uto im »eonKo Z3L
V ijuMlnni, v torett 13. oktotra 1925.
Cena Din 1*50
P n
Izhaja vsak dan popoldn«, UvzaaUl atdaljs ln praznike. — InssratL do 30 petit i 2 D, do 100 vrst 7 D 50 p, večji inserati petit vrsta 4 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklici beseda 2 D. — Popust po dogovoru. — Inseratni davek posebej. — „Slovenski Narod1' velja letno v Jugoslaviji 240 D, za inozemstvo 420 D
i
II »siv
Upravnlstvo: Knailova allcs at sr. 5, priUlčie. — Telefon stav. 304. Uredništvo: Kanilova ulica st. 5, I. nadstropje. — Telefon stav. 34.
Organizacija domovinske ljubezni
Koroška razstava v Narodnem domu je zopet podčrtala važnost manjšinskega instituia v Ljubljani, ki se je po dolgem oklevanju vendarle oživotvoril. Razstava prinaša obilo sugestivnega gradiva, ki zaleže mnogo več v propagandnem in v naučnem oziru kakor dolga pisana literatura o jugoslovenskem koroškem problemu. Statistični podatki, diagrama, podobe, letaki govore zase. Mladina in širša javnost, katerima je razstava v prvi vrsti namenjena, bo s kratkim obiskom dobila popolnoma jasen vpogled v vse faze tega vprašanja, ki se začenja v sredini prejšnjega stoletja in ki se nadaljuje do današnjih dni. Njega rešitev pa leži v bližnji bodočnosti.
Nacijonalnopropagandna važnost tega instituta ie ogromna. Treba ga bo le sistematično izpopolniti z gradivom, ti-Čočim se vseh naših manjšinsko in nacionalno ogroženih krajev. O Prek-murju in Štajerskem bo treba v institutu otvoriti poseben oddelek. Enak oddelek tudi za razmere v spodnjih štajerskih mestih, za Kočevje itd. To gradivo bodi zgodovinsko in eksplikativno ter naj v prvi vrsti z zgodovinsko vernostjo predočuje metode, s katerimi je nemštvo v bivši Avstriji naskakovalo slovensko ozemlje ter si hotelo zgraditi zloglasni most do Adrije.
Sploh bi bilo v tem smislu potrebno, da se zbere celokupen materijal o velikem dvoboju, ki so ga izvojevale slovenske nacijonalne organizacije proti nemštvu v bivši Avstriji, kakor tudi na jugu proti italijanstvu.
S tem materijalom moramo pozneje na jug, da spoznajo Hrvati in Srbi, v kakšnih razmerah smo morali živeti in ustvarjati svojo nacijonalno kuU^ro in odkod nam sedanji nacionalistični značaj. Obenem bi pri ti priliki vršili propagando za ožje slovenske nacijonalne cilje, za katere danes Hrvati in Srbi se ne kažejo zadostnega razumevanja. Manjšinski institut bo moral s svojimi razstavami v Zagreb in v Beograd, kjer najde vsekakor zelo plodo-vita tla za svoja nacijonalnopropagandna semena. Zakaj nevednost v tem oziru, ki jo najdemo pri Hrvatih in Srbih, in delna brezbrižnost ni posledica nevolje, prej neznanja. Koroška razstava bi v Beogradu brez dvoma mnogo močneje učinkovala kakor v Ljubljani.
Naš manjšinski institut nam je porok in znamenje, da se v tem oziru bližamo predvojnemu, resnemu, sistematičnemu duhu in da se zopet pojavlja tista globoka ljubezen do naše nacionalnosti in do našega naroda, ki so jo dogodki svetovne vojne potisnili v ozadie.
Dobro je, da naša omladina potuje med počitnicami v južne kraje države in da si na ta način razširja domovinsko obzorje. Potreba pa je, da pri tem ne zanemarjamo naših krajev, Prek-murja. Štajerske. Kočevja in drugih obmejnih postojank, kjer je treba Še veliko nacijonalnonropagandnega ter prosvetnega dela. Manjšinski institut je bil pred vojno nekak organizator takega omladinskega propagandnega ter pro-svetljevalnega dela in mislimo, da bo sedaj že s svojim enostavnim obstojem ter s svojimi razstavami, ki si jih želimo prav često, sam od sebe vzgojil omladino, da se znova posveti tem zanjo kakor nalašč prikladnim nalogam.
Tudi akademska omladina si mora utrgati časa. da se posveti manjšinskim vprašanjem in da odda primerne delav ce v manjšinski institut. Manjšinski institut nam lahko idealno rešuje vprašanje organizacije dela in organizacije ljubezni med našo sredniešolsko in akademsko omladino za visoke cilje našega naroda.
Ni lepšega imena za naš ljubljanski manjšinski institut kakor če ga prispodobimo z organizacijo domovinske ljubezni_
SPOMINSKA SLAVA PADLIM BORCEM ZA BEOGRAD
— Beograd, 12. oktobra. (Ixv.) Včeraj dopoldne Je bila svečana spominska slava padlim borcem za Beograd. Patrijarh Dimitrije je v saborni cerkvi ob 11. dopoldne opravil za padle borce svečano cerkveno opravilo, kateremu so prisostvovali člani vlade, generaliteta, narodni poslanci in diplomati prijateljskih fo zavezniških, držav. Svečanosti so se udeležili tudi zastopniki raznih prosvetnih in narodnih organizacij. Velika svečanost Je bila tudi prirejena pa-dlim borcem v pristanišču Nad mestom Je krožilo 8 aeroplanov, a Kalimegdana so streljali topov*
Spremembe v sedanjem režimu no uldlbu
Velik političen shod v Vinkovcih. — Svetozar Pribičević o političnem položaju« — Povratek m'nistrskega predsednika Pašića*
— Beograd, 12. oktobra (IzvJ Politični krogi danes napovedujejo, da se prično pri" hodnje dni razvrati važni in odločilni poli-
tični dogodki. Opažati je. da postaja politična arena živahnejša in da se intenzivno obravnavajo razna politična vprašanja. Splošno pozornost vzbujajo poročila današnjih beogradskih listov o velikem shodu SDS, ki se je vršil včeraj v Vinkovcih. Na tem shodu je govoril nad dve uri vodja samostojnih demokratov Svetozar Pribičević o političnem položaju. Vsi listi »Vreme«, »Politika« in »Pravda« soglašajo v tem. da ie ta shod v Vinkovcih, domeni radikalov, sijajno uspel za Prlblčeviča. »Vreme« obenem konstatfra, da je Svetozar Pribičević govoril zelo objektivno in pomirljivo. Po oceni strokovnjakov se je shoda udeležilo osem do deset tisoč oseb. Shodu so med drugim prisostvovali dr. SvetisTav Po p o v 16, minister n. r., Jeremija 2 i v a n o v i ć , član glavnega odbora in delegati iz Beograda. Prebivalstvo je priredilo Pribičeviču prisrčen sprejem. Nad 300 voz okrašenih z zastavami in zelenjem je tvorilo sprevod.
V svojem govoru je Svetozar Pribičević stvarno kritiziral sedanji politični po'ožaj
radikalnima poslancema dr. Lazi Markovi* ču in dr. Voji Janjlću. Govoreč o sporazumu je naglašal, da je sporazum RR ustvaril ne-vzdržljivo politično situacijo. Obtožiti je treba radikale in radičevce, ker varajo narod. Po sporazumu ni opažati nikjer nika-kega stvarnega napredka. V življenju naroda in države se je položaj poslabšal na vsej črti. Radičevci govore, da so sporazum sklenili pod pritiskom razmer in da se tega drže dotlej, dokler jim bo to konveniralo. Slično govore tudi radikali. V radikalni stranki je močna struja, ki je nezadovoljna s tem položa'em v državi. Po povratku ministrskega predsednika Nikole Pašića je pri" čakovati važnih sprememb in razčiščenje situacije. Pristaši v radikalnem kluba govore, da nastane povsem drugačna situacija, ko pride Nikola Pašić v Beograd.
O povratku ministrskega predsednika ni ničesar pozitivnega znanega. Danes zjutraj je bila razširjena vest, da se ministrski predsednik Nikola Pašić že nahaja na potu in da prispe danes dopoldne v Beograd. Vaš dopisnik se je informiral na merodajnem mestu ter je dobil pojasnilo, da ministrski predsednik PaSTč še ni pasira! naše meje in
In delo vlade RR. Polemizira! je zlasti proti 1 da še ni prispel v Ljubljano
Radikali nezadovoljni z Radićem
Velike ovire za Radićev vstop v vlado« — Nikola Pašić ne soglaša z Radićem« — Sestanek narodne skupščine.
— Beograd, 12. okt. (Izv.) Danes dopoldne nista prispela v Beograd niti Nikola Pašić niti Nj. Vel. kralj Aleksander, kakor so to javljali jutranji listi. Pri veliki svečanosti 75-ietnice vojne akademije je kralja zastopal admiral Priča, navzoč je bil pri tej slovesnosti tudi minister Pavle Radić.
Vaš dopisnik je imel danes dopoldne priliko govoriti z uglednim članom kraljevske vlade o politični situaciji. Na vprašanje glede vstopa Stepana Radića v vlado je dotični minister izjavil: Netočna je vest, da je g. Pašić privolil v to, da vstopi g. Radić v vlado. Radić se s tem samo hvali. Kolikor sem inforrnW, ie g. Pašić mirno poslušal svoječasno Radićeva utemeljevanja o potrebi, da on vstopi v vlado. G. Pašić je pri Radićevem poročanju le kimal z glavo, toda ni ničesar odgovoril. Kako je
mogel Stepan Radić iz tega sklepati, da je s tem njemu vstop v vlado zagotovljen, to mi ni znano. V ostalem je še polno drugih ncpriiik, radi kateri!\ Stepan Radić ne more stopiti v vladdo. Prvič bi bi! ustvarjen velik in nevaren precedens, ako bi bil pozvan v parlamentarno delovno vlado človek, izven parlamenta, in drugič, kar ie glavno, da Vam rečem, bojimo se Radi-ćeve rndiskretnosti. Stepan Radić povsod vse pove. Na drugi strani sem informiran, da tudi na najvišjem mestu obsojajo indi-skretnost g. Radića.
Današnja splošna situacija je označena z napetim pričakovanjem ministrskega predsednika.
Danes popoldne se sestane plenum fin. odbora, V petek 16 t. m. se sestane najbrže narodna skupščina.
Poskusen atentat na predsednika Orjune
— Podroščica, 11. oktobra. Z večernim brzoviakom se je odpeljal z naše postaje predsednik obl. odbora »Orjune« v Ljubljani inž. Marko Kranjec, ki je s svojim tajnikom A. Veriičem prisostvoval nemškim manifestacijam v Celovcu. Oba sta bila aretirana popolnoma brez povoda že v Celovcu na predvečer 10. oktobra. Na poveije policijskega nadsvetnika dr. VVeissa sta bila oba izpuščena z izjavo, da odklanja policija v Celovcu vsako odgovornost za njih osebno varnost Ko sta se vračala z večernim vlakom, so ob pasiranju mostu pred Karavanškim predorom ne-naroma z brega pri predoru počili trije streli v smeri proti oknu kupeja, v katerem sta sedela ing. Kranjec in Verlič. Ena izmed krogel je prebila tudi šipo na kupe-ju. Poškodovan ni bil k sreči nihče.
Simpatija Amerike do Jugo-
slavije
— Beograd, 12. oktobra. (Izv.) Iz Newyorka javljajo, da je tjakaj prispela iz VVashingtona naša delegacija, ki se udeležuje interparlamentarne konference. «American Yougoslave Society» je priredila na čast jugoslovenske delegacije banket, na katerega so bili povabljen! najuglednejši zastopniki ameriškega tiska, financ in politike. Banketu je predsedoval gospod Polk, bivši podtajnik zunanjih zadev in pomočnik Wilso-nov na pariški konferenci. V svojem govoru je g. Polk laskavo omenjal junaške čine jugoslovenske vojske in trpljenje naroda za svobodo. Simpatije Amerike so na strani Jugoslavije, kateri želi Amerika napredek in sijajno bodočnost. Načelnik naše delegacije dr. Velizar Jankovic je na banketu podal kratek obris o stanju naših financ, kakor tudi o gospodarskem položaju naše države. Dr. Voja Manrinković ie očrtal navzočim glavne smernice naše zunanje politike, ki povsod iskreno želi mir in dobre odno2~ie s sosedinimi država-
I mi. Oba govora sta napravila najboljši vtis na ameriške finančnike in politike. V imenu naše kolonije so priredili prof. dr. Puppin, dr. Karević in Paničič delegaciji drugi dan še častno večerjo. Delegacija je odpotovala z ostalimi člani interparlamentarne konference v Kanado, kjer konferenca v Ottawskem parlamentu konča svoje delo.
REZULTATI VAŽNIH NOGOMETNIH TEKEM
— Beograd 12. okt. Včeraj ie bila med Beogradom in Bukarešto nogometna tekma za pokal Nj. Vel. kraljice Marije. To je bila že tretja nogometna tekma. Beogradska reprezentanca je sijajno porazila Bukarešto. Rezultat 8:0 (5:0). Tako preide definitivno pokal kraljice v last Beograda.
— Zagreb, 12. okt Prvenstvena tekma Hašk - Concordija 3:2 (0:1). V Osijeku Gradjanski - Slavija 5:3.
— Budimpešta, 12. okt. V d vehi nogometnih tekmah je češkoslovaška reprezentanca sijajno premagala Madžarsko. Rezultat Češkoslovaška - Madžarska 2:0 in Praga - Budimpešta 1:0.
— Dunaj, 12. okt Amateuri - Simme-rmg 3:1, Vienna - Admira 4:1, Slovan -Rapid 5:4, Sportklub : Hakoah 3:2.
OTVORITIV UMETNIŠKO-ZGODOVINSKE RAZSTAVE V ZAGREBU
— Zag-eb, 12. oktobra, (lav.) Na sve-čan način je bila včeraj ob 10. otvorjeoa umetniško-zgodovinska razstava v Zagrebu. Razstavo je otvorll hrvatski zgodovltnar Vekoslav Klade. Za njim je govoril načelnik mestne občine HeinZL Razstavo je včeraj posetilo 1000 oseb.
75 LETNICA VOJNE AKADEMIJE
— Beograd, 12. oktobra. (Isr.) Na svečan način danes praznuje vojna akademija 751etnieo svojega obstanka. Kakor zatrjujejo, se svečanosti udeleži tudi NJ. Vel. kralj Aleksander. Njega prihod Is Topole v Beograd je napovedan za 11* uro dopoldne. Na svečanost so povabljeni vsi člani vlade, generaliteta, oficirski abor, diplomatični zbor. narodna skupščina in zastopniki rasnih kulturnih društev,
POUK SLOVENŠČINE NA UČITELJIŠČIH
— Beograd, 12. oktobra, (Izv.) Prosvetno ministrstvo Je spremenilo svoj odlok glede pouka slovenščine na učiteljiščih v Sloveniji- Po novi naredbi se poučuje v I. in II. razredu slovenščina 4 ure, v tretjem in četrtem razredu pa po S ure na teden. Prosvetno ministrstvo je dalje odredilo, da se v teku leta 1925—1926 uvede v IV. razredu učiteljišč v Sloveniji uredejo predavanja o državljanskih pravicah m dolžnostih po 1 uro na teden.
DELOVANJE SARAJEVSKEGA ŠKOFA ŠARIĆA
— Beograd, 12. oktobra. (Izv.) V beo-gradskem in tudi v ostalem tisku se pojavlja ostra kritika o delovanju sarajevskega nadškofa Sarića. Današnja »Politika« objavlja poseben članek o nadškofu šariču ter pravi, da je nadškof že večkrat sistematično deloval proti interesom nase države, šarič je dal odstraniti sliko Nj. Vel. kra-ljo Aleksandra iz zavoda Sv. Kijeronama v Rimu. To njegovo postopanje je vzbudilo veliko nezadovoljstvo v naših diplmatičnlh
METALLUM
baterije za svetilke Iflo-L
krogih in je zato njegovo stališč« zeA« omajano. Po informacijah »Politike« je naša vlada zahtevala pri Vatikanu odstranitev nadškofa Saričs z njegovega položaja. 0» Vatikan ne ugodi tej zahtevi, bo vlada primorana Škofa Izgnati, kakor so to storlsJ Cehoslcvaki s pa pol kim nuncijem in kar1 pripravljajo  tudi  Poljakd  ln Romani,
Ljubljana manifestira za priključitev Koroške Jugoslaviji* — Koroška akademija, — Veličasten sprevod po ulicah. — Ob narodni meji. — Klavrne manifestacije za priključitev Avstrije
Nemčiji v Celovcu.
LJubljana, 12. oktobra.
V soboto je poteklo pet tet, odkar se je vršil nesrečni koroški plebiscit, s katerim smo izgubili Koroško. Z oziram na to so s» vršile po vseh večjih krajih Slovenije voljke manifestacije za slovenski Korotan.
Včerajšnja, poznojesenska krasna nedeljo je bila tudi v Ljubljani posvečena koroški Sloveniji. Po ljubljanski ulicah so se prodajali znaki z napisom: >10. X. 1920?:. Vsak je rad ln požrtvovalno dal svoj obolu?, tako inteligenca, kakor preprosti delavci. Okoli 11. dopoldne se je pričel polniti obsežni prostor pred univerzo na Kongresnem trgu. Bilo je pri zborovanja navzočih nad 10.000 oseb. S tribine, postavljene od Sokola L, so trije govorniki v jedrnatih in krepkih besedah cčrtali važen in odločilen trenetek za končno rešitev koroškega vprašanja. Ob petletnici je manifestirala Slovenija za Korotan, a ž njo je bila solidarna vsa Jugoslvija od Triglava do Vardar j a. Manifestacija je bila veličastna in je v vsakem oziru dobro napela. Impozan-ten je bil sprevod, kakršnega izza dni prevrata Se ni videla Ljubljana.
Prof. dr. Janko Pretnar je kot predsednik ^Jugoslovenske Matice« otvoril zborovanje s kratkim govorom, naglašajoč, da jo povodom petletnice koroškega plebiscita »Jugoslavenska Matica« z ostalimi kulturnimi organizacijami sklenila na mani fes tat i ven način dvigniti svoj glas za one brate, ki so cepljeni od narodne celote. Danes nam zveni preko Karavank opomin, da naj vse svoje sile in moči žrtvujemo za naše brate, ki vodijo borbo za narodni obstanek. LTvignimo svoj glas za pravice slovenskega Korotana! Onkraj Karavank naj naši bratje slišijo, da izgubljeni Korotan ni le rana Slovenije, marveč celokupna Juga. slavije. Koroško vprašanje je vprašanje celokupnega jugoslovenskega naroda! (>Rea Je! Tako je!«) Koroški bratje! Mi Vam kličemo: Ne pozabimo Vas! Kar smo vam obljubili, to hočemo tudi Izpolniti in doseči. Dragi bratje! Koroška je sicer začasno izgubljena, a nI izgubljena za večno. Na2 narod na Koroškem še živi. Z neumornim dekom hočemo tudi tem našim bratom lavo j 8 vati svobodo, da osvobodimo lepi slovens&l Korotan. (Vihamo odobravanje.)
Predsednik g er en takega sveta dr. Dinko P ti c je pozdravil veličastni zbor t imenu mestne občine ljubljanske.
Govor dr. Puca.
Prinašam Vam pozdrav ljubrjsoaskega mesta. Ta pozdrav velja našim bratom onstran Karavank, velja bregovom Drave, ve. lja ziljaki dolini, velja Gospej Sveti. Ljub. ljana Je bila vedno naravno središče vseh Slovencev in čer a v so po mirovnih pogodbah velik del nas porazdelili po tujih drža van, bo vendar to središče ostala dejansko; prišel pa bo čas, ko bo to središče postala tudi pravno!
Težak je današnji dan za nas. Grenak nam Je spomin, ker se zavedamo, da tudi mi sami nismo brez krivde. Le vsled tega občutimo svojo krivdo lažje, ker je bilo vse proti nam m ker mogočni narodi Ev. ros niso staH na naši strani, marveč so pripomogli, da je propadla pravica, ki* Je bila jasnejša kakor beli dan!
Danes, ko smo po tem dogodku že sami živeli pet let v svobodi, gledamo na to pristranost z drugim očesom. Vemo, da Ži-
vega naroda ni ffiogop? ubi« z rrasiljtm: večjo bo njegov odpor, stinejsa njegova du. ša, močnejša njegova zavest v trpljenju it. tem vnetejše bo čakal odrešenja. UverjemiJ smo. da bodo nasilja na nažih bratih na zs* padu in severu naših mej im**a le to p>< sledico, da bo zgodovina o njih poročala z gnjusom kot o barbarskih činih takozva-.
(Dalje na drugi strani/'
>BUDDKA< L
_1 • e »a_
H
.BIK
TRAK MARK C
Borzna poročila
Ljubljanska borza
ŽITNI TRG
Pšenica domača, fco Ljubiiaaa: deuut 260: koruza stara, fco slavonska postaja: blago 185; koruza medjimurska, nova, m* solhcu sušena, ico Čakovec: blago 305; koruza, okrogla, drobna, zaduhla, par. Ljub liana, 1 vagon: denar 195, blago 195, zaključek 195; koruza v storžih, par. slavonska postaja: blago 75; koruza nova, okt. (nov.), dec 100 % kasa pri sklepu, par. sla« vonska postala: blago 122.50; fižol manda-Ion, neto frco Ljubljana: denar 285, fižol prepeličar, neto fco Ljubljana: denar 525; fižol ribničan, neto fco Ljubljana: denar 300, fižol beli, b/n, foo Postojna trs.: b4ag<* 300.
LESNI TRG
frftse od 4—10 cm od 25—00 oni frt, meja, blago 1380. breza od 10—30 cm prem. fre m., blago 400, late monte po noti frc. m., blago 540, tram i m on te po noti frc. m., količina 1 vas., denar 320, blasro 322, zaključki 330. bukova drva 1 m suha frc. s, p., količina 2 vag., denar 17.50, blago 17.S0, zakliuoki 17.50.
VREDNOTE.
7% iiivest. pos. iz 1. 1921, -Je.w 51, 3K% drž. renta za vojno škodo, denar 300, Celjska, denar 201, blago 205. Lj. kr. bka, denar 220, blago 240, Merk., denar 100, blago 104, Kred. zavod, denar 175, blago 18S, Stroj, tov., denar 125, blago 127, zaključki 125, Trboveljska, denar 338, Združene pap., denar 120, Stavbena d. d., denar 165, blago 180, Šešir d. d., denar 128, blago 148, 414% zast. L kr. dež. bke, denar 20. blago 24, 4>i% kom. zad. dež. bke, denar 20, bla* go 24.
Zagrebška borza
Dne 12. oktobra. Sprejeto ot> Id.
Devize: Curih 10.82—10.90. Pariš 256.3« —2G0.25, Praga 165.77—167.87, Newror* 55.95—56.53, London 271.72—178.72, Trst 224.43—226.82, Berlin 13.3270—12.4370, Da. naj 788.50—798.56. Valute: dolar 55.2750—« 56.875.
Inozemske borze
— Curlh, 12. okt. Borza: Beograd 9.**+ Pariz 23.88, London 25.10—25.75, Mila« 20.78, Dunaj 73.10—73.25. Newyork 518.73 Praga 15.38.
— Trst, 12. okt Beograd 44.30—44.40, Pariz 115—115.50, London 120.80, Newyork 24.90—25, Curih 481.463, Pfcaga 73.T*-74, Dunaj 350—35>
2965
nlh kulturnih narodov; nas neodrešeroi rod bo pa tembolj prečiščen in odet z glorljolo mučen ištva, ko bo stopil v svetišče svobode!
Svojo krivdo pa bomo popravili sami. Z ljubeznijo, ki Jo hranimo našim zasužnjenim bratom, s trdno voljo, da jih pritisnemo enkrat na svoja prsa. Nočemo več, da ss nazivljejo morituri , .mi hočemo, da živa zase in za nas! Mi jih hočemo imeti, ker zahtevamo le svoje in nič tujega!
čujte naa, vi bratje v okovih! čakajte dneva, ki pride! Prišel bo takrat, ko bodo trije bratje v Jugoslaviji eno po mislih in duhu, ko bodo tri srca staljena v eno, ko bodo ti bratje oiarjeni po medsebojni ljubezni hiteli združeni naprej in navzgorl čakajte, bratje zasužnjeni, ker mi pridemo, za gotovo pridemo!
Tu Je govornik med viharnim odobravanjem z dvignjeno roko pokazal na snež-nobele Karavanke.
Dr. I. B a s a j je v temperamentnem govoru navajal dejstva, kako Avstrijci krši. Jo mirovno pogodbo ,kako zatirajo slovensko narodno manjšino na Koroškem in kako Je postalo koroško vprašanje radi prlključtt-venega gibanja v Avstriji za nas zopet aktualno. Navajal je med drugim:
Stotisoč naših bratov je odrezanih od živega telesa našega naroda, je odtegnje-nih Sloveniji iz okrilja matere Jugoslavije. Današnji dan naj bi bil dan tugovanja. To-da zanas Jo po petih letih zopet prišel odločilen dan, ko nam je treba krepko delati. Pet let je trajalo narodno delo minerjev. Prepričan sem, da je to delo po petih letih res pokazalo prave uspehe. Istočasno slave danes dopoldne v Celovcu Nemci veliko zmago, o kateri vemo, kako so jo dobili. B to zmago združujejo veliko manifestacijo za priključitev slovenskega Korotana k Nemčiji. To nam v prvi vrsti daje danes povod, da z vso resnostjo dvignemo glas in tudi mi manifestiramo, toda za priključitev slovenskega Korotana Jugoslaviju (»Tako Je!  Živel  slovenski Korotan !c)
Plebiscitna pogodba Je bila sklenjena ned naio državo in Avstrijo, S priključit. Si jo Avstrije Nemčiji preneha Avstrija kot taka In obenem preneha tudi naia obvez, nost iz plebiscitne pogodbe. (Odobravanje.) Priključitev, za katero danes Nemci v Celovcu manifestirajo, nam daje pravico, da mi manifestiramo za priključitev slovenskega Korotana Jugoslaviji, še bolj pa nam daje pravico do manifestacij kršenje mirovne pogodbe od strani Avstrije. Mirovna po-godba jo jamčila kulturne tn gospodarsko, politične pravice naši manjšini v Korotanu. Toda za slovenski Korotan ne obstoje nobene pravice, za koroške Slovence ne obstoji osebna varnost, vrše se in eo se vršila razna nasilja, požigi In preganjanja. Osebno nI bil nihče varen, zlasti ne duhovščina in
na učlteljstvo. Mnoge občine so trepetale pred nemškim nasiljem, vršili so se umori tn požigi v imenu nemške kulture. (Klic: »Sramota!«)
Govornik je nato navajal razna dejstva si se v tolih besedah spominjal korotan. skih mučenikov, ki so poštari žrtve pobesnelega nemštva, V nad al j nem govoru je govornik naglasa!:
»Konstatirati je treba žalostno dejstvo, da kljub Jasnim členom mirovne pogodbe m zaalguran Slovencem na Koroškem svoboden kulturni razvoj. Danes v celem Korotanu nI niti ene slovenske šole, niti enega slovenskega učitelja. Slovenska manjšina, nima garancij za svobodni, kulturni razvoj. Vsa ta dejstva dokazujejo, da Nemci v Avstriji niso držali svojih obveznosti, izvl-rajočih iz mirovne pogodbe glede narodne manjšine. Zato smo upravičeni,- da današnji zbor odločno manifestira za priključitev slovenskega Korotana Jugoslaviji. Konstatirati moramo, da je mirovna konferenca ustvarila za slovenski narod izredno težak položaj. Slovenski narod je bil najbolj udarjen po mirovnih pogodbah, čeprav je v svetovni vojni veliko trpel. Največje gorje Je prinesla Sloveniji svetovna vojna, a mirovne pogodbe največje izgube. Dočim imajo nemški Avstrici veliko podporo v Nemčiji, smo si v boju proti Nemcem brez vsake opore.
Konstatirati moramo, da je Avstrija razveljavila plebiscitno pogodbo, ko Je pri. znala in podprla gibanj* za priključitev Avstrije Nemčiji. To nam torej daje pravico, da danes manifestiramo za priključitev slovenskega Korotana Jugoslaviji.
Ob petletnici sklenimo, da še v večjem številu pristopamo k Jugoslovenski Matici, ki najbolj uspešno vodi akcijo za osvoboditev naših bratov, ki ječe pod tujim jar-
mom
Apelirajmo na skupščino, na vlado In
na Nj. Vel. kralja, da s vsemi sredstvi lavo j u jemo priključitev slovenskega Korotana, ker so nam dana na razpolago sredstva in tudi sila!«   (živahno odobravanje.)
Dr. Drago Marušifi kot tretji govor, nik je v vznesenih besedah opozarjal na odločilen trenotek, ko se lahko usoda pod. jarmi jenih Jugos loven ov zapečati za večno čase. Izvajal je med drugim:
Kakor se porajajo odločilni trenotki v usodi posamnika, ravno tako se pojavljajo : . ii odločilni trenotki v življenju naroda. Vsa narodova bodočnost, ves narodni obstoj je končno odvisen od sklepa, ki ga je narod napravil v takem odločilnem trenot-ku. Narod pa nima pravice, da krivi usodo ah* drugo, če ta odločitev ne izpade tako, kakor Je to v korist njegovega obstoja, blagostanja tn napredka. Krivda leti v nJem samem, ker ni znal in nI hotel porabiti vseh svojih dobrih lastnosti, ker ni dovolj energije, dovolj požrtvovalnosti, dovolj ponosa in zaupanja v samega sebe.
Danes se nahajamo pred takim odločil, nim trenotkom. Po petih letih odmev nesrečnega spomina je zopet odprto takozvano koroško vprašanje.
S tihim, marljivim, sistematičnim, s tudi z zahrbtnim delom ata ss Nemčija In Avstrija pripravili, da pogazite nJim na. aprotna določila mirovnih pogodb. Kaos, ki je nastal v Evropi po svetovni vojni, med. sebojna ljubosumnost velesil, odsotnost Velike Rusije in Amerike od vplivanja zs raz. voj dogodkov, je tema državama bilo orno. gočilo, da ste pripravili ujedinjenje obeh držav duševno in materijelno. Manjka samo še formalni akt! In evo Nemčije na Kara. vankah! Tiste Nemčije, ki od Bismarćka dalje dosledno gradi most od Adrije do Bagdada. Ta akt bi pomenil ne samo smrt naših bratov, temveč tudi definitivno amputacijo enega dela našega telesa, to Je tistega dela, na katerega smo navezani z vso svojo tradicijo prvih slovenskih knezov, s katerimi nas je skupaj zlilo ne samo narodno tn jezikovno edinstvo, temveč vsa iz srca goreča poezija narodnih pesmi, planin in jezer, v katerih se zrcali vsa pristnost naše narodne duše.
Nel Koroško vprašanje ni samo vpraša, nje obstoja naših koroških bratov, temveč je vprašanje našega narodnega ponosa, našega življenja in udejstvovanja v človeški zgodovini.
Koroško vpršanje je v ozki zvezi z usodo naših bratov onkraj Triglava Jn Snez nik a ob tuji A dri j i. ki so ravno tako kri naše krvi, srce našega srca. Tudi vprašanje naših bratov ob Adriji bo ugodno rešeno. Ne moremo jih pozabiti, saj so kri naše krvi.
Govornik je zradostjo ugotovil, da sc-naš narod zaveda svoje dolžnosti in da so potisnjene  v  stran   vse  domače razprtije.
Vztrajnost, pogum in narodni ponos 80 nam potrebni! Zmaga bo naša! Živela naša Jugoslavija! Živeli naši zasužnjeni bratje! Živela pravičnost!   (Viharno odobravanje!)
Predsednik dr. Janko Pretnar le nato prečital brzojavko Jugoslovenske Matice iz Splita, ki se glasi: Čitav Jadran komemorira koruški dan i tumači narodu težki gubitak usled zlokobnog plebiscita. Ne zdvajajmo! Doći če dan! Braća na Jadranu sakupit će osvetničke čete za braću u Koruškoj.
Med viharnim odobravanjem Je bila nato sprejeta resolucija na ministra zunanjih del, ki se glasi:
Vznemirjeni vsled stalno naraščajočega gibanja za priključitev Avstrije k Nemčiji prosimo kr. vlado, da posveti največjo pažnjo temu vprašanju Pomuknitev mej Ve-like Nemčije nu Karavanke ni samo resno ogrožanje naše države, temveč tudi svetovnega miru, kar pomeni nov nalet velenem-štva proti Jugu in vzhoru in povrnitev nemške države k predvojnim imperijalistu-nim ciljem.
Vsled tega je nanovo odprto vprašanje ajedinjenja koroških Slovencev z narodno državo Srbov, Hrvatov in Slovencev, katero je upravičeno ne samo ii obče priznanih etničnih načel, nego je tudi najboljše jamstvo za varnost naše države in stalnost miru.
Pričakujemo torej, da bo kr. vlada uporabila vsa sredstva za osvobojenje Koroške. Če se priključi Avstrija k Nemčiji, mora biti Korotan naš.*
Po končanem zborovanju se je formiral velik sprevod z dvema godbama. Na čelu sprevoda je korakala godba železni-čarskega društva »Sloga« in sredi sprevoda godba Sokola I. Sprevod je bil eden najlepših in povsod so tvorile goste množice špalir. Sprevod se je pomikal $ Kongresnega trga po VVolfovl ulici, Mariji-
nem trgu, Prešernovi ulici in Aleksandrovi cesti do palače velikega župana, kjer je deputacija izročila resolucijo na zunanjega ministra. Od tu je sprevod krenil po Rimski cesti čez Šentjakobski trg zopet nazaj na Kongresni trg, kjer je bil razhod. KOROŠKA AKADEMIJA.
V soboto zvečer je Jugoslovenska Matica priredila v dvorani hotela Union veliko koncertno akademijo, posvečen -i Ko-nški. 2e pred 20 se je nabralo v razsežni dvorani na tisoče občinstva iz vseh narodnih krogov. Zastopana so bila tudi oblastva s predstavniki državnih uradov in vo ske. Na koncertnem sporedu so bili nastop. ljubljanskih pevskih zborov, deklamacije, solopetje In govor pesnika Otona Zupančiča.
Na akademiji je zavladalo prav toplo razpoloženje. Posebno globoko je učinkoval govor pesnika Otona Zupančiča, ki je z izbranimi besedami Izpovedal svoj konfite-or glede koroških Slovencev. Nobene statistike ne bodozalegle. dokler ohranimo Koroško v svoi notranjščini kot sestaven del naših narodnih čutenj ki stremljenj. Oton Zupančič name j i voj govor izpopolniti in pozneje objaviti.
Kot prvi je nastopil mešani zbor pevskega društva »L I u b 1 j a n a« pod spretnim vodstvom pevovodje dr. P. K i m o v -ca. Odpel je Klemenčičevo »Oj pogle te, ptičke, na domače njive« ta pa koroško narodno »Pojdem v rute«. Prvo s finim okusom, drugo s toplo narodno melanholijo.
Sledil je govor pesnika Otona Zupančiča, ki je bil ob pristopu na oder, kakor na koncu svojega govora, burno pozdravljen. V svojem govoru se je dotaknil naj-globljivih srivnosti narodnega čutenja in narodnega požrtvovanja ter med drugimi Izvirnimi pogledi opozoril na duševno enakopravnost velikih In malih, tudi najbolj malih narodov. Vsak narodni organizem ima pravico, da se razvTa sarrro'astno m samostalno, kakor mu velevao notranji zakoni. Koroška je sestaven del naših tradicij, naših čutenj, naših stremljen' in bo kot taka ostala do odrešenja. Tega čirten?a. teh tradicij o zibelki Slovenstva n-' mnroče irruvatl Iz naših src, zato bodo živele do popolne zm   e. Govor je bi! se?* ' 'rasni slo-
venščini. Občinstvo se je pesniku zahvalilo z dolgimi aplavzi.
Ženski zbor »r '"Te Matice« je odpel znane Sukove dvospeve s štiriroč-n:m klavirskim sprerr.L. nem. Na klavirju sta sodelovala sr1*. Zarnikova in profesor Ravnik. Zbnr je vodil s spretno taktirko in z globoko umeHTSko koncepcij pe-vovodja Sr. Kumar. Zal, da so bile pesmi nekoT'0 ter*r**?-,~'■ za akademijo, na.ne-n eno Koroški. Po dm"' pa moramo
priznati, da so le povečale koncertni značaj cele prireditve in "o ^^Vrofflfe z visoko urretnostjo Zbor ;e       mravno tople aptav-
ze, kit tudi zaslužfo Sukove skladbe in izvrsten pevski material sedanjega ženskega zbora »Glasbene Matice«.
Gojenka ženske realne gimnazije Pavla Pilonovo !e deklamirala prigodno dr. La-bovo pesnitev »Pes'jT! novih otrok«. Ljubek glas mladostne deklamatorke, kakor tudi zmiselna pesnitev sta elektrizirali občinstvo. Operni pevec Svetprar Ba novec pa je nato odpel štiri narodne koroške pesmi v priredbi in s spremljevanjem profesorja Ravnika.
»Ljubljanski Zvon« si je izbral narodne koroške pesmi, ki jih le za to priliko pevovod a Zor ko P r e 1 o v e c posebno izpilil. Znano je, da ležijo temu zboru narodne pesmi posebno dobro. Tudi srbska izvajanja so bila v tem pogledu klasična. Te narodne pesmi so odjeknile v notranjosti nabito polne dvorane ter vzbudile viharne valove otožnosti, pa tudi ljubezni in volje do osvobojenja zarobljenih koroških Slovencev in tužnega Korotana. Koncert sta zaključili dve mogočni skladbi Adamiča »Kaj ti je, Mojca?« ta pa Premrlova hirrma »V Korotan!«
Nadejamo se, da postane odšle' ta koroška akademija tradici onalna ljubljanska prireditev dotlej, dokler nam v bližnji bodočnosti mednarodne razmere ne prinesejo popolno zmago jugoslovenske koroške misli Dotlej pa na preži!
OB NARODNI MEJI
Pod okriljem »Jugoslovenske Matice« le manifestirala tudi naša južna meja okoli Rakeka. Na Rakeku so se zbrala ob 11. uri vsa domača društva, domači Sokol in zastopstvo Sokola Iz Planine z zastavo, Sokoliće, Orli, Orlice, Orjuna z zastavo, gasilci, šolska mladina pod vodstvom učitell-stva in domačega ljudstva pred kolodvorom. Kot delegat »Jugosi. Matice« je govoril dr. I v. L a b o pomenu današnjih ma-
nifestacij. Opozarjal je na važnost sedanjih dogodkov v Ženevi in Locarnu, ki zahtevajo od nas, da ponovimo pred svetom svoj klic po Gospe5 Sveti. Naša manifestacija velja tudi Italijanom na bližnji meji, ki so bili glavni intrigami proti nam In zahtevali štetje od nas ob času, ko so jemali naše primorske kraje brez plebiscita Mi gledamo danes resnici v obraz in v imenu te resnice zahtevamo pravice — zahtevamo življenje za vse, ki niso v naši državi, pa so po srcu in jeziku naši. Zato kličemo: pogrebov ne več in grobov ne več — t ko pride Čas, ugoden za nas, govoril bo meč. Občinstvo je sprejelo govor z navdušenim ploskanjem. Na to Je tajnik kraj. odbora prečital rezolucijo, ki je bila z odobravanjem sprejeta. Sol mladina le zapela »Bože pravde« Razvil se je doig sprevod, ki Je odšel po Rakeku med vz-kl kanjem Koroški in pe van jem nar. pesmi. Ko se je sprevod vrnil pred kolodvor, so vsa društva zapela »Lepa naša domovina« in »Hej Slovani«. Bil je to lep prizor naše narodne zavesti ob meji. Zvečer je bila akademija v gost. ševar, kjer je nastopila mladina z deklamacijami in petjem.
KOROŠKA PROSLAVA PETLETNICE PLEBISCITA
— Celovec, 11. oktobra. (Izv.) S tolikim hrupom napovedane manifestacije ob 5. obletnici koroškega plebiscita so uspele dokaj slabše, kakor so si predstavljali njihovi aranžerji. Navzlic vsej silni agitaciji se je zbrala v soboto ob 18. zvečer le več tisoč broječa množica Celovčanov bi Nemcev Iz krajev severno od Celovca, Minimalna Je biia udeležba Iz krajev glasovalnega ozem. Ija, iz katerih nI bilo niti najbolj zagrizenih nemčurjev.
Ob 18.15 je bil otvorjan slavnostni zbor z Igranjem koroške deželne himne. Po hlm. ni so se vrstiH govori zastopnikov nemških bojnih organizacij, Id pa so vsi govorili zelo tiho, tako, da jih Je bilo Jedva čuti v naj. bližjih vrstah. Proslavljali so veličino zmage dne 10. oktobra 1920 in opozarjali zbra. ne mase Celovčanov na težke boje, ki jih še čakajo. Govornike je spremljala popotna tišina. Le kakih petkrat Je bilo čuti nekaj »Heil«-klicev. ki so bili najglasnejši, ko je eden govornikov dejal, da Je 10. oktober 1920 prvi korak k ustanovitvi mogočne vse-nemške države.
Po zboru se je formirala bakljada, ki so se je udeležila vsa celovška društva. Sprevod je šel molče ki brez najmanjšega klica po celovških ulicah in se nato ustavil pred deželno palačo. Tu je pozdravil zbrane množice deželni glavar Schumj.
Uvodoma se je spominjal vseh težav borbe za nedeljeno Koroško, padlih borcev
V tej borbi in se zahvalil Korošcem za njihovo zvestobo. Poudarjal je, da so zmagal« v borbi proti jugoslovanski premoči edino te nemška pripravljenost na žrtve, ljubezen do Koroike In disciplina. Opozarjal je tudi na ogromne manifestacije onstran Karavank, kjer danes Se ni miru tn od kjer hočejo sedaj zanesti v prelepo Koroško nemire in nerede, da bi znova načeli koroško vprašanje. »Za nas,« tako je vzkliknil, je koroško vprašanje rešeno s plebiscitom leta 1923, ki je za nas volja vseh domovini zvestih Korošcev. Zato roke proč od nede-Ijene Koroške. Ako bo potreba, bomo pa še enkrat pozvali narod, da izreče svojo voljo!«
Tudi njegov govor, ki je bil v bistvu zelo pomirjevalen — dejal je med d ni grm tudi, da sedanja peta obletnica plebiscita ne sme pomeniti za one. ki niso glasovali z uami .peto leto maščevanja — nego nemške prizanesljivosti, ni našel posebnega odmeva. Značilno je, da se Scbumy ni niti z eno besedico dotaknil vprašanja združitve z Nemčijo.
Na Glavnem trgu je bil razhod, ki se je končal brez incidenta. Po končanem obhodu so se vršile razne prireditve, kjer pa se ni moglo razviti nobeno oduševljeno razpoloženje.
— Celovec, 12. oktobra. Kakor sobotni manifestacijski zbor. tako se je tudi današnji »Trachtenfest« vršil v znamenju velike depresije, ki jo je bilo čitati z lic vseh udeležencev. Vse številne množice, poslane na ta obhod, so bile povsem pasivne. Na objektivnega opazovalca je napravil ves sprevod vtis mrtvaškega kondukta ali pa procesije z narodnimi nošami. To so občutili tudi Nemci sami. ki so poudarjali, da je to zadnja »Abstimmnngsfeier«. Nekoliko bolj živahno je bilo popoldne na ljudski veselici.
naminio 79 si>M«ki Tabor!
Politične vesti
— »Rad"K;.!i-   n rad čevc  v mariborski
oblasti. Današnji »Obzor« priobčuje iz Maribora taMe zmedeni komunike 1. »V n url-borski oblasti se je osnoval dne 20. VIII. brez spremembe programa in statuta svojih matic skupni odbor Zveze slovenskega kmetskega ljudstva (kmeti cev in radičev cev) In narodno radikalne stranke, ki ima namen da rešuje skupna gospodarska in so* cijalna vprašnnja. popravila zadane krivice in spravlja red, poštenje in objekt vnost v upravo. 2 Ta odbor predstavlja 24.000 oddanih glasov pri zadnjih volitvah. Stranke, v nem zastopane, imajo v Narodni skupščini tri poslance. 3. Ni dvoma, da e ta korak zbližanja, sporazumevanja In skupnega sodelovanja v gospodarskih In socijalnih vprašanjih ogrorren napredek v -Kritičnem živi enju Slovenije; 4. Stranke zastopane v tem skupnem odooru ne Iz!<lju* čujejo nikogar, ki hoče pošteno In odkrito delovati v smislu gornjih zaključkov. 5. Prvi mali uspeh skupnega dela je bil. da so pristojni ministri ustregli zahtevi skuonega odbora, da so se uradniki, ki so bil! premeščeni iz strankarskih razlogov, vrnili na svoja službena mesta 6. Zato vse tri zastopane stranke s prezirom gledajo na neresnično pisavo nas*?r nih listov. Zastopniki, ki so dobili pooblastilo od svoIh organizacij, podpisujejo ta komun'ke in dajejo nanj svoj pečat.t Ta čudni komunike nosi te*Ie podpise: Tajništvo Zveze slov. kmetskega 1'udstva v Mariboru: Franjo Svi« k a r Š i č, predsednik, Ivan M r molja, bivši nar. poslanec. Roman B e n d e , tajnik. Lipovšek, predsednik SKS. Oblastni odbor narodne radikalne stranke v Mariboru: dr. Rudolf Ravnik predsednik. Janko Tavčar, podpredsednik. — Ta komunike nam postane šele razumljiv, ako prečitamo članek v »Obzoru«, ki je napisan pač kot komentar tega sicer popolnoma nejasnega komunikeja. V tem članku čitamo: »Ker so se v Sloveniji organizirali v eno skupino radičevci, člani kmetijske zveze In radikalni pristašf, ki imao v parlamentu 3 poslance, bi bilo seveda najprfrodnele, da se Iz te skupine vzame kandidat aH za mini. stra ali za državnega podtajnika .. .c
Ha uišku
modeme konfekcije je naia zimska zaloga oble! in ulstrov po najnižjih cenah
Jos. Rojina, Ljubljana
Pros ve ta
Repertoar Narodnega gledališča ▼ Ljubljani.
DRAMA:
Ponedeljek, 12. oktobra: Zimska pravljic Red A.
Torek 13. oktobra: Zaprto.
Sreda, 14. oktobra:   Pegica enojega trca
^ Red C.
Četrtek, 15. oktobra: nigenija na Tavrldi. Red D.
Petek, 16. oktobra: Periferija. Red F. OPERA: Začetek ob % 20. uri zvečer.
Ponedeljek, 12. oktobra: Zaprto. Torek, 13. oktobra: Manon. Red B. Sreda, 14. oktobra: Aida. Red E. Četrtek, 15. oktobra: Zaprto. Petek, lf\ oktobra: Mrtve oči. Red A.
— Popravek. V poročilu o ePeriferij;* se mi je napak zapisalo, da je starega lastnika bara igral g. Plut, o katerem pa malo preje poročam, da je Igral nekega postopača. Lastnika bara Igra g. Povhe, kar s tem popravljam. — M. Z.
— Poročilo o predstavi <Zimske pravljice* smo od svojega recenzenta danes prejeli. Pnobčujemo ga jutri.
— Prva repriza na novo naštudlrane Massenetove opere «Manon» se vrsi jutri v torek dne 13. t. m., in sicer za red B Zasedba je ista kakor pri prvi vprizoritvi le starega grofa des Grieux poje mesto c. Betetta g. Rumpelj.
— Opozarjamo na današnjo prvo reprizo »Zimske pravljice«, ki je dosegla pri sobotni premijeri n" "večji uspeh. «Zimska pravlica», to zanimivo Shakespearjevo delo se pravkar igra na v*eh ve*-ih odrih na Dunaju in v Nemčiji. Pri predstavi sodeluje vojaški orke- ter z Izvirno Humperdinko-vo glasbo, ki ie nalašč napisana za »Zimsko pravljico*.
V. I. Krizanovska:
73
U brnllestuu nesmrtnih
Roman.
— Narajana je imel pa res dober okus, — je pomislil Supramati, ko je vlival v kopel tretjino tekočine iz večje steklenice.
Nato je sedel z uro v roki, da počaka, kakor je bilo rečeno v Ebramarjevem navodilu.
Voda je postala kmalu modrikasta, in kakor bi trenil z očesom, so se začele mišice Lilia-ninega obraza premikati. Zadrhtele so trepalnice, premaknile so se ustnice in po vseh udih je nekaj zatrepetalo. Nato je postala rana temnordeča, odprla Se je in iz nje je brizgnil curek neke črne tekočine.
Cez četrt ure je postala voda črna in po sobi se je širil iz kopeli neznosen smrad. Supramati je odprl pipo, napolnil kad s Čisto vodo in zlil vanjo drugo tretjino tekočine. Takoj je pritekla iz rane kri, in sicer toliko, da bi v normalnih razmerah nedvomno nastopila smrt. A tu ni bilo videti v stanju bolnice nobene nevarne spremembe, dasi je kri curkoma tekla iz rane. Nasprotno, bolnica je začela počasi dihati.
Po določenem času je Supramati odprl pipo, da je odtekla okrvavljena voda, in izlil v kad še
"tftaoAk *+ks^čin+   To nor •>* vacU. 21 i^-cc cenila.
Ostala je svetlomodra in prozorna. Rana je pa bila, kakor vsaka druga, ki se že zarašča.
Tedaj je prenesel Supramati bolnico na divan, položil na rano platneno krpo in jo spretno obvezal. Skrbno je obrisal telo in lase ter zavil Liliano v odejo tako, da je bila podobna mumiji in da se ni mogla ganiti Nato jo je prenesel na njeno posteljo in ji v lil v usta zližico rdeče tekočine iz mehurčka.
Mladenka ie zadrhtela po vsem telesa Nato je divje zakričala in odprla očL V teh velikih, temnih, žametastih očeh je bilo tako trpljenje in žalost, kakršne Supramati še nikoli ni videl v človeškem pogledu.
Nesrečna žrtev se mo je zasmilila v dno duše. Da, Ebramar je imel prav. Uboga Liliana je morala prenašati peklenske muke. Sicer pa ni utegni) spregovoriti niti besedice, ko so se Lilianine trepalnice že zopet zatisnile, in bolnica je vnovič obležala nepremično, samo da to pot ni bila več napol mrtva, marveč je trdno zaspala.
Supramati je spustil zastore In izlH v skledico po Ebramarjevem navodilu tekočino iz zelenega mehurčka. Sobo je napolnih prijeten vonj. Toda kako se je začudil, ko je zagledal, da se dviga iz skledice gosta zelenkasta para, ki se je vlekla k r>r,stelji in orodjrala skozi kožo v telo speče lepotice
Nekaj časa je opazoval ta čudni prizor, nakar se je vrnil v svojo sobo. Ker je imel z bolnico opraviti nad tri ure in ker je bil že lačen, se je umil in šel po večerji zelo zadovo1; n spat.
Supramati je sklenil ostati tri dni sam in počakati, da se Liliana prebudi. Bilo je krasno jesensko vreme in zato se je lahko sprehajal po vrtu, kolikor je hotel. O prostem času je hotel urediti različne domače zadeve, ki se jim je poznalo njegovo dolgo bivanje v Indiji.
Supramati je bil prepričan, da ga ne bo nihče motil, ker je služinčadi strogo prepovedal širiti vesti o svojem prihodu. Toda drugo jutro se Je moral prepričati, da imajo njegovi prijatelji zelo dober nos in d ajim je bila njegova prisotnost tako potrebna, da niso poznali nobenih ovir.
In res, vikont de Lormeil, ki so ga pregamali upniki, pa jim ni mogel plačati, je kar besnel, da se nabob tako dolgo ne pokaže. Postavil je okn >g prinčevega doma svoje vohune, ker ni zaupal Su pramatijevim uslužbencem, ki bi utegnili utajiti nabobov povratek, če bi jim slednji zapovedal molčati. Zato je vikont podkupil vratarja nasproti stoječe hiše, in ko je ta videl, da je prispel milijonar, je takoj obvestil de Lormeila.
Vikont je bil kakor preroien. Drug: dan j- planil mimo strmečega vratarja in sluge v Sup rama I tiiev dvorec
Ko so mu povedali, da je princ na vrtu, se Je takoj napotil tja. Diplomatično je objel bogatega pokrovitelja ter ga prijateljsko pokaral za skrivni odhod, za dolgo odsotnost in nenapovedani povratek. Pri tem pa ni hotel opaziti, da Supra matiju njegov poset ni nič kaj po volji.
V krilatih besedah je opisal splošno žalost, k* se je lotila vseh, ko je princ tako nepričakovnno odpotoval. Povedal je tudi, da je bila Pieretta vsa obupana in da je hotela celo izvršiti samomor Nato je izjavil, da mora Supramati nagraditi svoje prijatelje za njihovo zvestobo  in   prirediti raz košno pojedino, če ni kot njegov »prijatelj« naj bolj nehvaležen   in   skop izmed vseh sedanjih prejšnjih in bodočih nabobov.
Supramati je bfl spočotta nezadovoljen s t< vsiljivostjo, potem ga Je pa silila vinkotova zgovor nost v smeh Odgovoriti ni mogel niti besedic* ker je bil vikont tako zgovoren, da Supra a sploh ni prišel do besede. Vendar je pa razume da je njegovo zlato zelo potrebno temu skrahira nemu postopaču, in to ga je spravilo v dobro vo Ijo.
Vinkotov pr dl g  ie bil sprejet Sklenjene bilo proslaviti nabobov povratek z velita pojedin obupani Pieretti nai bi pa kupU princ v tolažb, dragoceno darilo in šopek
•?LOVPNSKI   NAROD« dnt 13. oktobra 1925.
Stran 3.
Samo Se danes se predvaja II. del In konec velikega francoskega GAUMONT-FIUM
JUDEX
z gnanimi francoskimi Igralci. Predstave ob: 4, 7, 9.
Jutri prinašamo krasno noviteto i
Edina fena
Velefilm, ki v Jugoslaviji še ni predvajan. Telefon 124 Elitni Kino Matica Telefon 124
Dnevne vesti.
i  Lmbtam    n< 12 oktobra /925
— »Manj fraz, več dela!a Ugleden   rodoljub   iz   mariborske oblasti nam piše: Gospod urednik! Dati moram izraza veselju, ki sem ga občutil, ko sem prečital uvodnik »Manj fraz, več dela« v štev. 229. Po naših listih je vedno sama politika, ta pusta politika,   da človek ne mara več citati časopisov!    Koliko    prostora požre v vsaki  številki!   O  Radiću  naj Človek Jan za dnevom čita cele strani! Čita iaj ugibanja, jeli se dokoplje do sinekure minista   s   portfeljem ali brez portfelja! Mož, ki ne pozna značajnosti, ki je vsak dan drugega prepričanja, pa Še do danes ni mogel splezati na ministrski stolec v Jugoslaviji, ne more nikogar zanimati!   Saj vendar vemo vsi, kaj je njegov edini cilj. Pustimo vendar to brezplodno politiko v stran, brigajmo se za gospodarstvo, za državni proračun, za izenačenje davkov. V Jugoslaviji imamo toliko ministrov, da za njih skoraj ni dovolj stanovanj v Beogradu!   Vsa ministrstva so prenapolnjena načelnikov in pod-načelnikov   ter   raznega uradništva. Ves ta aparat pa niti toliko ne dela, da bi imeli v Jugoslaviji izdelan državni proračun, da bi nam mogli predložiti obračun o dohodkih in izdatkih preteklih let. Češkoslovaška, Francija, pa tudi Avstrija,   vsaka teh držav ima svoj proračun gotov, oziroma odobren!
V imenovanih državah pa so ministri vedno na delu, skoraj nikdar na oddihu, pri nas pa vse polletje malodanc počiva vse delo po ministrstvih, ker je vse na oddihu. V imenovanih državah pa tudi poslanci delajo, ne pose-devajo doma, ne zrejo dijet, katere naši točno pobirajo, katerih pa ne zaslužijo, ker nič ne delajo! Take razmere so samo pri nas v Jugoslaviji mogoče. Zato pa tudi nazadujemo v vseh panogah gospodarstva in ni čuda, ako postane naša zunanjetrgovinska bilanca spet pasivna! Ni drugega izhoda, kreniti bomo morali na druga pota!
— Manifestacija za Koroško v Št Vidu nad Ljubljano. Kakor po drugih krajih, tako so proslavili tudi v St Vidu nad LJubljano petletnico plebiscita ter manifestirali za priključitev slovenskega Korotana Jugoslaviji. Šentvidska obrtna mladina je priredila lepo spominsko slavlje za Koroško.
V imenu Jugoslovenske Matice ie govoril prof. dr. Valentin Rožič. Z velikim navdušenjem je bila sprejeta resoluciza, naslovljena na zunanjega ministra.
— Koroški dan v štepanji vasi. Snočl
ob 19. sta priredila štepanjski Sokol to pev.
sko društva »Sava« lep In dobro obiskan »Koroški večer«. Br. Kosmač je v krasnem govoru obrazložil pomen tega dne, pevci »Savani« so pa zapeli več primernih pesmic. Naj nam obe imenovani društvi priredita še večkrat kaj tako vzpodbudljivega in razvedrilnega!
— Petletnice koroškega plebiscita se
Lmed beogradskih listov spominja edino »Politika«, ki je v soboto priobčila uvodnik »Jedna bolna petgodišnjica«.
— Osebne vesti s pošte. Premeščeni so: Natalija L i n g*e 1 j iz Ruš v Maribor 1, Štefanija 2 u 1 j a n iz Ljubljane v Dravograd te Viktor Zagorski od pošte Maribor 2 k pošti Maribor 1.
— Iz našega državljanstva so Izstopili. Karol B r a n d i s, rodom iz Maribora in pristojen v Maribor, Viktor H o i z e 1, rodom in pristojen v Maribor, Anton C e g n a r, rodom Iz Stare Loke, Herbert L e d e r e r, rodom ?z Pliberka, pristojen v Konjice, In Franc K riža kič iz Sv. Miklavža, pristojen v Brabrovnik.
— Prva žena-referent. Z ukazom trgovinskega ministra je imenovana gdč. Ljubica Knežević kot referentka za ženske 3trokovne šole. Gdč. Kneževič je na ta način prva žena-referent v beogradskih ministrstvih.
— Rektor zagrebške univerze v Beogradu. Rektor zagrebške univerze je pri-»pel v spremstvu dekanov v Beograd, da sodeluje v prosvetnem ministrstvu r«a sestavi novega državnega proračuna, v kolikor se tiče univerz.
— Deputacija s Sušaka v Beogradu. Pri ministru saobračaja se je zglasila deputacija iz Sušaka, ki je naprosila g. ministra, da dovoli Sušaku enake vozne ugodnosti, kakor Šibeniku.
— Znižana pristojbina za časnike jn časopise v mednarodnem prometu. Ministrstvo nam sporoča z odlokom štev. 56076 od 1. t. m. to-le: Po določilih drugega odstavka točke 1 člena 34 stockholmske svetovne poštne konvencie je naša poštna uprava pristala na to, da se odpravljajo v prometu s spodaj naštetimi državami časniki in časopisi, katere njih uprave neposredno odpravljajo proti pristojbini, ki je za 50% nižja od pristo bine za navadne tiskovine. Pristojbina za časnike in časopise, katere odpravljajo njih uprave !z naše države v spodaj naštete države, znaša torej 25 par za vsakih 50 g ali del te teže. To velja od 1. oktobra t. L dalje. Države, za katere in '   * -l.rih velja znižana pristobkia so te-le:
*-gentinija, Avstrija, Čehosiovaška. f—-cija m kolonije, Letonija, Luksemburg, '♦-diar* m Maroko. Nemčija. Poliska. Por-
tugalska in kolonije, Rumunfa. Rusija, Sara (oblast), Paragvaj, Sirija-Liban in Tunis.
— Osemdesetletnica. V soboto je praznoval svojo osemdesetletnico g Dragotin Košir, višji finančn komisar v pok. v Trstu. Jubilant, rodom iz Kamnika, je oče vseučiliškega docenta dr med. A. Koširja, inženirja Jos. Koširja na Reki ter učiteljic Adele Koširjeve v Celju in Valerije Koširjeve v Trstu. Gosp. jubilant je bil vse svoje življenje plemenit sin svojega naroda. Želimo mu še mnogo let in dobrega zdravja!
— Posojilo uradniške zadruge. Zadruga državnih uradnikov v Beogradu je naprosila fin. ministrstvo, da ji dovoli brezobrestno posojilo v znesku 1 milijona dinarjev. Zadruga namerava s to svoto graditi uradniška stanovanja.
— Električna centrala v Krškem. Ministrstvo poljedeljstva odpošlje te dni posebno komisijo v Krško, ki naj pregleda načrte hidroelektrične centrale na Savi. — Kredit za to centralo se postavi v državni proračun prihodnjega leta.
— Poštnotelegrafska postaja v Zagreba. Ministrstvo pošte in telegrafa je odrbrilo kredit za dovršitev nove poštnotelegrafske zgradbe.
— Most čez Krko. Za nov potniški most čez Krko pri Žužemberku je m nistrstvo javnih del odobrilo večji kredit, ki se postavi v državni proračun prihodnjega leta.
— ZemaPska konferenca organ'zaclja privatnih namještenika. Zagrebački oblasni medjusavezni akcijoni odbor organizacija privatnih na.nještenlka sazvao 'e zemaljsku konferencu svih organizacija privatnih namještenika za 18. o. mj. u Beogradu, u prostorijama Saveza bankarskih, trgovačkih i industrijskih činovnika (Krunska ulica 21a) sa ovim dnevnim redom: I. Zakonska radnička zaštita: a) Provedba posto-ječeg radničkog zaštitnog zakonodavstva u našoj zemlii (Zakona o zaštiti radnika. Zakona o Inspekciji rada itd.), b) Zakonsko re-gulisanje službovnih odnosa privatnih namještenika (proširenje i poboljšanje Zakona o trgovačkim namještenicima, koji važi u Sloveniji i Dalmaciji). II. Socijalno osiguranje: a) Osiguranje u bolesti i nezgodama, b) Osiguranje u besposlici, c) Osiguranje u starosti, nemoći i smrti (proširenje i poboljšanje Zakona o penzijonom osiguranu privatnih namještenika, koji važi u Sloveniji i Dalmaciji). III. Po reski tereti i privatni namještenici. IV. Radna pijaca i privat-nl namještenici: a) Privredna stagnacija, besposlica i privatni nanreštenici. b) Privatne trgovačke škole i reforma stručne nastave  c) Strana radna snaga. V. Akcija
oko konsolidacije pokreta pri*
vatnih namještenika u Jugoslaviji. VI. Razno. Na ovu konferencu pozvane su sve organizacije privatnih namještenika u našoj državi (u koliko ih akcijoni odbor ima u svojoj evidenciji). Centralni sekretarijat Radničkih Komora, sve Radničke komore. Ministarstvo pravde. Ministarstvo prosv ete, Ministarstvo trgovine i industrije, Ministarstvo socijalne politike, Ministarstvo za ustavotvornu skupštinu i izjednačenje zakona. Središnji ured za osiguranje radnika, Penzioni zavod za namještenike. Privatno društvena blagajna »Merkur«. — Ovo je po redu druga zemaljska konferencija organizacija privatnih namještenika (prva je održana u Zagrebu dne 8. jula 1923), koja kako pokazuje dnevni red, ima da ri-ešava razne socijalne probleme, koji sto e u tjesnoj vezi sa konsolidacijom prevrednog života naše države, te ekonomskim, socijalnim i kulturnim napretkom privatnog namješteništva.
— Nov nemški tednik v Banatu. V Velikem Bečkereku je pričel izhajati nov nemški tednik »Volksbote« pod uredništvom Štefana Hauptmanna.
— Sokolski gledališki oder na Viču otvori svojo letošnjo sezono v nedeljo 18. t. m. Uprizori se v režiji br. Remsa narod, na igra »Rokovnjači«. Začetek točno ob pol 8. zvečer. Cene so tete kakor lani. — Vstopnice so v predprodaji pri br. V. Je-ločniku v Rožni dolini in v Sokolskem domu.
— Tiskovne pogreške. V sobotnem članku »Naša manjšina na Koroškem« je precej tiskovnih napak, ki jih iz večine vsakdo sam popravi. Neprijetne pa so sledeče, ki se tičejo krajevnih imen to številk Tako naj se pravilno čita »Dobrla vas« mesto »Dobrna vas«, »Breze« mesto »Drže«, 15.278 glasov (slovenskih) mesto 5287. Druge niso tako bistvene, čeprav motijo.
— Čevljarski tečaj se otvori v Zagreba. Tečaj bo trajal vsak dan od 8. do 10. nre Šest tednov. Učnrna s pripomočki stane 350 dinarjev za vsakega. Poučeval bo čevljarski mojster Giuro Simonovlć.
— V Clevelandu Je nabral med nattmi rojaki Belokranjd br. Rudolf Koran sa zgradbo Sokolskoga doma v Črnomlju znesek Dm 600. Br. Rozann se Gradbeni odsek Sokol«kega društva v Črnomlju na njegovi požrtvovalnosti najlepše zahvaljuje. Rojaki, posnemajte!
— Pogrešata se Terezija Kosič, MvSa služkinja pri družim Trele na Selu, zadnjikrat je stanovala na Starem trgu št. 17. 29. nov. 1924 je odšla. Obenem je odšel z nSo tudi ni en biva cospodar Trele ta za-
pustil svojo družino in ne skrbi zanjo popolnoma nič. Košičeva je stara okoli 26 let, ssrednje postave, kostanjevih las, oči modre, ima otroka, ki Je star okoli deset mesecev. Ime mu le Viktorija. Stnujeta v mestu ali pa v bližnji okoUci mesta. Kdor bi kaj vedel, kje se nahajata imenovana* se prosi, da sporoči njegova družini Selo št 21.
— Razprava proti črnogorskim hajdukom. Pri okrožnem sodišču v Cetlnju se prične te dni pravda proti 40 roparjem, ki sede že nad leto dni v preiskovalnem zaporu. Povabljenih je nad sto prič. Obtoženi roparji pridejo na vrsto v dveh skupinah in bodeta vodila razpravo dva senata. Obravnava bo traala5 do 6 mesecev
— Jesenske pasje tekme. Včeraj so priredili Člani kluba cLJubitelji pUčarjev« Jesensko tekmo mladoletniti psov ptičarjev v svojem lovišču na Jezici. Poleg domačih lovcev je bilo tudi več beogradskih gostov, ki so prav pozorno sledili zanimivi prireditvi, ki Je prav dobro uspela. Nagrade so bile razdeljene tako-le: Prvo je dobil poštni nadsv. g. Evgen Križaj za psa Tička, drugo tovarnar g. Ivan Lapa J ne za Risa, tretjo g. vicekonzul dr. Erhar-tič In četrto pa g. Pavel Štele za psa Alija.
— Strašna z^o-ska tragedija. Veliko senzacijo je vzbudila tragedija, ki se je dogodila v Popovem porju Pnnka B'elanović se je zaljubila v mladega Cedo Martilovića. Toda ker niso n ' *-odfte-Iji živeli v rred-sebojni ljubezni, je Rankin oče nasprotoval hčerini ljubezni s čedom ter jo je prisilil, da se je poročila z Djordjem Petričem, \\ je bil od nje 20 let rtr-reJSL Ranka je z možem živela samo lekoVko dni, pobegnila ie od nega t t n-rišla k svojemu prvemu liibimcu. Ko ie Petrfč za to izvedel, je neke noči vdrl v stanovanje Martilovića ter ga »strehi z revolverjem Ranka mu je izvila iz rok revolver, nstrelfla najprvo njega, potem pa še sebe.
— Katastrofalni orkani v Črnem morju.
Po poročilih iz Odese, Je divjal v teh dneh v Črnem morju strahovit orkan. Več ladij s posadkami se je potopilo. Tudi o dveh velikih ladjah, ki so plule Iz Carigrada proti Odesi, ni do sedaj še nobenih poroči! fci 'e verjetno da je tudi nje zajel orkan ter sta se potopili.
rsglane in površnik©, ker so nedosežno ele antn ga in modernega dunajskega kroja, iz ics lepega in trpežnega b iga  je dobiti prt
F. Lukič* Pred škofijo 19.
Iz Ljubljane
— »Koroška razstava« v Narodnem domu se podaljša za nekoliko dni.
— Iz ljubljanske družb«. 2ena: »Ljubi soprog! Nujno potrebujem zimski kostim.« Mož: »Koliko to pomeni?« Žena: »Tritisoč dinarjev«. Mož (po kratkem premišljevanju): »Priredi v nedeljo cvetlični dan U
— »Zatiranje mrčesa. Mestni magistrat opozarja posestnike in najemnike zemljišč na tozadevni razglas, ki je nabit po mestu.
— Največja izbira finih bluz In oblek Stari trg št. 9, Krištofič-Bučar.
— Ce komu ugasne električna lač — je to res nepri etna stvar. Kaj stori tak človek v Ljubljani? Steče k bližnjemu telefonu in poklice namesto elektrarne mestni magl* strat, to je urad župana. To je pribižno tako, kakor če bi gostilničarju pošlo pivo, pa bi ne telefoniral na pivovarno Union, nego na stanovanje kakega gospoda, ki je slučajno upravni svetnik te pivovarne. Ker se vsak dan pod večer ponavljajo primeri, da zvoni na rotovžu predsedstveni telefon (št. 12) radi različnih kratkih stikov pri električnih kratkih stikih pri električnih napeljavah, opozarjamo tem potom vse Ljubljančane, da to nj prava adresa in tudi nima z elektrarno nikake druge zveze, kakor tudi le državni telefon, to je zvezo preko centrale na pošti. Če ie pod večer na magistralnem pred* sedstvo slučajno navzoč kdo izmed geren-tov ali magistratni direktor, bi bilo pač nesmiselno, ako bi ta moral neki stranki na ljubo šele vnovič preko telefonske centrale na pošti iskati zvezo z elektrarno, da ji pove kako nujno potrebuje monterja stranka N. N Občinstvo se naj torej obrača na edini pravi naslov, to je aa podjetje samo, namreč na mestno elektrarno, ki ima telefon št. 144, kar si vsakdo lahko razbere Iz telefonskega seznama, če nj prekomoden.
— Izgubila se je v nedeljo popoldan okrog Rakovnika rjava bona. Pošten najditelj naj jo vrne proti nagradi. — Vrtovec Maruška, Miklošičeva c. 10, Zadružna gospodarska banka, 1772/n
— Pokrajinska zadruga kleparskih, In. stalacl Jaki h In kotlarskih mojstrov obvešča svoje člane, da se vrši vajeniška preizkušnja dne 20. oktobra ob 17. uri v zadružni pisarni. Prijave se sprejemajo do 17. oktobra. Načelstvo. 1770«
— Rop v Tivolskem parka. V soboto okrog 20. ure zvečer je šla 21 letna Marija Logar po glavnem drevoredu v Throli, ko je nenadoma priskočil k njej nepoznan, precej velik moški, H Iztrgal ročno torbico z vsebino 200 Din denarja ter zbežal
— Zaradi srlranja prepovedanih nemških pesmi na gramofona je policija ovadila Pavlo S.
— Nemima nedeljska not Zaradi kale-nja nočnega miru Je btio ovadenih 8 oseb, v dveh gostitaah pa je bil ples z godbo brez
dovoljenja.
— Klub eaperantlstov v LJubljani otvori v torek dne IS. t m. T Šentjakobski šoli esperantski tečaj za začetnike. Kdor se ml. sil učiti tega vatnega mednarodnega Jezika, naj se zglasi navedenega dne ob pol 20. uri v šentjakobski Soli II. nadstropje. 1743-n
— Razstavo arhltekure hi kiparstva priredita v Jakopičevem paviljonu ing. aren. Dragutin Tatar In akad. kipar Tisa Koa, To
LEONHARDI-JEVA ČRNILA
r%/f> vt^ltA, BARVI ZA ZtGC »TO. PROIZVAJA »»O PRCiSKUftSNiMi IZVIRNIMI RECEPTI
TOVARNA „PENKALA"
mostom • drug o o
bo prva tovrstna razstava v Ljubljani oziroma v Jugoslaviji sploh, ki obeta po svoji zasnovi in predpripravah nuditi vsestranski vpogled v hotenje arhitekture in kiparstva naše dobe. Otvoritev se vrši v nedeljo 18. t. m. ob 10.30 predpoldne z istočasnim tolmačenjem razstavljenih umetnin.
— Esperantiste in vse one, ki se zanimajo za Esperante opozarjamo, da izide v najkrajšem času »Popolna slovnica espe rantskega jezika« z malim slovarjem. Inte resenti naj se obrnejo pismeno na »Espe. rantski klub v Ljubljani. (Narodna kavar. na). 1744-n
Umor pri Beli Cerkvi na Dolenjskem
V bližini Bele cerkve, občina kronovo pri šmarjetskih toplicah, so domačini, ki so hodili mimo neke mlakuže, že dlje časa opažali, da se širi iz mlakuže penetranten smrad. Pretečeno sredo je več oseb preiskalo to mlakužo in opazilo v nji človeško nogo. Prijavili so to orožništvu in prišla je na lice mesta sodna komisija. Iz mlakuže so izvlekli truplo nekega domačina, za katerega so mislili, da je že dolgo v Ameriki. Dotičnik se je maja meseca poslovi! od domačih in vsi so bili prepričani, da je odšel čez morje. Najdeno truplo so preiskali in našli so na glavi sledi, ki pričajo, da je bil najdenec ubit; imel je prebito lobanjo.
Orožništvo je takoj uvedlo strogo preiskavo In zaprli so nekega domačina D., ki je osumljen, da je ubijalec. D. je, kakor pravijo, delamržen, nasilen človek, ki ima baje na vesti že nebroj drugih hudodelstev. Domnevajo, da sta imela z rajnim na vesti skupen umor, ki sta ga baje izvršila lansko leto v Družinski vasi in je najdenec baš radi tega sumničenja hotel v Ameriko. D. pa, ki se je bal, da bi ga so-drug končno mogel le izdati, je izkoristil odhod v Ameriko in ga najbrže radi tega in pa iz lakomnosti po denarju pred odhodom umoril. D. je računal, da ne bo mrtvega nihče pogrešal, češ da bodo mnenja, da je v Ameriki ali pa, da se mu je kaj dogodilo med vožnjo po morju. Več luči v ta zagonetni dogodek pač spravi sodna preiskava, ki je v polnem teku.
ES-KA JOGO TORPEDO BIANCHI
110 L
višek moderne
tehniko
Vsi
najceneje pri
Palača Ljubljanske kreditne banke in Gosposvetska c 14
nadomestni deli in oprema.
J. Goreč
Iz Celja
—c Spominska proslava petletnice plebiscita na Koroškem. V soboto zvečer je priredila podružnica Jugoslovenske P" -e
v Celju v veliki dvorani Narodnega doma akademijo v spomin plebiscita na Koroškem. Dvorana je bila nabito polna občinstva. Uvodoma je predsednik podružnice gospod Rafko Salmič nagovoril navzoče, nakar je prof. g. Rajč predaval o Koroški. Vršile so se nato deklamacije, pevske in godbene točke, igra enodejanka i. dr. H koncu je bila vprizorjena krasna alegorija, katero je sestavil v tem priznani mojster g. Benčan. Cela prireditev je bila lepo aranžirana ter se je končala tudi s sijajnim uspehom. — V nedeljo dopoldne ob 11. uri je priredila »Or;una« shod pred Narodnim domom. Zbrala se je množica zborovalcev, katere je v imenu Orjune v Celju pozdravil g. Pogačnik. O Koroški je nato govori! gospod Rehar iz Maribora. Poslušalci so izvajanjem govornika pazno sledili. Sprejeta je bila nato resolucija, naslovljena na ministra zunanjih poslov g. dr. Nmčiča v Beogradu, v kateri se zahteva od vlade, da ukrene vse v zaščito koroških Slovencev. Poziva se vlado, da bo pripravljena v času, ko se združita Nemčija in Avstrija, na osvobojenje Koroške. Shod je lepo in dostojno potekel. Po shodu je bil obhod po mestu.
—c Krajevna organizacija SDS za Celje - Okolico rma redni tedenski sestanek v četrtek 15. oktobra ob 20. pri Permozerju v Gaberju. Somišljeniki so vabljeni k polnost e vrini udeležbi
—c Konknrz je napovedala trvdka Fric R a s c h, staroznana celjska knjigarna. Kakor čujemo, ponuja svojim upnikom 15% za poravnavo.
——c Povračilo nemškemu dijaškemu dru. itvu, Svojčas je bflo nemško društvo »Deu" tsches Studentenheim« posodilo mestni občini celjski 43.000 kron. »Društvo nemške učeče se mladine« pa je sedaj kot naslednik razpuščenega »Studenterrheima« zahtevalo od občine, da mu vrne ta znesek. Celjska občinski svet je sklonil znesek vrniti z obrestmi vred po pet odstotkov.
—c Za predsednika upravnega sveta Celjske posojilnice je bil izvoljen g. dr. Josip Vrečko, odvetnik v Cerju, za podpredsednika pa g. vladni svetnik Emfl Lilek.
— Krojni poduk za krojače, šivilje ln aešivllje potom pošte z učnimi zvezki Oblastveno kocesijonirana krojna šola, Židovska ulica 5, Ljubljana. 1771n
—c Preureditev magistratnega poslopja je bila sklenjena na zadnji obči iski se it. Magistrat bode deloma primerneje prirejen za svo:e svrhe, deloma pa prezidan in renovira©
Iz Maribora
—m Poslovilni večer Mitrovlćevih. Na
simfoničnem konertu, ki ga priredi Narodno gledališče in ki se vrši v veliki Gčtzovl koncertni dvorani kot poslovilni večer ravnatelja opere g. Mitroviča ter operne primadone ge. Mitrovičeve, sodeluje Iz prijaznosti znana vrrtuozinTa na violini gospa Brandlova ter več odličnih članov orkestra Glasbene Matice, kakor tudi več drugih mariborskih glasbenikov, ki bodo znatno oja-čali gledališki orkester, kj je sestavljen, ka* kor znano, od glasbenikov mariborske vo^ ne muzike. Zanimivi Beeihovenski program, kakor tudi pomen tega večera vzbuja veliko zaniman'a v publika, tako da je že sedaj — da si koncera še ni lakatiran — prodano veliko število vstopnic. Koncert se vrli v soboto dne 17. t. m. i .edr/r-^'a ostopnic na gledališki blagajn' ^ak dan od 9. do 12. ti od 3. do 5. popoldne.
—m Izpremembe v šolski službi. G. prof. Mkso Kovačič je premeščen z državne realke na učiteljišče, učitelj risanja g. Joa. Žagar pa z mariborske državne grm an rije na meščansko šolo v Ljutomer. Pogodbeni profesor na učiteljišču g. Robert Kenda J« imenovan za stalnega profesorja.
—m Tatovi nagrobnih spomenikov* Pred m ari bore ki m eodisčem trta bila obsojena neka Terezija Giinter tn kamnosek Mat. Rossmann vsak na 3 mesece težke je. če, ker sta kradla nagrobne spomenike aa starem pokopališču.
— Obmejni kontrolni službi je izdal valed ponovnih kritik in pritožb mari bor. ski veliki župan okrožnico, v kateri opozarja v poštev prihajajoče državne uslužbence na dolžnost uslužnega in vljudnega ob. če vanje s strankami. Ali bo kaj izdalo?
Sport
SK JADRAN : ASK PRIMORJE 4 : 1 (1:1)
Včeraj so se na Igrišču ASK Primorja vršile prvenstvene tekme drugesa kola. Dopoldne sta nastopili rezervi Jadrana in Primorja 2 : 8. Nato se je vršfla tekma prvla\ moštev ŽSK Hermesa in Svobode, ki je prinesla nepričakovano zmago Hermesa v raz* merju 9 : 0. PopoMne sta se vrstfll tekmi prvih moštev IHrija : Slavfja 14 : 0 ln Jadran : Primorje 4 : 1. Ilirija z rezervo, po-jačeno s tremi igralci prvega moštva. Nato je sledila prvenstvena tekma Jadran : Primorje, ki jo je Jadran odločil v svojo ko« rist z zmago v razmerju 4 : 1, polčas 3 : L Jadran je zmago popolnoma zasluifl. igral je oduševljeno, z izrednim elanom In stat* tom. V obeh polčasih je obvladoval igro. Odlikovali so se vsi igralci od vratarja do napadalne čete. Posebno sigurno, ofenzivno in defenzivno so igrati halfi, ki so v kaH onemogočili vsako večjo ofenzivo Primorja«
Odpovedalo pa je na drugi strani Primorje. Mislimo, da je temu vzrok o&abeest mor
štva, ki je Jadrana meseca septembra dva* krat zaporedoma porazilo s o : 0 in 5 : 1, ter s tem mislilo, da ima zmago v rokah. Jadran pa je nasprotno razvil vse svoje energije. Momentano je morda danes naj-bojevitejše in najhitrejše moštvo v Ljubljani. Pri Primorju so odpovedali halfi hi napad, ki ni mogel razviti tiste prodorne ko-n-binacijske igre kot pri zadnjfh dveh tek' mah z Jadranom. Poglavitno, ker so hatfl kakor napadači zaostajali pri startu za togo za Jadranovimi igralci. Podcenjevanje nasprotnika, res prvovrstna igra tega nasprotnika, njegov hitri start m bojevitost ter odločna volja do zmage je včeraj odvzela Primorju dve važni točki. — Takoj v početku igre je najprvo pritisnilo Primorje, ki je tudi zabilo prvi gol. Sledila je izmenična igra, pri čemur so se dogodili razne blesure. Vsled neprestanih spopadov so igralci padali kot snopi. Kmalu je Izenačil Jadran, nakar je Primorje vidno popustilo in sta sledila po uspešnj kombinaciji dva gola za Jadran. V drugem polčasu je Jadran zopet v premoči. Napori Primorja se izjalovijo. Jadranu se posreči še 4, po igri zasluženi gol. Pri Primorju je Izpolnil svoje naloge le vratar Ermai, ki je branil v izredno lepem stilu. Igra je bila vseskozi napeta in se je vršila ob divjem tempu. Občinstvo, ki ga Je bilo precej, je burno zasledovalo poedine faze tega boja tn končno priredilo Jadranu zaslužene ovacije.
— Hazena : Atena : Primorje 19 :
Druga prvenstvena tekma začetnic hazana-
šlc Primoria.
— Izredna skupščina LNP. Včera) s« je v restavraciji Ljubljanski dvor vršim izredna glavna skupščina LNP, ki so ji prisostvovali delegati 16 klubov. Razprava na skupščini je potekla prav burno. Tudi prisotnost dveh delegatov JNS, predsednika dr. Lipovščaka in drugega tajnika Rebo-IIj a ni mogla pomiriti razburjenih duhov. Po večurni debati je bila izrečena dosedanjemu upravnemu odbora zaupnica s 8 proti 5 glasovom, nakar so se vršile volitve. Za predsednika je bil izvoljen major Jaklič, za podpredsednika inž. Struna, kot odborniki pa gg. Kuret, Đatista, Bulje vlč, Zaje, Bedjanič, Cančar, Dorčec, Str nad, Cerne, Repanšek in K um p. Revizij« nalni odbor: Inž. Debeljak,   Zamuda i Gregorič. Oddanih je bilo 12 glasovnic, er prazna. Odbora sta bila izvoljena z U g! sovi. 2eIimo gospodom v obeh odborih, * delujejo točno po pravilih m da vspos vrjo v LNP popolen red In harmonijo,
je   potrebna   slovenskemu nogometni sportu, ako hoče napredovati
64^020
Stran 4.
»SLOVENSKI  N A R O D« dne 13 oktobra 1925.
Štev 232
»
Gospodarstvo
— Priznanje obrtni organizaciji v Slovenj 0. Znani gospodarski publicist Jaša Gr-zasević, tajnik min. trg. in industrije, je priobčil v »Jugoslovenskem Llovduc zelo simpatičen članek o obrtni organizaciji Slovenije. Posebno pohvalno omenja našo Zbornico za trgovino, obrt in industrijo, ki se ji je posrečilo, da je združila vse gospodarske panoge k uspešnemu skupnemu delu. Na podlagi statističnih podatkov ugotavlja Grgaševič, da Slovenija ne more živeti od kmetijstva, zato se mora na vse načine pospeševati obrt
—g Sladkorjenje letošnjega vinskega mošta. Vsled trajno, za zadostno dozoritev neugodnega vremena je pričakovati v kvalitativnem oziru večinoma nepovolien vinski pridelek. Da bo pridelek pa vendar činr boljšl, priporočam vinogradnikom eventualno gnilo grozdje podbfrati, z glavno trgatvijo pa čimdalje počakiti in na ta način izkoristiti onih par solnčnih dni, ki nam nh najbrž prinese oktober. Obenem dovoljujem vinskim producentom na podlagi § 5. vinskega zakona z dne 12. aprila 1907, drž. zak. št. 210 prosto in splošno sladkanje letošnjih vinskih mostov v ljubljanski oblasti in sicer z navadnih grozdnih vrst. ki imajo izpod 14% 2% in z 2-4% oni od finejših vrst, ki imajo izpod 17% sladkorja. V ta namen porabljen sladkor mora biti popolnoma Čist, brez vsakih primesi. Rjavi, takozvani ame-tf sladkor, se ne sme rabiti v to svrho. Isto-tako se sladkor ne sme razstopiti v vodi, marveč le v vinskem moštu. Sladkor naj se doda koj ob trgatvi in na vsak način pa po možnosti še kipečemu moštu. Vsled splošne dovolitve sladkorja odpadejo v ljubljanski oblasti posamezne prošnje za sladkorjenje, kakor tudi posamezna naznanila o izvršenem sladkorjenju od strani vinskih produ-ceotov.
—g Carinski dohodki od 20.—30. septembra so znašali 77,030.325 Din (lani v istem času 58360.705 Din). Od tega je imela carinarnica v Ljubljani 6,749.767 Din, v •Mariboru 4,380.770, na Jesenicah 589.802 in na Rakeku 152 630 Din dohodkov.
—g Otvoritev osiješke razstave. V soboto ob 9. dopoldne je otvoril minister za trgovino in Industrijo dr. Krajač industrijsko, obrtno in trgovsko razstavo v Osijeku. G. minister je naglašal pomen Osijeka za naše gospodarstvo ter izjavil, da mora biti državna politika posvečena napredku narodnega gospodarstva kot glavne opore splošnega kulturnega in socijalnega blagostanja. Nato se je vršil ogled razstave, aa kar si je g. minister ogledal osješko livarno, tkalnico in nekatera druga podjetja.
—g Vozarina za žito do Bralle. Pro-Vlarski sindikat razglaša, da znaša po sedanji tarifi vozarina za žito od Zabrežja ido Braile 3.35 dolarja od tone, torej okro-zlo 20 Din od 100 kg.
—g Francozi o naši razstavi v Parizu. Navzlic slabo organizirani propagandi za naš paviljon na pariški razstavi dekorativnih umetnosti se je francoski tisk zelo potovalno izrazil o  naših izdelkih. Posebno
simpatičen članek o našem paviljonu so
priobčili listi »L* Europe Nouvelle€ (Fran-cis de Miomandre), »La Rev ue de L* Art« (Ivanhoe Rambosson) In »Papvrus«.
—g Poštna hranilnica. Promet poštne hranilnice je znašal v septembru 3milijarde 193.675.023-87 Din (vplačil 389.012. izplačil 155.779) od tega brez gotovine 1 milijar-do364,706.736.31 Din ali 42.73%. Čekovni urad v Ljubljani je imel 72.806,722.31 Din prometa.
—g Dobave. Direkcija državnih železnic v Ljubljani sprejema do 16. oktobra t 1. ponudbe za dobavo zveznih vijačnih spon za ž'Čno vrv ter za drbavo prepojenih brzojavnih drogov. Predmetni pogoji so na vpogled pri ekonomskem odeleniu te direkcije. Vršile se bodo nas^dnje oferta'ne licitacije: Dne 23. oktobra t. 1. pri intendanturi Vrbaske divizijske oblasti v Banjalu-kl glede dobave ovsa. Dne 28 oktobra t. 1. pri intendanturi komande III. armijske ob'a-sti v Skoplju glede dobave 100 komadov železnih sodov za petrolel. Dne 2. novembra t. 1. pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave 48.900 komadov strešnikov in 206.000 kom. opeke. Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni zbormce za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani interesentom na vpogled.
—g Dobave. Direkcija državnih železnic v Ljubi ani sprejema do 13. oktobra t. 1. ponudbe za dobavo 2H00 kg firneža, do 16. oktobra t. 1. pa ponudbe za dobavo raznih konopnenih vrvi. Predmetni pogoji so na vpogled pri ekonomskem odelenju te direkcije. _
"Julijsko krajino
—j Bandit Collerlch pred porotnim sodiščem. Odvetnik dr. Matosel-Lorianl je ponovno zahteval za Collaricha psihiatrično preiskavo. Opazoval je Collaricha ves čas in izjavil, da se opažajo v njegovih izjavah, t njegovem obnašanju, zl?,sti pa v nemirnosti njegovega obraza, na trenotnih pretresljajih itd. pojavi, ki kažejo abnormalnega človeka. Sodni dvor je odvetnika vo zhtevo difinitimo odklonil, češ, da se pozna Collariehu. da je zdrav, ker odgovarja jasno in točno in opi*u.ie z največjo natančnostjo posamezne d^fkte. V razpravi se ni pokazalo še prav nič takega, da bi bila psihiatrična preiskava kolikor toliko upravičena. Odvetnik je med drugim rekel, d% je po Collarichevih izpovedbah tekom razprave ostala zahteva po psihiatrični preiskavi Se edina sredstvo njegove obrambe za obtoženca. Zaslišan je bil dr. Licausi, kateremu je Collarich odnesel nekaj denarja, perila in browning. Kmalu po tatvini je bil umorjen orožnik Consalter In takrat so našli na tleh pri n*em brow nlng. Dr. Licausi je sodil, da je njegov, in ko se je na policiji o tem prepričal, si je bil na jasnem, da ga je okradel Collarich. Nato je povabil Collaricha potom neke žen. ske Felker k sebi in Collarich je res prišel. Dr. Licausi mu je povedal, da ni bogatin in da si je s težavo priboril mali prihranek. Collarich je nato obžaloval tatvino In rekel, da je bil napačno Informiran. Za-
gotovilo se mu je, da je dr. Llcansi premo, žen. Povedal mu Je končno, da ga je priprav fcl v tatvine neki Mario De Roeai. Dr. Licausi je poizvedoval le dalje. Odvetnik dr. Robba ga vpraša, kako vendar je mogel sprejeti Collaricha, ko je vedel, da ga išče policija. Dr. Llcansi odgovarja, da takrat še ni vedel, da Je bandit, sedaj pa je Collarich zanj to, kar je za druge. Collarich se obnaša pogumno in zavestno, ker si misli, da ne bo nič hudega. Obsojen bo gotovo na dosmrtno Ječo, ali is ječe bo že znal on pobegniti in priti na svobodo. Smrtne kazni pa Italija nima.
—j Na zboru zaupnikov goriškega političnega društva se je obširno razpravljalo o položa.u in razmerah v deželi, ulece dodatnih ur s slovenščino na ljudski šoli se i.a Goriškem ni poučevala slovenščina v dodatnih urah v Devinu, Doberdobu. Jam-Ijah in Merniku, pa tudi ne v Ukvah. Poslanec Besednjak je posredoval pri aučn-m ministru tudi radi uvedbe dodatnega pouka materinščine na Italiianskrh sro-Jnfih šolah;
odgovora še ni. Gortško politično društvo »Edinost« se pripravlja na ustanovitev skupne krščansko - socfjal;st!e>" organizacij Slovencev in Hrvatov v Italiji. Sprejete so bile resolucije za slovensko šolo in za pravice slovenskega jezika po uradih, nadalje se poziva ožji odbor političnega društva, da stori vse potrebne korake pr! tržaškem političnem društvu za ustanovitev skupne narodnoobrambne organizacije vseh Slovanov v Italiji.
—j Slovenščina >n hrvaščina na italijanskih srednjih Šolah. Po odloku naučnega ministrstva so ustanovljene stolice za slovenščino oziroma hrvaščino, m sicer: za slovenščino v Gorici na gimnaziji, v Milanu in Vidmu, za hrvaščino pa na Reki, v Trstu, Zadru, v Pazinu, Poreču, potem še za slovenščino v St. Petru ob Nadiži, na uč;telji-šču v Gorici in Tolminu ter v Trstu. Pouk v slovenščini in hrvaščini je v Trstu in v Gore-" in menda tudi drugod doslej le na papirju!
cem kokaina. Pri preiskavi v stanovanja
Uršule Felluga so našli kokain skrit v not-ran* izdolbini mize. Prliell so nekega Andreja Perka iz Gorice, ko je šel da proda kilogram finega kokaina za 72J0 lir. Policija ;e aretirala rc"4-'HUocia lenega prvih mestnih hotelov. Osumljena je bila neka oseba takozvane boljše d -vž'.r\e ali aretacija hote'skrga d>eV**»«** I* dotfčnega opozorila, da se treba skriti. Toda čez čas se je tudi ta vjel v zanjko. Svojemu posredovalcu Petru Velikonji je dal kokaina za nekega oro*Vr" brv"-"3- n sicer skoro dva kilograrra: brigadir je rn-»l postati dober razpečevalec stunene droge. Aretirana ie ena ^'"^na oseba H Ve1?vnr»:a. V stanovanju slednjega so naš!' ponarejene bankovce za oko!i 4000 lir. Pr narejeni so Izborno. Poizvedovanja se vršijo da\ie in napovedu-jeio se nova zanimiva rarkritja
To in ono
Eksploziju»ustih
Šestnajstletni Sims se ie ponesrečil v Londonu. Peljal se je na bicikl ju in avtomobil ga je Drevrnil. Simsa so prinesli v bolnico z zlomljeno čeljusto. Treba je bilo operacije. Sloveči špeciialist dr. Cole je pričel operacijo. Simsn je izpral zobe z alkoholom v svrho, da ostanejo suhi in se bo mogel prieti zobnj cement katere ga se ima poslužiti operater. Pri svojem delu je rabi! dalje zmes iz eterja ta kisik?, da pa obdrži suhe zobe, je od časa do časa z aparatom vpi-haval v nje gorek zrak. Pri tretji aplikaciji, ko je bila operaei'a te skoro končana, je nastala v ustih pacijenta eksplozija. Sledil je krvotok in nesrečni mladenfč je umrl. Sodna preiskava je dognala, da je nastopila smrt. ker je bil prelomlen sapnik in so bila zadeta p'juča, dočim ni bilo v ustih nikakih opeklin. V londonski k'ri'rgični praksi še ni bilo takesra slučaja. Zdravnik? menijo, da oni aparat predđogodku ne pride v poštev, stvorila se je torej najbrže eksplozivna zmes iz pare eterja, okslgena in alkokola. Kirurg dr Cole 'e izvršil tekom vojne 1600 takih operacij in neki drugi kirurg 1200, ne da bi se bilo dogodilo kaj izrednega.
Aten a* no potfalennM-nllia u Gorici
Iz Gorice nam poročajo: V soboto popoldne se je raznesla po mestu vest o atentatu na načelnika centralne železniške posiaje. Govorilo se je različne stvari, končno pa se je dognalo to-le: Postajena-čeinik Lulgi del Grande je dobil iz Brescije zavoj, dolg in širok, naslovljen na njega. Na zavoju sta bila še napisa »Rivlsta men-sile agricola« in »Stampa«. Poštni pečat je z dne 9. oktobra. Železniška uradnica Alojzija Rutar je sprejela zavoj in ga po-
ložila na mizo postaj ena čelnika. Okoli pol dvanajste je pnžei postajenačelnik Del Grande v spremstvu z adjunktom Artur-jem Mihel.čem v urad. Ko je videl tam zavoj z njegovim naslovom, je naprosil adjunkta, naj ga odpre in pogleda, kaj vsebuje. Adjunkt Mihelič ie odtrgal vrvico z ovoja in ko je pošiljatev nadalje odvijal, je počila V zavoju so bile eksplozivne snovi. Eksplozija je bila silna. De Grande in Mihelič sta bila težko ranjena. Kakih 10 korakov od njiju je stal sluga, katerega je tudi zadel drobec na roko, pa le lahko. Detonacija ie preplašila vse osob-je, v veliki razburjenosti so prihiteli vsi na kraj eksplozije, da pomagajo ponesrečencema. Stanje obeh ranjencev je bilo težko, zato so ju takoj odpeljali v sanatorij Sv. Justa. Mihelič je ranjen na rokah, prsih in obrazu, De Grande pa posebno na desni strani čela, kjer ima 8 cm dolgo rano. V zavoju je bila bomba s črnim prahom. Varnostna oblast je takoj pričela preiskavo. Gre najbrže za maščevanje s strani kakega bivšega železniškega nameščenca.
Kokain in banKovci
V Trstu cvete tihotapstvo s kokainom. Oblast ima mnogo posla z iskanjem prodajalcev kokaina. Včasih tudi v lovi kakega malega razpečevalca kokaina. Sedaj pa pravilo na policii. da so prišli na sled za-strupljevalcem ljudi s kokainom in da so bila tromesečna poizvedovanja uspešna. Aretiranih je okoli 15 oseb. Sod! se, da so med njimi glavni dobavatelji in prodajalci kokaina, potem pa še dostavlja policija, da so med njimi tudi taki, ki so izdajali med občinstvo ponarejene bankovce po sto Hr. Policiski agentie so se trudili po najrazno-vrstnejših lokalih, različm r***1 so se gibali med ljudmi, hodrH so celo po strehah, predno se je mogM priti na sled razpečeval-
če kupite nogavice brez žiga .fy .ključ", ker eden par nogavic & i žigom in znamko (rdeco4 mod o, zeleno aH zlato)
„ključ"
traja tako dolgo kakor štlrj pari drugih. Kupitt eden p in prepriča če sel
9
Bi:jajRlilii roparji
V okrajnem uradu v Tempelhofu je bila pred kratkim izvršena drzna tatvina. Ber. linska kriminalna policija je takoj začel lov na »specijaliste« pri vlomih. Med temi slovi najbolj neki Pa vlak. o katerem pravijo, da ni varna pred njim nobena blagajna; še vsako je prevrtal. Njegov najboljši tovariš se piše Fechner. Pavlak Je med občinstvom znan kot eleganten gospod, ki se mnogo bavi s sportom Kjerkoli so dirke aH druge športne prireditve, je Pavlak gotovo poleg. Samo takrat ga ni, ako J«? slučajno zadržan s kakim velikim vlomom ali ta" '"O, Pri njegovem potovanju, ki Je nam« -5 zlasti javnim blagajnam in obsežnim privatnim obratom, da spremlja samo njegov zvesti sluga Hahn, ki ima pn sebi vse vlomilno orodje in druge stvari, katere rabi njegov gospodar pri svojem poslu. O Fechner ju se trdi, da Je že toliko zaslužil, da je imel svoje konje za dirko Sum, ki Je glede tatvine v Tempelhofu ta koj padel na ta dva glavna specijalista, se je pokazal upravičen m policiji se je posrećilo prijeti ta dva in še soudeležence Aretirani po večini priznavajo, samo Pavlak trdovratno taji vsr\o udeležbo pri vlo. mu. Da je tam mnogo denarja, so izvedeli od nekega uradnika in potem so naredili načrt, ki jim je v e>l. Plen Je bil mnoge večji nego so pričakovali. Odnesli so 306 tisoč mark.
S kožuhovine
L. ROT, Ljubljana, Gradišče št. 7
1
I
^NAJBOLJŠI BRNSKI BUKOVI^
specijalni predmeti brez konkurence
I72-L
blago za gospode ln dame, zajamčeno   Iz  čiste volne
čvrste kvalitete ln najmodernejših vzorcev razpošilja po :ako nizkih tovarniških cenah več nego 40 let kot stiogo solidno svetovno znano tvorniško skladišče sukna
SIEGEL • IMHOF, BRNO,
Palackeho tHda 12.
▼zorel gratis In Iranko. Isto tndl privatno
H. BSilliC & &. «u
ptakfcarjm in IlCarja Ljubljena, Kare? Kotnikov? ulica
(baraka za Ledino) se priporočati crnj. občinstva. — Cene zmerne, postrežba točna.
Triletna garancija.    iei L
Mi kalrati Wk
.vakor tudi FILCI v vseh modnih barvah v veliki iibiri in po nizkih cenah
?fi liski Rcmf. solistki, LjaSiima. Stari trg 21
žalni klobuki r«dno v nlogi.
Mali oqlasi. «i služilo v posredovalne In socialne Ramena občinstva, vsaka beseda SO nar. Ra jmanjftl znssek Din 6.
IUHLI0GLHS
Zenitve, dooisovanje ter oglasi strogo trgov
skega zna6a|a, vsaka
Seseda Din I*—, ■ajraaajil znesek Din 10
I    Stožce j
Obnovite
naročnino
ZAHVALA.
Za mnogobrojne dokaze globokega sočutja radi smrti našega predragega soproga, oziroma očeta in brata, gospoda
dr.loana Šusferšiča
izrekamo tem potom vsem in vsakemu najiskrenejšo zahvalo. Posebno častiti duhovščini, častitim očetom frančiškanom za slovesno opravo pogrebnih obredov v cerkvi, visokim oblastem, častitemu odboru Ljudske posojilnice za posebno naklonjenost, kakor tudi Prometni banki, darovalcem prekrasnih vencev in vsem prijateljem in znancem, ki so ga sprem li na zadnji poti. *
V LJubljani, dne 10. oktobra 1925.
Služkinjo
pošteno in pridno, po možnosti z znanjem nem* ščine — sprejmem takoj. — Ponudbe pod «Služki* nja/3776» na upravo «S1 Naroda*.
I    Prodan |
Strojevodja
vpokojen, star 45 let, no> č.in — išče delo v kaki tcvarni kot strojnik. — Ponudbe pod «Strojevod» j*,3775» na upravo «SIov. Naroda*.
Strojnik »w
trezen in zanesljiv, strokovnjak, z večletno prakso, i če mesta. Ponudbe na upravo Slov. Naroda pod .Stiojmk-3810
Kuhinjska oprava
kompletna, dobro ohra* njena ter železna poste* lja — naprodaj. — Po* mdbe pod Kuhinja 3790 ni upravo «SIov. Nar.».
Razno kovcJko orodje
radi selitve ceno napro* daj. — Dopisi pod Orod* j i /3777» na upravo «Slov. Naroda*.
Večji hlev
iščem v na tem. — Ponudbe pod *Hlev/3794\> na upravo «Slov. Nar.».
Na stan. vanje
ic hr. no :: sprejme — gospod. — Ponudbe pod »Mirnost'3778» na upravo «rSlov. Naroda*.
Nemščino
poučuje gospa. — Ponud* be pod *Nemščina,3757» na upravo »Slovenskega Naroda».
Proda se kamenit
nagrobni
soomenik*
Poirve se: Šiška, Jerneje* vi ulica 41. 3809
3819
Globoko žalujoča rodbina Susteršič.
Mlad uradnik
irvežban v manufakturni
trgovini — išče pisarni* ško mesto v večji manu* fakturni trgovini. — Do* pisi    pod »Manufaktura
3i9?t> na j pravo «Slovcn* rkega Naroda*.
Trg. pomočnik
vojaščine proR* — išče službo v mešani stroki v mestu ali na deželi. Po* nudbe pod «MarI ji v/3764* na upravo «Slov. Nar.s.
Išče se lokal
zu brivnico ▼ mestu ah* n* deželi na prometnem kraju. — Dopisi na upra* vc «Slov. Naroda* pod «Brivnica/3727».
I
Bukova drva
vagonske množine — ku» P* Družba Ilirija, Ljub* liana, Kralja Petra trg S
3807
Drž. uradnik
vpokojenec, išče stano* v*nje 1—Z sob s kuhinjo n« deželi blizu Ljublja* nc. — Ponudbe pod «Mir» na lega/37£2» na upravo «Slov. Naroda*.
I Dopisovanj.
*T»_ti 1        t • vr 0
i nje mladeniči
živahni. žc!!jo dopisovati z enakimi mladenkami. — Dopisi pod «Srečko, Vlado in Tonček 3774*» u . upravo «Slov. Nar.».
Pia—o klet
pripravno za vinotoč — iščem v najem ▼ sredini mesta. — Dopisi pod «Klet/37°5» na upravo »Slov. Naroda*.
Oddam sobo
za 2 gos od j Naslov pov< uprava Slov. Naroda, 3818
Opremljene sobo
lepo, svetlo, s posebnim vhodom, električno lučio, v osredju mesta — iščem s 1. novembrom. — Po» n* dbe na naslov: Ras*o PusioslemŠek, Knafljeva uL 5/L 3S00
Gospodična
2S let stara, se želi se* /naniti z intcligjntn m gospodom. Ženitcv ni iz* ključena. — Ponudbe na upravo «Slov Naroda* pod «Blaga/3791».
Slike za
legitimacije
izdeluje najhitreje fotot pil Kl'GON HIBSER, Ljubljana, Vaivszorjev
trg. 167 rt
Krojač Ivan Magdič.
Ljubljana. Gledališka uI.j ca 7 — se priporoča za jesensko sezono. Angle« ško blago. 3615
Klavirska delavnica
in zaloga. — Poseben od-'e'c'-c z^ popavila klavirjev n hsrmoni ev, v kateri se ročno n poceni izgotavbajo. Uchševania in popravila za G asbeno Matico n konser-tatorij se izvršujejo od moje vrdke. — Izdelovalec klavirjev Warbinek, rilšercva ulica 5 38U
Hrana
B *fet ur' -Te »Dvorec« priporoča okusen ohcd in večerjo za 15 Din dnev* no 165'L
Otomane
v blagu Din 850—, afrik niodroci Din 250.— in vse tapetniške izdelke, solidno m najceneje — dobavlja Ruddf Sever, L.'uhljai Oosposvetska cesta 6 (v hiši mesarja Siamiča). 194/L
Blagajne
« .Vertheim* in JEKLE. NR DENARNE OMA RE za vzidavtmje — pri« poroča Ltubljanuka ko* mercijalna družba. L/uh> liana.  Bleiveisova c. 18.
3T
15 letno Jamstvo
naipopolneji 5T0EWER šivalni stroji s pogreziilvim transpoiteijcm (Rrabeijc); z enostavnim prem kom je pripravljen za itopanie, veze .je aH šivanje
LUD. BARAGA
UU8UANA
Selenburgova ul. 6, L   116 T Ttlefoa st. 980.
V K* »*        h- H« ift~li- !!■ H* Ll* ii« »I« 11» U« ■&« i
— t*	» h. i g. pororr — i	
80 top? dobi v \ vseh b - j š-h trgo- 1 ▼inah j	H .SjajMul! >aBB ^a^ac*-jSb^I	ao aovet 1 d o bi v neh boli 1 si b trgo« 1 vlnah 1
Gen. zašlo;): L L UM J. 1ZM Viafta 4H feief. 2-73 |		
Urejuj«; Josip Za—jat wm Za sNarodno tiakamoa; Fraa Itifritk. mm Zm
del tiata: Oioa Chriatoi — Vsi v UubW