Poštnina plačana v gotovini.
Cena 20.— lir
DEMOKRAC
Leto IV. - Štev. 13
Spediz. in abb. post. I. gr.
Uredništvo: Trst, ulica Machiavelli 22-11. - tel. 62-75 Uprava: Trst, ulica S. Anastasio 1-c - tel. 30-39 •— Goriško uredništvo: Gorica, Riva Piazzutta 18 — CENA: posamezna številka L 20. — Naročnina: mesečno L 85 (za inozemstvo L 150). — Poštni čekovni račun št. 9-18127.
Trst - Gorica 31. marca 1950
izhaja vsak petek
Potrebujemo oprat itelje, ne lil9iditorje!
Čakali smo in dočakali deveto poročilo o upravi anglo-ameriškega področja Svobodnega tržaškega o-zemlja, ki ga je sestavil njegov poveljnik, generalni major T.S. Airey. Poročilo ima priloženih precej zanimivih statističnih predlogov, s katerimi se pa tu iie bomo bavili, ker jih je itak primerno obravnaval že dnevni tisk. Pač pa ne moremo mimo tega poročila, ne da bi ponovno opozorili na zgrešencst političnih pogledov o bodočnosti in odvisnosti našega Svobodnega o-zemlja, ki jih generalni major Ai-rey tako vztrajno zagovarja.
Misel o bodočnosti našega ozemlja je ista, kakor jo je gospod general zagovarjal že v svojem o-smem poročilu, ko je dejal: «... da je varnost in blaginjo Svobodnega tržaškega ozemlja iskati v njegovem povratku k Italiji v skladu s predlogom vlad 'Združenega kraljestva, Združenih držav in Francije z dne 20. marca 1948. Prepričan sem, da bi vsaka druga rešitev ne le izpodrezala korenine večine prebivalstva, marveč bi pripeljala to ozemlje preko gospodarskega zloma v komunistični totalitarizem«.
V	devetem poročilu je misel o-■ stala neizpremenjena, toda izpre-menila se je argumentacija: gospod general namreč pravi: »Prepričan sem, da bo vrnitev obširnega italijanskega prebivalstva tega ozemlja pod suverenost njegove domovine
—	kar bi se bilo moralo že izvršiti —■ koncem koncev bistvena v interesu miru. Prepričan sem nadalje, da kateri koli poizkus za zgraditev separatnega gospodarstva ne bo koristil prebivalcem tega o-zemlja in bo v nasprotju s težnjo zahodne Evrope k tesnejši gospodarski integraciji in politični edinosti«.
Kakor vidimo je torej odpadel argument komunistične nevarnosti. Zgodilo se je namreč, da je po sporu Tito - Kominform komunizem v Trstu izgubil svojo moč, da so se ljudje naveličali„ kričauih, politikantov. Nasprotno pa pridobiva komunistični pokret v Italiji vsak dan na svoji moči in komunistična nevarnost raste v Italiji, ne pa v Trstu.
Podobno ni več govora o gospodarskem zlomu, pač pa je bistro in jasno povedano »da poiskus za zgraditev separatnega gospodarstva ne bo koristil prebivalcem tega o-zemlja«. Toda to je predsodek, po-• dobno kot *je predsodek itudi še mnogo drugih dokazov, ki so dose-daj služili gospodu generalu za podpiranje njegovih mnenj v prilog vrnitve Trsta Italiji. Danes doživljamo namreč, da je v Trstu položaj neprimerno boljši kakor pa v ostali Italiji, katere gospodarstvo sloni na Marshallovem načrtu v prav nič manjši meri kakcn• tržaško.
Se več. Tudi gospod general je »prepričan, da je obnova trgovine s podonavskim zaledjem najbolj živa potreba tržaškega gospodarstva«. Toda »glavna ovira za razvoj tega prometa je v denarnih in valutnih težavah pri plačevanju pristaniških pristojbin«. In kdo je kriv za te valutne težave? Primer prometa z Avstrijo je to jasno pokazal: krivo je dejstvo, da je tržaško gospodarstvo po volji njegovih sedanjih upraviteljev samo privesek italijanskega gospodarstva, ki ima trenutno ves interes, da dokaže življenjsko nesjMsobnost našega Svobodnega ozemlja. Kakor sledi iz načelnega stališča, ki zavrača vsako misel o koristi gospodarske osamosvojitve našega ozemlja, imajo italijanski merodajni činitelji pri tej svoji politiki polno podporo od strani tukajšnje Zavezniške vo jaške uprave.
Zato nam je razumljivo, kar smo čitali ob priliki povratka gospodarske delegacije iz Rima: cementno tovarno v Trstu postavi lahko, samo italijanski cementni konzorcij, za tobačno tovarno v Trstu dela italijanski monopol neprehodne težave, zamenjal jo bo kvečjemu s tovarno vžigalic itd. Cela vrsta je podobnih primerov, kjer so investi-cije tujega kapitala v nalašč ustvarjenem mednarodnem mestu, naletele na nepremostljive težkoče. Tržaško gospodarstvo je pridržano izključnim interesom italijanskega kapitalal
Po vsem tem se zastonj vprašujemo, kakšna naj bi bila tista gospodarsko in politično logični zveza, ki naj sili to na Ponodavje navezano mesto, da se vrne pod Italijo, ki naj onemogoča tujim kapitalom, da bi se v tem mestu svobodno udejstvovali, še manj pa nam je jasno, kako je tolmačiti trditev, da bi še večja gospodarska odcepi tev Trsta od Podonavja in Srednje
neizpolnjene obueze
do slouenske manjšine o Italiji
Jugoslauija je izročila Italiji oster protest
Mi smo iže ob raiznih prilikah pribili, ,da se v Italiji dogaja nekaj čudnega, kar upravičeno zaskrbljuje mednarodno javnost in spravlja v prilično neroden položaj voditelje današnje italijanske politike: italijanski fašizem, ki je toliko gorja prizadejal demokratičnemu svetu za časa druge svetovne vojne in Italijo v pravem pomenu besede uničil, ponovno dviga glavo in terja zase vplivno besedo v italijanskem življenju.
Stvar italijanskih braniteljev demokratičnega Teda je, da ta nevarni inovofašistični pojav v kali zatrejo in mu 'preprečijo razmah. Najvišje italijansko sodišče je že dobilo od De Gasperijeve vlade nalog, naj se izreče o ustavnosti italijanskega novofašističnega pokreta, ki se skriva pod prozornim nazivom »Italijanski socialni pokret«.
Vendar ni novofašistični val za nas Slovence, živeče pod Italijo .ia Goriškem, v Beneški Sloveniji in v Kanalski dolini glavna ibol, ker se novofašizem ne vključuje neposredno v naše manjšinske zadeve, ampaik posredno pomaga pri stopnjevanem zastrupljanju okolja, ki nam ne da živeti.
DOLOČBE MIROVNE POGODBE
Določbe mirovne pogodbe so natančno določile pogoje za življenje narodnostnih manjšin v Italiji. Posebni manjšinski statuti naj bi s predvidenimi pokrajinskimi samoupravnimi statuti vsem narodnostnim manjšinam zavarovale vsestransko uživanje narodnostnih, političnih, prosvetnih ia. gospodarskih pravic.	,
Posebni statut (za nemško manjšino v Italiji je že bil izglasovan po osrednjih zakonodajnih organih in svečano potrjen po mednarodnih pogodbah z avstrijsko vlado. Le glede pravne zaščite slovenske manjšine se ni še ničesar ukrenilo! Poleg tega moramo še ugotoviti, da se .glede položaja slovenske manjšine niti me izvajajo določbe mirovne pogodbe, na katero se zaenkrat edinole morejo tehtno sklicevati Slovenci pod Italijo, dokler ne bodo deležni iste mednarodno dvostransko pogojene zaščite in dokler se ne ibo italijanska vlada odločila, izdati tudi zanje poseben statut, kot ga že imajo aoški Francozi in južnotirolski Nemci.
ČLOVEČANSKE PRAVICE
Ali uživajo Slovenci, ki še živijo pod Italijo, vsaj najosnovnejše človečanske pravice? Organizacija združenih narodov je uzakonila človečanske pravice v današnjem svobodnem svetu, čemur je sledila ratifikacija s strani vseh včlanjenih držav. Ni dvoma, da na ta o-snovni človečanski zakon pristaja tudi vsaka država, ki računa 6 tem, da postane v kratkem članica najvišjega mednarodnega političnega telesa. Prepričani smo, da bi morala med tako razpoložene države spadati tudi Italija. Toda temu ni tako! Slovenci, ki so ostali pod Italijo, ne uživajo niti najosnovnejših človečanskih pravic, niti so deležni najosnovnejših demokratičnih svoboščin, niti so osvobojeni pred strahom za razvoj svojega svobodnega državljanskega izživljanja. POLOŽAJ NA GORIŠKEM
Kakšne pravice s.o dobili goriski Slovenci po Ikonau druge svetovne
vojne? Nobene! Pa pravijo, da u-živamo goriški Slovenci prav iste pravice kot Italijani... Uživali bi Jih, ko hi bili iltalijani! Ker pa smo Slovenci, nam kratijo še ono malo pravic, ki nam jih priznava pp I-taliji sprejeta, podpisana in ratificirana mirovna pogodba. Imamo edinole svoje šole, toda ne povsod; vedeti pa moramo, da teh šol nam niso poklonila italijanska oblastva, ampak da so jih ustanovili zahodni zavezniki po svojem prihodu v naše kraje! Cim so pa po podpisu mirovne pogodbe prešle šole pod italijansko upravo, so se začele pojavljati najrazličnejše ovire in težave. Najprej so nas kruto udarili z odlokom, da otroci mešanih zakonov ne smejo posečati slovenskih šol, nato pa s še bolj nezaslišanim odlokom, da prav tako sinovi optantov ne smejo posečati slovenskih šol! Ta odlok je pravcati kulturni škandal in izdan v zasmeh vsakršni demokratični zasnovi sodobnega življenja.
POLOŽAJ V BENEŠKI SLOVENIJI
Položaj v Beneški Sloveniji, v Reziji in v Kanalski dolini je še slabši nego na Goriškem, ker v teh krajih ne razpolagajo Slovenci niti z lastnimi osnovnimi šolami! Ker spadajo navedeni kraji pod videmsko 'pokrajino, niso bili deležni slovenskih šol, ki so jih zavezniki odprli v goriški pokrajini. V razliko od Goriške, ki je pod Italijo komaj od 1. 1918, so ti kraji pod Italijo že od JL 1866.
Ne smemo nikoli pozabiti, da so pred 1. 1866 beneški Slovenci živeli samostojno življenje v okviru beneške republike, ki jim je priznavala pravico do lastnega sodstva, do lastnega davčnega in carinskega sistema, do lastnega parlamen-
ta in celo do lastne vojske pod edinim pogojem, da so čuvali meje beneške republike pred tujimi vpadi. V Benetkah ohranjeni do-ževi edikti so za beneške Slovence zgodovinski dokaz stoletne narodnopolitične in državnopravne preteklosti, na katero so lahko u-pravičeno (ponosni.
Varali so se beneški Slovenci, ko so 1. 1866 o priliki plebiscita volili za Italijo proti Avstriji, misleč, da je Italija dedič beneške državniške širofeogrudnosti in daiekovidnosti. Italija je beneškim Slovencem takoj ukinila vse pravice, ki so jih prej uživali v zvezi z Benetkami. Italija ni niti izpolnila plebiscitne obljube, da bo odprla slovensko učiteljišče v Sv. Petru Slovenov... Na izpolnitev te obljube čakajo beneški Slovenci skoro sto let!
ZA BREZPRAVNO RAJO
NAS IMAJO!
Pa ko bi tudi tega ne bilo dovolj, smo Slovenci pod Italijo izpostavljeni dejanskemu osebnemu preganjanju, gmotnemu zapostavljanju, uničevanju s trudom pridobljene imovine, razbijanju prosvetnih prireditev, pretepanju in bombnim napadom edinole zaradi svoje narodnostne pripadnosti. Italijanski bajki o slavokomunizmu danes hvala Bagu nihče več ne verjame... Verjetno smo ostali ravno mi demokratični Slovenci edini dosledni borci proti resnični komunistični nevarnosti jned našim narodom!
Razbitje lanskoletne Prešernove proslave v Gorici; metanje bomb o priliki lanskoletnega planinskega plesa v Gorici; bombno razdejanje trgovine Koren v Gorici; pretepanje našega otroka v Steverjanu, ker ni razumel italijanščine; slabo ravnanje s slovenskimi otroki po va-
seh Beneške Slovenije po italijanskih učiteljih, ki jim je slovenska beseda naših malčkov ogrožanje »italijanstva« Beneške Slovenije; srednjeveške globe po deset lir za vsako slovensko izgovorjeno besedo v »italijanskih« šolah po Beneški Sloveniji, itd. so le ločeni deli v verigi slovenskega gorja pod Italijo. Tej žareči verigi so pred kratkim sami Italijani poklonili krvav obesek z umorom politično delujočega beneškega Slovenca Andreja Juša in s požigom sedeža slovenskega političnega predstavništva v Sv. Petru Slovenov.
JUGOSLOVANSKI PROTEST
Zadnji dogodek je končno izzval celo jugoslovansko uradno zanimanje za prilike Slovencev pod Italijo. V plamenih požara v Sv. Petru Slovenov so morale zgoreti slike maršala Tita, deiovodni protokoli Titovih aktivistov in poučna knjižna razglabljanja o marksizmu, ko-minformizmu in titoizmu, da je beograjske politike vendarle nekaj zaskelelo v očeh in jih opozorilo na nas Slovence pod Italijo. Vendarle so spregledali, da jim nasočustvo-vanje s tlačenim slovenstvom precej križa račune pri izvajanju domače »ljudske politike«, ki se pa pri nas izraža v prosluli »fratelanč-ni politiki« slabega spomina.
Jugoslovanski protest je »oster« in na koncu grozi, da bo v primeru pomanjkanja nujnih italijanskih ukrepov v korist slovenske manjšine v Italiji morala sama jugoslovanska vlada poskrbeti za njeno primerno zaščito. Kako? Ali morda s tem, da p:-ivoli v vrnitev Trsta pod Italijo in s tem omogoči preliv novofašističnega žolča iz tesnih go-riških in baneškoslovenskih prilik na rodovitna tla tržaškega »novofašističnega« dogajanja?!
Od srede do srede_
22. MARCA:	Belgijsko	ljudstvo
se pripravlja na odločne akcije za primer povratka kralja Leopolda.
—	Ameriški jjrotestanti so proti imenovanju predstavnika ZDA pri Vatikanu. — Tajnik OZN Trygve Lie predlaga sklenitev dvajsetletnega miru med ZDA in ZSSR. — Francoski zunanji minister Schumann odklanja zahodni nemški predlog po najtesnejši politični in gospodarski združitvi Fancije in Nemčije. — Desničar Venizelos je dobil nalog za sestavo nove grške vlade. — V Rimu so se sestali na posvet severnoameriški poslaniki v Evropi. — Krščanskosocialnemu voditelju Eyskensu ni uspelo sestaviti nove belgijske vlade; to bo sedaj poskušal 82 letni grof De Wyarr.
23. MARCA:	Francoski delavci
CLEMENTISOV PADEC
USODA NAČELNIH KOMUNISTOV
Odstop češkoslovaškega zunanjega ministra Vladimira Clementisa je nov kažipot na neizprosni poti vzhodne Evrope k popolni sužnjo-sti Moskve. Nujno moramo pričakovati, da bo Češkoslovaško zadela ista usoda kot druge podložniške države, kajti Sovjetska zveza nikdar ne spreminja svojega postopka. Bivšega madžarskega zunanjega ministra Laszla Rajka so odstavili med čistko in pozneje ubili po sen-zacionelnem procesu meseca septembra. -Bolgarski ministrski podpredsednik Trajčo Kostov mu je sledil v decembru. Znani komunistični osebnosti ni mogoče odstopiti iz političnega življenja. Vsaka komunistična riba, ki izgubi zau-panje partije, mora biti po komunističnih zakonih likvidirana.
Zelo močni glasovii, da bo dr. Clementis žrtev čistke, so krožili že meseca oktobra, ko je pri Glavni skupščini Združenih narodov zastopal Češkoslovaško. Vrnil se je v Prago z zavestjo, da je ožigosan. Dr. Clementis je bil za komuniste
Evrope, ki bi nastopila kot posledica njegove priključitve k Italiji, bolj koristila »tesnejši gospodarski integraciji in edinosti zahodne Wv-rope« kakor pa njegova samostojnost. Tu so osnovna naspotja.
Nismo sami, ki to /opažamo. Ze nekaj tujih časnikarjev nam je reklo, da prihajajo pri samostojnem preučevanju vprašanj našega mesta do zaključkov, ,ki so diametralno nasprotni onim tolmačenjem, ki jih dobivajo od strani funkcionarjev Zavezniške vojaške uprave.
Sedanji upravitelji našega mesta gledajo na njegova vprašanja s pobarvanimi očali. Vse vidijo v duhu izjave z dne 20. -marca 1948 in se pri tem prav nič ne brigajo, ali greše s svojim delovanjem proti življenjskim interesom našega mesta in njegovih prebivalcev. To ni dalekovidna politika. Namesto da
se dvignejo nad začasne krajevne politične strasti, so jim podlegli!
Žalostno je, da vladajo trenutno nad našim dnevnim življenjem sile, ki so poklicane, da bi naše mesto upravljale, ki so se na to tudi svečano obvezale, ki pa te svoje dolžnosti ne izpolnjujejo v duhu podpisanih določil. Naše ozemlje potrebuje upravitelje, namesto njih pa ima likvidatorje!
Ako je kljub temu »dosežen stvarni napredek, ki vodi k prera-čunskemu ravnovesju, kar je posledica povečanega trgovinskega prometa«, pomeni, da se zdrave sile kljub vsem težkočam uspešno uveljavljajo in prepričani smo, da bo hladna in neizogibna stvarnost nekega dne pometla tudi s to likvidatorsko politiko, ker bo neizogibno dokazala njeno zgrešenost in škodljivost.
zahodnjak, meščanski človek, intelektualec in predvsem človek neodvisnega mišljenja vsaj po komunističnih pojmih. In zaradi tega je poslal titovec, tako imenovani nacionalni komunist in deviacionist prav v času, ko je skušala Sovjetska zveza pretrgati vse vezi med svojimi podložnicami in Zahodom. Ze več mesecev je bilo jasno, da so minili časi kompromisov in polovičnih ukrepov. Moskva in njeni zaupni privrženci si skušajo za vsako ceno priboriti popolno zmago. Vsako sled odklona in titovstva takoj skrbno očistijo.
Zdi se, da hočejo komunisti iz Češkoslovaške napraviti vzor komunističnega procvita in gospodarskega .uspeha. S političnim vzgojnim in duhovnim pritiskom, ki je hujši kot v kateri koli drugi sovjetski podložniški državi, ustvarjajo komunisti tako imenovanega novega komunističnega človeka. Češkoslovaška je najizahodnejša, najbolj industrializirana in najnaprednejša izmed vseh komunističnih držav. Prav zato je za komunizem najbolj neprimerna, toda klj>uib temu se je pokazalo, da jo je sorazmeroma lahko imeti pod nadzorstvom. Čistka komunistične partije, vladnega stroja in podržavljenih industrij je končana In tako je treba pričakovati, da bo češkoslovaški komunistični stroj pričel delovati. Kot povsod pa bo to delovanje spremljala tiudi e-stra oseibna borba za oblast predvsem mlajših tekmecev. Skupina brezsrčnih, fanatičnih in odločnih mož, ki so se izšolali v Moskvi in so popolnoma udani Sitalinu, skuša prekovati vzhodno Evropo po ko-minformističnem vzorcu. Dr. Clementis je nov simbol starega komunističnega reda, ki se sedaj spreminja.
Dr. Clementis je pojmoval komunizem še tako, ‘kakor ga pojmujejo vsi zapeljani proletarci. V njem je videl borbo za svobodo in socialno blagostanje. Za dosego teh smotrov je tudi sodeloval v Beneševih 'on-
donskih vladah v letih druge svetovne vojne. Ni bil namreč tako enostranski, da ne bi videl tudi v Moskvi določenih napak in da ne bi tudi z delnim sodelovanjem z Zapadom skušal priboriti svojemu narodu tisto resnično samostojnost, ki je vedno predstavljala češkoslovaški narodni program. Bil je komunist, toda obenem pošten človek in predvsem državljan svoje države.
Takih ljudi pa Moskva ne rabi. Njej so potrebni samo slepi sužnji, ki točno izpolnjujejo njene naloge. Niso ji všeč samostojni ljudje širšega formata, pri katerih niso podana vsa potrebna jamstva, da bodo vedno nastopali v korist Stalinovega komunizma, pa čeprav tudi proti lastnemu narodu.
Zato se je moral dr. Clementis umakniti, istočasno ko je v teku po vsej Češkoslovaški temeljita čistka vseh njemu podobnih komunistov starega kova. Baje so nekateri izmed njih v zadnjem trenutku pobegnili na ameriško zasedbeno področje v Nemčiji, kjer so ta-jinstveno pristala tri češkoslovaška z begunci prenatrpana potniška letala.
Clementisova usoda je samo ena izmed mnogih in vsaj zaenkrat še niti tako tragična, kakor pa je bila usoda Kositova. Toda tudi ta dogodek in vse, kar se dogaja v današnji Češkoslovaški in v drugih državah iza železno zaveso nam jasno dokazuje, kakšna usoda čaka neizogibno vse tiste, ki so videli ali vidijo v komunizmu pokret za uresničenje človeških načel ter svobode in enakopravnosti narodov. Oto vsej svoji plemenitosti in včasih tudi trenutnemu blišču (celo ministrski predsedniki!) so take o sebe samo začasna orodja, ki jih pravi gospodarji odvržejo takoj, ko jim niso več nujno potrebna.
Tako je doslužil tudi dr. Clementis in mnogi drugi. Prej ali slej jim bodo pa sledili še ostali zanesenjaki kjer koli se nahajajo ali delujejo.
protestirajo proti pošiljanju orožja v Indokino. — V Rimu sta italijanski zunanji minister Sforza in turški zunanji minister Necmedin Sa-dak podpisala pogodbo o prijateljstvu. — Zaradi ukinitve diplomatskih odnosov med ZDA in Bolgarijo, bo Švica skrbela za ameriške koristi v Bolgariji, Poljska pa za bolgarske koristi v ZDA. — Jugoslavija ne izključuje izboljšanja od-nošajev z Grčijo, če se bo v Grčiji »sestavila bolj demokratična vlud.i*.
—	Valonci so se odločili za odcepitev od Belgije za primer povratka kralja Leopolda.
24. MARCA: Tudi belgijski viso-košolci demonstrirajo proti povratku kralja Leopolda. — Angleški znanstveniki se izjavljajo proti a-tomski, zlasti pa proti vodikovi bombi. — Umrl je bivši predsednik angleške laburistične stranke Harold Laski. — Tri letala so iz Češkoslovaške priletela v Nemčijo in prepeljala na svobodo 80 potnikov. — Jugoslavija se pritožuje, da izrablja Sovjetska zveza donavsko komisijo za svojo Jieg moirtsttčrio politiku. - — Gsj glasovi o nameravanem najtesnejšem sodelovanju med Nemčijo in Avstrijo. — Amerika je dovolila izdatno posojilo španskim industrij-c em.
25. MARCA: Tudi grof De Wyart je odklonil mandat za sestavo nove belgijske vlade; knez - regent je zato poveril sestavo nove vlade liberalcu Devezu. — 310 tisoč rudarjev stavka na Japonskem. — V £-giptu so aretirali voditelje komunističnega gibanja. — Položaj grškega vladnega predsednika Venize-losa je precej omajan zaradi negodovanja ljudstva, ker je dobila oblast v državi skupina, ki'je dobila na zadnjih volitvah zelo malo glasov. — Truman svetuje ameriškemu kongresu naj ne skrči vsote za gospodarsko pomoč Evropi.
26. MARCA: V Belgiji bodo verjetno razpustili parlament in razpisali nove volitve za primer neuspeha liberalca Deveza pri poskusu sestave nove vlade. — Baje se je tudi angleška vlada odločila razpustiti parlament in razpisati nove volitve že za mesec junij. — Sovjetska zveza je pripravljena, vrniti Japonski del Kurilskega otočja kot protiuslugo za vzpostavitev tr-vinskih odnošajev med LR Kitajsko in Japonsko; japonski komunistični voditelji so ta sovjetski predlog na uraden način že iznesli pred japonsko javnost.
27. MARCA: Valonci, to je fran-coski del Belgije, so se odločili za federalno ureditev države in proti povratku kralja Leopolda na prestol. — Na dan jugoslovanskih volitev je prišlo do izzivalnega streljanja z romunskega ozemlja v Jugoslavijo. — Cepička je bil razrešen tajništva v odboru Ljudske fronte CSR. — V Dubrovfliku zajeda mednarodna železniška konferenca ob udeležbi odposlanstev 14 evropskih držav. — Holandska j» priznala LR Kitajsko. — V Avstriji bodo verjetno kmalu ukinili meje štirih zasedbenih področij.
28. MARCA: Ob zaključku zasedanja donavske komisije ugotavlja Jugoslavija, da hoče Sovjetska zveza uveljaviti svojo nadoblast na Donavi. — Poslanik ZDA v Kanadi Steinhardt je postal žrtev letalske nesreče. — Belgijski krogi, ki so naklonjeni kralju Leopoldu, o-čitajo regentu Karlu, da je izdal koristi svojega brata. — Češkoslovaška policija je aretirala jugoslovanskega %K>dkonzula na meji z Avstrijo. — V Hagu so zaključili zasedanje zahodnega obrambnega sveta pod vodstvom šefov glavnih stanov držav atlantskega pakta.
Izidi jugoslovanskih volitev
Kakor so vsi poznavalci jugoslovanskih razmer pričakovali so jugoslovanske volitve prinesle Titu veliko zmago: 93,23 odst. volivcev je glasovalo za edino kandidatno lfsto, ki je bila na razpolago. Toda tudi pri tej zmagi je nekaj značilnih in neprijetnih primerov. Tako je n. pr. v Ljubljani vrglo kar 14 odst. volivcev svojo krogljico v črno skrinjico. V primeri s prejšnjimi volitvami je to vsekakor lep napredek.
Toda še bolj zanimiv kot pa sam rezultat bi bil odgovor na vprašanje: zaikaj so pa sploh volivne komisije dopustile, da so prišli nekateri talko neugodni izidi do izraza? Odgovor je kaj enostaven: mnogi iahkoveraeži na Zahodu so pričakovali, da bo Tito po reformi votivnega zakona ustvaril vsaj nekakšno uradno opozicijo, s katero bi formalno dokazal svojo demokratičnost. Ker pa tega ni napravil, zato je poiskal ta izhod, s katerim skuša dokazati, da je bilo vsaj glasovanje svobodno in štetje glasov pravilno. Radovedni smo, koliko je bilo v resnici oddanih glasov v črno skrinjico, ako so celo po neizogibnih velikih popravkih ostali tako visoki odstotki! Morda se bodo zopet našli razni mednarodni časnikarji, ki bodo tej vabi nasedli in skušali prepričati svet o Titovi demokratičnosti. Navajeni smo itak
ze vsega!
V informacijo podajamo svojim čitateijem naslednji pregled votivnih izidov kakor jih posnemamo iz današnjih časopisov:
Skupaj je volilo po vsej državi za kandidate v Ljudsko skupščino 9,059.113 volivcev. Za kandidate Ljudske fronte je volilo 93,23 odst., za opozicijo pa 6,77 odst. Za kandidate v Dom narodov je volilo 9,059.683 volivcev; za Ljudsko fronto je volilo 93,42 odst. volivcev, za opozicijo pa 6,58 odst. volivcev.
V reškem voiivnem okraju se je 96 odst. volivcev izreklo za Ljudsko fronto, v Pulju je volilo 99,4 odst. vpisanih volivcev, 98,05 odst. je volilo za kandidate Ljudske fronte.
V osmih okrajih Slovenije je povprečno volilo 98 odst. volivcev, od katerih 93,17 odst. za Ljudsko fronto.
V 17 volivnih okrajih LR Makedonije je volilo 99,51 odst. volivcev, od katerih 96,03 odst. za Ljudsko fronto.
V 10 volivnih okrožjih Bosne in Hercegovine se je udeležilo volitev 99,0 odst. volivcev, od katerih je 98 odst. volilo za kandidate Ljudske fronte.
*	* *
Svoje mnenje o teh volitvah in njihovih rezultatih smo pa že povedali v prejšnjih številkah.
Osrednja mlekarna in tržaški mestni svet
Na seji tržaškega občinskega sveta od 28. t. m. je naš svetovalec dr. Josip Agneletto postavil konkretno vprašanje na župana, da izvemo, kakšno stališče zavzema mestni odbor glede tako važnega vprašanja, kot je ravno osrednja mlekarna, ki ne zadeva samo tržaškega prebivalstva, ampak tudi obstoj naših kmetov - posestnikov in živinorejcev na Svob. tržaškem o-zemlju. V podkrepitev svoje interpelacije je dr. Agneletto izvajal, da se širijo glasovi o skorajšnji u-stanovitvi osrednje mlekarne v Trstu in da bo Zavezniška vojaška uprava prispevala v . to svrho kar 120 milijonov lir. Dr. Agneletto je naglasil, da ni v sedanjem trenutku osrednja mlekarna potrebna tržaškemu mestu niti iz zdravstvenih niti gospodarskih razlogov. Tržaško mesto preboleva gospodarsko krizo in težko stanovanjsko krizo in ravno v tem čiasiu trositi stotine milijonov za osrednjo mlekarno, bi to bila prava potrata ERP-ove pomoči.
Z osrednjo mlekarno bi se tudi vrinil med proizvajalca in potrošnika nov posrednik, ki bi samo zvišal stroške in ceno mleku na škodo potrošnikov.
Ali osrednja mlekarna bi odvzela našim kmetom v tej občini in na Svobodnem tržaškem ozemlju tudi možnost prodajati mleko naravnost prebivalstvu in bi jih prisilila d-dajati mleko v mlekarno za nižjo ceno, kot jo sedaj dobivajo. S tem bi se močno ogrožal celo obstoj naših posestnikov, ki so vsi mali kmetovalci. Oni so primorani brez izjeme kupovati za živino velik del sena in detelje. Ce morejo furlan-
ski kmetje oddajati mleko mlekarnam za nižjo ceno, ne ogrožajo s tem svoje živinoreje in svojega >b-stoja, ker pridelajo vso potrebno krmo doma.
Zato je treba pri reševanju vprašanja osrednje mlekarne upoštevati, da gre tudi za socialno vprašanje naših kmetovalcev, kajti oddaja mleka osrednji mlekarni bi pomenila znižanje dohodkov približno za 20 lir pri litru. In te izgube ne bi naši kmečki posestniki mogli prenesti, ne -da bi bil stvarno ogrožen celo njihov gospodarski obstoj.
Zupan dr. Bartoli je odgovoril, da se bo bavil občinski svet'v eni prihodnjih sej z vprašanjem osrednje mlekarne in da bo odvisno stališče tržaške občine do osrednje mlekarne od sklepov občinske seje, pri kateri se bodo upoštevali vsi razlogi, ki govore za im proti, tudi oni, ki jih je danes iznesel dr. Agneletto.
Občinski svet je nadalje izvolil 15 članov v komisijo za občinske davke. Pri glasovanju so dobili od mestnega odbora predlagani člani po 23 glasov, dočim so bili ostali glasovi oddani raznim kandidatom, ki niso bili izvoljeni. Ker so manjšinske skupine v mestnem svetu oddale po 15 glasov poedinim kandidatom, namesto da bi bile glasovale za 15 kandidatov, je občinski svetnik dr. Stocca vztrajal, da bi bili morali biti izvoljeni oni kandidati manjšine, ki so dobili skupaj več glasov kot večinski kandidati. Zahteval je, naj nadzorna oblast odloči, ali je bilo štetje glasov pravilno, kar je župan obljubil.
PO ITALIJI
t dr. Peter Udovič
Umrl je mož
Dr. Petra Udoviča ni več! Nepričakovano je udarila ta vest med široke vrste njegovih znancev. V nedeljo dopoldne, dne 26. t. m. ga je neizprosna smrt v najlepši moški dobi, po hudi kratkotrajni bolezni, iztrgala iz iobjema domače družine. Pogreb, ki je bil v ponedeljek popoldne, (je dokazal izredno priljubljenost in ugled, ki ga je pokojni užival. Od vseh strani so prihiteli prijatelji, da mu izrečejo svoj poslednji pozdrav. V duhu pa so bili nedvomno prisotni tudi vsi oni, ki jih je dr. Udovič poznal širom naše lepe Primorske.
Smrt dr. Petra Udoviča ni prizadela samo njegovo družino. Z njegovo prerano smrtjo je izgubil tudi naš tukajšnji slovenski narodno zavedni živelj enega svojih najboljših mož. Slovensko gospodarstvo pa je izgubilo podjetnika redke marljivosti in ši-rokopoteznosti.
Dr. Peter	Udovič se je rodil
dne 3.V.1901	pri Sv. Ivanu v Trstu kot sin	skromnega vrtnarja.
Zaradi očetove prerane smrti je z njemu	lastno	vztrajnostjo,	preživljajoč se s poučevanjem
drugih	dijakov,	z	lastnimi	silami dokončal	svoje srednješolske
študije, ki	jih	je	pričel	v	Trstu,	nadaljeval po	prvi svetovni ivojni
v Celju in 'dokončal 'v Idriji. Po maturi se je vpisal na tržaško visoko trgovsko šolo, na kateri je tudi doktoriral V trgovskih in gospodarskih vedah. Kot odličen dijak je pred doktoratom dobil češkoslovaško štipendijo in je imel kot tak priliko dodobra spoznati življenje v Zlati Pragi, ki ga je še bolj utrdila njegovem trdnem slovanskem prepričanju. Saj \se je že kot srednješolec n-dejstvoval \v vseh narodnih 'dijaških društvih. Kot akademik pa je bil eden najbolj 1vidnih članov akademskega društva Balkan, kateremu je celo predsedoval.
Po končanih študijah je 'tnekaj časa poučeval na privatni trgovski šoli,	nakar	je 1takoj	stopil v praktično trgovsko življenje,
najprej kot	družabnik, od	leta	1927 pa kot samostojen podjetnik.
Z marljivostjo in Jastnim trudom si je iz nič ustvaril podjetje, ki je postalo vodilno v svoji 'stroki v Trstu. Dr. Udovič Peter pa je z njim ;postal eden izmed najvidnejših tukajšnjih slovenskih gospodarstvenikov.
Vztrajen v delu, je neutrudljivo vztrajal in deloval tudi v smislu :svojih narodnih nazorov. Pogosta potovanja, posebno po Krasu, Istri in Benečiji, so mu neprestano odkrivala bolečine našega naroda. Njegovo dobro srce in idealen enačaj mu nista dopuščala, da ise tsvoji dolžnosti ne bi odzval, kjer koli in kadar koli je to bilo potrebno. Kot tak je imel neprestane sitnosti s fašističnimi oblastmi. Ob priliki dogodkov v Istri (Gortanov proces) je bil tudi delj časa zaprt. Živel je pod stalnim policijskim nadzorstvom. Toda vse to ga je na 'njegovi poti kvečjemu bodrilo in krepilo.
Kot zaveden narodnjak je Itudi v teku druge svetovne vojne podpiral narodni odpor. Toda pokojni Peter Udovič ne bi bil zvest sebi, ako ne bi tudi tu izvajal Vse nujne zaključke, ne oziraje se na nevarnosti, ki so bile s tem združene. Cim je fpoznal, kako grdo je tbila osvobodilna borba izrabljena, ko je spoznal, kam vodijo sedanji oblastniki slovenski narod, je s prstom in dejanjem pogumno pokazal ina to, kar pe smatral, da je napačno. Ni skrivil .svoje hrbtenice in ni skrival svojega prepričanja kakor mnogi drugi! Bil /je eden izmed tistih štirih, ki so marca meseca leta 1947 prvi v Trstu sprožili fnisel in podvzeli korake za ustanovitev Slovenske demokratske zveze.
Tu se je začelo zadnje in najsvetlejše poglavje njegovega javnega udejstvovanja, ki ga je smrt neusmiljeno prekinila. Neustrašen je sprejel tudi vsa bremena, iki so bila zvezana e inavedeno odločitvijo: bil je član pripravljalnega in kasneje, vse do smrti, izvršnega lodbora Slovenske demokratske zveze v Trstu, soustanovitelj in član konzorcija »Demokracije«, soustanovitelj in predsednik tiskarne »Adria« itd. Izguba, ki jo je e njegovo prerano smrtjo utrpelo napredno slovensko demokratsko gibanje na Tržaškem, je težka in v gotovem pogledu nenadomestljiva.
To je življenjska slika moža, ki nas je zapustil. Zato ga ne bo pogrešala samo njegova družina, pogrešal ga bo njegov narod. Zavest, da je njegovo ime vtisnjeno ne samo v srca njegovih svojcev, temveč tudi v srca premnogih Slovencev, ki so ga poznali in cenili, in da bo ostalo neizbrisno zapisano v zgodovini javnega življenja tržaških Slovencev, naj bo v tem trenutku bolečine žalujoči soprogi in sinovoma vsaj v delno tolažbo.
Z dr. Petrom Udovičem je odšel mož, ki je poznal in .izpolnjeval svojo dolžnost! Strnjeni v borbi za ideale, ki so bili tudi njegovi, kličemo: Slava njegovemu spominu!
Trpljenje Poljske
Nekatere prefekturne uprave so se y preteklem tednu morale poslu-iiti najnovejšega vladnega varnostnega ukrepa in prepovedale za mesec dni vsakršne javne politične nastope. To pa zaradi tega, ker je o priliki obžalovanja vrednih dogodkov v srednji in južni Italiji prišlo do izgredov, ki so zahtevali nekaj smrtnih žrtev med stavkajočimi in demonstrirajočimi delavci ter tudi med ostalim ne naravnost prizadetim prebivalstvom; več ranjenih in celo težko ranjenih je bilo tudi med policijskimi silami, ki so pri izvrševanju svoje službe naleteli na oborožen odpor delavstva. Glavna “delavska zveza je v znak protesta zaradi smrtnih žrtev proglasila dvanajsturno protestno stavko, ki pa ni uspela, prav za prav je le delno uspela, ker se je državno uradništvo ni udeležilo.
Ali bodo državni uradniki stavkali?
Za ta teden je bila določena stavka vsega državnega uradništva, ki ■*e bori za izboljšanje svojega ne preveč zavidljivega položaja. Toda v zadnjem trenutku so se pristojni predstavniki kategorije premislili; zlasti odločno so se izrekli proti stavki učitelji in profesorji.
V	Trstu so se italijanski učitelji In profesorji tudi pripravljali na »tavko, toda ne v znak solidarnosti
s svojimi trpečimi kolegi v Italiji, ampak iz posebnih političnih računov... Zavezniška vojaška uprava pa je vse take več slične račune prekrižala, ker je s posebno odredbo prepovedala vsakršno stavko u-čiteljev in profesorjev na šolah Svobodnega tržaškega ozemlja pod angloameriško upravo.
Razčiščevanje med socialisti
Kot smo že poročali, je socialistična internacionala COMISCO priporočila svojemu kongresu, ki bo v kratkem na Danskem, naj sprejme kot člana socialistično Ro-mitovo skupino PSU, kar je neprijetno zadelo Saragata in njegovo socialistično skupino PSLI. Sa-ragat se je pa takoj znašel in izjavil, da bo deloval na sporazumu in zedinjenju vseh demokratičnih socialistov; povabil je tudi člana socialistične internacionale, naj posreduje v sporu pred odločitvijo kongresa internacionale. COMISCO je na posredovanje pristal; s tem pa še ni rečeno, da se bodo italijanski socialisti združili v enotno socialdemokratsko stranko.
Širite „DEM0RRBCI30“
List poljskih emigrantov »Dzien-nik Polski«, ki iizhaja v Londonu prinaša članek, v katerem bivši jetnik pripoveduje o poljskem taborišču za prisilno delo v Milecinu.
V	taborišču v Milecinu se nahaja nad 1000 Poljakov, večinoma so to bivši člani poljske vojske na zahodu, ki so se vrnili na Poljsko po vojni. Barake v taborišču so polne podgan. Kurijo samo eno uro na dan, ker dobivajo samo 7 in pol kg premoga za 30 oseb. Za vsako kršitev lahko pošljejo jetnika v »bunker«, to je v betonsko celico, kjer jetniki stojijo v vodi brez o-zira na temperaturo.
Hrana in obleka, dnevni red in slabo postopanje z jetmiki so podobni tistim v nacističnih koncentracijskih taboriščih. Edina razlika je, da v tem taborišču nimajo krematorija. Tiste, ki umirajo od jetike ali legarja, pokopajo na peščenih gričkih blizu Brzezna.
Posebne nadzorovalne komisije obiskujejo taborišče od časa do časa in jetniki lahko zaprosijo, da jih predčasno odpustijo. Po enem takem obisku nadzorovalne . komisije so pazniki izvršili preiskavo in so poslali v bunker vsakega, pri kateremu so našli več kot eno odejo (v februarju) in vsakega, ki je kopičil kruh. Noben jetnik ne more prejemati paketov z živili.
Vedno gradijo nove barake in v taborišča prihaja vedno več jetni-
kov. Področje taborišča straži policija, ki strelja brez opomina na vsako osebo, ki se približuje brez dovoljenja taborišču.
Politika ZDI) v Aziji
Pomočnik zunanjega ministra Združenih držav Dean Rusk je govoril v neki mestni organizaciji o politiki Združenih držav v Aziji.
Poudaril je, da Združene države vedno zastopajo stališče, da ima vsak narod pravico odločati sam o svoji us,odi in da zato želijo, da sc narodi v Aziji vzgojijo za svobodo.
Temelj zunanje politike Združenih držav — je izjavil Rusk — je, da upošteva narode v Aziji kot narode. Mi vidimo — je rekel — sorodnost med ameriškim narodom in narodi Azije. Naš narod išče zveze z Azijo, ne pa nadzorstva nad A-zijo.
Z druge strani komunisti skušajo v svojih prizadevanjih v Aziji izkoristiti nacionalizem kot najhitrejše in najcenejše sredstvo, da potegnejo narode Azije na svojo stran. Skušajo tudi izrabiti za komunizem velika gibanja za socialne reforme.
Z dvigom življenjske ravni azijskih narodov in z istočasnim praktičnim dokazovanjem polnega spoštovanja njihove svobode in samostojnosti bodo Združene države lahko uspešno ustavile komunistični pohod.
D e s t i s t
Slov. prosv. matica
Občni zbor
Dne 28. t. m. je bil redni letni oibčni zlbor Slovenske prosvetne matice v Trstu. Iz poročil, ki jih je podal odbor, izhaja, da je SPM razvila obsežno delovanje, ki je bilo, kakor se je naša javnost mogla sama prepričati, mnogostranisko in u-spešno.
Predavanja in filmski večeri, ki so se prirejali v Trstu in na podeželju; ustvaritev velikega salonskega orkestra, ki je pod vodstvom L. Slamiča v tako kratkem času pokazal svoje znanje in uspešno ori-redil vrsto koncertov v Trstu, Bo-ljuncu in Nabrežini ter na tržaškem radiu; glasbena šola pod vodstvom mojstra Karla Sancina in gospe Mirce iSancinove, ki priredi že prihodnji teden svojo prvo produkcijo; nadalje koncert dua Karla in Mirce Sancin so poleg drugih, ki jih tukaj ne bomo posebe naštevali, važne pozitivne postavke in pridobitve na polju naših kulturnin prizadevanj.
Seveda bi SPM v Trstu mogla razviti še večje delovanje, da je niso zavirale težave gmotne prirode. Vsako stvariteljsko udejstvovanje je zvezano z denarnimi sredstvi in pomanjkanje teh zavira odn. onemogoča ustvaritev marsikatere lepe pa tudi nujno potrebne in koristne zamisli. Velika ovira intenzivnejšega delovanja je pa pomanjkanje primernih prostorov za našo glasbeno šolo in pa pomanjkanje primerne velike in opremljene dvorane za naše kulturne in družabne prireditve. Je na naši javnosti in na narodno zavednih poedincih, da nam pomorejo iz teh težav in tako omogočijo plodnejše in uspešnejše delovanje naše prosvetne ustanove!
Po podanih poročilih se je razvila obširna deibata, v kateri so člani razvijali svoje misli in dali pobud za nadaljnje vztrajno delovanje.
Občni zbor je soglasno odobril delovanje odbora in mu podal raz-rešnico. Ob volitvah je bil pa v svoji funkciji z malimi spremembami izvoljen stari odbor na čelu s predsednikom dr. J. Ježem.
Radijski prenos koncerta salonskega orkestra SPM
Ljubiteljem lepe glasbe javljamo, da nastopi v nedeljo 2. aprila po koncu glasbe po želji pred mikrofoni slovenske radijske postaje v Trstu salonski orkester SPM pod vodstvom Ljuibivoja Slamiča.
a
Veter slovenskih kulturnih filmov v Nabrežini
SPM priredi v ponedeljek dne 3. aprila ob osmi uri zvečer večer zanimivih prosvetnih filmov v Nabrežini, in sicer v kinomatografski dvorani. Vstop je prost.
Spored: 1) Zvočni tednik (v angleščini),
2) »Leteča kuga - malarija« (v angleščini),
3) Pridelovanje jekla (v slovenščini),
4) Zgodovina leteče trdnjave med drugo svetovno vojno (barvni film v slovenščini).
Produkcija gojencev Glasbene Sole SPM
V	torek, dne 4. aprila ob 20. uri bo v prostorih SPM prva produkcija gojencev Glasbene šole.
Nastopilo bo 20 gojencev k a klavir, violino, čelo, trobento in harmoniko. Vabimo starše in sorodnike gojencev k udeležbi, kakor tudi prijatelje mladine. Vstop je prost.
II. produkcija bo takoj po Veliki noči, kjer bo nastopilo še na-daljnih 20 gojencev in gojenk iz že omenjenih predmetov. Dan II. produkcije bomo pravočasno objavili.
Prosvetni večer v Velikem Repnu
SPM priredi v sredo 5. aprila ob sedmi uri in pol zvečer prosvetni večer v Velikem Repnu, in sicer
v	dvorani gostilne Križman (št. 76). Po zanimivem sporedu izbranih prosvetnih filmov bo predsednik SPM J. Jež govoril o slovenskem šolstvu.
Uspele predavanje v Nabrežini
Dne 16. t. m. je priredil odbor krajevne organizacije SDZ predavanje v Nabrežini v dvorani kina. Predavatelj prof. K. Sancin je v svojem poljudnem izvajanju razpravljal »O pomenu glasbene vzgoje za mladino«, poudarjajoč pomembnost take vzgoje za oblikovanje srčne kulture doraščajočega človeka zlasti v današnjih materialističnih časih in dobi rekorder-stva, kjer stopa ravno poglavje splošne vzgoje precej močno v o-zadje na škodo splošnega kulturnega napredka.
Številni poslušalci so z vidnim
ržaškega
zanimanjem sledili predavanju Ib predavatelja na koncu nagradili i navdušenim priznanjem.
Maša zadušnica za pok. dr. Petra Udoviča
,bo v ponedeljek, dne 3. aprila 1998 v cerkvi v Skednju ob 7.30. Vabimo vse člane in prijatelje SDZ, da §e zadušnice udeležijo.
Slov. dobrodelno druitvo v letu 1949
Prejšnjo nedeljo je imelo Slovensko dobrodelno društvo v Trstu svoj občni abor. Poročalo je o svojem lanskem delu. Ker se je društvo s svojimi dobrodelnimi napori že uveljavilo med našim narodom na Tržaškem — in je njeno delovanje odsev našega socialnega čustvovanja, smo iz tajniškega in blagajniškega poročila pobrali nekatere važnejše točke.
Iz obeh poročil je razvidno, da se je delovanje te naše dobrodelne u-stanove lani znatno povečalo in o-krepilo. Društvo je odvisno izkljuš-no od prispevkov v denarju in blagu, ki jih nabere ali prejme od darežljivih rojakov. Zato je uspeh toliko bolj zadovoljiv in upoštevan. Z nabranimi darili je pomagalo najpotrebnejšim slovenskim družinam, posebno pa osnovno-šolski mladini in študentom. Dajalo je podpore v denarju in delilo obleko, perilo, čevlje, šolske zvezke in druge potrebščine ter Miklavževa darila. Poleg tega je skupno s Slovenskim karitativnim društvom priredilo gorske počitniške kolonije ▼ Zabnicah, iz katerih so, se otroci vrnili, spočiti ter okroglih in od gorskega zraka in sonca ogorelih lic.
Premalo zanimanja pa je še vedno med našim učiteljstvom za to človekoljubno narodno delo, ki prinaša veselja in zdravja naši mladini. 'Le redki so tisti, ki se zavedajo svojih [poklicnih dolžnosti. Malo je takih, ki bi svoj prosti čas posvetili tudi izvenšolskemu delovanju, ki je tako nujno potrebno za Skladni napredek naše šole. Skrajni čas je, ida se otresejo otopelosti in •brezibriižinosti. Učiteljski poklic zahteva od njih več kot golo uradno dolžnost. »Zavihajte rokave in pridno ‘na delo!«
Posebno pohvalno se je dbdai zbor izrabil o nesebičnem delu prav vseh odbornic in sodelavcev društva.
Blagajniško poročilo podrobno našteva vse poslovanje društva im ugotavlja, da se je skupni promet v letu 1949 dvignil na en milijo* 212 tisoč lir. Najvarnejše postavke med prejemki tvorijo darila vsek vrst in prejeta članarina, ki znašajo islkupno 473 tisoč lir. 31. decembra je imelo društvo 198 članov. Med izdatki so najvažnejše postanke za izdane podpore in darila z« Miklavža v skupnem znesku nad 410 tisoč lir. V primerjavi s prejšnjim računskim letom 1948 se je Skupni denarni promet povečal za nad 370 tisoč liir, prejeta darila vseh vrst in članarina za 91 tiaoi lir, izdane podpore in darila pa za 163 tisoč lir. Tudi gotovina v blagajni se je povečala za nekaj nad 57 tisoč lir.
Poleg tega je društvo sodelovalo v »Odboru za šolske kolonije«, kjer iso požrtvovalne odbornice obeh dobrodelnih društev nabrale s prireditvami in nabiralnimi polami nadaljnjih 244 tisoč lir ter 25 tiso« lir v blagu.
V	začetiku šolskega leta in na Miklavža je društvo razdelilo 4.845 zvezkov najpotrebnejšim učencem viseh slovenskih osnovnih šol področja, za skupni znesek nad 89 tisoč lir. Miklavževih daril pa je društvo pripravilo 1.232, od katerih jih je bilo 538 večjih in 694 manjših. Darila je razdelilo po šolah, približno 200 pa na Miklavževi prireditvi za otroke mestnih šol, ki je bila 4. decembra popoldne na sedežu društva.
Društvo je prejelo tudi veliko število daril v blagu, posebno oblačil in obutve. Vpisalo je 267 kosov blaga med prejemke in 179 kosov med darila. Izmed zadinjih je največje skupno darilo znašalo 35 kosov, ki so ga prejeli dijaki in dijakinje iz Slovenske Benečije.
Lani je društvo začelo tudi t, nabiranjem knjig za potujoče knjižnice. Doslej je zbralo nad 150 knjig in poslalo prvo potujočo knjižnico v Škofije.
Po prečitanju obeh poročil,' *o prisotni soglasno 'odobrili obračun lanskega leta in obe poročili. Potem so bile volitve novega odbora in nadzorstva in je ostalo, razen predsednika, vse pri starem. V no-
vi	odibor so izvolili več namestnic, da se tako razširi sodelovanje in poveča zanimanje za drušvteno poslovanje.
Med slučajnostmi so posvetili največjo pažnjo šolskim počitniškim kolonijam in pripravam 2a njihovo čim popolnejšo izvedbo.
Med zborovanjem je prišla vest o smrti člana in podpornika društva, dr. Petra Udoviča, katerega so se spomnili s kratkim govorom. Potem so v imenu občnega zbora sporočili sožalje družini.
Hkcijski odbor za obrambo Svobodnega tržaškega ozemlja
Podeželske občine in vprašanje Svobodnega tržaškega ozemlja
Spričo dejstva, da je večina italijanskih strank v tržaškem mestnem svetu izglasovala resolucijo, s katero se poziva Varnostni svet, da pospeši vrnitev Svobodnega tržaškega, ozemlja Italiji, je smatral Akcijski odbor za obrambo STO-ja aa nujno potrebno, da opozori podeželske občinske svetovalce cone A Svobodnega tržaškega ozemlja, da tudi oni zavzamejo svoje stališče v tržaškem vprašanju. V to svrho je sestavil osnutek resolucije, ki se glasi:
Občinski svet občine  smatra,
da samo ohranitev ,Svobodnega tržaškega ozemlja nudi jamstva za ohranitev miru na tej občutljivi točki sveta . in za skladno sožitje med tu živečimi avtohtonimi narodi; zaradi tega zahteva popolno spoštovanje vseh določb mirovne pogodbe z Italijo z dne 10. februarja 1947, ratificirane dne 15. septembra 1947, s katero je bilo ustanovljeno Svobodno tržaško ozemlje, in prosi Varnostni svet, da v smislu in v duhu čl. 2. Stalnega statuta za Svobodno tržaško ozemlje, ki nalaga Varnostnemu svetu skrb za čuvanje integritete in neodvisnosti Svobodnega ozemlja, podvzame učinkovite mere za obrambo Svobodnega tržaškega ozemlja proti vsem vo-skusom, da se njegov obstoj ogroža,
naproša
Varnostni svet, da pospeši imenovanje guvernerja in s tem združitev obeh con, odhod vojaških edi-nic, da v smislu in v duhu čl. 2 Instrumenta za začasno upravo (priloga VII. mirovne pogodbe) pozove obe zaupni vojaški upravi Svobodnega tržaškega ozemlja, da do imenovanja guvernerja uveljavijo določbe Stalnega statuta, ki so v sedanji stopnji razvoja uporabljive in nttjno potrebne za oživotvoritev Svobodnega tržaškega ozemlja in za zagotovitev državljanskih pravic njegovega prebivalstva, in sicer:
1) popolno uveljavljenje človečanskih pravic in osnovnih svoboščin v smislu čl. 4,
2) popolno uveljavljenje državljanskih in političnih pravic v smislu čl. 5,
3) uvedbo lastnega državljanstva za prebivalstvo Svobodnega tržaškega ozemlja v smislu čl. 6,
4) uvedbo italijanskega in slovenskega jezika kot uradnih jezikov Svobodnega tržaškega ozemlja v smislu čl. 7.
Akcijski odibor za obrambo STO-ja je .sestavil ta osnutek resolucije z namenom, da s tem pripravi pot za nujno potreben enoten nastop vseh slovenskih ljudskih predstavnikov v tem resnem in brez #voma za nas življenjsko važnem vprašanju in da omogoči po možnosti soglasen sklep v občinskih s Tet ih.
Zaradi tega je Akcijski odbor vnesel v načrt resolucije, v skladu z določbami mirovne pogodbe z Italijo, bistvene točke programa o tržaškem vprašanju, skupne vsem političnim skupinam, ki so dejansko za brezpogojno ohranitev STO-
Občinski svet v Repentabru je »prejel naš osnutek • resolucije v •»»eh bistvenih točkah in je dosegel enoglasnost vseh v občinskem arvčtiu zastopanih političnih skupin.
V	Zgoniku, kjer ima SIAU absolutno večino, ni prišlo do soglasnega nastopa, ker niso zastopniki
drugih strank sprejeli resolucije SIAU.
K tej resoluciji bi imeli sledečo pripombo:
Ni vsaka priložnost primerna za ozko strankarsko propagandno izkoriščanje, posebno če gre za vprašanja, ki so življenjsko važna za vse tržaško slovensko ljudstvo. Sprejeta resolucija SIAU vseibuje mnogo točk, ki z bistvom vprašanja nimajo nič skupnega. V tem vprašanju je šlo namreč za izraz, da je vse slovensko ljudstvo brezpogojno za ohranitev STO-ja in da noče več pod nobenim pogojem pod Italijo. To je bistveno, ne pa to, da svojemu političnemu nasprotniku daš še kako klofuto.
Tržaško slovensko ljudstvo je v mnogih razdobjih svojega razvoja dokazalo, da se v odločilnih trenutkih zna visoko dvigniti nad vsakdanje prepire in da zna eno-dušno stopiti v obramibo svojih pravic. Obžalujemo, da se v Zgoniku ni dosegla soglasnost.
V nabrežin^ki občini se je glasovanje o predloženih resolucijah SIAU in SDZ preložilo na prihodnjo sejo, ker se posamezne politične skupine 'niso mogle zediniti za eriotno besedilo resolucije.
Na tej seji je predstavnik Ljiudske fronte prečital izjavo, v kateri je zavzel svoje stališče v tem vprašanju. Potrebno je, da navedemo bistvene točke te izjave:
»Mi smo proti imenovanju takega guvernerja, ki naj bi (bil le likvidator iSTO-ja na škodo jugoslovanskih narodov in tržaških demokratičnih množic« in dalje: »Mi smo proti združitvi dbeh con zlasti tudi zaradi tega, ker nočemo, da bi bilo prebivalstvo cone B izpostavljeno italijanskemu šovinističnemu pritisku in terorju kot prebivalstvo te cone in nočemo, da bi ljudstvo cone B izgubilo pridobitve narodno osvobodilne borbe, ki so stale toliko žrtev« itd.
V tej obliki nam se torej podaja najnovejša, popravljena Oblika politične linije Ljudske fronte v tržaškem vprašanju.
K prvi trditvi o vlogi guvernerja, ko 'bo imenovan, smo odgovorili že v zadnji naši objavi. Ponavljamo: guverner, kadar bo imenovan, ne more biti likvidator STO-ja, temveč mora kot zastopnik Varnostnega sveta najskiribneje čuvati integriteto in neodvisnost STO-ja, kar mu hkratu nalaga dolžnost, da prepreči vsak poskus, ki bi ogrožal to neodvisnost. To dolžnost mu nalaga mirovna pogodba z Italijo na podlagi čl. 21 in čl. 2 priloge VI. Mirovna pogodba z Italijo je nespremenljiva, dokler se je ne odreče vseh 21 držav, ki so jo podpisale, med njimi tudi Jugoslavija. Trditev, da bi mogel biti kateri koli guverner le likvidator STO-ja, je torej enostavno izmišljena in služi samo v demagoške svr-he, da prikrije stališče Ljudske fronte proti STO-ju.
Druga točka izjave predstavnika Ljiudske fronte, namreč zakaj je proti združitvi obeh con, je pa bolj resne narave.
Predvsem bi ugotovili, da smatramo kot dolžnost obč. svetnikov te cone, da ne skrbijo samo za u-sodo cone B, ampak predvsem za usodo cone A, kateri grozi neposredna nevarnost.
Kdor je načelno proti združitvi obeh con, pa naj to utemeljuje s
katerim že koli razlogom, s tem prizna, da ne misli spoštovati mirovne pogodbe z Italijo in da je nasprotnik realizacije Svobodnega tržaškega ozemlja, kar pomeni, da je prešel v revizionistični tabor, to je v isti tabor, v katerem se nahajajo italijanske šovinistične stranke. Ugotavljamo: kljub vsem spremembam .besedil je vodstvo Ljudske fronte ostalo na istem stališču, ki ga je vseboval predlog Branka Babiča, naj se Jugoslavija in Italija sporazumeta na podlagi svoje-časnega sporazuma Tito - Togliatti, s katerim je Jugoslavija priznala Italiji pravico na Trst. Zato opozarjamo vse pristaše Ljudske fronte, naj NE NASEDAJO! Kdor zapušča sigurna tla mirovne pogodbe, ki je v polni veljavi in se podajo na bolj kot nesigurno revizionistično pot, nas izpostavlja neposredni nevarnosti, da se nekega dne znajdemo zopet v Italiji. Ce se enkrat načne vprašanje revizije mirovne pogodibe z Italijo, ne bosta odločevali pravo in pravica, temveč bodo odločevali argumenti močnejšega, ki v takem primeru zelo verjetno ne bodo na jugoslovanski strani. Zahtevajte odločno od svojega vodstva, da vam jasno pove, kam vas hoče privesti. Zaradi tega je bolj, kot upravičena zahteva, da se vodstvo Ljudske fronte izjasni in pove, kako in za katero ceno si zamišlja konkretno rešitev tržaškega vprašanja brez spoštovanja mirovne pogodbe in brez Svobodnega tržaškega ozemlja.
Občinski svet v Dolini, ki je tudi prejel od Akcijskega odbora o-snutek resolucije, ni še do sedaj tega vprašanja stavil na dnevni red.
Iz tajništva Akcijskega odbora
za obrambo Svob. tri. ozemlja
SlDimke zapovedi
»Naša slovenščina je, prepričani smemo biti, eden najlepših jezikov na svetu.«
1. Veruj v moč in lepoto našega jezika.
2. Ne imenuj po nemarnem tujih besed.
3. Posvečuj naše narodne praznike, zahajaj predvsem v tiste templje umetnosti in prosvete, kjer se goji naša umetnost, naša znanost in naš jezik.
4. Spoštuj jezik svojega očeta in svoje matere, da bo večno živel tvoj rod.
5. Ne ubijaj s tujkami in s spakedrankami blagoglasja in lepote svojega jezika.
6. Ne prešestvuj s tujo navlako; ohrani svoj jezik čist in neomadeževan.
7. Ne kradi tujim jezikom besed in načina izražanja.
8. Ne pričaj po krivem zoper svoj jezik; laž je trditev, da je naš jezik trd in reven z izrazi.
9. Ne želi si mlačne in nezavedne žene, da ti ne bo vzgajala otroke v tujem jeziku in duhu.
10. Ne želi svojega bližnjega jezikovnega in duševnega blaga; naš jez>ik je lep in bogat, napredujemo z znanostjo, bogatimo z umetnostjo, a česar še nimamo, si moramo ustvariti sami.
Akcijski odbor za obrambo STO-ja nam je poslal v objavo sklep glede na zadnje poročilo generala Airel-a Varnostnemu svetu Združenih narodov.
Zaradi pomanjkanja prostora moramo objavo sklepa odložiti na prihodnjo števil ko. Uredništvo
Prodnkclia gojence« Glasbene Sole SPIVI
V torek, dne 4. aprila ob 20. uri bo v prostorih SPM prva produkcija gojencev Glasbene šole SPM Nastopilo bo 20 gojencev za klavir, violino, čelo, trobento in harmoniko. Vabimo starše in sorodnike gojencev k udeležbi, kakor tudi prijatelje mladine.
Vstop je prost.
Komunistična vzgoja
V neki švedski reviji čitamo zelo poučen članek, ki nam jasno priča o duhu nove morale ter posebne ljubezni do staršev, ki jo ' komunizem vceplja v mlada srca.
V pionirskih klubih vise slike in v mestih so imenovane ulice po dečku Pavliki Moro-sovem. V knjigah pozivajo mladino naj sledi njegovemu zgledu. V njegovi rojstni vasi so mu sovjetska oblastva celb postavila spomenik.
Pred 17. leti, ko so boljševi-ki kolektivizirali njegovo rojstno vas in so posebno zanesljive komisije rekvirirale kmetom živino in orodje za kolektivno farmo ter žito za Moskvo, je to komisijo vodil od hiše do hiše trinajstletni deček Pavlik Morosov.
Deček je peljal komisijo tudi v hišo svojih staršev, katere je že prej ovadil kot sovražnike ljudstva, češ da so pomagali kmetom upirati se oblasti. Sekaj dni kasneje je deček izginil. Njegovo telo so našli ma-
lo	potem v gozdu. Skoraj vse v vasi so aretirali. Nobenega dokaza ni bilo o tem, kdo je ubil dečka, toda sovjetska policija je obsodila njegove starše, dva strica in vse, ki so stanovali v isti ulici, na smrt.
Tako je bilo junaštvo Pavli-ke Morosova. Ovajal je svoje starše in sorodnike in ker komunizem povsod rabi ovaduhe, ga postavlja mladini za vzgled!..
O tem primeru naj razmišljajo naši starši, ki danes še marsikje mirno dopuščajo, da se njihovi otroci kretajo v komunistični družbi. Ta primer na žalost ni osamljen. Par kilometrov izven Trsta, na drugi strani Fernetičev, bi nam naši znanci že lahko povedali mnogo podobnih primerov.
Dr. AVGUST SFILIGOJ:
Na meji dveh svetov
Pred nekaj tedni sem imel priliko pojasniti nekemu kominfor-mistu naše demokratično gledanje na svet in organizacijo človeške skupnosti. Prilika je nanesla, da sem zašel z nekim svojim prijateljem v neko slovensko vas in v gostilno, kjer se nas je zbralo nekaj demokratov, nekaj od Titovih komunistov in en kominformist. Ko-minformist me je prijazno povabil, naj povem kakšna je razlika med inami demokrati in njimi kominformisti ter titovci.
Svobodna beseda naj rešuje spore, ne vojna
»Predvsem ne vidimo mi demokrati prav nobene razlike med vami kominformisti in titovci — sem začel —, ker ste pač vsi komunisti. Komunizem pa je samo eden, kakor je naša demokracija saimo ena nedeljiva! Cilji in metode obeh vej komunizma v političnem, gospodarskem in socialnem oziru pa so enaki. Da je tako, nam najlepše dokazuje Tito sam, ko vztraja na trditvah, da je on pravi graditelj komunizma - socializma po ortodoksnem Marksovem in Leninovem nauku in metodi. Trenutno uživa Titov upor, ne pa tudi Titov komunizem, navidezno simpatijo pri zapadnih silah, ker bi te rade dosegle od njega in z njim dvojno: prvo, da bi zvabili še druige sovjetske satelite k nepokorščini in s tem k uporu preti Moskvi; potem pa zato, ker menijo, da bi lahko uporabili Balkan kot prvo fronto, za primer nove vojne. Predpostavljam, da sem jaa za svojo osebo optimist in ne verjamem v trenutno nevarnost za izbruh tretje svetovne vojne, ker sem strogo prepričan, da komunisti ne gredo v vojno, če niso stoodstotno prepričani v zmago. le njihove stoodstotne gotovosti zmage za komuniste danes jaz ne vidim in upam, da je ne bom nikoli videl!
Vprašanje nastane sedaj, ali bi se Amerika odločila za nastop z vojno. Na prvi pogled bi moral odgovoriti, da ne. Ce pa dobro Domislim, da se vodi v svetu ostra in nagla tekma v oborožitvi, moram zaključiti, da se utegne lahko tudi Amerika odločiti za vojno. Amerikanci niso namreč taki naivneži, da bi se pustili obkoliti od vseh strani in zadušiti še pred formalno napovedjo vojne. Oni dobro vedo, kaj se dogaja v Atziji. Oni so sedaj tudi dobro spoznali komunistične metode zavojevanja obširnih dežel z državljansko vojno. Tako naivni, kot je bil Chamberlain pred Hitlerjem do leta 1939, Amerikanci prav gotovo ne bodo!
V	ostalem pa je razlika med nami demokrati in vami komunisti naslednja: mi vojno sovražimo v vsakem primeru in oziru, vi jo pa hkrati želite in se je bojite, ker niste stoodstotno gotovi zmage.
Mi hočemo resnično blagostanje vsega našega naroda, ki naj go dosežemo na miren, pameten in bratski način v duhu vzajemne pomoči! Vi pa pridigate eno in mislite drugo! Vi Obljubljate svobodo in blagostanje, delite pa suižnost in pomanjkanje!
Beseda svoboda je sveta!
Za nas demokrate je beseda svoboda sveta stvar, ki jo mora uživati sleherni človek na svetu, tudi naš najhujši nasprotnik. Vi pa pojmujete in izvajate svobodo samo za vas komuniste, ker predstavljamo vsi drugi nekomunisti za vas samo navadno brezpomembno maso, katero je treba pravilno in pravočasno izrabljati in držati ju pred bajoneti, da se vam ne upre in vas ne podere. Tudi Mussolini je rekel, da je masa skupina norcev, ki jih diktator lahko upijani s krepkimi gestami in gesli . . . Zdi se, da s,te si v tem pogledu vsi totalitarci enaki in edini.
Vi imate še neko drugo načelo, ki ga izvajate točno in dosledna: »colle budella dei piu buoni impiccheremo i piu cattivi« (»s črevi najboljših bomo Obešali najslabše«). Priznajte, da to načelo izvajate, ko se poslužujete nekomunističnih elementov, sopotnikov, da vam pomagajo zatirati in uničevati »najslabše«, to je tiste, ki se vam nočejo pokoriti. Ko pa vam »najboljši« ne služijo več, jih odpravite na način, ki se vam zdi primernejši! Tudi tako, da jih obdolžite zločina, potem ko so po vašem nalogu uničili »najslabše«. ,  ....!
Ce ne bi ravnali tako, bi vi ne mogli naprej, ker vas je premalo. V masi pa najdete s terorjem in z denarjem ter z raznimi obljubami in prelbendami povsod na svetiu slabiče, ki znajo upogniti hrbet. Opravičujem vse one, ki ga upognejo v dobri veri, da rešijo vsaj trenutno pogina in preganjanja sebe in svojce. Te vrste trpinov in siromakov imenujemo mi demokrati mučenike. Njihova vest ostane . vedno čista.
Mi doibro vemo, da zagovarjate vi komunisti materialistično filozofijo, ki ne pozna niti duha niti ljubezni niti naklonjenosti za nikogar, ki ni vaš somišljenik in pripadnik ter stoodstotno prepričan komunist. Mi demokrati pa verujemo vsi skoro brez izjeme v drugo filozofijo, predvsem v dualistično, to se pravi v filozofijo materije in duha. Sicer pa smo mi demokrati zelo strpni, ker priznamo vsakomur pravico, da veruje v tisto filozofijo, ki mu je najljubša, samo da ne uporablja nasilja, ko ta svoj nauk širi. Za nas je merodajno tudi to, kako se človek vede v človeški skupnosti; kako to skupnost vodi in kaj ji nudi, da lahko napreduje. Najnujnejši smoter vas komunistov je dosega oblasti, da lahko zavladate z diktaturo, seveda s krvavo diktaturo, ker drugače vam ni mogoče vladati milijonom ljudi. Pri tem ne gledate na žrtve, ki se vam niti ne smilijo! Saj niso niti v najmanjši meri komunisti, ampak tisti »najboljši«, ki vam morajo služiti, da pobesite »najslabše«! Lenin je rekel in to vi pravi in zavedni komunisti priznavate odkrito:	»Malo mi je mar, če za
dosego komunistične zmage žrtvujem štiri petine človeštva! Glavno je, da zadnja petina, ki ga oslane živega, bodo sami komunisti«.
Mi demokrati pa diktaturo sovražimo kot verniki hudiča. Vi brez diktature ne morete vladati, zato ponavljate, da bo diktatura prole-tarijata prav za prav večna, ker se danes že zavedate, da ste se motili, ko ste trdili, da človeka ustvarja okolje, v katerem živi. Mi pa diktaturo zavračamo »a priori«, kot najgroznejše zlo, ki ga človek more pojmovati in doživeti.«	(Se nadaljuje)
Hamesto podlistka
Življenje v obljubljeni deželi po „S!ov. pomeualciT iz dne 16. marca 1950
Ko sem šel pred dnevi »kozi Frančiškansko ulico in zagledal veli-Sno množico, ki se je prerivala pred Mestnim magazinom »Volna«, sem aflclenil napisati nekaj zgodb o na-
ii	»kulturni trgovini«...
*	* *
Mestna trgovina »Volna« je dobila večjo količino volnenega blaga iza obleke. Potrošniki so se po-itavili v vrste že v ranih urah. Gruča pred trgovino je bila vedno večja, čedalje večje pa je postajalo tudi prerivanje, prerekanje, včasih 3e kar nevarno živčno, vse zaradi Vprašanja: kdo je na vrsti? Reda s»i bilo v tej obupni gneži nobenega. Po šest in šest so jih spuščali v trgovino. Toda kako priti zopet ven, ko se nihče ni hotel odmakniti od vrat, da ne bi izgubil svojega neesta. Ko sem šel popoldne mimo, je borba še trajala, cesta je bila dobesedno zasedena.
Zdaj pa samo vprašam:	ali je
zares treba? Ali bi ne mogli
tega blaga razdeliti na več trgovin in s tem zmanjšali gnečo? Ali bi ne mogli postaviti — tam, kjer že morajo biti vrste — tudi ljudi, ki bi skrbeli za red?
*	* *
Naslednjega dne sem doživel nekaj podobnega na trgu pri metlah. Metle in sirkove kntače so predmet, ki ga gospodinje V zadnjem času zelo pogrešajo. Metlarji in krtačar-ji pravijo, da ni sirka. Zadostno število metel in krtač zaleže v naših krajih več kakor vsi tedni snage, ki bi jih priredili brez metel in krtač. In majhne količine teh metel prodajajo zdaj na trgu kar na stojnicah. Seveda spet borba: ljubljanske in kmečke gospodinje se ženejo in kregajo za vsako metlo posebej. Vrste spet ni nobene: ko dobiš metlo, te ne izpustijo iz gneče. ,
Kaj zares ni mogoče nabaviti dovolj sirka? V Koprščini so ga baje polne njive in tudi Vojvodina ver-
jetno ni brez njega.
Oglejmo si še delitev mesa! Mesa zaradi znanih objektivnih vzrokov ni mnogo, potrošnikov je pa veliko. Zene, ki morajo ob šestih ali sedmih zjutraj v službo, prihajajo zarana, da sploh dočakajo vrsto, ko okrog pete ure začnejo z delitvijo.
V	soboto, dne 4. t. m., so žene -»o-pet čakale in čakale. — (V dnevnem tisku prejšnjega dne ni bilo nobene objave, kaj bo z mesom). Na srečo je prišla po peti uri neka mesarica ^ sporočilom, da mesa ne bo. Pri drugih mesnicah so čakajoči to izvedeli šele okrog šeste ure!
—	Kaj zares ni mogoče zahtevati od Mestnega ljudskega odbora odnosno njegovih organov malo več obzirnosti do potrošnikov in še posebej do gospodinj? To pozornost naše žene vsekakor zaslužijo: zgodaj gredo v službo, so aktivne v raznih množičnih organizacijah, so gospodinje, pa morajo za vsako stvar čakati in čakati — in niti ene take nepotrebne vrste jim ne moremo prihraniti?!
V	sredo dne 8. t. m. se je pripetil pred neko mesnico na trgu še hujši primer. Pripeljali so meso in ga zložili vanjo. Zene, ki so to videle, so se postavile v vrsto in čakale uro in delj. Pa spet pripeljejo voz, z njim pa odpeljejo vse meso neznano kam. Zene so bile ogorčene in bridko razočarane. — Vpra-
šamo: le zakaj neki vozijo v mesnice meso, ki ni namenjeno široki potrošnji, in zakaj je pustil mesar čakati žene, ko je vedel, da meso ni na prodaj?
• • •
Pred našimi pekarnami so stalne vrste. Ali mar res ni mogoče >d-praviti vsaj vrst za kruh? Samo prodajo porazdelimo pravilno —, dodelimo kruh tudi mlekarnam, če ni dovolj pekam —, da vsaj tu odpravimo kače!
*	* *
Naši kinematografi so tudi poglavje zase. Na vse mogoče načine poskušamo odpraviti drenjanje, toda vrste so vedno večje, z njimi pa tudi nered.
V	sredo (22. februarja) je prišla neka tovarišica po vstopnice že pred šesto uro, druge so prišle že precej prej! Bila je 21. v vrsti. Ob osmi uri so začeli deliti vstopnice
—	toda delitev ni šla nikamor naprej. Na vrata kabine so neprestano trkali, hodili sem in tja, nekaj nosili itd. Ob II. uri je bila tovarišica še vedno 12. v vrsti. Torej so v treh urah odpravili'— reci in piši — devet strank! Tedaj pa zagleda tovarišica neko vrvenje o-krog kabine ,za biljeterje. Stopi tja in po prvotnem zanikanju s strani navzočih ugotovi, da delijo tu vstopnice na posebne listke — s podpisom tov. direktorja kinopod-jetja... Tem »s podpisom« seveda
ni bilo treba priti niti ob tretji, niti ob šesti uri.
Ali je tak postopek pravilen? Kaj niso vsi sindikati enakopravni? In dalje: zakaj ne bi priredili za sindikate, ki potrebujejo po več sto vstopnic, posebne, zaključene predstave, ki bi bile razglašene za razprodane? Zakaj stojijo v vrsti obenem z manjšimi sindikati in jim tako rekoč odjedajo vse vstopnice? Člani sindikatov pa stojijo zastonj v vrstah, namesto da bi bili pri delu.
*	* *
Sedaj moramo pa spregovoriti še nekaj o raznih prednostih, zlasti o prednosti invalidov in nosečih žena. Vprašanje je na prvi videz neumestno — toda kot bom pokazal
—	le ina videz.
V	nedeljo 5. t. m. sta od 6. ure naprej čakali v kinu Union dve prijateljici. Bili sta prvi v vrsti. Ob pol 10. uri so začeli deliti vstopnice. Prva je dobila 6 vstopnic v osmi vrsti s pripombo, da so zadnje v tej vrsti. Druga pa šele v 16. vrsti, češ da je vmes vse razprodano. Bili sta pa prvi! Kako je to mogoče? Ob pol 10. uri je prišla cela vrsta invalidov s prednostjo in vsak je vzel po šest vstopnic. Eden je imel v žepu še pet tujih 'invalidskih legitimacij in je dobil šestkrat šest vstopnic. Jasno je, da čakajoči niso dobili, kar bi želeli.
Zdaj pa se vprašamo: Ali ni to
izigravanje sicer povsem upravičene prednosti? Zanimivo bi bilo vedeti, koliko invalidov je na te vstopnice v resnici šlo v kino. K temu vprašanju me namreč sili naslednji primer: Nekega dpe, ko smo čakali na sindikalne vstopnice, je prišla pred delitvijo noseča tovarišica in zahtevala prednost. Nihče ni ugovarjal. Ko je pa zahtevala kar tiO vstopnic za svoj sindikat, se je dvignil val ogorčenja, prisotni so dovolili, da dobi samo dve vstopnici, za sebe in za moža, Ta tovarišica je priznala, da so jo v sindikatu indirektno prisilili, naj gre, češ tebi ne bo treba čakati. Mar ni to brezobzirno izkoriščanje prednosti?
*	* *
In še bi lahko napisal marsikaj. Postavim, kako so naše žene vso zimo čakale, kdaj jim bo MLO sredi trga postavil kako obločnico, da bodo zgodaj zjutraj videle, kupiti solato in jo plačati; — o tem, kje zvedo ljudje o delitvah čevljev pri »Triglavu«, da jih je vedno že zgodaj velika kača; — pa o rajonih v raznih naših restavracijah, kjer v enem strežno osebje od dolgočasja drži roke na hrbtu, v drugem pa gostje mro od žeje In nepostrežbe;
—	in tudi o tem, da bi bilo dobro napraviti popis naših kačarjev in reparjev, pa bi znabiti ugotovili, da jih je mnogo med njimi že kar poklicnih!	(—?!—)
Stran 4.
D E M O K H A Ol« A
Leto IV. - štev. j 2
Desti z Goriškega
Svctogorska M. B. naj pride na Staro goro
Sedaj, ko je Svetogorska Mati božja v rokah slovenskih patrov v Rimu, kjer naj ostane, dokler se razmere v Jugoslaviji ne spremenijo na bolje, menimo, da bi bilo dobro, če bi Mater božjo prenesli na Staro goro v slovensko Benečijo. Ona spada v naše kraje in širši množici slovenskih vernikov in častilcev. Stara gora je najstarejša slovenska božja pot. V sedanjih razmerah bi bila v veliko uteho našemu naro-
du onstran meje, ko bi zvedel, da čaka na tem griču, doklei* se ne vrne na Sveto goro v domovino. In beneški .Slovenci bi jo vsi radi navdušeno sprejeli. Furlanski verniki bi imeli tudi oni lepo priliko častiti jo, saj so radi hodjli na Sveto goro. Pravili so, da je »la M.i-donna dai Sclafs« (Slovenska Mati božja). Naj bi se merodajni cerkveni krogi zavzeli za to željo vernikov!
Seja občinskega sveta
V petek zvečer, 24. t. m., je zopet zasedal goriški občinski svet. Najprej je občinski svet poslal pozdrav in čestitke predsedniku republike Einaudiju za njegov 76. rojstni dan. Nato je prešel k razpravam. Na dnevnem redu so bile razne zadeve upravnega značaja, med temi pravilnik za občinske delavce, odpravnina dvema uradnicama, nagrade članom upravnega sveta obč. podjetja za elektriko, plin in vodo, 'td. Pravilnik za delavce je bil po kratki razpravi odobren in sprejet. V zadevi odpravnine dvema uradnicama je naš svetovalec g. Bratuž omenil, da bi bivši uradnici Vidri morala izplačati odpravnino prefektura sama, ker je ona zahtevala njen odpust iz službe. Toda večina je bila za to, da ji odpravnino v znesku 450.000 lir plača občina. *
Občinski svet je tudi poslal prošnjo na vlado za denarno pomoč jetičnim, ker deželna uprava ne zmore prevelikih tozadevnih stroškov.
Naš odgovor g. Bonnesu
Zadnja točka dnevnega reda je bila zahteva svetnikov DFS, da se obsodijo vsi teroristični atentati (tkat je bil n. pr. tisti proti tvrdki Koren, op. ur.). Vsi italijanski svetovalci, razen komunistov, so se u-prli vsaki razpravi temu, češ da zadeva ne spada v pristojnost občinskega sveta, ki ima samo upravno moč. V tej obliki je bil predlog odbit. Omeniti moramo strupen in surov napad na Slovence, M ga je b tej priliki izvršil italijanski svetovalec g. Bonnes, ko je kričal »da je velika predrznost od strani Slovencev, predlagati obsodbo atentatov potem, ko so Slovenci prizadeli toliko gorja Italijanom. Slovenci da so ubijali, ugrabljali in trpinčili Italijane«.
Gospoda Bonnesa vabimo, naj dokaže: kdo je preganjal in ubijal Slovence skozi 25 let; kdo je sprožil vojno; kdo je prvi ugrabljal (deportiral) v zadnji vojni; kdo je kriv smrti tisočev Slovencev v kon-
centracijskih taboriščih v Gonarsu, na otoku Rabu in drugod; kdo je udrl z vojsko v Slovenijo in streljal slovenske civiliste; kdo je leta 1036 zakrivil smrt rojaka učitelja Lojzeta Bratuža; kdo je mučil Slovence v Trstu v ulici Bellosguardo; kdo je pljuval slovenskim učencem v usta; kdo je prvi požigal naše domove, potem ko je Mussolini v Gorici napovedal požiganje »uporniških gnezd« in še nebroj takih vprašanj!
Kdo je ugrabljal?
Mi smo vedno obsojali grozodejstva komunistov, ki jih danes prenaša tudi Italija, zato ne moremo prevzeti nase odgovornosti za zločine, ki so jih tudi italijanski komunisti zakrivili pri nas, potem ko je- narod vstal zaradi navedenih grozodejstev fašističnih kriminalcev.
Ali g. Bonnesu ni znano, da je goriško okrožno sodišče obsodilo 24. t. m. tri osebe italijanske narodnosti, Beltrame Adelija, Olimpo Carmela in Gaetani Salvatora ;z Tržiča (zadnja dva rojena v kraju Gallipoli v južni Italiji) na dve leti zapora in na plačilo odškodnine, ker so leta 1944. in 1945. ugrabila Lubrano Franca in njegovega o-četa Mihaela po naročilu poveljnika od GAP! GAP (Gruppi Azione Partigiana) je bila policija italijanskih komunističnih partizanov, in je delovala ločeno od OZNE, ki so jo vodili slovenski komunisti.
Obsodite prave krivce, g. Bonnes, toda vse krivce, tudi Italijane, rn ne izlivajte žolča proti Slovencem kot takim, katerih niste vi zagovarjali in tolažili, ko jih je fašizem prvi preganjal in moril. To pot ste bili na vrsti vi, g. Bonnes, da ste se izaganjali proti Slovencem na goriškem gradu, kjer je bil obsojen na smrt Ivan Gradnik po gosposki, ki ni bila slovenska! Radovedni smo, kateri od italijanskih svetovalcev Vas bo posnemal na prihodnji seji... »Uno alla volta, per carita!« — prosi FIGARO v operi!..
Zaključek šolskega leta
Prosvetno ministrstvo je odredilo, da zaključi pouk na srednjih šolah . 15., na osnovnih pa 20. junija.
Trgovinska pogajanja
V četrtek pop. 23. t. m. je prišla v Gorico slovens-ka delegacija iz Ljubljane, ki je takoj stopila v stik z vodstvom goriške Trgovske zbornice zaradi pogajanj v zvezi s trgovinskimi dogovori, ki so že več časa na dnevnem redu.
Šola za pilote
Kdor želi postati letalski pilot, naj se zglasi na uradu Aerokluba ▼ Gorici, Verdijevo sprehajališče 17, v popoldanskih urah od 14. do 15., kjer dobi pojasnila zaradi vpisa v tečaj. Gre za mladeniče, rojene v letih od 1930 do 1933, ki so končali višjo srednjo šolo in so italijanski državljani. Visokošolcd se lahko prijavijo, če so rojeni od leta 1928 do leta 1933.
Tečajniki lahko postanejo piloti na zasebnem letalu.
Prihod č«z mejo
V Gorico je pribežal čez mejo 10. letni Albin Rižnar, doma iz Novega Mesta. Izjavil je, da so mu očeta ubili med vojno, zato ni mogel prenašati komunističnega režima.
t
števerjan
Za popravo ceste, ki pelje iz Girice skozi Grojno v našo vas do križišča pri Koršiču, nam je država naklonila prilično 3 milijone lir. Podjetje, ki je delo prevzelo, je pred kratkim pričelo s popravilom. Mnogi smo se pa začudili, da se
je s popravnimi deli začelo na zgornjem delu ceste, od Koršiča proti Bukovju, medtem ko je bolj potrebna poprava spodnjega dela. Kdo je -to zakrivil, nimamo namena preiskovati, toda prav in pravilno to ni bilo. Zato je okrog 50 Občinarjev iz spodnjega dela poslalo občinskemu komisarju dr. Baumu protestno spomenico, v kateri zahtevajo, naj se zadeva pravilno uredi. Upamo, da bo g. komisarju Baumu na pristojnem mestu uspelo to pereče cestno vprašanje rešiti na način, ki bo zadovoljil vso vas.
*
Pretekli teden, v sredo 22. t. m., je domačin Mirko Simčič skušal odpreti-bombo, ki jo je našel. Ta pa je počila in ga hudo poškodovala, tako da se bo moral zdraviti v bolnici kakih 20 dni.
Čebelarjem v znanje
Čebelarjem goriške pokrajine naznanjamo, da zapade 20. aprila rok za dvig nakazil za sladkor določen za če-belno spomladno pašo, ki se ga dobi pri Čebelarski zadrugi v Gorici, ulica Duca d’Aosta 55.
Ta ni begunec
»Tovariš« Roman Skočaj iz Medane v Brdih ibi se rad izdal za političnega begunca, preganjanega od komunistov. Glej, glej! Pravijo, da se je javil na mednarodni organizaciji beguncev IRO v Gorici in dosegel sprejem za pomoč. Pravijo tudi, da pojde v kratkem preko morja. Zato je naša dolžnost opozoriti merodajne kroge, da je ravno Roman Skočaj kriv, da so mnogi naši zavedni in miroljubni Brici morali zapustiti svoj rojstni dom in kraj in bežati pred komunizmom.
Roman Skočaj je žugal našim
ljudem: »Vam že pokažemo, ko se vrne naša oblast (komunistična, op. ur.). Sodeloval je tudi, ko je (komunistična druhal napadala in podirala naše ljudi. In ob procesiji na praznik Vnebovzetja sredi avgusta leta 1946. v Medani je stopil na zid in kričal: »Ljudstvo naj odloči, ali sme Civilna policija spremljati Mater božjo pri procesiji!« Seveda je že naprej pripravljena druhal odgovorila:	»Ne, ne sme je sprem-
ljati!«
Potem je Roman Skočaj odprl gostilno nekje doli blizu Tržiča prostovoljno in ne kot begunec iz Brd pred komunističnim nasiljem. Takim »tovarišem« naj IRO olajša povratek v njihov »raj«, ne pa izselitev v prekomorske države!
Jubilej dela
C. g. Anton Cuffolo, dušni pastir v Lazah ob Nadiži je na praznik sv. Jožefa 19. t. m. obhajal v krogu svojih duhovljanov 30 letnico, odkar požrtvovalno deluje v prijazni vasi nedaleč od St. Petra ob Nadiži. Hvaležni farani so skromno proslavo, s katero so presenetili svojega duhovnega očeta, posveiili s pokanjem topičev. Ad multos ..n-nos!
Ogrski voli
Te 'dni je dospelo v Gorico za tukajšnje lokalne ipotrebe 25 živih o-grakih volov. Blago je prišlo na račun mesnega obroka, ki je dovoljen za prosto cono. Upamo, da se bodo s tem uvozom mesne cene v Gorici znižale.
Bankovci ZVU in bankovci po 50 in 100 lir starega tipa
Z dekretom od 18. febr. 1950 je zakladno ministrstvo -odredilo, da bodo prenehali biti veljavni dne 30. junija 1950 vsi banikovfci izdani od Zavezniške vojaške uprave in bankovci po 100 in '50 lir starega tipa, ki jih je izdala Banca dTtalia razen onih zadnje izdaje, ki jih imajo za »tip 1944«. Vse omenjene bankovce bo Banca dTtalia menjala do 30. junija 1950.
Sladkor za sladoled
Zveza trgovcev v Gorici obvešča vse izdelovalce sladoleda, ki izdelujejo sladoled v prostem pasu, naj ji čimprej javijo količino sladkorja, ki ga potrebujejo za svoj obrat. Prijavo je treba napraviti v dveh izvodih na navadnem papirju.
Z onstran meje
Rojak z Oslavja umrl v Zagrebu
-: 'M-'4-/- t „
Dne 26. februarja je preminul v Zagrebu g. Karel Fie-gl, upokojeni inšpektor državnih železnic, star nekaj nad 60 let. Rajnki je bil doma v znani veleposestniški družini Fieg-l na Oslavju. Služboval je pri železnici, zadnja leta kot inšpektor v Zagrebu, kjer se je tudi poročil. Pokopali so ga v Samoborju na župnijskem pokopališču. Naj mu sveti večna luč! Preostalim iskreno sožalje.
Kardelj v Brdih
Brda so tako rekoč odtrgana od sveta. Na zapadu se lahko pride v svet samo preko prelaza na Vrhov-ljah, od koder se pride najprej v Plave v Soško dolino in od tam se lahko obrne v Solkan — Novo Gorico ali pa na sever proti Kanalu. Cesta, ki veže Soško dolino preko Vrhovelj z Brdi, je slaba, zelo razbita. Zvezo tvori koriera, ki prepelje omejeno število potnikov. Zdravnik prihaja v Brda iz Kanala, navadno enkrat na teden za par ur. Bolnico imamo na Jesenicah ali pa v Ljubljani. V Solkan se lahko telefonira po »zeleni križ«, ki pride, kadar pač pride. V ta zapuščeni kot se je pripeljal Kardelj s prilično šestnajstimi novimi ameri-kanskimi avtomobili. Kadar se je ustavil, je Kardelj vedno stopil v drug avtomobil. Kot je menjaval avtomobile, tako je menjaval tudi poti in je večkrat uporabljal stranske kolovoze. Vsega tega gotovo ni delal, da bi si ogledal vso briško mizerijo, toda v skrbi za svojo ljubo varnost, da bi napadalcem zamešal sled. Največ so zaradi tega
trpeli šolarji in kolhozarji, ki so bili naročeni k sprejemu, pa so vse jutro iskali kraj sprejema.
Brici so precej nevoljno gledali številne velike avtomobile in so precej na glas izražali svojo misel: »G. minister, mar bi vsaj enega teh avtomobilov pustili nam, da bi v sili vozili bolnike v bolnico!«
Volivno zborovanje je bilo na Križadi. Minister Kardelj je pozival ljudi, naj volijo Osvobodilno fronto. Ljudje so se spogledavali: Kaj so hoteli voliti, saj je bila samo ena kandidatna lista, lista O-svobodilne fronte.
O poteku volitev
O navdušenih podvigih, s katerimi so ljudje baje tekmovali pri volitvah, je najbolje če molčimo. Kar se je v tem pogledu zgodilo in kar na široko premleva komunistično časopisje s »Primorskim dnevnikom« na čelu, se je zgodilo po naročilu in so večinoma - izvršili plačani agitatorji. Kolikor mi vemo, je vladala med našim ljudstvom glede volitev popolna apatija. Nihče se za volitve ni zanimal in nihče ni nanje mislil, ko so enkrat ljudje ugotovili, da sme biti samo ena kandidatna lista. Res je, da so bile koriere okrašene z propagandnimi letaki. Goreli so' tudi kresovi in postavljeni so bili celo slavoloki, toda tega ni delalo ljudstvo iz proste volje, ampak na u-kaz. Ljudje so se samo jezili, ker vso nedeljo niso smeli zapustiti domače vasi in so bili ovirani v svojem gibanju.
Odgovorni urednik: dr. Janko Jež Tiska: tiskarna »ADRIA«, d. d. v Trstu
ZAHVALA
Globoko ganjeni nad dokazi iskrenega sožalja se prisrčno zahvaljujemo vsem, ki so s cvetjem ali na kakršen koli način počastili drag spomin našega pokojnega
dr. Petra Udoviča ■
Družina UDOVIČ
Trst, 27. III. 1950.
Mizarsko podjetje (
Milivoj Pertot Barkovlji, ul. Bovido IS - til. 39-08
izdeluje:
vsa stavbna dela • pohiStva vseh vrst - tudi po načrtu -čolne ■__*____________
Dr. FRANJO DELAK, zdravnik v Barkovljah sprejema v uliod Bonafata 9 vsak dan od 9 -11 in v Trstu v ulici Commerciale 10-11. od 15. -17. ure.
PRAKTIKANKA tržačanka 17 let stara nižja trgov, šola z znanjem slovenščine in italijanščine strojepisa in slov. stenografije išče primarne zaposlitve v Trstu. Nizke izahteve. — Ponudbe pri upravi lista.
Zdravnik
Dr. Karol Rutar
sprejema v Gorici na Travnika št. 22
Dr. R. IUNGO
zobozdravnik
izdeluje proteze v jeklu, zlatu, kavčuku in plastiki. - Največja garancija. — Sprejema od 10 do 12 in od 15 do 19 (Govori slovenski) TRST, ulica Torrebianca 43 Vogal ulica Carducci
Frsa se o spomladanskega zasedanja občinskega sneta n Nabrežini
Pretekli ponedeljek dne 27. t. m. se je začelo pomladansko zasedanje občinskega sveta v Nahrežini. Po črtanju zapisnika zadnje seje postavi župan g. Kralj predlog, da bi se prešlo ta-koj na 4., 5. in 6. točko dnevnega reda, to je na resolucijo SDZ in SIAU za ohranitev SiTO-ja in na poiziv partizanov miru, ker bi s tem najprej rešili tako zvane politične točke ter bi potem ostale na dnevnem redu le upravne zadeve. Temu predlogu se je takoj ori-družil tudi g. Terčon Josip (SDZ) kakor tudi g. Ban-dmi (Ital. skup.). Oglasil se je pa takoj proti temu predlogu g. Slavec Ado (SIAU) in zahteval, da se gre točno po dnevnem redu. Predlog je ibil dan na glasovanje: 7 glasov je bilo za županov predlog, 13 proti. Takoj nato -se oglasi spet k Ibesedi odbornik Ado Slavec in predlaga, naj se šesta točka dnevnega reda, t. j. poziv partizanov miru, postavi pred 4. točko, t. j. pred resolucijo SDZ za ohranitev STO-ja, češ da je bil poziv miru predložen občinski upravi že meseca januarja, medtem ko je bila resolucija SDZ predložena šele meseca marca. Odbornik Terčon se je taikoj nato oglasil k besedi in se postavil proti temu predlogu z ugotovitvijo, da se je ravnokar sklenilo, in to na predlog istega odbornika, ki sedaj zahteva spremembo v vrstnem redu, da se strogo čuva vrstni red dnevnega reda. Po kratki razpravi se ta predlog da na glasovanje: za predlog je glasovalo 7 svetovalcev, proti 9, a vzdržali so ise 4 svetovalci. S tem je bil predlog odbit.
Nato je svet prešel na 2. točko dnevnega reda:	odstopitev	občin-
skih zemljišč. Tu se je razpravljalo o devetih prošnjah za -nakup občinskih zemljišč v Stivanu, Se-sljanu in v Nabrežini.
Po daljšem razpravljanju se je določilo, da se za zemljišče, ki je namenjeno za male delavske hiše, določi cena lir 30 za kvadratni meter, za druge hiše pa dnevne cene, kot so običajne pri .zasebnikih. Tako se je od teh devetih prošenj določilo ceno od lir 30 do lir 150, zemljišče za ljudske hiše v Nabrežini in Sesljanu se je oddalo brezplačno, kot to predvideva zakon, a prošnjo ribiške zadruge v Stivanu za 3000 kvadr. metrov zemljišča se je preložilo na prihodnjo sejo.
Manj važni tretji točki pa sledita četrta, in sicer: -resolucija -za ohranitev STO-ja (SDZ). Odbornik Terčon je pojasnil, zakaj misli njegova skupina, da je potrebno izglasovati to resolucijo, predvsem da se svet prepriča, da so tu vse okoliške občine za -ohranitev STO-ja, in -ker je to želja, a tudi zahteva vsega našega slovenskega prebivalstva na -tem ozemlju -brez razlike strank in političnega mišljenja. Naglasil je, da je stoodstotno naše prebivalstvo za ohranitev Samostojnega ozemlja. Prečital je nato svojo resolucijo v slovenščini in v italijanščini. Takoj nato se je ogla-
sil k besedi -g. Ba-ndini (Ital. skup.#, ki je naglasil, da STO -nima' življenjske sposobnosti, da ne spada prav -za prav to vprašanje pred občinski svet in slično. Nato mu je odbornik Terčon odgovoril, -da res ni -rečeno, da -bo naša resolucija rešila tržaško vpraša-nje, a pravico imamo mi kot prebivalci tega o-zemlja, da javno izpovemo po svojih zastopnikih naše želje in zahteve, ki bi se morale pri odločujočih činiteljih upoštevati.
Prečitala se je nato še resolucija SIAU, katera -graja stanje v naši coni, v coni B, v Italiji in v Jugoslaviji ter končno zahteva ohranitev STO-ja. K -splošni diskusiji se je oglasilo več svetovalcev. Med drugimi -g. Pertot Slavko, ki je branil stališče oblastev cone B (namreč, -da se cona B ne sme združiti -s cono A); -govoril je tudi o pisanju lista »Unita«, ki hoče to ozemlje priključiti Italiji, o pisanju »Demokracije«, ki hoče to ozemlje razširiti na račun J-ugoslavije. Pripomnil je, da njegova skupina ne bo predložila nobene resolucije v tej zadevi. G. Mariziza je poudaril, ako se hoče pred svetom pokazati, kako je naš narod res kompakten v tem vprašanju, naj bi tudi vsi slovenski občinski -svetovalci v Nabrežini vzeli za zgled svetovalce iz Repenta-bra, kjer so soglasno odobrili predloženo resolucijo. Po daljšem razpravljanju je odbornik Terčon pozval vse sku-pine, naj se zavedajo, -kako važno je, da se eno od teh resolucij, sprejme z veliko večino, zaradi česar je njegova skupina pripravljena stopiti v stik z drugimi skupinami za sestavo nove skupne resolucije. Po dolgem oklevanju sta obe skupini, SIAU in Ljudska fronta, sprejeli t* predlog in se bo nova resolucija izglasovala na prihodnji seji.
Darovi za Slov. dobrodelno društvo
Namesto cvetja na grob pokojnega dr. Udoviča darujejo: družina Marc 1.000 lir, Kalin Alojz 500 lir, Jančar Ivan 1.000 lir in skupina sloven-stki-h uradnikov 3.750 lir.
V počastitev spomina dr. Petra Udoviča poklanja družina Josipa Mihelčiča lir 5.000 Dobrodelnemu društvu v Trstu.
Za -nakup postelj so darovali: S. M. L 6.000, Flaj-ban 6.000, dr. Ivo Kranjc 10.000, družina Puhalj 10.000.
Ciril Zetko L 2.000; Valter Bekar 500; SHAK »Jadran« 1.000; družina dr. F. Vesel 1.500; družina Svobo-dan Polojac 3.000; družina Sandalj Anton 3.000.
Za Slovensko prosv. matico
S. M L 2.000; Kal. L 2.ot)0; Flaj-ban L 2.000.
Za Udovičev sklad
Sošolec L 1.000; Kal. 2.000; S. M. 1.000; Flajban 2.000.
Za SDZ
Kal. L 2.000; S. M. 2.000; Flajban 2.000.
¥elika razprodaja,
ki omogoči vsakomur nakup prvovrstnega blaga z izrednim popustom
-----------------©d	20	do	50°|o
Oglejte si naše izložbe
Magazzini del Gorso
Trst - Corso, 1 - Galleria Protti
2ovci, pozor /	|
MUNS BELICE - KUNE ZLATIGE aa dfarofctea etaapoot v Aaaarthn MLA6A NA®BOL/AR po dtoer-
<777. ^Fischer
TRST, TJA PIRCA’ M (Telefom #3,H4)
deske inirem kooe, mačet snooe in Irt dih l e s o o, trame in part kete nudi najugodneje
Mizarji | kmetovalci V podjetniki •
TEL.
90441
CALEA
TRST
Via!« Sonnlno, 2 4
HECCHI«novi model B U
za vezenje, krpanje, obštvanje lukenj, pričitje gumbov, čipke, cikcakaste Sive. Vsa dela se izvršujejo bree okvirja. Pouki za vezenje brezplačno.
ŠIVALNI STROJI na Industrijski tok za čevljarje in krojače. PRODAJA NADOMESTNIH DELOV. RADIOAPARATI najboljših znamk pri
T U L L I O
MA OBROKE
TRST - ul. C. BATTISTI št. 12 Tel. 65-33 — T R Z I C , na Korzu