder v teku na 1500 m Jugwirth (CSR), ki je prispel v Avstralijo, da bi se udeležil teh tekmovanj, Je tako hudo zbolel za gripo, da bržkone ne bo startal.
• BERLIN, 10. dec. (DPA). - Atletski zvezi Vzhodne ln Zahodne Nemčije sta se zedinili, da bosta obe Nemčiji na evropskem prvenstvu v atletiki v Stockholmu zastopala le ena skupna
; reprezentanca. Le-to bodo določili po Izločilnem tekmovanju, ki bo 2. ln 3. avgusta.
• ADELAIDE, 10. dec. (AP). — Te-niSka reprezentanca ZDA je na tekmovanju za Davisov pokal premagala Filipine s 5:0 ln se tako kvalificirala za srečanje proti Belgiji.
Zadnja seja upravnega odbora Nogometne zveze Slovenije .Je bila zelo pomembna, kajti na dnevnem redu je bilo nekaj izredno važnih vprašanj v zvezi z načinom tekmovanja v enotni slovenski ligi. problem sodniške organizacije ln nekaj odločitev o letošnjem tekmovanju.
Najprej Je tov. Demač poročal o ugotovitvah ln zaključkih razprave s konference sodniške organizacije v Beogradu. Nekaj ugotovitev se nanaša tudi na bistvene probleme slovenske sodniške organizacije.
V naši sodniški organizaciji vla-I dajo nezdravi odnosi, ki včasih pre-j hajajo že v familiarnost, nekritičnost i in ustvarjanje monopolističnega polo-! žaja. Mimo tega pa Je bilo poudarjeno, da je kvaliteta sojenja občutno padla.
V zvezi z vprašanjem dela sodniške organizacije Je UO NZS sprejel naslednje važnejše zaključke: z vsemi sredstvi Je treba zagotoviti osebno varnost sodnikov, vendar pa se morajo tudi sodniki ravnati po pravilih. Dosedanja oblika napredovanja sodnikov se ukine ln se postavi pri delegiranju v ospredje kvaliteta, ne pa staž.
Osrednja točka dnevnega reda pa je bilo vprašanje sprejema propozlcij 1 za enotno slovensko nogometno ligo. 1 Clanl upravnega odbora so razprav-| ljall o dveh predlogih, in sicer o predlogu, ki predvideva v enotni slovenski ! ligi Sest predstavnikov lz mariborske j ln celjske podzveze in sedem predstavnikov iz ostalih podzvez. Pri glasovanju se Je večina odločila za sled-I nji predlog, predstavnik mariborske podzveze pa Je delal, da mariborski klubi ne bodo tekmovali v enotni slovenski ligi, če ne bo sprejet predlog,
ki predvideva Sest moštev lz mariboP1 ske ln celjske podzveze!
Upravni odbor Je razpravljal tuj" o odnosu posameznih klubov do movanja za Jugoslovanski pokal, Pre“ vsem o ravnanju nogometnega k‘u".
Odred. Sklenjeno je bilo, da se - . proti Odredu izvajali najstrožji “lsi. plinski ukrepi, ker se ni ravnal P" propozlcijah tega tekmovanja lnMi. poslal na finalno tekmo proti 2SD "L riboru svoje rezervno moštvo. #*•"
SAH
Turnir v Texasu
bO<W
Dallas, 10. dec. - Na nedavnem
ša-
hovskem turnirju v Dallasu je juSJT slovanski velemojster prevzel v0j. stvo, ker je dosegel že tretjo zaport<r no zmago. Gllgorič je sinoči v IX. lu premagal Danca Benta Larsen" Szabo in Najdorf sta remizirala, nowsky je premagal Evansa, Restie® ski ln Olafson pa sta prekinila ob nr znatni prednosti belega.
Vse prekinjene partije iz prejšnJJJ kol so se končale v nadaljevanju z mijl. Remizirala sta Reshewski * Larsen, čeprav Je Larsen Imel čene možnosti za zmago, prav tako dl Najdorf ln Evans. Evans je osvojil pol točke v zadnjih šestih lih. V nadaljevanju prekinjene Par ,,, iz VHI. kola sta remizirala Szabo 1 Reshewski, čeprav Je madžarski mojster prekinil v boljšem polož«u' I Po IX. kolu Je stanje na tabeli slednje: Gllgorič 5.5, Olafson 5 (i). sf<, bo S, Reshewski 4,5 (1), Larsen
Janovvski ln Najdorf po 4, Evans
2,J'
V X. kolu se bodo srečali: CM°A, — Szabo, Najdorf - Reshewski, 0*“ son - Evans ln Janowsky - Larsen
ort po svetu
Ashenfelter se je poslovil
Minulo soboto se Je Horace Ashenfelter poslovil od atletike. Kolegi lz newyorškega atletskega kluba so mu priredili poslovilni večer. Asbenfelter je za imenovani klub nastopal od leta 1951 ln osvojil v tem času 13 ameriških prvenstev na dolgih progah In v teku čez zapreke. Njegov največjl uspeh je bila zmaga na 3000 m steeple Chase na olimpijskih lgrab leta 1952.
Tek mu je prepočasen
Svetovni rekorder v teku na 5000 ln 10.000 m Vladimir Kuc je nedavno izrazil željo, da bi preizkusil svoje zmožnosti tudi za volanom. Dejal je, da sl to želi že dolga leta. Atletike sicer ne bo opustil, vsaj toliko časa ne, dokler bo dosegal mednarodne uspehe. Svoj prvi nastop kot avtomobilist sl obeta na tekmi Moskva-Crno morje. Po tem pa pravi, da bi se udeležili nekaterih evropskih rallyjev.
Matthews v Avstraliji
AngleSko nogometno moStvo Black-pool bo prihodnje poletje gostovalo v Avstraliji, znani angleSkl nogometal Stanley Matthews, ki je član tega kluba bo na teh tekmah Igral proti svojemu lastnemu moštvu v vrstah Avstralcev. Vodstvo kluba sl od tega obeta večji obisk prireditev ln kar je najvažnejše, večje dohodke,
Francozi zahtevajo okrepitev
Francoska nogometna reprezentanca je bila pred nedavnim katastrofalno poražena od Angležev. Odtlej si Francozi prizadevajo okrepiti svojo nogometno reprezentanco. Nogometna zve-
za je zato zaprosila nogometni zvezi Španije ln Italije, da dovolita Igralcema Kopi (sedaj pri Real Madrid) ln Bonlfaclu (sedaj »-Torino«), da bosta smela na meddržavnih tekmah nastopati m francosko reprezentanco.
Primanjkljaj na olimpiadi
Predsednik Italijanskega olimpijskega komiteja Glullo Onestl Je pred kratkim izjavil, da so stroSkl za pripravo vseh objektov za olimpijske Igre 1960 tako veliki, da Jih verjetno ne bodo mogli pokriti niti z ogromnimi dohodki italijanske Športne stave.
Argentinski nogometaši določeni
Argentinska nogometna reprezentanca se Je na kvalifikacijah za svetovno prvenstvo plasirala v finale. Zato je argentinska zveza takoj začela ■ pri-
pravami za finalne tekme ln že določila 22 Igralcev, med katerimi bodo dokončno izbrali reprezentančno enajsterico. V tem Širšem Izboru je največ Igralcev nogometnega kluba »Rlver Pla-te«, tako da Je videti, da bo Argentina nastopila na svetovnem nogometnem prvenstvu samo z okrepljenim moštvom tega kluba.
Avstrijski smučarji na Cervinii
Dunaj, 10. dec. — Avstrijska smučarska reprezentanca, ki se pripravlja na svetovno prvenstvo v Badgastelnu, bo zaradi neugodnih snežnih razmer v Avstriji, te dni odpotovala na Cer-vinio v Italijo, kjer so že večkrat ob pomanjkanju snega našli zatočišče smučarji drugih alpskih držav. Avstrijski smučarji so se na Cervinii uspešno pripravljali na olimpijske igre v Cor-tini.
RAZPIS
Okrajni zavod za socialno zavarovanje Gorica
razpisuje delovno mesto za
KONTROLNEGA
FARMACEVTA
Pogoji:	končana	farmacevtska	fakulteta,	zaželena
praksa v kontrolni farmacevtski službi.
Osnovna in položajna plača po predpisih.
Pravilno kolkovane prošnje z življenjepisom in navedbo dosedanjih zaposlitev pošljite na Okrajni zavod za socialno zavarovanje Gorica v Novi Gorici do 25. decembra 1957.
4089
NARODNA BANKA FLRJ
Centrala za LR Srbijo — Beograd
Upravni odbor tovarne »ZLATOROG-« v Mariboru razpisuje mesto
VODJE MILAR5KIH OBRATOV
POGOJI: inženir kemije z najmanj 5-letno prakso ali mllarski mojster z najmanj 10-letno prakso v stroki..
Družinsko stanovanje je na razpolago. Plača po dogovoru. Nastop zaželen takoj. — Ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja ln prakse pošljite na upravo podjetja.
M 476
RAZPISUJE NATEČAJ ZA
DIREKTORJA
podružnice Bačka Topola
Kandidati morajo imeti opravljeno ekonomsko ali pravno fakulteto ali srednjo šolo s 5-letno ustrezno prakso v banki ali gospodarstvu.
Stanovanje zagotovljeno.
Prošnje je treba poslati Centrali Narodne banke za NRS, Beograd, Ulica 7. jula 12/11, soba 53, najkasneje do 31. decembra 1957.
Prošnji mora kandidat priložiti obširen življenjepis> zdravniško spričevalo in prepis diplome o končani fakulteti, kakor tudi dovoljenje svoje ustanove — podjetja, da se lahko udeleži natečaja.
Plača po Uredbi o zvanjih in plačah uslužbencev Narod* ne banke FLRJ z dopolnilno plačo in položajnim dodatkom’
JAMES A MICHENER
Sajonara
59
ROMAN
“Za hudiča, kdo misliš, kdo je tu?« je naposled zaključil. »Nadzornik železnic Kaihanšin Kjuko.«
Počakal je, da bi videl, kakšen vtis bo to napravilo name, ker ga nisem razumel, je prezirljivo rekel:
-To so železnice, ki upravljajo gledališče, v katerem si se ti tako lepo izkazal, ne meneč se za svoje dolžnosti.«
Pričakoval sem izbruh jeze, a se je samo ljubeznivo smehljal:
-Vse je urejeno. Japonsko-ameriški škandal je bil odstranjen po pogajanjih Webster-Išikava.« Priklonil se je in rekel: -Išikava mu je ime.« Oponašajoč diplomatski ton, je povzel: -Točke sporazuma Webster-Išikava so naslednje: Ti se boš vrnil na letališče Randolph. Igralka pojde v Tokio.-* Izročil mi je preganjen Ust papirja.
-Kdaj?« sem vzkliknil.
»Rok ra oba poteče desetega julija, torej čez pet dni.«
Zatem me je presenetil s trmoglavo zahtevo, naj obedujem z njim, in ko sva prispela v
oficirski klub, sva našla tam gospo Websterjevo in Alllen. Vsi smo se obnašali docela ravnodušno, toda gospa Websterjeva je bila preveč izkušena veteranka z družabnega bojišča, da bi mogla dolgo časa prenašati takšno igro. Streljati je začela takole:
»Ali ste v tem mesecu videli predstavo v Takarazuki? Glavna igralka je v resnici mična.«
Se vedno sem bil užaloščen zavoljo ravnanja z Joeom Kellyyjem in zato sem rekel:
»Poznam dekle. Zelo je nadarjena. Toda v Kobe sem prišel, da bi poskusil pregovoriti vašega moža, naj dovoli, da bi vojak Kelly ostal na Japonskem.«
»Kdo je vojak Kelly?« je vprašala gospa Websterjeva.
»Njegova žena, Japonka, pričakuje otroka, njega pa pošiljajo domov brez nje.«
General je zardel ln skušal zasukati pogovor drugam, toda Aillen mi Je priskočila na pomoč: »Rekla sem že, da so to umazane zvijače.« »Nisem kriv, gre za ukaz, ki je obče veljaven.« je odvrnil njen oče.
»Kaj bo z otrokom?« je vprašala Alllen. General je odložil prtiček in rekel:
»S Kell.vjem sem razpravljal pol ure In ga opozoril, naj se ne oženi z Japonko.«
Toda Aillen z odgovorom ni bila zadovoljna. »Mar jih vojska sili k temu, naj zapuste svoje žene? Ali so zakonito poročeni?«
»So. Zakonito so poročeni,« Je zagodrnjal general. -Prisiljeni smo, dovoliti Jim poroko, potem pa jih moramo oddaljiti od žena.«
-To je resna zadeva,« je ugovarjala Allen. -Mar ni nikogar, ki bi mogel preprečiti te nečloveške neumnosti?«
vpra-
General Webster se Je obrnil k Aillen.
-S tem fantom sem govoril. Tudi Lloyd govoril. In kaj sva dosegla?«
Toda Aillen je pripomnila:
»Ne govorim o minulih rečeh, govorim krivici, do katere bo prišlo.«
Gospa Websterjeva je posegla vmes z šanjem:
»Lloyd, ste vi zapleteni v to?«
Globoko sem zavzdihnil, rekoč:
»Kelly je bil v moji enoti na Koreji (videl sem, kako je generalu odleglo, ker ga nisem spravil v neprijeten položaj s tem, da bi omenil Hana-Ogi. Toda nisem imel namena, izogniti se temu). Tudi jaz se nameravam oženiti z ponko.«
Vrgel sem bombo. General je nekaj momljal Gospej Websterjevi je planila kn v glavo, Aillen pa je položila svojo roko na mojo in rekla:
»Zmeraj sem vedela, da si pogumen.«
»Hvala. Mislim, da je bolje, če zdaj grem,« sem rekel.
Gospa Websterjeva je tiho vprašala:
»Igralka?«
»Ja.-*
»Lloyd se ne bo oženil z nobeno igralko,- je 16	*Y	^ore*t	Pojde	domov.«
Odšel sem, Aillen pa je vstala in krenila za mano do vrat, kakor da sem jaz dekle, ona pa spremljevalec.
»Ponosna sem nate, Lloyd,« je rekla, srečo ti želim.««
.	,si	v roke in mislil sem ji reci
ducat reči, toda nobena se mi ni zdela posebno pametna in tako sem dejal:
Ja-
za-kri v
»Vso
reči
»2al mi je, da se je tako zaključilo.«
-Jaz sem kriva,« je rekla Aillen, potem se pa, ko sem odhajal, zasmejala in pripomnila: »Se spominjaš, da sem te nekoč vprašala, ali te je imelo, da bi me zgrabil in odnesel v kako kolibico?«
Oba sva se v zadregi zasmejala, ona pa je rekla:
»To jo tisto, kar ti zdaj počenjaš, mar ne? Samo z drugim dekletom,«
Zatem me je poljubila na lice in dobrodušno rekla:
»Dobro. Ljubo mi je, da si se pokazal tako možat, da nisi bil figa mož.«
Ko sem se vrnil domov sem videl da sta Joe in Kacumi zelo preplašena.
-Vse sem obredel,- je rekel. -Bil sem celo pri konzulu, toda vsi mi samo kažejo tiste ženi" tovanjske papirje in govore: .Podpisal si. Dobro si, vedel, da je ne moreš odpeljati v Ameriko.’’*
Čeprav sem vedel, da je niegovo ime prvo na seznamu, si nisem upal vprašati, kakšne so najnovejše zaupne novice. Toda on je rekel:
»Prvi sem v prvem transportu.«
Kacumi je molče pripravljala večerjo, medtem ko sem se jaz oziral proti vratom, Pr*' čakujoč Hana-Ogi. Prišla je okrog sedme in Pri priči sem videl, da so ji že ukazali, naj gre v Tokio. Se nikoli je nisem videl tako vznemirjene in vprašal sem se, ali ve. da moram tudi jaz domov. 7.a hip sva se pogledala, ko «1 sezuvala svoje copatke in nisva se mogla več pretvarjati. Ihteč se je vrgla na rogoznico in kriknila:
»Hoyd, Royd, čez pet dni moram v Tokio.*
S
s
s
1
DNEVNE NOVICE
Počastitev spomiina podpredsed-	OPERA
^aka ^*ke. ,SkUI5č1?? H F£rda Sreda. 11. dec.: zaprto lhTr'0 SO uslužbenci Ljudske skup- <-ptrtpk 12 dw • £anrto e LRS darovali 10.000 din name-	'
M. * *-LVC
ltVenca
Zvi
a'e«eic““« partl“nske s11™4« ta ta MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA ».."“K nakazali Glavnemu odboru
RADIO LJUBLJANA
Spored za sredo, 11. decembra
Poročila: 5.06, 6.00, 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 15.00, 17.00, 19.30, 22.00, 22.55.
5.00—8.00 Dobro Jutro! (pisan glasbeni spored)	— 6.30—6.40 Reklame —
I	6.40-6.45 Naš	Jedilnik — 8.06 Pisana
paleta (spored operne In solistične glasbe) — 9.00 Prof. dr. Mirko Rupel: Slambergerjevemu	atu	za	77. rojstni	■	Jezikovni pogovori (ponovitev) — 9.15
dan iskreno	čestitajo	val	sorodniki	lin	30 minut za	ljubitelje narodnih ln
KINEMATOGRAFI PREDVAJAJO
Čestitka
KINO »UNION«
Jugoslovanski film
828 borcev.
s« ^IJJISovodJe! Ustanovna skupSči- Srecla' v 2a.ru9.Pn1o Ir n il Udvivrli 1 Sinhroni In
Gledališka pasaža U. dec. ob 20: Večer v Cital-
5	Štorije	cefrtek.^‘Tc"3 obV 1^‘Tečer v či-
‘'itostlnu	6mbi? ,v57	v kinodvorani	talnici.	Gostovanje v Kopru.
“teiežbi „ v-.P	m	,	u £ Petek, 13. dec. ob 15 !n 20: Večer v
80vodstf.„ ačitalnici. Gostovanje v Kopru, tajavm?ležence, ki se še niso sobota, 14. dec. ob 20.30: Večer v či-Prel	Ptostaio, da	pošljejo	č.m-	talnici.	Gostovanje v Trstu.
oawPr;dav<; na naslov: Iniciativni NedelJa 15- dec. otJ 18; večer v 61h
\	DSian,°<Vl^y 2drU^.Ja	knJ1'	talnici.	Gostovanje v Trstu,
s.,'?"! LRS Ljubljana, poštni, pre-
29.	Šentjakobsko gledališče
Slovensko kemijsko društvo vabi	Ljubljana,	Mestni	dom
domačih napevov — Igrajo in pojo: Vaški kvintet s solisti. Štirje fantje, kvintet »Niko Štritof« in kvartet bratov Avsenik — 9.45 Plesne melodije lz znanih operet — 10.10 Simfonični plesi — 11.00 S pesmijo po »vetu — 11.35 Radijska šola za višjo stopnjo
znanci.
Koncertna poslovalnica Ljubljana:
»KONCERT SLOVENSKEGA OKTETA«
Nedelja. 15. dec. ob 17: v Sežani.
Nedelja, 15. dec. ob 20: v II. Bistrici. (p°"f'fltev,), ~
Vstopnice v predprodaji v Kopru 5^!?" ~ na dan predstave od 10—12 in uro	_
pred začetkom v gledališču, v Piranu J? a Mltašek; Zakaj urejamo
pa isas-pffisr-d. še v tem
Sobota, H. oec. ob 20: Schempflugo-	abonTa"!10	ObSovMce^li	Xr^o monovitevf- Mali
'i u^lta^l^oSdemu”^ JVoKaSC VesS?aba I^en:801'3	^redTtl^l^ob^Za^-	?«a"a	po-
z 2-s°*s&
sestanek bo v petek, one ^lf„.	,r,	--------—------------- — 13.40 Pri klasičnih mojstrih —
Luigi Plrandello: Zvlžg vlaka — 16.00 ktno	Koncert po željah - 17.10 Sestanek
STORŽIČ: ameriški cinemascope $	-	1780	Revij,	popevk
»V SOBOTO ZVEČER«
Vr, *->cembra 1957 ob 17. uri v preda-vriilci Kemičnega Inštituta »Boris SAZU Ljubljana, Hajdriho-
Ki(lrK v« 19.
t botanični večer bo v petek, 13. tm"1. ob 20. url v Botaničnem inštl-pt 7 Univerze, Vegova 4. Referata: f. ” ■ J. Lazar, Pregled raziskovanja p.?” »Ig Slovenije; asist. M. Vardjan, ‘»rnost pri rastlinah. Vabljeni! Uprava obrtniškega gledališča pirtttJa vse Interesente, da se za Jemanje dvorane obračajo na upra-gledališča in ne več na zbornico ti«! *ter Je od L decembra dalje
lk<r‘a dvorana pod upravo obrtni-sk!Ba gledališča, Ljubljana, Komen-c8a ulica 12.
IpNenadkriljlva Je »ULTRAGIN« — •v« krema. Poizkusi — primerjaj, P0V(!J drugimi
t, *FLEX« je najboljše sredstvo za Ž.fifnje madežev. To ve vsak otrok, “ntevaj *FLEX«, kjer kupuješ milo.
očito«. Veseloigra z godbo m petjem. Popoldanska predstava. Izven.
Ob 20: Scheilnpflugova: »Okence«. (Zgodba profesorja Johaneka). Veseloigra. Večerna predstava. Izven. Prodaja vstopnic v Mestnem domu, rezervirajte telefon 32-860.
OBRTNIŠKO GLEDALIŠČE Ljubljana, Komenskega ulica Sobota, 14. dec. ob 20: Roger: »3 + 1« komedija v 3. dejanjih). Premiera. Nedelja, 16. dec. ob 10: D. Gonnšek-F. Roš:	»Desetnica«, pravljična
igra v 4. dejanjih. Premiera.
Ob 15: D. Gorvnšek-Roš: »Desetnica«, pravljična ligra v 4. dejanjih.
I Ob 20: Roger: »3 +1« (komedija v 3. dejanjih).
Vstopnice za vse predstave so v prodaji v soboto od 18—20, v nedeljo od 8.30—12, od 14—15 ln od 18.20.
VESTI !Z KRANJA
barvni film' »_Rihard Levjesrčni«. J™b^f^lSmptu7aU£ g™g
^»f^OBODA«:1 arfgleškiif°filrn »Mali —	naj^dov	sveta^—^Pesmi
begunec«. Predstava ob 19.
Vsem
DEDEK MRAZ
sindikatom, šolam,
dru-
„ ._________ štvom prijateljev mladine, podjetjem	-
Hsk» fovana žena uporablja hormon- j ustanovam ln drugim družbenim Prtol -..e (nočne) in vitaminske (dnev- _________________________ a-—«.	„..
Z BLEDA
KINO
Angleški film »Madeleine«.
Vesti z Jesenic in okolice
Od 6. dec. do 12. dec.: Zdravniško dežurno službo ima na Jesenicah dr. Stanka Rosensteln, Javomlška pot
VESTI IZ TRBOVELJ
KINO
»DELAVSKI DOM«: slovenski film »Ne čakaj na maj«.
»SVOBODA TRBOVLJE n«: za-
im plesu iz Kambodže — 18.50 Razgovori o mednarodnih vprašanjih — 19.00 Zabavna glasba, vmes reklame — 19.30 Radijski dnevnik — 20.00 Stanislav Moniuszko:	Halka,	opera v
štirih dej. - 22.15 Trije domači ansambli - 22.35 -Srečanje v Monako-vem« (Caterima Valente in Sy Oliver s svojim orkestrom)
Hm(nočne) ln vitaminske (dnev- organom sporočamo, da lahko naroče ma.,,a'"ctae »EVELINE« za suho ali ^ avQj	obisk	Dedka	Mraza
4r<x,”“ kožo, katere so dobile vse prt na^em gledališču. Dedek Mraz bo sertjel	obiskoval kolektive po naročilu 26.
decembra dalje. (Cas določi naročnik, cene zmerne).
Podjetja lahko naroče zaključno
Tednik: Prvi slovenski festival telesne kulture. Predstave ob 16, 17, 19 ta 21. Film Je- podnaslovljen v slovenščini. Ob 10 Je matineja Hal. filma »Hčt polka«. Danes zadnjič. Prodaja vstopnic od 9—11 ln od 14 dalje.
KINO »KOMUNA«: poljski film »Ka-	vlogi Jean Marals ln Dany Robin,
nal«. Tednik: Pri prvih dveh pred-	Prodaja vstopnic v vseh ktnemato-
stavah: Dinar na dinar. Pri zadnji	grafih od 9—11 ln od 14 dalje,
predstavi pa Po Vsem svetu. Pred- KINO »soCA«: zaprto!
glasba - 22.15-23.00 'S K55 Kl^^^jigtS flim jMatane MLADmSK^KINOLM
veobistv « ta 21.	I	8 ta vi vsak dan ob 10 in 15.
KINO »VIC«: premiera franc, filma KINO »LITOSTROJ«: ameriški barvni »Julieta«. Tednik: F. N. 49. Pred-	film »Brodvajska uspavanka«. Predstave ob 15, 17, 19 in 21. V glavni	stava ob 20.
II. program 14.00 Odlomki iz simfonij in koncertov — 15.10 Ljubljanska kronika ln obvestila — 15.25—16.00 Zabavna
koncert.
TELEVIZIJA
PREDAVANJA
teh ^tttžtvo gradbenih Inženirjev ta predstavo Gorlnšek-Rošovo »Desetni-LRS In Slovensko geološko co Alenčico« pravljično igro v 4. deski«. vabita na predavanje prof. janjih.
OJe A. Hrovata: »Nekaj slik z grad- Dedek Mraz bo na željo posamez-
g® avtoceste Ljubljana — Zagreb«, nlkov obiskal tudi zasebne domove. šolski abonma. ciiC.u^Ohje bo danes, v sredo U. de- Za vsa naročila in Informacije se Sobota, 14. dec ob 20: Gorki: »Sovraž-<iavi5ra 17- tiri v n ‘	-	--	-«■	■«•	•	-*	-	*-	*-•
“Valnlci na Univerzi
nm »Hifii ircCTl	I Spored za sredo, 11. dcrtunbra
LbLIMlf. VCa 11	18.00 Mladinska oddaja (Prenos
SLOV. LJUDSKO GLEDALIŠČE spored RTV Zagreb) — 20.00 TV CELJE	dnevnik — 20.15 Dokumentarni fiilm
Sreda, 11. dec. ob 18: Platon: »Posled- T*** „ Pa^f,!kUZanM'?P57
Z SnSa0krata- m grednJeŽ°1-
Ob 20: »Dnevnik Ane Frank«. Go-	‘ taSno^" sp^da
stovanje v Zabukovicl, Grižah. Ocvirkom).	spored^
Petek, 13. dec. ob 15.30: Platon: »Po- fAI) - MbO FTljatelj^živMt 21.49 slednji dnevi Sokrata«.. I. srednje- na kltalerenca	Tlskov-
K I N 0 »TRIGLAV«
Ameriški film
»POT V CARIBOO«
Tednik. V glavni vlogi Randolph Scott. Predstave ob 16, 18 in 20. Prodaja vstopnic od 15 dalje. Danes zadnjič.
uri«
Jtaibra o’b 17. url v matematični pre- obračajte na Upravo obrtniškega gle-
dalšča, Ljubljana, Komenskega 12,
KONCERTI
DROBNI OGLASI
n, JJ°ncertna direkcija Slovenije
,^DSt abonente modrega abonmaja,
Ber^S!2stlcl°.k;?s'}0 odpoved koncerta Nedelja, 15. dec. ob 10: Erjch Kšst-
»Dolina nasilja«.
»METROPOL«: amer. barvni film »Petorlca iz ulice Barske«.
vsak dan od 10—12 ln od 18—20. Obisk Dedka Mraza lahko naročite ustno ali pismeno.
MLADINSKO GLEDALIŠČE Ljubljana — Križanke
Nedelja, 15. dec. ob 10: Erič)
*	Michellna v ponedeljek,	ner. ,pincica m Tonček«. Premiera,
ilit nlS7, 3' Umetnik Je v Ljubljani	Pri izvedbi KSstnerjevega dela	« —
le	res!l?	zbolel- Zato »pikica ln Tonček« sodelujejo poleg pada«.
MARIBORSKE VESTI
nlikl«. Sobotni abonma ln Izven.
KINO
»UNION«: ameriški barvni tlim MAJHNO PEC (gašperček) in otroško
J c	;    -------------- m iojil-ck.« »uuciujcju ia/icb
6livtap c®tataa, turneja v Jugo- članov Mladinskega gledališča člani 'to JCn Odpadli Michellnov koncert DramSkega gledališča Mila Kačičeva, koncil06 direkcija nadomestila s vllda Levstikova, Branko Miklavc, wtom drugega koncertanta.	Dušan SkedelJ, Lojze Drenovec, Sta-
'tonoB^??ar w°i?	Uukacs bo ne Cganj^ ln eian Mestnega gledall-
v*®ertiiral z Marjanom Lipovškom žča Laci Cigoj. — V režiji Balhine Oia r ,' 13-. decembra za beH abon- Battellno Baranovlčeve, v Inscenaciji tovLfjtatacs je eden Izmed redkih sve- [ng. arch. Nika Matula, skice kostu— liot r koncertantov na violi ln bo mov pa je zasnovala ing. arch. Mi-^“bljanl imel lona Kumar Matulova. trovečernl koncert na tem lnštru-.
g^ttu. spored obsega dela Bacha, MESTNO LUTKOVNO GLEDALIŠČE
Gaw®'rta, Bartoka, sk^ftana, Paigandlnida koSLPreostale vsto_ ert» v FIlharmoniJL
GLEDALIŠČA
*r W I11- deo-	Linhart:	»Ta
*®®elt dan ali Matiček »e ženi«. J^orima u.	(Sedeži	n	k	v pro-
“•	ob	0’Nellft
uoigega dneva potovanje	v noč«.
daJ“htaa • T.	(Sedeži	»o	še	v pro-
Rahmaninova,	MARIONETE
   in Wlentaw- Levstikov (Šentjakobski) trg It. 8
vstopnice na dan Četrtek. 12. dec. ob 17: F. Milčinski: »Zvezdica Zaspanka«.
Sobota, 14. dec. ob 20.80: F. Bevki: »Lenuh Poležuh«. Za odrasle. Nedelja, 15. dec. ob U: V. Clnybulk-Dcžman; »Igračke na cestah«.
Ob 16: V. Clnybulk-Deiman: »Igračke na cestah«.
posteljico (do 10 let), ugodno prodam. P. M., Savsko naselje, blok VI. (Zel.), stopnišče 2, pritličje — levo.
2ENSKO KOLO, novo., Italijansko, prodam. Aljančič, Trubarjeva c. »i/TT «	4047
Ameriški film »Pesmi zlatega za- 3pREjiYrEMO VAJENCA za avtomehanično stroko. Obrtno podjetje »Avtoservis«, Jesenice.	J	2096
PRODAMO STRUŽNICO znamke »Donau-Werke« . Obrtno podjetje
IZ SALCA
KINO
ROČNE LUTKE Resljeva c. 26 Nedelja, 16. dec. ob 17: A. Papler: »Hudobni graščak«.
Prodaja vstopnic od srede dalje vsak dan (razen nedelje) na upravi
13. dec. ob 15.30: Goodrich- Resljeva c.' 36, tel 32-02O od iO-12 I ^Jčkett: »Dnmmik Ane Frank«, ta pol ure pred začetkom vsake predr
petek popoldanski. (Se-so še v prodaji), fin. 19'3(): 0’Nelll: »Dolgega dneva deždvanB> v noč«. Abonma E. (Se-
stave pri gledališki blagajni.
»PRIMORSKE PRIREDITVE« KOPER
Gostovanje Mestnega gledališča Ljubljana:
»večer v Čitalnici«
Sreda, 11. dec. ob 20: v Piranu. Četrtek, 12. dec. ob 15: v Kopru za delegate okrajne skupščine Svobod ih prosvetnih društev ln Izven;
I ob 20: za red A ta izven.
»Sedem let sko- Petek, 13. dec. ob 16: v Kopru mladinski abonma in Izven; ob 20: V Kopru za red B ta izven.
Folklorna skupina gluhonemih Ljubljana:
MuV*.u lu01 vstopnice kupljene za	»VEČER	FOLKLORE«
biro	t- decembra. Ostale vstop-	Sobota, 14. dec. ob 16 in 20: v	Kopru.
Bain.!80 *e v prodaji pri dnevni bla- Nedelja, 15. dec. ob 20: v Piranu, v Operi.	Nedelja.	15. dec. ob 16: v Izoli.
Bobnu 80 že v prodaji), jr/ta. 14, deC. 0b 19,30: Goodrich-"Ockett:	»Dnevnik Ane Frank«.
:?v®n in za podeželje. (Vstopnice *6 v Prodaji). čS?8’ ls- dec. ob 16: Golla: »Jur-Mladinska predstava. Izven ta fa podeželje.
uT 19'M; Axelrod: »Sedem let sko-™ta«. izven to za podeželje. (Vstop-i, so že v prodaji). *	1
bo v hčdeljo, 15. decembra popoldne Ska 1 ran>1 uprizorjena Goljeva otro-Ven»iBra »Jurček«. Za to predstavo »>..Jalo tudi
DEŽURNA LEKARNA:
Sreda, 11. decembra, lekarna »Prt gradu«. Partizanska c. 1.
Četrtek, 12. decembra, tekalna »Studenci«, Gorkega ul. 16.
SLOV. narodno gledališče
Sreda, 11. dec. ob 19.30: Wolf: »Kotorski mornarji«. Red LMS-1.
Četrtek, 12. dec, ob 19.30: Pucctaž: »Madame Butterfly«. Premiera. Izven ta za premierski abonma. KINO
•UNION«: Amer. barvni clnemascop-aki film »Med nebom im zemljo«. »PARTIZAN«:	Jugosšov. flOm »Zli
denar«.
»UDARNIK: Amer. vtstavialcm fum »Ure obupa«.
IZ PTUJA
GLEDALIŠČE PTUJ Sreda, U. dec. ob 20; premier* prvič v Sloveniji: »Veja v vetru, avtor Kole Sašule.
KINO
Ameriški film »Angel ali demon«. Predstave ob 16, 18 ln 20.
IZ ROGAŠKE SLATINE
KINO
Ameriški film »Kleopa/tra«.
IZ MURSKE SOBOTE
KINO
Ameriški fum »Dekle z dežele«.
»Avtoservis«, Jesenice.
ZDRAVSTVENI DOM KIDRIČEVO
razpisuje naslednji delovni mesti za:
ZDRAVNIKA
sploSne prakse
BABICE
za delo na dlspan-zerju
Plača po uredbi, dopolnilna plača po pravilniku ZD Kidričevo. — Za zdravnika družinsko stanovanje s centralno kurjavo, za babico pa samsko stanovanje zagotovljena
4041
ZAHVALA
Ob prerani nenadomestljivi Izgubi naše predrage
DANICE RAPOTEC
J? 8 tem zahvaljujemo za Iskreno in prisrčno sočustvovanje vsem. *t« »o j© spremili na njeni zadnji potk Iskrena hvala darovalcem vencev in cvetja, vaščanom iz Kozine, družbenim ln političnim ptganlzacljam občine Herpelje, kolektivu podjetja »Iris« Izola, ko-legleam v službi in drugim.
Zahvaljujemo se pevskemu zboru in godbi lz Ocizle-Klanec ter vsem govornikom za prisrčne poslovilne besede ob grobu pokojnice.
Posebna zahvala zdravnikoma dr. Kolencu ta dr. Rapocu za njuno vsestransko pomoč ob hudi zavratni bolezni ter ostalemu OSQ'>Ju Kope rake bolnišnice.
Kozina-Izola, 10. decembra 1967.
Žalujoči: hčerka Sonja in ostalo sorodstvo.
			
ZAVODI RB — NIS
razpisujejo natečaj za
komercialnega direktorja
POGOJI: ekonomska fakulteta s 5-letno prakso ali srednja ekonomska fiola z 10-letno prakso na vodilnem mestu. Plača po tarifnem pravilniku, stanovanje zagotovljeno.
S 30 dinarji kolkovane prošnje z obširnim življenjepisom je treba poslati najkasneje do 31. decembra 1957 na naslov:
KINO »SISKA«
Ameriški barvni film
»DIMNI SIGNAL« ,
V glavni vlogi Dana Andrews in Pl« ner Laurle. Predstave ob 16, 18 ta 20. Predprodaja vstopnic od 14 dalja. Samo še dane«. Jutri ameriški film »Klic divjine«. V glavni vlogi Clark Gable ta Loretta Voung.
  .....................
Komisija za volitve ln Imenovanja pr!
OBČINSKEM LJUDSKEM ODBORU SLOVENJ GRADEC razpisuje
na podlagi 41. člena statuta občine Slovenj Gradec naslednja delovna mesta v upravi občinskega ljudskega odbora:
1. načelnika oddelka za gospodarstvo In komunalne zadeve
2. referenta za gospodarsko-upravne zadeve
v oddelku za gospodarstvo ln komunalne zadeve
3. inšpektorja tržišča - 4. strojepiske
POGOJI:
a) za delovno mesto pod toč 1: ekonomska fakulteta ali srednješolska izobrazba z daljšo prakso v upravni službi;
b) za delovno mesto pod toč 2: pravna fakulteta ali srednja šola z najmanj 5-letno prakso v državni upravi;
§c) za delovno mesto pod toč. 3: srednješolska izobrazba ali priznana srednja šola; č) za delovno mesto pod toč. 4: dvoletna administrativna šola in praksa.
!	Pravilno kolkovane prošnje z življenjepisom, dokazili
b o dosedanji zaposlitvi, šolski in strokovni izobrazbi dostavite | uradu tajnika Občinskega ljudskega odbora Slovenj Gradec _ 1 do 31. decembra 1957.
4090
| m	_
i Illllllillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll!!!!llllllllllllllllllllll!llll!llllllllllllllllllllllllll!ll!llllllllllllllllllllllllllllllll!lllllllllllllllllll!lllllllllllilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll!llll
3861
 mm ....
ZAVODI RR — NIS
»Plastika«
Industrija za predelavo plastičnih mas • Zemun, Kej oslobodjenja 19
Za vedno nas Je zapustila dobra žena,,mama, stara mama in sestra
Ivanka Mefima, roj. Hren
soproga šolskega nadzornika
Pogreb drage pokojnice bo v sredo, dne 11. decembra 1957 ob 15.45 iz hiše žalosti v Zapricah št. 64.
Kamnik, dne 10. decembra 1957.
Žalujoči: mož Saša, sin ing. Bino z družino, hčerki odv. Ivica, in ing. Majda ter ostalo sorodstvo.
bo sklepala pogodbe
za proizvodnjo predmetov za potrebe Industrije v letu 1958 v času od 15. do 20. decembra, za potrebe veletrgovine predmetov široke potrošnje pa v času od 20. do 25. decembra 1957.
Zainteresirana podjetja naj svoje potrebe prijavijo pismeno pred sklepanjem pogodb, k sklepanju pogodb pa naj pošljejo svoje pooblaščene predstavnike.
Obveščamo vse Interesente, da je podjetje zaradi razširjenih kapacitet letos sposobno ugoditi vsem potrebam potrošnikov, tako glede predmetov široke potrošnje^ kakor tudi glede predmetov industrije plastičnih mas.
3851
KOMISIJA ZA RAZPIS NATEČAJA
OBČINSKEGA LJUDSKEGA ODBORA NOVI SAD
razpisuje natečaj za
direktorja
tovarne pločevinaste embalaže in peči za kopalnice »Limprodukt«
Novi Sad, Rumenačka 15
Pogoji: strojna ali ekonomska fakulteta z najmanj 5-letno strokovno prakso; ali srednja strokovna izobrazba z najmanj 10-letno prakso; ali visokokvalificiran delavec ustrezne stroke z najmanj 15-letno prakso.
Praksa po možnosti v kovinskopredelovalni industriji.
Ponudbe z navedbo strokovne izobrazbe, opisom dosedanjega dela, kratkim življenjepisom, in dokumenti o strokovni in šolski izobrazbi v prepisu je treba dostaviti najkasneje do 20. decembra 1957 na naslov: Narodni odbor opšti-ne Novi Sad, komisija za raspislvanje konkursa.
3863
(Jsl Izdaja Id tiska Časopisno založniško podjetje »Ljudska pravica- Ljubljana. Kopitarjeva atlca A telefon 39-181 - Notranjepolitična gospodarska rubrika Nazorjeva 12 II. telefon 20-6IH In 22-621 — Rulturna rubrika Kopitarjeva 6TH. telefon 31-357 - Uprava Trubarjeva ulica 24. telefon 22-401 lo 22-402 - Naročninskl oddelek Petkovškovo nabrežje 25, telefon 22-494 - OJasnl oddelek Kopltar-»eva 4, telefon >1-358 «- Poslovalnica na Titovi cesti 15, telefon 22-322 — Mesečna naročnina 25" dia za tujino 500 din - Tekoči račun 60-KB-6-Z-1393 - Poštni predal 42 — Poštnina plačana V
gotovini ■ Rokopisov ne vračamo,
SREDA, 11. DECEMBRA 1957
Vodikove eksplozije
na soncu
^Miiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiuiiiiiii
Velikanski oblak
je dosegel viSino nekaj tisoč kilometrov
' Zvezdoslovci abastukanske opazovalnice v Gruziji so s posebnimi teleskopi opazili
I Drobne
I Z
Norman Wisdom, trenutno prvi angleški komik, igra v filmu »Moja sreča« kar dvoje vlog, in sicer mladega prižigalca luči in njegovega očeta (spodaj). Zvrsti se kopica značilno angleških humorističnih prizorov od stav na konjskih dirkah do ljubezni, navsezad-nje pa se znajde mladi svetilničar pred svojim osivelim očetom, ki ves čas zasleduje svojega pustolovskega sina
kove eksplozije na soncu. Bile so tako močne, da je oblak tega plina, ki se je sprostil v sončnem vodi- središču, dosegel v petih ali šestih urah višino več sto tisoč kilometrov.
Zdaj je sonce na stopnji maksimalne dejavnosti v svojem enajstletnem ciklusu, na njegovi površini in v »ozračju« se vrstijo hude eksplozije velikanskih gmot najrazličnejših snovi, hkrati pa nastajajo sončne pege. V takih primerih opažajo poseben učinek ultravioletnih žarkov in izbruhov električno nabitih delcev sončne snovi na različne procese na Zemlji. Proučevanje teh pojavov sodi v okvir mednarodnega geofizikalnega leta.
Abastukanska opazovalnica je ena največjih zvezdam v. Sovjetski zvezi. V minulih nekaj letih so znanstveniki v tej zvezdami odkrili novo zvezdo in kakih 10 manjših planetov. Razen tega so izpopolnili novo »fotoelektrično« metodo za proučevanje sprememb v sijaju zvezd. Po novi spektralni metodi so določili razdalje nekaj tisoč zvezd, sestavili pa so tudi kataloge značilnih barv zvezd, kar naj bi pripomoglo k nadaljnjemu proučevanju razširjenosti galaktičnih snovi v medzvezdnem prostoru.
= Pr‘
PETROLEJ IN KINO V $eki pariški filmski dvorani »o pred dnevi pokazali film o Sahari. V dokaz, da bo v tej afriški puščavi zares našli naftna ležišča, je dobil vsak obiskovalec pri blagajni hkrati z vstopnico eničico saharske nafte.
Rajni _ tudi stekle
= BOGASTVO V BLAGAJNI H	Dediči umrlega maharadže Ka-
=3 purtale so odprli jekleno bla-g gajno ki jo je imel pokojni ma-== naradža v enem izmed pariških =5 hotelov. Zraven 70.000 dolarjev in = 100.000 frankov v gotovini so na-= šli kopico draguljev v skupni = vrednosti nad milijardo franco-S skih frankov. Takšne dragulje je = jemal maharadža s seboj na po-jj3 tovanja, da jih je dajal ženam == raznih političnih osebnosti.
TEODOR, NE ADOLF 11	Rimski župan Tupini je Imel
= med nekim obiskom nagovor, v S= katerem je med drugim dejal, da g se v Rimu mudi tudi predsednik §5 zahodnonemlke republike Heuss. =f Navzoči so ostali ob tem imenu S povsem hladni, kakor da bi jih H obrizgala prha, ker je župan ~	;ovoril	z	zvišanim glasom:
In tako z veseljem pozdravljamo nemškega predsednika Adolfa Heussal«
NAJVECJE ČRNSKO MESTO
V minulih treh desetletjih se je v New Yorku potrojilo število črnega prebivalstva, medtem ko sc je število belcev v istem obdobju nekoliko znižalo. New Tork je zdaj že največje črnsko mesto na svetu.
SPET »MODRI ANGEL«
V Berlinu snemajo film »Modri angel«, ki so ga v prvf verziji posneli že pred vojno z Mar-lene Dietrich v glavni vlogi. To pot bosta glavna igralca v filmu, posnetem po Ileinricha Manna noveli »Profesor Unrat«, Marilyn Monroe in Curd Jiirgens.
Okoli 400 severnoameriških arhitektov se je pred kratkim zbralo v Bloomfieldu, kjer so razpravljali o bodočem razvoju ameriških mest in o urbanističnih načrtih za nova naselja. Večinoma so se zavzemali za strnjene gradnje v obliki velikih stanovanjskih blokov z zelenimi nasadi vmes. Eden naših posnetkov kaže moderno oblikovan zeleni nasad na dvorišču novega stanovanjskega bloka, na drugem (manjšem) pa vidite jekleno-plastično imitacijo močvirne rastline, ki naj bi stanovalcem sredi zelenega nasada pričarala občutek osvežujoče vlage in izpopolnila zeleno panoramo.
PRIMEROV URANSKE MRZLICE
O Teden za tednom se odprav-
• lja množica francoskih ama-
• terjev s posebnimi aparati na
• lov sa srečo. Morda jim bo
• uspelo, da bodo kar čez noč
• milijonarji. Francijo j« zajela
• uranska mrzlica.
Kakor je znano, ni tako lahko najti >*zlato žilo«. Prvi srečniki so Jo našli v Franciji pred kakima dvema letoma. Štirje amaterski raziskovalci so odkrili bogata ležišča uranove rude, nato pa se jim je pridružilo še kakih 50 iskalcev sreče v podobi urana. Francija ima bogata ležišča
TRAGEDIJA V VIDMU
V bližini italijanskega Vidma je 56-letna ciganka Mari sa Levak, mati petih otrok, v duševni zmedenosti vrgla v vodo svoji dve hčerkici, ker — tako je povedala kasneje — ni mogla gledati, da bi njena otroka trpela lakoto in zimo.
Marisin mož Bruno, po poklicu kotlar, je sedel tisti večer po delu v gostilni in igral karte. Marisa je medtem v ciganskem vozu, kjer je stanovala družina, praznično oblekla najprej dve-inpolletno Mario-Danielo, nato pa Se petletno Paolo in jima rekla, da bodo šle na sprehod. Deklici sta se razveselili in sta prav radi Sli z materjo.
Ko so prišle na breg globokega kanala, se je iena ustavila, poljubila hčerkici in ju obe zvezala z ruto. Starejša se je ustrašila in je vprašala mater: »Mamica, čemu si me zvezala?«
To so bile med vso tragedijo tdine izgovorjene besede. Marisa je potem vrgla hčerkici v motno vodo. Njuni trupelci, ki sta bili Se vedno zvezani, so kasneje našli poldrugi kilometer niže ob vodi.
Zena je potem šla v krčmo, kjer je sedel njen mož, vstopila in pri vratih zavpila: »Ubila sem tvoji dve hčerki, pokličite poli-cijoI*
Laboratorij na cesti
V Stuttgartu so namestili na kamion laboratorij za proučevanje cest. Aparatura tehta dve toni in se premika po 5 km dolgi poskusni cesti. Geofoni, stetoskopi in razni drugi aparati zbirajo podatke o pojavih v cestni strukturi pri različnih obtežitvah in različni hitrosti. Glede na te podatke izbirajo strokovnjaki najprimernejše gradivo za bodoče ceste.
Mož je zgrabil ženo, jo odpeljal domov in jo zaprl, potem pa so prišli policijski organi. Na zaslišanju je Marisa rekla: »Poslala sem ju v smrt, ker nisem mogla gledati, kako sta trepetali v lakoti in mrazu ...«
uranove rude. Nedavno so začeli izkoriščati rudnik v dolini Dof-dogne. Skoraj vse francosko ozemlje od severa na jug in od vzhoda na zahod vsebuje uran, iz praktičnih razlogov pa za sedaj izkoriščajo le največja, oziroma najbolj dostopna ležišča. Država je že prej vložila v raziskave 20 milijard, tej vsoti pa jih je nedavno dodala še 60 in s temi sredstvi bo Francija razen vlog številnih zasebnih podjetij leta 1960 v proizvodnji urana četrta dežela na svetu, takoj za Kanado, ZDA in Južno Afriko. Zdaj je že presegla proizvodnjo urana v Belgijskem Kongu.
Letos so v treh velikih tovarnah predelali 300.000 ton atomske rude, prihodnje leto je bodo Francozi nakopali milijon, leta 1970 pa že tri milijone ton. S tem bodo — tako pravijo na uradnih mestih — zagotovili dovolj goriva za tri velike električne centrale v ladjah na jedrski pogon in za proizvodnjo uranskih ali plutonij' skih bomb.
Medtem ko posebne skupine
komisariata za atnmskn pnpreiio
Na dveh področjih lahko iščejo amaterji uranovo rudo ki je je v Franciji baje dovolj
Zbirke starih instrumentov
Londonski lastnik ladij BiH' meir je podaril znanstveno* zgodovinskemu muzeju v 0*' fordu pomembno zbirko 280 sta' rih tehničnih insti-umentov. »e0 njimi je 50 starinskih astrobalcM in sicer 18 zahodnega ter vzhodnega izvora, dalje soncO' ure, globusi, kompasi in telesko* pi. Po splošnih ocenah je to naj' lepša zbirka te vrste na svetu
Bojevito mule
V Indiji redijo posebne be'® mule, ki so znane kot zelo boj*” vite živali. Vsako leto prirejaj
M z mulami boje prav kot Span(" g z biki. V New Delhiju sklepaj g ljudje velike stave, v določene1” s letnem dnevu se vrstijo po) H mul, petelinji boji in konjsK H dirke.
Novo o revmatizmu
g Revmatizem, naj pogoste]^ g vzrok za izostanke z dela, J §j treba premagati, so sklenili č'a' H ni britanskega sveta za boj Pr°? g revmatizmu v Londonu. Pre“' H sta.vnik tega sveta Copeman J g dejal, da bo vse lažje primere* = bolezni mogoče premagati že s prihodnjih nekaj letih. Zdaj * g Britanci uvedli 10-letni progi^ H poskusov, v tem času pa boo g močno razširili raziskovalno de1 g na tem področju.
| Mišji rep kot vstopnic«
Kinematografske dvorane j§ Filipinih so zdaj polne gleda1' = cev. Namesto denarja je v fU®' skih blagajnah kopica mišP' repov. Razen za denar lab* namreč gledalec dobi vstopni1; za mišji rep. S tem sklepom j zagotovljen uspeh zatiranju rt*1” ki so postale že prava nadlog8 filipinskem gospodarstvu.
Nov nebotičnik
V New Yorku so dogradili nebotičnik, ki zavzema cel blo* ob Peti Aveniji. V njem je 3 nadstropij, v glavnem za poslovn prostore. Za razliko od drug£ nebotičnikov je ta zelo meban*' ziran. Tako ima na primer ele«5' tronska dvigala, klimatične n®' prave, ki delujejo brez popravi1® leto dni in premične stene, ki dvO' rane spreminjajo v sobe itd. 1
sistematično ln vztrajno preiskujejo domačo deželo in francoske čezmorske pokrajine, lahko že od leta 1954 poskuša na lastno pest srečo sleherni francoski amater. Ce kaj najde, lahko tisto tudi Izkorišča, seveda če ima dovolj kapitala. V pokrajinskih uradih je vpisanih 600 »-resnih-« raziskovalcev, ki so se prijavili tudi pri komisiji za atomsko energijo. Med njimi je precej nedeljskih amaterjev, ki opravljajo sicer druge poklice, so pa tudi taki, ki so opustili dosedanje delo in vse . vrgli na »uransko« karto.
' Pred kratkim so amaterji od-1 krili v Bretagni okoli 100 kra-, jev, kjer se skrivajo znatne koli-| čine uranove rude ki jo bodo že v bližnji prihodnosti začeli izkoriščati. Kubični kilometer navadnega granita vsebuje v Bretagni
10.000 ton urana, torej skoraj toliko, kot znaša zdaj vsa svetovna proizvodnja te prvine. Privatni raziskovalci imajo za sedaj proste roke le v dveh pokrajinah, in sicer v Bretagni in v delu Normandije ter južno od Centralnega pogorja. Preden bo komisija za atomsko energijo razširila dovoljenje na vse francosko ozemlje, hoče videti rezultate v teh dveh pokrajinah. Komisija je pripravila elaborate, ki jih lahko vsakdo vidi in potem na določenem kraju dalje išče.
Naj se zdi vse to še teko preprosto, večina državljanov vendarle ne more preizkušati svoje »uranske sreče«, ker jim primanjkuje kapitala. Spričo malenkostnega upanja so začetni stroški visoki. Geigerjev števec stane vsaj
35.000 frankov, bolje pa se dela z občutljivejšim aparatom, imenovanim sintilomar, toda ta je občutno dražji. Za sedaj imajo francoski amaterski raziskovalci okoli 400 Geigerjevih števcev in blizu sto sintilomarov.
Četrta Chessmanova knjiga
Chessman, ki se doslej kot edini Američan že devet let ^
Za da&Ko va.£jo
NERESNIČNA NOVICA Nekega dne so listi pomotoma objavili, da je Mark Tivain, sloviti ameriški humorist, nenadoma umrl. Na telefonsko vprašanje nekega radovedneža,
ali takole
je to odgo-
resnica, je Twain voril:
»Novica o moji smrti je močno pretirana.«
ZOB ZA ZOB Nemški kancler Bismarck je po delu počival. Stal je pri odprtem oknu svojega kabineta in
Ko pride zimski čas, se začne na vremenskih opazovalnicah v alpskem pogorju samotno življenje. Narava si privošči svojevrstno igro, ki jo ponazarja eden naših posnetkov. Na levi sliki vidite vremensko opazovalnico na švicarskem alpskem vrhu Santis, desna pa kaže isto hišico, ki sta ji dala sneg in mraz fantastično pravljično podobo.
uspešno brani izvršitve smrtne kazni, je napisal v zaporu St.
Quentin že četrti roman. Za razliko od poprejšnjih romanov, ki jih je moral iz zapora pretihotapiti v roke založniku, se je Chessman to pot obrnil na višje sodišče in prosil, .naj mu dovolijo njenega zidarja. poslati rokopis iz zapora. Sodišče! »Cernu si ga pripeljal?* je 37-letnemu obsojencu dovolilo vprašal Bismarck. tiskati novi roman z naslovom I »Ekscelenca, gledal je v vaše »Otroka so Drofilaslli za ubijalca«.1 okno in rekel: Oh. ljudje glejte,
dve uri gledal nekega zidarja, ki je kar naprej sedel. Bismarck je pomislil: »Tak lenuhi Ko bi le vedel, kdo ga plačuje in od česa ta človek živi!«
Cez kakih deset minut je Bismarckov stražar pripeljal uk le-
je
Nesreča se je pripetila letos avgusta. Desetletni Finec Yrjo j dobil v roke sosedovo puško. Nabita je bila in se je sprožila. Kr°?{i je obtičala v dečkovem srcu. V bolnišnici so jo skušali odstrani* pa jim ni uspelo. Dečka so z letalom prepeljali v Stockholm, je prof. Crafoord dvakrat poskusil z operacijo, pa mu Je kr®pT zdrsnila iz klešč. Čeprav je kdaj pa kdaj zašla v žilo odvodni® ’ so jo pri tretjem poskusu le odstranili. Švedi so pripravili n8“, ralno akcijo — zbrali so 30.000 kron — in dečkovemu očetu P®| magali do nove eksistence, ker je bil prodal posestvo, samo da ° imel dovolj sredstev za svojega sina. — Posnetek kaže dečka, govo mater in očeta, ki so prof. Crafoordu v zahvalo podarili *cp
mozaik.
kako dolgo že stoji tisti !en„ tam pri oknu in ne migne s P stom! Ko bi le vedel, kdo ga P čuje, ko pa lenuhari in ves gleda skozi okno.*
»Natakar, skodelica je P°^en?'a — »Zdaj vsaj vidite, kako močn° je naša kava!*