t-med k« m močvirju, skoro brez "'j'"" strani sovražnika. Nem-Cl ' umaknili v hribe. Glav-'"< |>"ioča, da so zavezniški *till(1 razbili in poškodovali 117 17 ,'> nemških motornih vozil v '"^jjih 48 urah. Število uje-r7,«« v od začetka ofenzive '^"Uo na 14.000. V zadnjih " zavezniki ujeli 2600 ' k'»v. med temi povelj-' "mftkega pehotnega polka "" njegovega štaba. ke čete so v akciji v severni strani Ter taniščnega mesta O '' goro Vaglio, severo-"d Pica, in več drugih nih točk. pehotne in oklopne Iztiskajo Nemce Iz Vel zadnje trdnjavske točke ' rti. 16 milj pod Rimom poročilo pravi, da so ' l"tegnili topniške od-Mibt v ozadju mesta Uh N, i Zavezniške armade prodirajo naprej v vseh krajih in drobe odpor nemške oborožene sile. Ta se stalno umiče v smeri Rima. Nemško poveljstvo pošilja nove čete iz severne Italije na novo bojno črto pod Rimom v u-panju, da bo ustavilo prodiranje zavezniških armad. Petina nemške oborožene sile 17. divizij je bila zdrobljena v bitkah z zavezniki od začetka ofenziva. London, 27. maja. — Angleški in ameriški letalci so preleteli Rokavski preliv in metali bombe na nemška mesta in industrijska središča ter baze v okupiranih državah. Poročilo pravi, da so zavezniki vrgli 35,000 ton razstrelilnih in zažigalnih bomb na Nemčijo in okupirane države v enem tednu. Čez 750 ameriških letečih trdnjav se je dvignilo z baz v Italiji in metalo bombe na železniške proge, postaje in druge naprave pri Lyonu, južna Francija. Drugi roji bombnikov so bombardirali Bihač v Jugoslaviji, 70 milj južno od Zagreba, in nemško letališče pri Zadru. Bombe so razbile več nemških etal na tleh. Bombni napadi so bili izvršeni na Duesseldorf, Berlin in Kolin, Nemčija, in na Etienne, Vai-se, La Mauche, Chambery ter Grenoble, Francija. Zavezniški stan, Nova Gvineja. 27. maja. — Ameriška bojna letala stalno bombardirajo japonske baze na otokih med ho-andsko Novo Gvinejo in Filipini. General MacArthur poroča, da so v zadnjih dveh dneh vrgla čez 700 ton bomb na te baze. Ameriški letalci so metali bombe tudi na japonske ladje in parnike pri otoku Schoutenu, ki so potopile tri parnike, šest pa poškodovale. V spopadih v zraku so sestrelili 64 japonskih letal, sami pa so izgubili enajst letal. New Del hI. Indija. 27. maja,— Čez 10,000 Japoncev je padlo v bitkah z britskimi in indijskimi četami pri Imphalu, vzhodna Indija, poroča glavni stan admirala Louisa Mountbattena, vrhovnega poveljnika zavezniške oborožene sile v južnovzhodni Aziji. Čungklng. Kitajska. 27. maja. — Poveljstvo poroča, da kitajske čete napredujejo na fronti ob reki Salween, provinca Jun-nan. Zavzele ko več kraje v v ofenzivi proti japonski sili. Prve kitajske čete so dospele do točke, ki je oddaljena samo 22 milj od Lynglinga, mesta ob burm-ski cesti. F " ta b Avery uprizoril sedečo stavko Taylor nastopil pred kongresnim odsekom Waahlngton. D. C.. 27. maja.— Kongresnik Ramspeck, načelnik odseka, ki vodi preiskavo glede legalnosti zasege lastnine Mont-gomery Ward & Co. v Chieagu po federalni vladi, je dejal, da ie na podlagi odseku predložene evidence prišel do zaključka, da je Scvvell Avery, načelnik odbora direktorjev, uprizoril sedečo stavko. Ramspeck je izrekel to opazko po zaslišanju Wayna C. Tay-lorja, trgovinskega podtajnika. Slednji je dejal, da je naletel na veliko opozicijo s strani Avery-ja in drugih uradnikov, ko je prišel v Chicago, da zaseže lastnino kompanije na podlagi Roo-seveltove odredbe. "Avery in drugi uradniki sploh niso hoteli kooperirati z menoj," je rekel Taylor. "Avery je zavzel stališče, da Roosevelt ni imel oblasti glede jsasege lastnine in da se ne bo umaknil iz svojega urada. On in drugi u-radniki niso hoteli izročiti rekordov in dati informacij federalnim uradnikom, ko so ti prevzeli kontrolo nad lastnino. Zavzeli so stališče, da so oni več kot federalna vlada." Zaslišanje je bilo prekinjeno potem, ko je Taylor pojasnil o-zadje zasege lastnine kompanije. Obonovljeno bo 6. junija in takrat bo odsek Zaslišal Avcryja. Naslednji dan bodo nastopili pred odsekom uradniki unije Rctail, VVholesale & Department Store Employees. Unija pristaniičnih delavcev ae odpovedala stavkam San Francisco, Cel., 27. maja. — Unija pristaniščnih in skla dišenih delavcev, včlanjena < Kongresu industrijskih organizacij, se je odpovedala stavkam v vojnem času. Predsednik unije je Harry Bridges. rusija bo priznala francoski narodni odbor Churchill in Roosevelt informirana o namenu VA2NA POSVETO-VANJA V LON-DONU London. 27. maju. — Iz zanesljivih virov se doznava, da se je sovjetska Rusija odločila za priznanje francoskega narodnega odbora kot provizorične vlade Francije. Sedež tega odbora je v Alžiru in predsednik je general Charles de Gaulle. Dalje se doznavu, da je Moskva informirala p r e m i e r j a Churchilla in predsednika Roo-sevelta o svojem namenu. Trdi se, da je Churchill apeliral na Rusijo, naj odloži priznanje De Gaullovega odbora toliko časa, da Washington revidira svoje stališče glede statusa odbora kot provizorične vlade. Churchill Je v svojem govoru v parlamentu, v katerem je orisal zunanjo politiko svoje vlade, naznanil, da bo general De Gaulle dospel v London, kjer bo Imel važne razgovore o situaciji. Pričakuje se, da pride tja prihodnji teden. Raztegnitev sovjetskega priznanja francoskega odbora se ne smatra za revizijo stališča Moskve. Rusija Je ie v avgustu preteklega leta, ko sta se Velika Britanija in Amerika obotavljali glede priznanja De Gaullovega odboru kot Vlade osvobojenih francoskih kolonij in po .seščin, naznanila, da .smatra od bor za reprezentuntu interesov francoske republike. Po poročilih, ki krotijo v Londonu, je Moskva namignila, du bo odložila priznanje De Gaullo vega odbora le za omejeno dobo. Očitno je, da zavzema dru gačno stališče napram odboru kot Velika Britanija in Amerika. Trdi se, da je ameriški pritisk odgovoren za stališče, ki ga je zavzel Churchill napram franco skemu narodnemu odboru. Pre stiž Amerike je bil omajan kot (Hislcdica. Muneheeter Guardian in drugi liberalni In delavski listi ostro kritizirajo Churchllo-vo stališče napram francoskemu odboru. Stavke obnovljene v Detroitu Protest proti odstavitvi uradnikov Detrolt, Mlch.. 27. maja. — To mesto je še vedno središče stavk. Avtna unija CIO je obnovila divje stavke v tovarnah Chrysler Motor Corp. in vozniki nadaljujejo stavko proti pekarnam. Besednik Chrysler Corp. je dejal, da so piketi preprečili 1500 delavcem vrnitev na delo, dočim je unijski zaupnik izjavil, da je bil obrat ustavljen kot posledica spora, čigar ozadje je slično onemu, ki je povzročil u-stavitev obrata. v šestih tovarnah. "Mi obsojamo odstuvitev u-rudnikov unije po eksekutivnem odboru UAW," je dejal. "Zahtevamo preklic odstavitve in ponovno uposlitev onih delavcev, katere je korporaeiju odslovila." Okrog 1600 delavcev, članov unije Gas, Coke & Chemical Workcrs, še stavku proti Parke, Daviš & Co. Procesiranje "pen-cilinu," krvne plazme in cepil Je bilo ustavljeno zaradi stavke. Ljute bitke v Jugoslaviji Nemci in četniki v defenzivi London. 27. maja —-Ljute bit ke so izbruhnile v več krajih ju goslovanske fronte in mnogo Nemcev Je bilo ubitih ln ranje nih, pravi komunike U glavne ga stana murŠulu Titu, poveljni ka jugoslovanske osvobodilne armade. Enote osvobodilne u r m a d e prodirajo v Hercegovini in ena brigada je poru zi I u sovražne sile v bitki pri Čemernu ter Jih vrgla nazaj do Gučke. Oddelki devetindvajsete divizije so izvršili nupude nu (Mistojunke sovražnika pri Stolucu ter razpršili 6M0 Nemcev in Mihujlovičevih četnikov. Partizani zadajajo u d u r e e Nemcem in četnikom v krajih ob meji Črne gore in Sandžaku ter v drugih sektorjih, /lahti v sapadni in centralni Bosni, na Hrvaškem in v Sloveniji. Ko* mimike pruvi, du je sovražnik ! v defenzivl. Poligamisti obsojeni v zapor Salt Lake City, Utah, 27. maja — štirinajst pollgamistov (mnogoženstnikov), članov verske sekte. Je bilo obsojenih v zapor od enega do pet let zaradi kršenja zakona proti mnogozen-»tvu Obsodbo je izrekel sodnik Ray Van Cott. Betay Lee, ena izmed žen Jo»epha Musaerja. voditelja sekte, je zavp.la: Bog vas bo v svoji jez. kaznoval, če obsodite Musaerja!" Sodnik jo je potem obsodil na dan zapor« zaradi razialjenja sodišča. Domače vesti V torek ne bo Proavete Jutri, 30. muju, je spominski praznik in Prosveta tega dne ne izide. Oblaki Chicago. — Dne 26. t. m. so obiskuli gl. urad in uredništvo Prosvete Frank Peehnik, Cieero, 111., Joe Krusovich, Berwyn, 111., in vojak Kd. Bernik Iz Claren-dim Hillsa., ki je prišel na dopust. Ib Clevelanda Cleveland, O. — Po kratki bo-leznl Je umrla Agnes Zaletel, roj. Sorce in sturu 74 let. Domu je bila iz Kamnika pri Ljubljani, odkoder je prišla v Ameriko pred 40 leti. Zapušču dva sinova, eno hčer in več vnukov. — V bolnišnici je umrla Helen Murtinich, stara H4 let. Bila je več let vdova. Zapušča sinu, vnuki' in pravnuke. — V Galli« polisu, O., je umrl Peter Fillpo-vič, star 39 let. V Clevelandu zapušča očeta, štiri brutc in eno sestro. Podlegel ranam New PhlUdelphla, O. — Wil-llam in Theresu Pongrutz stu dobilu poročilo od vojnegu urada, du je njun sin Frank umrl zu runami, katere je dobil v bitki z Japonci 27. uprllu nu Hol-lundiji, Novu Gvineja. Bil Je st u r 20 let in člun društvu 404 SNPJ. V armado je šel 28. ju-nnarja I. 1943. Zapušča stur-Ae, štiri brate (tri pri vojukih) in dve sestri. Novi grobovi Chicago. — Umrlu Jo Mury Kucič, stara 33 let. Zupušču starše ln dve sestri, VVest Pullman, 111 — Po dolgi bolezni Je umrla Mary Poje, stu tu 00 let. Zupušču moža, pot si nov, ki so vsi v ameriški oboro ženi sili, pet hčeru ter šest vnu kov In vnukinj. Forest Člty, Pa. - Uinii je ro juk Anton Jaheftlč, ki je bivul tu 40 let. Zupušču ženo in 14 otrok. Ti i je sinovi so pri vojukih na drugi struni morju. Zupušču tu di dvu brutu, enega tu, drugega pa v Concniuughu, Pu. — Duljt Je unu l Anton Sever, stur 61 let Zapušča žeho, Štiri sinove, ki so vsi pri vojukih, štiri hčere in tri vnuke. yjr- ADF nima kandidata, pravi Črten Cumberlsnd, Md., 27. muju. VVilliam Green, predsednik Ame rlške delavske federacije, Je dt jal, du njegova orgunl/uciju nI zagotovila pod|>orit nobeni p«»Ii lični htianki in ne kandldutom tik r bel u pa bo, du se vsi člani udeležijo novembrskih volitev "Mi ne akušarno diktirati člunom unij ADK, kako nuj volijo," Je re kel. "Zanašamo se na njihovo lu/.Modnost in aiioMobnost pri od ločevanju o važnih vprušunjlli." Cez 150 ljudi »e zastrupilo z iivili eden pojasnil stališče angleške vlade Politična in vojaika ko* operacija med vele• s ilami VLOGA FRANCIJE V EVROPI London. 27. maju. — Besedni-l vlade so orisali nov svetovni vd v parlamentu in lordski zbornici v teku debate o zunanjih zudevuh, katero ju odprl premier Churchcill s svojim govorom, zaključil pu zunanji minister Anthony Eden. Kakor Churchill, tuko se je tudi Eden zrekel za ustanovitev svetovne organisuelje, ki nuj bi preprlčila obnovo ugresije po Nemčiji in Japonski. Ta organizacija naj bi ruzpolugulu z oboroženo silo, da bo luhko vzdrževula in ščitilu mir po zuključenju sedanje vojne. Eden je dejul, du je jMitrebnu tesna političnu in vojsšks ko-operacija med Veliko Britunijo, njenimi domirtioni, Ameriko, sovjetsko Kusjo in Kitajsko zu dosego namenov. "Svetovna or-gunizuciju moril imeti zaslombo v policijski Mil," je dejal "Kuz-govori glede ustunovitve take orgenlaaelje so v teku in napredujejo celo v utmosferl bližajočih se bitk, ki bodo odločile ne samo usodo Evrope, temveč vse-gs sveta." Zunanji minister je poudaril, da so Velika Britanija, Amerika n Rusija prevzele vodilno vlogo v gibanju r.u ustsnovitev svetovne organizacije, ampak to ne pomeni, du hočejo diktirati vsemu svetu. Diktatura treh velesil bi iiKvula nove komplikacije m konflikte. Vilika Britanija e za koo|K*iucijo z Kusijo, ne pu zu sovjetsko dominacijo E-vro|K«. "Velika Britanija irnu oporo l>il vseh dominlonlh," ju rekel Wden, "Članice svetovne organizacije postanejo Amerika, Hu-hiju, Kitujsku in druge države v ikviru Združenih narodov. Brit-etku diplomuciju Je dosegla velike uspehe v prizadevanjih za ustanovitev svetovne oiguniza-cije." Eden Je dul zagotovilo, du bo Velika Hiltuniju akrbelu, du bo Kisneiju |»» osvoboditvi prevzela pozicijo, katero Je izgubila, kot voditeljica v kulturnem In političnem življenju Evrope. Invazija Evrope to poletje « Nov sestanek med Rooseveltom in Churchillom Res ui Is I delavske politične akcije. Chicago, 27 muju Če/ 1W ljudi, med temi mnogo vojakov se Je /uatrupilo s |iokvurjeniml živili, katere so /avžili v rests vineijah Johu It Thompuon C o Od|jeljunl so bili v l>ollii&ni( «• Zdiavmki upajo, da jim IhkI« rešili življenje Eksplozija streliva v Pearl H ar bor ju Pearl Harbor, Havaji, 27 ms )u Več ljudi je bilo ubitih In ranjenih pri ekuplozljt muriieij« Pripetila ae Je pri nakludunju muntelje na parmke Drugi d< tajli niso bili razkriti. Rusi potopili itiri nemške parnike l/»nd«m, 27. maja — Radio ' Moekva poroča, da ao ai»vjrtakl letalci potopili štiri nemške par ruka, med temi dva trsnep<»rta na liarenškem morju. Na fron ' tuh Je le vedno odmor. Waahln«lon. D. C.. 27 nujja — PriHlaednik Koo^ velt je na konferenci a čumiikarjl ns|>oviHial, la w< UmIo pričele velike vojne »peraelje v Evropi to |»oletJt*. On je v svojih prejšnjih govorih lil formalnih izjavah omenjal prl-orave glede invazije Evrope in uatanovltve druge fronte, tinia l/ogtiil ae Je dlakuzijam o največjih vojaških op«?iacljsh v zgo-ovini. Prvič Je Kitoaevelt naznanil, s ae pripiuvlju invszlja v tem |xi|<-tju Rekel je, da Je xa to, du ae prihajajoča ofenziva imenuje osvoboditev, ne Invazija, ker pnponičujo tudi waahing-torihki liatl. Oavoliojena bodo ljudstva dežel, katere je okupirala nemška oborožena alla. Vae zavezniške pripiave ae vodijo v tej »meri Rooaevrlt Je Izjavil, da pričakuje, da ae bo ponovno aeatal s britakim premlerjem Churchillom On nI hotel razkriti, kdaj In kje ae bo aeatal s Churchillom. . , __ PROSVETA THE ENLIGHTENMENT GLASILO III LASTNINA SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE * » Organ of and publlabad by Storana National BooalU BocUtj Naročnina ia Zdrutena driava Osvan Cbicaga) I® KanadoUM na lUr >. pol lata. 11.50 m iatrt lata; u Chica«o Uokol^. Cook co.. 97A0 aa celo Uto. »3 71 M pol lota* sa ^Mmtra SMO. Buabcription rates: for th. United Canada S4.00 por yaar. Chic«go and Cook Coun!y 97M par !•«»' loroign counlriaa »1.00 pt yaar. . mmmmmmtaM Cono oblakov po dogovoru,—Rokopisi dopisov in nanarotenih a.»kov sa no vračajo. Rokopisi literarna raabtea (tfttaa. Pjjjadj drama, paami itd.) sa vrnajo pošiljatelju 1« v slučaju, t. J« priloštl poataino. . M Advartiaing rataa on agraamanL—Manuaeripta of eommunicatloBa and unaolicitad artictas wlll not b« raturnad. Othar manuaeripta. •uch aa stori a«, playa. poama. atc., vrill ba raturnad to aaodar only whan accompaniad by aalfaddraaaad and stampad anvatepa. Naslov na vao. kar lasa stik a listomi PROSVETA 2657-59 So. Lawndala At«.. Chlcago 23. Illinola MEMBER OP THE FEDERATED PRESS Glasovi iz >131 Militaristi hočejo svoje naselbin Kljub temu, da je po raznih poročilih dovolj delovnih moči v deželi, militaristi ie vedno pritiskajo na kongres, naj sprejme zakon za obvezno delo. Popustili so toliko, da zdaj ved ne zahtevajo "draftanje" vseh delavcev do «5. letu starosti in žensk do 50, leta. Zdaj bi se zadovoljili s tem, da bi kongres sprejel zakon obvez nt ga dela zu vse moške od 1H do 45 let starosti. Zanimivo je, da več ne nastopajo z argumentom, da primanjkuje delavcev za vojno produkcijo. Zdaj ae skrivajo za hrbet vojakov in argumentirajo, da bi tak zakon potolažil baje zelo razjarjene vojake na frontah Sirom sveta. To, du bi bili podvrženi obvezne-mu dtlu in oblečeni v železni jopič i regimentacije vsi moški v civi-lu do 45. leta starosti, to bi po zatrdilu raznih militaristov zelo dobro vplivalo na vojaško moralo. Za deželo, ki se toliko ponaša s svobodo in demokracijo, ki je toliko privezana na "svobodno podjetništvo," je to zelo čuden argument. Nekuj je nekje nurobe, bodisi z glasniki militarizma, ki prihajajo na dan s to zahtevo, ali pa z ameriško vzgojo. Ako je med ameriškimi fanti v službi Strica Sama res slaba morala zato, ker dežela ni osedlana z zakonom obveznega dela, kakor so na primer totalitarake države, tedaj je nekaj narobe z vzgojo teh fantov, z njih plehkim pojmovanjem demokratičnih načel in tradici, dežele. Ampak najbrže je tukaj nekaj narobe a—kapitalistično propa- " gando, ki dnevno skozi mesece in leto za letom hujsku ne samo vojake, marveč vso javnost proti organiziranemu delavstvu. Ta propaganda je zelo velika tudi med vojaštvom, prisebno pa med vojaki v tujini, ki slišijo le eno plat zvona. Ni dolgo, ko smo či-tali, da ta propaganda tudi med vojuki postaja—bumerang. S pa-erfičnih otokov, kjer se ameriški fantje bore in umirajo po džun-glih, sino čitali več poročil in vojaških piaem, v kuterih Je rečeno, da fiO mnogi vojaki siti te enostranske protidelavske propagande in zahtevajo objektivna poročila, uli pu propagando z, (jbeh strani, da si is »tem sami napravijo sodbo. In najbolj objektivna poročila »o—o količini ameriško vojne produkcije,, ki je tako velikunska, dar>i kui takega ni mogel predstavljati nred Pearl Harborjem noben ekonom ali produkcijiiki veščak. Amerika je v produkciji dvakratno prekosila sama.sebe, Ameriški tc hniki in delavci so pokazali v tej vojni, kaj so zmožni. Najznačilnejše pri vsem tem pa je, da je dežela dosegla vso to ogromno produkcijo, ne s svojimi najboljšimi deluvel, marveč v veliki meri s starejšimi ženami in delavci, ki so bili pred vojno pahnjeni na industrijsko smetišče. Najboljše delovne moči ko v oboroženi sili, nad enajst milijonov. Vse to da veliko misliti. Kaj se nu primer zgodi, kadar ae ti milijoni najkrepkejših fantov in mož povrnejo zopet v civilno življenje? Ali bo velik del te ogromne produktivne sile zopet obsojen na brezposelnost in na vse, kur je s tem v zvezi? Pod sistemom "svobodnega |>odjctništva" — monopolističnega kapitalizma — sigurno. Toda vrnimo se k predmetu: k zahtevi militaristov, da kongres sprejme zakon obveznega dela z.i vse moške do 45. leta starosti, ki ao podvrženi vojaščini. Tik pred svojo smrtjo je mornurtčni tajnik Knox poklical v VVashington okrog 50 vodilnih tovarnarjev in jih na tajnem sestanku skušal pridobiti, da bi odprto |>odprli ta zakonski osnutek. Uspehu ni imel. Pred nekaj dnevi |ui je prišel pred senatni odsek za vojaške zadeve njegov naslednik Jame* V. Forreatal, kakor tudi Hubert P. Patteraon, petdtajnik vojnega dejMirtmenta, načelnik vojne produkcije Donald M Nelsun in podadmiral Thomas L. CJateh. Vsi štirje ao zahtevali lu/tegnitev militarizma na vse delavce do omenjene staroati. Aigumentirali ao, kot /e omenjeno, da Je tak zakon polnilen /u "izboljšanje morale" tned vojaštvom. Taka je logika militaristov. Vsa dežela naj se spremeni v eno samo ogromno vojašnico in se »odvrže vladi militariatov. Tako se gradi in utrjuj«—"demokracija** . . , In kako je i delovnimi silami' National lndustrial Conference lioaid«, podjetniška organizacija /a guapodursko raziskavo, je nedavno |joročal tole: "Kazen aeionakth potreb za poljedelske delavce je tekoča bilanca med zahtevami in razpolaganjem delovnih moči v iMiljšem stanju kot kdaj prej, odkar se je začela vojna." Z diugo besedo; delovnih moti ne primanjkuje v deželi. lato izročilo omenja, dn je bil dosežen višek uposlenoNti v in-duatrijah lanskega julija, upoal« nost izven poljedelstva je znašala omenjenega meM-ea 411.000.000 delavcev. Od takrat je uposlenoat ' tovarnah padla 200,000, v gradit« ni Industriji p« /a 700,000 ,iel«v-cev In ta lok se nadaljuje, katti vojna produkcija Je dosegla višek in v mnogih kategorijah vlada znižuje svoja naročila Po najno-vcjšrin poročtlu 17 uiuda vojne produkcije |»a od oktobra pada ut»»leiildrugo milijardo do-laijrv m«-sečno Prav te dni sinu čitali. da uatavlta produkcijo Lojnih letal dve veliki Hrevvutc i ievi tovarni na vzhodu—prv New Yor ku. ciluga v Pennavlv.inijl. Okrog 15,000 delavcev „ m/enih na reato Vojni daparttncnl je preklic al kemtrakt. ker jr piodukc ija bojnih letal večja kot |»a |»otteba. Kljub Umu iu milltattsii z administracijo vreo Ae vedno' saht vajo oaedl^nje de>4-le t rakottom prisilnega dela. V irantci je to le ne/diav aimptom, ki ookazujc, v katero amer plov« vladna politika Vojna je ustvarila In pognala v tir reakc tonam« sile, ki name-i ava>o oaedlati d« /elo a stičnim militarizmom. kakrAnega ao ustvfe 14i pruaki junkeiji In miltlartatt. Te atl« delujejo tudi na »o. Madlaon. Ill—V naslednjih vrsticah bom zopet omenil potrebo društvene dvorane ali doma. Vsem je znano, kaj pomeni dom posamezni družini. Med našimi slovenskimi priseljenci, ki so prišli v Ameriko pred 30, 40 in 50 leti, se ne bi mogel ugotoviti odstotek rojakov, kateri nimajo svojih domov, vendar se lahko reče, da jih je mnogo. Navadno ge je zgodilo tako, da »e je družina naselila v naselbino, kjer je bil kruh 4n zaslužek ter si najela stanovanj«, ki je stalo morda od 20 do 40 dolarjev na mesec. Družina plačuje tako vsoto pet, sedem ali deset let, kar znese že precej. Mi na primer živimo v eni hiši že sedem let in plačamo 30 dolarjev na mesec, torej smo plačali skupaj že $2520, ampak tista hiia je manj vredna. Iz tega sledi, da vsaka družina, ki ima svoj dom, ve, da dela zase. Kar velja za lastni dom posamezne družine, velja tudi za skupni društveni dom. Dom posamezne družine je vreden $3000 ali več, Akaj pa ne bi bilo mogoče, da bi 50 članov zmoglo dru-' štvenega doma za vsoto $5000. Seveda, naselbine, ki imajo več društev in sporedno tudi,več članov, si kajpak lahko zgradijo dražji dom, ki odgovarja njihovim razmeram. V nekaterih naselbinah imajo od 200 do 300 članov in tudi več. Podpisani jc prepričan, da se primeren društveni dom izplača imeti, trebs pa je gledati, da dom takoj začne prinašati dohodke. Dalje je treba skrbeti za šport za katerega se naj zavzamejo stari in mladi. To se naj vrši skozi vse leto, tako da postane več življenja in živahnosti. Društva, ki imajo oziroma bi mora-leimeti od 6 dn 12 aktivnih članov, kateri se bi zavzeli, da st ideja uresniči, bi lahko dom zgradila v enem letu, izplačila pa se bi vršila sporedno. . i V naselbini, kjer je nekaj trgovcev, je to lahko razumljivo, kajti večini je znano, kaj dom ali dvorana pomeni. V ta namen bi prispevali posamezniki epo število dolarjev, poleg tege pa bi društva prispevala od 5C n več dolarjev. Vsaka naselbina, kjer živijo Slovenci, bi morala imeti svojo dvorano ali dom. In če se za ta-ergar, Frank Kurent in Terezija Zupančič. Za postojanko št. )8 SANS, Export, Pa., so darovali sledeči po $1: Andy Rasper-,'ar, Frank Kurent in Terezija Zupančič. V Delmontu, Pa., so larovali za JPO sledeči: John Gazboda $5, Lucija Sprohar $2 in Frances Jelovčan $1. Obiskala sva še par drugih rojakov, i jih ni bilo doma. Terezija Zupančič spada po Delmont. Nisem mislil, da bi imela toliko uspeha. Vsi niso prispevali, večina pa se je odzvala. Seveda, dobijo se posamezniki, ki imajo razne izgovore, ampak to naju ne plaši. Uljudno sva pri šla in uljudno odšla. Prispeva-telje pa prosiva, naj nama opro-ste, ker se ie to poročilo precej zakasnilo. Vsota je že v glavni blagajni, lskreha hvala vaem za prispevke v imenu tistih, za katere sva nabirala. P-ulkh. POROČILO ZASTOPNIKA Hermlni«. Pa. — V mojem predzadnjem dopisu, v katerem omenjam West Newton, sem menda nerazločno zapisal nekatera imena, na primer ime rojakinje Shink, ne Slink, v Key-stonu imfe rojakinje Ropey, ne Roney, v Darragu pa se Jožetu Moharju ne bo treba več pečla-ti, ker se je njegov sin oženil z Boltesovo hčerko, torej imata oče in .sin kuharieo. V Vfcrsaillu sem prenočil pri Finkovih. V mojem zadnjem dopisu pa sem menda pozabil omeniti, da sta zakonca Milharčič iz Pleasant Valleyja darovala štiri copake za križano Slovenijo, Tone Poti-sek in njegova družica v Curtis villu pa sta dala dva dolarja. Iskrena hvala obema družinama-Pred kratkim sem zopet obis kal Homer City in sem prodal 15 izvodov Majskega glasa, Pro-sveto pa sta ponovila rojaka Koren in J. P«nko. Tam imajo svoj dom, ki služi le za seje in vese lice, sedaj pa nameravajo ustanoviti klub. Rojakinja Vidfich je pred meseci tako nesrečno padla, da se še sedaj ni dobro pozdravila. Iz Homerja je odšlo v armado mnogo fantov in tam kajšnji rojaki razsodno pretehta vajo vojne razmere. Nazajgrede sem se ustavil Prenajzarju v bližini Blairsvilla in obiskal sem Primožičeve, ki ponovili Prosveto in kupili P«t1m In Igralk« v Igri "Viva Manana," katero J« priredila unija United EUctaical, Radio & Machino Workers (ClO) v Lynnu. Mass. Z«ml)«vld kralov e )ul«l ItaHIt. klor ao v tek« l)ute bitk« m«d a a vos« Ik i 1« N«ad. SO M. G. Obiskal sem tudi Debela-kove na farmi in sem izvede žalostno novico, da je rojakinjo Resnik iz Hostetterja v latrob ski bolnišnici zadel mrtvoud. Debelakovi so me peljali tja, ampak prišli smo prepozno, pri vratih pa smo srečali Resnikovo družino, ki nam je povedala, da ne pustijo nikogar več v bolnišnico, ker je bilo že devet zvečer. Želim ji, da bi kmalu okrevala. Eden Debelakov sin je pri padalcih (parašutarjih) nekje v Avstraliji, drugi pa je še v Ameriki, ako se ne motim. Tisti večer sem prenočil pri Fradelovih v Latrobu. Videl sem sliko njihove hčerke Jean, ki jo je poslala iz Anglije, kjer služi kot bolničarka poročnica. Tudi eden njihov sin je v Angliji, drugi pa v Ameriki, ki vež-ba pilote. On je še v civilnem življenju imel svoje lastno letalo. Fradelovf otroci, zlasti pa hčerke, znajo tudi slovensko pisati. Videl sem pismo njihove hčerke, ki je poročena s Hribarjevim fantom, ki je učitelj na državnem kolegiju za rudarsko inženirstvo. To je pač nekaj lepega, da se otroci naučijo jezika svojih staršev tudi v pisavi. Tudi Banov Stanley zna pisati po slovensko; tudi on je nekje čez lužo. Njegova mati je ponovila Prosveto, tako tudi Ark na Whitneju, dočim so nekateri drugi kupili M. G. Spotoma sem se ustavil pri Johnu Leskovcu pri Irwinu in na vratih sem prvega srečal nje govega .sina, ki je baškar pri šel na dopust. On je ground mechanik pri raznih bombnikih in je izvežbal že osem tisoč vojakov, kar pač niso mačje solze. Albin Sladič je ponovil Prosve to, v Yukonu pa stari Jelovčan, ki je oldtajmar in ima štiri čla ne v družini. On je prišel v Ameriko eno leto pred menoj in je tukaj 42 let. Nanovo je naro čila Prosveto rojakinja Marvič skupaj z gostiteljem Bolnarjem. Tudi v Yukonu sem prodal 20 izvodov M. G. Rupnikovi hčerki, mladi ženi Mačkovška, pa sem prodal knjigo My Natvie Land. Prav je, da ljudje čitajo. Pred kratkim je neki čaatnik rekel, da bomo res zmagali z orožjem, ampak mir bo treba izvoje-vati s peresom. Časi ae naglo spreminjajo. Kdo bi sanjal na pretekli konvenciji SNPJ, na kateri je bil izvoljen za urednika Proavete br. Molek, da ga bodo prisilili v resignacijo par let pozneje. Ako bi kdo takrat kaj takega prerokoval, bi mu rekli, da je bedak. In vendar ae je to zgodilo. Ko je svo-ječasno br. Alesh pisal, da bo treba dati zadevo na splošno glasovanje, ali pa naj urednik reaignira, sem mislil, da se je France šalil, sedaj pa vidim, da je mislil to. kar je pisal. Pndpi-; aani jo tudi protestiral proti prisilni in sprejeti resignaciji po ! gl. odboru, ampak protest ni bil I upoštevan. Pred kratkim sem pren j resolucijo pri federaciji v prid br. Molka in proti prenagljenemu koraku gl odbora. Ponovno bo predložena na julijski seji. Simpatije so ria Molkovi strani povsod, kamor pridem, pa ne samo v Penni, ampak tudi v Ohiu in W. Va. Politika s tem v zvezi je, rojakom dobro znana. Molek je delal celih 28 let za SNPJ in njeno glasilo, delal pa je tudi za delavsko gibanje. Špetir je prišel zato, ker ni hotel pisati v prilog totalitarizmu, ki se izvaja v nekaterih državah. Podpisani je prepričan, da brat Molek ne bo nikdar zavrgel svojega prepričanja, pa naj se zgodi kar se hoče. Toliko zaupanja imam v Molka. Vsa obrekovanja proti njemu so navadne izmišljotine. Ljudje, ki so pomagali izriniti Molka od dela in so zanesli v gl. odbor spor proti njemu, so le žrtve pritiska od gotovih ljudi, o katerih se ti niti ne sanja, da ti želijo slabo. Zakulisna politika je najbolj nesrečna politika za delavski razred. V mnogih slučajih se zanese sovraštvo tudi v dobro organizacijo. To podpisani dobro razume, ker je imel že izkušnje. Bratje in sestre, podpisani nima ničesar proti sedanjemu uredniku, ampak, če dovolimo, da se br. Moiku naredi krivica, bo v par letih, ako ne prej, enaka usoda zadela tudi sedanjega urednika, ako se bo držal pred pisanih smernic in načel; ako bodo odklqnili kompromise, bodo principi tako trpeli, da bodo kmalu pohojeni. Med nazadnja-štvom in svobodno mislijo je prepad prevelik, da bi mogli skupaj voziti. Pri nas gradimo na znanstveni podlagi, v nasprot nem taboru pa je vse zgrajeno na pesku in lažeh. Mi smo na strani resnice in pravice, kar nas je br. Molek vedno učil, le to je žalostno, da vse to tako radi prehitro pozabimo. Sedaj je svet v silni zmešnja vi. Hitlerji, Mussoliniji, Stalini in Brozoviči so ljudem zmešali glave, ampak ne vsem. Ti cirkuški klovni predstavljajo Kalva-rijo, ampak velike mase so jim verjele, trpljenje pa si naj sami sebi pripišejo. Podpisani ni ni kdar verjel v Mojzese, ker so nemogoči. Posameznik je kaplja vode v morju. Noben diktator se ne bi mogel vzdržati na krmilu niti 24 ur, ako ne bi imel uprežene mase za seboj. Čim pa se ta masa zave, da je moč v nji sami, da lahko obračuna s tirani, tedaj vrže diktatorja na stran, potem izgubi vsak Mojzes sedanje dobe vso moč. Bratje in sestre, naš Ivan Molek je vedno pisal in učil v tem smislu, zato zasluži, da mu vrnemo dobro zasluženo čast in prejšnje delo, ako ga je pri volji sprejeti. Vaš iskreni zastopnik— Ton« Zornlk. ODMEV NA "SPIKANJE" Milwaukoo, Wla.—V Prosveti z dne 16. maja sem med drugimi dopiai opazil tudi dve koloni dolg dopis, ki ga je napisal br. Joseph Snoy. Jože je dober fant, poznam ga že mnogo let. On ae rad prišteva k demokratičnim socialistom, ima pa eno lastnost, ki jo sam priznava: v boju za svoje ideje ne vrie puške v koruzo, četudi spozna, da je na nauačni poti. Kako se to ujema a principi demokratičnega socializma, jc težko razumeti Del svojega "špikanja," kakor ga imenuje sam, je naprnl proti meni uma zato. ker sem ae pre drznil pohvaliti v javnosti seda- njo Prosveto. Če bi Jože ne cenil svojega osebnega čustvu napram br. Molku bolj kot delavske principe in dobro prečkal zadevni uvodnik, bi morda tudi on spoznal, da se je Prosveta po dolgih letih zopet vrnila v delavski tabor, za kar je bila ustanovljena. Da, br. Molek je bil dober delavski pisatelj okrog 30 let, mnogo dobrega smo se od njega naučili, toda postal je utrujen in odnehal je. Noben človek, ki pozna delavsko gibanje, bi mu ne zameril počitka, toda on ni šel v pokoj, pač pa je z isto vztrajnostjo, s katero je prej gradil, začel to svoje delo podirati in s tem nas svoje pristaše razdelil na dvoje. Torej, če je kakšen spor med nama, ki ga Jože omenja, leži v tej^eadevi. Da se br. Molek ni nikdar poklonil kralju Petru, rad verjamem, sai tega nisem nikdar trdil ali zapisal, kajti kralj sprejema poklone le od višjih. Brat Snoy dalje piše, da Prosveta ni nikdar pela slave kapitalističnim voditeljem (najbrže »matra demokratsko stranko za delavsko organizacijo), pač pa da je pisala v prid vojnim naporom. Torej Prosveta jc pisala v prid vojnim naporom štiri leta predno se je pričela vojna? (Precej smešna trditev.) Jože me tudi smatra za zelo radikalnega človeka in me hoče uri niti med komuniste Stalinovega kalibra. (Najbrž se je tudi to naučil od br. Molka, ki je svoje nasprotnike prištel k sopotnikom.) Kot je razvidno iz plačilne knjižice, imam članarino plačano pri soc. stranki še za mesec maj, torej to dokazuje, da za enkrat še nisem komunist, četudi z veseljem občudujem največjega voditelja in junaka Jožeta Stalina, ki vodi s tako velikim uspehom več milijonsko armado v boju za svobodo zatiranih narodov, med katere spadajo tudi Slovenci. Zadnja konvencija SNPJ je poleg raznih določb, ki jih je sprejela, izvolila tudi gl. odbor in mu podelila najvišjo oblast v organizaciji med konvencijami. Y veljavi pa je seveda tudi splošno glasovanje. Ta gl. odbor ima poleg drugih zadev organizacij«4 pravico vsak čas odstaviti kateregakoli člana gl. odbora, ako te dotični ne pokori večini gl «j* bora. Večina je vladala pri naši jednoti od njene ustanovitve in vlada danes, kar znači. da je SNPJ demokratična ustanova. Toda vzlic temu, da se tudi Jože rad opira na demokracijo jednoti, zahteva od gl. odbora, da se poda br. Molku in sprejme njegove pogoie. Z druginu i*" sedami, večina naj sprejme pogoje manjšine. Torej kakor v Nemčiji ood Hitlerjem. Ne. Jože. to pa ni več demokratično; ta tvoja zahteva diši po diktaturi. Pa brez zamere. Jo« Vidmar. 747 MORE THE FUCLGOCS > A PURSUIT PLANI, at a cnaif iof spaad of 200 o4 gaaolio« Sat ^rrrtUEK. 29. MAJA pomača fronta (Off»ce 0f War Information, W«shingtoiV D, C.) ,„* uharica obložena SPOSTO r v-mail sistem v mornarici je j ,koro že dve leti star in rili več nego 7,000,000 vi KS vsak mesec. To pred-K približno 560 odstotkov festka v uporabi V-pošte v En jih devetih mesecih. I odkar so upeljali v-pošto v «icki in mornarici 15. junija Z so poslali skupno 453,000* (KD v-pošiljk preko morja. Upo--ba metode microfilma je prisila in dala na razpolago prl-jjjino 9,000,000 funtov tovornega prostora za druge življensko line tovore. ^ postojanke v-pošte za morna-jko so mobilne enote, ki se pre-pikajo v strateške okraje obe-^ s prodirajočimi bpjnimi od-lelki. Mornarica je ustanovila štirideset takih postojank širotn sve-i med lanskim letom in osebje [opremo za 25 dodatnih posto-ink Čaka na prevoz. Ker so vsa originalna pisma ibdržana v izvoznem pristani-cu, dokler film ne doseže cilja, e varnost v-odpošiljatev vell-anska. Če je zrakoplov z v-po-lo izgubljen po nesreči ali pa 0 sovražniku, takoj poročajo o tgubi filma, nakar s6 pisma še ikrat fotografirana in mikro-!m odpošljejo z naslednjim nkoplovom na pot. Mornarica in vojska dajeta od-rno prednost v-pošti pred vsa-b drugo osebno pošto. EŽELA ŠE potrebuje ADETK "Odziv za v kadetke zaščitnih ster je sijajen poklon ameri-»mu ženstvu," je dejal dr. Tho-as Parran, Surgeon General of U. S. Public Service. "A po-reba dežele za zaščitne sestre je dika, in tisoče mladih žena še rita prilika, ki hočejo služiti »ji deželi in se obenem izobra-tiza ponosni poklic. "Nova potreba za zaščitne se-f v vojski zahteva, da kadet-dosežejo polno število do 30. Uja, ker smo mi odvisni od iadih abiturientk, da se odzo-tjo temu pozivu. Dežela ne mo- 1 prenesti popolnega izčrpanja avnih in učiteljskih moči za ličitne sestre, v katerih se izob-iijejo nove gojenke. 1 odobrenih šolah za zaščit-sestre se bodo začeli junijski bedi. Vsi ti razredi morajo K napolnjeni, da bo služba za »dno zdravje -obdržana na tu višini medtem, ko mlade ptne sestre, ki so končale šo-vstopajo v armado." Vrste se hitro polnijo—zato rtvam resne mlade žene, naj odzovejo temu pozivu takoj naj dobijo informacije o ka-liih (»d okrajne bolnišnice ali naJ pišejo na U. S. Cadet Ps, U. S. Public Health Serv--Box «8, New York, N. Y." * .Parran je dodal, da je naj-*>jša zahteva za članstvo v kadetk, odlično zdravje in graduacija z dobrim uspehom Priznane visoke šole. Starost "J 17 do 35 let. Zahteve šole fcsntnc sestre morajo ravno- '"ti izpolnjene. v povračilo vzgojo kadetka obljubi, služila v bolniški službi, J's'civiliste ali za vojaške dokler bo trajala vojna. r "na lahko sama izbere. * tta&enje novih ■^VLJANOV h 114 .000 tujcev so- fijj1 ' 'bivših sovražnih so spremenili svoj P ,K'slali naturalizirani I di/avljanl leta 1943, je kupino 400,000 se-žavljanov tujega pore-' bilo počaščenih na A meri kanec" 21. ( - OWl na podlagi in-* pravnega tajništva, zanikajo naturaliza-ovražnih dežel, za-1 HJ »t n0 čakalno dobo 90 r"vn,'i!« tajništva za 1:»kave o značaju in lucir Nekaj iz Grčiji Cairo. (ONA).—Nemške propagandne agencije v zasedeni Grčiji so začele voditi silno propagando proti Narodni osvobodilni fronti (EAM), katero dolžijo, da terorizira vso Grčijo in da hoče komunistično vlado. Ta ^kampanja, ki se je začela ravno na predvečer kongresa za narodno zedinjenje nekje na srednjem vzhodu, pri katerem bo prisoten poslanec EAM, mora biti priznanje moči EAM in učinkovitosti njene borbe proti nem škim okupatorskim silam in kviz-linškim elementom. Kot po navadi so Nemci uporabili vse, za kar so mislili, da bo učinkovalo. Čeprav opisujejo EAM kot komunistično organizacijo, so ukazali vsem časopisom v Atenah, naj prinesejo 4. maja izjavo, da "EAM financirajo in-dustrialci, trgovci in mnogi bogati meščani." Kljub hladnim odnošajem Britancev do te organizacije, Nemci vseeno pravijo, da je EAM probritska organizacija za uničenje grškega naroda. Atenski radio je zadnji teden govoril precej časa o ubijanjih in okupacijah, ki da so jih izvršili v EAM. Po poročilu nemško kon-roliranega radia so banditi izvršili napad na Sv. Ano in iztrebili garnizijo, poklali 42 policajev v enem slučaju, umorili so častnika tajne policije ter zagrešili mnogo drugih umorov; a iz opisa žrtev se lahko jasno razvidi, da so bila to dejanja proti izdajalskim sodelovalcem. Navedene so bile tudi podrobnosti o drugih pokoljih, ki pa ne morejo biti tu navedene brez nadaljnjih informacij. Ko je ministrski predsednik Jurij Papan-dreou prevzel urad, je v nagovoru povedal, da se morajo teroristična dejanja v podeželskih krajih končati. Glavna obdolžitev proti EAM je, da hoče ta posili uveljaviti svojo voljo med grškim ljudstvom. Najmanj razumljiv razvoj v Grčiji, kot poročajo Nemci, je udar med EAM in EKKA, ki je gerilska organizacija, na čelu katere je poročnik Psarros. Atenski časopis Acropolis, ki je navajal nemški radio, piSe, da se je ta spopad izvršil blizu vasi Par-nassus in da so bili vsi člani EKKA razpršeni in ubiti. Grški krogi si tega ne morejo razložiti, kajti Psarros in Baker-djis, ki je na čelu EAM, sta bila znana po svojem prijateljstvu. Bakerdjis je bil v EKKI, dokler ni pred kratkim prevzel vodstvo EAM in gorske vlade. Poudarjajo tudi, da se je to zgodilo po podpisu premirja, ki je končalo borbo med četami. Po mnenju tukajšnjih opazovalcev, bo to kaj otežkočilo pogajanja med delegati iz Grčije in vlado v izgnanstvu in politikarji. "'ih tujcev In pa ti-v« č sovražni in ki so "nam lansko leto, je Italijanov, 97.000 I" "bližno 2000 Romu-"v m Bolgarov. Ce-•v za prav smatrali Vse te Italijane kot sovražne tujce, ko so vložili prve prošnje, se je njihov status spremenil za časa, ko so postali naturalizirani državljani. Tujci italijanskega porekla niso bili več klasificira-ni kot sovražni tujci od 12. ok tobra 1942. V letu 1943 in pa do 15. aprila tega leta je bilo 4365 članov armade, ki so bili rojeni v inozemstvu, v-prekomorski službi natu-raliziranih. Od tega števila je bilo 469 Italijanov in 420 Nem cev. Poleg tega pa je bilo med letom 1943 naturaliziranih okoli 52,143 vojakov, rojenih v tujini, naturaliziranih na kontinentu Združenih držav. Okoli -10,000 od teh je bilo sovražnih tujcev. Naturalizacija je lansko leto dosegla novo višino, ki je presegla katerokoli prejšnje leto za več nego 80,000, vendar pa uradniki pravnega ministrstva poročajo,1 da je bila imigracija najnižja v zadnjih 80 letih. Okoli 113,700 tujcev je vstopilo v Združene države, manj kot ena četrtina teh—26,471—kot stalni prebivalci, a skoro 400,000 tujcev je bilo naturaliziranih. ŽENE V UNIFORMI ODLIČNEGA ZDRAVJA Na podlagi podatkov vojske in mornarice poročajo iz urada vojnih informacij,.da je zdravje žen v vojski in mornarici na visoki stopnji in da so povprečna WAC, WAVE, pomorščakinje (SPAR) izboljša v zdravju po vstopu. Naredili so poizkuse s skupino, ki je štela 6,400 in na podlagi najdb so prišli do zaključka, da so se WAVES zredile za povprečno pet funtov in da niso trpele zaradi dietičnega pomanjkanja. Neka druga preizkuše-valna skupina, sestoječa iz 2,000 WAVES, je pokazala, da so se napake v hrani in drži popravile po gotovi dobi vežbanja. Odločno poboljšan je v drži in hoji, ki jih smatrajo važne za telesno zdravje, je bilo doseženo med vežbanjem. Pomorščakinje pridobijo pet do šest funtov na telesni teži po vstopu v ženske rezerve. Sredstva za ohranjenje zdravja za WACS, WAVES, SPARS in pomorščakinje so: injekcije, telesno vežbanje, pravilna hrana, dobre stanovanjske razmere ter pravilno razvedrilo. Tiste, ki so potrebne, dobijo hitro in dobro zdravniško in bolniško oskrbo. * WFA VARUJE DOBAVO PENICILINA Koraki podvzeti od uprave za vojno prehrano s sodelovanjem proizvajalcev za preprečenje pomanjkanja mlečnega sladkorja, ki je važen za rast glivic, ki dajejo penicilin, bodo povzročili dvakrat večjo produkcijo mlečnega sladkorja od lanskega leta, so dejali v uradu za vojna obvestila. Uradniki WFA prerokujejo, da prčiakujejo, da bo proizvodnja mlečnega sladkorja dosegla letos 14,000,000 funtov. Po sedanjem mnenju v odboru za vojno produkcijo bodo proizvajalci penicilina rabili 6,000,000 do 7,-000,000 funtov letno, kar je .skoro celoletna produkcija mlečnega sladkorja prejšnjih let. Odbor za vojno produkcijo pravi, da ni nobenih tekočih eksperimentov v sintetični izdelavi penicilina, kar bi napravilo mlečni sladkor nepotreben, in da bi ti eksperimenti bili uspešni v bližnji bodočnosti, niti ni nobenih znakov, da bi taka metoda proizvodnje bila trgovske praktična. MOLČEČNOST ZA VOJAŠKO VARNOST • Urad za vojna obvestila je poročal. da ie medagencijski varnostni odbor zelo pospešil program širom dežele za razumevanje omejevanj za vojaške zadeve, ker pričakujejo povratek vojakov z bojišč na dopust. Ta napor se vrši .poredno ,n armafli( imata politiko o J varnostni program Program osebja, kar se t.ce vojaških ™ * vr4l Več ali manj formacij predno se vrne v svoje o«*jem. ki domove, poročajo iz odbora. ki r y -rrnftdl |rrmi ima predstavnike vojske, mor- " ' pn dr| jf. narice. FBI. OWI in predstavni-( P^a^d ^ ^ ^ ^ ke drugih agencij, ki se za to tr |n dru„ dovrnite^ stare vlade, tedaj kot ameriški državljani gotovo ne bodo podpirali take organizacije. Veliko poslušam radijske oddaje v stari kraj preko ameriških in angleških kratkovalnih slanic in ponovne apele na Slovence, da se upirajo sovražniku in Nediču in Paveliču ter s tem pomagajo zaveznikom. To poročilo, ki ga nam je predložil pater Ambrožič, pa Je naperjeno proti zaveznikom in proti programu SANSa in naroda v stari domovini. Osebno sem popolnoma prepričan, da so Adamičeva poročila pravilna in zanesljiva. Kot ameriški državljan bom še nadalje kupoval vojne bonde itd in pomagal zaveznikom, ki pomagajo tudi narodni osvobodilni vojski Jugoslavije. Kako je to mogoče, da so ameriški in britskl zastopniki, vojaški in civilni, prinesli o Osvobodilni fronti vse drugačna poročila, kakor pa so poročila, ki jih objavlja j>ater Ambrožič? Ze letu 1938, ko sem bil v Sloveniji, sem slišal o tajnem gibanju med naprednimi in kulturnimi ljudmi in to gibanje je sedaj v polnem razmahu. Za vse tiste ljudi sem, ki »e danes doma borijo za pravo svobodo in tvegajo svoje življenje, da jo enkrat dosežejo. Sestra Prialandi Ko zdaj že dve uri poslušam debate o strankah v stari domovini, se lesno vprašujem, ali je nam mogoče voditi kakršno koli uspešno in odločilno politično akcijo? Kot je razvidno iz poročil, vedo vse stranke doina, kaj hočejo. Pobotale ae bodo med seboj, ko pride pravi čaa, ne oziraje ae, kaj bomo k Umu rekli ameriški Slovenci, Moje mnenje je, da bo BANS največ kiiriatil narodu doma, če se potrudi za združitev vseh Slovencev ter da poskrbi za zmožno zastopstvo na mirovni konferenci, kjer a« bo odločevalo o mejah Slovenije, prosta izbira vlade je pa Itak zagotovljena vtem narodom od voditeljem zaveznikov. Prepustimo politiko Slovencem v domovini, saj bodo ležali, kakor al bodo poctlali. Bral Krtatam Kar poroča saatra Prialand, Je seveda najlažja stvar: biti Indiferentni. Ampak U> ni namen SANS«, ki je bil ustanovljen zato, da dela in pomaga onim, ki delajo in ae borijo za pravo svobodo In demokrarijo. Bivši mlniater Snoj Je nam sam skušal dopovedati, da v Sloveniji po okupaciji ni več političnih strank ter da so »e vse zdruftle edino le za boj proti aovrainiku. Po neprevidnosti ps mu je tudi ušlo iz ust. da bo Slovenska Ijud-dka stranka vodila Vbtlčno delo. Sedaj nam je popolnoma jasno, da je hul!. Sestra Prlaland predlaga, da se Iz SANRove blagajne plačajo vo/.ni stroški in dnevnice odbornikom, dalogatom pa le dnevnice. Vsaku (HKlružnlca bo morala sama plačati vozne stroške svojemu delegatu ali delegatom, Predlog je podpiran in sprejet. Brat Kristan predloži zadevo Vsesiovanskega kongresa, v katerem Je SANS zastopan, katerega pa le nlamo nič finančno |>odprli. Brat Calnkar smatra, da je Vseslovanski kongres zlasti v sedanjih momentih zelo važen in lahko veliko pripomore do rešitve slovanskih problemov. Toda da ekalstlra in delu, mora imeti tudi siedstva. Predlaga, da ae v tu namen odobri vaotu $100.00. Predlog je podpiran. Sestra Prisland predlaga, du ae tu zadeva odlofti, Tudi ta pred* log Je podpiran. Na glasovanju prejme Calnkarjev predlog « glusov, Prlslando- ve pa 2. Sestra Prlaland priporoča, da se nekaj ukrene glede plače izvršnega tajniku brata Kuhla, kuteri vrši vse delo brezplačno, In rav-notako se naj nagradi predsednika in blagajnika za njuno delo. Brat Kuhel ne želi, da bi si' seduj o tem razpravljalo. Sestra Prlaland želi, du se sprejme njena resignaclja kot zastopnica v Združenem odboru Južnoslovansklh Američanov. Za vzrok navaja, da Jo Združeni odbor O svojih zaključkih ne obvešča, samo imensko pa noče biti v odboru. Brat Zalar ravnotako predloži svojo resignjicijo kot zastopnik v Združenem odboru in navede iste vzroke kot Prislandova. Po kratkem razmotrivanju Je predlagano, podpirano In sprejeto, da ae resignaclja obeh sprejme. Volitev novih zastopnikov za Združeni odbor, kakor tudi volitev zastopnika za "delovni odsek" Združenega odboia, Je odložena do prihodnje seje. Brst Krlalan se odbornikom zahvali za navzočnost in sodelovanje ter zaključi sejo, ki se je vi šila brez vsakega odmora, ob 5. popoldne. Eftbl« Krlalan. predsednik. , Mirko O. Kuhel, zapisnikar. Smrt profešorja Kozloutskega London. (ONA) — Profesor Le«m Kozlowaki, poljski arheo logiki, Je umrl v Berlinu. On je pottal poljski ministrski pred-tednik leta 1934 Pred kratkim to ga Nemci hoteli uporabiti kot kvislinga To novif-o je prinesel poljski časopis O/iennik Poljski. Profesor je bil »tar 52 let Profesoi Ko/lowski je delal v arheologičnem muzeju V nem-4kl prestolnici rsvno pred smrtjo, kamor to ga nastavili, ko te mu ni |x»*rečilo, da bi prepričal Poljake o sodelovanju z Nemci Poljski znanstvenik in državnik je zbežal v Nemčijo leta 1941, ko je bil izpuščen is ru-skegu internacijskega taborišča po tovjettko-polj sld |>ogodbl Mislijo, da ga je |>ortudba manjšega mesta na poljskem poslaništvu v Kuibyšrvu razjetlla. Predno je profesor Kozlow-ski sprejel ministrsko predaed-ntštvo leta 1934, je bil član fakultete na Lwowaki univerzi in izvrševal dolšnoat v manjših vladnih pozicijah. Ko Ae nI bil leto ministrski predsednik, je 1 vstopil v poljski senat. S ANIN Potlovanll 8 1«m Kriiortc (Nadaljevanje) "Kam?" je v dvomih vprašal Sanin. Novikov je skušal, da ga ne bi gledal, in molče prekladal po mizi nekak drobiž. "Prijatelj, stradat grem . . . papirje sem dobil . . ." je odgovoril nerodno in se zato jezil nase. Sanin je pogledal njega, potem kovčeg, potem zopet njega in se je hipoma široko nasmehnil. Novikov je molčal in mehanično spravljal škornje skupaj s steklenimi cevkami. Bolelo ga je v srcu in čutil se je popolnoma in mrko J osamelega. "Če boš tako skladal," je pripomnil Sanin, "boš prišel brez škornjev in brez cevk." "A . , ." je izgovoril Novikov in se v naglici ozrl na Sanina; njegove oči, polne solz, so govorile: "pusti me.,, saj vidiš, da mi je težko!" Sanin je razumel in molčal. Skozi okna je že plaval v sobo sanjavi poletni mrak in nad lahko zelenim vrtom je ugasnilo kristalno jasno nebo. "Po mojem pa," je začel Sanin in obmolknil, "namesto da bi šel vrag ve kam, bi se rajši oženil z Lido!" Novikov se je nenaravno hitro obrnil k njemu in je hipoma drgetal po vsem telesu. "Prosil bi te . . . opusti te neslane šale!" je zavpil z donečim glasom. Jek njegovega glasu je odletel na sanjavi, hladni vrt in je nenavadno zadonel pod tihim drevjem. "Zakaj si vzrojil?" je vprašal Sanin. "Poslušaj . . ." je hripavo izgovoril Novikov; oči so mu postale okrogle, obraz pa ni bil prav nič podoben istemu dobremu in mehkemu obrazu, ki ga je poznal Saniit "Ti misliš še ugovarjati, da ne bi bila ženi-tev z Lido sreča?" se je veselo smehljal Sanin samo v kotu oči. "Nehaj!" je zacvilil Novikov, opotckcl se Je, kot da bi bil pijan, se vrgel proti Suninu, pograbil prav tisti ncosnaženi škorenj in z vso neznano mu močjo zamahnil ž njim Saninu nad glavo. "Mir daj, hudič!" je jezno rekel Sanin in se nehote umaknil. Novikov je z gnusom zagnal škorenj in se ustavil težko sopeč pred njim. "Ti si torej hotel mene s starim škornjem!" je očitajoče zmajal z glavo Sanin. Smilil se mu Je Novikov in smešno se mu je zdelo vse, kar jc on napravil . . . "Sam si kriv . . ." je odvrnil Novikov; hipoma jc onemogel in se zmedel. Takoj je zopet začutil v sebi nežnost in zaupanje napram Saninu. On je bil tako velik in miren in Novikov se bi mu kakor majhen deček prikupil in mu potožil, kaj ga je tako trpinčilo. Celo solze so se mu prikazale na očeh. "Če bi ti vedel, kako ml je hudo!" je naglo rekel in si' premagoval v grlu in v ustih, da ne bi zajokal. "Ljubček, jaz vem vse," je prijazno odgovoril Sanin. "Ne, ti ne moreš vedeti!" je zaupno zavrnil Novikov in se mehanično usedel poleg njega. Zdelo se mu je, da je njegov položaj tako nenavadno težak, da ga nihče ne more pojmitl. "Pač, vem . . ." je rekel Sanin; "če hočeš, se ti pridušim! . . . Če ne boš več metal vame starih škornjev, ti bom to tudi dokazal. Ne boš?" "Da . . . No, oprosti, Volodja," je zbegan za-mrmral Novikov ln imenoval Sanina po imenu, česar ni storil še nikoli. Saninu jc to ugajalo in zato mu je postala že želja, da bi mu pomagal in vse poravnal, še močnejša. • "Poslušaj, ciragec, midva se bova odkritosrčno pomenila," je prijazno v.ačel in naslonil roko Novikovu na koleno; "saj ti si se spravil na odhod samo zato, ker ti je Lida odrekla, takrat pri Zarudinu se ti je pa samo zazdelo, da je bila tisto Lida." Novikov je namršil obrvi. Zdelo se mu je, da mu Sanin odpira svežo, neznosno bolečo rano. Sanin ga je pogledal in si je mislil: "Ah, ti dobra, neumna žival!" "Jaz te ne mislim prepričevati," je nadaljeval, "da ni Lida občevala z Zarudinom, tega ne vem ... in ne verjamem . . ." je hitro dostavil, ko je zapazil trpljenje, ki je zdrsnilo Novikovu po obrazu kakor senca mimo plavajočega oblačka. Novikov ga je pogledal z medlim upanjem. "Njuni odnošaji so se začeli tako pred kratkim," je pojasnil Sanin, "da ni moglo biti nič resnega. Posebno če upoštevamo Lidin značaj. Saj ti poznaš Lido." Pred očmi Novikova je vstala Lida, taka, kot jo je poznal in ljubil: vitko, ponosno dekle, velikih, sedaj nežnih, sedaj grozečih oči, obsen-čena s hladno čistostjo kot z ledenim svetniškim sijajem. Zamižal je in verjel Saninu. "In četudi bi bil v resnici med njima kakšen navaden pomladanski flirt, je sedaj gotovo vse' to končano. In kaj te briga, če se je dalo dekle malce zapeljati, ko je še prosto in si išče svoje sreče, ko se še ti sam in še celo ne da bi se v spominu kesal, spomniš na celo vrsto takih in še mnogih hujših svojih zapeljevanj." Novikov se jc obrnil k njemu in od zaupanja, ki m\i je napolnilo .dušo, šo mu postale oči svetle in prozorne. V njegovi duši se je vnela iskrica, a tako slaba, da bi lahko ugasnila vsak hip, da se j? je sam bal ubiti z neprevidno besedo ali mislijo. "Veš, ko bi jaz . . ." Novikov ni povedal oti)>eti. Cesar je hotel kmetom pomagati. Zakaj so zaceli pobijati grajsko gos|>odo? Zakaj rušiti gradove? In ti ni se dal /a|M-ljatt prijaznim lH«M'dam? jr prerekal Ilija. Ti si jim verjel? Kimiti-Ijal hi / njimi kakor s prijateljem o lxi j nem načrtu, o namenih upora, o kmečk1 vladi, ki s« je imela (Mihtavitl . . . Moral In bil sicer na natezalnico! ftrl bi bil' Ali niti prisegel, d.i m' nikdar m* umakneš1* Sodniki so mi prizanesli Du nem t>olan, ao rekli lluli so m*, da jim umreš na mukah' Nisi razumel tega? Ilija je govoril trdo, GuM-tii' jc dvignil glavo. - Oster si. je dejal, ostrej&i kot sodniki! Glej, mislil sem na otroke! V srcu me je zabolelo, če bi ostali sami, če jih ne bi nikdar več videl! -Tvoji in moji ne bodo zapuščeni. Preganjani bodo, a bodo našli tudi zavetja in pomoči. Ne ImkIo zapuščeni, tako so urejene stvari na svetu! Le na- ma ne more nihče pomagati, če si ne pomagava sama. Iznenaden ga jc pogledal Gušetič. Ni razumel njegovih besed. —Eno samo rešitev imava, je zašejK-tal Gregorič; v to rešitev verujem še vedno! Beg? Pred nami si šel v boj in hrast si hotel biti. Se trs nisi! —Ilija! je kriknil Gušetič. —Nisi! je ponovil Gregorič. Poglej Mogajiča! Poglej Pasan-ca, Gubca! Mrtvi so, a sijejo ka kor plamenica. Sijejo in bodo sijali!—Vstali smo; res! A bili smo prisiljeni, mera krivic je bila polna. In ti, Gušetič? Ti si šel in si prosil krvnike! Trepetali so, zdaj se krohočejo. —Kaj naj bi bil storil? —Vzel bi bil nase! Vse! —Jaz? je ostrmel Gušetič. In zdaj, ko je vse končano? . Komu bo v korist, če me krvniki usmrtijo? —Ni končano! Mari misliš, da je kri zastonj prelita? Da so zastonj goreli kmečki domovi? Ni končano, čeprav si pred sodniki obžaloval, da smo šli v punt! -4Kisem obžaloval! —Si! Vsaj z ustnicami! Veš, kaj bi bil moral povedati, ko so te izpraševali? Da si vodil ljudi in ti je samo enega žal! Tega, da niste do zemlje razorali, kar ste mislili razorati in da niste dosegli, kar ste hoteli doseči! Nisi govoril, Gušetič, bal si se za svoje življenje! —In ti, je presekal Gušetič razburjen, ti se ne bojiš smrti? Tebi ni do življenja. Kako si govoril ti? —Kaj je eno življenje, Če ga daš za trpeče? Pomiri se, prijatelj! Morda ti bo prihranjeno, česar se bojiš! Niso me še zaslišali. Ali veš, kakšno znamenje je, če sem zadnji? Ilija je obmolknil, Gušetič ga je pogledal. —Največji sem med krivci! Prav! Vem, kaj mi je storiti. Močan sem in široka pleča imam, tako široka, da bi se ru-val z viharjem. Nosil bom, kar ste mi naložili! Jaz sem zbiral in podžigal kmete, jaz sem jih vodil v boj, jaz sem odgovoren za vse, kar so storili. Ponosen sem, da ste mi zaupali, ni za korak se ne umaknem. Vedel sem, kaj me čaka, vem, kaj ima priti. Branil tc bom, prijatelj, ne boj se, ko bi te lc rešiti mogel! —Ali res? jc oživel Gušetič. Vstal je in ponudil prijatelju roko. Vročično je žarel njegov koščeni obraz. Ccmu si me to- rej mučil? Čemu si govoril kot moj najhujši sovražnik? —Moral sem! Tu smo sami— tam so oni! Med nami in njimi ni sprave! Njih gradove smo hoteli zrušiti, njih nasilje in oblast. Pravična je bila naša borba. Okrutno in nečloveško so nas zlomili, v krvi so zadušili naš upor. Zdaj so oni gospodarji, krvavi, besni od sovraštva. « Ilija se je ustavil, kakor da mu je nekaj presekalo misel. Ozrl se je navzgor, v okno. Le malo svetlobe se je še kradlo skozi železje, celica je temnela. —Nekaj mi pravi, je nadaljeval, ne da bi mogel odtrgati oči od predvečerne luči, nekaj mi pravi, da se ne bom več rešil iz teh zidov. Čuvajo me kakor zlato, prenevaren sem. Slutim, da me bpdo kmalu sodili. A tožnik bom takrat jaz! Tožnik za vse, ki so trpeli in umrli za pravico, za mučene in preganjane, za vse, ki so svojo vero zapečatili s krvjo! Naj se krohočejo danes, krvniki, naši nesreči! Preden bom legel" v grob, se bodo zgrozili. Ne boj se, Gušetič! Naših ognjev niso pogasili. Gorijo in bodo goreli vso dolgo noč. Do tedaj, da pridejo za nami in vzdignejo ščit, ki je padel v naši smrtni uri. Da ga dvignejo in nesejo v veliko zarjo! KONEC Amarlikl vojaki v akciji proti Ntmrtm v nokam ItallUnakem mestu. BOOKS BY L0UIS ADAMIČ My Native Land......... 3.75 From Many Land s....... j * 3.S0 Grandsons ............. 2.50 Loughing in the Jungle. . . 3.00 My Amcrica............ 3.75 Native9s Return......... 2.75 Two-Way Passage...... 2.50 Wha^sYoar Name?. 2.50 Order from t ruieiarec . r , ___ . t ' 2301 South Lawndale Avonuc Chicago 23, III. WMRC THE FUEL GOES ANAKMY1TEANSP0ET ' * 95,000 faUoosoffueloi Razni mali oglasi PRODA SE na severni strani 3 stan 6 sob. zidana hiša. 5 sob. hisa zadel 2028 No. Wood St. LESENA HIŠA 4-4 sob. stan., kon kret podlaga. I}ohodki $57.00 me tečno. Cena samo $3,350. Proda » vsled bolezni. 4825 So. Ada,—Kličiti lastnika Lafayette 5865. PRODA SE po znižani ceni na 213 McLean Ave. 4-4-4 sob. hiša a $6,200. Kličite lastnika Humbold 5929. AGITIRAJTE ZA PROSVETOf OPERATORJI za šivalne stroje m gonilno silo Robljenje, skončavanje. Stroji z cm ali dvema Iglama. Stalno. Dobn olača. Moderna, čista tovarna, Ide alno delavno stanje. Izkušenost n( potrebna. Mi vas naučimo in ob< nem plačamo. M. SN0WER & Cd 361 CKestnut St. STALNO DELO "Lathe" mehaniki v mali delavnic 2944 W. Lake St.—prvo nadstr. MOŠKE POTREBUJEMO ZA TISKARSKE PLATE INDUSTRIJO Vlivarje voska v elektrotype oddelku. * Pribijalce plat Operatorje za od tisk prufov Zavijalce v odpošiljatclskem oddelku. Moške, ki poznajo mesto, za dolod tev dovažanja s truki in raznašalet Dobra plača, stalno delo. PONTIAC 812 W. Van Buren St. TISKARNA S.N.P.L i —i-sprejema vsa ' < v tiskarsko obrt spadajoča dela Tiska vabila za veselice in shode, vizitnice, časnike, knjige, koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvatskem, slovaškem, češkem, angleškem jeziku in drugih • • • • VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO SNPJ. DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI .... Vsa pojasnila daje vodstvo tiskarne .... Cena šmarna, unljsko delo prva vršit Pišite po Informacije na naalov: SNPJ P RIN T E RY 2857-59 S. Lawndale Avanua - - Chlcago 23. IUlnoli TEL. ROCKWELL 4M4 naroČite si dnevnik prosveto Po sklapu 12. radna konvanclja sa lahko naroči na list Prosvato in prišiaja aden. dva. tri. štiri ali pat članov Is ena družina k ani naročnini. Llat Prosvata stane ta vta anako. ta člana aH načlant $6 00 sa •no latno naročnino. Kar pa člani ie plačajo pri atatmantu $1.20 u tadnik. ta Jim to prlštaja k naročnini. ToraJ tedaj ni varoks. rttt. da Ja list pradrag sa člana SNPJ. Liat Prosvata Ja vaša lastnina ia gotovo ja v vsaki druiini nekdo. Id bi rad čital lUt vtak dan. Pojaanilot—Vselej kakor hitro kateri teh članov preneha biti član SNPJ, ali če se preseli proč od družine in bo zahteval tam svoj list tednik, bode moral tisti član iz dotične družine, ki je tako skupno naročena na dnevnik Prosveto, to takoj naznaniti upravrjiStvu lista, in obenem doplačati dotično vsoto listu Protvcta. Ako tega nc stori, tedaj mora upravništvo znižati datum za to vtoto naročniku. Cana listu Proavata Ja: Za Zdrui. driava in Kanado ft.OO 1 tadnik in______________________ 4.S0 2 tadnlka in...................3.60 3 tadnlka in___________________ 2.40 4 tednik« in ...................... 1.20 5 tadnikov ln ................ nič Za Evropo )a... Za Chlcago ln okolico |a 1 tadnik ln---------------- 2 tadnlka In____________ 3 tadnlka in_____________ 4 tadnlka ln ------------ 5 tadnikov in —......... _______________SS.00 ,.. $7 SO 6.50 5.10 ... 3.t0 .. 2.70 1.50 Iipolnita spodnji kupon, priložita potrebno vtoto denarji tli Monay Ordar v pismu in si naročita Protvato. llat. ki Ja vaša lastnina. PROSVETA. SNPJ, 2657 So. Lawndala Ave. Chlcago 23. I1L Priloiano pošiljam naročnino ta Hal Protvato vaoto I — 1. Ima---------------------------------------------------CL društva H............... Naalov ................, ... .,„____________________, , , , ----------- Ustavita tadnik ln ga prlpliita k moji naročnini od si**** članov moja družina: 2. ..................... J ___________________ 4. ____________________ 6________________ Maslo .................. Nov naročnik □ _______ Čl društva il _______________ČL društva št ____^ ČL društva il. __________ČL druitva iL ______Driava------------- Star naročnik □