um m, ŠTEV. 278 SLOVENSKI Vsem delovnim ljudem naše čestitke k prazniku Republike UQHJII1, POSEBEUZX. n. versoti ISSI Cesa 10 tti mccevaćec DAN REPUBLIKE Desetletje, ki se nagiblje te dni ia ki nas loči od časa. ko je po zmagoviti osvobodilni vojni 29. novembra 1945 Ustavodajna ljudska skupščina dokončno utrdila temelje naše ljudske države, pomeni usoden in v vseh svojih posledicah tako rekoč nedogleden preobrat v zgodovini jugoslovanskih narodov, hkrati pa je to desetletje gotovo tudi eno najbolj dramatičnih in najpomembnejših razdobij v zgodovini človeštva sploh. Jugoslovanski narodi, ki so si pred tem z orožjem priborili svojo nacionalno in socialno svobodo in neodvisnost, so si ju morali v tem času utrditi in zavarovati tudi ekonomsko in politično, in to prav v času, ko se je na majavi tehtnici odločala usoda vsega človeštva. Danes, ko lahko z optimizmom gledamo v prihodnost sveta in lahko trdno verujemo v njegov miroljubni in demokratični razvoj, danes lahko tudi s ponosom ugotovimo, da so v tem težkem času jugoslovanski narodi znali ostvariti svojo svobodoljubno voljo in vsa svoja revolucionarna stremljenja ter mimo tega oziroma prav s tem, s svojim dejavnim zgledom krepko prispevati k razvoju plodnejših odnosov med narodi vsega sveta. Če na kratko pregledamo značilnosti razveja Federativne ljudske republike Jugoslavije v prvih desetih letih, se nas predvsem dojme logika tega razvoja, premočrtnost in doslednost vse naše politične in ekonomske izgradnje. Ta logika, ki jo danes občuduje ves svet, pa ni nič drugega kot enotna in čvrsta revolucionarna volja jugoslovanskih delovnih množic ter neomajna doslednost njihovih voditeljev, ta logika ni nič drugega kot pogumna in brezkompromisna privrženost socialističnim idealom. ki so navdihovali naš boj, odkar smo se pred dobrimi štirinajstimi leti uprli sovražniku in dokazali, da smo pripravljeni žrtvovati vse, samo ne svojega človeškega dostojanstva in svojih človečanskih pravic. Vsi kasnejši dogodki, vse stopnje v izgradnji naše nove domovine so bile samo novi izrazi te osnovne volje. S to voljo smo zmogli vse naloge in premagali vse težave in ovire. Prežeti s to voljo smo v rekordnem času obnovili porušeno domačijo in se lotili pospešene industrializacije. Oboroženi s to voljo smo se uspešno spopadli s stoletno zaostalostjo, tako da danes lahko prepričljivo govorimo o tem, da je prvo, odločilno in najhujše razdobje za nami. Se posebnih žrtev je terjal od nas razrvani položaj v svetu, ki nam je nalagal dolžnost, da budno skrbimo za obrambno moč svoje nove domovine. Hkrati z gospodarskim je presenetljivo naglo tekel naš politično demokratični razvoj. Iz osnovnih demokratičnih določil, ki jih je pred desetimi leti zagotovila Ustava nove Jugoslavije, se je do danes pri nas razvil za materialno dobrobit, ki jo socializem mora prinesti delovnemu človeku. Da to niso le besede, odločno dokazujejo najnovejši ukrepi o preusmeritvi naše gospodarske politike, ki so jasno nakazali perspektive bodočega razvoja. Smer tega razvoja je dvig produktivnosti in z njo življenjske ravni. V teh desetih letih pa je dozorel tudi drugi činitelj, ki je nujno potreben za nadaljnji napredek socialističnega razvoja. Teh deset let dela za skupnost pomeni namreč tudi bistveno prevzgojo našega delovnega človeka. Tisoči in sto tisoči delovnih ljudi so se šolali v političnih in družbenih organizacijah, njihov pogled na svet se je neločljivo spojil s socialistično zavestjo, v njihovih skupnih naporih so se določno začrtali imperativi nove družbene etike. Sadovi naših desetletnih naporov so neizpodbitni in če tedaj z današnjih perspektiv podaljšamo logiko našega dosedanjega razvoja v prihodnost, se nam na pragu novega desetletja prikaže tudi novo obdobje napredka, naglega napredka v materialni in duhovni kulturi jugoslovanskega delovnega človeka, obdobje, ko bo skrb za človeka lahko bolj neposredna in učinkovita. Ne samo jugoslovanska, pot vseh narodov sveta vodi v socializem. Mi smo si le izbrali posebno, toda pravo in pogumno pot. In ponosni smo lahko, da v tem procesu preosnove celotne človeške skupnosti hitimo med prvimi. / ODREDBA VRHOVNEGA KOMANDANTA OBOROŽENIH SIL FLRJ Vrhovni komandant oboroženih sil FLRJ Josip Broz Tito je izdal za Dan republike naslednjo odredbo: V počastitev proslave Dneva republike naj se izstreli 28. novembra v glavnem mestu FLRJ Beogradu iz 40 topov po 15 strelov, v glavnih mestih ljudskih republik Zagrebu, Sarajevu, Ljubljani, Skopiju in Titogradu iz 20 topov po 10 strelov. Smrt fašizmu — svobodo narodu! Vrhovni komandant oboroženih sli FLRJ maršal Jugoslavije JOSIP BROZ TITO JUTRO V ROGU Prof. Božidar JaJra« dosleden sistem demokratične ljudske oblasti, ki daje delovnim množicam možnost in dolžnost, da odločajo o vseh družbenih, gospodarskih in političnih vprašanjih. Delavski sveti, v katerih neposredni proizvajalci gospodarijo s proizvodnimi sredstvi, in lokalno samoupravni sistem komun, sta dve revolucionarni značilnosti naše ureditve, kakršnih doslej še ne premore nobeno ljudstvo na svetu. Jugoslavija v teh svojih naprednih prizadevanjih v povojnem desetletju seveda ni bila povsem osamljena, Čeprav od nikogar ni uživala neposredne pomoči. V boju proti vojnemu sovražniku in kasneje v boju proti kolonializmu je zrasla vrsta držav, ki se iskreno trudijo za boljšo družbeno ureditev, prenekatere celo z določnimi socialističnimi smotri. Tem, povečini malim državam, je Jugoslavija služila in služi v marsičem za vzor, tako s svojo revolucionarno notranjo politiko, kakor tudi s svojo dosledno neodvisno zunanjo politiko. Pod navidez skopo formulacijo aktivne koeksistence se skriva dragocena misel, ki jo je hkrati z velikimi žrtvami prispevala Jugoslavija k zmagoslavju miru na svetu. B°j jugoslovanskih narodov je boj za človeka. Vsi napori, vse žrtve veljajo enemu samemu smotru: uresničenju boljšega, dostojnejšega življenja za delovnega človeka. Hkrati pa je ta boj tudi boj za novo človeško podobo, za novo socialno in etično vsebino pojma človek. Vsi socialistični ideali so v svojih konsekvencah ideali občega humanizma. In kar je bilo doslej storjenega pri nas, je bilo storjeno v tem znamenju, pa čeprav je bilo povezano včasih s hudimi in bolečimi žrtvami posameznikov in skupnosti. Kajti pri svojih prizadevanjih sledimo nauku, ki nas zanesljivo uči, da je vsaka idealna preureditev življenja družbe in posameznika brez korenitih stvarnih preosnov čista utopija. Zato je bilo treba toliko truda, toliko žrtev, zato smo morali prebroditi čas, ko se je včasih celo zdelo, da je visoki človečanski ideal našega boja daieč odmaknjen. V resnici je bil to čas, ko Je morala vsa skrb veljati skupnosti in je bila skrb za posameznika včasih manj vidna. Ce danes slavimo desetletnico nove Jugoslavije, ne slavimo samo nekega formalnega jubileja, temveč slavimo predvsem zmagovit zaključek nekega veličastnega razdobja, v katerem smo gradili in dogradili temelje naše socialistične družbene skupnosti. V tem času smo storili odločilni korak iz gospodarske zaostalosti, zgradili smo osnovno industrijo, ki je podlaga za našo neodvisnost in PLENUM ZVEZNEGA 0DB0BA SOCIALISTIČNE ZVEZE JUGOSLAVIJE * Na dnevnem redu: gospodarski problemi Beograd, 27. nov. V Beogradu se Je danes sestal plenum zveznega odbora Socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije, ki je razpravljal o gospodarskih problemih. Točno ob 9.15 je stopil v malo dvorano zvezne ljudske skupščine, kjer zaseda plenum, predsednik Socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije Josip Broz-Tito s člani pred-sedništva odbora Aleksandrom Rankovičem, Petrom Stamboličem, Vladimirjem Bakaričem, Miho Marinkom, D.iuro Puear-jem in Lazarjem Koliševskim. Prihod tov. Tita so prisotni pozdravili stoje z dolgotrajnim odobravanjem. Ko je otvoril IV. plenum zveznega odbora Socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije, je tov. Tito dejal: »Tovariši in tovarišice! Dovo- Sporuzum o socialnem zavarovanju z Kizcsemsko Haag, 27. nov. (Tanjug) Ju-goslovansko-nizozemska pogajanja za sklenitev sporazuma o socialnem zavarovanju so se sinoči končala v Haagu s parafiranjem besedila sporazuma. Razgovori so se bili začeli 21. novembra na podlagi načrta, ki ga je predložila jugoslovanska delegacija. Holandsko delegacijo je pri pogajanjih vodil g. Phön, direktor nizozemskega ministrstva za socialno zavarovanje in narodno zdravstvo, jugoslovansko delegacijo pa inž. Gustav Vlahov, sekretar sekretariata za socia’na vprašanja zveznega izvršnega sveta. Člani jugoslovanske delegacije so po sklenjenem sporazumu odpotovali v Bruselj, kjer se bodo jutri začeli razgovori z zastopniki belgijskega ministrstva za socialno zavarovanje. lite mi, da vas pozdravim In otvorim IV. plenum Socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije. Za današnjo sejo plenuma sta nameravani dve točki dnevnega reda: 1. Kaši ekonomski problemi. 2. Razno. Sczà’taya fresk v Nemčiji Bonn, 27. nov. (Tanjug) Danes so v Recklingenu v Porurju odprli razstavo kopij srednjeveških fresk iz prizrenske cerkve. Odprl jo je v navzočnosti velikega števila javnih in kulturnih delavcev kulturni ataše jugoslovanskega veleposlaništva v Bonnu Veljačič. Jugoslovansko srednjeveško slikarstvo je vzbudilo v Zanje, in sicer ne le v krogih strokovnjakov, pač pa tudi v hodni Nemčiji veliko zanima-široki javnosti. Ker je prva razstava fresk, ki so jo odprli leta 1950 v Parizu, obšla najvažnejša središča Zahodne Nemčije, so bonnski kulturni zgodovinarji izrazili željo, da bi v zvezni republiki pokazali tudi kopije del iz cerkve Matere božje v Prizrenu. Sedanja razstava je druga razstava jugoslovanskih srednjeveških fresk in je bila že v Bonnu, Duisburgu, Stuttgartu, Berlinu in Marburgu. Tovariši in tovarišice! Danes moram ta prvi nastopiti z manjšim referatom o teh problemih, kakor jih jaz gledam. Seveda obstoji v glavnem iz kritike, to- da nepopolne, ker nisem imel niti časa niti možnosti, da zajamem vse probleme, ki obstoje. Upam, da bodo tovariši, ki bodo govorili za menoj, zajeli prav te probleme. Želel bi, da bi ta plenum jasno in točno povedal svojo besedo v svojih končnih sklepih o naši poti nadaljnjega razvoja ekonomike, zlasti industrializacije naše države. Imeli smo posvetovanje Izvršnega komiteja Centralnega komiteja Zveze komunistov, razširjenega s tovariši, ki se bavijo z ekonomiko in že na tem posvetovanju smo predočili mnoge probleme, ki ste jih NAŠ VELEPOSLANIK V SIAMU Bangkok, 27. — Jugoslovanski veleposlanik v Burmi, ki je obenem naš poslanik v Siamu. Krdo Bulajič, je izročil včeraj akreditivna pisma siamskemu kralju. Pri slovesnosti sò bili navzoči podpredsednik vlade, dvorni maršal in višji funkcionarji dvora ter zunanjega ministrstva. Z izročitvijo akreditivnih pisem so prvič vzpostavljen; diplomatski odnosi med FLRJ in Siamom, kasneje, pa todl vsa naša država, zvedeli in ki se že delno izvajajo. Sedaj mislim, da se morajo po tem plenuma zadeve mnogo hitreje in bolj prožno razvijati, da bi dosegli normalen miren razvoj v naši državi. Predlagam, naj tej seji predseduje tov. Aleksander Ranko-vić.« Novi krediti za zaščito rastlin Beograd, 21 nov. Zvezni iz-vrštni svet je odobril še 240 milijonov dinarjev v devizah za nabavo sredstev za zaščito rastlin. Vsota 160 milijonov dinarjev je določena za uvoz surovin, iz katerih bodo naše tovarne izdelovale kemične preparate za zimsko škropljenje sadnega drevja ter uničevanje škodljivih žuželk na posevkih, v sadovnjakih in vinogradih. Drugi del 80 milijonov bo porabljen za nabavo kemičnih prepartov za desinfek-cijo kmetijskih pridelkov v silosih in skladiščih. Kakor je bilo že javljeno, je zvezni izvršni svet pred tem odobril 130 milijonov dinarjev v devizah za nabavo posebnih kemikalij, s katerimi se uničuje žitni plevel. V sistemu ukrepov za pospeševanje kmetijstva se pripisuje poseben pomen zaščiti rastlin, ker povzročajo rastlinske bolezni in škodljivci kmetijstvu vsako leio ogromno škodo. Zato se v vsej državi izvajajo obsežne akcije za zatiiranje rastlinskih bolezni. Tako so v Sloveniji letos odkrili raka na krompirju in so takoj ukrenili vse. da se prepreči njegovo razširjenje. Pri Jesenicah so postavili poseben laboratorij, v katerem proučujejo izvir in vzroke te bolezni . Ko je bil sprejet predlagani dnevni red, je predsednik Aleksander Rankovičdai besedo tov. Titu. Govor predsednika republike objavljamo na 4. in 5. strani lista. Po referatu je bila razprava, v kateri so dopoldne sodelovali Slavko Komar, Miha Marinko in Marko Be 1 i ni č. Popoldne ob 16. uri je plenum nadaljeval svoje delo. Edvard Kardelj odlikovan z Bedom junaka socialističnega dela BEOGRAD, 27. nov. (Tanjug) Predsednik Federativno ljudske republike Jugoslavijo je odlikoval podpredsednika zveznega izvršnega sveta Edvarda Kardelja za neumorno delo, za pokazane izredne zasluge pri organiziranju in izgradnji državnega in družbenega sistema, kakor tudi za poseben prispevek pri izgradnji socializma in utrjevanju neodvisnosti Federativne l judske republike Jugoslavije % Redom junaka socialističnega dela. Elektrogospodarska skupnost Slovenije Poročilo o stanju dotoka na re-kar m indeks proizvodnje za 2«. november 1955 : Srednja dnevni dotok v kub, metrih na sekundo: 1955 1854 Drava (Dravograd) 17S 152 Sava (Moste) 14.0 11.0 Sava (Medvode) 4S.4 44.4 Soča (Dobiar) 94.5 54.7 Indeks proizvodnje vi z 1951. letom 105. v primerja- t VREME Napoved za ponedeljek: Se sonc., vreme s prehodno povečano oblačnostjo. Najnižja temperatura ponoči do — 8, najvišje dnevne do i, u Primorskem do 10 stopinj C, Tito bo obiskal Etiopijo Beograd, 27. nov. (Tanjug). Kabinet predsednika republike je objavil naslednje sporoči Io. »Na povabilo N j. cesarskega Veličanstva Haile Selassija bo predsednik republike Josip Broz Tito v decembru uradno obiskal Etiopijo«. Stane Kavèìè: •Misli c h praznima Pravzaprav je težko pisati ob takem prazniku, kot ga te dni praznujemo. Težko ni zato, ker bi manjkalo snovi in problemov, o katerih je vredno razmišljati in pisati. Težko je zato, ker je za nami tako polna z dogajanji in dogodki nasičena desetletna doba, spričo katere je človek nehote v zadregi; kam in katerim stvarem ali dogodkom posvetiti glavno pozornost, o čem razmišljati v teh dneh? Ati o uspehih in rezultatih, ki smo jih dosegli v preteklem desetletju obstoja republike? Ali o naši industrializaciji in o njenih gigantih, kot so Zenica, Jablanica, Strnišče in mnogi, mnogi drugi. Da, v tem je velik del zgodovine, naporov, žrtev, prizadevanja, zanosa, sa-moodpovedi in tudi konkretnih napak, preveč optimističnih, računov in pričakovanj. Kako drago je bilo treba plačati vsako izkušnjo, v surovi borbi izbojevati s še bolj surovo stvarnostjo in zaostalostjo vsako novo materialno povečanje proizvodnih kapacitet. In vendar, ali je bil kakšen drug program, razen programa: razvoj proizvajalnih sil. ekonomska in s tem tudi politična samostojnost? Ne, drugega revolucionarnega programa ni bilo! Vsak drug program bi vodil k deformaciji revolucije, ali pa k njeni degradaciji, zastoju in zavisnosti. Pri tem pa se takoj postavi vprašanje o mednarodni vlogi Jugoslavije. Kakšen je naš položaj danes, in kakšen je bil vče- raj, in leta 1948. Tržaška kriza, mirovna konferenca, dogodki leta 1948 in pozneje, bloki, blokada, hladna vojna, Trst, pritisk in naš sedanji ugied — to so samo nekateri dogodki naše zunanje politike, h katerim uhajajo misli v dneh našega praznovanja. Koliko je v njih tudi naših sil, odločnosti, široke razgledanosti, vere in zaupanja v napredek demokratičnih sil v svetu in tudi aktivnosti, da se te sile povežejo in aktivizirajo; koliko državniških sposobnosti kljub državni mladosti. Da, o vsem tem nedvomno razmišljajo naši ljudje v teh dneh. Tudi k našemu notranjemu razvoju in njegovim dogodkom so usmerjene mnoge misli, spomini, pripombe in besede delovnega človeka. Nekateri govore o svojih pričakovanjih in velikih željah in načrtih, ki niso do kraja realizirani. Mnogi se spominjajo težav in naporov, odkupov in delovnih akcij in vsega tistega, kar je v tem pogledu za nami. (Upam. da ne bom popacal teh vrstic, če spomnim čitatelje tudi na tista »dalekovidna« prerokovanja in pričakovanja, »da bo kmalu drugače«, ki so jih nekaj časa tako vneto pripovedovali in pričakovali razni gospodje v fraku in talarju.) Marsikdo govori in razmišlja o zanosu in idealizmu, o optimizmu in improvizaciji mlađih graditeljev socializma. In končno, kdo se ne spominja raznih otroških bolezni revolucije in velikih želja njene avantgarde, ki je mnogokrat hotela več, kot so to dovoljevale objektivne možnosti, zlasti v pogledu življenjskih pogojev delovnega človeka. Mimogrede rečeno, tudi v teh pogledih in razmišljanjih o naši bližnji preteklosti se kaže odnos do naše stvarnosti in bodočnosti. Eni govore in razmišljajo o naši preteklosti in o njenih dobrih in slabih straneh zato, da bi se iz tega čimveč naučili za bodočnost. To je v redu in prav. Tak kritičen odnos, taka kritična analiza je potrebna in koristna. Nekateri pa delajo to iz drugega stališča. Radi bd izkoristili napake v preteklosti za generalno kritiko vsega in za napad na sedanjost in bodočnost. Postavljajo se v vlogo »objektivnega« ocenjevalca, sklicujejo se na svoje napovedi in modrujejo, kaj bi bilo danes, če se ne bi zgodilo včeraj, in kako bd bdio včeraj, če se ne bi zgodilo danes ... Taka modrovanja so seveda bolj neplodna kot koristna, bolj nerga-ška kot konstruktivna, bolj domišljava kot genialna, bolj kratkovidna kot perspektivna, čeprav njeni avtorji mislijo, da odkrivajo Ameriko. Skratka, široka in bogata je problematika preteklega časa. Mislim je prostrano v teh dneh. V vsakem dogodku, v vsakem uspehu ali neuspehu je nekaj, kar človeka vleče, spomdnja in mu vzbuja mnoge misli in občutke. nost in za ostale posledice, recimo samo 500-letne turške okupacije) in ob taki politični, zgodovinski in demokratični tradiciji (naša politična in zgodovinska tradicija je predvsem tradicija tuje okupacije in borbe na življenje in smrt, to je tradicija kadijev, avstroogrskih žandar-jev, jugoslovanskih sreskih načelnikov in .političnih demagogov) imela tako stopnjo družbe-no-političnih in človeško demokratičnih odnosov kot je to pri nas. In zakaj je to tako? To je zasluga subjektivnih sil revolucije, v prvi vrsti komunistov. In zakaj je ta subjektivna sila lahko uspela? Zakaj je uspela in uspeva pri nas, zakaj ni uspela in ne uspeva drugod? Ona ni uspela zato, kar mislijo filistri, ker je degradirala, zatrla in uničila tisto človečnost in dinamičnost, ki je v človeku in o kateri so pisali, jo opevali in razmišljali vsi veliki duhovi človeštva, ampak je uspela zato, ker je znala ravno to duhovno vrednoto človeka, njegove dobre človeške lastnosti razviti in razvijati, osvoboditi in osvobajati človeški razum in njegovo bit vseh vezi in bremen preteklosti. Tu je njena tajna in njena moč. Torej ni moč naše revolucije v nasilju, v podrejanju človeka, v m« Humanizem revolucije Teda, kljub burnemu dogajanju v pretekli dobi, kljub raznim dogodkom, uspehom in objektom, ki so vredni naše pozornosti in je treba in bo treba o njih pisati in govoriti, se mi vendar zdi, da je prav in potrebno iz mnogih razlogov videti in razmišljati o našem delovnem človeku. To je dolg skupnosti do njega zaradi njegovih naporov in zaslug; to zahteva naša sedanjost in bodočnost. Ce je treba komu dati priznanje za vse, kar je bilo v preteklosti napravljenega, če je treba koga občudovati in pohvaliti, če se je treba komu odkriti in pokloniti, tedaj je to prav gotovo naše delovno ljudstvo, delavski razred in delovna inteligenca. Najboljša nagrada za delo vseh teh ljudi pa je to, da vse, Kar je zgrajeno in bo zgrajeno, ni samemu sebi cilj, ampak je vse to za delovnega človeka in za njegovo boljše življenje. Čestokrat v preteklosti je bil zaradi objektivnih pogojev, zaradi pritiska bremen dnevne problematike in nizkega kulturnega nivoja, ali zaradi subjektivnih slabosti, slabe politične razgledanosti in dnevnega prak-ticizma — ta cilj in smisel našega delovanja in pehanja — potisnjen v ozadje, postal je skoraj neopazen in marsikdo je celo pozabil na njega. Revolucija in njena avantgarda ni nikoli pozabila nanj. Res pa je, da je marsikdaj pozabil nanjo kakšen aktivist, direktor, komercialist in kanclist! Zaradi vsega tega ne bo odveč, menda tudi ne preveč abstraktno in poetično, ampak zelo aktualno, če ob priliki, kot je ta, če ob prazniku, kot je današnji, mislimo in razmišljamo več kot običajno o končnih ciljih revolucije in o njenem smislu, se pravi o človeku in njegovem res človeškem življenju. Seveda bi bila abstraktna razmišljanja o tem, izven časa, prostora in konkretnih prilik, pogojev in možnosti. predaleč od stvarnosti in preblizu iluzijam. Tudi v tern oziru moramo (na žalost) stati in ostati na realnih tleh naše stvarnosti, preko katere in mimo katere lahko sicer gredo naše želje, ne morejo pa iti naša dejanja. Zato so bolj kot razglabljanja o položaju bodočih generacij danes važna vprašanja, ki jih povzroča in diktira sedanji čas. Ne poezija daljne bodočnosti, ampak proza sedanjosti s pogledom v bodočnost naj predstavlja realno izhodišče za naša razmišljanja. (Seveda tudi poezija Ima svobodno pot, zlasti še tista, ki gloda in vleče naprej, ne pa nazaj v ledeno dobo.) Moje misli so usmerjene k današnjemu človeku. Vprašanja, ki nastajajo, so povezana z njim; kako on živi, kaj in kako misli; kako reagira na to in ono; kaj mu je jasno in kaj mu ni. Kako pomagati drug drugemu, pomiriti dvome, kdor jih ima, in razjasniti nejasnosti; kako vplivati in delati, da se razvija dobro in slabi slabo; kako spremeniti in odstraniti stare navade in predstave o življenju in dogajanju, ki spremljajo človeka od zibelke do krste? Kako razvijati zdrav odnos do človeka, do dela, do lastnine, do proizvajalnih sredstev! Morala, družina, vzgoja, šola, zabava, razvedrilo, itd. itd. Vse to so problemi sedanjega časa. to so vprašanja za družbene delavce, za sociologe, pedagoge, za pisatelje, poete, za umetnike in literate, za vsakogar, ki želi biti aktiven in konstruktiven član naše družbe. Upam. da danes ni pri nas take birokratske. pameti, ki bi imela ambicijo dat! odgovor in recept za vsa omenjena rrprašanja in probleme. Tudi ni osnovno in najvažnejše koliko so že posamezna vprašanja jasna s stališča socialističnih pogledov in socialističnih družbenih odnosov. Za to, da bi nove družbene in moralne kategorije prodrle povsod in odstranile stare, je desetletna doba mnogo, mnogo prekratka. Osnovno in najvažnejše je to, da so aktivne in borbene tiste sile, ki hočejo in gledajo naprej in da se z vsakim dnem širi in ne zožuje krog zavestnih družbenih socialističnih sil, ki v dnevni praksi, s svojim delom, s svojimi uspehi, porazi in napakami preizkušajo pravilnost svojih programskih in idejnih zamisli, načrtov in pričakovanj. So pri nas ljudje, ki so za socializem in ki sebe smatrajo za socialiste, ki pa se še vedno boje nekaterih dogodkov zgodovine. Stalno opozarjajo na nevarnost, ki jo nosijo velika, družbena in organizirana gibanja s seboj In ki je v tem, da zaradi velikih ciljev pozabijo na človeka, da si ga podrede in zasužnijo. Boje se pragmatizma, parolarstva, etatizma in avtoritatizma kot glavnega sovražnika človeka, humanizma in resnice. Res, vse to je realna nevarnost i teoretično 1 praktično. Toda čudno, zakaj se ta strah vzdržuje pri določenih krogih pri nas. Pri nas se mnogo govori in piše o novem človeku.- Seveda on ni nov kakor je lahko nova recimo suknja ali klobuk, ki nima s starim in raztrganim nobene zveze. On je nov v svojih konkretnih ciljih in pogledih. In zaradi takih svojih ciljev in pogledov postopoma spreminja in bo spreminjal'tudi svojo notranjost, svoje družbene odnose, ki bodo pa zopet vplivali na njegove cilje in poglede. Torej, dialektičen, človeški odnos. In končno je tudi tega našega človeka treba gledati konkretno in relativno. To pomeni, da je treba videti konkretno, kakšen je bil on včeraj in kakšen je danes. Seveda ni popoln in brez napak danes, še manj pa je bil popoln včeraj, ko so ga varovali z buržoazno pravico in tolažili z re-' ligioznimi obljubami! Osnovno je torej vprašanje: Ali se z razvojem socialističnega družbenega reda razvija in raste tudi človeška zavest in človečnost posameznika? Da je temu tako, pa je dokazov ogromno. Naj navedem samo enega. Stotisoči siromakov iz Cankarjevega Klanca, še včeraj ponižani in zavrženi, so vstali, postajajo ljudje s pravico, možnostjo in dolžnostjo, da sodelujejo v družbenem in človeškem življenju. Oborožena borba in desetletna graditev je našemu človeku v masovnem obsegu razširila horizont, (o materialnih momentih bom govoril kasneje) napravila je iz pasivnega hlapca aktivnega ustvarjalca! Ta vloga aktivnega ustvarjalca in borca za nove družbene odnose, kd je v tem desetletju šia in gre neprestano v širino in tudi v vsebino (družbeno in delavsko upravljanje), širi neprestano svojo platformo in je že daleč prešla ozke strankarske, verske in druge svetovno nazorske poglede. Kot na dlani so tudi jasni ogromni vzgojni pomeni in posledice takega ustvarjalnega in aktivnega procesa. Ampak tudi na ta razvojni proces in na doseženo stopnjo razvoja nd mogoče gledati z nekakšnih, v daljšo bodočnost postavljenih humanističnih načel. Ne pozabiti na to, da družbeni položaj množic, njihovo aktivno vlogo in pravice in s tem v določenem smislu tudi njihov humanizem in dostojanstvo človeka vedno odrejajo poleg stvarnega razrednega odnosa sil in sposobnosti subjektivnega faktorja tudi stvarna objektivna dejstva in razmere. Ta objektivna dejstva pa so predvsem sledeča: prvič — stopnja razvoja proizvajalnih sil; drugič — kulturni nivo; tretjič — zgodovinske, politične in druge demokratične tradicije. Če ■ temi merili ocenimo naše konkretne družbene odnose in položaj človeka kot individua v njih, tedaj ob desetletnici naše republike lahko mirno trdimo sledeče: Ni države na svetu, ki bi ob tako nizkem nivoju proizvajalnih sil,* (naš letni narodni dohodek je 201 dolar na glavo; Avstrija ima 344 dolarjev; Francija .698 dolarjev, Anglija 815 dolarjev, Švedska 996 dolarjev, Amerika 1911 dolarjev), ki bi ob tako nizki kulturni stopnji (ali so komunisti krivi za nepisme- * Podatki o narodnem dohodku so vzeti iz publikacije Združenih narodov iz leta 1953. zanikovanju ali pozabljanju človeka in človečnosti, kar mislijo filistri in se boje prerahločutni poeti! Naša moč je ravno v človečnosti revolucije in njenih ciljev! Nikdar, niti v dobi največ-jih jugoslovanskih umetniških duhov, ki so peli, pisali, se borili in delali v imenu humanosti in človeka, (velikokrat so ravno te velike umetnine in duhovne stvaritve, recimo pri Slovencih, od Trubarja preko Levstika, Cankarja do Zupančiča, bile odraz teme in mraka tesnobnih ječ, v katerih so životarile napredne in človeške ideje) ni bila splošna človeška ideja in humanost v takem ofenzivnem pohodu kot zadnjih deset let. In to kljub temu, ali pa delno tudi zaradi tega, ker je v Imenu humanosti in napredka človeških idej govorilo včasih tudi nasilje! In nazadnje, kaj je končno vse to, kar se dnevno dogaja med nami, tako imenovana dnevna problematika, drugega kot odraz široke človeške aktivnosti in svobodnega vzdušja. Kakšen je ta naš novi človek danes, če ga gledamo skozi prizmo njegovega dnevnega delovanja in nehanja? On je daleč od tega, da bi sebe proglasil za popolnega in stanje za idealno! On dela in razmišlja; ukvarja se ■ svojimi načrti, M so pri nekaterih raztegnjeni na daljšo dobo, pri drugih od počitnic do počitnic, pri tretjih od danes do jutri! On dela in kritizira, godrnja in nerga, je navdušen in kolebljiv, grozi in se boji, zahteva, pričakuje in dvomi, menja svoja stališča in načrte. Nič zato, če je naš demokratični razvoj pokazal tudi strah, obup in sovraštvo nekaterih. Vse to je dialektičen boj nasprotij, boj med preteklostjo in sedanjostjo, boj želja in stvarnih možnosti, boj iluziij in surove realnosti, boj, v katerem se mora jasno ločiti luč od teme, seme od plevela, fraza in demagogija od vsebine in resnice. Vedno novi in novi ljudje prihajajo na to borbeno demokratično polj el Veljava človeka in njegovega dostojanstva in ustvarjalni boj človeškega življenja pa raste, kriteriji In pogledi postajajo drugi in prodirajo — sicer počasi, včasih so prisiljeni tudi na umik — v bit človeka. Vsega tega pa ne hi bilo, ne bi bilo ne tega boja, ne vseh" teh misli, predlogov in protipredlo-gov, vsega tega včasih že preveč nemirnega, premalo potrpežljivega iskanja in delovanja, če ne bi človečnost in njen humanistični duh bila tako svobodna in osvobojena, sproščena in priznana. Seveda ne trdim, da smo že na cilju — naš cilj je še daleč — ampak trdim, da gremo hitro in masovno naprej in pot, ki smo jo prehodili v teh desetih letih je velik in važen prispevek človeškega napredka in njegovega dostojanstva, ne samo v zgodovino naših narodov, ampak tudi v zgodovino vsega naprednega človeštva! Nekaj pripomb delavskega z razredno stališča Toda kljub našemu razvoju pa ob desetletnici na žalost še nismo v tako srečnem položaju, da bi na družbena dogajanja pri nas lahko gledali in razmišljali o njih samo z najbolj splošnega, humanističnega stališča. Treba je ostati in stati na realnih tleh sociološke stvarnosti, to se pravd računati in videti moramo tudi določene razredne odnose in specifične elemente teh odnosov. Naš razvoj ni šel stihdjno in spontano. Usmerjale in vodile so ga in ga bodo zavestne socialistične sile, odnosno subjektivni faktor. Tu pa je važno vprašanje, kakšen je odnos posameznih slojev družbe, odnosno razrednih elementov, do konkretnih dejstev naše stvarnosti in njenega razvoja. Mogoče bodo komu pozivi na sociološke analize ob de-, setletnici socialistične republike zveneli preveč starokopitno. Vendar se mi zdi. da niso odveč; ni sicer možno posamezna kla-sično-marksistična stališča vzeti kot recept, toda ne videti razrednih elementov v našem družbenem dogajanju pa je velika praktdeistična napaka. Na primer, koliko naših ekonomskih analiz je preveč ekonomističnih in premalo socioloških. In jasno je, da so gotovi družbeni sloji (delavski razred), ki so bolj zainteresirani za napredek socializma, manj obremenjeni s preteklostjo kot drugi. In narobe! To so znane stvari, ki jih nima smisla tu ponavljati. Spričo take različne zainteresiranosti in aktivnosti v smislu napredka socializma pa je zäni-mivo vprašanje, v kakšnem razmerju je splošna družbena, recimo socialistična aktivnost z materialno stimulacijo. Nesporno, da se to vprašanje 'drugače postavlja v dobi borbe za oblast, kot pa neposredno po prevzemu oblasti, ali pa v naslednjih obdobjih socialistične graditve. V borbi za oblast neposredne materialne stimulacije ni! Cilj in stimulacija je zmaga in po njej nov družbeni red. Prvo obdobje po zmagi je lahko polno raznih okolnosti, ki vplivajo na konkretno politiko materialnih odnosov. Te okolnosti so lahko: splošno politična in mednarodna situacija;* objektivne materialne razmere in stopnja razvoja proizvajalnih sil; socialna struktura; politični odnos sil; zadržanje in aktivnost posameznih družbenih slojev v času borbe itd. Drugače s« to postavlja in vpliva v razvitih, drugače v nerazvitih in zaostalih državah. Zdi pa se. da bi lahko postavili kot pravilo: čim bolj je država, v kateri so prevzele oblast socialistične sile, zaostala, nerazvita in čim bolj so za njo neugodni mednarodno-politični in ekonomski pogoji, toliko večje in težje materialno-stimulativne spremembe je socialistična družba prisiljena napraviti v prvem svojem obdobju. In narobe; čim bolj je država razvita, čim bolj so ugodni mednarodni pogoji, toliko manjše in lažje so potrebne spremembe na tem področju. Toda, čim bolj socialistična družba prehaja na normalne — evolucijske oblike razvoja, toliko bolj je nujna in razumljiva zahteva, da mora družbena aktivnost in koristnost biti v istem sorazmerju z i..aterialno stimulacijo, to se pravi, od vsakega po njegovi sposobnosti, vsakemu po njegovi zaslugi! Hkrati s to zahtevo pa raste še druga; čim bolj prehaja socialistična družba na normalnejše oblike življenja in razvoja, kar je predvsem znak njenih močnejših materialnih in političnih temeljev, v toliko bolj mora biti tudi tempo razvoja njenih materialnih sil v skladu z materialnim stanjem socialističnih proizvajalcev. Drugače povedano, ta razvoj materialnih sil ne sme biti tako hiter, da bi ogrožal že pridobljene materialne pozicije, predvsem delavskega razreda in vseh tistih, ki stoje v prvih vrstah borbe za socialistične odnose. Aplicirajmo te trditve na naš konkretni razvoj. Kot je znano, smo mi bili ob zmagi zelo zaostala polkolonialna država, s težkimi posledicami vojne in v prilično kompliciranih mednarodnih politično-ekonomskih pogojih, ki so se za nas naslednja leta še občutno poslabšali. Naš ekonomski program, plan in družbeni razvoj je poznan. Druge poti ni bilo. Že v začetku smo napravili velike spremembe na področju delovnih odnosov in materialne stimulacije. Osnovno, minimalno družbeno povprečje standarda in svobodne demokratske stranke (FDP). Razkroj te navidez nepremagljive trdnjave se je začel, ko je bil zahodnonemški kancler dr. Adenauer povabljen v Moskvo in se je povabilu tudi odzval s svojimi najožjimi sodelavci in je bil član nemške delegacije v Moskvi tudi ■■ predstavnik socialno-demo- ' kratske opozicije dr. Carlo Schmid. Predstavnik socialnih demokratov, ki je tudi podpredsednik Bundestaga, se je udeležil obiska v Moskvi zaradi rega. ker zavzemajo socialni demokrati že od nekdaj ' stališče, da se je treba zaradi združitve Nemčije neposredno pogajati z Moskvo. Pred odhodom znhodnonemškč delegacije v Moskvo pa so se za-čeli tudt v taboru vladne koalicije pojavljati glasovi, da so neposredni stiki bonnske vlade s Sovjetsso zvezo ne samo potrebni, temveč tudi korist- j! n\ To je predvsem poudarjal vodja parlamentarne frakcije f obodnih demokratov (FDP) dr. Thomas Dehler. Obisk v Moskvi je bil končan z običajnimi zatrjevanji, da se bodo zveze med obema grzavama nadaljevale in poglobile, ker pa na sestanku ni bilo ničesar sklenjenega glede glavnega vprašanja — združitev . obeh Nemčij, je prišlo zdaj v bonnski vladni koaliciji to vprašanje v ospredje in dr. Dehler je že nekajkrat v tisku svoje stranko naglasil, da je zunanja politika Zahodne Nemčije v rokah najožjega kroga kanclerja dr. Adenauerja ter da že dolgo ne ustreza zahtevam vseh predstavnikov nemškega političnega in javnega življenja. Dr. Dehler poudarja pred-r zrn, da ne sme vlada Zadrte Nemčije zamuditi nome priložnosti za neposredne razgovore z Moskvo glede nemške združitve. To zahtevajo še nekateri najvažnejši predstavniki parlamentarne frakcije FPD, med katerimi so rta prvem, mestu bavarski poslanec Jager, hesenski poslanec Euler in dr. Middelhauve, ki je podpredsednik westfal-ske deželne vlade. Prav tako pa so se za neposredna pogajanja s Sovjetsko zvezo izjavili tudi nekateri poslanci CDU in so med njimi nekateri, ki priporočajo tudi stike z vlado Vzhodne Nemčije, če bi bilo to po razgovorih z Moskvo priporočljivo. Zaradi takega stališča mnogih poslancev s v obodno-demokratske frakcije in nekaterih poslcnvev CDU je kancler dr. Adenauer poslal predsedstvu parlamentarne frakcije svobodnih demokratov pismo, v katerem zahteva, naj parlamentarna frakcija ustavi svojo opozicijo proti zunanji politiki, ki jo vodi vlada »v soglasju vseh včlanjenih strank,« naj še pred 1. decembrom, ko se bo začela v Bundestagu zunanjepolitična debata, sporoči predsedstvu vlade, da upošteva ali pa zavrača njen poziv. To je ultimat. Frakcija zahodnih demokratov na to pismo še ni odgovorila, videti pa je, da je ta poziv povzročil v vrstah njenih poslancev še večjo zmedo, oziroma odpornost tistih, ki se že od nekdaj ne strinjajo z zunanjo politiko vlade. Glasila svobodnih demokratov so začela objavljati članke o nezadovoljstvu z zunajo politiko bonnske vlade glede združitve obeh Nemčij in nekateri od teh najvažnejših člankov imajo naslov »Pošastna novembrska megla«. —tg. FÄUBE PREDLAGA ZANIMIVO REFORMO Poslanci naj bodo odgovorni za stabilnost francoskih vlad, katerih so v zadnjih petih letih vrgli petnajst — Padec vlade bi pomenil volitve po starem zakonu, torej podobno skupščino kot je sedanja v KRIZA NEMŠKE VLADNE KOALICIJE Dehler grozi z izstopom PARIZ, 27. nov. (Tanjug) — Francoski predsednik Edgar Faure je danes predlagal široke reforme, na podlagi katerih bi bil vsak francoski poslanec dolžan priti pred svoje volivce in položiti račun o politični dejavnosti v državi, kadarkoli bi parlament strmoglavil katerokoli vlado. Enaindvajseta pqvojna francoska vlada pod vodstvom radikalnega prvaka Edgarja Fau-ra je sedaj v krizi in parlament se bo moral v torek izjaviti o zaupnici vladi in o njeni zahtevi za splošne parlamentarne volitve v februarju. Po zakonu preneha pristojnost sedanje skupščine šele junija, volitve pa bi morale biti maja. Vlada pa je zahtevala volitve prej zaradi neenotnosti parlamenta in notranjih sporov v strankah. V zadnjih petih tednih je parlament trikrat izrekel vladi zaupanje. Zahteva za ponovno zaupnico pri poslancih in v Parizu ni bila dobro sprejeta in ni izključeno, da bo vlada padla in da bo prišlo do »uradniške vlade«, ki bi opravljala tekoče zadeve do novih volitev. V sporu med vlado in parlamentom je Edgar Faure že dobil prvo bitko, ker se bo moral parlament izjaviti o vprašanju volitev. Glede na sedanji zastoj v političnem življenju je javnost zami- sel o nujnih volitvah sprejela izredno ugodno in bi padec vlade Edgarja Faura zaradi tega vprašanja razumela kot nadaljnji dokaz odpora poslancev, da bi stopili pred volivce. Večina opozicijskih poslancev je skušala danes v predvolilnih govorih v raznih krajih Francije prepričati francosko javnost, da je kriva nerešenih domačih in zunanjih problemov vlada in da poslanci volitev ne odklanjajo, pač pa samo zahtevajo od vlade, da pred volitvami MAROKO Okrog nove vlade RABAT, 27. nov. (AFP) — Dejstvo, da je maroški sultan Ben Jusef zaupal mandat za sestavo prve maroške vlade nestrankarskemu nacionalistu Si Bekaju, je vzbudilo odobravanje stranke Istiklal, demokratske stranke neodvisnosti in unije maroških delavcev. Istiklal in demokratska stranka neodvisnosti pa se ne moreta sporazumeti glede sestave prve vlade, števila ministrov in udeležbe posameznih, strank v vladi. Kakor poročajo iz zanesljivih krogov, je Si Bekaj, ko je prevzel mandat, povedal sultanu Ben Jusefu, da je njegova naloga zelo težka in da bo nedvomno zadel ob težave, brž ko bo iskal spravljivo rešitev. Demokratska stranka neodvisnosti hoče, naj bi bili resori razdeljeni na tri enake dele, od katerih bi enega dobil Istiklal, drugega pa ljudje izven stranke, tretjega pa demokratska stranka. S tem pa ni zadovoljen Istiklal, najmočnejša maroška nacionalistična stranka. Le-ta zahteva tako razdelitev resorov, da bo v Zorin veleposlanik Moskva, 27. nov. (Tanjug) Vrhovni sovjet ZSSR je včeraj imenoval 'pomočnika sovjetskega ministra za zunanje zadeve Valerijana Zorina za izrednega in opolnomočenega poslanika ZSSR v Bonnu. »skladu z ugledom, ki ga stranka uživa«. Pričakujejo, da bo Istiklal zahteval zase večino resorov. Mandatar Si Bekaj bo dal sultanu končni odgovor v ponedeljek. Kapital namesto tankov New York, 27. nov. (AP) — Današnji »New York Times« je v uvodnem članku z naslovom »Kompromisna rešitev palestinskega vprašanja« napisal, da mora biti kompromisna rešitev takšna, da ne bo škodovala niti eni niti drugi strani, čeprav Izrael v predlogu britanskega predsednika vlade Edena ne vidi prav ni-kake pobude za rešitev palestinskega problema. »Izrael je dovolj močan,« piše časopis, »da lahko sprejme nekaj arabskih naseljencev. V Siriji in Iraku pa so dane mnogo večje možnosti za priseljence, ki imajo dovolj kapitala, da lahko začno novo življenje. Nedvomno bi tudi sedaj ponudili velik del kapitala, to pa bi bilo vsekakor boljša investicija na Bližnjem vzhodu kot pa tanki, topovi, letala in podmornice. Treba bi bilo samo, da bi tako Izraelci kot Arabci žrtvovali nekoliko samoljubja. Mar bi bilo preveč, če bi storili to v korist miru in srečnejše prihodnosti vzhoda?« položi račun o svojem političnem delu. Bistvo sedanjega spora in pettedenskih debat o skorajšnjih ali poznejših volitvah pa je v vprašanju novega volilnega zakona. Ves parlament je mnenja, da sedanji volimi sistem združevanja Ust zav ra parlamentarno življenje Ostali Dragi naiiovodi Damask, 27. nov. (AFP) V kratkem bodo končana pogajanja med sirijsko vlado in iraško petr. družbo glede odškodnine za naftovode. Sirija zahteva precejšnje zvišanje zakupa, ki ga plačuje iraška petrolejska družba zato, ker vodijo njeni naftovodi čez sirijsko ozemlje. Sirijski minister za finance je izjavil v skupščini, da bo sporazum podpisan v kratkem. Povečanje zakupnine bo znašalo na leto od 50 do 60 milijonov sirskih lir in bo veljalo za nazaj, od leta 1952 dalje. Doslej je iraška petrolejska družba plačevala Siriji okrog 3 milijone sirskih lir na leto. Sovjetski obisk podaljšan Bombay, 27. nov. (Reuter) — Neki uradni predstavnik je izjavil danes, da sta sovjetski predsednik maršal Bulganin in prvi sekretar KP Sovjetske zveze Nikita Hruščev podaljšala bivanje v Indiji za dva dmi), da bosta obiskala tudi Kašmir. Zato bosta odpotovala iz Indije v Afganistan šele 14. decembra. Na poti po južni Indiji sta sovjetska voditelja danes prispela v Goimbatore. poslanci so zelo različnega mnenja o tem, kako izvesti spremembe v tem zakonu. Sedemnajst načrtov novega volilnega zakona je bilo odklonjenih In v parlamentu danes očitno ni večine, kj bi se lahko sporazumela za kompromisno rešitev. Stalno ponavljanje kriz in odlaganje razprave o tem bistvenem vprašanju koristijo samo nasprotnikom slehernih sprememb volilnega zakona. Če bi vlada Edgarja Faura dobila nezaupnico. bi to hkrati povzročilo padec vlade in razpust parlamenta, kar bi pomenilo praktično. .la bodo nove volitve po predpisih veljavnega volilnega zakona in da bodo prinesle Franciji več ali manj isti parlament, ki je v zadnjih petih letih vrgel trinajst vlad. Bonn, 27. nov. (Reuter) — Predsednik Zahodne Nemčije Theodor Heuss je sinoči obiskal kanclerja Adenauerja in se pogovoril z njim o nesoglasju, ki se je pojavilo med kanclerjem in člani svobodne sprožil minister Dehler, ki je demokratske stranke. Spor je v govoru prejšnji teden zagovarjal neposredne razgovore s Sovjetsko zvezo o združitvi Zahodne in Vzhodne Nemčije. V krščansko demokratskih krogih so povedali po tem sestanku, da utegne svobodna demokratska stranka iz opozicije izstopiti iz vlade. Južni Vietnam zahteva Sajgon, 27. nov. (AFP) Na kongresu v Sajgonu je »revolucionarni odbor« Južnega Vietnama zahteval uvedbo »resnične demokracije« v Vietnamu. V resolucijah, ki jih je sprejel soglasno, izraža kongres željo, da bi nova re- publika priznala državljanom svobodo zborovanj in govora, izpustitev vseh političnih jetnikov, razen komunistov, neposredno uvedbo ustavodajne skupščine, sestavljene iz zastopnikov vseh političnih struj in verskih skupin Južnega Vietnama, vštevši opozicijske, in ustavo, ki bo predpisovala uvedbo narodne skupščine, izvoljene na splošnih volitvah. Nova Wéhrmacht Bonn, 27. nov. (Reuter) Ta teden bo v Andernachu začelo vojaško vežbanje prvih 120 častnikov in podčastnikov nove zahodnonemške vojske. Večina izmed njih je služila v enotah bivše Wehrmacht in so dobili v glavnem iste čina kot so jih imeli ob koncu druge svetovne vojne. Vežbanje častnikov bo trajalo tri mesece, po tej dobi pa bodo prevzeli prve vojake nove zahodnonemške vojske. PREGLED DELA GENERALNE SKUPŠČINE PRETEKU TEDEN Bliže k univerzalnosti Ostali ste še dve nerešeni vprašanji tega zasedanja: razorožitev in izvolitev tretjega člana Varnostnega sveta NEW YORK, 27. nov. (Tanjug). V minulem tednu so v delu Generalne skupščine prevlado vali napori, končati začeta vpra- sanja. V tem je imela precej uspeha. Končano je razpravljanje o reviziji Ustanovne listine, sprejet je bil sklep glede posebnega sklada OZN za gosuo-darski razvoj nerazvitih držav, končana je debata o položaju na nesamoupravnih ozemljih, s dnevnega reda pa so vzeli tudi eno izmed najbolj občutljivih vprašanj -— alžirsko vprašanje. Razen tega je komisija za razorožitev končala razpravo o raz- orožitvi, v živahni zasebni dip lomatski dejavnosti pa je pred končno rešitvijo tudi vprašanje sprejema novih članov v Združene narode. LONDON, 27. nov. (Tanjug). — Današnji »Reynolds News« poroča, da utegneta sovjetska državnika Bulganin in Hruščev obiskati Egipt prihodnjo pomlad. NEUCHATEL, 27. nov. (AFP). V okolici Jezera Neuchàtel v Svici je nastopil hud mraz. Temperatura Je padla na 27 stopinj pod ničlo. Minuli, deseti tedem zasedanja je bil teden vodje indijske delegacije Krešne Menona. Neutrudno je iskal stikov z mnogimi delegacijami in obiskoval njihove seje, trdno odločen, napravite vse, kar bo moigoče za rešitev dveh najbolj bolečih vprašanj preteklega tedna: odstranitve preteklega tedna: odstavitve ga reda in sprejema 18 držav v Združene narode. Ob koncu tedna so mnoge delegacije čestitale Menonu k njegovi vztrajnosti, ki je prinesla vidne sa-ddve. Ko se je včeraj zbral politični odbor, je Menon predlagal, naj bi vprašanje Alžira črtali z dnevnega reda zasedanja, s čimer ne bi izključili možnosti, da pride to vprašanje na eno izmed prihodnjih zasedanj. Njegov predlog je bil soglasno sprejet, nekaj trenutkov zatem pa je prispela iz Pariza vest, da se francoska delegacija vrača na zasedanje. To je bilo osebno zmagoslavje Krišne Menona. Istočasno je delal tudi za ureditev sprejema novih članov. Američani so izjavili, da ne bo- Obsedno stanje na Cipru Izredno ostre kazni za sorazmerno majhne prestopke — Vsa zborovanja razen cerkvenih prepovedana držav Bližnjega Nikozija, 27. nov. (AFP). Guverner Cipra feldmaršal Harding, ki je včeraj razglasi 1 obsedno stanje na vsem otoku, je izjavil, da je bil ta n krep potreben glede na naraščanje »nacionalističnih atent atov, diverzij in sabotaž«. Namen proklamacije, je rečeno v sporočilu, je, da dobi gu- Iskanje Iniciative (Od stalnega dopisnika »Politike« in »Slovenskega poročevalca«) LONDON, 27. nov. (Po te lefonu.) Sorazmerno zatišje v Londonu po ženevski konferenci so mnogi izkoristili za to, da bi lahko in previdno napravili račun in natančneje potegnili mejo med doseženimi uspehi in neuspehi ter iz tega izluščili nauk. Poučeni pravijo, da so obsežna »laboratorijska raziskovanja« končnih postojank Britanije in Zahoda v polnem zamahu tudi po pisarnah Whitehalla. Težko pa bi bilo danes povedati kaj več o tem, kako poteka to delo in kdaj bo končano. Odsevi prvih analiz pa vzlic temu že prodirajo na beli dan. Seveda, z različnim okrasjem in razlagami. Tu je optimistična ravnodušnost in neomajno samozaupanje, ki se opira v glavnem na prepričanje, da je dosedanja zahodna »pozicija sile« prestala preizkušnjo časa .n da se je treba nasloniti samo nanjo, — jo tur j e vati in varovati, PEKING, 27. nov. Severna Koreja je po sporočilu kitajske časopisne agencije ponovno izrazila pripravljenost nuditi električno energijo nekaterim obmejnim področjem Južne Koreje, ki jo nujno potrebujejo. Prvič jo je ponudila že pred 14 dnevi, pa je S.ng Man Rijeva vlada ponudbo odklonila. GOSPODARSKE VESTI Zaskrbljenost ameriške tekstilne industrije pred inozemsko konkurenco. — Po vesteh iz ZDA je nek ugledni tekstilni industrijalec obtožil ameriško vlado, da s svojo zunanjetrgovinsko politiko prepušča ameriško tekstilno industrijo tujim interesom »na srebrnem pladnju«. Rekel je, da Japonska in druge države morejo prodirati na notranje tržišče ZDA, kadar koli to žele in da je edini činitelj omejevanje tega prodiranja vprašanje njihove proizvodne zmogljivosti. Izjavi! ie, da je ameriška zunanjetrgovinska po-Mtlka preveč neelastična in da Ur« to v korist inozem. poslov- nih krogov ter na račun domačih poslovnih krogov, pri tem pa je ameriški dolar mednarodno plačilno sredstvo. Po njegovem mnenju je edina rešitev sprejetje zakona o reguliranju uvoza inozemskega tekstilnega blaga s pomočjo sistema kontingentov. Zahodnonem. družba »Schell« je v preteklem letu povečala prodajo petrolejskih proizvodov od 1.58 milijonov ton v 1953 letu na 1.83 milijona ton. Rafinerije te družbe so predelale 1-34 milijona ton surovega petroleja, leta 1953 pa 1.44 milijona ton. Dohodki so se lani povečali za 109 milijonov DM na 936 milijonov DM. pa bo vse dobro. Tu je tudi nervozno jadikovanje in občutljiva neodločnost. V takih primerih gre najpogosteje za staro zaskrbljenost, ki se je spričo sedanje sovjetske taktike povečala. Pravijo, na primer, da je Moskva v čedalje boljšem položaju. ker je manj kot Zahod izpostavljena preizsušnjam, ki jih neogibno prinaša čas. Rešila se je, tako pravijo, evropskih skrbi in jih celo pozablja, in je prevzela diplomatsko pobudo na drugem koncu sveta. Ce gledajo s te strani, je londonskim politikom potovanje Bulganina in Hruščeva po Aziji kaj malo všeč. Razkošni sprejemi in vzklikanje sovjetskim gostom po ulicah indijskih mest odmevajo v uradni Britaniji zelo turobno. Le-ta odgovarja na vse to s srdito napisanimi uvodniki v časopisih ail na drug način z jedko ironijo in celo pravo jezo na naslov indijskega predsednika Nehruja in njegove politike. Na prvi pogled bi se vse to dalo lahko razumeti. Vsekakor vse to niti prevečn e preseneča, posebno če vemo, da Britanija nikoli ni imela prevelikih simpatij do političnega nevtralizma Nehru-jevega tipa. Da pa bi videli, kakšni zapleti lahko nastajajo, in končno, kakšni obrati so mogoči, se je treba spomniti na to, da bosta sedanja dva ugledna potnika po Aziji, katerih misije se 3ritanija tako boji, v kratkem njena gosta v Londonu. Obisk je že dolgo napovedan. Prilagoditev, ta klasična vrlina britanske diplomacije, bo morala biti zares do dovršenosti popolna, če naj se izogne prevelikim trenjem. Sicer pa poglejmo neko podrobnost, ki dovolj osvetljuje vso kočljivost britanskega položaja. Ko je Bulganin takoj v Delhiju prevalil odgovornost za premajhne uspehe v Ženevi na Zahod, se je čutil Foreign Office tako užaljenega, da je po svojem uradnem predstavniku sovjetsko cono Ženeve imenoval čisto hinavščino. Sovjetskim voditeljem zameri, da so z uradnega mesta v državi, s katero ima Velika Britanija prijateljske zveze, poslali politično prekletstvo na Zahod in Britanijo. Navzlic temu pa je treba najti pravilno pot. Izjava Foreign Offica je spravila posameznike vzlic vsemu v zmedo. Nekateri parlamentarci so zahtevali včeraj v Spodnjem domu pojasnilo, kako in čemu je bila namenjena ta izjava in kaj bo iz vsega tega nastalo, Toda ta slaba zunanja znamenja niso edino obeležje političnega položaja londonske diplomacije v tem trenutku. Kažejo nam le, s čim vsem se mora sedaj ukvarjati, da bi se čimbolj e pripravila na prihodnje dni. Se ni gotovo, če bo del teh priprav tudi potovanja predsednika Edena čez Atlantik, o čemer v Londonu čedalje bolj pogosto govore. Na uradnem mestu o tem doslej niso povedali ničesar. Omejujejo se na pripombo, da rahlo Eisenhower j evo zdravje onemogoča takšen sestanek v doglednem času. Zagovorniki nujnega anglo-ameriškega posvetovanja najvišjih utemeljujejo potrebo po sestanku sklicujoč se na svoje analize sedanjih celotnih diplomatskih postojank Zahoda. Pravijo, na primer, da postaja evropski status quo, ki je kot začasna rešitev zadovoljiv, čedalje močnejši vir neprijetnosti, ker se opira na razdeljeno Nemčijo in se potemtakem nadaljuje le kot negotova, trhia stavba, katere temelje že čas sam na sebi čedalje bolj izpodkopava. Boje se, da bi jo utegnil izpodkopati v škodo Zahoda. Da pa do tega ne bi prišlo, mora Zahod pravočasno nekaj storiti in se izvleči iz tega »živega blata«, v katerega tira zahodno taktiko ne samo nemška, pač pa tudi evropska občutljivost. A. Nenadovič verner vsa pooblastila za ukr epe, ki bi se mu zdeli potrebni za ohranitev javnega reda. N a podlagi tega je Harding izdal že več izrednih ukrepov, ki bodo v kratkem veljavni. Proklamacija o obsednem stanju določa, da bo vsak, pri katerem bi našli orožje, strelivo ali kaj podobnega, obsojen na smrt, vsako dejanje sabotaže na komunikacijah, električnih napravah in vodovodnih napeljavah pa bo kaznovano z dosmrtno ječo. Predpisi o izrednem stanju določajo tudi, da bo veljalo za kaznivo dejanje sleherno spodbujanje k stavkam ali udeležbi pri njih. Hkrati je prepovedano vsako zborovanje. Guverner Cipra feldmaršal Harding je dobil posebna pooblastila, kot n. pr. poobla-oblastila, kot n. pr. pooblastilo, da sme odrediti aretacije brez prejšnjega odloka, da sme omejiti gibanje ljudi, da ima pravico pregnati ljudi, nadzorovati komunikacije, odvzeti premoženje, uvesti policijsko uro itd. Posebni cenzorji za tisk bodo smeli po lastni uvidevnosti prepovedati razpečavanje kateregakoli časopisa, vsak primer neupoštevanja cenzure pa bodo kaznovali z zaporom do treh let ali denarno kaznijo do sto funtov šter-lingov. Prepoved glede zborovanj se ne nanaša na verske obrede in slovesnosti v cerkvah in mošejah. Policija sme tudi izdajati dovoljenja za športne prireditve. VOLITVE V MONACU Monaco, 27. nov. (Reuter). V Monacu so imeli danes volitve za 13 mest v nacionalnem svetu, ki je pravzaprav narodna skupščina Monaca in sprejema proračune in zakone te male sredozemske države, v kateri vlada 32-letni princ Rainier III. Na volitvah je sodelovalo 1170 moških volivcev, ker ženske v tej državi nimajo volilne pravice. Kandidati so en komunist, štirje socialisti, dva predstavnika tako imenovane »komunalne akcije« in 13 pripadnikov dvoru naklonjene skupine za socialno akcijo. HONGKONG, 27. nov. (AFP). — Cangkajškove patrolne ladje so ustavile britansko trgovsko ladjo »Corinthias«, ki se je vračala iz Šanghaja v Fu Cu, in jo odvedla na otok Macu. do nasprotovali sprejemu niti ne države, nekateri pa so se bali, da bi utegnile priti težave glede tega s francoske strani. Črtanje alžirskega vprašanja z dnevnega reda je bilo nekoliko tudi pogoj, da bodo Francoze pridobili za sprejem novih članov. Eno izmed važnih vprašanj pa je ostalo nerešeno tudi v minulem tednu. To je izvolitev še enega člana Varnostnega sveta. Skupščina je doslej glasovala enaindvajsetkrat, ni pa se mogla odločiti najprej med Filipini in Poljsko, pozneje pa med Filipini in Jugoslavijo. Volitve so odložene na prihodnji teden, ker ni bilo mogoče doseči sporazuma. Američani so trdno odločeni, podpreti Filipine, Evropa pod vodstvom Velike Britanije pa je prejšnji teden spet dokazala. da hoče podpirati kandidaturo Jugoslavije. Prva kot druga stran imata dovolj glasov, da lahko preprečita dvetretjinsko večino, ki je potrebna za izvolitev v Varnostnem svetu. Do konca desetega zasedanja ostaneta samo še dva tedna. Med tem časom bo treba proučiti še več vprašanj, med katerimi sta važni zlasti dve: razorožitev in sprejem novih članov. Tretje, izvolitev .člana Varnostnega sveta, bo lahko rešeno v desetih minutah, če se bodo glede tega prej sporazumeli. Velikanska večina delegacij pa meni, da bo krona desetega zasedanja sprejem novih članov. Vključitev 18 držav v Organizacijo združenih narodov bi približala to organizacijo univerzalnosti, to pa bi bil hkrati največji sklep, ka,r so jih kdajkoli sprejeli Združeni narodi. TUNIS. 27. nov. (Renter). Zastopnik tuniške vlade je sporočil, da bo njegova vlada bojkotirala vse sprejeme in slovesnosti v zvezi s sedanjim obiskom britanskih vojnih ladij r pristanišču Bizerti. Sklep je bil sprejet v znak protesta zaradi odklonll-neea stališča Velike Britanije do sodelovanja tnniške delegacije na konferenci Organizacije OZN za kmetijstvo in prehrano (FAO), ki je bila te dni t Rimu. Tržaški kaleidoskop TRST, 27. nov. Slovenski vokalni oktet, ki v teh dneh gostuje v Trstu, je s svojim koncertom izbranih slovenskih in drugih pesmi ponovno navdušil tržaške ljubitelje slovenske pesmi. Dvorana »Prvega maja* pri Sv. Ivanu ni mogla sinoči sprejeti vseh, ki bi radi poslušali priljubljene pevce. Oktet bo nastopil ponovno nocoj. Sedanje gostovanje je samo še utrdilo sloves in priljubljenost, ki si ga je oktet že pridobil zaradi dovršenega umetniškega posredovanja slovenskih in tujih pesmi. Na povabilo generalnega konzula FLRJ v Trstu tov. Mitje Vošnjaka bo oktet nastopil tudi v prostorih jugoslovanskega konzulata na sprejemu ob priliki Dneva republike, na katerega so povabili številne predstavnike javnega življenju v Trstu ter diplomatske predstavnike tujih držav. Vodstvo tržaške federacije italijanske socialdemokratske stran ke je na sestanku sinoči, ko so govorili o lokalnih vprašanjih, izrazilo mnenje, da naj dobi tukajšnja slovenska manjšina ustrezne prestavnike v komisijah trgovinske zbornice. Izrazilo je pa svoje nasprotovanje, ker je bil imenovan za predsednika javnih ekladišč dosedanji predsednik trgovinske zbornice kapitan Cosulich. Z odhodom ladje »Toscania«, kamor se je vkrcalo okoli 300 Tržačnov — izseljencev za Av-stramijo, se je za to leto zaključilo izseljevanje, nadaljevalo pa se bo prihodnje leto. Samo v prvem polletju leta 1958 se bo, kot predvidevajo, izselilo okoli 2000 domačinov. Po podatkih, ki jih je objavil današnji opozicijski tisk, se je v letu 1955 izselilo v Avstralijo TEL AVIV, 27. nov. ((AFP). — Zastopnik izraelske vojske Je izjavil danes, da so vojaki Arabske legije včeraj v Jeruzalemu ubili znanega izraelskega športnika Jakoba Cohena, k! je slučajno prestopil demarkacijsko črto. NEW YORK, 27. nov. (AFP). Stalni zastopnik Francije pri Združenih narodih Herve Alphand je dobil od frai coske vlade navodilo, nnj se vrne v Generalno skupščino OZN. Francoska delegacija te ne bo vrnila v skupščino pred sredino prihodnjega tedna iz tehničnih razlogov. Predsednik Eiseahovrer Je potrdil izjavo demokratskega senatorja Wal-terja Georgea, ki je dejal da bo zunanja politika ZDA ostala v bistva ista »ne glede na to, kdo bo zmagal ali propadel na volitvah leta 1456«. 4893 domačinov. V glavnem s« izseljuje zdrava, delazmožna mladina ter specializirani delavci. Od leta 1952. do prvega polletja tega leta se je izselilo 7 odstotkov delovne sile v Trstu. Od tega pa se je izselilo največ zaposlenih v industriji (1289 delavcev). Opozicijski tisk v zvezi s tem, ker se bo izseljevanje nadaljevalo, poudarja, da bi samo poživitev tržaškega gospodarstva lahko vrnila tržaškemu ljudstvu vero v boljšo bodčnost, kar bi pa tudi zavito ta žalostni pojav izseljevanja. S. L. Jugoslovanski koncert •• Albaniji Tirana, 27. nov. (ATA) Jugoslovanski violinist Ludvik Pap in pianist Andrija Preger sta prispela v Elbasan, kjer sta priredila koncert. Saud v Delhiju New Delhi, 27. nov. (AFP). Na uradnem obisku v Indiji kralj Saudske Arabije Saud. bo’ostal 17 dni. Na delhijskem letališču so kralja Sauda sprejeli predsednik republike Rajendra Prasad, predsednik Nehru in več visokih funkcionarjev ter diplomatski zbor. i Predsednik republike Tito Beograd, 27. nov. Na seji zveznega odbora Socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije je imel predsednik republike Tito naslednji govor: Tovariši in tovarišice! Predmet tega plenuma Socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije so naši ekonomski problemi. O teh problemih je bilo v zadnjem času ge mnogo govora, tako na razširjeni seji izvršnega komiteja ZKJ, kakor tudi na raznih plenumih in konferencah, na političnih in gospodarskih sestankih po republikah itd. Vse te razprave, kakor tudi članki, objavljeni v tisku, so pokazali enotno težnjo v tem, da je prišei čas, da se izvrše gotove izpremembe, ali bolje rečeno, gotovi popravki v našem nadaljnjem perspektivnem planiranju v industriji in gospodarstvu sploh, prav tako pa tudi v odstranjevanju raznih negativnih pojavov in anomalij, tako subjektivnega značaja, kakor tudi onih, ki so posledica objektivnih okoliščin. Menim, da je zelo važno, da se na tem visokem forumu, ki predstavlja večmilijonsko organizacijo delovnih ljudi naše države, obravnavajo vsa najvažnejša vprašanja .naše ekonomike, ker je potrebno, da se ta množična organizacija v najpopolnejši meri akti vizira zaradi pravilnega izvajanja vseh ukrepov, ki bodo odrejeni zaradi iz-prememb v našem gospodarstvu. Praksa je doslej pokazala, da se z zgolj administrativnim postopkom ne morejo učinkovito Izvajati in realizirati razni ukrepi, ki jih odrejajo naše ljudske oblasti. Mnoge doslej izdane zakonske in druge odločbe, so bile pogosto napačno ali slabo razumevane, ker ni bilo zadostnega in pravilnega pojasnjevanja teh zakonskih odločb in raznih ukrepov, tako da so se dogajale zavestne ali nezavestne kršitve zakonov. Tu je posebno važna stroga kontrola nad pravilnim izvajanjem raznih odločb. Zaradi pomanjkanja stroge kontrole so se v preteklosti pogosto dogajale razne za skupnost škodljive posledice, mnogoštevilna izigravanja zakonov, kriminalna dejanja posameznikov in skupin. Zaradi nebudnosti in pomanjkanja množične kontrole se je tudi pripetilo, da so se razni socializmu tuji elementi vrinili na najbolj občutna mesta v našem gospodarstvu, kjer so nekaznovano opravljali svoje sovražno koristoljubno delo v škodo delovnega ljudstva. O vsem tem moramo danes tukaj govoriti in bom kasneje navedel nekatere primere. ne špekulante in brezvestna trgovinska podjetja, ki delajo z raznimi mahinacijami akumulacijo na račun potrošnikov. Kasneje se bom k temu še povrnil. Ali moramo še graditi težko Industrijo? Seveda jo moramo, toda bolj počasi in ne takoj vse, temveč postopno, ker imamo še velike neizkoriščene surovinske možnosti v naši državi, zelo bogati raznih surovin, ki jih bomo izkoriščali takrat, ko bomo imeli sredstva za investiranje zaradi pridobivanja in predelovanja, za kar bo potrebno nadalje graditi težko industrijo v tempu, ki ga bodo narekovale naše materialne možnosti. Sedaj gre za to, da moramo dati prednost onemu, kar bo najhitreje dalo rezultate za povečanje življenjskega standarda in izravnavo naše plačilne bilance. Mora se ustvariti primerna skladnost med težko in lahko industrijo, med industrijo In elektroenergijo. To se mora upoštevati v perspektivnem planu, ki mora biti rezultat analize preteklih pomanjkljivosti in bodočih možnosti. Ker gre za omejena sredstva, s katerimi-razpolaga naša skupnost, bomo morali mnogo bolj skrbeti, da se bodo ta sredstva racionalno porabljala za namene, za katere bodo namenjena. Ne more se vse naenkrat. Ako gre, recimo, za rekonstrukcijo ali razširjenje in obnavljanje sredstev za proizvodnjo, potem se ne sme delati tako, da bd bile Investicije tolikšne, kakor da hi gradili novo podjetje. Treba je skrbeti, da se z manjšimi sredstvi doseže čim hitrejši in čim boljši učinek. Konec mora biti desinve-stiranja v obstoječi lahki industriji 0 strukturi investicij in lokaciji industrije Problem strukture investicij in lokacije industrije je prav tako važen za naše gospodarstvo. Pogosto se je zgodilo, in take težnje so tudi danes, da v raznih krajih po republikah beže od domačih možnosti in da hoče vsakdo graditi nekakšno po možnosti veliko tovarno ne glede na to, ali ima za to pogoje ali ne, ali take tovarne že obstoje v dotični republiki in v državi sploh ali ne. Navedel bom tipičen primer, kako se premalo skrbi, koliko in kakšna industrija nam je potrebna in ali bodo kapacitete izkoriščene ali ne. Referat za razpravo v centralnem odboru sindikata kovinarjev navaja stanje o naši gradnji kotlov in pravi: »Da bi izvršili obnovo zastarelih kotlov, se naša potrebe gibljejo v bodočih desetih letih med minimalnimi 4500 tonami in maksimalnimi 7500 tonami kotlovskih naprav. Sedaj zgrajene kapacitete v gradnji kotlov so večje kakor stvarne potrebe v državi. Niso niti izkoriščene v celoti, ker ne delajo v dveh izmenah. Kapaciteta je sedaj 6500 ton. Naš trg zahteva maksimalno 7500 ton, obstoja pa namen povečati jo do 13.000 in 15.000 zadeva ni urejena s tem, ako se bo zgradila kakšna tovarna itd., marveč Je treba računati na to, ali bo takšna tovarna morala uvažati določena surovine za devizna sredstva, ki nam jih zelo primanjkuje. Ali nimamo morda dovolj primerov, da so pogosto nekatera naša podjetja, ki so odvisna od uvoženih surovin, morala zmanjšati proizvodnjo, zaradi česar je kapaciteta podjetja ostala neizkoriščena do 60 odstokov. Slo je pravzaprav za željo, da bi se zgradila velika tovarna, ki bi zadovoljevala vse finančne potrebe dotičnega kraja ali okraja, nekakšna molzna krava za vse potrebe, tako za proračun kakor tudi za razne probleme, vštevši nadalje investicije in podobno. Manija po velikih tovarnah je bila in je še vedno zelo pogost pojav, ni pa bil pogost pojav, da bi odgovorni tovariši v svojem kraju ali okraju proučili lastne možnosti, s katerimi razpolagajo in kar bi najprej in najceneje dalcv koristne rezultate. Ni se skrbelo za to, da bi ustvarjali razna majhna podjetja za predelavo tistih kmetijskih proizvodov, ki so v dotičnem kraju. Ni se skrbelo, pa tudi sedaj se še ne skrbi dovolj, da bi davke redno pobirali in aa ta način ustvar- Ds'variH moramo primerno skladnasi med težko in in kitko industrijo Ako danes v gotovem smislu menjavamo smer naše nadaljnje industrializacije in investicij v gospodarstvu sploh, potem to nikakor ne pomeni, da smo dosiej grešili, ker smo glavno pozornost posvečali dviganju težke industrije, ki je požirala ogromna materialna sredstva in zaradi česair so zaostale druge panoge našega gospodarstva, posebno one, ki so neob-hodne za izboljšanje življenjskega standarda naših državlja-nov, to pa so kmetijstvo, lahka predeiovaina industrija Ud. Ne, to ni biia napaka, temveč nujna potreba, ki je biia posledica naše velike zaostalosti v industrijskem pogledu in pomanjkanja materialnih sredstev, zaradi česar se nismo smeli spustiti v gradnjo na široki fronti, namreč zajeti vse panoge gospodarstva, ki bi omogočile naglo dviganje življenjskega standarda naših državljanov. Ker nismo imeli bazične industrije, smo morali predvsem posvetiti pozornost njeni zgraditvi, kajti brez nje ne bi mogli kreniti naprej na široki fronti graditve. Tu se moramo baviti z vprašanjem, ali se je graditev bazične industrije razvijala ekonomično in pravilno. Ne, ni se razvijala vedno pravilno in je bilo doslej storjenih cela vrsta napak glede porabe že tako omejenih sredstev v povsem druge namene, kakor pa so bili namenjeni. Sredstva, določena za kapitalno gradnjo velikih objektov so se namreč uporabljala razsipniško za razne neproduktivne namene, tako da so šle milijarde ne v težko industrijo, temveč za razne luksuzne zgradbe in razne druge lokalne potrebe, tako da se je'na ta način zavlačevala gradnja velikih obj ektov. Danes smo prišli že do te stopnje v graditvi naše težke industrije, da imamo na čem graditi naprej, bolj počasi in laže. To zahteva tudi neodložljiva potreba našega prebivalstva, da se mu olajša breme, ki ga je doslej nosilo naše delovno ljudstvo. To zahteva neodložljiva potreba, da se proizvede čim-prej in čim več sredstev za široko potrošnjo, za oskrbovanje prebivalstva, to zahteva tudi potreba, da se cene prilagBde kupni sposobnosti naših državljanov. Omejene količine sredstev za življenje na trgih povzročajo naraščanje cen zaradi velikega povpraševanja ter pocenijo pravi »eldorado« za raz- Doslej ne samo nismo graditi dovolj lahke predelovalne Industrije za široko potrošnjo, temveč smo dovoljevali, da je prišlo do razmeroma močnega deslnvestlranJlB v že obstoječi lahki industrijd. Mnoga naša podjetja so razmeroma zastarela, stroji so dotrajani, stroški proizvodnje pa se povečujejo zaradi tega, namesto da bd se zmanjševali. Taka podjetja morajo sedaj imeti prednost v rekonstrukciji in obnavljanju. Potrebno bo, da se stari in dotraj and stroji zamenjajo z novimi, toda tudi pri tem je treba hoditi postopno glede na naše materialne možnosti. Tu prihajajo v prvi vrsti v poštev stara tekstilna podjetja, podjetja živilske industrije itd. Z razširjenjem industrije ne mislim na nekakšno megalomansko graditev In drago Investiranje z uvažanjem mnogih strojev, temveč na izpopolnjevanje in dodajanje nekaterih neobhodno potrebnih novih strojev, zaradi razširjenja proizvodnje, oziroma takih dodatnih strojev, ki so nujno potrebni za osvajanje novih proizvodov, ali pa so potrebni za zamenjavo starih dotrajanih strojev. Nočem tukaj zamolčati dejstva, ki govori, da krivdo za densinvestiranje dela naše industrije nosimo tudi mi sami, ker smo omogočili, da se sredstva za amortizacijo v podjetjih jemljejo samo delno, temveč včasih tudi v celoti, za nove investicije, za nova podjetja. Sedaj mora biti konec take nepravilne ekonomske politike, ker morajo amortizacijska sredstva ostati v celoti vedno na razpolago podjetju za obnavljanje dotrajanih sredstev za proizvodnjo, ter se v nobenem primeru ne smejo uporabljati za druge namene. Mislim, da se naj odvzeta sredstva za amortizacijo postopno vrnejo podjetjem, ki so v težavnem stanju dotrajanosti, bodisi v obliki kredita ali dotacij, da bd se mogla čimprej obnoviti in da bi mogla rentabilno proizvajati v korist skupnosti. Prav tako bo potrebno mnogo več kooperacije in koprodukcije med _našimi domačimi podjetji, vštevši tudi vojno industrijo. S tem se bodo prihranila devizna sredstva za uvoz raznih delov in celih strojev,'ter se bodo na ta način razbremenile naše obveznosti do inozemstva. Doslej je bila navadno zelo pogosta praksa, da so posamezna podjetja nabavljala iz tujine stroje, ki se morejo izdelati v naših domačih tovarnah. Takšna praksa ima za posledico samo to, da se povečuje primanjkljaj v naši plačilni bilanci. Taka podjetja se pogosto izgovarjajo, da so pri nas izdelani stroji ali deli strojev dražji ah slabše kakovosti itd. To najpogosteje tudi ni točno, ker ne smemo pozabiti, da imamo za naš izvoz raznih izdelkov razmeroma velik regres in da se na inozemskem trgu prodajajo ti izdelki, ki nam ustvarjajo devize, zelo poceni. Za takim begom od domačih podjetij v inozemstvo, se skrivajo pogosto razne malverzacije s pomočjo raznih provizij, korumpiranja in drugega, na škodo naše skupnosti, o čemer bo tukaj še govora. Na drugi strani je krivda do gotove mere tudi pri naših domačih podjetjih, ki včasih skušajo dobiti monopolni položaj, da bi laže povečevala cene svojih izdelkov in ustvarjala pretirano akumulacijo, ki ni posledica povečanja produktivnosti dela, zopet v Scodo potrošnikov. Gre samo za to, za kakšne namene se bo to dajalo. Kljub velikim težavam, ki smo jih imeli in ki jih še vedno imamo, ne moremo iti mimo dejstva, koliko so mnoga manj razvita področja s pomočjo vse skupnosti krenila naprej v svojem razvoju. Seveda so tu imeli važno vlogo nekateri činitelji, ki so vplivali na dislokacijo naše industrije. Sedaj je že boljši položaj za enakomernejši' razvoj vseh naših krajev in seveda se bo skrbelo prav za one industrijsko zaostale kraje, ki so morali biti nujno zapostavljeni zaradi nenormalnega položaja, v katerem je bila naša država v zadnjih letih. Nove investicije naj služijo predvsem za hitrejši notranji razvoj in šele nato za izvoz Kadar govorimo o bodočih investicijah, moramo skrbeti tudi za to, da se bodo te investicije predvsem uporabljale za notranje potrebe, namreč za hitrejši notranji razvoj, pa šele potem za proizvodnjo za zunanje trge. Ako bi se usmerili predvsem k industrijski proizvodnji s surovinami, ki jih uvažamo, zaradi izvoza, potem bomo na sedanji stopnji, ko smo še slabi, zelo počasi šli naprej v dviganju življenjskega standarda naših državljanov, ker bi naši industrijski izdelki le težko vzdržali konkurenco, ki M se pokazala na tujih trgih zaradi visokih stroškov proizvodnje, regres pri izvozu pa bi šel na škodo naših državljanov. Tega n« govorim, ker bi bü morda proti Izvozu, pač pet zato, ker n« smemo iskati Izhoda za izravnani* n ai* plačilne bilance samo i Jzvozom predvsem industrijskih izdelkov onih vrst, za katere je na mednarodnem trgu preveč močna konkurenca in za katere moramo uvažati surovine po zelo dragih cenah, zlasti ko dobro vemo, da nas zaradi težkih kreditnih pogojev veljajo te surovine do 25’1* nad svetovnimi cenami. Jaz sem za to, da se gradi predvsem in pospešuje industrija, ki predeluje razne surovine iz naših lastnih virov, ker je mnogo bolj rentabilno izvažati končne izdelke, kakor pa surovine v velikem obsegu in po nižjih cenah. V bodoče se moramo usmeriti na iskanje novih možnosti izvoza tudi kmetijskih pridelkov, zaradi česar se mora posvetiti večja pozornost tudi pospeševanju proizvodnje onih proizvodov, ki presegajo naše lastne potrebe, tu pa prihajajo v poštev tudi predelave naših kmetijskih pridelkov itd. To dokazuje, da imajo mnogi naši zaostali kraji prav tako velike možnosti, da bi z malimi investicijami zboljšali in predelovali razne kmetijske pridelke, za katere imajo na svojih področjih pogoje za gojitev. Ce hočemo dvigniti standard, moramo povečati storiinost Reševanje vprašanja produktivnosti dela in stroškov proizvodnje je pri nas še vedno v povoju. Vzroki niso samo v objektivnih težavah, -n. pr. v zastarelih sredstvih za proizvodnjo v starih podjetjih, temveč so mnogo bolj subjektivnega značaja, ker imamo tudi najbolj sodobna opremljena nova podjetja, pa produktivnost zopet ni na tisti višini, na kateri bi morala biti, ker so stroški proizvodnje tudi v takih modemih podjetjih še vedno visoki. V čem je tu stvar? Mislim, da je v nezadostno pravilni in učinkoviti organizaciji proizvodnje, v pomanjkanju dovolj strokovnih kadrov, v prenatrpanosti podjetij z delavci-polkme- ti, ki dajejo zelo majhen učinek itd. Taka nizka proizvodnost dela, ki se. odraža v visokih stroških proizvodnje, ne zadeva le potrošnikov izven podjetja, temveč tudi delavce v podjetju ‘same, ker skušajo taka podjetja ustvariti dobiček, ne z zmanjšanjem stroškov proizvodnje, temveč z umetnim dviganjem cen izdelkov, kar mora potem neizogibno vplivati na življenjski standard vseh državljanov, razen seveda raznih špekulantov. Ko danes govorimo o potrebi zmanjšanj a stroškov proizvodnje, ne deiamo tega zaradi nekakšne naše težnje, da bi na ta način prišli do večje akumulacije, do možnosti za večje investicije. Ne, temveč v prvi vrsti zaradi nujnosti zboljšanja življenjskega standarda, z ustvarjanjem zadostnega potroš-nega blaga po cenah, ki ustrezajo kupni moči naših delovnih državljanov. S proizvodnjo zadostnega potrošnega blaga in z zmanjšanjem stroškov proizvodnje se bo mnogo laže onemogočalo umetno dviganje cen in razne špekulacije, o čemer bom še govoril. Naši delovni ljudje so se namreč tudi sami doslej prepričali, ker je to potrdila praksa, da je v pogojih pomanjkanja potrošnega blaga iluzorno vsako povečevanje plač, s katerimi bi se hotelo zboljšati življenjski standard, ker povzroča vsako povečanje plač povišanje cen, in sicer pogosto v večji meri, kakor pa so bile povečane plače. Glede na to je ključ rešitve v proizvodnji sploh, zlasti pa v tovarni pri onih, ki razpolagajo s sredstvi proizvodnje in organizacijo proizvodnje. Vse negativno, kar povzroča zmedo izven proizvodnje, se bo moglo laže preprečiti, in ako bo potrebno, tudi po administrativni poti. Potrebne so spremembe v gospodarskem planiranju ton.« Nadalje je rečno: »Ni opravičeno, da izdeluje šest podjetij v Jugoslaviji kotle, medtem ko imajo mnogo bolj razvite države manjše: Avstrija na primer ima dve podjetji, Italija 3, Francija 3 itd. Na ta način razsipavamo naše sile in investicijska sredstva.« Na desetem plenumu Centralnega odbora sindikata živilske industrije ^o bile navedene možnosti in potrebe za izpopolnitev in rekonstrukcijo živilske industrije ter je rečeno: »Izdelujejo se ali pa so že izdelani načrti in investicijski elaborati za tri nove tovarne sladkorja, in sicer v Bitolju, Ormožu in Kovinu. Pa tudi drugi okraji reflektiraj o na zgraditev tovarne sladkorja. Stroški za te tri tovarne bi znašali okoli 12 milijard dinarjev. Medtem pa more naša industrija sladkorja s sedanjimi kapacitetami brez težav predelati 140.000 vagonov sladkorne pese in izdelati. 17.000 vagonov slad- ■ kor j a, kar približno ustreza naši sedanji potrošnji... Tu gre samo zato, da'se obnove kotlarne, da se izvrši rekonstrukcija obstoječih tovarn ter mehanizira iztovarjanje pese, za kar je potrebna le poldruga milijarda investicijskih sredstev.« Ti primeri zelo dobro kažejo kratkovidnost in nerazumevanje naših potreb in možnosti. Ne gleda se na to, ali so sredstva ali ne, pač pa se dogaja, recimo, da ima kakšen odbor na razpolago 20 do 30 milijonov gotovine in da začne s tem graditi veliko tovarno ali drug objekt (navadno brez izdelanega načrta), ki bi veljal, ako bi ga zgradili, sto in sto milijonov, pa tudi milijarde dinarjev. Kje so sredstva za to? Seveda se na ta način republika ali federacija postavlja pred izvršno dejanje, toda oni ne moreta dati tolikih sredstev na razpolago. Ali pa so, kar se je doslej pogosto dogajalo, republike ali federacija dajale', da ne bi propadla že vložena minimalna sredstva, od onih sredstev, ki so bila določena za druge potrebe, predvidene s planom ter se je na ta način zavirala zgraditev važnih ključnih in drugi objektov. To je pomenilo iti v širino mimo plana in na ta način silno obremeniti že tako omejene materialne možnosti. Razen tega •• mora pri tem upoštevati, da Jala proračunska sredstva itd. Šele, kadar se prouče in skušajo izkoristiti vse lastne možnosti, se je mogoče s pravico obrniti do republike ali federacije za dodatna sredstva, s pomočjo katerih bi se pospešil razvoj dotičnega kraja. Seveda smo tudi sami skrbeli in bomo v bodoče še bolj za nerazvita področja. Toda tudi tu se kaže nepotrpežljivost, ki pomalem presega mero in dobiva včasih značaj lokalnega šovinizma. Pozablja se, da mi še nismo tako ekonomsko močni, da bi mogli zajeti vse zaostale kraje naenkrat in graditi razna zelo draga podjetja, ki pogosto nimajo nobenih objektivnih pogojev za rentabilnost. Obstoji namreč težnja, da se gradijo velika in draga podjetja tamkaj, kjerr ni nobenih pogojev za rentabilnost, kjer ni niti surovin, niti transportnih možnosti in niti kadrov. Z eno besedo, graditi želijo tovarne, lei bodo dolgo časa breme za vsp skupnost. Medtem pa se morajo tovarne graditi tamkaj, kjer je največ pogojev za rentabilnost, korist od te rentabilnosti pa morajo imeti vsi, tudi zaostali kraji za svoj nadaljnji .'razvoj in zboljšanje življenjskega standarda. Ne mislim oporekati potrebi, da bi se v zaostalih krajih ustvarili pogoji za morebitno graditev tovarn. Ako so n. pr. v kakšnem gospodarsko zaostalem kraju surovine, pa ni železnic in transporta sploh, bo skupnost najprej omogočila, da se usposobi transport, oziroma da se zgrade komunikacije, nakar se bodo šele gradile tovarne,, za katere so surovine na dotičnem področju. Za sedaj še nimamo sredstev, da bi vse to delali v istem času. Pri tem moramo iti postopno in upoštevati naša materialna sredstva. Na drugi strani moram ugovarjati tistim tovarišem, ki delajo v gospodarstvu ia pri planiranju in ki so v novem načrtu vzeli pri ustavljanju in skrajševanju investicij vse republike pod isti kriterij in niso skrbeli za to, da se n. pr. Makedonija ne more uvrstiti v isto vrsto z ostalim' bolj razvitimi republikami. Akc že ne moremo dati več v sedanjem položaju za razvoj te republike, ji Je manj smemo zmepjiatt. Sedaj bi m hotel v zvezi a tem, kar sem že prej govoril, zadržati ob vprašanju našega predvidenega nadaljnjega gospodarskega razvoj a. Hočem namreč povedati nekaj o potrebi nekaterih izprememib v planiranju nadaljnjega razvoja našega gospodarstva. Najprej bi hotel poudariti, da se pri teh izpremembah ne smemo zaleteti v nekakšno drago skrajnost, da se moramo tega lotiti z veliko resnostjo in da moramo dobro proučiti vse elemente naših možnosti in nezmožnosti. Slabost dosedanjega planiranja je bila prav v tem, ker se niso dovolj študijsko lotili tega dela, ker so delali v pisarnah z matematičnimi poenostavljenimi računicami, in to so jemali kot podlago za izdelavo perspektivnega plana, niso pa delali na podlagi budnega spremljanja vsakdanje prakse v našem gospodarskem življenju in na podlagi temeljite analize vseh pomanjkljivosti ter pozitivnih elementov v pretekli dobi.. Več so se upoštevale posledice kakor vzroki, vkolikor pa so se upoštevali vzroki, so se jemali enostavno, omejeno in togo šablonsko. Predlogi in ubkrepi, ki so bili odrejeni zaradi odstranitve nekaterih slabosti in pomanjkljivosti v gospodarstvu, so bili pogosto vžrok še večjih slabosti in napak. Ne bi se hotel spuščati v razne podrobne primerjave, vendar pa moram omeniti, da sta togost in šablonizem prevladovala v odrejanju in izvajanju raznih .ukrepov. Zakaj je bilo tako? Zato, ker pri planiranju in odrejenih ukrepih v zvezi z njim niso dovolj vsestransko analizirali, ali ne bo to razen pozitivnih rezultatov dalo tudi negativne — in zakaj. Nočem dolžiti samo planerje, ne, krivda je na nas vseh, ker smo prepočasi odstranjevali in popravljali razne slabosti, ker smo prenaglo sprejemali razne plane, ki jiih sami nismo dovolj proučili in popravili pred njihovim uveljavljenjem. Ko govorim o površnem planiranju, moram reči, da vsebuje tudi sedanje gradivo za družbeni plan za leto 1956 in v skladu s tem tudi perspektivni plan nekatere take slabosti. Tako se n. pr. v gradivu za leto 1956 govori, da je eden izmed razlogov za povečanje stroškov proizvodnje nastal zaradi prevelikega števila delavcev v mnogih podjetjih (kar je točno), vendar pa je na drugem mestu rečeno, da bo zaposlenih okoli 25.000 novih delavcev kljub zmanjšanemu planu industrializacije. Zakaj se nič ne govori o tem, koliko je danes preveč delovne sile v podjetjih, ki podražujejo stroške proizvodnje in ki naj bi se premestila v podjetja, kjer potrebujejo nove delavce, ali pa bi se izkoristila v kmetijstvu? Ali se ve, kakšen finančni učinek bi se dosegel, ako bi se prenatrpana podjetja razbremenila? To se sploh ne ve, ker se na tem tudi nič delalo ni. O rekonstrukciji ln razširjanju zastarelih in drugih podjetij se prav tako govori samo vzporedno. Ali je znano, koliko takih podjetij je v posameznih republikah in v vsej Jugoslaviji — in kolikšna sredstva bi bila potrebna za njihovo obnovo? Dvomim, da je znano, vendar pa je to najlaže dognati, ker ta podjetja tudi sama stalno trkajo na vrata p.ri nas in pri bankah zaradi kredita, toda najbolj pogosto brezuspešno, ker se gleda samo na nove investicije velikega obsega, ne vidi pa se, kako bi tudi z majhnimi sredstvi in zelo naglo dosegli velik učinek. Treba je takoj začeti zbirati podatke o vseh takih zastarelih podjetjih in o tistih, ki b; se z majhnimi investicijami mogla koristno in naglo razširiti. Seveda bosta tu potrebna kontrola .in preverjanje strokovnjakov tudi na mestu samem glede upravičenosti predloga za razširjenje in obnavljanje podjetja, da ne bi zopet nastale zlorabe pri investiranju in razsipanju novih sredstev oziroma da bi se pod pretvezo razširjanja ne bi gradila megalomanska poslopja in nova podjetja. Pri nas je menda že pravilo, da se gradijo ogromne in drage stavbe tudi tamkaj, kjer to ni potrebno. Redkokje boste našli, da ljudje oziroma investitorji gradijo skrgmne stavbe, kjer je to mogoče za normalno razvijanje proizvodnje, temveč grade navadno luksuzno in drago. Treba je pogledati, kako delajo to v drugih, tudi najbolj razvitih državah, kakor n. pr. v Ameriki, Angliji itd. Tam boste našli pogosto zelo skromne naprave, pa celo barake, v katerih se razvija proizvodnja — in to je zares rentabilno. Mislim, da je treba tudi v socialistični državi, kakršna je naša, skrbeti za ceneno gradnjo in rentabilnost, zlasti ako je znano, da nam zelo primanjkuje materialnih sredstev. Zidovi in monumentalnost ne omogočajo zboljšanja standarda Niso zidovi in monumentalnost, to kar omogoča zboljšanje življenjskega standarda, pač pa to, kar se doseže s sredstvi za proizvodnjo. Menim, da je pravilno, ako zvezni in republiški sveti ustanovijo posebne komisije, ki bodo proučile vsa gradbišča tovarn in podjetij ter točno ugotovila stroške za zgradbe, stranske in one, v katerih ho tekla proizvodnja. Glede na to je prva naša dolžnost in potreba, da ukrenemo vse za varčno grajene, da ustavimo nadaljnje desinvestiranje v naši industriji, v transportu itd., potem pa moremo šele govoriti o novih investicij ah, o novih podjetjih. Želel bi postaviti tu vprašanje, zakaj so bili nekateri veliki ključni objekti pogosto tako pozno dograjeni, oziroma zakaj se jim je rok zgraditve toliko- krat podaljšal in zakaj so hüa pogosto potrebna mnogo večjp sredstva, kakor so bila določena po planu. Odgovore na to bcaje našli skoraj povsod, kjer gradijo tovarne. Videli boste drage ia predimenzionirane velike raza9 postranske zgradbe, veličastna luksuzna upravna poslopja — kakor n. pr. v Ložnici pri tovarni viskoze, v Zenici, v Bo-gojnu itd., itd. Videli boste nove hotele, domove in druge zgradbe, ki so požrle milijarde, glavni objekt — tovarna pa je zastala v gradnji in je biia vaba za dobivanje novih sredstev. Skušali so končati vse do zadnje podrobnosti s cvetjem na oknih, ne pa, da bi se postavil objekt toliko na noge, da bi mogel začeti proizvodnjo tudi brez polne kapacitete in da bi se potem sam nadalje izpopolnjeval ter urejal razne upravne in druge zgradbe. Nam v sedanji fazi, ko nam primanjkuje materialnih sredstev, niso potrebne tovarne, ki bi bili spomeniki dobe, temveč zgradbe, ki bodo čim cenejše in ki bodo naglo dale izdelke. Pri nas imamo inženirje, projektante hi arhitetke, ki se sploh ne menijo za stroške svojih načrtov, temveč se žele ovekovečiti z nekakšnimi posebnimi, toda dragimi načrti objektov. Na razširjeni seji Izvrš. komiteja ZKJ smo razpravljali tudi o potrebi nekake revije dosedanje smeri planiranja v naši industrializaciji. To se je zgodilo enostavno zaradi tega, ker je bil plan dosedanje industrializacije prenapet in ni več ustrezal našim materialnim možnostim, kar je predstavljalo vse večje breme ter ogrožalo sedanji življenjski standard naših delovnih državljanov, in na koncu, ker smo doslej prišli tudi v gradnji bazične industrije že tako daleč, da moremo nekoliko laže in počasneje nadaljevati nadaljnji razvoj naše industrije. Mi ne moremo samo, temveč tudi moramo sedaj popraviti enostra-nost v investicijah in posvetiti več pozornosti lahki predelovalni industriji za potrebe široke potrošnje. Na drugi strani moramo zmanjšati Investicijska sredstva, zlasti devizna, ki obremenjujejo našo že tako pasivno plačilno bilanco, oziroma naše obveznosti v inozemstvu. Vse to velja za sedanjo dobo, dobo naših težav, v katere nismo zašli po svoji krivdi, temveč zaradi objektivnih okoliščin. V tej do» bi moramo vskladiti proporce med lahko in težko industrijo, potem pa bomo v nadaljnji industrializaciji morali upoštevati te proporce. In prav sedaj, ko se lotevamo ukrepov zaradi odstranitve neenakomernega razvoja v industriji, namreč disproporcev, bomo laže v zvezi s potrebo graditve lahke predelovalne industrije postopno odpravili tudi neenakomernost razvoja na zaostalih področjih v Jugoslaviji, ki imajo možnost pospeševati lahko predelovalno industrijo, (Nadaljevanje na 5. strani) o gospodarstvu Jugoslavije (Nadaljevanje s 4. strani) ki bo mnogo prej dala finančni učinek, kakor pa bi ga dal kak velik objekt, Sel bi ga m-orali sedaj, ko so materialné možnosti slabe, graditi dalje časa. S tem ne mislim reči, da ni treba tudi v bodoče graditi velikih objektov tamkaj, kjer so zanje pogoji, kakor n. pr. železarna v Makedoniji itd. 0 graditvi novih objektov n dograditvi nedokončanih Meni se zelo čudno zdi, ker so sedaj pri izdelavi novega plana, prilagojenega potrebam za zmanjšanje investicij, prešli v drugo skrajnost in predlagajo enostavno pavšalno, brez kakšne globlje analize, ustavitev na-iallnje gradnje nekaterih ob-;aktov, katerih zgraditev je ne-obhodna in je že razmeroma precej napredovala. To poudarim zaradi tega, ker se zopet niso tega lotili resno, da bi n : šli nekakšne srednje realne možnosti, s pomočjo katerih bi mogli nadaljevati smer nadaljuj industrializacije, prilagojeno našim materialnim možnostim in potrebam zboljšanja življemj-kega standarda delovnih ljudi naše države. S takim reševanjem tega vprašanja se zdi, kamr da se hoče doseči vse ali nič Hotel bi poudariti svoje mnenje, da se sedaj ne more po- staviti vprašanje, ali bomo dokončali podjetja In objekte, ki so neobhodno potrebni našemu gospodarstvu in ki ne zahtevajo preveč deviznih in drugih sredstev. Tukaj je treba postaviti zadevo takole: 1. Novih velikih objektov ne bomo letos začeli graditi. 2. odgoditi gradnjo objektov, ki so šele začeti in niso kritični za sedanjo fazo v razvoju našega gospodarstva, gradbišče pa konservirati. 3. Podaljšati rok gradnje za podjetja, ki zahtevajo velika sredstva. 4. Objekte, ki so pred dograditvijo, čimprej usposobiti za proizvodnjo in ne čakati, da bi bilo vse stoodstotno končano, temveč prepustiti nadaljnje razširjenje in dograditev podjetju samemu. Največjo pozornost je zlasti treba posvetiti temu, da se že ustvarjene kapacitete čim popolneje izkoristijo in da se izkoriščajo do maksimuma, kakor sem že rekel, možnosti kooperacije med podjetji, vštevši tudi vojna. O vsem tem je treba napraviti podrobno analizo ter predložiti predlog oziroma izdelati glede na to perspektivni plan. Toda glede vsega tega mislim, da morajo imeti prednost ona podjetja, ki bodo uporabljala popolnoma ali po večini surovine iz naših lastnih virov, ker ne zah- teva samo kapitalna gradnja deviznih sredstev za opremo, temveč tudi predelava uvoženih surovin zelo obremenjuje našo plačilno, bilanco. Vsi ti ukrepi, ki jih sedaj pod-vzemamo, imajo za cilj: olajšati breme našim državljanom, uravnotežiti našo plačilno bilanco, ustvariti enakomernejši razvoj v našem gospodarstvu z odstranjevanjem disproporcev med težko in lahko industrijo za potrošno blago. Tako n. pr. že obstoji občutna disproporčnost med industrijo in elektroenergijo v škodo zadnje. To je vsem vam dobro znano, ker so zaradi pomanjkanja elektro energij e letos in lani pogosto stale ali pa samo delno obratovale mnoge naše tovarne in je naša skupnost na ta način utrpela milijarde in milijarde škode. Vse te probleme je treba dobro proučiti in potem po možnosti izvesti najbolj realne in učinkovite nove gospodarske ukrepe. Poudarjam, da ti ukrepi, k! sem jih prej poudaril, ne bodo vsi trajnega značaja, ker ne menjajo naše smeri v potrebi nadaljnje izpopolnitve i težke industrije i elektroindustrije, ker brez tega ne moremo ustvariti socializma v materalnem smislu te besede. To bo samo časovno omejen oddih, ki nam bo omogočil zbrati nove sile za še močnejše ali lažje korakanje naprej v našem razvoju. drugih podjetjih podvzeM ukrepi, da se z različno pomočjo, tehnično, organizacijsko, znanstveno in drugo, pokaže kmetom proizvajalcem v praksi, na kakšen način bodo laže in več proizvajali, tako v svojo korist, kakor v korist skupnosti. Tukaj lahko zelo veliko vlogo odigrajo razne zadruge, ki morejo in morajo biti primer za pospeševanje kmetijstva. Jaz mislim, da so tovariši v Hrvatski pa tudi v Sloveniji dosegli v tem pogledu doslej v kratkem času zelo lepe uspehe. Z zanimanjem sem bral elaborat tov. Bukoviča, ki mi ga je na mojo zahtevo poslal, da bi videl, na kakšen način so bili doseženi ti uspehi v kmetijstvu. Prepriča! sem se, da je to zelo preprosta stvar, samo jo mora nekdo vzeti v roke in hoteti in znati izvesti. Tukaj pa je bilo te nove metode v. kmetijstvu mogoče izvesti, ker so osebno najvišji voditelji, kot n. pr. tov. Bakarič in drugi dajali pobudo in sugestije. Zame so važni rezultati in ne samo neko abstraktno teoretiziranja. Mislim, da ne bi bilo slabo, temveč obratno, da se dosežene izkušnje v Hrvatski in Sloveniji začno smelejše uporabljati po vseh' ostalih republikah, kjer so pogoji bodisi za to bodisi za ono kmetijsko kulturo. Kadar berem gradiva o perspektivnem pianu in planu za leto 1956, vidim zelo slabo perspektivo za naše kmetijstvo, ker se procentualno povečanje v kmetijstvu pričakuje za največ 10% na leto, čeprav se določajo zelo velika sredstva. Pri tem se v planu vedno upošteva preteklo povprečje, dobljeno od rezultata primitivnega načina kmetij, proizvodnje. Govori se o dežju, o soncu, o vseh mogočih elementarnih nezgodah, ne govori pa se o tem, kako naj bi se vsaj deloma omejilo učinkovanje elementarnih sil. Govori se na podlagi dolgoletne primi- tivne izkušnje, ne govori pa se o ustvarjanju nove, napredne socialistične izkušnje v kmetijstvu, o naprednih agrokultumih ukrepih in novem načinu, obdelovanja. Smatram za zelo važno zadevo način učinkovitega kreditiranja v kmetijstvu, ker mislim, da dosedanji način kreditiranja po Narodni banki ni dober in učinkovit — in sem mnenja, da je treba ustvariti posebno kmetijsko banko in njene podružnice, Id bodo mogle bolj pravilno ocenjevati potrebo dovoljevanja kreditov za pospeševanje kmetijske proizvodnje in bi se kmetje tako bolj interesirali za nalaganje prihrankov. Ako vzamemo zadevo dobro v roke in razen dajanja kreditov izvršimo tudi vse druge ukrepe, verujem, da bomo v petih letih dosegli vsaj na nekaterih sektorjih v kmetijski proizvodnji stoodstotno povečanje. O ZUNANJI TRGO VINI Kmetijstvo in vloga zadružništva Največjo skrb v skoro vseh - ,-ojnih letih nam je povzroča-' kmetijstvo, ki zaostaja zaradi • ;e zaostalosti daleč za induco glede ustvarjanja narod-~a dohodka in predstavlja za stalen problem zaradi polh elementarnih nezgod in ralo majhne proizvodnje. Po po-'kih Zveznega statističnega rada je bilo leta 1954 ustvarjena v industriji 42.7#/o, v kme-tvu pa samo 26,60/0 narodne-. a dohodka. Za to je več vzro-Najglavnejši je zapostav-anje pospeševanja kmetijstva, rugi vzrok je pomanjkanje hanizacije za kmetijstvo, kaj-to, kar je bilo do vojne, je Ho uničeno, ali pa je dotrajano, 'abava kmetijske mehanizacije ■ umetnih gnojil v večjem ob-gu iz tujine je bila nemogoča .radi pomanjkanja deviznih s.adstev. Kmetijstvo je moralo čakati na našo lastno industrijo ' 3j je prišel čas, da se da P :ost kmetijstvu. veda tudi tu ne prihajajo v P cev kakšne ogromne investi-' -■ Potrebno bo, da se tudi tu * čim skromnejšimi sredstvi in :m hitreje doseže dober učinek. Ivo govorim o ogromnih investirah, mislim na to, da se ne bi i puščali v kakšna velika melio-acijska in irigacijska dela itd., ■ bi trajala leta, preden bi dala sadove. Gre za to, da se inve- 'vajo sredstva tamkaj, kjer vodo dala najhitreje rezultate, dudi tu moramo iti naprej po-rtopno, toda mnogo hitreje kakor doslej. Kadar dajemo, in dali bomo -eč Investicij kmetijstvu, mo-amo vedeti, za kaj dajemo in kaj bo imela od tega skupnost. Tako smo tudi doslej n. pr. da;ali sredstva za kmetijstvo, čeprav ne dovolj. Vendar pa to n: dalo rezultatov, k: bi se mogli pričakovati. Tudi tu se niso racionalno izkoriščala sredstva. o čemer najbolje pričajo aaša državna kmetijska posestva, med katerimi še vedno mnoga niso rentabilna, čeprav majo mehanizacijo in drugo. Tu gre za slabo organizacijo, sa neznanstveno obdelovanje zemlje, za visoke stroške proizvodnje zaradi majhne delovne storilnosti, prenatrpanosti in drugega. Prav tako se ne more rečiti, da naša skupnost ni podpirala zadružni in privatni sektor. Podpirala Ju je po možnostih s krediti, regresi, odpisovanjem dolgov itd.. Vendar pa tudi tu ni bilo -onega učinka, ki bi se po pravici mogel pričakovati. Tudi tu se Je dogajalo, kar se dogaja pri dajanju sredstev za industrializacijo oziroma za kapitalno gradnjo — določijo se namreč in dajo tolikšna in tolikšna sredstva, naprej pa se ne skrbi, kako in za kaj se bodo porabila. Poleg materialnih sredstev je v kmetijstvu potrebna tudi strokovna in organizacijska pomoč Mislim, da je pri kmetijstvu zelo važno, da se da poleg materialnih sredstev tudi strokovna In organizacijska pomoč. Kakšne posebne koristi -moremo imeti, ako damo denar, mehanizacijo in drugo, kmetovalec pa dela še dalje po stari navadi i vsemi podedovanimi konservativnimi, neznanstvenimi pojmovanji? Kmetijstvo zahteva uporabo znanstvenih pridobitev. Tudi kmetijska proizvodnja zahteva kakor industrijska neprestano proučevanje • raznih možnosti in uporabo znanstvenih metod ter izpopolnjevanje načina obdelave. Ali so pri nas morda boniteta zemljišča ali atmosferske razmere slabše kakor n. pr. v severnih in drugih »tropskih državah? Mislim, da niso, temveč, da je pri nas boljše eno in drugo. Vendar pa je v mnogih teh državah pridelek na isti površini večji za dvakrat do štirikrat kakor pri nas. Zakaj je tako, sem prej povedal. Govori se stalno o potrebi intenzivnega obdelovanja * v kmetijstvu, toda ljudem ni znano, v čem je ta intenzivnost. Globoko sem prepričan, da se moramo tudi mi sami mnogo bolj zanimati za znanstveno :n strokovno pomoč v kmetijstvu. * V novem planu za leto 1956 se določa za kmetijske investicije povečanje za 650/* v primerjavi z letom 1954. V zvezi s tem mislim, da je to prvič preveč za naše sedanje možnosti in drugič, ničesar ni povedano, komu in zakaj se bo dalo in kakšen bo učinek za skupnost. Treoa je točno proučiti, kje in kako se bodo najbolj racionalno porabila ta sredstva, da bi dala čim boljši učinek, toda za to je treba zagotoviti dobro kontrolo in vsestransko pomoč. Ker smo v težavnem pre-hranbenem položaju, smo mislili, da bomo to zadevo nekako uredili z ustvarjanjem delovnih zadrug, pa smo se zmotili. Nismo upoštevali dovolj raznih zelo pomembnih činite-ljev, ki so imeli in še vedno imajo zelo važno vlogo na vasi. Ne mislim tu navajati vse slabosti, ki so se pokazale pri ustanavljanju naših delovnih zadrug, hočem pa poudariti, da nismo imeli niti subjektivnih, niti objektivnih pogojev za frontalni nastop pri širjenju socialističnega načina proizvodnje na vasi. Imeli nismo nobene tehnične, materialne in psihološke priprave za tako široko razmerje ustvarjanja delovnih zadrug. Ustanavljali smo jih tudi tam, kjer so'bile potrebne in kjer niso bile potrebne, namreč tudi tamkaj, kjer ni bilo in bržkone še dolgo ne bo pogojev zanje. Zaradi tega smo moral: dopustiti, da se je več'na teh delovnih zadrug razpustila, ostale pa so na prostovoljni podlagi one, ki so imele pogoje za napredek in ki so zelo naglo dosegle dobre rezultate. Ali so se razšle samo one zadruge, ki niso imele pogojev za razvoj? Nikakor ne. Razšle so se v mnogih krajih tudi one, ki so imele pogoje za razvoj, toda tu je imel veliko vlogo ne samo psihološki činitelj stoletnih tradicij privatne posesti zemlje, temveč tudi špekulantski in socializmu sovražen činitelj. Razen tega je bil dobršen del krivde tudi na slabi organizacijski funkciji in vodstvu zadrug itd. širjenju socialističnega načina proizvodnje na var' se nismo odrekli Ali smo se s tem odrekli širjenju socialističnega načina proizvodnje na vasi? Seveda se nismo, ker socialistična država ne more imeti dveh sistemov proizvodnje — socialističnega in kapitalističnega — ako hoče ustvariti v polni meri socializem. Tu gre sedaj za to, da postopno omogočimo z /azni-mi sredstvi našim obstoječim zadrugam, da se na vasi čimbolj utrdijo tako, da bodo privlačen činitelj za vse individualne kmete proizvajalce, ki še danes mislijo, da morejo izven zadrug bolje napredovati. In kako naj bi se mogle naše zadruge utrditi na vasi? Ali naj bi bile zaprte same vase ali pa naj bodo transmisija za povečanje proižvodnje na vsem področju kmetijstva? Mislim da morajo z raznovrstnimi oblikami pomagati individualnemu kmetu pritegniti tega človeka čimbolj nase in pridobiti njegovo zaupanje. Individualni kmet se ne upira delovnim zadrugam zaradi njihovega socialističnega značaja, temveč zaradi materialnih koristi, ker misli, da bo izven zadruge bolje živel. Cim pa se bo prepričal, da žive kmetje bolje v zadrugah, bo stopil vanje. Za sedaj imamo razen delovnih in splošnih tudi druge zadruge. Na zadruge prenašamo odkupovanje kmetijskih pridelkov od individualnih kmetov in delamo to zaradi tega, da bi onemogočili razne špekulante, ki navijajo cene kmetijskih pridelkov na račun potrošnikov. Ce tolikšno upanje polagamo na zadruge, potem si po pravici obetamo, da bodo one zares častno izvrševale to svojo funkcijo in da ne bodo dovolile, da bi se pod plaščem zadrug krile razne špekulacije na račun skupnosti kot celote, zlasti pa, one ne bodo plašč za razne privatne špekulante. Mi želimo in verjamemo, da bodo naše zadruge s to svojo funkcijo lahko hitreje pospeševale svojo proizvodnjo. Mislim na njihovo lastno proizvodnjo, ker bi bilo napačno, da bi zanemarjale svojo proizvodnjo in da bi se spremenile samo v neka trgovska podjetja in podobno. Takšna pot bi dosegla samo nasprotni učinek od tistega, ki ga želimo doseči, ker bi se proizvodnja namesto, da bi se povečala, še bolj zmanjšala. Vse proizvajalne zadruge, ne glede na njihov dosedanji značaj, morajo biti v prvi vrsti samo nosilci povečanja kmetijske proizvodnje, funkcija odku-povalca pa jim bo samo omogočila pospeševanje kmetijske proizvodnje. Dosedanji razni regresi in druge slične dajatve kmetijstvu so imele namen, da se stimulira in poboljša kmetijska proizvodnja, odnosno, da se poveča, toda to ni dalo pričakovanih rezultatov. Ponekod je pretirano regresiranje imelo nasprotne posledice. Te dajatve so izpadle kot nekaka socialna pomoč kmetom, da bi se življenjski standard na vasi povečal, toda ne samo v zadrugah, temveč tudi pri individualnih kmetih. Da, nam je bilo do tega, da bi bil življenjski standard na vasi čim večji, to je resnica, in mi moramo težiti k temu, — toda nam je bilo tud: do tega, da se v čim večji meri poveča proizvodnja na vasi, tako da ima od tega korist celotna skupnost, vključno tudi proizvajalce na vasi, to je kmete. V naši socialistični skupnosti velja za vas isti kriterij, ki velja tudi za tovarno, to je, da se poveča proizvodnja in zmanjšajo stroški proizvodnje s samim tem pa, da se cene prilagode kupni moči potrošnikov v pogledu vseh potrošnih predmetov, tako industrijskih kakor kmetijskih. Ni zdravo gospodarstvo in tudi pošteno ni; če se gre za tem, da se navijajo cene in da se doseže finančni učinek proizvajalcev zaradi tega, ker je premalo potrošnega blaga. Tisti, ki sl mane roke, kadar vidi. da se tudi z malimi količinami blaga lahko dobro zasluži — se ne more drugače imenovati, kakor navaden špekulant, pa naj bo na vasi ali v tovarni. In končno, to v celoti ne pomeni povečanje življenjskega standarda, temveč zmanjšanje za vse, razen za po-edince. če imamo opravka s kmeti kot proizvajalci, potem ni zadosti, da se določijo in dajo. denarna sredstva in se nato čaka, kaj bo iz tega, temveč se morajo enako prav kakor v tovarnah in Naša zunanja trgovina je preživela razne faze razvoja, od strogo centralizirane v začetku in pod kontrolo ustreznih organov, pa do pretirano decentraliziranih in brez potrebne kontrole v sedanji fazi. V začetku je država opravljala kontrolo po upravi za zunanjo trgovino v ministrstvu za trgovino in preskrbo, leta 1946 pa je bilo ustanovljeno ministrstvo za zunanjo trgovino, ki je obstojalo do leta 1951. Toda že leta 1947 se je povečavalo število izvoznih podjetij in začela se je gotova decentralizacija ter razširjenje mreže s prenašanjem pravic na republike in njihovim večjim angažiranjem. Seveda je centralistično upravljajne zunanje trgovine imelo svoje slabe strani ter je predstavljajo oviro za živahnejšo in vsestransko zun. trgovino. Devize so se navadno odvzemale vse, ali pa se je prepuščal samo neznaten odstotek podjetjem, ki na ta način niso imela dovolj izpodbude za ojačenje izvoza in podobno. Z decentralizacijo in ukinitvijo ministrstva za zunanjo trgovino leta 1951 se je naglo povečalo število izvoznih podjetij in prepuščena so bila večja devizna sredstva za svobodno razpolaganje kot stimulans za povečanje izvoza. Prav tako so bila ustanovljena devizna obračunska mesta, na katerih so s* svobodno določali tečaji. Leta 1947 smo že imeli okoli 50 raznih izvoznih podjetij, trgovinskih, industrijskih, in zastopstev, a leta 1955 se je to število povečalo na 536 registriranih izvoznih, trgovinskih in drugih podjetij. To ogromno število izvoznih podjetij, slabo ali pa nič kontroliranih, je prineslo s seboj celo vrsto raznih slabosti in za skupnost zelo škodljivih pojavov v naši zunanji trgovini. Sedaj se začenja med našimi izvoznimi podjetji zelo nelepa in nelojalna konkurenca na tujih trgih. Naši skoro brez kontrole opravljajo svoje delo v škodo skupnosti. Zlasti naši uslužbenci, ki jih vzdržujejo tuje tvrdke, prav tako pa tudi ustvarjanje mešanih družb v inozemstvu omogočajo nekaterim našim podjetjem izigravanje naših deviznih predpisov, tako da puščajo devizna sredstva v inozemskih bankah na račun posameznikov in podobno. Nad vsem tem je treba izvršiti kontrolo in storiti vse, do ostrih administrativnih in drugih ukrepov, da bi »e taka škodljiva praksa poslovanja ukinila. Drug zelo škodljiv pojav v naši zunanji trgovini je površnost. Koliko smo sl sami škodovali v devizah in v dinarjih zaradi slabe in površne embalaže ter pakiranja, zaradi česar se je dobro blago pokvarilo ali začelo kvariti, pa nam je bilo potem vrnjeno, ali pa je bilo prodano pod ceno! Koliko je imela naša zunanja trgovina škode zaradi izgube ugleda, pa tudi v materialnem pogledu zaradi pošiljanja blaga slabe kakovosti in zaradi poskusov raznih podtikanj! Tudi tu ni bilo potrebne kontrole nad izvozom in tu se morajo izvesti nujni ukrepi, da bi se skupnost obvarovala pred materialno škodo in da bi se rešil ugled zunanje trgovine. Ko sem nedavno razpravljal s tovariši o možnostih našega izvoza, sem slučajno zvedel za še nov negativen pojav, namreč, da postaja zunanjetrgovinska zbornica v nekaterih primerih ovira za izvoz blaga nekaterih podjetij, za katero se morejo dobiti devize. Kaže se, da gre tu za preglasovanje, katero blago se bo izvozilo in katero ne. Mislim, da je tudi tu treba takoj v začetku preprečiti tak negativen pojav in postaviti zunanjetrgovinsko zbornico na zdrave socialistične osnove, tako da bo varuh socialističnih odnosov in interesov v trgovini sploh. Na koncu bi hotel omeniti še eno zadevo, ki mi ni všeč proizvodi se v tej nelojalni kon- zijns.nji trgovini, namreč to, da kurenci mečejo na tuje trge iz- gr# v svojem ozkem material-pod cene, kakor koli, a na do- nem g]eem Dolinarjem — Mihajlom ter Francem Potočnikom — Peru-mom ustanovil prvo loško tehniko v lopi ob Primoževi žagi. Toda vad ti so odšli že leta 1941 v partizane, kjer Je Jože Kavčič tudi padel. Njegovo delo za tehniko pa Je nadaljeval Miloš Ziherl. Dne 13. marca 1943 ata tehnkio «gradila pod Primoževo 2ago Primož Prezelj in njegov nečak Loj-me, v njej pa je stalno delal Miloš Kih eri. Opremljena je bila s tiskalnim strojem, razmnož evale em ta radijskim aparatom. Imela Je •«»Io električno luč. Vse je bilo v njej, le zraka silno malo. Miloš Ziherl pa Je delal v njej noč in dan, le redko je prišel na svetlo. Tehnika je delovala do konca geptembra leta 1943, ko je v njej omagal Miloš Ziherl. Odšel je na zdravljenje v Bari v Italiji, kjer pa Je podlegel bolezni. Tehnika »e Je pozneje preselila v Vestrski mlin pri Stari Loki. Ustanovil jo >e Pavle Gosar, toda Nemci so jo februarja leta 1944 napadli in zadali. Tudi lastnika mlina Vidmarja so za to ustrelili za Kam-nttnlko-vo žago. Tehnika v Primoževi žagi Je (fokala radijska poročila, razno tttwaturo, letake In podobno. I7 so partizanski kurirji nosili Material na vse strani Gorenjske, Prvi partizanski časnik na Kočevskem Kočevski muzej NOB hrani dragocen časnilk, prvo številko »Partizana«, informacijskega vestnika, ki ga je izdajal štab Zidanškovega bataljona l. 1942 na osvobojenem ozemlju Kočevske. Tu je ohranjen najstarejši časnik NOB, ki je izhajal na Kočevskem. Njegova prva številka je izšla 28. maja leta 19422. List poziva slovensko ljudstvo na neutrašeno borbo proti okupatorju. Prinaša že tudi poročila z domani bojišč, prve uspehe 2. bataljona na vsem področju od Kolpe do Gotenice in Štal-cerjev, od koder so partizani pregnali okupatorja. List tudi omenja, da je bataljon priredil že dva kulturna večera na osvobojenem ozemlju, ki se ju je udeležilo 2000 ljudi. Pošta v lopati Težko vprašanje, kako neopazno prenašati pošto partizanom, je rodilo pri naših preprostih ljudeh luogo zamisli. Na najrazličnejše načine so ukanili okupatorja. Tov. Miro Debevc iz Slavine pri Postojni je prišel na svojo zamisel. V ročaj svoje lopate, s katero je hodil vsak dan na delo, Je zvrtal luknjo. Vanjo je spravljaj ilegalno pošto in tako mnogokrat prenašal važna sporočila za partizane mimo sovražnikovih blokad in fašističnih stražarjev. Tako je pošta v lopati vedno pravočasno prišla na določen kraj. Sedaj pa Je ta lopata v Notranjskem muzeju v Postojni. Mali, težak železni boksar. Služil je zloglasnemu ptujskemu gestapovcu Scheichenbauer-ju za pretepanje zavednih Slovencev. Z nijm je tudi nečloveško pretepel in mučil narodnega heroja Jožeta Lacka, kmeta — revolucionarja, ki je po strašnih mukah umrl v ptujskih zaporih 18. 8. 194-2. S tem boksarjem in še z drugim mučilnim orodjem so mučil številne slovenske zapornike, predno so ti darovali svoja življenja za domovino. Sedaj pa je kot pri- Partizanski mlin V oddeliku NOB Belokranjskega muzeja vMetliki so visoke žrmlje — ročni mlin z lesenim zobatim kolesom. Legenda o njem nam pove. da so ga že od leta 1941 koristno uporabljali partizani na Stražnjem vrhu. V dolini ob Dobličici in v Črnomlju so bili namreč Italijani in borci niso mogli do dolinskih mlinov. Zato so morali z vrečo koruze ali pšenice na rami namesto v dolino kar navkreber, v belo zidanico na Stražnjem vrhu. Tu je partizanski ročni mlin koristni opravka! svoje delo. Xfflüko Je po naših muzejih KOB tud! malih, lično Izdelanih SOAiket pomembnih zgodovinskih stavb lz narodnoosvobodilne borbe! Toda vsaka zase nam pove srvpjo zgodbo- V oddelku NOB Muzeja v Škofji Loki najdemo Bino izdelano maketo prve loške tehnike na Primoževi žagri- To so rudi v resnici restavrira*!, tako kot Je Mia leta IMI In kakršno predstavlja maketa. Ze novembra leta W1 Je prvoborec Jože Kav- ča fašistične podivjanosti nad našim ljudstvom v oddelku Muzeja NOB v Ptuju. Igračke Slike o odhodu naših ljudi v internacijo Z : vi okostnjaki, k: SO lih tPm v (lnn?-n T-ovri m. nožički izrezljali očetje To je bilo edino, kaj- 30 jim lahko dati rn-'-oonV-a, rt>d' v totežbo. Chisi Nuovi ali na Rabu do kraja izmučili z lakoto in mrazom, iz Gonarsa. Prebarvane so z navadnimi barvnimi svinčniki. Svojim otrokom so jih z žepni- Zogleneli puški Izdajalec je imel svoje prste vmes. Leta 1944 so nemške SS-cvske čete obkolile hram v Podgorju pri Pišecah. Dva partizana sta bila v njem. »Predajta se!« so vpili pobesneli faščsti. »Nikdar!« je bil odgovor obeh mladih fantov, partizanov. Nemci jima niso mogli do živega. Zato so podtaknili rdečega petelina v streho hrama. Visoko Je zagorel ogenj in razžaril večerno nebo. Toda partizanov ni priklical lz vinskega hrama. Le njun pepel je ostal na pogorišču. In železni deli dveh zgorelih pušk. Tako sta raje živa zgorela, kot da bi se predala fašistom, partizanski obveščevalec Zdravko Gregl — Hra- In tiste grozne slike sestradanih otrok nabuhlih obrazčkov! Pod njimi pa v vitrini drobne, iz lesa izrezane igračke otrok ko ni bilo kruha. Tudi šahovske figure so tu, ki so jih zase in za svoje otroke sami izrezali interniranci na Rabu. Leseni okvirčki — izdelek Internirancev za slike svojih najdražjih. In še kopica preprostih drobnih spominčkov, izdelanih v taboriščih, in nekaj predmetov internirancev je razstavljenih v Muzeju NOB v Novem mestu. Operacijska ir.iza .. ...... oper.-.:ka miza. domač lzde.ek partizanske delavnice. Koristno je služila v partizanski civilni bolnišnici v Kanižarici, sedaj pa stoji med orožjem in dokument: v oddelku NOB metliškega muzeja. Kaj vse b-1 nam lahko povedala. Kolikim borcem so na njej rešil življenje, koliko težkih ranjencev- je na njej izdihnilo! Med temi je tudi iege.odarni komandant glavnega štaba POS, Stane Rozman. »Mnogo bolnikov sem videl umirati, toda tako mirnega, tako zbranega, nasmejanega obraza. ko; se ga videl pri komandantu Stanetu, še nisem zasledil med ljudmi, ki so že zapisani smrti. S 17 hudimi ranami so ga pripeljali in ko smo ga položili na operacijsko mizo, mi je mirno dejal, kot da bi hotel tolažiti še mene: »Doktor, saj ne bo hudo!« Nekaj ur nato je umri.« Tako prinoveduje n »mrti komandanta Staneta dr. Cizelj, ki je bil šef bolnišnice v Kanižarici. Partizanske lutke Partizansko luHkovno gledališče — to je bilo nekaj edinstvenega v zgodovini partizanstva. Bila je to samonikla zamisel članov Cen- Vijake In podložke za prenosni oder so pobrali iz sestreljenih angleških letal, žeblje iz požganih hiš. Igrico za lutke »Jurček Vsa Izglodana in o&krbljena lesena žlica. Kaj vse bi vedela povedati o prestanem trpljenju in strahu družine Rozankovega An-zeta, ki so ga Nemci v Rimskem vrelcu križali z glavo navzdol in Je umrl grozne smrti. Tudi njegovi družini Je pretila ista usoda, toda uspelo ji je pobegniti na Uršljo goro. Tu je preživela vsa družina vojno v neki votlini. Ta lesena žlica, ki so si Jo Rožan-kovi sami izrezali, pa Jim Je dobro služila. Sedaj pa Je v zbirki Muzeja NOB v Slovenjem Gradcu. Darilo jetnika Josipa Broza ln trije razbojniki« Je napisala slikarka Alenka Gerlovičeva, ki Je tudi izdelala načrte za sceno. Sedaj pa lutke nemo počivajo v vitrini našega osrednjega Muzeja NOB v Ljubljani kot dokaz kulturne ustvarjalnosti v težkih časih naše borbe. Železni križec generala Lehm Ra,...gan Hitler, razbita nemška vojaška čelada, razglas o brezpogojni kapitulaciji nemških vojnih sil. Nad vsem tem Po kot v posmeh visi črn, srebrno obrobljen železni križec, ki ga je dobil za svoje »zasluge« komandant nemških okupacijskih sil na Balkanu, »general-oberst« von Lehr. Toda oh kapitulaciji Nemčije maja leta 1945 mu ga je zaplenil tedanji politkomisar XIV. divizije Janez Dolničar. 9. maja je v večernih urah v Topolščici predal von Lehra in ves njegov štab komandi IV. operativne cone, armade ujetega generala pa so prisilile naše štajerske partizanske brigade k predaji. Generali In oficirji so bili na tem svojem zadnjem »pohodu« še vsi oblečeni v nove uniforme, polne lesketajočih odlikovanj. Toda zajeli in razorožili so jih raztrgani in skoraj bosi partizani — zmagovalci. In sedaj visijo v naših muzejih kot trofeje premaganega sovražnika. V Muzeju NOB v Ljubljani pa je von Lehrov železni križec, ki mu ga je za »uspešne« pohode nad nedolžne narode pripel na prsi menda sam Hitler. Tam na koncu soteske, ki veže Savinjsko dolino s Koroško, pa stoji sredi poljane izklesan surovi granitni obelisk 2 napisom: »Tu so omagale 14. maja 1945 poslednje Hitlerjeve in ustaške divizije pod zmagovitimi udarci partizanske vojske .« Polovica daljnogleda Dne 26. decembra leta 1941 «o bile hude borbe med partizani in Nemci na Pasji ravni. Nemški vojak je z daljnogledom opazoval partizanske položaje. Toda partizan, Hrvat Brico, ga je vzel na muho, pomeril in sprožil. Zadel je točno v cev daljnogleda. Nemec je padel, daljnogled pa je ostal v snegu. Spomladi, ko je sneg skopnel, ga je nek domačin našel in dal odžagati prestreljeni del. Po osvoboditvi je zvedel zanj tov. Gašper Dolinar, ga poiskal, tov. Justin Dolinar pa ga je izročil škofjeloškemu muzeju. Granate iz Tržiča Ročna granata iz dveh železnih cevi z aluminijasto cevko, napolnjeno s smodnikom v sredini in posebnim usnjenim jermenom za pritrjevanje na pas, najdemo v muzeju NOB v Tržiču. Zanimiva je že sama granata,, toda mnogo bolj je še zanimiva zgodba delavnice, v kateri je bila izdelana. To je bila delavnica v Tržiču, v kateri so popravljali orožje Kokr-škega odreda. Skrita je bila med skalami nad Kaj žar j evo gubo pri Sv. Ani. šest ljudi je delalo v njej. Imela je najrazličnejše orožje, med njimi celo varilni aparat. V tej delavnici so izdelovali ročne bombe, in celo brzostrelke ter popravljali orožje. Poleg tega pa so izdelovali še kotle in lonce za kuhanje. Material je dostavljalo delavstvo predilnice in tovarne kos ln srpov. Delavnica je imela celo telefonsko zvezo s Tržičem in okolico in Je delovala vse do osvoboditve. Lesena žlica Ta nož je tov. Tito poslal v znak hvaležnosti nekdanjemu pazniku mariborske jetnišnice Cehu. Ta je bil v službi v kaznilnici takrat, ko je bil tu zaprt tov. Tito. Tov. Ceh je bil vodja ambulante in je vedno na spreten način izpeljal, da so se lahko v ambulanti sestajali politični jetniki, ker so bili drugače strogo ločeni po samicah. Nož je doživel pozneje Še burno usodo. Paznik Ceb je namreč stanoval v kaznilniški stanovanjski hiši, ki so jo porušile bombe. Po vojni je nož izkopal globoko Izpod ruševin. Kot dragocen spomin na tova- riša Tita ga Je lani Izročil Pokrajinskemu muzeju v Mariboru in tako je sedaj to darilo nekdanjega jetnika mariborske kaznilnice Josipa Broza razstavljeno v oddelku NOB. Prva Kajuhova zbirka Na razstavi tiska v Celju je vzbujala posebno pozornost prva izdaja Kajuhovih pesmi. Kako je nastala? Štab XIV.- divizije se je skupaj s Sercerjevo brigado med novembrsko ofenzivo 1943. vračal iz Brkin. Kolona se je ustavila pod Snežnikom. V globoko zasneženi leseni baraki brez vrat in oken se je stisnila tudi divizijska »kulturniška« skupina. Na celem pohodu so nosili s seboj papir in ciklostil. Divizijski propagandni odsek je izdajal dnevno radijski bilten in tudi dve številki »Poročevalca». Tokrat je bilo sklenjeno, da v dveurnem odmoru natisnejo prvo zbirko Kajuhovih pesmi. Brina je položila na kolena mali strojček, Kajuh ji je diktiral pesmi na pamet. Slikar Belač je izrisal naslovno stran. Skladatelj Špik in Vera Hreščak sta pa ciklostirala. Vsi ostali so hodili z odtisnjenimi listi od ognja do ognja in jih sušili. Bilo je zelo mrzlo, barva se je strdila in sušenje je predstavljalo večjo oviro kot vse drugo. Prej kot v dveh urah je bila zbirka dotiskanà — vsega 38 izvodov. Ko so zlagali zadnje liste, je že prišlo povelje za od-hod. Dri in njegov partizanski tovariš, za katerega pa nihče ne ve imena. O njunem junaštvu pa gre glas v Posavju. V oddelku NOB muzeja v Brežicah pa visita na steni njuni ožgani puški. traine tehnike CK KPS. Leta 1944 so ga ustanovili v Crtnošnjicah. Vato Je leseni pionir Jurček s svojimi junaškimi dogodivščinami in r/.tegavščinatni razveseljeval borce partizanskih brigad in prebivalstvo Bele krajine, predvsem pa še pionirje. Tja doli do Delnic in Srbskih Moravic na hrvaški strani je prišlo lutkovno gledališče in želo navdušenje. Koliko smeha je bilo na račun preplašenega hitlerjevca. fašista in belogardista ter oskubljenega orla, pa tudi junaških partlzanov in pionirja Jurčka! Toda vsaka lutka, vsak delček gledališča ima pravzaprav svojo zgodovino. Glavne lutke je izrezal lz lesa pokojni akademski kipar, partizan, Lojze Lavrič. Za dolgonosega fašista ln brezzobega belogardista Je izdelal osnutke Nikolaj Pirnat. Barve to dobili iz Trsta, karton za kulise so prinesli partizanski kurirji s Štajerske. Kostume je izdelala Mima Pajkova iz svile angleških padal. Zgodba očeta Zagodeta V vitrini oddelka NOB v Posavskem muzeju v Brežicah je pismo, naslovljeno na nekega Brežičana. Zahvala za poslani paket. Nato preberemo: »Včeraj, ko sem prejel Vaša zdravila, sem se spomnil, da je 28. In na 28. oktobra so nas odgnali. To je ravno celih 9 mesecev, odkar smo v prisilntci, s katero ne bomo nikdar zadovoljni in tudi biti ne moremo. Narod se zaveda tako, da je kar čudno. V Breslau (Slezija) čujete po ulicah več poljsko in slovensko kakor pa nemško... Hrana je slaba, odraščena oseba dobi na dan 20 dkg kruha in še krompir ter špinačo in salato. In to vse brez vsake maščobe ... Kraj je tu zelo pust in zmerom mrzlo. Mi že ves teden ne moremo kuriti sobe zaradi otrok. Kdaj bo žito dozorelo? Krompir moramo že sedaj izkopavati, čeprav naj-lepšg cvete in je debel komaj tako kot orehi. Ce bo šlo tako naprej, bomo ves krompir pojedli do zime. Kaj pa bo potem, tega se vsak odrasli zaveda. Kdaj bo le tega konte? Pozdravit« ml vtel Upaj- mo še na boljše čase, ki sigurno pridejo, kakor uvide-vajo tukaj vsi, da bo...« Ob robu še pripis: »Samo iz enega lagerja je pobegnilo nad 100 oseb.« In podpis: Ivan Zagode. Pod pismom so tri fotografije. Na prvi iz leta 1940 je oče Nagode, krepak možakar s 118 kilogrami. Na drugi je Nagode po trimesečnem bivanju v taborišču. Za 27 kilogramov je že shujšal v treh mesecih. Tretja slika pa pokaže očeta Zagodeta kot moža, ki sta ga že skoraj sama kost in koža. Globoko vdrte oči pa razodevajo njegovo težko življenje v krutem pregnanstvu. Oče Zagode se je ob osvoboditvi še vrnil v domači kraj, v Brežice, s svojo družino, toda celega leta ni več dočakal v osvobojeni domovini. Toda to ni samo napisana in fotografirana zgodba očeta Zagodeta in njegove družine. To je zgodba tisočih družin, vseh 34.000 izseljencev iz Posavja. ki so jih Nemci prese- tela 3941 tja v daljno Sle-, na Saško in Würtember- ljudske skupščine FLR Jugoslavije ROJSTVO FLR JUGOSLAVIJE Zsdnje dni novembra 1945. lete je Beograd živel kot op-it od radosii Na ulicah so ljudje piegali kolo, a partizanske pesmi #o se razlegale vsepovso.d: glavno mesto Jugoslavije je slavilo prvi sestanek skupščine, izbrane na svobodnih volitvah v svobodni domovini. Na današnji dan pred desetimi leti so se v skupščin: prvič rbralj novoizvoljeni predstavniki narodov Jugoslavije. Z nestrpljenjem so ljudski poslanci pričakovali predlog o proglasitvi FLRJ. Niso čakali dolgo ... V skup-tčini narodov se je dvignil akademik Siniša Stankovič, ki je V imenu 115 poslancev z ozemlja Srbije predlagal, naj skupščina sprejme deklaracijo o proglasitvi FLRJ. Njegov predlog je bil «oglasno sprejet, potem pa so v neopisno svečanem vzdušju na skupni seji zvezne skupščin» jn skupščine narodov prebral deklaracijo o proglasitvi FLRJ. Komaj so izzvenele zadnje besede deklaracije, že je bila vsa skupščina na nogah, pojoč iz polnih ere »Hej Slovani«. Vladimir Simič, predsednik «vezne skupščine, drugače vedno miren in ustaljen, je nato skoro jecljaje izpregovoril nail ednje preproste, toda zgodovinske besede: »Objavljam, da Je od danes začela živeti FLRJ«. inščina je zagrmela od po- ostvarili to, kar nas vodi v boljšo in srečnejšo bodočnost.« 1948. leto: V boju proti klevetani resolucije IB Kot naj višje pre.dstavništvo narodov Jugoslavije je zvezna ljudska skupščina sprejela na svojem 30. zasedanju resolucijo, v kateri odločno nastopa v obrambo našega državnega ln partijskega vodstva pred nezaslišanimi klevetami: »Celokupno delovno ljudstvo In vsi narodi Jugoslavije stojijo danes prav tako neomahijivo za tovarišem Titom in svojim državnim in partijskim vodstvom, kot so stali za tem istim vodstvom v letih narodnoosvobodilne vojne ... ... ljudska skupščina FLRJ odklanja kot popolnoma nepravilno in lažnivo oddvajanje in razlikovanje vodstva KPJ od vlade FLRJ in predstavljanje vse te kampanje kot partijsko kritiko »napak« KPJ, kar demantirajo tudi vsi dokumenti, objavljeni proti vodstvu KPJ, v katerih se popolnoma neutemeljeno in nepravično napada notranja in zunanja politika naše vlade ... ... Na podlagi tega izraža Ljudska skupščina FLRJ svoje prepričanje, da se takšne zablode ne morejo obdržati pod neusmiljeno kritiko stvarnega življenja in zgodovine, ki bo Maršal Tito podpisuj« deklaracij« • proglasitvi republike zdravov republiki in njenemu vodji: maršaiu Titu. Te pozdrave je ponovila desettisočglava množica Beograjčanov, ki se je zbrala pred poslopjem skupščine, in vsa država, ki se je od tega trenutka začela imenovati s ponosnim Imenom: Federativna ljudska republika Jugosiavi-Ja. 1946. leto: Nacionalizacija privatnih gospodarskih podjetij 2e v prvem mesecu naslednjega leta je skupščina sprejela «stavo FLRJ, ki je položila pravne temelje vsemu življenju v domovini. Z nevidnim zanosom je nova Jugoslavija v tem letu zdravila rane, ki jih je zada. o.tupator. Skoro točno leto dni po progi as: :vi FLRJ — 5. decembra 1916. leta — je skupščina sprejela zakon o nacionalizaciji privatnih gospodarskih podjetij. Predsednik gospodarskega sveta zvezne vlade, pokojni Boris Kidrič, je tedaj v skupščini dejal: »Nikoli več ne bo naša država objekt tujega izkoriščanja, nikoli več ne bomo dopustili, da bi jo tuji finančni magnati izrabljali in obenem zavirali razvoj njenih naravno Izredno bo-gatìh gospodarski sil... S tem zakonom poudarjamo, da Je bogastvo naše države bogastvo, že pridobljeno iz naših tal, ustvarilo naše delovno ljudstvo, ki je bilo pri tem strahovito iz-ko •' .... 1947. leto: Petletni pian je bdi sprejet v zadn;:h dneh aprila 1947. leta. Ko je pred skupščino govoril o pomenu petletnega plana, je maršal THo dejal: -•Plansko gospodarstvo in njegov uspeh sta, razume se, nerazdružno povezana z novo družbeno ureditvijo v novi Jugoslaviji. Brez takšne ureditve, bluz pr e h o« a sredstev za proizvodnjo iz privatne v družbeno lastnino, brez nove demokracije, resnično ljudske demokracije, bd bilo plansko gospodarstvo nemogoče. Pri nas pa je takšno gospodarstvo postalo ostverlM-vo T-‘ * - — * ‘*- Biki ln osnovna bogastva naie dr... .. . Kakor brez ostvaritve tega plana, brez industrializacije naše države nJ blaginje »naših narodov, teko brez ostvaritve tega plana ni podlage za našo ekonomsko in politično neodvisno«* ... 7»—«demo «e vseh težav, ki sfo":n nrrd nami. obenem pa «mo globoko prepričam), da bongo « pomočjo vseh Ijodeti «fl praksi, če zares mislimo zgraditi socializem. ... Naši delovni ljudje so spoznali, da je graditev socializma v naši državi odvisna le od njih samih ta da so plodovi njihovih prizadevanj njim v korist. Na drugi strani naši delovni ljudje izpričujejo z delom, da so pripravljeni premagati tudi največje težave. Mar ti delavci. ki z tolikšno odločnostjo gradijo nove tovarne, nove objekte itd., niso sposobni, da tudi sami upravljajo te svoje tovarne? ... Seveda «o sposobni, da upravljajo, novi delavci pa, ki bodo prihajali v tovarne, rudnike ln druga podjetja, pa se bodo tega naučili od svojih tovarišev.« 1951. leto: Novo plansko upravljanje ljudskega gospodarstva Konec 1951. leta je pomenil prehod na novi način upravljanja našega gospodarstva, ki ga je narekovala delavska sa- negativnlm težnjam, ki še obstojajo v našem gospodarstvu. a takšno vsklajevanje interesov socialistične skupnosti s široko pobudo njenih sestavnih delov je dejansko bistvo socializma ... 1952. leto: Družbeno upravljanje Leto 1952 je poteklo v priprava za uzakonitev družbene samouprave kot temelja našega političnega sistema. Decentralizacija državne uprave je bila zahteva, ki je izvirala iz delavskega samoupravljanja in novega načina planiranja razvoja ljudskega gospodarstva. To decentralizacijo je predvideval predlog ustavnega zakona o zveznih in republiških organih oblasti, ki je bil skupščini predložen v zadnjih dneh decembra tega leta. Predlog ustavnega zakona je določal, da ima zvezna skupščina dve zbora — zvezni zbor in zbor proizvajalcev, da se namesto dotedanjega prezidijuma skupščine Deset let J« preteklo od dn eva, ko je bila proglašena FLRJ. Deset dolgih let, polnih dela ln Broda, toda tudi bogatih uspehov. Pred desetimi leti so v zvezni ljudski skupščini zadonele besede: »FLRJ je začela živeti.« monda težko obsoditi takšne postopke nap ram FLRJ.« 1949. leto: Zakon o ljudskih odborih Dne 28. maja 1949. leta je' skupščina sprejela zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o ljudskih odborih. Ekspoze o predlogu zakona je v skupščini podal podpredsednik zvezna vlade Edvard Kardelj: »Vlada predlaga skupščini znatno izpremenjen in izpopolnjen, pravzaprav nov zakon o ljudskih odborih ... Težili smo za tem, da se v polnem soglasju z načelom enotnosti oblasti in demokratičnega centralizma čim močneje odrazi tista globoka demokratična težnja ljudskih množic po sodelovanju v upravljanju države, ki je vedno bila značilna za vsa resnično ljudska gibanj» v svetu, še posebno pa mora biti značilna za revoiu-donami proletariat in ža socialistično demokracijo. Razume se, da s tem nočem red, da smo s tem zakonom dali vzorec popoline demokracij», glede katerega niso mogoče kritične pripombe ln ki se ne more nadalje razvijati ... ... Ko sprejemamo ta zakon, smo lahko ponosni, kajti takšnih demokratičnih zakonov danes ni mnogo na svetu. Sovražniki in klevetniki lahko blatijo našo državo, toda ta zakon in drugi podobni uspehi na naši socialistični poti pričajo, da naša država pod vodstvom KPJ s tovarišem Titom na čelu prednjači v drznem razvijanju socialistične demokracije kot prave ljudske demokracije.« 1950. leto: Tovarne delavcem Zadnje dni junija 1950. leta — 26. junija — je skupščina sprejela enega najpomembnejših zakonov socialistične Jugoslavije — temeljni zakon o upravljanju državnih gospodarskih podjetij in višjih gospodarskih združenj po delovnih kolektivih. Obrazložitev tega zakona je v skupščini podal maršal Tito, ki je med drugim dejal: »Z prevzemom sredstev za proizvodnjo v državne roke še ni bilo uresničeno geslo delavskega gibanja »tovarne delavcem,« kajti to geslo in geslo »zemljo kmetom« ni abstraktna propagandna parola, temveč parola, ki ima v sebi globok vsebinski smisel. To geslo vsebuje celoten program socialističnih odnosov v proizvodnji, gled» dmžbene lastnine, pravic in dolžnosti delavcev — ter jo zato moreno in moramo sresničHl v mouprava. Zadnje «ini decembra tega leta je skupščina sprejela nekoliko zakonskih predlogov, med katerimi je bil nedvomno najpomembnejši zakonski predlog o planskem upravljanju gospodarstva. Najvažnejša značilnost tega zakonskega predloga je bila v razlikovanju med družbenimi plani — zveznim, republiškimi, okrajnimi in mestnimi ln samostojnostjo planov gospodarskih organizacij. S to razliko so na eni »brani bile načelno določene obveznosti delovnih kolektivov do naše socialistične skupnosti, na drugi strani pa je bilo zagotovljeno dejansko upravljanje gospodarskih podjetij po neposrednih proizvajalcih samih. Ko Je govoril o predloženem zakonu, je predsednik gospodarskega sveta vlade FLRJ tov. Bori» Kidrič med drugim dejal: »Lahko rečemo, da zakon e planskem upravljanju ljudskega gospodarstva predstavlja izvirno ureditev povezanosti maksimalne pobude neposrednih proizvajalcev s plansko ureditvijo proizvodnje in razdelitve, kakor tudi z razvojem materialnih proizvodnih sil. Zakon ščiti tako interese socialistične skupnosti kakor tudi samostojno pobudo neposrednih proizvajalcev, ■reMajuje jih kljub določenim in vlade FLRJ ustanovi enotni izvršni organ skupščine zvezni izvršni svet s predsednikom republike na čelu. Na podoben način je predlog ustavnega zakona določil ureditev republiških .organov oblasti. Ko je v skupščini govoril o predloženem Zakonu Jo tov. Edvard Kardelj dejal: »Politični temelj naše družbe hi lahko na kratko opisali na naslednji način: Samouprava proizvajalcev v okviru njihovih demokratičnih organizacij v proizvodnji in v drugih družbenih organizacijah, kakor tudi v osnovnih predstavniških organih oblasti, ln sicer v imenu družbe kot celote, a v okvirju pravic in obveznosti, ki jih določa družbena skupnost za zaščito skupnih interesov in skupnih pravic, za vse na temelju družbene lastnirte sredstev za proizvodnjo____Družbeno skup- nost pa lahko predstavljajo samo takšni družbeni in državni organi, ki izvirajo iz temel’lih organov družbene samouprave in na temelju demokratičnih pravic delovnih ljudi sploh. To pa seveda ni državni upravni aparat. Prav zaradi tega decentralizacija državne uprave v nobenem primeru ne pomeni, da se s tem slabi enotnost družbe, temveč samo, da se ta enotnost še bolj krepi.« 1953. leto Tito - prvi predsednik FLBJ Komaj pol meseca pozneje — 13. januarja 1953. leta — je skupščina proglasila ustavni zakon o temeljih družbene in politične ureditve FLRJ in o organizaciji zveznih in republiških organov oblasti. Naslednjega dne je skupščina volila predsednika republike in zvezni izvršni svet. Z vseh »trami Jugoslavije je skupščina tiste dni prejemala brzojavke, v katerih so delovni ljudje zahtevali, naj za predsednika republike izvoli tovariša Tita. Na skupni seji obeh zborov skupščine se je 14. januarja dopoldne dvignil tov. Jovan Vese-linov, ki je v imenu 52 poslancev predlagal kandidata za predsednika republike. V napeti tišini, ki je zavladala, »o se slišale njegove besede: »V nekaj več kot desetih letih so naši narodi ustvarili takšna velika zgodovinska dela, ki jih lahko primerjamo z največjimi zgodovinskimi dogodki v vseh časih in pri vseh narodih. Ta velika zgodovinska dela smo lahko ustvarili zato, ker je v naši sredini živela osebnost, ki je videla dalje kakor ostali, ki je v sebi združila vse težnje ln želje naših narodov in vso njihovo ustvarjalno moč, ki je mogla v našem narodu razviti duha borbe, duha dela, duha ljubezni do socializma in duha ljubezni do svobode in neodvisnosti naše države. Ta osebnost je Josip Broz Tito. Zato predlagam kot kandidata za predsednika republike tovariša Tita.« Navdušenje, ki je tedaj zavladalo v skupščini, se ne more opisati... Ko so poslanci zaključili glasovanje, se je pokazalo, da je Izmed 508 glasov dobil tovariš Tito samo en glas manj___ Glasoval Je tudi tovariš Kidrič, tedaj že na »mrt bolan . .. Ko je glasoval za tovariša, kateremu je pred smrtjo dejal: »Stari, kako te Imam rad,« se je Boris Kidrič, eden najzaslužnejših graditeljev socializma, zadnjič pojavil v slnipščlnl... Dvesto tisoč Beograjčanov je pred skupščino pozdravilo tovariša Tita, prvega predsednika FLRJ, ki jim je dejal: »Vedno sem «e smatral Im vedno se bom smatral samo za zvestega »ta-žabnika svojega naroda.« 1954. leto: Ureditev tržaškega vprašanja »Sporočam zvezni ljudski skupščini, da so davi ob petih naše obmejne enote in obmejne pomorske enote zasedle novo mejno črto na Miljskem polotoku.« S temi besedami je 25. oktobra lanskega leta predsednik ZLb -o,. ...uaa v.jaue zace. skupno sejo obeh zborov skupščine, na kateri je predsednik republike Tito podal ekspoze o zunanji politiki naše države in na kateri »o razpravljali o sporazumu o tržaškem vprašanju ln o ratifikaciji pogodbe o zavezništvu med Turčijo, Grčijo in Jugoslavijo. Na govorniško tribuno sta stopila predstavnika ljudstva bivše cone B STO in novapriklju-čenih krajev Julij Beltram iz Kopra in Ermini Medica iz Buj ter pozdravila skupščino in predsednika repteblike: »■...Prevzema na/s zadovoljstvo, je dejal J. Beltram, ker je moralo nasilje poklekniti pred odločno voljo naših narodov, da branijo svoje pravice, svoje dostojanstvo tn svojo neodvisnost.« , »Bodite prepričani, je dejal tovariš Medica, da bomo kot enakopravni člani naše skupnosti dostojni borci v graditvi naše socialistične družbe, da bomo skupaj z našimi ostalimi brati korakali v nove zmage s tovarišem Titom na čelu.« Skupščina je po izčrpni razpravi izrazila svoje zadovoljstvo nad pogodbo o zavezništvu med Turčijo, Grčijo in Jugoslavijo in z ureditvijo tržaškega vprašanja, ki je »odstranila žarišče možnih spopadov in odprla pot za razvijanje gospodarskega, političnega in kulturnega sodelovanja med Jugoslavijo in Italijo.« 1955. leto: Nova komunalna ureditev Sredi junija letošnjega leta je skupščina položila temelje naši novi komunalni ureditvi. Ko je razlagal predlog zakona o novi ureditvi občin in okrajev, je podpredsednik zveznega izvršnega sveta tov. Edvard Kardelj med drugim dejal: »Tudi doslej je bil naš cilj, da vgradimo v osnovo našega družbenega sistema — »»'ec delavskih svetov v podjetjih in socialistično usmerjene zadruge na vasi komuno kot osnovno tori ai n o - ekon omsko celico družbe in po Marzu »končno najde- -w poiiucuo OU.U.O, 1 lahko sprosti delo ...« ... Vendar pa smo doslej morali težišče dela v tej smeri usmeriti v prvi fazi na okraj, pa so zato občine ostale razmeroma nerazvite ... Vedno, kadar smo govorili o komuni, smo zato dejansko mislili na okraj. Danes pa je naša družba že v stanju, da uspešno napravi tudi ta drugi korak v razvoju organizacijskega sistema socialistične demokracije, namreč, da «»krepi vlogo občine in določi perspektivo njenega razvoja kot socialistične komune... Komuna, je nadaljeval tovariš Kardelj, je najprimernejša politična oblika za pritegnitev najširšega kroga delovnih ljudi k neposrednem sodelovanju v družbenem upravljanju. Kot skupnost proizvajalcev je komuna obenem tudi skupnost potrošnikov. To dejstvo navaja vsakega državljana, da konkretna vprašanja ne proučuje s stališča teke ali drugačne strankarske demagogije, ki je pogosto v navadi v drugih sistemih, temveč da samostojno in s polno odgovornostjo odločuje na temelju stvarnih gmotnih možnosti in z namenom, da se te možnosti čim pravilneje izkoristijo ... Naloge te vrste so obenem elementarna šola državljanov, da M lahko na isti način gledali tudi na reševanje ostalih družbenih vprašanj, o katerih odločajo višji družbeni organi. Zato za nas še prav posebno velja pravite, da j« «« -moupravna komuna najvažnejša šola socialističnega demokratizma.« Skupščina je soglasno sprejela predloženi zakonski predlog in je s tem Jugoslavija napravila velik korak naprej v izpopolnjevanju svoje socialistične družbene ureditve. FLRJ, rojena pred desetimi leti, je v tem kratkem časovnem obdobju postala država, v katero upirajo oči napredni ljudje po vsem svetu, država, ki ima v mednarodnih odnosih mnogo večji pomen in značaj, kakor bi ga imela, če bi jo merili po njeni geografski velikosti... Milan Pogačnik Rad si ogledujem razstave. Navadno lepo pokažejo razvoj naše industrije. Tudi zadnja mednarodna razstava telekomunikacij v Ljubljani me je presenetila. Radiotelefon, zapletene naprave za brezžično in visoko frekvenčno telefonijo, avtomatske telefonske centrale, telefonski aparati, stotine telekomunikacijskih naprav. Vse to so proizvodi Inštituta za elek-trozveze, »Telekomunikacij« »Iskre«, »Nikola Tesle« ... Velik korak naprej smo dosegli na tem področju. Na ljubljanski pošti pa že po več let ležijo številne prošnje ustanov in posameznikov za napeljavo telefona. Toda pošta odgovarja: »Počakajte!« Zaradi tega sem si belil glavo. Koliko nam vsi ti proizvodi industrije telekomunikacij sploh koristijo? Kako daleč smo pri nas že s telefonijo, in sploh, kako daleč smo že pririnili našo poštno službo in kakšno mesto ji lahko odstopimo v sodobnem poštnem prometu v svetu? Kaj bi razglabljal in ugibal, odšel sem k Inženirjem ln tehnikom, kar v glavni štab poštne telefonske ta telegrafske službe — v novo palačo podjetja PTT v Ljubljani. Telefons! lajna me' Ljubljano in Bledom »Sodobne telefonske naprave, modernizacija telefonije, me zanima«, sem začel z vprašanji. »Trenutek, govorili boste brezžično z Bledom,« mi je že v začetku predlagal načelnik tehničnega oddelka Direkcije PTT. Medtem, ko je vrtel na telefonskem aparatu številke, me je pa mučila radovednost: kako bo to izgledalo? Pol leta nam že koristno služi gorenjska omrežna skupina avtomatskih central. V Ljubljani zavrtiš šest številk na telefonu in oglasi se ti Kranj, Tržič, Kranjska gora ali Bled. Pred letom dni pa si moral še ure in ure čakati, da si dobij po »medkrajevni« telefonsko zvezo. Sedaj imam že v roki slušalko in v njej kliče Bled: »Halo. vključeni ste na prvj kanal dvanajstkanalek« brertlčn« zve- ze. Delamo poskušnje, opravljamo meritve. Kako me slišite?« »Odlično, Bled! Odlično! Kako so uspeli poizkusi? Kdaj bosta novo napravo izročili v promet?« In že dobim odgovor. »Poizkusi dobro uspeli. Kmalu bo nova UKV naprava služila vsem telefonskim naročnikom.« Nato še sam iščem zvezo brez žice. Pogledam v telefonski imenik, Erjavčeva koča, Vršič — 43. Ze se mi oglasi nežen ženski glas v zasneženi koči na Vršiču. »Zdravo! Brez žice sva zvezana,« sem ji razložil. »Kako, zakaj?« Telefonski naročniki še zaenkrat ne vedo za to brezžično skrivnost. Karakteristična številka zanjo je še tajna. Toda, ne bo več dolgo, ko se bodo po visokih antenah prelivali valovi s telefonskimi pogovori. Na Smarjetni gori nad Kranjem je postavljena relejna postaja'. Ta HALO, POSKUSI enajst brezžičnih telefonskih zvez ta to bo dovolj za vse telefonske priključke v Ljubljani in na Gorenjskem (sedaj jih je tu 9000). Nova naprava za brezžično telefonijo pa nam odpira lepe pobude za nadaljnje brezžične zveze pri nas. Tako mislijo uvesti ta brezžični sistem tudi v bodoči mrežni skupini avtomatskih central Kopra za 1130 priključkov. Z UKV sistemom bi povezali tudi Novo Gorico s 400 priključki in tudi bodočo trboveljsko mrežno skupino s 700 telefonskimi priključki. Ko bo to uresničeno, bo lahko na pr. hotel v Portorožu neposredno klical hotel na Bledu in Star» lelelonsk« centrala z ročnim bo naprej posredovala prenos do centrale na Bledu. Od tu pa se bodo avtomatsko vključili v vode manjših, bližnjih telefonskih central. To moderno UKV telefonsko napravo je izdelal Inšitut za elektrozveze. Kaj bo pomenila za Gorenjsko? Sedaj imaez Ljubljano v obe smeri po trideset telefonskih linic. Toda v glavni sezoni so prezasedene. Z novo napravo bo Gorenjaka pridobila la posredovanjem zveze ga po telefonu vprašal, če ima še kaj prostih mest za goste, ki bodo v treh urah z avtomobilom iz Portoroža že na Bledu. Mnogo bo to pomenilo za razvoj našega turizma. Domovina nam postaja tako vedno manjša, kraji bližji- A ne samo naši kraji, »vet se nam približuje. S pomočjo breo-tičnega tetetonakaga Mdu govoriti tok B mi mesti v Evropi in celo v daljni Airteriki. Naš cilj - tri telefoi- na sto prebivalcev Ze danes lahko pokličeš po telefonu iz katere koli pošte v Sloveniji razna mesta po Evropi. Lahko govoriš z Rio de Janeirom, z Bombayem ali Filipini, pa tudi z otoki v Indijskem oceanu. V teh številnih telefonskih zvezah, v vseh teh novih telefonskih napravah, smo dosegli v zadnjih letih res lep napredek. Vendar smo še vedno v telefoniji na zadnjem mestu v Evropi. Merilo za razvoj telefonije j« namreč število telefonskih naročnikov na sto prebivalcev. V tem pa je v Evropi le še Albanija za nami. Tovariši na Direkciji PTT »o mi pojasnjevali: Prevelika j« bila zaostalost stare Jugoslavije na tem področju. Mnogo je uničila vojna. Doslej smo že ogromno dosegli. Naj govore številke: leta 1919 je bilo v Sloveniji 770 telefonskih naročnikov, leta 1939 — 4712, leta 1948 — 5470, leta 1954 že 12.784 in leto« se je povečalo število telefonskih naročnikov za nadaljnjih tisoč. Tako smo od 0.7 telefonskega naročnika na sto prebiralcev v Sloveniji že priložili na številko 0.94. V Ljubljani je ta številka 3.5. Zelja ta vse delo naše PTT službe p« gre za tem, da bi vsaj v naslednjih letih uspeli, da bi imeli pri nas tri telefone na sto prebivalcev. S tem bi se že znatno približali evropskemu povprečju, ki je pet telefonov na sto ljudi. Možnosti za to Imamo. Zgradili smo že in še gradimo telefonske centrale. Zgradili smo tudi več lepo urejenih pošt. Nova ljubljanska avtomatska telefonska centrala je izkoriščena le^83%. Tako »o zne zastrli š podatki In Številkami. Vbe lepe, nn dajal, toda povejta mi, zakaj potem m more- jo priti pri nas razne ustanove in javni delavci do telefona, ki ga nujno potrebujejo. »Telefonskega krajev, omrežja doslej skorajda nismo gradili. Saj za to smo morali uvažati telefonske kable. Letos pa jih je začela izdelovati tovarna v Svetozarevu. Toda zaenkrat lahko v tej tovarni nabavimo le majhne količine. Vzrok — visoke cene.« Tako so mi odgovorili. Torej, dragi kabli so glavni problem. A v tolažbo vsem, ki čakajo, da jim napeljejo telefon, naj povem, da nas je osem tisoč takih v Sloveniji in od tega samo v Ljubljani šest tisoč. Brzojav se uveljavlja V Kranju ste oddali brzojavko, Poštni uradnik jo po teleprinterju odda naprej do Ljubljane. Tu jo spet teleprinterist sprejme in jo odda naprej v Maribor. Tako je danes. Jutri upajo, da bo to jutri že kmalu — pa bo uslužbenec oddal brzojavko iz Kranja po daljno-pisnem stroju naravnost v Maribor. Teleprinterski naročniki lahko storijo že sedaj. Njihove zveze so že avtomatizirane. Celo s svojimi strankami po evropskih državah se lahko pogovarjajo, neposredno. Tud* z Ameriko lahko vzpostavijo daljnopisno zvezo. Naša podjetja in tovarne se že v precejšnji meri poslužujejo teleprinterske službe. Ljubljansko podjetje PTT ima 50 teleprinterskih naročnikov. Da, na področju telegrafijo smo že dosegli evropsko raven, kot se izražajo' naši statistiki. Pri nas se to zgovorno odraža na poštah. Po poštnih in telegrafskih uradih sem zaman stikal za zastarelimi Morsejevimi aparati. Zamenjale so jih sodobne daljnopisne naprave. Na daljše razdalje, v Beograd, Split, Niš. Skoplje oddajajo n. pr. z ljubljanske pošte brzojavk« po poaebni pošta« radfj. ala oddajni postaji, taten d« pri« Med našimi upokojenci »PRIDITE BRŽ!« Ni dolgo tega, ko sem preživel celo popoldne med upokojenci. Povabili so me, naj ' bi prišel na razgovor z beležnico. Da imajo mnogo povedati, so dejali. In dodali, da smo novinarji redke videni gostje v njihovi sredi. Da v naših časopisih tako malo p!šemo o njih, kot da hi bilo pn nas petdeseto in peto življenjsko leto najvišja starostna doba. Prelistal sem nekaj letnikov dnevnih listov in ob srečanju sem moral pritrditi njihovemu prigovoru. Zato sem,,zap>isoval, kar so pripovedovali. * Republiški odbor društva upokojencev je imenoval pred meseci poseben odbor za gradnjo upokojenskih domov, so povedali. Ta odbor je izdelal že več predlogov, kako preliti to zamisel v življenje. Kakšni so ti predlogi? — sem povprašal. Odgovori niso bili kratki. Predvsem je treba omeniti — so dejali —, da domovi za upokojence niso v nikakršni »sorodstveni« zvezi z dosedanjimi ustanovami, v katerih živijo siarejši ljudje, med njimi tudi nekaj upokojencev morda. Naša zamisel nima ničesar skupnega z ustanovami, ki imajo socialno skrbstveni značaj. Da boste to bolj razumeli; predlagamo gradnjo posebnih stanovanjskih poslopij — če hočete — v katerih si bodo upokojenci uredili prijetna lastna domo-vališča. V prvih ietih bi te do- Spomenik padlim iizkullur-nikom v Stražišču ( , .- e.nici osvoboditve so v7 odkrili pred poslopjem Partizana v Stražišču pri Kranju spomenik S9 padlim fizkulturni-kom — delo akademskega kiparja Staneta Kerliča. move zidali tam, kjer živi največ upokojencev: v mestih in industrijskih središčih. To predvsem zaradi tega, da bi večja stanovanja, ki jih sedaj uporabljajo upokojenci, sprostili za nove družine z otroki; našim ljudem bi pa zagotovili za domovanje primernejši življenjski prostor. Ni treba pojasnjevati, da bi bila gradnja upokojenskih domov cenejša in hitrejša kot pa zidanje stanovanjskih hiš z zahtevnimi družinskimi stanovanji. In prav v tem je bistvo naše zamisli. Kako bi ljudje živeli v teh domovih? — sem vprašal dalje. Kot bi želeli prebivalci sami. Dom bi imel na primer sobe za samske stanovalce, za poročene pa enosobna stanovanja. Kdor bi želel voditi svoje gospodinjstvo, prav lahko. Drugi bi se želeli hraniti skupno. Te potrebe bi morala zadovoljevati lastna domska restavracija. Tretji bi morda hoteli jemati del hrana iz restavracije, drugi del bi pripravljali sami. Tudi upokojenci izven doma bi se lahko delno ali v celoti hranili v taki restavraciji. Na podoben način bi bilo urejeno pranje, pospravljanje, nakupi živil in drugo. Vse usluge, vključno stanovanje, bi seveda plačevali koristniki sami. In to po lastnih cenah. V tej zvezi je treba omeniti, da bi upokojenske domove vodild samoupravni organi, ki bi zagotavljali neposredne soupravne pravic« stanovalcev samih. Razumljivo je, da bi imel vsak dom zagotovljeno dobro zdravstveno službo. Teh nekaj besed pa pojasnjuj« samo mali del ureditve in življenja v stanovanjskih poslopjih za upokojene«. Kakšni so izgledi za Izvedbo vaših zamisli? — je bilo zadnje vprašanje. Kjerkoli «mo do zdaj pojasnjevali naše predloge, smo naleteli na veliko razumevanje. Te dal bomo poskrbeli za izdelavo idejnih prednačrtov ra tak dom. Na dvomimo, da bo to delo za naše projektant« pretežko. Prepričani smo tudi, da bodo predložili rešitev, ki bi vsklajala splošne gmotne možnosti in potrebe, kd jih taka ustanova ima. Drugo vprašanje so seveda denarna sredstva. Mi predlagamo ustanovitev posebnega sklada za gradnjo teh domov. V njem bi se stekalo: del stanovanjskih skladov okrajnih in občinskih ljudskih odborov in podjetij, dalje posebni prispevki gospodarskih organizacij in prostovoljni prispevki upokojencev samih in zaposlenih delavcev in uslužbencev. Ni odveč povedati na primer, da je mariborski okraj sam pokazal doslej že mnogo dejavnega zanimanja za izvedbo naših načrtov. Tudi gospodarske organizacije v Mariboru so že ponudile roko. Pobudo, ki smo jo dali, bomo organizirano izpopolnjevali, prepričam, da tako neoosredno sodelujemo pri reševanju dela družbenih nalog, ki so pred nami vsemi v dobi, ki postavlja v ospredje človeka. Ko sem odhajal od svojih gostiteljev in pripovednikov, sem se ponovno vprašal, če le ni res, da se preporedkoma spomnimo sedemdesetih tisoč upokojencev, katerim je črpalo delo skozi trideset in več let njihovo življenjsko moč. In na kaj zlasti pozabljamo pri njih? Ali ne prav "na tista, za kar je starejši človek lahko upravičeno najbolj občutljiv? Čeprav »tisto« niso nikake javne neznanke, sem j.ih sklenil ob tej priložnosti ponovno zapisati. Družina je bila številna: oče mata in dvoje ali več otrok. Ti so rasli in življenjska pot jih je razdvojila od staršev. Na stara leta ostajata mož in žena sama. Ali pa samo eden od njiju. — Mesto potrebuje in sprejema nove prebivalce. Prihaja jih več, kot je uspelo zgraditi streh. Mnogi najdejo, čeprav samo začasen pristan v domovih starejših prebivalcev. Te delitve domov so nujne. Toda s seboj prinašajo mnogokaj; zlasti pa vznemirijo počitniška leta po dolgoletnem delu. V domačem kotičku, kjer preživ-jajo največji del odmora, starejši ljudje kaj težko uravnajo svojo življenjsko budilko po svojih željah in potrebah. Ni lahko živeti v okolici, ki le preveč naglas računa, kdaj stari stanovalci ne bodo več potrebovali sobe ali kuhinje ali pa obojega. Tu se ponavlja stara resnična povest o nečloveškem sinu, ki se pri vsaki žetvi jezi, zakaj mora še vedno hraniti starše-prevžitkarje. Neredko ni drugače niti v družinah, kjer ostaja en ali več otrok pri starših tudi potem ko je samostojno stopil na živ-ljensko pot. V hišo pride zet ali snaha. »Stare« izrivajo v kot — za zapeček. In še tam j,im ne bi radi odrediti daljšega veka. Ali more biti v ljudskih odnosih sploh kaj težjega kot zavest staršev, da so v napoto svojemu lastnemu otroku? So zopet ljudje, katere je življenje popolnoma osamilo. V svojih skromnih domovih živijo na stara leta sami. Če jih položi bolezen v posteljo, kaj težko in poredkoma zaslišijo ob postelji vprašanje: s čim vam lahko pomagam? Iz bližnjih dni* nazaj zopet niso neznani primeri, ko so v nekaterih krajih sklepali o tem, kako bi se »rešili« starejših, da bi dobili mesta za mlajše. Pa čeprav so roke teh prvih morda zgradile tovarniški dimniki N!a vse te resnične zgodbe sem mislil, ko sem zapisoval razgovor o domovih za upokojence. F. D. Ugašajo luči v oknih druga za drugo. Mesto se pogreza v nočno tihoto, ki bo visela nad njim vso noč, do jutra. Tedaj jo bodo s svojim škripajočim, ropotom pretrgali prvi tramvaji, otroški zdravniki za vso Ljubljano. Vsako tretjo noč pride vrsta na vsakega, od osmih do polnoči. Splošni zdravnik pa ostaja do jutra. In potem? Ne, na spanje ni misliti, ob 7. uri ki dolgo ne bodo utihnili. Ven- zjutraj je treba v bolnišnico k dar ni povsod tako tiho. V sobi dežurnega zdravnika na Polikliniki se pripravljata dežurna zdravnika — otroški in splošni na svoj nočni obhod k bolnikom. Dežurna sestra še poslednjič skrbno pregleda zdravniško torbo, da je v njej vse za hitro pomoč. Zabrni telefon. Zmeden, prestrašen glas hoče zdravnika. Besede se zatikajo, zastajajo in končno zamrejo v pridušenem hlipanju. Miren glas dežurne sestre pomiri dekle na drugi strani žice, ki kliče zdravnika za težko bolno mater. Srčni napad, tretjič že ta večer. Nov rumen listek s točnim popisom njene bolezni se pridruži že lepemu številu prav takih listkov, ki ležijo pripravljeni za zdravnika. Pediater in »splošni« odhajata. Vsak k svojim bolnikom. V široke mestne ulice, a tudi ozke, temne ulice predmestja in bližnje okolice. Ni jih malo, ki to noč težko čakajo zdravnikovo pomoč. Tudi po 47 bolnikov je v eni sami noči deležnih zdravnikove ,pomoči. Z ureditvijo sektorskih ambulant sicer pada število nočnih obiskov splošnega zdravnika, vedno bolj pa se dviga število obiskov otroškega zdravnika. Trije pediatri se vrstijo v nočnem dežurstvu. Trije drugim bolnikom in nadaljevati tam z delom, kot da ponoči ni bilo do skrajnosti napornega dela. ✓ To. noč čakajo mali bolniki otroškega zdravnika v okolici Ljubljane. Hiteti je treba. Morda so med njimi tudi taki, ki jim bo pomoč prišla v zadnjem trenutku, kdo ve. Avto se prebija po slabi cesti. Skozi luknjo v tleh avtomobila visoko brizga blato. Z vseh strani piha, izpod vseh šip. Mrzlo je. Redke snežinke se ponujajo iz teme. Ali smo že blizu cilja? Nikjer nikogar, da bi to pove- dal. Avto sumljivo zaškriplje; kaj če bo v tej temi sredi odprtega ljubljanskega polja spet nastala okvara? Zdravnica bi zamudila dragocene ure in kljub vsej svoji dobri volji ne bi mogla prinesti zdravniške utehe in pomoči otroku ter njegovim. Morda je bolmiček težko bolan? Oče tega ni povedal, ko je klical zdravnika. Kje smo vendar!? Luč avtomobila negotovo tiplje po gramozu. V slabotni svetlobi se pojavi človek s cestno svetilko v roki. »Da, tu, prav ste prišli.« Na edini postelji leži mali bolnik. Težka angina in bronhi- CŠPEHI ONKOLOŠKEGA INŠTITUTA V LJUBLJANI Rakasta obolenja niso v porastu Malokomu je. znano vztrajno in .požrtvovalno delo inštitutov in klinik naše- medicinske fakultete, med katerimi nj na zadnjem mestu Onkološki inštitut, 'ki proučuje zdravljenje bolezni raka. Predstojnik inštituta prof. dr. Leo Savnik ni njegova sodelavka docent-dr. Božena Ravnikarjeva si mnogo prizadevata ob dobro urejeni evidenčni statistični službi o obolenjih raka, da bi se čim bolj u-spešno upiral; tej zavratni bolezni. Sodelovanje specialistov pri proučevanju bolezni V zadnjih letih je medicinska veda dognala, da rak ni le lokalna bolezen, temveč gre za splošno obolelost človeka. Zato je razum-ilüvo sodelovanje onkologov s specialisti dragih klinik, kot n. pr. z ginekologi, stomatologi, rentgenskimi diagnostiki itd., katere pritegnejo k specialnim preiskavam in k posvetovan jem. Bolezen zdravijo z obsevanji, operacijami in s splošno terapijo. Če pride bolnik na kliniko dovolj zgodaj, torej še o pravem času, je v mnogih primerih možno u-spešoo zdravljenje. Vse to pa je precej odvisno od zdravstvene prosvetljeno siti ljudi. m Prostori klinike so zaradi majhne kapacitete prenapolnjeni. Po Osvoboditvi se je sicer število postelj povečalo od 25 na 60, toda potrebe so tolikšne, da ima zavod v oskrbi redno nad 100 bolnikov, med katerimi je precej takšnih, ki bi lahko bili v negi zavetišč, če ibi le-ta obstojala. Ko se bo izselilo ortopedsko -podjetje »Soča« iz stavbe meJ.cinske fakultete na Vrazovem trgu. bo prostore zasedel Onkološki inštitut. Modema terapija z betatro-nom in izotopi Zdravljenje raka je prilagojeno možnostim do sredstvom, s katerimi -raz,polaga zavod. Izpred vojne fmajo dva rentgenska aparata, potrebovali pa bi še enega za globinsko obsevanje. Uporabljajo rudi betatron v Inštitutu za nuklearne raziskave »J. Štefan«, kamor vozijo bolnike na obsevanje. Za prevoze potrebuje inštitut svoj avtomobili, ki ga bodo predvidoma dobili v januarju. Zdravljenje z betatronom v Evropi še ni razširjeno. Vodstvo inštituta je prepričano, da bo ta način terapije uspešen. V zadnjih letih je inštitut dojpil poleg manjših količin radi ja še nekaj aparatov. Prizadevajo si, da bi dobili modeme tehnične pripomočke in umetne radioaktivne snovi — izotope, s čimer bi povečali možnost zdravljenja. Ali število primerov raka narašča? Borba proti rakn je zlasti učinkovita tedaij, če se bolnik prijavi takoj po prvih znakah bolezni. Novotvorbe na kozli so v zgod-njem stadiju ozdravljive skoraj stoodstotno. Pri ženskah je rak najbolj pogost na prsih in mater-, niči ter tudi pri teh vrstah raka dosegajo prf pravočasnem zdravljenju dobre uspehe, medtem ko služi zdravniška nega v poznejših stadijih le za lajšanje bolezni do smrti. Pri moških so pogosta obo- lenja na pl jučih, v požiralniku, v primanih leukemije itd. Inozemska statistika dokazuje, da število primerov bodezni raka ne narašča. N. pr. v Franciji je že 10 let približno več siiti manj enako število. Podobno stanje ije tudi pri nas. Več raka zasledimo le zato, ker je medicinska znanost že tako napredovala, da zgodaj ugotovimo znake bolezni, in ker se je dvignila živlijenska raven v nekaterih predelih sveta ter se je z nljo podaljšala življenjska doba in doseže višjo starost vedno več ljudi. Ljudje so tudi bolj prosvet- ti®. Oče, mati in ostala družina molče opazujejo, ko zdravnica z baterijo v roki preiskuje bolnika, kajti luč; ni. Vsa hišica je en sam prostor, kjer je poleg ležišča komaj še našel prestar železni štedilnik. Zdravila, nasvet in prijazna tolažba zdravnika zjasnij-o gube na materinem obrazu. Oče pa ne čaka, temveč naglo krene v temo, v lekarno — po zdravila za bolnega sina. Dvomesečni nedonošenček -je naslednji pacient. Obupno se krivijo v joku brezzoba usteča, ko se zadira injekcija penicilina v mehko kepico rdečega mesa. Vendar tudi to je treba, da bo izginil zopermi boleči in srbeči izpuščaj. Angina, hud prehlad, pljučnica — se vrstijo nocoj pri teh bolnikih, ki jih po vrsti obiskuje zdravnica. Zdravila bodo pomagala, ali pa tudi ne, kajti v baraki, kjer stanuje osemmesečni Franci neprestano piha skozi široke reže v leseni steni. Kaj naj tu pomaga zdravnik? In vendar pomaga. Topla beseda otroške zdravnice vzbudi novo upanje. Zadnji in najtežji pacient v tej noči je mala Dragica. Ošpice in pljučnica. »V bolnišnico bo treba mama,« pravi zdravnica. »Bolje v bolnišnico, kjer bo otrok v dobri oskubi. Doma to ne bo mogoče, saj imate še druge otroke.« Bodrilno tolaži zdravnica, ko vidi solze v njenih očeh. Da, to je več kot samo zdravnica. Skoraj bo polnoč. Nočna vožnja otroškega zdravnika je končana. Minila je brez - okvar na avtomobilu redka sreča, ki se prav skopo nasmehne dežurnemu zdravniku. Starim, že davno dosluženim avtomobilom štiri ima Poliklinika na razpolago za dežurno službo — ni mogoče zameriti, če se sredi poti ob belem dnevu ali ponoči ustavijo kot trmasti istrski sivec. Zdravnik je nestrpen, kajti minute se ne vračajo in bolniki težko čakajo, toda prav zaradi teh slabih avtomobilov je treba neštetokrat čakati eno, dve, tudi tri ure. Neredko ga sprejmejo objokane oči ali P>» teman obraz in zadirčna beseda bolnikovih sorodnikov, ki pripisujejo krivdo za zamudo — zdravniku. Res, težko je v stiski razumeti težave drugega, zlasti zdravnika, ki je mord3 v D USPELI spe čimprej v roke naslovlje- nim. Statistika telegrafske službe zatrjuje, da prispe 70% odposlanih brzojavk prej kot v eni uri do naslovnika, ostale pa v glavnem v 90 do 120 minutah. Naši ljudje se že v precejšnji meri poslužujejo brzojavne službe. Letos v prvem polletju je bilo v Sloveniji oddanih 120.000 brzojavk. Izven meja je bilo poslanih 20.000 brzojavk. Brzojavna služba uvaja tudi nove usluge. Med te spada posredovanje brzojavk naslovnikom po telefonu. Posebnost so tudi XLT brzojavke. To so brzojavke s čestitkami, za katere plačate polovično ceno. Teh je bilo leto3 v prvem polletju odposlanih 6000, aii za 40% več kot lani. 22 milijonov pisem v nabiralnikih Pismo smo sprejel; z zamudo. Ta presneta pošta. Jeza je velika. Le kje se je zataknilo. Tako menijo ljudje, a poštarji imajo za to že pripravljen odgovor z dokazi, ki mnogokrat letijo na tistega, ki je vrgel pismo s pomanjkljivim naslovom v nabiralnik. Ce obiščeš naše poštne ustanove in vidiš ta velikanski poštni stroj, kako dela z veliko naglico ln brez prestanka, moraš poštni službi dati tudi priznanje. Samo zamislite te v številke o lanskem prometu pošt v Sloveniji. Ta je znašal 39 milijonov časnikov, 22 milijonov pisem, 9 milijonov dopisnic, 1,700.000 raznih tiskovin, 600.000 denarnih nakazil, milijon in pol denarnih položnic, 430 000 paketov... V tujino so slovenske pošte poslale lani okrog 2 milijona raznih pisemskih pošiljk in 10 tisoč paketov Na pisma so iz tujine odgovarjali še kar redno, saj je prisoelo r.a naslove v Sloveniji 1,900.000 pisemskih pošiljk. Na vsak poslani paket pa jih j» prišlo iz tujine 11, ali «ku- paj 114.000. Med temi jih je bilo največ iz ZDA. 444 poštnih uradov skrbi v Sloveniji za razdelitev teh pošiljk. Ena poštna ustanova pride pri nas na 3400 prebivalcev. In cela armada pismonoš skrbi, da pridejo te milijonske poštne pošiljke v roke tistega, kateremu so namenjene. V Sloveniji dostavljajo poštarji na dom 99% vseh pošiljk. Le 8% prebivalcev v Sloveniji, predvsem v zelo oddaljenih hribovskih vasicah in samotnih zaselkih, ne zajame poštna služba. V Sloveniji imamo vedno tudi še precej krajev, kjer se zglasi poštar le dvakrat ali pa tudi enkrat na teden. Ce pa bi hoteli tudi v vse te kraje vsakodnevno dostavljati pošto, bi potrebovali še trioč pismonoA. Tako menijo v podjetju PTT ▼ Ljubljani. Ste že vrgli kdaj v poštni nabiralnik pismo? In ste pozabili na kuverto napisati naslov, ali pa ste napisali samo ime in priimek naslovnika, na kraj njegovega stanovanja pa ste v Meglici pozabili? Ne, Tudi jaz sem bil takega mnenja. Na Direkciji PTT »o mi pokazali številna pisma brez naslovov, ali pa z izredno pomanjkljivimi naslovi. Lani je bilo takih pisem 17.SOO, poleg tega pa še 200 priporočenih poštnih pošiljk, ki jih niso mogli nobenemu izročiti. Marsikaterega, ha pol znanega naslovnika staknejo poštarji, toda uganiti, komu »o namenjena pisma brez naslovov, zaenkrat še ne umejo. Pošiljatelj pa se potem navadno še jezi, ko izve, da njegov znanec ni dobil pisma. Ta naša pošta! Pravilno ga j« frankiral in pravočasno oddal. Samo na to ni pomislil, da je pozabil napisati na kuverto naslov. TlsoS vprašanj na »08« Poštna «hzžba p« še vedno veča števil« svojih uslug. Tako bo uvedla že čez dva meseca redno fototelegrafsko službo tudi v Ljubljani. V nekaj minutah bodo sprejemali fotografije po sodobnih fototelegrafskih napravah in Beograda, Zagreba, ali pa tudi iz zunanjega sveta. Izrednega pomena bo to za naše časnike. Kot izredno koristna se Je izkazala tudi služba informacij, ki jih daje ljubljanska pošta že skoraj dve letL V Ljubljani že naročiš po pošti, kdaj te naj Zbudijo. Sedaj tildi že lahko v Ljubljani zavrtiš številko »08* in poprosiš uradnico: »Pozvonite mi prosim ob 3. uri zjutraj na številko 23-4 ...« Lahko pa tu zveš tudi vse telefonske številke, vozni red vlakov, izide športnih tekem, kje Je kakšna ulica, spored v kinematografih, gledališču in za koncerte. Toda ljudje sprašujejo še o stoterih drugih stvareh. Pred telefonistko v medkrajevni centrali se neprestano prižigajo drobna lučke. Zasopel moški gilas sprašuje: »Tovarišica, povejte mi prosim hitro telefon- % V novi A.TC v Ljubljani pa tehnik samo «e »imuoutz zapletene telefonske naprave. vsak otrok ve, da na »05« zv« za točen čas, na »08« pa že skoraj vse, kar si poželi. Mesečno vpraša v Ljubljani za točen čas 6Ö.000 ljudi, v Mariboru okrog 3000. Dvajset tisoč Ljubljančanov sprašuje na mesec za informacij«, v Mariboru pa polovica od tega števil«. Pred letom ali dvema «o naši časniki v svojih zanimivostih še pisali o koristnosti telefonske službe v Ameriki ln drugih po »vtfu, $)•( U&fe« sko številko porodnišnice«. Ea to številko je največje povpraševanje. Predvsem moški se zanimajo zanjo. Drugi prosi, če bi bila uslužbenka tako prijazna in bi sporočila njegovi deklici, ki bo klicala »08« čez dobro uro, da jo bo čakal ob devetih pred pošto. Tretji sprašuj«, kdaj odpirajo trgovine, do kdaj delajo brivci, ali če naj vzame na pot dežnik. Reševalci ugank s« obračajo po nasvete. Solarji sprašujejo z« geometrij fonar- le. Mali Janezek je radoveden: »Kaj mi bo prinesel Dedek Mlaz?« A še več. Ob večerih sprašujejo ženski in moški, kaj naj oblečejo. Drugi se spet zanima, kje so zabave, kje imajo najboljše kranjske klobase, kje prvovrstno vino? Tudi vprašanja: »bo trinajsta plača?«, niso redka. Skratka, tisoč različnih vprašanj. Na vse telefonistke rade odgovarjajo. Če same ne vedo, dajo dober nasvet, če ne zasledijo v vprašanju neresnosti. So pa tudi primeri, da ugovarjajo posamezniki po telefonu tudi s prostaškimi izrazi. Če pa bi znale odgovarjati uslužbenke v telefonski centrali na vsa ta raznotera vprašanja, bi morale biti že pravi geniji. Zato ni nič čudnega, če se v taki veliki naglici, v tej množici vprašanj in odgovorov, izcimi tudi taka resnična anekdota: Bilo je ob zadnjih volitvah r Angliji. Moški glas sprašuje na informacije: »Povejte mi prosim, so zmagali laburisti?« Uslužbenka, verjetno preveč zaverovana v izide športnih tekem, pa ga vpraša: »Tovariš s kom pa so igrali?« To koristno Informativno službo nameravajo v Ljubljani še izpopolniti. Toda trenutno jih pri tem še vežejo pretesni prostori in sploh problem medkrajevne telefonske centrale, ki je že zdavnaj doslužlla. Uslužbenki, kd daje informacije v medkrajevni centrali je odmerjen kaj tesen prostor — na enem metru dvajset se mora stiskati. Nima prostora, da bi imela pred sabo vse vozne rede, debele telefonske imenike in druge pripomočke, ki jih nujno potrebuje. Ko pa bo dobila tudi Ljubljana novo medkrajevno centralo, bo še razširila službo informacij. Tako obljubljajo gospodinjam, da jim bodo lahko nasvetovali jedilnike in dajali kuhinjske recepte. Otrokom bodo pripovedovali pravljice, šolarjem pomagali reševati preteik« šolske naloge itd. Torej naša poStna, telefonia in telegrafska Služba «terbi za svoj razvoj, zato, d« nam približa k»aje, da bi aaza bdi «vet •■čeda’je manjši. Rentgenski spent odkriva skrite In se&rbtne rakove obolenje j Jeni in (pravočasno prihaja Jo na zdravljenje, mednem ko so prej u-miraili za raikom brez ugotovitve diagnoze te bolezni Cim bolj se pobijajo vzročnosti zaradi drugih bolezni, tem več zasledimo raznih oblik raka. Dobro organizirana služba Onkološki inštitut v Ljubljani nudi bolnikom vsestransko preiskavo in zdravljenje, medtem ko je drugod v državi dello na tem področju medicine bolj razdrobljeno. Po odpustu iz zavoda pri-hajanjo bolniki na redne ambulantne preglede, na katerih je vsak drugi dan do sto ljudi. Za evidenco zdravljenja skrb; dobro urejena statistična služba, s kakršno se po besedah eksperta svetovne zdravstvene organizacije OZN ne more pohvaliti marsikaj tera država. Leta 1950 je izšla republiška tt-redba o obveznem prijavljanju raka. Od tedaj pošiljajo vse bolnišnice zavodu poročila.s podatki o prvih pojavih bolezni, začetku in načinu zdravljenja itd., iz katerih urejajo mesečne in letne statistične preglede. Obvezno prijavljanje bolezni omogoča inštitutu uspešnejšo borbo proti raku, o čemer je v Sloveniji že precej znanega. Zavod za novotvorbe, ki se bori z mnogimi materialnimi težavami daje na ta način lep prispevek skupnosti v skrbi za zdravje naših ljudi. S. L. težki bolezni še poslednje upanje. »Halo! 32-801 tam?« kliče oddaljena ambulanta. Toda 32-801 se ne javlja. Linija je zasedena, a mudi se. Potrebna je hitra pomoč dežurnega zdravnika, že dopoldne, takoj, brez zamude. Sektorski zdravnik pa ne more na dom. Petkrat, šestkrat, desetkrat se zavrtijo številke na telefonu, toda nič. Zveze z dežurno ambulanto ni mogoče dobiti. Poliklinika Ima le tri, vedno zasedene telefonske linije, dežurna služba pa nima svoje. Tn z Ježice, Ižanske ceste, Z'g. Šiške in drugih oddaljenih predelov Ljubljane morajo ljudje na Polikliniko, v središče mesta samo zato, da naročijo zdravnika, samo zato, ker ni bilo mogoče dobiti telefonske zveze. Ali so vsi tisti, ki se obračajo na 'dežurnega zdravnika zares potrebni pomoči? Mnogi, da. So pa tudi taki. ki niso tako bolni, da bi morali klicati zdravnika na dom, zlasti ponoči. »Halo, tam dežurni? Pridite takoj, prosim. Moja punčka se je zbudila sredi noči, čeprav soi vsako noč, to se nam čudno zdi___« »Zakaj bi čakal uro ali dve v čakalnici sektorske ambulante? Pokličem nočnega in brez čakanja bom na vrsti?« si marsikdo misli, in že kliče. Drug težji bolnik pa mora zaradi udobnosti prvega nestrpno čakati na nujno zdravnikovo pomoč. Pester je spisek ljudi, ki jih v svojo knjigo zapisuje dežurna sestra. Najrazličnejše so bolezni, zaradi katerih kličejo ljudje ponoči zdravnika — lahke in težke, včasih tako težke, da je vsaka pomoč zaman. »Halo 32-801, pridite, brž ...« Toda avto, pripravljen za dežurnega zdravnika stoji. Ne gane se več. Tudi on je utrujen in obrabljen do zadnjega vijaka. Bolnik pa čaka, tudi zdravnik, ki bi rad pomagal vsem. ▼■■» J FV»v đa naglo, nepričakovano so je med vodilne jugoslovanske pripovednike povzpel Dobriča Cosid. Mladi, leta 1921 rojeni Strnadi j ec, kmečki sin, je nastopil kot zrel pisatelj že s svojim prvim romanom »Daleč je sonce«, ki je izšel leta 1951. Knjigo smo dobili tudi v slovenskem prevodu in naši bralci so lahko občudovali pisateljevo psihološko poglobljeno prikazovanje dogodkov v partizanskem oddelku, ki so ga sovražniki odrezali in obkolili. Cošič je s svojim romanom prepričljivo dokazal, da je mogoče dogodke iz osvobodilnega boja risati življenjsko zvesto, upoštevajoč vso zapletenost duševnosti z vsemi nasprotji, ki se družijo v človeku. iOua L n v» v » m »Ko- renine, ki je izšei lansko leto, je dosegel Cošič še veliko več. Snovno Je posegel v srbsko zgodovino, v motno dobo Obre-novičev, ko so se le-ti spopadali z mogočno stranko radikalov, toda ob tem ozadju je Cošiču poglavitno vprašanje nekaj drugega: vprašanje nasledstva v hiši radikalskega veljaka ACJma Kariča. Ob tem vprašanju se vsak po svoj« bijejo in mučijo člani Karičeve družine, in vsak se po svoje zlomi ob njem. Ta snov ni tako nova v literaturi, toda Co-sič jo je podal na nov način, s sodobno pisateljsko tehniko, kj vzdiguje njegov roman na evropsko višino. Dogajanje vidimo zdaj z vidika ene, zdaj z vidika druge osebe, pripoved ne teče nepretrgoma, temveč živi v mešanici sedanjosti in preteklosti, razmišljanj, spominov in doživljajev, vse to pa je napisno v prekipevajoče bogatem pesniškem jeziku, ki daje romanu prav' poetičen čar. Roman je zato po vsej pravici dobil polmilijonsko nagrado, la jo je razpisal časopis NIN za najboljši jugoslovanski roman v letu 1954. Pisatelj bo usodo Karičev spremljal še v nadaljnjih romanih. Nas odlomek je iz slovenskega prevoda, ki izide konec leta pri Cankarjevi založbi, in prikazuje kmečko vstajo, ki jo zaneti v svoji vasi Prero-vem Ačim KatiČ. DOBRIČA ĆOSIĆ PUNTARIJA S topila sta pred kmete. Vsi so ge nakopičili pod brestom, z deblom, votlim in širokim kakor kadica, v neredu zabodenimi v nizko nebo, vejami, sprtimi in odtujenimi tako deblu kakor zemlji in nizkemu potegnjenemu občinskemu sodišču. Megle pa so pritisnile, mešajo se in vlačijo nad krivimi ulicami, in zdi se, da so dim s kopice ogorkov in vejnatega ogorka bresta. Izgubljeno se gledajo kmetje in Ačim. Potem se vsi plašno ozirajo naokoli v meglo, v kateri tonejo kupčki hiš in krošnje drevja. .Prišli smo,« reče nekdo. »Vedel sem, da ste tu,« reče Ačim. »A kdaj pridejo oni?« »Morali bi biti že tu,« odgovori Ačim, kakor zaskrbljen, da še niso prišli. Reče jim, naj zakurijo ogenj, in gre v občinsko sodišče. Zakurili so velik ogenj in iz bližnjih hiš prinesli nekaj kotlov žganja. Preštevali so se in ugotavljali, kdo ni prišel, pošiljali po nekaj ljudi, da priženejo s.rahopetca. ki se hoče skriti, oni, drugi, pa naj krvavijo spodnje hlače zanj, njihovo občino in oblast; grozili so, da bodo požgali hiše tistim, ki niso prišli; pazili so. da ne bi nobeden izmed navzočih pobegnil čez plot, in se prepirali z nekaterimi, ki so glasno mislili ha svoj strah. Najvažnejše jim je bilo, da bi bili vsi polnoletni pred občino, zakaj če pride do kake nesreče, naj jo izkusijo vsi; če bo treba odgovarjati pred oblastmi, naj odgovarjajo vsi enakopravno, enako. Ačim, namrščen, s palico obešeno na levo roko, pride ii občine, stopi na prag, napolni vrata s strogostjo in z močjo, izvleče občinski pečat iz nedrja, vzdigne roko visoko, da b; ga vsi videli, in vzklikne; »Ali ga vidite, bratje?« »Vidimo!« Doigo rdijo odprta usta. »Uh, tako je majhen, pa bomo Izgubili glave zanj!« vzdihne glasno, v trenutni tišini, nekdo izmed kmetov. Ačim se zazre vanj, držeč peče* v iztegnjeni in vzdignjeni roki. In vsi ga opletajo z očmi. Isti kmet pa zakliče: Ačim, če veš, kaj je bog, pokaži kaj večjega, malo zajetnejše naj bo.« •>Saj je sodišče večje. Ne pustimo, da bi šli vanj!« »Večji je od planine! Pečat je na Ja pravica...« zastane Ačim, pa Povzdigne glas: »Samo ko mi j -.*' «;o srce, mi ga lahko vza-r Se nekaj trenutkov po- ti.-- A.'čat in ga kaže, potem ga •P-- . nazaj v nedrje. »In ko pomendrajo nas mrtve!« zavpije Tola in kmetje ga pogledajo, pomolčijo, potem pa mu glasno pritegnejo. »A vi, bratje, se ne dajte! Ne dajte narodne svobode in pravice ...« — pogled mu leti čez kopico kučem na vas: med bresti in slivami so zagazile v sneg debeie in bele race s črnimi čopi in mirujejo, poslušajo ga, Ljudje si bodo zapomnili njegova dejanja in njegove besede bodo prenašali iz rodu v rod. Ime Ačim Katica bo živelo, dokler bo na svetu Prerovo in kmečko ljudstvo. Ne bo se umaknil, tudi če gre polk vojakov. Prav pred nobeno silo se ne bo umaknil. Se danes bo To-šič sprevidel, da bitke z njim ni dobil, čeprav mu je ugrabil sina. Naj ve eela Srbija. Pomnili ga bodo in spošotvali še bolj ko Adama Bogosavljeviča. V očeh se mu je pod namrščenimi, kratkimi obrvmi cela vas stisnila v gručo okoli votlega bresta, h kateremu so Turki nekoč privezovali brodove, ker je bil brest tedaj na bregu Morave, in pozneje konje, in še pozneje je Vasilije obesil Lazarja nanj, njegov sin pa je pod Milošem Obre-novičem tolkel Prerovčane s Cerovimi mladikami po križu in zadnjici, in zdaj ta vas okoli votlega bresta pred občino složno posluša njega, Ačima, pripravljena, da gre tudi v smrt za njim. Dvajset let glasuje ljudstvo zanj, na shodih mu vzklika »živel«, na ramenih gay^ska nj " vladna in kraljeva. Ačimu, da ga njegove besede žalijo. »Iztreznili jih bomo.« »Ljudje se bojijo pijanih vojakov. Mnogi hočejo domov.« Ačim se požene iz sodišča in zavpije: »Kateri je tisti s strahopetnim in izdajalskim srcem?« Hrup se poleže kakor potopljen. »Kdo je v Prerovem Vuk Brankovič?« doda drhte: vidi strah pod kmečkimi suknjami. Dolgo se gledajo brez besed, oni * strahom pred vojaki, on pa s strahom zavoljo njihovega strahu. Potem gologlav starec, Ačimov vrstnik, zavpije: »Prinesimo blagajno ven! Ta je večja od pečata. Naj vidijo, kaj ima Prerovo. Pridite, fantje« in gre v občino. Nekaj jih stopi za njim in s horukanjem zrinejo blagajno na sneg pred občino. Crni se na snegu, čokata kakor panj. Kmetje jo obkolijo, hrumijo, da ne bi molčali, noro veseli vpijejo, da je blagajna tisočkart večja od pečata. »To je naša oblast. Oblast pa je blagajna. Državna oblast je težja od planine. Kamor stopi tisto ne vstane več. Jaz pa jo zdaj jaham, našo blagajno in našo oblast.« Starec leze, pade, kmetje vpijejo, smejejo, in ga vzdignejo na blagajno. Starec se vzravna in utrdi, kljubovalen. važen," kakor spomenik. »Vojaki gredo,« maha kmet in teče k njim. Ljudje so onemeli, kakor da so zdaj prvič slišali, da gredo vojaki, kakor da jih ne pričakujejo od svitanja, zbegano se obračajo in se mešajo v nerazumljivem šepetu. Nekaj jih izgine za občino, v slivove nasa-de. »Stojte, bratje, ne bojte se! Sreten Stojanovič: »Vstaja« nosi po trgu. Gospodi in Obre-novičem nakljub je govoril v skupščini, da so pisali še dunajski listi, tresla se je vlada pred njegovo palico, in kralju Milanu je zabrusil v lice vse, kar misli, toda, čuti, ves razrovan z žalostjo, da nikoli ni imel takega dne. Pa tudi če danes umre, naj umrem, sinova in ljudstvo! smrt bi bila lepa, tako lepa, da bi jo morali zapisati tudi v zgodovino in natisniti njegovo sliko v njej. Slika... on, v kmečki obleki, zajeten možak z rogovilasto brado, čez roko pa ima obešeno palico. Na telovniku se vidi srebrna verižica od ure. Nikomur ni treba prebrati imena pod sliko. Kakor hitro ga bodo videli, ga bodo takoj, spoznali ... njegov, jéseni, visoki in uvrščeni kakor četa vojakov, pa se sramujejo v jutranji megli. Pomolči in nadaljnje: »Srbiji je bog določil, da se upira. In če je tako, potem krepko! Ačim Katič vas ne bo izdal. Tega ni storil nikoli. Tudi zdaj ne bo “~« obmolkne, sapnik mu je pretrgan. Stopi v občino, v kateri zgrbljen in zamišljen sedi sam tu pan Steva Cadjevič. »Ali gredo?« vpraša tiho. »Naj gredo!* ga ošine Ačim zaničljivo in hkrati pcmiloval-no, sede zraven tršate blagajne, ki jo je prejšnje leto kupil v Be-gradu in podaril občini. »Vojska se je ustavila en kilometer od vasi. Cez dve sto jih je,« reče Cadjevič. »Močnejši smo mi, Steva, tudi od polka vojakov;« pospešeno srce ga vzdigne, da vstane. »Morda niti niso namenjeni v Prerovo. Kmalu bo poldan. Naj gredo ljudje domov. Delo se zmerom najde. Ce pa bo treba, jih lahko zbereva.« »Ti imaš polne hlače, pojdi domov!« Ačim pokaže s prstom na vrata. »Ja* ostanem z ljudstvom.« »Ljudje pripovedujejo, da so vojaki v Grabovici popili nekaj čAro* vina. Vse j« pijano.« Cadjevič s ničimer ne kaže Vojska je kmečka. Kmet ne strelja na kmeta!« se davi Ačim, toda njegove besede zasiplje jo psovke tistim, ki bežijo. Zdi se mu, da tudi brest maha z vejami. Izza ovinka se v diru pokaže vrsta jezdecev s častnikom na čelu, ki maha s sabljo po zraku, kakor da gre v naskok. Vrsta se ziblje in maje, jezdeci okorno odskakujejo v sedlih. »Pijani so!« vpije starec z blagajne. Osupel, kakor vesel. »Tudi konji so pijani! Jaz jih bom pričakal in govoril, vi pa samo potrjujte moje besede.« Ačim se prebije skozi množico in stopi na pot. Pridružita se mu Cadjevič in Tola s cerovo gorjačo, ki jo drži z obema rokama. Za njima se kmetje gnetejo in stiskajo drug k drugemu, da bi nobeden ne ostal ob strani, gol za oko in konja. Pred Ačimom častnik naglo zaustavi konja v diru, vrsta se pomeša in napolni pot, dva vojaka padeta s sedla, enemu ostane noga v stremenu; kmet, ki je obžaloval, da je pečat majhen, se napoti, da bi pomagal vojaku izvleči nogo iz stremena, pa ga Tola z gorjačo ustavi in* pošlje nazaj. »In te vojake vodiš nad ljudstvo! Sram te bodi! Zato vas hranimo in oblačimo,« razkačeno reče Ačim. »Ne lajaj! Ukazal bom, da bodo streljali,« častnik nalahko skoči s konja, stopi pred Ačima, nameri samokres in rezko vpraša: »Ti si Ačim Katič?« »Jaz sem.« »Zakaj si zbral ljudstvo?« »Da branimo svoje ustavne pravice in svobodo. Jaz pa vprašam tebe, častnik, ali je to turška vas, da vodiš vojake nadnjo?« Kakih dvajset kmetov se položi, toda ne preglasno, in kmečke suknje se zazibljejo proti vojaškim plaščem, plašči se umaknejo nekaj korakov h gruči konj v neredu, potem se napotijo proti suknjam in obstanejo. »VI se torej upijte! Uporniki steh strogo in *e gJbsno reče častni »Mi smo državljani, mi smo narod, gospod!« Ačimu drhti glas. »Vi pri priči, v teku domov! Ukazal bom streljati!« zamahne častnik s sabljo proti kmetom. Crna gruča se zamaje, toda janci kličejo vlačuge, ker se podijo za drugim, tekli nad nas, poskakujoč nalahno kakor mladi volkovi, to je bila vojska, otroci, ki so, nameso da bi sesali pri materi, pili vino s Kavkaza, možje, ki so jedli kruh in lo- nobeden se ne odtrga. Konji stresajo oznojene vratove in drobno žvenkečejo stremena, topo ropočejo prazna sedla. »Nočemo domov. Tebi je pot prosta, pojdi na mejo, straži in ne vmešavaj se v narodne opravke,« pokaže Ačim -s palico po poti. »To je naša hiša!« Cadjevič udari z nogo ob sneg. Ačim ga pogleda presenečen, vzveseljen. »Kdo si pa ti?« s« skloni častnik k Cadjeviču. »Jaz sem Steva Cadjevič, župan prerovske občine. la radikal! In kdo si ti?« »To je blagajna! To je oblast!« vpij« starec in stoji na blagajni. Častnik se obrne in zaukaže: »Oddelek v strelce! Puške na strel!« »Vojaki, sinovi naši, na koga namerjate puške? ... Kaj na kmete, Srbe, poštene državljane, ki branijo svoje pravice, kaj na svoje brat» in očete? Ali me slišite, vojaki?« Ačimov glas s« izgublja v šklepetu zaklepov na puškah. Kmetje se razredčijo, p« se spet zgnetejo v gručo, samo nekaj jih leže ob občinskem zidu, toda od strahu nobeden ne beži. V sosednjih hišah «o vreščavo zatarnale ženske. »Ne lajaj, bradač radikalste! Tebe ničesar ne vprašujem. Obračam se nate, župan: kje je občinski pečat?« »Tukaj je občinski pečat!« Cadjevič se s pestmi udarja po pssih- •In Jaa tl ga vzamem!« stisne skazi zobe častnik in ustreli v Cadjeviča. Cadjevič se zamaje, sede in se Iztegne po zaledeneli gazi. Ačimu so se usta odprla in odrevenela, stoji s palico, obešeno na levo roko, spet hoče nekaj zavpiti, pa se zdrzne ob drugi krogli, namenjeni njemu. Tola se zakadi z gorjačo nad č astnika in ga oplazi po glavi. Se preden utegne častnik popraviti, da je zgrešil Ačima, pade in krikne: »Streljaj v živo!« »Ne, vojaki! Stojte, otroci!« Vojaki slišijo Ačimov onemogli glas, stojijo odreveneli, negibno, prav tako kakor kmetje, zgneteni pod brestom, ki je v svojem starčevskem nesmislu z nekaj črnimi vejami nabodel nizko nebo. Kakih sto korakov proč, bliže vojakom kot kmetom, naslonjen na plot, stoji Nikola in opazuje. Vi niste ljudje, slepci, ovce, kaj ste se zgnetli v gručo? Tako vas bodo lahko nanizali, vse vas bodo preluknjali, en sam topovski izstrelek, črn kakor kučma, naj udari, kakor tedaj v šumatovski okop ... Od Morave, Iz koruze, pokanje in vrvež in mehurji dima, kakor da je vsako steblo koruze Turek, ki vleče iz dolge pipe, in jezno prhaj e trešči topovska krogla v šilaste kole, namenjene trebuhom čerkeških konj, in kakor v vrvarjevi prodajalni so se razpredla čreva, bela kakor da so jagnječja, potem jih zamažeta kri in prah rumene zemlje, nikoli več in nikjer ni videl take zemlje, niti prej, ko je rudaril za zlatom, vsi okoli njega so bili krvavi, medtem ko je častnik stal z vzdignjeno sabljo, zinil je, kakor da je krogla zletela iz njegovih ust, stoji in nič ne reče. Topovsko kroglo, samo eno potrebujete, slepci, da si najdete zaklon, da se zarinete globlje od tega bresta, črvi in ogenj so mu iz.iedli život, le kaj se vsi ne stlačite v brest, da ne bi tratil smodnika za vas. da bi vas zažgali. Prav nič ni škoda ne vas ne njega, ko je moja vstaja ugasnila in ko so Krivo-virčani in Timočani pometali puške... Naredniki ponavljajo povelje neodločnim vojakom. .. .Tudi vi ste klavrni vojaki in klavrni poveljniki! Kje imate trobentača, da bi zatrobil naskok? Polne hlače imate od tistega kupa nesreče pod posušenim in razklanim brestom. Mi pa smo bili v šumatovskem okopu obkoljeni od vseh strani. Turki so nas švrkali po temenu, Čerkezi so vreščali, kakor da jih kiioftjj Alaha šakor si- mili ženske v pasu na konjih v skoku,-drobnoglavih in tenko-nogih konjih, ki se prožijo čez strmine kakor srnjaki, to je bi- ■ la konjenica, ne pa vi, štorklja-sti pijanci, mi pa smo bili vojska, nismo Prerovčani, častnik je sicer imel brado, vendar ni bil vpijati Ačim Katič, trobenta je zarezala naskok, mi pa sano poskakali kakor zveri... Raztreseno zagrmi salva, ena, druga, tretja, po kmetih, ki bežijo in kobacajo po snegu okoli blagajne, občine in votlega bresta. Streli so se razigrali v Nikolu kakor bojni konji, ukresali so mu oči, izpod let je privrela preostala moč, roke so izruvale kol iz plota, zarine ga v sneg predse, skloni se naprej in tako ostane zagledan skozi dve bitki v sebi v eno strahopetno umiranj*. Trobenta je rezala in prhala, vsi vetrovi na zemlji so se prerivali skozi njen pisk, dva ognja sta letela nadenj In v loku padla čez nož. Pozneje, ko se Je zdanilo, je na svetlem zrnu, za ri njenem pod čelom, videl svoj obraz x dolgo brado, ozki, toda podaljšani obraz, in se ustrašil samega sebe, ko se je videl v mrtvih Turkovih očeh, pest pa mu je bila polna rdečega blata... V moji vstaji ljudje niso tako bežali, ne obračajte jim hrbta, telički, kaj niste pripravili pušk, ru-vajte plotove, udarite, udarite! Stoka: ne bežite!.. . Da si vsaj otroci zapomnijo vaš nauk. Tudi oni ne bodo znali hoditi po dveh nogah ... Vojaki se podijo, lovijo kmete, zmerjajo jih in tolčejo s kopiti in streljajo na tiste, katerih ne morejo dohiteti. Janičarji! biriči, gnoj srbski! Jaz sem polovljene Čerkeze in turške vojake hitro klal in streljal vedno v srce, zakaj v njem je junak in mož; nikoli jih nisem mučil in pretepal... Nekaj vojakov se zaganja proti puškinim cevem svojih tovarišev, streljajo v zrak, branijo kmete in se rujejo s tistimi besnimi v sivih plaščih. — Tudi vi ste se razdelili na stranke, kje je vaš vojaški red in disciplina? Lepe pesmi vam bo prepevala mati, Turki pa bodo spet mendrali Srbijo kakor pšenico... Iz ulice z vzdignjeno* sekiro priteče kmetica, obraz se ji je zavezal v vozel in stisnil v podkve čeljusti, brez besede se zažene med vojake, le-ti se razpršijo, njena sekira se zaganja in se zariva v sneg, in spet pada; žena obstane, iskaje tarčo za udar, zagleda čredo konj, privezanih k plotovom, in s« zažene nadnje. Ti pa, ti, sestra! Vidi se, po pomoti so zakovali moško srce vate, udari vsaj ti, ženska, ko je Prerovo brez moških. Ej, ko bi te bil mlajši nekoč srečal, razbijaj biriške glave, ko tega ne delajo tisti, katerim te je bog namenil za sedlo, kaj ste vi srbska vojska, ko bežite pred sekiro in žensko!... Ženska s sekiro udajra konje po križih in trebuhih, zazija meso in poteče kri, konji vriskajo, udarjajo s kopitf, trgajo vajeti in v skok dirjajo po poti, kjer so se tud; plotovi poskrili v sneg; dva vojaka sta se pognala proti ženi, ta obstane, vozel na obrazu se ji stisne, gleda ju modras, preden useka, sekira se ji izmuzne iz rok, ona s« obme in počasi odide po poti za konji. »Streljaj!« vpije vojak tovarišu. »Streljaj ti,« odgovarja ta. »Ne omadežuj orožja!« sin Ni. kola, ne da bi se ganil, in drži kol zapičen v sneg. Vojaka ga zmedeno gledata, opsujeta mu ženske otroke, odideta k mrtvemu vojaku in ae nagneta nadenj. Streljanje J« postalo redkejše. Stoke ranjencev duši tarnanje žensk po vasi. Karel Putrih: »Begunci« (detajl spomenika na Urhu) ................ FRANCE »GOZDIČ TE Poglavje iz romana »Črna srajca«, ki izide pri Slovenski Matici Zavrh v delavnik še nikoli ni videl toliko ljudi pred cerkvijo. Ob uri, ko so prvič zapeli zvonovi, so se praznično oblečeni zgrinjali iz vseh hiš, prišli so tudi z Brega, iz Selc in iz oddaljenih samot. Smonca ni bil pri vseh priljubljen. A tudi tisti, ki so verjeli, da je požgal šolo in so ga zaradi tega tiho obsojali, je bolela njegova obsodba, naj je kaj zakrivil ali ne. V hipu, ko je mrtev in okrvavljen ležal pred njimi, so na vse pozabili. Ni ga bilo, ki bi ga tedaj omenjal le z najmanjšo zlo besedo. Njegove rane so jih zapekle in streli, ki so mu jih zadali, so jih zadeli v srce. Vzbujal je splošno naklonjenost in sočutje. To, kar se je njemu zgodilo, se lahko nekoč tudi njim pripeti. Prizadeto je bilo njihovo človečansko čustvo. Pri pogrebu niso hoteli samo počastiti pokojnika, temveč tudi izraziti svoj odpor. Kaplan, ki je prišel z Lazov, da opravi pogreb, se je čudil množici, ki jo je našel pod lipami. V krogu so stali šolarji iz treh vasi in držali v rokah venčke in šopke zelenja in prvega pomladanskega cvetja. Šopke so imele v naročjih tudi nekatera dekleta. Nežica je nosila venec iz golega trnja. Pogled nanj je bil nenavaden, a so vsi razumeli njegovo nemo govorico. Ljudje so se tiho pomenkovali med seboj in se ozirali proti pobočju Prisojnika. Dan je bil lep, sončen, nebo sko- raj jasno; priroda, kot umita od kratkega nočnega dežja, se je razgrinjala v svežih barvah. Beli vrhovi gora so se bliskali v sončni svetlobi. Čakajoči «o se nenadoma vznemirili. »Prihajajoyt so šepetali. »Gredo.« Oči so se uprle v klanec, ki je vodil s pobočja Prisojnika. Izza golega drevja ob klancu se je prikazala črna krsta, ki se je rahlo pozibavala na ramah pogrebcev. Spredaj je hodila stara Podoreharica, Jera, ki ni manjkala pri nobenem pogrebu, in nosila svetilko s trepetajočim plamenčkom. A preden je mrliški sprevod dosegel cesto, je iz doline pri-hropel avto. Pripeljal se je podbrigadir Atalante z nekim karabinjerjem in policijskim agentom iz trga. Ljudje so se nejevoljni ozrli. Gantar je bil s svojimi Črnimi srajcami odšel na pogreb miličnika — upali so, da bodo ta dan brez nezaželenih prič, ki bi jim merile kretnje, tehtale solze in besede. Došleci so gledali po ljudeh, kakor da presojajo vsak obraz posebej. Ali je morda prišel na pogreb kak tujec, ki je bil v zvezi z »upornikom« Šmonco, da mu zvežejo roke? Agenta so zbodli v oči venčki in šopki zelenja in cvetic. Pogledal je podbriga-dirja. Atalante je skomizgnil z rameni in obrnil pogled v stran. Mrliški sprevod se je, medtem že toliko približal, da je bilo slišati molitev žensk, ki so hodile za krsto. Možje so se odkrili. Pogrebci so položili krsto na pripravljena nosila in si brisali znojna čela. Pri vznožju krste je stala Malija v črni obleki. Njena mati, Razpetovka, je držala za roko otroka. Jožica je bila objokana, Cirilček pa je preplašen gledal po ljudeh, kakor da ne razume, kaj se godi. Nežica je pogledala Lenarta, ki ji je dal znamenje z očmi. Strnila je h krst: in položila na pozlačeni križ simbolični trnjev venec. Tistim, ki so to videli in razumeli, je zatrepetala spodnja čeljust. Takrat je bil le redek, ki je to vedel, a pozneje je šlo od ust do ust, da je bilo, preden so poveznili pokrov na krsto, pristopilo neko dekle in mrtvega Šmonco pregr-nilo s slovensko zastavo, ki mu je zakrila predrte prsi in svinčeno bledi obraz. Kaplan je bil pravkar odprl obredno knjigo, da bi začel brati,, ko se je iz skupine fantov in deklet, ki se je bila neopazno zbrala za krsto, oglasila intonacija piščalke. Pred skupino je stal Dominik, pogledal od obraza do obraza in dvignil roke. »Gozdič je že zelen, travnik je razcveten... Vaščani niso bili presenečeni, čakali so na ta trenutek, vedeli so, da pride. Stara pogrebna pesem, a so jo duše sprejemale kot himno upora. Kaplan je povesil roke s knjigo in rahlo zaprl oči, kot da posluša ali razmišlja. Agent se je znova vznemiril in vprašujoče pogledal pod-brigadirja. Ta je nekoliko na- I VJEKOSLflV KflLEB: I BEL OBLAK MD CORO Joža in njegov tovariš Darko «ra se plazila od kamna do kamna, od smrečice do Dmja: zvijala sta se kakor dve gosenici na hrapavi hrastovi skorji. Krogle so brenčale okolii tkeš, te jeklene osice, pszzuuk . . . uk — je silovito prasnilo ob kamen ali zid, se zarilo v tla, v deblo ali pa oklestilo vejico. Tako. Še malo popraj 9ta stala očrnjena prot vasi — vedro nebo, njive, drevje, hiše po obronkih — kot podoba na zidu. Gledat je Joža svojo vas in svojo hišo kot nekaj povsem novega Vedel pa je samo to, da mora najti ooikek po treh dneh neprestane hoje: Komandant je govoril: »Tovariši, ker smo nocoj porazili ustaše, jih moramo zdaj Še razgnati, pa čeprav je dan. Naj ta tudi tu ljudstvo oddahne. »Hočemo«, so rekli borci. Toda vsi so bili utrujen:, komaj so stali na nogah. Z grebena so Nemci prašili z miinometaloi. Vsepovsod naokoli po gričih je praskalo, toda v šoli, na vzpetini pred vasjo, so s« utrdili koc v ključni trdnjavi Sa so skozi linice, napravljene v zazidanih okatih, besno streljali z mirrali! tezi. T mandant je bil bled kot ka- en :n težko je govoril od utru-■eoosci. Ni ime! tistih drobnih od-:■ -rov, ki so jih tuneli bore:, ker je moral s kurirji in kmeti raz- iskovati okolico in odrejati smer pohoda Upadla lica je imel trda in strogo je stiska! oči: bil je jezen, ker je sovražnik prezgodai odkril napad. »Prostovoljce, bombaše potrebujem«, je rekel trdo. »Šolo moramo zavzeti. Brez šole ne bomo zavzeli položaja«. Priglasilo se jih je kakih dvajset. Tudi Joža. Komandant j« izbral devetorico. Za napad iz treh -smeri. Jože ni izbral, zato je ta rekel: »Tovariš komandant, poslušaj tovariš komandant, tudi mene moraš vzeti, šola je vendar naša. Še predlanskim sem hodil vanjo. Toda učiteljico so oni zaklali, pa tudi Milana in Mirka . . . Izgnal bom iz n.j« Nemce, saj poznam sleherni kamen in zid. »Nočem, da bi padel pred svojo vasjo«, je odvrnil komandant odločno. »Pa tudi preveč mlad si še«, ja dodal m mu položil roko na glavo in preko njega nadaljeval z navodili izbranim. »Petnajst let mi je vendar . . . prosim te, tovariš . . . Prosim ce ... « je prekinjal njegovo govorjenje. »•Poslušaj, poslušaj«, ga je vlekel za rokav 'in goreče gledal. Oni so vendar zaklali Milana in Mirka . . . Prosim te«. Komandant se je nasmehnil, pa tudi borci okoli njega, potem je tren£l z očmi, malo razmrsä, nakar je vprašali: »Ali te ni strah«? »Pirav nič«. »Pojdi. Po tisti stezici, pod riđom. Ti in Darko kot česta skupina ... « Trije strelci so prilli na vsako okno in so ra zidovi e paz-nim ogn jem otežkočali sovražniku opazovanje, en pulkomitraljez pa je s kratkimi rafali treh strelov kljuval v liniice njihovih mitraljezov kakor detel v črvovi no. Joža se je torej plazil za tovarišem pod nizkim zidom šolske potke. Tovariš Darko je bil pred njim, puško je vrgel na hrbet, res se je napet! in migljal kakor riba in skozi veliko luknjo njegovega kratkega sahnten ega jopiča so se videla skoraj vsa njegova pleča in bedra so se mu pomaljala skozi raztrgane hlače. Težko je sledil Joža starejšemu tovarišu, ki je žilavo in uporno napredoval. To- da ljubil ga je kot brata. Nekoč je Darko izvlekel Jožo iz ognja, ko ga je ranila bomba, drugič pa sta preživela štiri dni v jami v vasi; v kateri so ju iznenadil! u-staši, in od takrat naprej sta bila vedno skupaj. In zdaj gresta tudi skupaj nad svojo šolo. Okoli njiju so tla oživela od pogostih strelov, kakor da bi je toča, minome-talci pa so orali po ogradah in rušili zidove in kupe kamnja. Stružila sta s koleni in prsmi kamenje in se zagrizala v tla. Dan pa je bil sončen. Joža je občutil, da drevje stoji ravno, da je vse v zelenju in da pod južnim že pred dvema letoma hodili za ovcami, spomnil se je tiste tišine in kako je bila vas takrat daleč od sveta, sama, in'kako se mu je zdelo, da je tod središče sveta in da ni nikjer ničesar več. Povsem drugačna je bila takrat vas. Zdaj pa je vse novo: veliki dogodki in v njih ima važno vlogo prav on. Tovariš in Joža sta se plazila po tleh. Čudna ie bila ta samota. Nikogar nista mogla videti. Samo streli so bili kakor nekaj živega, prisotnega v pokrajini, samo ta hrup, krogle, mine — sovražnik pa kot da je nekaj daljnega in čudnega kot stroj. Stane Keržlč: Glava »Skojevca« (spomenik v Ljubljani) Zibertovl ulici vetrom dirhtii listje in da sence trepetajo: bilo je vedro, pomladno jutro in veselo, široko nebo. In zdaj se je spomnil, kako je tod BEVK: 7,E ZELEN...« len gledal nekam v vrh Prisojnika, kjer se je na golih ■ih poigravalo pomla-> -ko sonce. V tem sta se pripeljala bri-: dir in policijski komisar, ćamudila sto se pri pogrebu -nUičnika. Z njima sta bila še : a karabinjera in neki agent. . udje so se z nejevoljo ozrli -a avtomobila, ki sta se z ro-jotom ustavila in utihnila. sem se je za hip prelomila, 'delo se je, da bo utihnila, a ■ e je znova dvignila in v ne-. riko hitrejšem tempu hitela proti koncu. »Pomlad že prišla bo, ko te na svet’ ne bo...« »Kaj se tu godi?« je briga-iir uprl pogled v Atalunteja. ,To ni pogreb, to je manifestacija,' In tri to mirno gledate?« Podbrigndir je dingniil roko h klobuku in molčal, ne la bi trenil z očmi. Komisar se je medtem pririnil skozi obroč ljudi in plaši'. pred pevce. »Nehajte! Razidite se! Tato j!« Pesem je bila že pri koncu. Dominik se je obrnil ves bled e obraz, kot da mu je iztekla zadnja kapljica krvi. Polovica pevcev je utihnila, a visoki jlasovi pevk so dalje peli. Pogrebna pesem se je vse tiše ,zgubljala pod jasno nebo. »Tiho, ali vas aretiram!« Pesmi je bi lo že konec. Perii so se plašno umaknili, nekateri so se naglo pomešali •ned ljudi. Komisar je razgret ooblisknil po venčkih, šopkih, 3o krsti in po ljudeh. »Razidite se! Vsi domov! Le tajbližji sorodniki naj gredo ta krsto . Karabinjeri so se pomešali ned množico in jo razganjali. »Narazen ! Domov! Odidite! Ali pa ne bo pogreba ...« * Ljudje so se jim odmikali, •ev.dar n;hče ni odšel, četu-H je bilo termi ali onemu te-mobno pri srcu. Močnejše kot rtrah je bilo ogorčenje, ki se 'e spreminjalo v odpor. Stali to in mračno gledali, besede to le na pol razumeli, a ni 1h jim bilo treba šele razla-mtt. Srd se je pomešal z ža-ostjo, obole sp jim, je izra-[nle na obrazih in v očeh a nolčnli so. Tedni le Razpetovka nena-loma zajokala z visokim gla-om Sila je občutljivega sr-•a tak kam,pn ji. je level v rrsi. da b' io zadušil, če M. ga te razlomi n v solzah. A ni lila samo žalost, ki jo je izra- žal njen krik, temveč tudi ugovor proti najbolj nedoumljivi krivici, ki jo je kdaj doživela. Materin jok je premagal tudi Malijo, ki je dotlej krotila žalost. Privrele so ji solze, objela je mater čez ramo in se oslonila nanjo. »O, mati,« je zaječala. »Kaj smo zagrešili, da tako delajo Lenart ga je samo pomračeno pogledal. »Ali bi radi zopet v zapor? Izginite od tod!« Učitelj ga je gledal še za trenutek. Ni mu kazalo ugovarjati. Obrnil se je molče in počasi odšel po klancu. V žepih je čutil stisnjene pesti in še težje srce v prsih. z nami? Kaj smo le zapre- Crna maša; s .kora so pele šili?« orgije in enoglasno labinsko V jok sta planila tudi Jo- Petjc- Karabinjeri in agenti žica in Cirilček. Zajokale so so bili ostali pred vrati. Ko tudi nekatere ženske. Vsi, ki se ie zopet prikazala krsta, so so stali kot oleseneli, so bili odšli za cerkev, kjer je ob ganjeni; izpod čela so jim steni zijal svež grob. Stopili strmo gledale solzne oči. na pokopailiščni zid, da so .. . . imeli množico pred očmi. Komisar m brigadir sta se v vprašujoče spogledala. Med popolno tihoto, ko so »Pogreb bo z mašo,« jima je pogrebci spuščali krsto v jare/cel kaplan boječe »K maši mo• .»° ,blli , ZOpe*^ra!1 hi um L „ Pevci. Pogledovali so Domini- ka, ki je ves bled in prestra- bi jim ne smeli braniti.« Komisar je pogledal po obrazih. Zbal se je očitnega upora, ki bi ga več stal kot občutek poraza, če se vda. Obžaloval je, da niso bili odpeljali mrtvega Smonco in ga na tiho pokopali. Za kesanje je bilo prepozno. »Bodi!« je rekel. »A petje strogo prepovedujem!« Zapeli so zvonovi. Krsta je odplavala proti cerkvi. Za njo se je zvrstila množica. Malija z materjo in otrokoma, nekaj Smončsvih oddaljenih sorodnikov, šolarji in dekleta z venčki in cvetjem, možje in žene — cela procesija. Brigadir je opazil Lenarta im ga potegnil iz vrste. »Kaj pa tri tu?« šen stal ob strani. Ni imel poguma, da bi intonimi »Blagor mu, ki se spočije ...« Oči so mu iskale Lenarta, ki se je bil zaklel, da bo spregovoril na grobu, četudi ga potem zaprejo. Saj tudi Lenarta ni bilo... »Počivaj v miru, oče naš...« Prve grude so padle na krsto. Nato so padale in bobnele, kakor da bi hotele pre-vpiti Malijin pretresljiv jok. Mladina je pokrila rjavo gomilo s šopki in venčki, nekaj so jih öbesüi na cerkveno steno. Zadnji so odšli agenti in karabinjerji, ko ni bilo nikogar več na pokopališču. udarjali ob zid. Spomni! se je mrtvega tovariša. In obšel ga je občutek samote in slabo?:». Kot da odtod ne bi bilo izhoda. »Naprej. Darko. Naprej ...» so se mu ustne same premikale. Takoj pa se je spomnil, da ga njegovi gledajo odspodaj in da bo treba nekaj storiti. Pogled mu je obstal na puški, ki je molela iz neke linice. In gleda! je to puško, tri korake pred seboj, kakor rilec nevarne živali- Stal je in ijasr» videl, toda misel mu ni delovala, in mežikal je z očmi. Pa je naenkrat skočil kakor mačka, iztrgaj tx> puško 'in skozi 5bno potisnil bombo. In še eno. el je zagrmelo, vpitje m »Darko . . . Darko . . .« je klical s pridušenim glasom — »bolj počasi, Darko«. Toda Darko ga ni slišal. Zaplul je preko kamenja kakor račka po valovih — zaril se je v grmič, se potopil skozi precep in se otepal trnja, skozi katerega se je vila steza med zidovi ograd. Joža ga je težko dohajal in ni mogel pravilno izbirati zaklonov, zadihan je M in obnemogel Tovariš Darko se ie naenkrat sprožil pò tleh in se ves umiril. Joža se priplazil do njega. »Darko . . . Naprej.« Darko se ni ganil. Stresel ga je. Dvignil glavo. Iz ranice nad čelom in iz ust mu je tekla kri, oči je imel zapne. Obraz pa se mu je pomiril v blaženo zadovoljnost. »Darko, tovariš moj! Darko . . . « je šepetal Joža s pretrganim glasom in ga odvlekel bliže k zidu. Sedel ie poleg nljega, objel ga je in naslonil glavo na tihe prsi svojega tovariša. In zaželel si je nekaj kot materino naročje, da bi se skril, zatisnil oči in ušesa. Strah ga je prevzel. Ni si upa'1 dvigniti glave. S streljanjem so mu treskale po možganih raztrgane podobe, se utrinjale kakor bliski in nobene misli ni mogel zadržati in domisliti do odločitve. Potem pa se mu je utrnila podoba Tovarišev in resen komandantov obraz, kako čakajo za zidovi, da pade šola. Naglo se je vzravnal in sedal poleg Darka. Nekaj časa ga je gledal, Darko je ležal na hrbtu, glavo ie zaokrenil na desno in zatisnil oči, kot da spi. Joževa misel se mu je nenadoma oddaljila in mislil ni na nič več, temveč je upri oči predse, kakor da se je zatekel pred burjo, kot pastir k ovcam. Nad njim so brenčali streli, prašili po zidu, toda streljanja ni poslušal. Nenadoma pa je mina iz minometa!ca treščila prav sem za ziid, tik ob njem. Popolnoma ga je pretreslo, prekobalil se j« in tanki zid se je zrušil nanj. »Naprej«, je mehanično zašepetal Joža. »Naprej. Darko. Naprej'. Darko«, je ponavljal tako samo z ustnicama. Od!sitrainill je kamenje s sebe in z Darka, pogledal še enkrat beli umirjeni obraz, se splazil preko mrtvega telesa in pričel pod zidom sam napredovati. In hitel je, ponavljajoč ves zadihan: »Darko. Tovariš. Darko ...» Zdaj se ie plazil hitro in krčevito. Roke in kolena so mu krvavela, obleka se mu je trgala skozi robidovje in trnovo grmovje, toda tega ni prav nič opazil. Samo: naš mitraljez — tlaktlakdak — ponavlja svoj stih. Pritisnil je uho k temu zvoku za pomoč pn ravnanju. Ko je prišel do konca zidu, je odpel bombo in stekel k šoli. Močneje so zabrenčale čebdlice o-okoli glave. Vrgel se je proti vogalu Šole, v mrevl kot pod ono stranjo, s katere ga niso mogli o-paziti. Vtisnil se je v vboklkio zidu. Tu je za hipec obstal. V grlu mu je kljuvala žila. Tri bombe so eksplodirale za vogalom. Stekel je na drago stran. Takoj zatem je eksplodiralo na prej-šniem mestu. Spet je bil mil, obkoSjen z žicami strelov, ki so prihajali izma Un in pcrwMtnitoih *c*2ov, ki m bilo je samo nejasno hrepenenje. In »zbral si ji puščobno liso na zidu ter sramežljivo odklanjal pogled od prisotnih. In tedaj se je pričela svečanost. Ona je bila za katedrom. Učiteljica. Kot pred dvema letoma: mlada, bujnih, črnih las itn velikih, zasenčenih oči. Samo na vra- V šoli kričanje. Hitro je «tekel »a drugi zid in tod skozi neko linico v zazidanem oknu vrgel bombo, potem je naglo eno prislonili na prag ob vratih, se stisnil k zidu ter pripravil revolver in novo, ofenzivno bombo. Eksplozija. Potem pa je hitro sunil v vrata in streljate predse fa revolverja vdirl skozi zdrobljene deske v predvenje. Mirnost visoke tlakovana veže in cvrčanje ter brenčanje daljnih strelov, ki so odzvanjali v prostrani votlini, je utonilo v tem' da se je sam sebi zazdel tako maijčken. In poslopje se je naježilo od strahu. Vrata dvorane so bila priprta. Odsunil jih je in postrani stekel noter. Vrgel se je kot v oceni šinil je do levega zidu. Obrnil se je in z revolverjem v desniai ter odpeto bombo v letvici obstal, o-bmien proti p risoci im. Ob zidovih, v velikem in visokem prostoru, so ležali otu, kot da bj zadremali od utrujenosti Le eden je vzravnan, naslonil čelo na podlahti, položene na zazidano okno, in ie stai, kot otrok, ki joče. Zidovi so bili goli, tu in tam votline, luknje, kamor jfc udaril strd, daii-je nekakšna zemljepisna kanta, ki je zgorela do polovice, dve polomljeni klopi v levem kotu, mlake krvi in redeniki nabojev po podu, ki so ga na nekaterih mestnih pretrgale bombe. Samo kateder ob .desnem ziidu, blizu vhoda, je bil nedotaknjen — nje-.govo podnožje in miza. In vse je bilo mimo, kakor živo, in zdelo se je, da čaka na neki dogodek. Joža je pazljivo motril dvorano. Zaman se je trudil, da bi ji videl pravo podobo. Streli od zunaj so »e v njej dušili, samo brenčali so zamolklo in vedel ni, čigavi so. Prisotni pa so ležali negibno, nekateri na hrbtu, z razširjenimi rokami v mlakah krvi, nekateri na boku, s spodvitimi glavami, nekateri zasukani, trudno toneči v pod. In tisti edini je še vedno stal naslonjen na okno. Vse to je zdaj bilo globoko v Joži kot na drugem svetu, in ni se mu zdelo, da je vse, kar je pred njim, v sedanjosti. Spet so mu zatrepetale v glavi raztrgane podobe brez reda in srce mu je kljuvalo, kot da bi mu hotdlo skočki skozi usta. Silovito je občutil, da nekaj pričakuje. Da, nekdo mora stopiini v dvorano. V strahu pričakovanja je spuščal pozorne poglede po mrtvecih na tlleh, pogledal je tudi tistega ob oknu: ali je vse v redu in ali bo sprejem dostojen. Vse glave V k lopeh so mirne in obrazi obrnjeni proti katedru V drugi klopi so Milan, Mirko in Josip, njegovi prijatelji. Nenavadna risina je in poltema, ker prihaja svetloba skozi eno samo okno. In nenadoma je opazil, da ga s tal, tik ob njem, na levi strani, opazujejo: neki mlad Nemec je ležal na hrbtu in imel steklene oči uprte v Jožo. Nekaj časa je Joža gledal v te nepremične oči in ničesar se ni mogel spomniti. Brezbrižno se je obrnil. In spet je stal v pričakovanju. V zavesti mu je zvonilo, tu je imela široko rano in z nje je krj samo maio pomazala njen beli ovratnik. In zdaj je vedel, da na pragu leži Mirko z pazbito glavo in Mian j prebodenimi prsmi, malo naprej v ogradi pa Josip, ki so ga ubili s puško na begu kot zajčka. Matere pa so rile roke in tožile. In glasni jok se je razlegal po dvorani. Tedia vse to ga ni ganilo. Še vedno je gledal liso na zidu in samo vedel je. da je tu. Še predlanskim je bila vesela njihova svobodna in tovariška scia. Blag je bil dotik njene roke, njena beseda je bila materinska, pogled mehak. Mnogokrat je dolgo čepel na vrtnem zidu in gledal v šolska okna. Zdelo se mu je. da more skoznjo oditai v za- zatprasketal srrel. Odkrhnil je kos zidu ob njem. Omet je zašuštei po podu. Neki Nemec se je tam nasloni! s hrbtom na klop, blazno izbuljil oči in meril z revolverjem. Še en strel. Joža je skočil ca stran, naglo naperil revolver in dvakrat ustrelil. Oni je spustil gilavo na prsi in se zrušil Joža je stekel po dvorani in je vse o-stro pregledal. Sedaj so Udi vsi mrtvi. Pristopil je k tistemu ob oknu Prijel ga je za rokav: »Sem se .obrni!« Tello se je zravnano počasi obračalo, roke pa so se ločile ih ostale razširjene kakor pri duhovniku ob daritvi. Obraz je bil krvav. Namesto oči — vetti&a rdeča rana. In tako je stal, brez pogleda, enako otrpel, z razžarjenimi rokam:. In Joža proti njemu. Mirno sta stala kakor v snu, a rana namesto oči fe bila zastor med njLma- In ta človek, celo ta se mu je zazdel nestvaren in ni vpdel, ali je še sovražnik. In postalo mu je težko, ko se ni mogel spomniti, kalj naj stori. Pa se je ozrl in krožil s pogledom. Toda ni bilo nifi enega živega očesa, ki bi ga srečal. Tudi nje ni več. A venjfaf mora nekaj storiti, ne le jokati. Tako se je razbila tiha svečanost. In v tem trenutku se je začulo od zunaj glasno streljanje. Veliko časa je že poteklo, a tovariši se še niso prikazali. Hitro je stopil k oknu. ZdoSaj na soncu po zelenih ogradah so Nemci potiskali njegove. V majhnih skupinicah po pet ali šest so napadali iti postavljali mitraljez«. Kazalo je, da so dobili okrepitev. Joža je pripel bombo za pas, prijel za zapuščeni Šarec in namestil okvir. Nabojev je bilo do- Zdenko Kalin: »Mučenci« (detajl spomenika na Urhu) nimivejši svet. Ustaši in Nemci pa so se onega dine nenadoma znašli v vasi in uprizorili pokol. Uspeio mu je uteči za kup kamenja in ob zidu naprej gor v hrib. Toda njo, učiteljico, in nekatere n jegove prijatelje jpa so izvlekli in jdi zaklali pred vrati In glej, zdaj so tu stpet skupaj. In koit da je zadonela nekakšna počasna pesem, nejasna v svojem pomenu Lasje so ss mu naježili in oči na9.rii2e. Iznenada je nastala tišina. Dolga in dolga. In spat je stal brez občutij, brez kakršnekoh želje. Z leve strani, od kiotpi sèm. je fintali 4MKBHU) volj. Izbral si je za cilj skupino okoli mitraljeza v Grgičevi ogradi.. Pritisnil je. In občutil je zadovoljstvo, da je ostre curke kn> . gel sipal po živem. Mitraljez,, ga je dregal, kot da 9e jezi na njie-govo roko, toda Joža ga je držal čvrsto in vztrajno sekal. Obrnil ga je proti jurišnim skupinam. Nemci so Mi presenečeni, verjetno so se zbali obkolitve, razpriSi so se in se pričeli naglo izmikati iz ognja. Joža pa je še naprej praši s kroglami Neprenehoma jfe streljal, pošiljal curek za curkom iz nemške strojnice. V kratkem času so se vsi Nemci izvlekli iz ognja. Hitro so preskakovali zidove zgoraj v ogradah, ki so bile bližje vasi: brez pomisleka so bežali Med ogradami so se prikazali partizani Živo so se pretikali preko zidov in ograd, pazljivo meriii in gonili Nemce. Joža. je premestil Šarec k odprtemu oknu _ in radostno nadaljeval z brizganjem krogel za sovražnikom, ki ie bd že v zgornjem <3e!u vas. In njegovi so šli naprej. Njivice in ograde pa so vsa j za hip ostale svobodne. Nekaj skupin tovarišev iz zaščitnice je mimo hodilo po potkah preko ledin, kakor da se utrujeni vračajo v svojo vas. Tako, sonce, zelenje polja in dalje bregov, modro nebo in velik, bel oblak nad gozdom. In Joža se je naslonil na okno, s celim gornjim telesom se je nagnil ven, kot da bi bežal pred tistim, kar je Mo za njim, to roke obesil je vzdolž ziidu ter se potopil z obrazom v bistri zrak, ki je bS čist in svetal. Tako je «al zelo nagnjen skozi okno. Ni opazil, da mu curlja ob roki po zidu rdeč in droban curek. Toda. opojna radost mu je ježila kožo in razganjala prsi S hrepeneče razprtimi očmi je gledal veliki beli oblak nad goro In si želsfl, da bi poletel tjakaj skozi svobodno sončno svetlobo. In zazdelo se mu je. da v mladem braspju tiho, enolično poje ptica, kot da ne bo nikoli prenehala poti (Is z&infoe novel BRIGADA. Pre-vrdel D. 2^ J Ona, Mika, je bila majhna psička s prijaznim smrčkom in belim, gostim, dolgodlakim kožuščkom, motno se svetlikajočim v slabotnem soncu, ki je bilo tisto zgodnjo pomlad še brez prave moči. Bila je lepa, še lepši pa so bili njeni mladički — šest drobcenih belih kužkov, prav takih kot njihova mamica. Samo eden, najmlajši je imel črno liso med rjavimi, milimi očkami. Ta pa je bil tudi najslabotnejši, zato ga je Mika še posebej varovala. Zunaj je bilo še hladno in kar nič ni hotela na dan prava pomlad. Zato so psički še vedno stanovali v lesenem, s toplimi cunjami napolnjenem zaboju pod veliko toplo kmečko pečjo. Neki dan se je Miki zazdelo, da so njeni otroci že toliko zrasli, da jih lahko pusti malo same. Nahranila jih je, jim s tačko -rahljala ležišča in vsakega za slovo obliznila po smrčku. Nato je odhitela v vas, da si poišče kakšno kost za priboljšek. Ni ji bilo treba dolgo iskati. Vaški mesar ji je vrgel čez prag sočno kost: »Na Mika. za mladičke!« Mika je planila, veselo mahaje z ljubkim repom. Mesar, ki je bil dobrosrčen, ji je navrgel še eno in Mika je z obilnim darom brž odhitela v bližnjo drvarnico, da ga tam v miru použije. Močni beli zobje so brž začeli z največjim zadovoljstvom drobiti okusno kost. Mika je bila tako lačna in zaverovana v jedačo, da ni slišala prihuljenih korakov in ne pritajenega šepeta, ki je prihajal izza drvarnice. Dva fan-%tina. dolgih rok in nog, porednih oči in kuštravih las sta spazila Mikin beli kožušček, med latami navol prazne drvarnice. Pri priči sta sklenila, da jo bosta zaprla. Se preden se ie Mika utegnila obrniti, že ii ie zapiral zapah pot v svobodo in k njenim nebogljenim mladičkom. Ko ie Mika to spoznala, je popustila kost in kot iz uma planila k latam, jih grizla, se z glavico zaletavala vanje, toda zaman. Late s-- hHe močnejše. Končno ie Mika spoznala, da se ne more vrniti. Cvileč se ie odvlekla v kotiček in tam žalostno zavijala. Medtem je že noč zavila vas v svoj neprodirni pajčolan. Psički v zaboju so postali nemirni, ker se Mika ni vrnila. Najbolj je žaloval najmlajši, Mikin ljubljenec. Hotel je k bi jih ogrela, nahranila in obliznila ranjenega psička? Toda njen oče in mati sta sovražila pse in ded in babica ter vsi strici in tete. Tako so jih sovražili, da se niti srečati niso hoteli z njimi. Ona, Maroga, pa jim hoče pomagati! Ze se I.ojze Beltram: Ugcmkii - dopolnjevemka Vase zrak povleče, koj spet ven ga zmeče; neprestano dih'-, ven in noter piha. Kdor Je bistra buča,-ve, da to vso---- (Ejnfia) mamici. Zato se je dvignil iz zaboja, se prislonil s prednjima tačicama na njegov rob in se že hotel nagniti čezenj, da bi bolje videl proti vratom, toda joj! Ostra bolečina je presunila mehko, nebogljeno telesce. Nožica ja zadela v žebelj, ki je štrlel iz zaboja. Na beli dlaki so se pojavile krvave kapljice. Ko je kužek zagledal kri, ki je še nikdar ni videl, se je tako hudo prestrašil, da je od strahu omahnil nazaj na cunje in tam sredi bratcev tiho cvileč obležal. Toda mamice ni hotelo biti, da bi mu oblizala rano, ga ljubkujoče potegnila za uho in mu ozdravila skelečo bolečino. Maroga, hišna mucka je pravkar prišla domov. Ko se je vlegla na svoje ležišče na drugi strani peči, je opazila zapuščeno pasjo družinico. »Glej. Mike ni.« si je dejala. »Kje hodi? Čudno, da je pustila svoje otroke tako dolgo same,« je premišljevala. Nato se je ozrla okrog sebe, če jo kdo opazuje. Počasi se je splazila s peči. Prišla je k zaboju. Tu pa je obstala. Ali hoče prihuljeno odplaziti nazaj na svoje ležišče. Tedaj pa ... kaj je to ... začuti, da ji je na glavo leglo nekaj mehkega. Maroga je zmedena. Previdno se ozre kvišku. Njene zvite, pohlepne oči se srečajo z žametnimi, rjavimi očki, ki jo žalostno, žalostno prosijo, krvaveča nožica pa jo boža po glavi. Ob tem je sovraštvo izpuhtelo in Maroga je nenadoma začutila, da mora pomagati. Povzpela se je v zaboj, se vlegla k Mikinim mladičkom, da bi jih ogrela, najmlajšemu pa je začela previdno lizati nožico, ki je nehala krvaveti. Potem je vse po vrsti nahranila in končno zaspala. Marogasta kepica je kot svitek ležala sredi med šestimi belimi kupčki, ne da bi bila le enkrat pomislila na starodavno sovraštvo. Maroga je ostala pri Mikinih mladičkih. Zvesto jih je čuvala in odgajala. Nekega dne pa je pred hišnimi vrati presunljivo zacvililo. Mika se je vrnila! Planila je k zaboju. Tu pa je obstala kot vkopana. Spremenila se je Mika v teh nekaj dneh! Močno je shujšala, tako da so se ji lakot-nice ostro risale iz klavrno povaljane, umazane dlake. Sedaj je srepo strmela v zaboj. Ali naj plane k Marogi in jo zgrabi z ostrimi zobmi za vrat? Naj ji izpraska hudobne oči? Kot blisk se pode po pasji glavici hudobne misli. Mika jezno sope, vedno v krajših presledkih. Zdaj, zdaj bo po Marogi. Maroga, pazi se! Mika ne ve, da si bila njenim mladičkom ves ta čas dobra mamica. Mika ne ve, da te imajo njeni otroci tako radi. Ona gleda v Marogi le svojo staro sovražnico in zdaj zdaj bo planila vanjo. Beži, Maroga ... Maroga je gledala v Miko. Pripravljena na beg je pazila na sleherni Mikin gib. Obe rodovni sovražnici sta se merili s pogledi. Mika že odpira gobec. Tedaj pa najmlajši psiček, tisti s črno liso med očmi, zacvili v spanju in Maroga mu brž oblizne nožico. Mika, to videč, je od presenečenja zaprla gobček. Povesila je glavico in korak, dva stopila bliže k zaboju. Toda spet je obstala. Le še drobcen trenutek je oklevala, nato pa skočila v zaboj, se stisnila k psičkom in med njimi skupaj z Marogo sladko zadremala. Odtlej je preteklo še dokaj vode. Šest dolgodlakih psičkov je že davno zraslo. Mika in Maroga pa sta ostali prijateljici. Kjer je Mika, tam je Maroga, in kjer je Maroga, tam je Mika. Obe jesta skupaj, hodita na sprehod, se podita čez travnike in se igrata n i dvorišču. Kar je pri tem prijateljstvu najbolj nenavadno, pa je to, da si pravično razdelita tudi kak kos klobase, ki ga dobrosrčna gospodinja kdaj pa kdaj nameni svojim živalim. To je resnična zgodba in še ■ danes si lahko ogledate zvesti prijateljici — Miko in Marogo — tam, kjer so nekdaj višnje-gorski možje priklenili s težko verigo svojega polža. Napisala Vera Kuharjeva Pastir Martinek STAREC IN GORA (Kitajska) Nekoč je pođ visoko goro živel starec, ki mu je bilo žs devetdeset let. Gora je zadržala vsako svežo sapico, razen tega pa mu je zastirala razgled. Tako se je starec nekega dne odločil, da jo bo prestavil. prestaviti govo!« Toda starec je s sinovoma in delavci nadaljeval z delom. Za starčev čudni načrt jc zvedel tudi neki prijatelj, ki je živel na bližnjem bregu reke. Prišel ga je obiskat in mu rekel: »Nespametnik, tako star si že, da ne moreš več dvigniti niti peresca — le kako si se mogel lotiti takšnega velikanskega dela?« Starec je odvrnil: »Ti si nespameten! Mar nisi pomislil, da bodo po moji smrti živeli še moji otroci, vnuki in pravnuki in nadaljevali rod! Gora pa, vidiš, ne raste več. Kdor torej pravi, da je ne bomo mogli prestaviti?« Gorski duh, ki je starčevim besedam prisluškoval, se je tega na moč ustrašil. Nemudoma je prenesel goro drugam, preden bi to storili starec in njegova sinova. Ob vznožju Gorjancev stoji na gričku sredi vinogradov prastara graščina Gracarjev turn. Številni stolpiči s strelskimi linami, okopni jarki in dvižni most pričajo, da je bila to preS davnimi časi mogočna trdnjava, ki je kljubovala Turkom, ki so tiste čase udirali v našo deželo iin plenili in ropali po naših krajih. V spomin na te hude čase so še dandanes ohranjena na dvorišču Gracerjevega turna ogromna lesena vrata, na katerih je naslikana mogočna turška vojska. V ta vrata sem kot otrok stremela ure im ure.Vse strahote tistih ča-ov so mi živo vstajale pred očmi, da sem potem doma spra levala vsakogar, ki bi m: vedel kaj več povedati o teh turških roparjih, ki so bili tako živo naslikani na vratih Gra-oarjevega turna. Ko mi je mati pravila vse, kar jte bila slišala o njih, se je nekoč spomnila tudi Martinka ki je svoje dni služil v Gracar-jevem tumu za pastirja in ki ga je sama poznala, ko je bila še mala plavolasa deklica. Takole je pripovedovala; P-red mnogimi leti je prišel o svetem Juriju — takrat namreč najemajo v naših krajih pastirje — z Gorjancev v dolino Martinek, da si poišče službo. Ustavil se je najrej v Gracarje-vem tumu in ker je bil poštenega obraza in že v letih, sta se z gospodarjem kmalu pogodila. Zmenila sta se da bo, od rane pomladi pa do jeseni pasel na gmajni, zato pa bo prejemal na leto po pet goldinarjev, par čevljev in novo srajco. Pozimi* pa, ko ne bo paše, bo pletel iz proi-ja koše in popravljal orodje. Martinek je bil zadovoljen in ker je imel vse svoje imetje s seboj, povezano v culi, je še tisti dan ostal pri hiši in se lotil dela. * Martinek je bil -dober pastir. Se preden je posijalo sonce na vrhove Vimjvrha, se je že dvig- nil s svojega ležišča. Otresel je slamo, ki se je oprijela njegovih las im života, se nekajkrat pretegnil im odprl hlevska vrata: »Prama, sivka, čada, hi hot!« ie nagnal odrezano živ ad, kise je zapovrstjo leno zamajala preko steptanega praga'. Zibaj e se so v vrsti krenili po ilovnati stezi v barino. S palico im rogom, ki mu je obešen na vrvici bingljal preko hrbta, je zadnji za njimi koraka! Martinek. goste megle, ki se je od Krke sem valila preko prostranega šentjernejskega polja, so se jedrna zaznavno dvigali vrhovi topolov kraj glavne ceste. Vtem ko so bele zidanice, raztresene vsevprek po Vtojvrhu in Gotobmku, žarele že v prvem jutranjem soncu. Stopali so mimo vinogradov med ostrim robidovjem, ki je raslo na obeh straneh poti. Spotoma so vselej prepoditi škorce, ki so obirali nezrelo grozdje, da so se glasno prhu- dve, tri, pet, sedem, »Ena, dve, . tri, osem, deset, zmotil!« tako je štel in pričel zmotil!« »Ena, zmotil!« Nikdar jih ni do kraja pre-štel, a vselej jih je v redu prignal domov. O Martineku so vedeli povedati še več veselih. Najbolj pa so se smejali tisti, ko je bil gnal bika v dolino in je spotoma srečal pegasto sosednjo grofico, ki je z rdečim sončnikom v roki sedela na stolcu med žanjiicami in jih priganjala k delu. Martinek se je je tako prestrašil, da je z vso silo vlekel bika za povodec in pričel kričati na ves glas; »Bejž grofna, bejž grofna, bik grejo, bik grej o!« Prestrašena grofica je bliskoma zagnala svoj sončnik med požete snope in zdirjala po stmišču, kar so jo nesie stare nege. Še dolgo so pravili o tem, kako je Martinek z Gracar j evega turna pregnal ošabno grofico s polja. Poklical je svoja sinova i» druge delavce tef z njihovo pomočjo začel malo po malem odnašati prst in skale v morje. Vsak dan so nekoliko napredovali. Tedaj je starcu dejala žena: »Nespametnik, na večer življenja, ko že vsak večji kamen premakneš le s težavo, skušaš storiti nekaj nemogočega — Rešitev križanke »Papiga« Vodoravno: l PP. 3 zrak, 5. klino. 6. Mars. 8. komet. 9. Ižanec, 11. ost. 12. ino. 13. Verona. 15. Utuka. 16. kv., 18. bi, 19. dar, 20. asfalt, 22. rajni, 23. nos, 24. RK, Ž5. da. Navpično: 1. Primož Trubar, 2. Panama 3. ZK, 4. korenina, 7. «tena, 8. kisel. 10. CO. II. OV. 14. okisan. 16 kali. 17 vrt. 19. Danska. 21 fjord Za nagrado sta bili izžrebani Jelka Zemlja z Vrbe in Fanika Omerzu iz Kamnika. Naj »poro- * fita. kakšno knjigo bi radi! SUJfc», U B# potrebuje pojacnU* taje dvignili s tal to se v jatah spustili v sosednji vinograd. Na gmajni se je ustavila žl-vad sama od sebe. Redkokdaj da bi se pomešala med drugo, ki se je prav tako pasla ondod. Kar je bilo kóaj, so imeli z verigo prednjo nogo povezano z zadnjo, zato so se stežka pomikali naprej. Martinek je pasel samo krave to teleta s katerimi res ni imel veliko težav. Živina je do poldneva mu.ila travo, ko pa je bila sita, si je sama poiskala senco med nizkim brinjem, kamor je -legla in v miru prežvekovala. V hladu, ko ni bilo več nadležnih obadov, katerih se je bilo treba otepati čez dan, je pričela živad znova muliti travo, dokler ni na večer zatulil Martinek v svoj rog. »Domu-u-u«. se te razlegalo daleč naokoli po prostrani pokrajini. Od vsepovsod so prlcapljai-e raztresene krave to se z mokrimi gobci to napetimi trebuhi pričele zbirati okrog Martinka. Sklonjenih glav so se gnetle okrog njega, ki jih je vselej skušal Se prešteti, če nobena ne manjka, preden so krenili na Martinek res ni bil kaj prida računar. Ko je služil že lepo vrsto let pri hiši, mu je ob novem letu hotel gospodar zvišati plačo; »No, Martinek«, je dejal, »Odslej ne boš služil več za pet goldinarjev, dobil jih boš šest«. In pritaknil mu je k plači goldinar. Martinek je nekaj časa mrko gledal predse. Premišljal je dolgo, nato pa je zmajal z glavo, rekoč: »Nak, za šest goldinarjev pa že ne bom služil! Če hočete za pet, za šest pa ne!« Gospodar mu je skušal na vse načine dopovedati, da je vendar šest več kot pa pet, a vse zaman. Martinek je trdil kar naprej svojo: »Če hočete za pet, za šest pa ne ostanem!« In tako je služil Martinek na Gracarjevem tumu do konca svojih dni za borih pet goldinarjev, ker mu ni šlo v glavo, da je šest več kakor pet. Napisala Vera Albreht (lz še neobjavljene zbirke »Mladost pod Gorjan««) Narisal Savo Kure Zaslišim tudi Tetin glas. V njem drhti zadrževan jok, medtem ko govori: »Ubožček mali, kam je šel. O, kaj se mu je zgodilo?« »Saj ga bomo našli... Mar naj prav to drobtinico zadene v tako velikem gozdu?« jo prepričuje Jovo, toda tudi njegov glas je spremenjen. Že jih dobro vidim. Gredo žalostno kakor za pogrebom, ozirajo se in se sklanjajo nad vsako podrto drevo ter gledajo podenj. Nanje sije sonce, ki osvobojeno izdatno obliva sleherno bilko v podrtem gozdu. Ne, nisem mogel dalj molčati. Čvrsto sém objel srnjačka, in medtem ko je opletal, zaklical na ves glas: »Teta, Jože, tukaj sem.« Obstali so. Osuplo so se obračali na vse strani, toda skritega v grmovju me niso opazili. Teta je kliknila: »Zakaj se ne pokažeš? Ali si ranjen?« »Nisem. Pridite sem.« Šli so za glasom in nazadnje so me zagledali, čepečega na tleh pod leskovim grmom. Od osuplosti so se ustavili Potem je Teta pohitela k meni, v modrih očeh pa se ji je svetila silna radost in sreča, ker me je spet našla, pomešana s še večjim začudenjem. Jovo in Jože sta strmela vame in v srnjačka v mojih rokah. Obraz sta imela tako smešno potegnjen in oči izbuljene, da sem se moral od srca zasmejati. Nazadnje se je Jovo znašel. Zagrabil je srnjačka, ga dvignil, mene pa vprašal: Narisal Marjan Flajšman »Ampak od kod imaš tole?« »Pritekel...« »Sam?« »Jasno, da sam. Menda ga nisem lovil,« sem se zasmejal, silno zadovoljen, da se je prav meni zgodilo nekaj nenavadnega. Končno je spregovoril še Jože: »Čudovit je, za vraga! No, kaj takega se niti najboljšemu lovcu še ni primerilo. A kako je bilo, govori.« Medtem ko mi je Teta stepala grudice prsti iveri z obleke, sem jim po vrsti povedal, kako sem počenil pod ta grm, medtem ko se je okrog mene vse podiralo. Dalje, kako sem nenadoma zagledal tega srnjačka, ki me je gledal z vlažnimi očmi in stekel k meni, da ga zaščitim. Jovo si je med poslušanjem grebel po neobriti bradi, Jože pa je sukal v roki vejico; ki jo je bil potegnil iz mojih las. Nazadnje je vzkliknil: »Za vraga, saj to je kot v pravljici! Mladič se stisne k mladiču in išče pomoči.« »K tebi ali k meni se že ne bi stisnil. Mislil bi, da sva medveda,« se je zasmejal Jovo in prižel k sebi splašeno živalco. »A kaj bomo zdaj z njim,« je vprašala Teta,‘ki me je končno osnažila prsti. »Vzeli ga bomo s seboj,« sem se brž oglasil v bojazni, da ne bi odločili kako drugače. Teta me je gledala in čutil sem, da skriva neko misel, ki me bo užalostila. A saj sem jo poznal, njo in njeno sočutno srce. In nisem se zmotil. Oglasila se je, zamišljeno strmeč v čudovito smjačkovo glavico: »Moraš ga spustiti. Tudi on ima mater. Ti nisi čutil vse naše bolečine in nemira, tačas ko smo te iskali po gozdu. Zato tudi tega ne razumeš.« »Teta, ne morem ga dati,« sem skoraj zavpil in čutil sem, da bom zajokal. »Saj te ne silim, Željko, toda pomisli, kako bd büo tvoji mami, če te ne bi našli« t MLADINA IN FILM Spominjam se na leta 1938, ko Je doživela evropsko premiero »prva celovečerna filmska risanka«, Walta Disneya »Sneguljčica in sedem škratov«. Tedaj smo se nekateri študentje že skušali resno ukvarjati s filmom. O njem smo prebrali vse, kar nam je prišlo pod ro- lov«, je neodporen in zares nevarno zboli. Prepovedovanje obiska filmov »mladini, stari pod 18 let« se mi je zdel licemerski ukrep. Mladini so bili po mojem mnenju primerni VSI DOBRI filmi, kakor je mladini primerna vsa do- izbranim filmskim programom in ga bomo reševali na ustrez- trditve, »v kaj vodimo rvojo mladino? Zavarujmo jo pred po- nem znanstvenem nivoju. Glede šastnimi vplivi slabih filmov, na pomanjkanje dobrih filmov v svetu in glede na znano pretirano komercialno politiko nekaterih naših filmskih podjetij, pa se je tudi po vojni vtihota- bra literatura ali vsaka dobra pilo v naše kinematografe dokaj ke, bili smo vsak dan, celo po gledališka predstava. Ce nazor- slabih filmov. dvakrat, trikrat v kinu, nakar ska, miselna in čustvena vsebi-smo se o filmu vneto pogovar- na filma presega duševno obzor-Jali. je mladega gledalca, filma ne V neki tuji reviji smo našli bo šel gledat. Ce ga bo pa gle- Vemo le to, da je s poslabšanjem sporeda kinematografov spet oživel naš problem, in da postaja poslej eden izmed osred- dokler ne bo prepozno!« • Ce danes spet pomislim na »Sneguljčico in sedem škratov« se mi zdi, da so imeli Angleži in Cehi prav. Mogoče zato, ker sem doživel vojno in njene posledice. Vsi, vsak po svoje smo jo doživeli in jo ob njenih posledicah še vedno doživljamo Tudi naši otrool. Kakor koli se Prizor iz filma »Lassie m vrača« njih pedagoško-psihološklh pro- nam pozna: na preveliki občut-blemov, s katerim se začenjajo ukvarjati naši filmologl, peda- odpornosti, g»gl, psihologi, zdravniki in med družbenimi organizacijami predvsem Zveza prijateljev mladine. Zvezni »Svet društev« je letos oktobra ustanovil posebno zvezno komisijo »Film in mladina«, pri republiških »Svetih za prosveto in kulturo« pa ustanavljajo »Zavode za mladinski film«. Ce zgostimo sodobna razmišljanja o »škodljivem« ln »neškodljivem« vplivu (Uma na mladino v nekaj bistvenih ugotovitvah, potem živita v današnjem svetu dve protislovni mnenji: po prvem ni noben film »mladini neprimeren«. Mladina — ljivostl ali na premajhni fizični Vpliva filma namreč ni mogoče gledati ločeno od okolja: Kekec od vpliva družine, šole, ulice, otroškega vrtca, menze, gleda- prida niti pri nas, niti v svetu lišča, knjige — umetnosti in bolj razvite filmologije. plaže. Kaj naj tedaj storimo? Pogosto slišim očitek ljudem, «°_t primer tale nasvet: ki se zavzemajo zoper filmsko pošljite otroke toda prosim plažo: »Nič slabše,« pravijo, »ni- ne manj kot osem let stare — sem živel, kot živi današnja ,^®edat film mojstra režiserja mladina, tudi filme sem od kra- Bunnuela »Robinson Crusoe«, ja gledal, pa nisem postal — Poprej naj preberejo znano De- OČIŠČENfi SOL poročilo o predstavah »Sneguljčice« v Londonu. Poročilo ni bilo reklama za film ln tudi ne filmska ocena, temveč približno takale ugotovitev: Angleški pedagogi, psihologi in zdravniki so na osnovi bolestnih reakcij mladih gledalcev na nekatere prizore v W. Disneye-vi »Sneguljčici«, ki so jih ugotovili v X primerkih, prepovedali otrokom, starim manj ko osem let, ogled Disnevevega filma«. Hkrati so priporočili, naj za otroke, stare od 5 do 8 let, lzstrižejo iz »Sneguljčice« vse pošastne prizore s Kraljico-ča-rovnico, medtem ko otroci do 5 let starosti sploh in v nobenem primeru r.e spadajo v kino: Ko sem prvič gledal isto leto jeseni »Sneguljčico« v Pragi in sem skušal razumeti angleške ukrepe, sem bil v zadregi. Prizori s Kraijico-čarovnico, ki gre skozi ječe, posute s človeškimi lobanjami, ali prizori njenega konca sredi viharja vrh gore, so se mi res zdeli pošastni. Toda kaj i ošastnejšega« smo gledali in živeli, tudi kar se filma tič-, mi v svoji mladosti! Poml-s samo na »Dr. Mabuso« ali na »Muzej živih lutk«, ko so od vsake predstave v kinu »Ideal« in »Elitnem kinu Matici« odnesli iz dvorane po nekaj omedlelih! In Angleže ter Cehe, ki so reagirali na »Sneguljčico« po angleškem vzoru, sem obsodil za preveč »gosposko občutljive«, za razvajene. Primerjal sem jih s tiste vrste starši, ki svoje otroke kar naprej umivajo in jib na vse mogoče načine »varujejo pred bacili«, ko pa se jim otrok prvi? izmuzne, kar se prej ali slej vselej zgodi, in se v enajsti šoli pod mostom »naleze baci- dal, ga ne be ne ▼ prid in ne v škodo. Zato Je prepoved obiska filmov naJ se toko »utrdi ™P*>- ba' licemerskl poizkus družbe, ki clle* sodobnega sclviliziranega prikazuje slabe filme, pa se z ,n ^banaliziranega, grobega njo skuša potolažiti vest. Hkrati sveta’ pa vsi vemo, da mladina ni gle- ™ drugem mnenju pa smo podala nobenega filma z večjim d° slablh vpIiv0'' filma do zanimanjem kakor tistega, ki je to,’kšne mere brezbrižni, da se bil »mladini neprimeren«. Do vfp„ne sedamo, kako so po-predstav »neprimernega filma« r<>p’ umor> Poboj, poceni lopov«. Ni dvoma, da vpliva film zelo individualno: v enem primeru se otroku pod vplivom slabega filma »samo nekaj noči hudo sanja«, v drugem primeru pa gre ne bo dojel. Torej mu PredšMska, ^ šolska.^doi^čajoea trinajstIetna dekIica v zagrebški hotel odkrivat veliko skrivnost ljubezni. Med vplivi filma na mladino so drobne, individualne razlike. In predvsem so razlike med vplivi istega filma, na predšol- foejevo povest, ki je izšla 1949 in 1953 pri Mladinski knjigi. Nato se z njim pogovorite. Mislim poudariti: vsakdo naj reši problem »vpliva filma na mladino« v svoji družini, po svoje. Naj ga rešuje skrbno, naj se pogovori s svojimi otroki, na katere naj ne gleda niti »preveč zviška«, pa tudi ne »preveč zaverovano«, o vsakem filmu vnaprej in posebej po predstavi — od srca do srca. In po svojih vtisih ter dognanjih o reak- Debela sol je vedno bolj ali manj umazana. Ker Je vlažna, se je prime prah, ki pri kuhanju ostane v jedi. Z majhnim trudom jo hitro očistimo. Sol stresemo v lonec In nalijemo vodo. Umazanija gre takoj na vrh, vodo pa hitro odlijemo. To ponovimo trikrat in sol je lepo bela. Nato jo stresemo na pekač in posušimo. Lahko pa jo tudi stresemo na papir in posušimo na štedilniku, ko ni več ognja. Voda, s katero seno sol Izpirali, je zelo slana. Cez noč se bo umazanija sesedla na dno, vodo potem odlijemo in jo uporabimo za kuhanje zelenjave in krompirja. ŽILE IZ ORLGNA ; V svojem strokovnem glasäW ■poročajo angleški kfa-urgi ona» domeščanju stene arterije t plastično maso orlon. Po drugi svetovni vojn: ja postalo jasno, da služijo traa-splanta-M žil le kot model, ob katerem prasle v organi irna nov, prej manjkajoči del žile. P rož: vetje celic transpiantafa žile torej v novem organizmu ni važno za trajnost uspete. Zato so začel; namesto p- — vth žil za nadomeščanje de» iektov na acni in drug a z..ah uporabljati umetne plastične mase. Te pa morajo biti primemo mehke, morajo se rade gubati dn biti take konsistenc»', da jih lahko šivajo, ne da bi sa pri tem kakor koli trgale. Prednosti takih mas so, da jih lahko sterilizirajo in da so vedno pri roki. Zahtevane častnosti so pokazale plastične snovi vinyon — N in orlon. Poskusi na živalih so sie dobro obnesli, zato so jih končno uporabili tudi na človeku. Sterilizirali so jih z vrenjem ali avtokiaviiranjem, t. j. v vodni pari, segreti s pomočjo »adpritčeka nad 100 stopinj. Šivali so jih najprej z nylon, nato z orlon ni.:j. Poraza:o o ugodnih uspehih, kjer je umetna masa zadovoljh-o nadcmie-stovala ranjeni a.i ofcoleli del žile. Funkcija žile se je po operaciji normalizirala in obtok krvi je bil v prizadetem področju spet zadosten, dr. A. UL skega otroka, na otroka do de- ciji svojih otrok na smo_ Praznični jedilnik pa je vodilo sto skrivnih vrate. Prepričan sem bil, da bomo po vojni reševali tudi problem filma ln mladine, predvsem * ijnbezen in vsakovrstna medsebojna fizična in psihična mučenja po sebi umljiv, vsakdanji element življenja. »Ali se zavedamo,« vprašujejo zastopniki te vetih, nato od 9 do 12, od 12 tja do 15 in od 15 približno do 18 let, torej do časa, o katerem pravimo, da mladina dozori v odrasle ljudi. Kako se proces vpliva filma na mladino odvija, ne vemo trno ravnajte! Svoje znanje o filmu pa obogatite ob dobri filmski literaturi in pri sodbah o posameznih filmih si skušajte pomagati ob resnih filmskih recenzijah, ki vsaj od časa do časa še izhajajo v našem tisku. £l@Ht%ika v gospodinjstvu Tehnični napredek zadnjih desetletij je mnogo pripomogel k dvigu naše življenjske ravni, saj mu je predvsem namen olajšati im olepšati človeku življenje. Napredka tehnike pa hoče biti deležna tudi žena pri svojem utrudljivem gospodinjskem poslu — elektrika v gospodinjstvu ji je pri terni v izdatni meri prišla v pomoč. Kadar nenadoma zmanjka napetost, ugasne luč in utihne radio, se šele zavedamo, koliko udobja, pomoči pri delu in razvedrila nam elektrika posreduje. Tega pa, da so naše potrebe in zahteve po električni energiji z dneva v dan večje, sè pa gotovo ne zavedamo. S pomočjo elektrike lahko v trenutku, brez predpriprav, vklopimo luč, ob njeni izdatni razsvetljavi gre delo lepše, boljše in z večjim veseljem izpod ^ -^—A-..A—A A A . A_yV_A._ A _A A. A_A_A_ St, rok. Zal, še vedno opažamo zelo slabo razsvetljene stanovanjske prostore oziroma delovna mesta. Dobra luč pa je, kakor orodje, odločilna za to, kako bo delo izvršeno. Gospodinje, ki delajo pri slabi lučd, preobremenjujejo oči ln s tem stopnjujejo utrujenost. Prihranek oh uporabi šibkejših žarnic namesto močnejših, pa Je tako neznaten, da ni vreden omembe. Sprva smo se zadovoljili samo • stropno svetilko. Danes uporabljamo š» stenske svetilke pri delovnih mizah v kuhinjah, oh zrcalih v kopalnicah in na primernih mestih v sobah. Pri šivanju, čitanju ali pisanju pa nam j« dobrodošla prenosna svetilka. Poleg luči uporabljamo v gospodinjstvu v vedno večji meri elektrotoptoto in to s pomočjo električnih termičnih aparatov. Električni likalnik bo imelo, prav tako kot luč, menda vsako elektrificirano gospodinjstvo. \ Tudi pri likalniku smo postali nutek. Obe sta planili tjakaj, ' že bolj zahtevni; nezadovoljuje- . obe segli po njej, toda v stra- > mo se več z navadnim električ- lòtje se je oblet e.o m ve- flu^ da je ne ^obi nasprotnica, L nim likalnikom, temveč priča- ter ga je mehko postiljal po sja sj pianm v lase. ; kujemo od naše Industrije, da vsem sadovnjaku. Sadja ze »Kdor zmaga, tistega bo > nam bo postregla z likalniki, ki davno m bilo več na drevju, hruška.'« sta zakričali in se , bodo opremljeni s stikalom za le wx vrhu rogovilaste hru- cresce spopadli. Drobni teles- temperaturno regulacijo. Elek-šfce na koncu sadovnjaka je Cj Sfa drhteli od jeze, zobje > trióni kuhalnik si je utrl pot že se vztrajala debelušna, že dol- so brezumno grizli in nohti > v mnoga gospodinjstva. go zrela medenka. Nihče je ni slepo grebli po rjavi koži, Električni štedilnik nas je, mogel doseči, veter je pa tudi usta pa so se krivila v jez- 5 kot tudi kuhalnik, osvobodil za-ni odtrgal, ker sta- bila s hru- nem joku. Končno sta se zva- j mudnega in neprijetnega dela žko prijatelja. Tako je ostala im na tja jn se kotalili proti pri čiščenju običajnega štedil-na vrhu sama, nad vsemi, z hruški. Skupaj sta nato segli I nika, donašanja kuriva in pri-najlepšim razgledom po sa- po njej, toda krčevito skrčeni ; pravljanju ognja. Kuhalne plo-dovnjaku in bližnjih holmih prstki, pripravljeni, da zgra- ščg in pečice električnih štedll-Nedaleč od tod sta živeli bijo sočen sad. so se zarili v ^ nikov, ki so opremljene s stikali dve deklici, sosedi. Oj, kako mehko meso medenke, a se ) za temperaturno regulacijo, pa sta si želeli imeti hruško! brž umaknili, ko da ’jih je omogočajo hitro segrevanje, Ljubosumno sta čakali, kdaj nekaj speklo. Kaj je bilo da ^ nato pa smotrno in varčno ku-K- - •• '• ....... ’ j hanje. . V zadnjih letih je naša doma- I ča industrija začela izdelovati > poleg kuhalnikov z eno ali dve-, ma ploščama tudi električne ' štedilnike s tremi ploščami in 5 pečico. Pričakovati je torej, da L si bodo naša gospodinjstva v znatnem številu omišljala električne štedilnike, ki se uvrščajo I drugod po svetu med najbolj j razširjene večje gospodinjske porabnike. ■ ? Želeli bomo še ob vsakem ča-} su toplo vodo, ki nam jo bodo nudili električni bojlerji. Tudi moč. Električni delovni aparati (opremljeni z elektromotorč-kom) bodo kot izdatni pomočniki razbremenili or.eza-cste o gospodinjo. V naslednjih letih se tudi pri nas nadejamo električnih pralnikov, kuhinjskih strojčkov ter loščilmikov in sesalcev za prah. Za pouk in razvedrilo pa nam je radio, ki bi ga ne mogli več pogrešati. Naša domača radloindustrija je v povojnih letih izdelala že kar lepo število radijskih sprejemnikov. Možnosti uporabe elektrike v gospodinjstvu, ki nam pripravlja lepše in lažje življenje, seveda s tem še niso izčrpane. Pred dobrimi desetimi leti smo se pri uporabi električne energije v gospodinjstvu omejevali v glavnem le na razsvetljavo, radio in likalnik. V zadnjih letih smo začeli uporabljati vedno več električnih termičnih apa-gospodiinjatev je vfhazn ratov, v naslednjih letih pa bomo uporabljali tudi že električne delovne aparate. Število elektrificiranih gospodinjstev Je v Sloveniji v zadnjih 10 letih naraslo skoraj na 2 in polkrat-no višino in znaša danes približno četrt milijona. Potrošnja električne energij« v gospodinjstvih pa so j« ▼ istem času skoraj petkrat povečala. Se pred dvema letoma je več kot pol vseh elektrificiranih gospodinjstev uporabljalo električno energijo le za razsvetljavo in radio, danes pa uporablja že več kot tri petine elektrificiranih gospodinjstev tudi kuhalnike in druge termične aparate. Ing. A. S. Kal naj bi skuhale za prs-zmke? Kupile bomo kos dobre govedine, da bomo imele o-kusno juho kar za dva dni. Zakuho v juho si bomo že tudi vnaprej pripravile, morda za en dan rezance, za drugi dan ribamo kašo. Za oboje bomo testo lahko hkrati pripravile. Kaj pa z močnato jedjo? Najbolje bo, da jo pripravimo iz kvašenega testa, ker je izdatnejša in ostane sveža tudi nekaj dni. Za kosilo bomo pripravile govejo juho z rezanci, mesno štruco s krompirjem v kosih in zeleno solato, ali pa s krompirjevim pirejem in špinačo, jabolčni kompot in potico. Večerja: Mesna štruca e kislimi kumaricami, sir, potica in čaj sli kava. Kosilo za drugi dan: Goveja juha z ribano kašico, pa-rjena telečja srca z žemljevi-ml cmoki, mešana solata in potica. Večerja: Liptovski sir, pottos in čaj ali kava. Prav dobra večerja so tudi hrenovke, kompot in potica» Mesna štruca: Pol kg teletine in svinjine (pridenemo lahko še kuhano govedino iz juhe, da bo štruca večja, ker jo bomo rabile še za večerjo), zmeljemo s strojem, pridenemo 1—2 v mileku namočeni, ožeti in pretlačeni žemlji. Na prekajeni slanimi prepražimo čebulo, zelen petršilj, česen. To dodamo zmletemu mesu, solimo, popramo, dodamo malo majarona, eno jajce in toliko kMe smetane, da ni preveč trdo — gosto testo.' • Vse to dobro zmešamo in obliku-iemo .na deski, potreseni z moko, štruco. Po vrhu jo namažemo z bo padla z drevesa. Da, Ijn- sta se zagledali v hruško kot bosumno sta čuvali hruško, ki v ostudno kačo? Hruška v POSLEDNJA MEDENKA je, varna pred njima, še ved- svoji notranjosti ni bila več no visela na drevesu, kajti hruška, temveč temnorjava, deklici sta bili nevoščljivi, mehka gmota, v kateri je go- rejen črviček. Me- da bi zgoreli od nevoščljivosti, spodaril če bi ta gorela. Joj, da je le denka na zunaj še vedno lepa, J te že nekaj let izdeluje doma-imela ena od njiju novo ob- je obležala v travi, nevošč- > ča industrija in jih je v zadnjem času nabavilo že dokaj * gospodinjstev. 2elja vsake gospodinje je med ODA V SLŠKI sta leko ali lepo, novo pentljo v Ijivi, požrešni deklici pa pšenično plavih kitah! To je se osramočeni, brez besede in bilo potlej joka in solz na povešenih oči odtihotapili do- > mernike, pa kujanja in pre- mov. drugim tudi električni hladil- ptrou ter sovražnih pogledov. Za njim.a se je zahihital že mik, ki očuva živila okvare m Tudi za hruško sta prav no ves plešast in zgrbljen rožni J prihrani zamudno vsakodnevno nakupovanje. Manjše hladilnike, primerne za štiričlansko družino, bomo že v najkrajšem tihem, na dnu svodih nevošč- grm: »Oh, sadovnjak, kako se v Ifivih srčkov uprli, da je ne '‘moram vendar smejati' AH si ' bo pojedla nasprotnica. videl, kako sta jo skupili ti * Ko je v ,zraku če zadišalo nevoščljivkif? Res, hruška ne \ času nabavili lahko na doma- po snegu in skoraj ni bilo reč bi mogla storiti bol.?e Zdaj čem trgu. lista na drevju, sfa do stali sta le knrvnr^nni ?n crn-in -n o. ^ za ogrevanje prostorov pa da- nes uporabljamo že električne peči, ki kaj hitro pregrejejo ko, oprezujoč vsaka za svojim In ves sadova ink se je stre- ' manjši prostor, zlasti če sc drevesom, kdaj bo medenka sel od smeha, da je bilo sli- > opremljene z ventilatorjem. padla na tla. Končno sta ven- šati. kot da veter beži skozi V gospodinjstvu pa Je poleg darle dočakali zaželeni tre- golo vejevje. V, Kuhar } luči in toplote potrebna tu li \ 1 j ! i •t 1 i 23. kratica za »locus sigilli« Vodoravno: 1. užitni podzemeljski gomolji, ki so prióli v Evropo iz Južne Amerike: 8. vas na skrajnem severozahodu Slovenije (zimski Sporti): H. :por< • nik. ki dose ja vrhunske usr--he; 15. iztrebi'en, ugonobi j-n; 17. neurejen, brezvladen; 19. športni čoln, posnet po indijanskih; 20. miselnost: 22. predlog; (mesto pečata); 24. puščava v severnem Cileju; 25. medmet; 26. prostor za živinsko krmo v hlevu; 28. ozemlje ob severnem 'ečaju: 30. latinsko ime z:: nekatera staroslovanska plemena: 32. rpesec v letu, imenovan po rimskem cesarju; 34. začetnici glavnega mesta AP Vojvodine; 35. obredna obleka duhovnikov, sodnikov »dr.; 39. evropska otočna država; 40. industrijski kraj na Gorenjskem; 42. predlog; 43. kem. znak za lahko kovino; 44. složen, soglasen; 45. otroško »orožje«; 48. goljulivke; 50. grški bog bojnega klanja; 52. tur, gnojna bùia; 54. konica, vrh; 56. pritlikavo drevo; 57. razmetati, razrešiti uganko: 59. italijansko pristanišče ob Jadranu; 61. pripetljaj, dogodba: 62. o katerem nič ne vemo.# Navpično: 1. pomenek, prtje-'en razgovor; 2. preporođen, iz dobe od XIV. do XVI. sto!.; 3. človek z velikim» očmi; 4. umrljivost, smrtnost; 5. naglo spuščati sapo skozi nozdrvi, 6. slika iz vaškega življenja, 7. majhen vodni /ton ttudi kraj ob Savinji); 9. prva črka azbuke; 10. takšna; 11. grška črka; 12. ženska s temnimi lasmi; 13. glasbene vaja; 15. izdelovalec veliki!: rešet; 18. pripadnic» evropskega naroda: 21. kraja; 25. eden od čutov; 27. kratica za »starejši«; 29. predmet, s katerim se zabava otrok; 31. ilaste: 33. svetinja ali kaka druga stvar, ki se ji pripisuje tajna moj; 36. kovinski barometer; 37. kem. znak za aktinij; 38. podaljški hrbtišča pri nekaterih živalih (poznanji.); 41. nasprotniki 46. francoski svobodomiselni zgodovinar in pisatelj (Ernest); 47. žlahten plin, 49. zataknitev, za-pičenje; 51. žensko ime; 52. nrav; 53. ime pesnika Grudna; 55. dalmatinska oblika ženskega imena: 58. medmet za priganjanje; 60. začetnici slovenske kniižne zsložbc, ki izd=ja marksistično literaturo. NADJA — PIA GRETA — MICA TONČKA — ALMA VERONIKA Iz vseh besed prvega lika (ali še enkrat iz zgoraj navedenih ženskih imen) sestavi navpične besede za drugi lik: 1 2 3 A 5 6 7 Iz črk navedenih ženskih imen sestavi Pet besed in jih vpiši vodoravno v prvi lik. Deli teh besed v debeleje obrobljenih poljih bodo dali pet ženskih imen. Besede pomenijo: I Pl I H Ì 1 1 o . M i , Pi ! i i ! P! « ! » i: h ^ f \ r ^ v j V 5 * A no 1. zgodovinsko polj« v Grčiji in po njem imenovana lahkoatletska disciplina; 2. slaviti v pesmih; 3. češki skladatelj (opera »Jenufa«); 4. pripadnica po vsem svetu razkropljenega nareda; 5. visok mornariški čin. 1. negativno nabit elektron; 2. masa, snov, 3. molzna domača žival; 4. nepopoln, fragmentaren; 5. predstavnica številnega živalskega rodu: 6. operni spev; 7. domača žival, ki lovi miši. Na označenih poljih v obeh likih dobiš še dve ženski imeni. :x:x:x~)c ŠTEVILČNICA i. 8 10 1 4 7 4 9 U 2. 12 6 2 14 2 15 2 3 3. 15 2 3 2 8 4 9 n 4. 16 6 4 3 9 11 8 14 5. 12 6 5 3 10 7 4 9 6. 16 10 6 1 11 8 5 13 7. 2 16 5 7 8 4 13 11 — Vrabec, ti imaš rad uganke; pridi no zn trenutek semi 1. staroveška država v severni Afriki (danes Alžir); 2. uradni zapisnik: 3. prekomorska posest; 4. najlepše brušen diamant; 5. glasbena predigra; 6. prebivalec prijateljske azijske države; 7. jedilnica. Ob pravilni rešitvi dobiš v tretji in peti navpični vrsti, brano navzdol, priimek slavnega francoskega komediografa in naslov ene njegovih komedij. »KAJ VEŠ — KAJ ZNAŠ « je začel kot prvi slovenski ugankarski časopis izhajati v letu 1953. Sprva po obliki in kvaliteti še bolj skromen, se je v treh letih izhajanja razvil do stopnie, ki vzdrži primero z vsemi jugoslovanskimi in mnogimi tujimi časopisi te vrste. Na blizu 1289 straneh je doslej objavi! že skoraj 2508 ugank vseh vrst, cd popularnih križank, zio-govnic, številčnic, rebusov in drugih ustaljenih v,- t ugank pa do vrste zanimivih novosti, ki so se pri nas prvič pojavile v ugankarski literaturi. Reševanje ugank je med našimi ljudmi že močno priljubljeno, vendar ni še tak »narodni šport«, kot je n. pr. Angležem. Amerikancem ali Italijanom. Pri nas še vedno nekateri mislijo, da je reševanje ugank samo zapravljanje časa in ne uvidijo, da je ravno pri ugankah ideaino uresničeno staro načelo pedagogov »Pouk naj bo zabaven!«. Vsak, kdor rad rešuje križanke in druge uganke, lahko pove, da si je mimogrede znatno razširil spiošno izobrazbo. Reševanje ugank je tudi dobra šola za urjenje spomina ter utrjevanje volje in potrpežljivosti. »Kaj veš — kaj znaš« izhaja vsako drugo soboto na 16 straneh v velikosti četrtinke strani *5!ov. poročevalca«. V vsaki številki je okrog 40 ugank raznih težavnostnih stopenj, da lahko najde vsak nekaj zase. Posebna stran »Za mlade ugankarje« je namenjena mladini in začetnikom. Poleg tega ima še redne rubrike: »Napnite možgane«, »Aii veste?«, »Sah« in »Ugankarski slovarček«. Sedaj izhaja v nadaljevanjih tudi prvič v slovenščini tečaj bridga. V vsaki številki je razpisanih za okrog 7000 din nagrad v denarju, knjigah in naročninah. Posamezna številka stane 20 din. Četrtletna naročnina je 120 din, polletna 240 din in celoletna 480 din. Naročite ga lahko v Naročniškem oddelku »Slov. poročevalca« v Ljubljani, Kardeljeva 3 ali pa nakažite denar na ček rač. 60-KB-5-Ž-367 z označbo »Kaj veš — kaj znaš«. ZABAVO IN KORIST BOSTE IMELI, ČE BOSTE REDNO REŠEVALI: 0SANKABS31 LIST SLOVENSKEGA P0B0CEVALCA * PIŠE: JANEZ TRNOVC ZA OČE RISE: MIKI MUSTER z^r < ' 181. Preden se je Bojan do dobrega zavedel, je pes že pograbil velikega krokodila za rep in ga priče! neti, miljeno grizti. Napadeni aligator je v trenutku pozabil na plen, ki mu je visel na veji skoraj že pred gobcem, in se sunkovito obrnil proti neznanemu mu napadalen. Zamahni! je tako silovito z repom, da je Suni odletel daleč proč, čeprav je bil tudi sam velik in ne ravno lahek. 182. Tisti trenutek je uporabil Bojan, nameril samokres na krokodilovo glavo in sprožil. Čeprav ni upai, da bo z drobno svinčenko kaj opravil, sc je zgodil skoraj čudež. Krogla je zadeia plazilca naravnost v desno oko in se mu zarila globoko v glavo. To ga je tako omamilo in prestrašilo, da se je potopil pod gladino. Zoran in Runi sta dobila dovolj časa, da sla se rešila v čoln. 183. Srečno prestana nesreča je napravila popotnika bolj previdna. Spoznala sta, da postane spanje na takem popotovanju lahko tudi smrtno nevarno. Toliko bolj sta bila zato hvaležna Kuniju za tako požrtvovalno in zares junaško pomoč. Da njega ni bilo, bi bil aligator Zorana brez pomoči požrl. Dečka sta ga drug za drugim objela in ga nagradila z veiikim kosom pečenke. ■—’S—.^ssBag»TMaaiairrw.- KOLEDAB Ponedeljek, 23. novembra: Jakob Torek, 23. noveftrbra: Ustanovitev nove Jugoslavije. Sreda, 30. novembra: Andraž * Danes se napredno človeštvo sp>nk\ja rojstva Friedricha Engelsa. soustanovitelja znanstvenega sociai.zma. Engels se je rodil 28. iiovemDra i82t>. Leta 1842 je odpotoval v Manchester, takratno središče angleške industrije. Tri leta nato je izdal knjigo »Položaj delavskega razreda v Angliji«, v kateri obtožujejo kapitalizem. Ive leti nato se je v Parizu sc-s. ■ z Marx o: n. To je bil začetek ve k ega prijateljstva med dvema g s-1'. j svna, ki sta ie:a lSi8 obje. vila Z;: .vtisniti »Komunistični iaoni-fe.r. Engels je 3vtcr važnih marksističnih del »Anti-Diihnng«, »Dialektika pridode«, »Izvor dru-ž:ne, privatne lastnine in države«, »Ludwig Feuerbach« in še druga. Fr> i.':i:xovi aarir je obdelal dru-g. .n tretji zvezek »Kapitala«. Voci-'. ;e svetovno delavsko gibanje m se neo: .zanesljivo boril proti kratkem času doživela kar dve izdaji. * Dne 3ft. novembra 1953 je bil na II. zasedanju AVNOJ v Jajcu na pred’og slovenske delegacije imenovan * ove riš Josip Broz Tito za maršala Jugoslavije. . * Obiščite razstavo slik in grafike likovne sekcije »Pressien« v Celju Od 29. 11. do 11. 12. 1955. Vss inženirje in tehnike obveščamo, da je pr; Zveznem zavodu za socialno zavarovanje p odvzeta akcija za dokup služben h 1st in časa -vrv. •. ?i}me (priv;*ne) poklicne dejavnost; (ored 15. 5. 1945). k.; j:m doslej niso bila štet3 v sl :■ rostno zavarovanje. Prizadete inžen.rje in tehnike pozivamo, da se zarad izpolnitve anketne pole in nadaljnjega ukrepanja pr' j '. v i j o pi ; prisl.oj nem republiškem strokovnem društvu ;n-ženl-rjev .in tehndtov cl; pr Zvezi ; rženirjev :n tehnikov LRS. L j ubita-. • -, F.rtevčeva n. Sk-vr*'. rok za >■.vo je S. >:»?. 1955. T7 pesarne Zveze inženirjev in tebni- nssprofbni&otn znanstvenega socia- kov L RS. * Jutri bo minilo 6 tet, odkar je Ne odlašajte z nakupom srečke u?.:r> pomembni slovensk; pesnik gasilsk ;e loterije! Žrebanje bo v dr. igo Gruden. Rojen je bil leta nekaj dneh. 13.; 3 v Nab rež: n : pri Trstu, ko - življenju je napisai 6 pesniških zbirk. Posebej naj cm en ieri o njegove »Primorske pesmi«, v kate-r mladi Gruden 1. 1920 izrazil ■ bolečino, gnev :n protest. :e Italija podjarmila njegove p norske rojake. Vrhunec Grud-e pesniške tvornosti p reds ta v-; ta zbirki »Dvanajsta ura- in -Pesnikovo srce«. Svoije jetniške doživljaje iz zadnje vojne in velo v našo zmago pa je Igo Gruden izpovedal v svoj i povojni zb :rki »V pregnanstvo«, ki je v Državni arhiv LRS prireja ob desetletnici ustanovitve razstavo dokumentarnega arhivskega gradiva pod naslovom »Družbeni odnosi na naših tleh v dobi zgodnjega kapi te.lizma«. Razstava bo odprta v Narodni n univerzitetni knjižnic- od 3. do vključno ll-dec dnevno od lp. do 12. in 16 do 18. ure. ob nedeljah od 9. do 13 ure. Vstop prost. Za skuroin? in šole bo preskrbljeno vodstvo po p"edbodo; prijavi v pisarni, telefon 20 002. Nastopno prsčaverje na ljubljcas!« Univerzi heoioškega kadra. Znanstvena pr zadevanja na področju slovenske prazgodovine, ki so bila v avstroogrski monarhiji pod cte>-večje število univerzitetnih meno avstrijskih institucij in se zaradi tega niso mogle razviti v pravo smer med obema vojnama zarad zunanjih pogojev in malega 'razumevanja tedanjih oblasti tudi niso žele pozitivnih rezultatov. Danes pa načrtno rešuje slovenska prazgodovinska arheologija, kot v sebi zaključena znanost, vsestranske probleme, s čimer se •e povzpela na evropsko znanstveno raven. -ra. r-.) v Vč'*’aj ie i ljubljanski univerz, na- predavanje doccnt dr. Stare, ki se ga je udeie- C; e število univerzitetnih •jev, naših znanstvenih v n studen" tov. Predava- c e. a ve: teli nam je v strnjenih b? e-dah pxial pregled nad terenskem de-l-.;m in znanstvenim proučevanjem na področju slovenske prazgodovinske arheologije. S tem je cčrta-l pot. ki io je slovenska prazgodovinska arheologi’a prendila od svojih začetkov do danes in u-gut-ovil. ca je ta znanost dobila svt>: dokončni izraz šele po osvoboditvi. To ie oredvsem posledica trrln- arheološke organizao:je po letr '45 in doma vzgojenega ar- aiJsmie cere belemu kruhu Dne 22. Xi. 1955 je s/Jicah Obrtna zbornica Ljubljana 5e «j) l V O Društvo za varilno tehniko vljudno vab: na tečaj za inženirje. tehnike in visoko kvalificirane mojstre, k; bo v Ljubljani od l. do 22. decembra 1955. Prijave in informacije: Društvo za varilno tehniko. Ljubljana, Erjavčeva ll, tel. 22-318. -S lì 0 H CERTI Preti sladkorni bolezni, protinu in tolščavosti (bolezenskemu de- bclenju) zanesljivo in uspešno pomaga rogaški »DONAT« vrelec. Pijte redno eno uro pred vsakim obrokom do dve čaši »DONAT . Zahtevajte ga v veletrgovinah »Meroaitr«, »Prehrana« in »Ekonom« v Ljubljani. Š3 k potlmžiivi olja L’tMìznz, 27. nav. Naknadno smo zvedeli, -da ie tovarna olja v Slov. Bistrici bila med prvim: oliarnami, ki ie povišala ceno okru. In sicer ie omen:ena tovarna 14. noverava, prodala trcovskemu pod;etiu na veliko »Žrviia« — Kran: 308^ kg belega o.lja, franco tovarna oo ’50 ciino-;ev. To e tuli cera pri protzvaialcu. ki ie med na v:.;:mi v dr/avi. Trgovsko podierie »2ivi!a*. ki ie to o! e privo!iaio s kamionom. Ra je naprej prodalo detajilistom r-o 370 dinarjev za kilogram. Omeniti ’e treba, da ie oljarna v Siov. Bistroi že lani samovo’ no zv;Ševa!a cene bučnemu obenem pa ie rud: mcša’an bučno m so-nčn:čno olje in na prodajala na trgu kot bučno, ka- kaže na nenavadno pos.ovan:e tega pnd'etia. Letos e pel odìku-'u or'nega semena zamenjavalo olle za semena pri kmet:b ■in to ol:e deklariralo kor tehnično. kitah temu. da ie led lino. samo zato, da fl v.,i_ turni večer v počastitev praznika 29. november. Vstop prost. Torek. 29. nov. ob 15 n 17: Podgoršek: »Čudežno drevo in Alenčica.« Prodaja vstopnic od 10. do 12. In od 14 dalje. M ADRIG ALC KOR iz Celovca koncertira v soboto, 3. decembra, v Filharmoniji. Spored obsega dela renesančnih «n modernih avtorjev ter priredbe narodnih pesmi evropskih narodov. Vstopnice od 1. XII. datlje, za obonente 50% popust. -K V četrtek, l. decembra, bo pod vodstvom dirigenta Boga Leskovica if. koncert za rumeni abonma. Spored obsega Berkeleyevo Simfonijo, Mendelssohnov Koncert za klavir in orkester s solistko Jelko Subadclnik-Za.lokairjevo ter Bachov Magnificat s sodelovanjem bora Slovenske filharmonije, ki ga je naštudiral Jože Hanc in soksti' Nado Vidmarjevo, Vilmo Bukovčevo. Elzo Karlov če vo, Gsšperjem Dermoto in Zdravkom Kovačem. Vstopnice so razprodane. V ponedeljek, 5. decembra, bo koncert za reprizu i (oranžni) abonma. Preostale vstopnice od 3č0 do 150 din pri dnevni blagajni. -K PRGDAVHflIÜ Ljubljanska podružnica Društva pravnikov LliS obvešča člane, da bo v petek, dne 2. decembra 1955. ob 16. uri na okrožnem sodišču v sob: št. 107 sestanek z dnevnim redom: Diskusija o reorganizaciji mladinskega sodstva in diskusija o pomanjkljivosti kazenskega za-k onika in postopni ka v zadevah mladinskega sodstva Sestanek organizirata kazenska sekcija društva in sekcija za proučevani-0 mladinskih vprašanj. -P n 01 p i s i RAZPIS Po sklepu komisije za razpis mesta upravnika »Mesnice« Sevnica. razpisujemo mesto upravnika Mesnice Sevnica Pogoj: mojster klobas-ar. z najmanj petletno prakso na vodilnih mestih sličnih obratov. Obvezno predložiti življenjepis. -R i? MRLI Sporočamo vsem znancem in sorodnikom. da je nenadoma umrl naš ljubljeni mož in oče FRANC SKOFLJANEC Pogreb bo v sredo 30. novembra ob 16. uri na pokopališču v Polju. Polje pri Ljubljani, 27. nov. 1955 Žaluj oči : žena Marija, hčere in sinovi. Nenadoma je umrl naš dolgoletni sodelavec, tovariš delavec Vestnega delavca bomo ohranili v trajnem spominu. Kolektiv podjetja »OLJARNA« Ljubljana OBVESTILO Vsem cenjenim strankam sporočam, da bom dne 1. XII. 1955 zaradi bolezni ukinil brivski oddelek in se tako zahvaJjujem cenj. gostom za dosedanjo naklonjenost. V nadalje bom vodil samo dam-sko-frizersko obrt pod strokovnim vodstvom moje žene moj st r-ce Silve. Izvrševal. bom vsa v to s.troko spadajoča dela po najnovejših metodah.. Moderne pričeske po Vašem okusu — garantirano delo. Obiščite nas, zadovoljni boste. Se priporoča Salon KLopčavar, Ciril. Metodova 17. (prej Pred Škofijo). OBVESTILO Slovensko zdravniško društvo obvešča svoje člane, da Zvezni zavod za socialno zavarovanje v Beogradu rešuje vprašanje socialnega zavarovanja posameznih kategorij oseb. ki so Opravljali! ali opravljajo samostojno poklicno dejavnost, i.n sicer posebej za odvetnike im bivše javne notarje, zdravstvene delavce in tehnične strokovnjake (člen 21. tč. b Uredbe o določanju in o prevedbi pokojnin in invalidnin.) Da se zberejo potrebni podatki, je potrebno, da vse oseDe, ki so opravlj-aie eno izmed navedenih poklicnih dejavnost; pred i5. 5 191-5 ne glede na to. au opravljajo to samostojno dejavnost še danes ali so v delovnem razmerju ali prejemajo pokojnino ali pa niso niti v delovnem razmerju niti ne opravljajo samostojne dejavnosti (to so: zdravniki itd.) izpolnijo Anketni list. Clanj Slovenskega zdravniškega društva, k; pridejo v poštev za zavarovanje, naj se javijo v pisarni društva Ljubljana, Dalmatinova 10-II, v četrtek, 1. XII., ali petek, 2. XII. 1955, od 15. do 19. ure, da izpolnijo Anketni list; v ta namen naj prinesejo s seboj dokumente (diplomo, specializacijo, dokazila o službovanju itd.). Odbor Slovenskega zdravniškega društva. M R B ! B 5) R SDoročamo pretresljivo vest vsem sorodnikom to znancem, da nas je tragično zapustil naš edini ljubljeni sinček JANC! MIŠICA Prjerro.V, H-j \i O'!f?d i P k T*o_ vembra ob 15. uri na - pokopališču v Grosupljem. Žalujoči: ata, mama. družine Mišice. Müller ln Movrin. Grosuolje. Črnomelj. Maribor. Beograd. 27. novembra 1955. 19.30 Skladbe Jugoslovanskih avtorjev (Bersa, Ramovš, Hristič); 20.00 Iz lirike borbe in svobode (literamo-glasbena oddaja); 20.30 Nabrusimo kose. že klas dozoreva (Razvoj c'*- na~D- zanske pesmi); 21.25 Melodije, melodije. zz.io — žo.liu Nasi ahScti.b«; v plesnem ritmu. 23.00—24.00 Oddaja za tujino — na valu 327.1 en (prenos iz Zagreba). SPORED ZA TOREK Poročila: 6.05, 7.00, 13 00. 15.00, 19.09 in 22.00. 6.C0 Budnica, 6.10 Borbene in partizanske pesmi naših narodov. 7.15 Delovni kolektivi Čestitajo: 8.C0 Pol ure za otroke: 8.30 Solistične skladbe Miloja Milojeviča in Iva Tijardoviča: 9.00 Ob totemici Republike; 9.15 In šl: so v borbo s pesen: j o na ustih (pesen; Jugoslovanskih partizanov); 10.15 Od Bihaća do Beograde (reportaža): 10.45 Venček slovenskih narodnih pesmi: 11.00 Koncert Orkestra Radia Ljubljana p v dirigenta Uroša Prevorška. Antonin D' *:fsk- Simfonija št. i v G-duri». J Stik: Pripovedka: 12 00 Detevnj kolektivi čestitajo -vmes ob 14.00 Reportaža iz inštituta v Vinči; 14.15 Orkestralna glasba Bedrich Smetana: Blatnik, simfonična pesnitev iz cikla, «Moja domovina* — A nato! Liadov: Kikimora, Peter lij ; č Čajkovski: Hrestač, baletna suita. 15.15 Odlomki sz glasbe k filmu ».Jara gospoda«; 15-30 Podcbe in pesmi svobodne Jugoslavije: 17.00 Promenadni koncert; 18.15 Pesem in beseda o mo'ju; 19.00 Radijski dnevnik; 12.30 Vedre melodije. 12.45 Se še spominjate . . (že pozabljene jn še vedno priljubljene popevke); 20.30 Radijska igra — Ivan Bratko* Teleskop; 21.40 Lahka glasba: 22.15—-23.00 V plesnem ritmu; 23 00 24.09 Oddaja za tujino — na velu 327.1 m (prenos .iz Zagreba) SPORED ZA SRFBO Poročila: 6.05, 7.00, 13.00. 15.00. 19.00 in 22.00. 6.00 Dobro jutro, dragi poslušalci! (pestei glasbeni spored) — vmes ob 7 15 Reklame; 7.30 Ra-d-jski koledar In prireditve dneva: 8.00 Teh kratkih 1Ò let (Oddaja za pionirje); 9.00 P P. Njegoš: Gorski venec; 9.30 Dopoldanski simfo-ničm koncert; 11.00 Fragmenti iz današnjih dni; 11.50 Lahka glasba; 13.15 Zabavria glasba. vmes reklame: 13.30 Želeli sle — poslušajte! 15.15 Mali mozaik. 15.20 Veselo popoldne; 17 10 Glasbeni intermezzo: 18.00 Radijska is*ra — Cosič: Deteč je sonce (prva izvedba): 13.35 Od melodije do melodije;, 19.00 Radijski dnevnik; 19.30 Zabavna glasba, vmes reklame; 20.CO Po 10 letih (iz našega glasbenega življenja v letih 1945—1955) 21.00 Za vsakogar nekaj (pester glasbeni spored); 22.15 do 23.GO Jazz — coctsil: 23.20 do 24.09 Oddaja za tujino - na valu 327.1 m (prenos iz Zagreba). MfiLi 0GLSS! PRODAM: zbirko Glaser-Ungsr: Zivilrechtliche Entscheidungcr des W entr obersten Gerichtskops (kompletna. 44 zv.. :,.). — Dr. Arndt-Cleenen: Zivilreeh*.li-che Entscheidungen des Wieners obersten Gerichlsüops zum Standees gesetzbuche (kompletna — 15 zvezkov). Informacije pri Singer, Trubarjeva 24. 22114-4 M. DRENIK — J. Švajger, pred-tisk ženskih ročnih del. vezenje, izdelovanje okrasnih b.azin, sedaj Ljubljana, Star trg 9. 22301-2 PRODAMO generalno popravljen motor znamke Mercedes L 2030 z menjalnikom. Cena po dogovoru. Naslov v SP Celje. 22460-4 DVE MREŽI reoX180, dob’-o ohranjeni, za posteljo, ugodno prodam. Naslov v podružr' Kranj PROGRAM ZA 28„ 29-, 30. XI. IN 1. XII. »UNION« 28. XI. Indijski barvni film »Man- gain, hči Indije*. Inez tednika* Predstave ob lò. 18.20 ,n 21. uri. Prodaja vstopnic od 9-30—ll ter od 14. daije. 29. XI. lucnjsk. barvni f:im »Man- gala, hči Indije* Brez tednika. Predstave ob 15, 18.20 in 2i. uri. Cb iu uri je matineja jstega filma Predaja vstopnic od 9—11 ter od 14 ure dalje. 30. X2. indijski barvni film »Man- gala, hči Indije« Brez tednika. Predstave cb 16 IS.Su m 21. uri. Prodaja vstopnic od 9.33 -U ter cd 14. ure oaije 1. XIi. isto kot 2ü XI. »KOMUNA« 28. XI. amer barvn. 1 »Mouiin Rouge« Predstave ob 15 17. IS ln 2i Prodaja vstopnic od 9 30 —11 ter od i4. 'ur^r dalje 29. XI. amer barvni /:lin »Moubn Rouge« Predstave ob 15. 17, 19 m 2i uri Ob 10 uri je matineja istega filma. Piodajü vstopnic od 9-n ter od 14. ure.dalje. 3«. XI. amei barvni film »nìc-uìin Rouge« Fredstave ob 15, 17. 19 in 2l. un. Prodaja vstopnic od 9 30—11 ter od 14 ure daije 1. XII. Isto kut 30 XI. »SLOGA« 28. XI. srne r i šk i barvni film ». Pe- ter Pan«. Tednik. Pre d s t a, ve 03 15, 17. , 19 in 2i. Ob K* uri je mat. m d j a istega fi tena . Pred ■ aj a o Tl LiC O: d o—U ter od 14 dalje. 29. Xl. : isto ! kot 28 XI. 30. XI. isto kot 28. XI. 1. XII. isto kot 23. XI. »VIČ« 23. XI. n> -t --■t: fj : 'm »Do zadn joga« Pred ste ve cb 15, 17. 19 in 21. uri. V glavni viog: ; R .c : .i '.Vidmar k in Jaen: Palane Prodala vsi oorric od 9.2Ö—1: 1 ter ■ od 14 ure dalje. 29. XI. isto . kot 23. XI. - - Prodaja vstopnic 00 9—J 3 ter od 14. ure dalje 39. XI. isto kot 23. XI. — Prodaja vstopnic od 9.30—11 ter od 14« uie dalje. 1. XII. isto kot 30. XI. »SOČA« 23. XI. ameriški barvasti film »Do zadnjega«. Predstave ob 16, 13 m 20. uri. Prodaja vstopnic samo od 14. ure dalje. 23. XI. isto kot 28. XI. 30. XI. isto kot 28. XI. L XTI. ist« kot 28 XI »SISKA«: jugoslovan.sko-2vstr:jakl fi’en »Poslednji most«. V glavni vlogi: Maria Schell, Bernard Vvicki in Janez Vrhovec. Predstave ob is, 13 in 20. Prodaga vstopnic od 14. dalie. 29. in 30. Ji;, isti program! i. XII. pre-m::;-ra nemškega filma »Osebna tajnica«, ob 16, i<8 in 20. »TRIGLAV «: acne: r. barvast: filcn »Li ili« in tednik : »Iskra*. V ga. vic ;v;: Le ‘•sl;e Ca ron, Mel Ferrer in J ea ri- Pierre Aumont. Pred- ste ve ob 16. 18 li 20. Prod ari a vsi .conte od 15. dalje. 29. in 39. XI . isti program , !. XII. p>reroic- ra avstr: : j skega f l'Ima »Osebna tei niča«. ob 16. 18 in 2Q. »r TTOSTR-OJ«: predstava odpade zaredi proslave. 29. XI. jugčsio-vansko-grški fikn »Dve jagodi grozdja«, ob 20. 30. XIL e -riški film »Klovn«, ob 20. 1. xn. isti program! Predaja vstopni« uro pred pričetkom predelave. »ŠENTVID »SVOBODA«: predvaja v sredo, 30. Xi. ameriški barvni film »Pas za pišto-lo«, ob 15, 17 in 19. VEVČE: predvaja v sredo, SO. XI. in četrtr’r. 1. XII. slovenski film »Tr; zgodbe«. ZADOBROVA: predvaja v torek, 23. ob 16 in v sredo,' 30. XT. ob 19 italijanski film »Neprilike nulaciopo rc-č on cev«. DOMŽALE: predvaja v sredo. 30. XI. in četrtek, 1. XII. anglešid. flta> »O'theio«. Predstave v sredo ob is in 20. V četrtek ob 20. Ponedeljek, torek, sreda, četrtek 28., 29. Ln 20. novembra, 1: decembra. DEŽURNE LEKARNE V ponedeljek »Pri gradu«. Partizanska c. 1. V torek »Studenci«, Gorkega ul. 18. V sredo »Center« Gosposka ul. 12. V četrtek »Tabor«, Trg revolucije 3. NARODNO GLEDALIŠČE Ponedeljek. 28. nov. cb 20: Centralna proslava v dvorani Ljudske prosvete. Torek. 29. nov. ob 19.30: Lorca: Mariana Pineda« — Premiera. — Izven itn za premierski abonma. Sreda, 30 nov ob 19.30: Foerster: »Gorenjski slavček«. Izven. Četrtek. 1. dec. ob 15: Brenkova: »Najlepša roža«. Izven, ob 19.30: Gotovac: »Ero z onega sveta«. Izven. PONEDELJEK 28 NOV. 5.00— 7.30 Prenos sporeda Radia Ljubljana; 7.30—7.40' Domača poročila in objave: 7 40—8.CO Slovenske narodne pesmi; 11.00—23.00 Prenos sporeda Radie Ljubljana. TOREK, 29. NOV. 6.00— 23.00 Prenos sporeda Radia Ljubljana. SREDA, 30. NOV. 5.00— 7.30 Prenos sporeda Radia Ljubljena 7.30—7 40 Domača poročila in objave: 7.40—8.00 V plesnem ritmu: 1.1.00—23.00 Prenos sporeda Radia Ljubljana. ČETRTEK. 1. DEC. 5 00—7.30 Prenos sporeda Radia Ljubljana-; 7.30—7.40 Domača poročila in objave; 7.40—8.C0 Pojo Tri Po-lon.ee; 11.00—23.00 Prenos sporeda Radia Ljubljana. UMETNOSTNA GALERIJA Razstava mariborskih likovnih umetnikov 1e odprta vsak den od 9. do 16. ure. Razstava tjudskoprosvetne in šolske dejavnosti bo odprta še danes ln jutri. KINO PTUJ: 28 nov. amer. barvni film »Na gladki površini«; od 29. do 1 dec. angl. film »Tri korake pred vislicami«. MURSKA SOBOTA: 29 in 30. nov. ital. film »Pesem ulic«; 1. dec. avstr, film »Stari grešnik«. BflBIO SPORED ZA PONEDELJEK Poročila: 505, fi.00. 7.00, 13.00. 15.00, 19.09 in 22.000. 5 00—7.30 Jutranji glasbeni spored — vmes ob 6.20—6.25 Naš predlog ze Vaš jedilnik; 8.25 6.35 Reklame 11.00 Radijski koledar: 11.05 Venček domačih napevov; 11.30 vlado Klemenčič- Takrat ko le bila vojna (oddaja za pionir-ie); 12.00 Lahka orkestralna glasba; 13.15 Delovni kolektivi čestitajo: 15.15 Slovenske narodne pesmi: 16 00 Obisk pai pisatelju Ivanu Potrču: 16.30 Bedrich Smetena: Prodana nevesta (odlomki iz opere); 18 00. Reportaža iz Maj-ekmpeka; 18.30 Delovni kolektivi 2344-4 Barv? 'te filer ie rred-va-ja Dcen-i v četrtek ob 18. "Iku. K At X IK : a n g leski barv: <232-4 »Simeroaska roža«. 29.. Z reza- 1. XII. amer:: 'kj fikn »M L2kU- JARŠE »INDI' ? PLATI«: j v sredo. sn. XI. in če' TRICIKEL nosilnosti do 3W kg prodam. Mehanična deflavn. ca. Šentvid 42. 22333-4 HIŠICO za kokoši prodam. Gornji trg 30-1. 22330-4 OTROŠKO POSTELJICO z žimnico in-gugalnega konjička prodam v Rožni: ulici 9. 22 59-4 VELIK GOSTILNIŠKI ŠTEDILNIK. masivna izdelava, dobro ohranjen, ugodno prodam. Flis. Maribor. PtuJoka 40. 222-17-4 UGODNO PRODAMO dobro ohranjene svečnike razn h velikosti. Javite se pismeno ali ustno pri * Žale. pogrebni zavod. Ljubljana. 22283-4 KRASEN prenovljen gostilniški biljard naprodaj. »Gostilna pri Klavnici«. Mesarska c. 2, Ljubljana. 22342-4 GOSPODINJSKO POMOČNICO — vestno. sprejmem takoj. — Inž. Vukšmič. Masarykova 19. 2.2463-1 STENOTIPISTKA s perfektnim znanjem angleškega, francoskega in nemškega jezika želi primerno službo. Ponudbe pod »December« v cgl. odd. 22097-1 KMETIJSKA ZADRUGA Z O. j. Lučine, pošta Gornja vas nad Škofjo Loko. razpisuje mesto trgovskega poslovodje. Pogoji: strokovna izobrazba s strokovnim izpitem. Družinsko stanovanje zagotovljeno: dača po kolektivni pogodb-' Pismene prošnje pošli te na gornji naslov najkasneje do 4. 12. 1955. Nastop službe takoj. 22092-1 POSTREZNTCO za dopoldanske ure išč^m. Streliška 32. 22325-2 PRIVATNE angleške lekcije, konverzacija angleščine za otroke. Ponudbe v ogl. odd’ pod »Numerus Clausus«. 22150-2 VISOKO NAGRADO nudim tiste-mu. ki mi preskrb; vseljivo dvosobno stanovanje. Ponudb» ped »Center« v ogl. odd 22143-9 ZAMENJAM eno in polsobno vi-sokopritlično sončno stanovanje v centru, vezano na dobro nla-čano hišnštvo. za nehlšniško, tudi proti Viču. Ponudbe v ogl. odd. pod »Dogovor«. 22287-9 ik, 1. XH. •: fikn »Gospa Miniver«. Predstave: v sredo ob 20, v četrtek ob 19. BLED: francoski barvast- film »V vrtincu H imate j c«, cb 20. 29. XI. ameriški barvasti film »Po čem je slava«, ob 14. 15, 18 in 20. 30. XI. isti program! BREZICE »DOM«: 29.. 35. XI. ln 1. XII. angleški film »S ta lag 17«. NOVO MESTO »KRKA«: ameriški film »Tajna Indijanke«, 29, 30, XI. in 1. XII. ameriški film »Na nebu ni cest«. KRANJ »STORŽIČ«: ob 8.30 in 14. ameriški barvni film »Rapsodija«. Ob 10.30 ameriški barvasti film »Sneg na Kilimandžaru«, ob 3 5. »V vrtincu«, cb 20. premiera jugoslovanskega filma »Deklica in krast«, ob 22. prečni era ameriškega barvnega filma »Južno od Sahare. 29. XL cmer barvni film »Južno od Sahare«, ob 8.50, 16 :n 10. Ob 10.15 ameriški barvni film »Sneg na KiTman-džaru«, ob 14 Jugoslovanaki film »Dc klica in hrs ist*. riši; :i barvasti f iim 30. XI. ob 3.:>0. 14 b a r vni film »Jr Lžno Ob 10.15 amer: ški »Ra psodija«, ob 13 si »V vrtincu«. KRANJ »SVOBODA«: premierà ju geslo v. filma »Dekltea itn hrast«, ob 15 in 17. 2^. ' T. ob 10. ameriški barvni film »Tužno od S3hare«. ob 14 ameriški barvni film »V vrtincu«. Ob 33 in 20 amer. barvni film »Sneg n3 Ki-kenandiaru«. 30. XI. ameriški barvni film »Sneg na Kiliman-džaju«. ob 14, !8 in 20. Ob 16 jugoslovanski film »Deklica in hrast«. JESENICE »RADIO«: ameriški barvasti film »Meč i-n roža«, ob 18 :n 20 Ob 16 in 22 ameriški film »Zadeva Paradine«. JESENICE »PLAVŽ«: ameriški film »Zadeva Paradine«, ob 18 in 20. »KOROŠKA BELA«: amer. film »Z vragom so trije«, predstava ob 19. KUPUJTE SREČKE GASILSKE LOTERIJE, ki jo prireja GASILSKA ZVEZA LRS Žrebanje bo pod nadzorstvom Državne loterije 4. decembra 1855 v Ljubljani ob 11. uri na Goscodarskem razstavišču. — CENA SREČKE JE SAMÒ 50 DIN. Lahko pa zadenete premijo 300.000 din ali pa enega ód 67.000 dobitkov. Vsaka peta srečka bo izžrebana. Srečke prodajajo vsa gasilska društva, v mestih pa tudi na večjih križiščih. — Dobitke bodo izplačevale vse pošte v Sloveniji. — Poizkusite srečo pri gasilski loteriji! — Podprite gasilsko organizacijo, ki Vam čuva premoženje ter Vam pomaga v nesreči! Razpisujemo nagradni nato Saj za ime in zaščitni znak tovarna živil - predelava sadja, zelenjave in rib. Predloge bo ocenjevala posebna komisija in dodelila: I. nagrado 30.000 din IL nagrado 20.000 din III. nagrado 10.000 din Predloge s šifro in naslovom v zaprti knverti dostavite do 15. decembra 1955 na naslov: BELÄMÄRIS - IZOLA ■ B9»IBI»BGaBIDBSBI09iaiKiaBnBBBIIHIIBllIllllimiin»ilfiM1 1NDUSTRU& GRIBBEllEGfi MATERIALA ZAGORJE obvešča poslovne prijatelje in vse zainteresirane potrošnike, da bo sklepala pogodbe za 1856. lete od 1. decembra do zaključno 7. decembra 1955. VAŽNO! Industrija prosi kupce, da se držijo danega roka za sklepanje pogodb. |e>à«nilBIBBC;BBXaBEBSflBBfieEgCCaBBÌ«asaaBBBBB95flllB»KBBBBBBaBBI ■■■■»■■■■■■■■■■■■■■■■■■■M I Delavski svet tovarne strojev STUP - ILIBŽA razpisuje natečaj ■ za delovni mesti: i 1. TEHNIČNEGA DIBEKT0RJA j 2. KOMERCIALNEGA DIREKTORJA P o g o j I : ■ 1. Končana tehnična fakulteta s 15-Ietuo prakso v “ gradnji strojev ali s 5 leti na vodilnih mestih v pod-* jetjih za gradnjo strojev; 2. ekonomska fakulteta z 10-Ietno prakso ali 5 let na J vodilnih mestih. Konkurirati morejo tudi kandidati s srednjo ekonom-Sš sko šolo, ako imajo 15 let prakse ali pa 8 let službe na § vodilnih mestih. Kot praksa se razume delo v podjetjih i za gradnjo strojev in kovinske industrije. Za delovno mesto komercialnega direktorja je obvez-£ no znanje enega tujega jezika, in sicer nemške'”’ fran-£ coskega ali angleškega. Stanovanje je preskrbljeno. £ Plača po sporazumu. Prijave za ta natečaj se bodo sprejemale do 15. de-£ cembra leta“ 1955. Delavski svet tovarne strojev STUP - ILIDŽA TB3QVSK0 PODJETJE «KE P, S UR« Celje trgovina z mešanim blagom ima na zalogi vsakovrstno blago po konkurenčnih cenah. — Se priporoča kolektiv. ŽE V SREDO DOPOLDNE bo v proda|i " Ljubljani „T T“ na 14 straneh! Iz vsebine: »Rodil se je otrok« »Zamašili so mn usta« V Ljubljani že v sredo dopoldne! TOVARNA GUMBOV v KAMNIKU sprejme takoj v službo TEHNIČNEGA VODJO PODJETJA Pogoji: po možnosti strojni tehnik ali delovodja s 5-letno prakso v vodenju obratov. Plača po dogovoru. Ponudbe pošljite najkasneje do 10. decembra 1955 na upravo Tovarne gumbov Kamnik. VSEM DELOVNIM LJUDEM CESTITA K 29. NOVEMBRU 1955 PROJEKTIVNI ATELJE - CELJE j Mariborska cesta 71, telelon 24-58 Opravljamo načrte za visoke, nizke ln hidrogradnje, industrijske gradnje, Interijer, urbanistične načrte, individualne stanovanjske hiše in gospodar, poslopja. K 29. NOVEMBRU ISKRENO ČESTITAMO VSEM DELOVNIM LJUDEM! ☆ Svojim poslovnim prijateljem se še nadalje priporočamo za naročila z zagotovilom, da se bomo tudi v bodoče trudili zadovoljiti jih s svojimi kvalitetnimi izdelki. ŽAGA in MIZARSTVO ZG. BISTRICA PRI SLOV. BISTRICI Kmet Iške isdryge - nabiralci 2d?avš!frh zelili! Proizvodno in trgovsko podjetje G 0 S A D , Ljubljena, Prečna 4, poziva vse kmetijske zadruge, da pošljejo Salone (odrezke) izdanih srečk, kakor tudi neizrabljene bloke najkasneje do 5. decembra 1955. Opozarjamo, da bodo izžrebane le one srečke, katerih talone bomo imeli v času žrebanja v naši posesti, če bo izžrebana številka srečke, katera ni bila izdana, oz. vrnjena, se bo ponovno "rebaio vse dotlej, dc bo izžrebana srečka, katere talon bo v naši posesti. Nabiralci zsiišč! Zanimajte se pri kmetijskih zadrugah, če so odposlani taloni Vaših srečk, da si s tem zagotovite dobitek, če bo Vaš? številka izžrebane. C £ <> ; * s SSBSHI3BHEIBBIBBBBB1IBBBBIBBBKI 1 ♦ \ 1 i} « i •» «*■ h % ill » i S| 5 «M GRADBENO PODJETJE VRHNIKA K Dnevu republike čestitamo vsemu' delovnemu ljudstvu. Priporočamo se še nadaije za vsa naročila gradbenih deL ŽREBANJE BO 15. XII. 1955. G0SÄB - LJUBLJANA s Is o - «a 2*2 M R g C Ì S g C IM ■ss ■■EBBBiciBaacnsasasazaaasEasEaBaEBSBtsBsasBHBBEBascBBHBHiBKBEsaBreavsAaaKs:: bssibbe I 3 UKBKBSSESSBBBBBSSEBSSBSSBBEtBBSSBSSBBBBgSl ä kZAAAAAAAA»«AAAAaAAAAAA, • tTTTTtVV W ffWVWVVTvTi Delovni kolektiv ■ BBBBBBBaaszaancaKieBBB».Ba«vsBs KAMNOSEŠTVO IN CEMENTNI IZDELKI S K0V0 MESTO s ■ Čestitamo vsem odje- “ malcem in poslovnim g prijateljem k Dnevu g republike! — Oprav- £ ljamo kamnoseška de- £ la iz umetnega kamna J in teracersk^ dela. | Obljubljamo, da bomo še vnaprej vestno opravljali naročila ter čestitamo vsem našim naročnikom in dobaviteljem za praznik 29. november. Člani kolektiva »V 0 D 0 V 0 D« Prevalje Podjetje za kleparstvo, vodoinstalaterstvo in za centralne kurjave. 3ÈE3QQ0I3E ^ASBBSSBRSIBBSRSaasnBBBBQBBBaSB BBBBflBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBB I Splošna bolnica ♦ I Brežice. čestita k 29. novembru »PEKARN E« NOVO MESTO čestita vsem delovnim ljudem k 29. novembru NAŠIM POTROŠNIKOM, DOBAVITELJEM IN VSEMU PREBIVALSTVU MEŽIŠKE DOLINE CESTITA K DNEVU REPUBLIKE Trgovsko podjetje z železnino »KOVINA« Prevalje Nudi: železnino, kemikalije, gradbeni material, vodoinstalaterski in električni material. iTotrtk' LJUBLJANA, Zgornja Hrušica št. 14, tel. 31-635 l0S,„v»i<» .. «—>*•> 1 : čestita vsem P kole^tvom — BPUBL1KE29. nover SCDlOšOSOEOiOSOlHOSOSOlOlOiOaOBOSOlOSOiOiOS 00 «H 00 5223 00 a* Si 00 ■SüiS 00 ees 00 zna 00 »H 00 Sfi 00 L» GO B!R 00 Š Ć3 B O S CD Ö O B C B CD B CD ■ O E CD 9 CD K O ■ OI CD ■ 11CD B O B CD S O B CD B CD ■ CD B šv Telefon št. 33-07 ♦ ♦ ❖ •o o % Industrija pletenin, rokavic in konfekcije KRP. N J NUDI VSEJ TRGOVSKI MREŽI RAZNOVRSTNE VOLNENE PLETENINE, KONFEKCIJO MOŠKEGA PERILA, KROJNE IZDELAVE IN TRIKO ROKAVICE ZA ŠIROKO POTROŠNJO, ZA UNIFORMIRANE OSEBE KAKOR TUDI ZAŠČITNE ZA KIRURGIJO. K DNEVU REPUBLIKE KLIČEMO: VSE SILE ZA DOGRADITEV MIRNEGA BLAGOSTANJA V POČASTITEV DNEVA REPUBLIKE st&vljamo v promet nove, sodobne polnilne naprave, s pomočjo katerih bomo kvaliteto in stabilnost naših pristnih štajerskih vin še izkopali. GOSTINCEM IN KONZUMENTOM SE PRIPOROČAMO! KOLEKTIV Vinarske zadruge ZVP Maribor - KOLEKTIV TRGOVINE »KOLESA R« LJUBLJANA, TITOVA 17 čestita odjemalcem in vsem delovnim ljudem k Dnevu republike — 29. novembru! ■ D ■■■■■■■■■■■■■■■■■»■■■■■■■■■■■BCBBsaBaaaiiBaasaiaaasaaaaan Delovni kolektiv »IKOM« industrija in kovnica »Orsškovič Matko«, Zagreb, Ilica 191 Čestita k obletnici ustanovitve nove Jugoslavije vsem delovnim kolektivom ter jim želi mnogo ìspehov pri gospodarskih nalogah. DELOVNI KOLEKTIV TOVARNE TRAKOV % OKRAJNI LJUDSKI ODBOR OKRAJNI KOMITE ZKS OKRAJNI ODBOR SZDL in OKRAJNI KOMITE MLADINE »♦♦♦♦♦♦ m m»♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦< rrrI^I^ì^rrrrrrrirrrrrrrrrrRRIII-^BHHSEIEHHIjìIIjOEIEIIjIE NOVO MESTO ČESTITAJO K NA J VEČJEMU PRAZNIKU NASE NOVE JUGOSLAVIJE VSEM DELOVNIM KOLEKTIVOM TER VSEMU DELOVNEMU LJUDSTVU K DOSEŽENIM USPEHOM PRI GRADITVI SOCIALIZMA IN DEMOKRATIZACIJE ♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦»♦♦♦♦♦mi c_ b [23 B □ iz □ □ S3 S3 P- [I □ 3 3 Ko praznujemo 10-letnlco naše tovarne, z zadovoljstvom in ponosom gledamo na težavno pot desetih let, saj smo v tem času v glavnem uspešno izpolnili to, kar se je od nas pričakovalo! Najhujše je za nami! Vedro in z zaupanjem gledamo v svoj bodoči razvoj. Želimo dati dovolj koristnih zdravil, izdelanih iz domačih surovin, poceni In najboljše kakovosti. Desetletni napori so iz našega kolektiva napravili skupino, ki bc težko pridobljene izkušnje znala izkoristiti za bodoči vsestranski !n hitrejši napredek pod|et|a v prid zdravja naših delovnih ljudi. Oh praznovanju 10-letnice obstoja in delovnih uspehov naše tovarne čestita k Dnevu republike vsem delovnim ljudem TOVARNA FARMACEVTSKIH IN KEMIČNIH PROIZVODOV, LJUBLJANA S H □ B B B 7=1 B B H □ n!r'rilfflffiwlfflB;EiBsnlr!Elrìg!C!BiejB?EìBiBìB|EiEiE:c;giir ♦ K DNEVU REPUBLIKE CESTITA VSEM ♦ J CESTARJEM, SODELAVCEM IN PREBIVAL-I CEM SVOJEGA DELOVNEGA PODROČJA Upr ar a za ceste OLO Ceife : ♦ DELOVNI KOLEKTIV |&¥TQgMOSERÜri PTUJ, Mlinska 1/a Cestita vsem cenj. ODJEMALCEM IN VSEMU DELOVNEMU LJUDSTVU K DNEVU REPUBLIKE! Opravljamo vsa kleparska vodovodno - Inštalaterska dela ter montažo strelovodnih naprav, Čestitamo k Dnevu republike! KLIMR STANKO državni obrtni mojster MARIBOR, Ulica talcev 20 VSEM DELOVNIM KOLEKTIVOM IN CENJ ODJEMALCEM TEU DOBAVITELJEM ČESTITAMO K PRAZNIKU REPUBLIKE - 29. NOVEMBRU 1955! Priporočamo svoje izdelke: živo apno in gramoz v vseh granulacijah za ceste, železnice L dr. Kolektiv KRESN1ŠKE INDUSTRIJE APNA KRESNICE a è bU :/3 5] Kolektiv trgovskega podjetja »PBESKBBfi«- SENOVO s svojimi poslovalnicami: Senovo, Brestanica. Reštajn tn Kališevec — čestita « k Dnevu republike vsem svojim strankam ter se ♦ priporoča za obisk. « IZDELOVALNICil ŠTAMPILJK M A RIB UR, Partizanska cesta 24 Telefon 25-10 Izdeluje vse vrste gumijastih štampiljk ter abecednih in številčnih stavkov. Specialna izdelava ambalažnih signirnih štampiljk, črk in številk. K Dnevu republike iestita kolektiv. K 29. NOVEMBRU — DNEVU REPUBLIKE ISKRENO CESTITA SVOJIM ODJEMALCEM, POSLOVNIM PRIJATELJEM IN VSEMU DELOVNEMU LJUDSTVU veletrgovina z žitaricami MARIBOR m V MARIBORU CESTITA DELOVNEMU LJUDSTVU ; K DNEVU REPUBLIKE! y iTj K VELIKEMU PRAZNIKU. DNEVU REPUBLIKE, ČESTITAMO VSEMU DELOVNEMU LJUDSTVU TEK POSLOVNIM PRIJATELJEM. SVOJIM ODJEMALCEM SE NADALJE PF-IPOP-OCAMO NASE ZNANE KVALITETNE IZDELKE. K DRŽAVNEMU PRAZNIKU — 29. NOVEMBRU — ISKRENO ČESTITAMO VSEM DELOVNIM LJUDEM, 'SVOJIM POSLOVNIM PRIJATELJEM PA SE PRIPOROČAMO SE NADALJE ZA NJIHOVO ZAUPANJE! K državnemu prazniku iskreno čestita vsem delovnim ljudem in zlasti še svojim cenj. odjemalcem delovn; kolektiv prodajaln v sestavu Trgovskega podjetje. Tovarna ametnlh brusiv «hribom j) l°ß$m '• "***» ti NAŠi PROIZVOD!: Vlečena medenina, odlitki barvnih kovin, gradbeno okovje, vodovodne, parne, sanitarne in vinogradniške armaturo, kopalne peci, gibljive cevi, razni ođpreski in kovanci ČESTITAMO K DNEVU REPUBLIKE — 29. NOVEMBRU! eda MARIBOR TEKSTILNI DOM — Jurčičeva ulica 4 MODA — Gosposka ulica 20 VESNA — Gosposka ulica 23 ELEGANCE — Slovenska ulica 4 TABOR — Trg revolucije 1 OBLAČILNICA — Dvorakova ulica 14 Za 29. november čestitajo občanom, vsem delovn*m kolektivom in državljanom FLR Jugoslavije KMETIJSKI? ZäDRüGfl z o. j. LITIJA čestita vsem delovnim ljudem za 29. november! Knjigarna In papirnica »NAŠA KNJIGA« CELJE, Stanetova ul. 10 ♦ : se cenjenim strankam ® priporoča ter jim če- * stita k Dnevu repu- * blike t Cenjenim strankam se priporoča »KURIVO« CELJE Stanetova ulica ter jim čestita k Dnevu republike. K Dnevu republike čestita KNJIGARNA IN PAPIRNICA SLOVENJ GRADEC ter se priporoča! VSEM SVOJiM ODJEMALCEM IN POSLOVNIM PRIJATELJEM TER VSEM DELOVNIM LJUBEM SSKFlENO ČESTITA K DNEVU REPUBLIKE KOLEKTIV TITOVIH ZAVODOV LJUBLJANA ljudski BOGASKA SLATINA z organizacijami: SZDL, ZKS. ZB, ¥VI in LMS TOVARNI VERIG LESCE PRI BLEDO f*'" .lovu®® ,s©« „ « Dl»«0 ' - - c.’YV u Manufaktura - konfekcija »PRI KRANJCU« KRANJ Ob velikem prazniku socialistične Jugoslavije čestitamo svojim odjemalcem in vsemu delovnemu ljudstvu. /-m/v-m/v-n v-... ......rrii i : I * ♦ ? ■* ! ? ♦ r?Tv;-. ; ’ r -3 . .. KSVÜNSK0, ELEKTRO IH MEHA-NIČNO PODJETJE 3 C E GORENJSKA OPEKARNA DV0RSKÄ VAS TOVARNA dUMUEVIK IZDELKOV no AVA« - prodajalna KRANJ POZDRAVLJA OB DRŽAVNEM PRAZNIKU — 29. NOVEMBRU VSE DELOVNE MNOŽICE IN JIM ZELI NADALJNJIH USPEHOV PRI GRADITVI SOCIALIZMA. »♦♦»»♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»»♦♦♦e« Hotel »RAZOR-SLAVC« KRANJSKA 60RA c> «*8‘ CESTU.'- VSEM KOLEKTIVOM IN DELOVNIM LJUDEM K D71Z °RAZNIKU - 29 NOVEMBRU. čestita k Dnevu republike vsem delovnim ljudem širom po naši domovini. üiimiiüimiiUiiiiiKümiiiimiiii Ì :: VSEM CENJENIM GOSTOM IN POSLOVNIM PRIJATELJEM ČESTITAMO K DNEVU REPUBLIKE. RESTAVRACIJA »T R I G L Ä V« JESENICE na Gorenjskem OBČINSKI DDBOR SZDL «S3Ö®Jä ?08^@^SK@ g'I@©SS@ Cestita K DRŽAVNEMU PRAZNIKU VSEM DELOVNIM KOLEKTIVOM in jim Zeli mnogo uspehov v borbi za vsesplošni NAPREDEK IN UTRDITEV NAŠE NOVE TITOVE JUGOSLAVIJE. Delovni kolektiv ♦ Obrtnega podjetja % »G A L V fi N A« i POKROMANJE X VIŽMARJE 70, Ljubljana j čestita vsem delovnim f kolektivom k Dnevu ♦ republike! 1 Kmetijske! zadruga JESENICE RADOVLJICA ■BHBHHBEBi LitfeL ' CESTITA VSEM DELOVNIM MNOŽICAM IN VSEM DELOV- NIM KOLEKTIVOM K DNEVU REPUBLIKE. Vsem cenj. gostom in vsemu delovnemu ljudstvu čestitamo k Dr°vu republike. čestita ob Dnevu republike vsem delovnim ljudem ter jim želi še mnogo uspehov. A /\ /*v ^ ^ ^ HOTEL » L 0 V E C« - BLED V ^**4*«-> *• -.'fiSAŽBINSKA TEKSTILNA »V A R T E K S« i producimi KRANJ .i!a vsem odjemalcem in ostalim k Dnevu republike. | n.*. N -> O ’»♦♦♦•K» > *♦♦♦♦♦•• I N ^ K veliiiaiau državnemu prazniku - 23. novembru čestitamo vsem svojim odjemalcem, poslovnim prijateljem in vsemu delovnemu ljudstvu I Tekstilna trgovina »1£B?.M« ! Murska Sokola <• l ^ekstilnci trgovina »MODI« ! Merska Sobota « ? ^gj^§g Trg. podjetje na malo »KOLONIALE« Murska Sobota o ♦ ♦ X X ♦ : ♦ K 29. NOVEMBRU ISKRENO ČESTITAMO VSEM ODJEMALCEM IN POSLOVNIM PRIJATELJEM TER VSEM DELOVNIM LJUDEM VSRflZMNSKJ TVORNICA STOLICA BOBIČ FLORUfiN - VARAŽDIN . Vsem poslovnim ♦ prijateljem in delovnim ♦ kolektivom čestita » k 29. novembru ; Dnevu republike ♦ 1* DELOVNI KOLEKTIV VAMŽDINSKE INDUSTRIJE SVILE ♦ ^ $ Varaždin | * t * i TRGOVSKO PODJETJE - K R £ N J CESTITA VSEM SVOJIM ODJEMALCEM IN DOBAVITELJEM KAKOR TUDI VSEM KOLEKTIVOM IN DELOVNIM LJUDEM K PRAZNIKU »USTANOVITVE NOVE JUGOSLAVIJE« ter jim Zeli veliko uspehov V BORBI ZA IZGRADNJO SOCIALIZMA IN LEPŠE BODOČNOSTI DELOVNIH MNOŽIC. L, *- . MiTipse r-"‘ "■ 'V iV' -d' - O k I V svojih poslovalnicah nu- ♦ diir.o potrošnikom bogato | izbiro biaga po konkurenc- X nia cenah. K velikemu prazniku - 29. novembru - čestitamo vsem delovnim ljudem in želimo še nadalje obilo uspehov pri graditvi socializma! OBČINSKI L0 MURSKA SOBOTA OKRAJNI ODBOR SZDL MURSKA SOBOTA OKRAJNI KOMITE ZVEZE KOMUNISTOV MURSKA SOBOTA ssms ŽELEZARNA ZENICA - ZENICA Telefon: 7, 20, 105, 106 — Brzojav: Željezara Zenica Teleprinter: 04-102 Bančna zveza: Tekoči račun pri Narodni banki, filiala Zenica 711-T-5 PROIZVAJA: koks, katran, benzol, surovo železo, surovo SM-jeklo, elektro-jeklo Valjano jeklo: paličasto, fazonsko, nosilce, betonsko jeklo, železniške tračnice, industrijske tračnice in pribor za železnice Kovano jeklo: težke odkovke za strojegradnjo, po skici in sporazumu, težke do 2 toni Stiskano jeklo poljubno stiskane dele za strojegradnjo, ladjedelnice, valjarne, itd., po načrtu in sporazumu, težke do 30.000 kilogramov kos. DELOVNIM LJUDEM BOSNE IN HERCEGOVINE ČESTITAMO K DNEVU REPUBLIKE 29. NOVEMBRU! OBČINSKI L0 LJUTOMER OBČINSKI ODBOR SZLD LJUTOMER OBČINSKI KOMITE ZK LJUTOMER K DRŽAVNEMU PRAZNIKU - 29. NOVEMBRU SE PRIDRUŽUJEMO ŠTEVILNIM ČESTITKAM IN ŽELIMO, DA BI GA KAR NAJZAD0V0LJNEJE PRAZNOVALI. OBENEM ŽELIMO VSEM DELOVNIM LJUDEM OBILO USPEHOV PRI GRADITVI NAŠE SOCIALISTIČNE DOMOVINE. ★ OBČINSKI ODBOR ZB LJUTOMER TOVARNA USNJA LJUTOMER »ŽELEZNINA« LJUTOMER »STEKLO - BARVE«, trgovina s steklom in kemikalijami LJUTOMER »MERKUR«, trgovina z mešanim blagom LJUTOMER »OPEKARNA« LJUTOMER KMETIJSKO GOSPODARSTVO PGDGRADJE LJUTOMER Industrija žičnih proizvodov »ŽICA« LJUTOMER Trgovsko podjetje »LES - KURIVO« LJUTOMER LJUTOMERSKA KLET LJUTOMER VINARSKA ZADRUGA LJUTOMER Elektrotehnično podjetje »ELEKTRON« LJUTOMER Hotel »JERUZALEM« LJUTOMER / Mestno gostinsko podjetje GOSTILNA PRI »PRLEKU« LJUTOMER »REMONT« KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU Premogovniki »PRESIKA« LJUTOMER TRGOVSKA IN INDUSTRIJSKA PODJETJA SE PRIPOROČAJO S SVOJIMI KVALITETNIMI IZDELKI PO SOLIDNIH CENAH ; Oaajonim go«tom in abonentom ter veem delovnim ljudem po naM domovini čestitata k 29. NOVEMBRU OPRAVA IN KOLEKTIV »DOMA ŽELEZ AH JE V« BAYNE NA KOROŠKEM K državnemu prazniku čestita vsemu delovnemu ljudstvu kolektiv Obrtne zadruge SPLOŠNO KROJAŠTVO NOVO MESTO TRGOVSKO PODJETJE »RIBNIK« eksport JESENICE na Gorenjskem Čestitamo vsem naSim odjemalcem IN DOBAVITELJEM K 29. NOVEMBRU! TRGOVSKO PODJETJE % *4 RJA 46 JESENICE DELOVNI KOLEKTIV »ELEKTROSIGNAL« LJUBLJANA PARMOVA 33 Cestita k dnevu REPUBLIKE 29. NOVEMBRU VSEM DELOVNIM ljudem Sirom po NASI DOMOVINI! čestita VSEM DELOVNIM LJUDEM K DNEVU REPUBLIKE — 29. NOVEMBRU I i ♦ : l : I TRGOVSKO PODJETJE »DELIKATESA« - JESENICE CESTITA SVOJIM ODJEMALCEM, DOBAVITELJEM IN VSEM DELOVNIM LJUDEM K DNEVU REPUBLIKE — 29. NOVEMBRU. Trgovsko podjetje »MOBA« - KRANJ DELOVNI KOLEKTIV TRGOVSKEGA PODJETJA 'POSTREŽBA' KRANJ s svojimi desetimi prodajalnami: »V OREHKU«, OREHEK štev. 10 »NA VASI«, PRIMSKOVO štev. 148 »HRANILKA«, PRIMSKOVO štev. 1 »NOVI DOM«, HUJE štev. 78 ) »NA KLANCU«, KLANC štev. 30 »V STRUŽEVEM«, STRUŽEVO štev. 27 »NA LABORAH«, LABORE štev. 10 »NA KALVARIJI«, LABORE štev. 10 »V SREDNJEM BITNJU«, SREDNJE BITNJE 48 »V ZGORNJEM BITNJU«, ZGOR. BITNJE 92 CESTITA VSEM DELOVNIM LJUDEM, POSEBNO PA SVOJIM CENJENIM ODJEMALCEM K DRŽAVNEMU PRAZNIKU — 29. NOVEMBRU Ob velikem prazniku socialistične Jugoslavije čestita svojim odjemalcem ter vsemu delovnemu ljudstvu KOLEKTIV „Železarne Roše” Ruše pri Mariboru 2 S 25 25 25 25 25 25 25 25 25 25 25 £5 25 25 25 DELOVNI KOLEKTIV STEKLARNE HRASTNIK ? 5 K Dnevu republike pošiljamo delovnemu ljudstvu borbene pozdrave DELOVNI KOLEKTIV TOVARNE ZNIAJ tt jj LJUBLJANA 25 23 25 25 23 25 25 25 25 * & m ČESTITA K 10. OBLETNICI OSVOBODITVE IN DNEVU REPUBLIKE VSEM DELOVNIM KOLEKTIVOM IN POSLOVNIM TOVARIŠEM. TRENUTNO PROIZVAJAMO 3500 VRST RAZNIH STEKLENIH IZDELKOV. DOBAVE IZVRŠUJEMO PROMPTNO IN PO KONKURENČNIH CENAH. Ni 'pNi £\Ni /pNI £\X ' r ' • I- N £\X {žjNi \Vr '>X /pN « .. i \ ■ ■> '.nu i/.T\ tJi3\\ i i/,1\\i i/l/ .T\\iii ,r\\Us/* >—/ UO»—/ '>b~/ •»-/1n>—/ W;/1>\-7 >X~- !X~/ ix>~/ !X~/ 1X~ »'>'—/ X'/ IX~ !Nb~/ IX~/ •>>—/ ..—..... —------------'---- FJ.W/h g^3 W221X T9 ' fcSza OTZ2 TùISh C322 ..BREST tovarna pohištva in lesne galanterije CERKNICA — Slovenija Telafon: Cerknica 8 — 2elezniäka postaja: Rakek PROIZVAJAMO: pohištvo vseh vrst v Tovarni pohištva Cerknica, lesno galanterijo v Tovarni lesne galanterije Martinjak ln lesno ambalažo v Tovarni ambalaže Marof — Stari trg PROIZVAJAMO ZA DOMACI IN INOZEMSKI TRG! ČESTITAMO VSEM DELOVNIM KOLEKTIVOM IN VSEM SVOJIM ODJEMALCEM K DNEVU REPUBLIKEI DELOVNI KOLEKTIV llf te '•-/ ix“/ bx5/ !»vf / bx~/ 1X~/ LX~/Ix—/1> JSJ' mz m Mz IS IS i$ p p m « 115 ÖSji' W's $Mn StéjJ sm- Wi few sÉ> m mz Mito SŠSJ wz mz SÄ*p W- mz m'- ìèto gg$ tyZ §££ $.—/ >v\~/ LX~/ »-i IX~/ IX-/ >X~/ !X~/ LX~/ iX~/ IXxlX—/ Lx-/ IX-- IXx •»-/ i.X-.- >X-/ 00 ■a 00 ■n 00 ■h 00 k« 22 £2 22 oo ■■ 22 oo ■■ 00 *•*1 00 «a 00 Ka 00 e3 00 ea 00 Bi S3 00 S3 00 mm 00 00 a« 00 aa 00 aa 00 sa 00 E« 00 E« 00 a ■ 00 aa 00 BS 00 ■ n 00 Sr ^2 KS & >A STRA< ČEViLJil * ZAGREB DELOVNI KOLEKTIV TOVARNE OBUTVE IN POGONSKEGA JERMENJA »FRANJO GORJUP« 1 Šestilo vsem potrošnikom, poslovnim prijateljem in vsem prebivalcem socialistične Jugoslavije k DNEVU REPUBLIKE. POTROŠNIKI! Izkoristite priložnost in si zagotovite našo zimsko obutev: škorenjčke s krznom, galoše, gojzerje, tople copate vseh velikosti si moške, ženske in otroke. ZA ZIMO SAMO »ASTRA« ORUTEV. rh 4',=!? te 7'i'A te /tv: m 'j® M vjSrS M\Sfi te % a® 7M m tM 8§B 7M um 7M j-m '/J 'M te 7M '/M v« v' sie' v>j» te te te §f 'JiVft $ì te v® j fi a>ß te s te m a« 8 i f! yjss am 7M te DELOVNI KOLEKTIV rudnika rjavega premoga TRBOVLJE HRASTNIK ČESTITA VSEM 8G8CEM ZÄ IZGRADITEV SOCIALIZMA K DNEVU REPUBLIKE! m Ip m ifes t'i)ß '?M sSšfc ÌM SBs m '■/£<< % P m mi p m p p # l ÌM 'yt\' P P S i Žiri i7M m »SK TRGOVKA S KURIVOM JESENICE čestita vsem delovnim ljudem k Dnevu republike. r TOVORNI IN AVTOBUSNI PROMET »GORJANC!« NOVO MESTO čestita k državnemu prazniku vsem delovnim ljudem. KOLEKTIV Kartonažne tovarne LJUBLJANA ČESTITA VSEM ODJEMALCEM IN VSEMU DELOVNEMU LJUDSTVU K DNEVU REPUBLIKE. Se naprej nenehno delo za napredek trgov, naselij in vasi, skrb za izboljšanje pogojev delovnega človeka, vse za dvig gospodarstva, kulture ln zdravstva — to so naše obveznosti ob DNEVU REPUBLIKE! Če s t i t a OBČINA ČRNA NA KOROŠKEM K OBLETNICI USTANOVITVE NOVE JUGOSLAVIJE ŽELI DELOVNI KOLEKTIV TRGOVSKEGA PODJETJA VSEM SVOJIM DOBAVITELJEM IN ODJEMALCEM MNOGO USPEHOV IN NAPREDKA! »SC REMI: N« Rudniki nekovinskih rudnin 80VÖ MESTO Čestitajo k našemu velikemu prazniku 29. NOVEMBRU IN ŽELIJO MNOGO USPEHOV. TRGOVSKO PODJETJE Kurivoprodaja {j trgovska« iwisi'a LJUBLJANA čestita v Dnevu republike vsem poslovnim prijateljem in delovnim kolektivom. Priporoča se tudi v bodoče! LJUBLJANA V poslovalnicah USNJE L ybf|3na ,•«■••••• ••»«•••• -*•«©•••• »<•••*#• ••• DELOVNI KOLEKTIV »MOTO - MONTAŽE« NOVO MESTO čestita vsemu delovnemu ljudstvu k 29. novembru! Priporočamo vozila po našem proizvodnem programu: 1. hitri tovornjak nosilnosti do 1 tone za prevoz zelenjave, sadja, mleka Itd., karoserlran, tudi kot 8 do 9-sedežni avtobus 2. osebne 4 do 5-sedežne avtomobile, univerzal, trgovske S. motoma kolesa RT 350 ccm KLJUČAVNIČARSTVO TEHTNICA KRANJ DELOVNI KOLEKTIV TRGOVINE 8 POHIŠTVOM „POHIŠTVO1* LJUBLJANA — WOLFOVA ULICA ŠTEVILKA 6 čestita vsem odjemalcem ln delovnemu ljudstvu ZA PRAZNIK — 29. NOVEMBERl ZARJA, Kardeljeva 5, ELITA, Nazorjeva 5, LUXOR, Čopova S, ASTRA, Čopova 38, ČEVLJI, Pod Trančo 1, ZMAJ, Cirü-Metodova S, »KGŽA«, Trubarjeva 16 — si najlaže izberete solidno, trpežno ln moderno obutev. — Nogavice t. vseh barvah in kvalitetah stalno na zaiogL Vabi in priporoča se Trgovsko podjetje »USNJE«, Ljubljana, Gradišče 10. ». AAA A*. A. A * r7f?TfvvVVVT* ČESTITA K DNEVU REPUBLIKE. Za 29. november čestitamo delovnemu ljudstvu FLR Jugoslavije In mu želimo mnogo uspehov pri delu. KOLEKTIV KOROŠKEGA GOZDARSKEGA PODJETJA — . .,., , JAwr M. li Ul I BL Generalno zastopstvo tovarn \ MERCEDES — BENZ M I C H E L I N Sedež: Ljubljana, Titova c. 28 Telefon 31-283 S KOLEKTIV Lesno i! Industrijskega podjetja ŠKOFLJICA ; ; borbeno pozdravlja vse ostale kolektive v nali državi za 29. november! čestita VSEM GRADITELJEM SOCjALIZMA K OBLETNICI USTANOVITVE FEDERATIVNE LJUDSKE REPUBLIKE J U G 0 S L A VIJ E KAKOR TUDI K OGROMNIM ZMAGAM V POLITIK! IN GOSPODARSTVU, PRI POGLABLJANJU SOCIALISTIČNE DEMOKRACIJE TER NAPORIH ZA MIR NA SVETU. Zastopstva: Beograd, Zagreb, Sarajevo, Skoplje, Koper, Novi Sad, Split, Dubrovnik Prodaja: osebnih, dostavnih, bolniških in tovornih avtomobilov, avtobusov in trolejbusov, gasilskih in komunalnih voz, brodskih motorjev i:i agregatov ter vseh rezervnih delov Prodaja: vseh dimenzij tekstilnih in »METAL 1C« --- Y gum ter specialnih AIRSTOP zračnic ČESTITA DELOVNIM LJUDEM ZA DRŽAVNI PRAZNIK — 29. NOVEMBERl Trgovina z živili »ŠPECERIJA« - KRANJ ; čutita viom poslovnim prijateljem k Dnevn republike. I ♦ OlOlOBOBOaOlOOlOIOlOOlOBOBC Q H 0 B 0 B 0 B 0 B 0 B 0 B 0 <*■ ♦ t ptedUnlea in ikaCni (ttpè Uprava za ceste tR Slovenije TEHNIČNA SEKCIJA NOVO MESTO čestita vsem svojim delavcem In uslužbencem k Dnevu republike! t ♦ : VSEM NAJEMNIKOM Cestita K DNEVU REPUBLIKE Uprava stanovanjske skupnosti RAVNE na Koroškem ter zeli mnogo uspehov HIŠNIM SVETOM PRI- DRUŽBENEM UPRAVLJANJU STAVB. OBCZ>BC3BC3BOBC3BC3>BC3B<=>BCDaCDflC2BC3BC3 0 s □ 0 0 0 0 K prazniku FLR Jugoslavije - 29. novembru -čestitamo vsem delovnim ljudem in jim želimo nadaljnjih uspehov pri graditvi socializmal OKRAJNI LJUDSKI ODBOR MARIBOR 0 BiBIB Granitna industrija Oplotnica izdeluje in nudi: KOCKE IN ROBNIKE standardnih dimenzij Ln po naročilu — KVADRE (bloke) za hidrocentrale, mostove, predore ter razne druge gradbene elemente; OBLOGE ZA MLINE v cementni in keramični industriji; KILOMETRSKE, GEODETSKE in druge OZNAKE; RAZNE SPOMENIKE ZELEN OKRASNI KAMEN in ZIDNI KAMEN K DNEVU REPUBLIKE — 29. NOVEMBRU — ČESTITA KOLEKTIV POSLOVNIM PRIJATELJEM IN DELOVNIM LJUDEM : ! ♦ ♦ *> ♦ ♦ ♦ ; : ♦ 1 ♦ * ♦ 2 ♦ DELOVNI KOLEKTIV TOVARNE OBUTVE T R V Z . IN PRODAJMO OSEBJE NJEHiH 85 PPGDÄJÄÜJ t šestila f S?ORM OSIEMALOT B POSLOVIM PAUÄ- ^ TEUEJ.» S DKSVU SSRISUKL 2 ♦ ♦ ♦ H ? ♦ 2 * DELOVNI KOLEKTIV 1 ♦ ♦ S 2 0 «fr •4 1 I ♦ N \A J V Krapinske tekstilne industrije Krapina rt 0^°" ■ vi #>■ °“ , fcOVS*-' O^V0''* z* 19. HO**1 2 2 2 <► v 2 **fr*4>frfr*«**^S fr 4 ♦*«<<**♦♦♦♦♦♦♦ < OäcaoflOSiaflOBOsosoöOHV v/ a O VSEM DELAVSKIM KOLEKTIV C M CESTITA E PBÄZNIKÖ - 29. SOVEMBBU kolektiv 'k- i ìjftx p Ksm V? fi ! ilTäftSI" itäfcS ä» ktfesS o iS o se o a O B O Sl O s o »s O is Ü 3 “OBOSCDSCSOSOBOSOSOEOSCiOSOSC OSOSOSOSO^OBO PROIZVAJA: Trofazne in enofazne elcktro- Vse vrste svetilk z navadnimi motorje do '! KS , elektro vodne in fluorescenčnimi žarnicami / in oljne črpalke ventiloti.rje za notranjo trt zunanjo razsvet- in spec. elektromotorje za »nđu- ijavo i Sporni materia! za pro- strijske šivaine stroje ste vode in razdelilne postaje. /aoiosoiouaaaiioic! so E O 13 O o o ts o 03 0 K G e*, 0 ka 0 a .0 &2 o B !C W & ** & ì B O $1 te!s- raw ELMO Eisrfòcr, ie!elQS 30-88 f) €) © © a 6 i GROSISTIČNO TRGOVSKO PODJETJE UVtca- KOPER PRIPOROČA SVOJO BOGATO ZALOGO ŽELEZNINE. TEKSTILA. POHIŠTVA IN RAZNE GALANTERIJE M* Dolenjska lesna Industrijo NOVO MESTO: svojim! obrati: t * o o $ X t t ♦44 KffÄSl 1 evv^Vf,'' \N » / L 2 žoga SOTESKA, žaga in parketaraa STRfiŽS Jer galanterijski obres NOVO MESTO ,1# 0’- Ooi^> čestita VSEM SVOJIM ODJEMALCEM IN DELOVNIM KOLEKTIVOM K DNEVU REPUBLIKE. ■ >\>'t '1-«I • v- - £wv Ä 7jtj\i /w Dt \tj/.f\\i J/ ,7\ uJ/J\\i. „CEOTJBÄTA»64 Q podjetje za izdelovanje umetnega kamna a in cementnih izdelkov 0 LJUBLJANA, VODOVODNA CESTA ŠTEV. 3 CESTITA K DNEVU REPUBLIKE 29. NOVEMBRU vsem delovnim ljudem po nasi domovini! M O u M 0 3 C^GCDBCDSCOSCDSCDaCDBCDSCDBCDBCDaCDBOSCDI S! o i DELOVNI KOLEKTIVI — KKfiNJ S0B0PLESK © STEKLARSTVO TAPETNIŠTVO © B H I V lì I 0 A FRIZERSKI SSlOH - K SA KI 2 ELIJ O K PRAZNIKU - 29. NOVEMBRU 1955 - VSEMU DELOVNEMU LJUDSTVU OBILO USPEHOV PRI NADALJNJIH NAPORIH ZA IZGRADNJO SOCIALIZMA Termoelektrarna ŠOŠTANJ Preskrbuje velike in sues!© odjemalce z električno energijo / \ > Grcidl tri tiovs, velike objekte: TE Šoštanj — 12Ö.Q0Ö kW HE Vuhred — 60.000 kW TE Trbovlje, Hi. cgregGt — 20.000 k\V Hidroelektrarna VUHRED ELEKTB0G03P0BÄRSKÄ SKUPNOST SLOVENIJE ŽELI SVOJIM 0DJEMBLCEM K 29. NOVEMBRU MNOGO USPEHOV PE! 5P Svojim cenjenim strankam sporočamo, da smo dobro založeni z ležaji, raznim orodjem in ostalim materialom ter se za naklonjenost in naročila priporočamo. ISKRENO ČESTITAMO VSEMU DELOVNEMU LJUDSTVU K DRŽAVNEMU PRAZNIKU - 29. NOVEMBRU. KLOTEHNA' Maribor KOLEKTIV TRGOVSKEGA PODJETJA »ZARJA« — MARIBOR CESTITA K DNEVU REPUBLIKE VSEM DELOVNIM KOLEKTIVOM! ODKUP LESA, GOZDNIH SADEŽEV, ZDRAVILNIH ZELIŠČ IN USLU2NOSTNE PREVOZE OPRAVLJA KMETIJSKA ZADRUGA — KEBELJ CESTITA K DNEVU REPUBLIKE — 29. NOVEMBRU! , Dr voza4 tovarna tkalskih čolničkov — VARAŽDIN KLICE Z VAMI: ŽIVEL NAJVECJJ DRZ. PRAZNIK — 29. NOVEMBER! Delovni k o I e k t iv obrtnega kamnoseškega podjetja „Naravni kamen44 LJUBLJANA — Kolodvorska ulica številka 32 čestita vsem delovnim ljudem k državnemu prazniku, DNEVU REPUBLIKE! : ♦. DELOVNI KOLEKTIV Trgovskega izvoznega in uvoznega podjetja za domačo obrt SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE LJUBLJANA, MESTNI TRG telefon štev. 20-187, 21-407 ŠTEVILKA 24, I TRADE MASS s poslovalnicami: — KARDELJEVA ULICA ŠTEV. 4 — CANKARJEVA CESTA ŠTEV. 6 — TRG REVOLUCIJE ŠTEV. 5 — MESTNI TRG ŠTEV. 24 ČESTITA OB DNEVU REPUBLIKE — 24. NOVEMBRU VSEM DELOVNIM LJUDEM TER JIM ŽELI NADALJNJIH USPEHOV PRI GRADITVI SOCIALIZMA M ♦ f •> ? t % h I o i ? A' Z ❖ !| A V PRIMORJE" AJDOVŠČINA ČESTITA VSEM DELOVNIM LJUDEM K PRAZNIKU — 29. NOVEMBRU Izvajamo vsa v gradbeno stroko spadajoča dela solidno in po konkurenčnih cenah. K DNEVU REPUBLIKE ČESTITA VSEM ČLANOM, MEŽIŠKIM RUDARJEM TER DELOVNEMU LJUDSTVU NAŠE DOMOVINE Kmečka zadruga ČRNA na Koroškem z upravnim odborom Kmečke zadruge, pospeševalnimi odseki in z naslednjimi obrati: -i3*x EKONOMIJO MESNICO M) MLEKARNO v TRGOVINO in Mk LESNIM ODSEKOM Obljubljamo, da s naprej trudili za dvig koroškega kmetijstva! ♦ ♦ : ♦ * ♦ ♦ KMETIJSKA ZADRUGA Velike Lašče s svojimi pospeševalnimi odseki ter s svojim delovnim kolektivom čestita vsemu delovnemu ljudstvu k Dnevu republike — 29. novembru 1905. X. ♦ ♦»»♦♦♦♦♦»♦•»♦♦»♦♦♦»»»»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦M ♦ »♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦•♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦»t Piv3varna „UNION i6 Ljubljana čestita K DNEVU REPUBLIKE VSEMU DELOVNEMU LJUDSTVU. PRIPOROČA SVOJE RENOMIRANE IZDELKE. mm •ZASTOPSTVO INOZEMSKIH TVRDK, LJUBLJANA, TITOVA CESTA ŠTEVILKA 34 telefon: 32-233, 32-289 Predstavništva: ZAGREB, Preobraženska 4 — tel.: 32-651, 23-598 BEOGRAD. Brankova 14 — telefon: 23-116 RIJEKA, Rade Končar 44-IV — telefon: 39-19 Poslovalnice: SPLIT, Obala J NA 1-1 — telefon: 38-03 SARAJEVO. Mis Irbina 1 — telefon: 30-11 KOPER, Titov trg Čestitamo k državnemu prazniku! :: DELAVSKI SVET IN UPRAVNI ODBOR : ; SPLOŠNO GRADBENEGA PODJETJA X J5 » NOVO MESTO $ s <■ •«» : «Uw. v t ♦ : li*11 *<>***«fi * 0^ = E3 CrSCDBOaSOBCDHCDHCDiOHOBOiO.OBOiOIOiOiOiOBOlCDlCDlCDiOlCDlCDlCDlCDiCDlC 0 B 0 o B o H 0 ES 0 □ o OBRTNA ZAD3UGA BMWE“ 99 LJUBLJANA, Čopova7, s poslovalnico Gosposvetska 13 ČESTITA VSEM SVOJIM ODJEMALCEM, POSLOVNIM PRIJATELJEM IN DELOVNIM LJUDEM K PRAZNIKU — 29. NOVEMBRU — TER* SE PRIPOROČA ZA NADALJNJA NAROČILA. ciaioioioiaioioioioiaioioiaioioioicaioioioioiaioiaioiaio ovarna pohištva Maribor * » i gsa •3)8 '?M i Delovni kolektiv Tovarne kovinske galanterije Ljubljana, mariborska 4 čestita za 29. NOVEMBER vsem delovnim ljudem širom po naši domovini! m ¥ m mi vh)ß 'Ji>73 ytx m II m 'J<>8 s&s m 'jisrS $ m V&č BOBi0 3CDECZ5ECD?!CD3CDBCDBCDBCDHCDBCDBCDBC3BOBC>BC3nBCI>BC>BC3BCDBCDBCDBBCDBC3BQ 6^podar§ka podjetja » ¥elen|e s svojimi obrati: opravljajo v zadovoljstvo strank vsa dela strokovno, solidno in po konkurenčnih cenah ter se priporočajo strankam za cenjena naročila in odjem. HOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOlOIOIOIOIOIOIQIOIOIOIQIOiOIOIQBOIOgOgQBQiniQlpvgaQIQB^^jPl^B^aQlpH SPLOŠNO MEHANICARSTVO — MIZARSTVO — PEKARNA — MESARIJA IN IZDELOVALNICA GUMIRANEGA PAPIRJA DELOVNI KOLEKTIVI TEH OBRATOV NAJLEPŠE ČESTITAJO VSEM VELENJČANOM IN OSTALIM K PRAZNIKU USTANOVITVE NOVE JUGOSLAVIJE — 29. NOVEMBRU 19551 0 5 5 B 0 fl 0 CD«C3HCD>i3CC>SCOI3CDKCDBCDaCDSiCDi.CDn il itlteMü- ^®3S? &Mw NOVE^BEB / jmm -mamoBSSLJ&s _• SVOGIM POSLOVNIM PRIJATELvìEM > ÌNVSEMU DELOVNEMU LJUDSTVU • ČESTITA K PRAZNIKU DNEVA REPUBLIK^ ; t ‘. . ‘V:**;♦ •' : . ,*.*r •' • ‘ ■*. Žedne induóitifò^opodjetje fla$atjet ZARJE PROIZVAJA: zaboje vseh vrst, razne finalne izdelke, vrtne garniture, ležalne stole, otroške stolčke in razno stavbeno pohištvo. KOLEKTIV PODJETJA CESTITA K DNEVU REPUBLIKE — 29. NOVEMBRU — TER 2 ELI DELOVNEMU LJUDSTVU MNOGO NADALJNJIH USPEHOV! KOLEKTIV GRADBENEGA PODJETJA TEHNIKA LJUBLJANA CESTITA VSEM DELOVNIM LJUDEM K DNEVU R E P UB LIK E — 29. XI.1 390S010I0 aQBoaoioioioioicoioioioioioioio OB OBLETNICI USTANOVITVE NOVE JUGOSLAVIJE ČESTITAJO VSEM ODJEMALCEM IN DOBAVITELJEM NASLEDNJE POSLOVALNICE TRGOVSKEGA PODJETJA IZBIRA LJUBLJANA _ »ROKAVIČAR«, TITOVA CESTA ŠTEV 1 — »PIONIR«, NAZORJEVA ULICA ŠTEV. 5 _ »NOGAVICAR«, NAZORJEVA ULICA 5 _ »JELKA«, MIKLOŠIČEVA CESTA ŠTEV 34 — »PERILO«, MIKLOŠIČEVA CESTA ŠT. 12 Odkupujemo po ugodnih cenah vae vrste poljedelskih pridelkov, živino in les. V tvoji trgovini nudimo potrošnikom v veliki izbiri vse tekstilno in prehranbeno blago Cenjenim strankam se za obisk priporočamo! KMETIJSKA ZADRUGA „VOJNIK“ NAŠIM ČLANOM IN ODJEMALCEM NAJLEPŠE ČESTITAMO K 5 DNEVU REPUBLIKE 29. NOVEMBRU I Splošno gradbeno podjetje 'JlSR II $ g Hf ZM 'Jts5 zM' stèli "?M m H £85 elèi Slovenija ceste LJUBLJANA v Imenu svojih gradb’R, sektorjev in obratov cestita vsem delovnim Hudem In oesiovr Im sodelavcem E DNEVU RlPUBlilEE ter jim £eN mnogo usoeftov pH delu za srečno bodočnost naših narodov. P m as? H m I! H Lit m ÌM iU-K mz p m m sÄl~' w& S53 m •m. ŠSlft Wl m iti rM ZM stèli ZM /M m (sil m zm ZM u,v=< T'l CM I sf| m ii M alf p P y£'< i osoioBoaosasoaoaaioiic: ■ cd ■ cd n cd ■ cd ■ cd b cd ■ cd ■ cd h cd ■ cd b cd ■ cd ■ cd h cd b cd b C3 CDSCDBCDBCDäCDgCDnCDSCDgCDWCDfiCL lOIOEOIOIOIOlOlOIOIOICEOSOIOB ORC Delovni kolektiv TOVARNE USNJA i KAMNIK čestita vsem državljanom naše socialistične domovine k 29. N 0 V E M B R U ! 0 ■ o B 0 B 0 B 0 B ^ ^ CD H CD B CD B CD E CD S CD ■ CD ■ CD B CD ■ CD S CD K CD S CD ■ CD ■ CD ■ CD B CD ■ CD K CD 1 CD •F bbbbbbbbbbbbibbbibbbibmiummmb LESNO INDUSTBUSKO PODJETJE, L JBLJÄNÄ s svojimi obrati: Radomlje, Verd, Breg pri Borovnici, Borovnica, Zagorica, Ig in Preserje. Proizvaja: vse vrste pohištva in dele pohištva, zložljive vrtne garniture, zložljive stole, zložljive mize, vse vrste parketov, parketne plošče, lamelni parket, vse vrste zabojev, lesno galanterijo, lesno moko, lignolltne plošče za tlak in obloge, lignolitno maso, lesne žagarske proizvode, bakelitno maso in bakelitne izdelke. Polaganje parketov ln ltgnolitnih taL Delovni kolektiv čestita vsem delovnim ljudem k 29. novembru 1955! Uprava: Ljubljana, Parmova nlica 87, I. trakt. — Telefon: direktor 31-565, komerciala 30-192. — Telegram: LIP Ljubljana. 00 00 ■a 00 BB 00 BB 00' ■a 00 ■■ 00 Sl 00 ■■ 00 BB 00 BB 00 ■■ 00 BB 00 ■■ 00 ■■ 00 ■■ 00 BB 00 ■■ 00 mm 00 ■■ 00 ■ B 00 E5 BB 00 BB 00 BB 00 BB 00 BB 00 BB 00 Brzojav: Emajl Celje Telefon: Celje 22-71 TOVARNA EMAJLIRANE POSODE CELJE JUGOSLAVIJA je vodilna jugoslovanska tovarna z naslédnjim proizvodnim programom: emajlirana kuhinjska posoda, emajlirani sanitarni in higienski predmeti, emajlirani senčniki, pocinkane in kositrne posode, brušena posoda, jekleni radiatorji za centralno kurjave. Naše blago svetovnoznane znamke „Dva leva“ izvažamo že preko 40 let in uživa dober glas po svoji visoki kvaliteti. m VäMC Cš« zm M -P zM 'MS S m ZM Sföß ZM Vt-vVČ II $ m ZM ttèft ZM stèli ZM i!i>T3 ZM m S m Is WA H ai ü i ZM Ufe % ZM Ms m P i? zM vfeS ZM stèi m V m m KONEC JESENSKEGA TEKMGVfiNJA V L CONSKI LIGI MÄH j M JELGSMIK, predsednik komisije za množično smučanje pri SZS s ■3' I S k lì . ic* iS e* £5 ana-le krepko četrta.. ! S bodo, če. Zadnji poskus na domačem vrtiljaku zn iočke ni bil najslabši. — Ljubljana je prinesla iz Zagreba vse, Odred je doma »rešil vse in še Branik polovico — do spomladi bomc že nekako ... F .r nedelj — se pravi enajst tednov aM natanko od 4. sept- ter i. cl Alje — smo se tresli in trepetali za usodo tel» Ti n repnikov nogometnega športa v prvi conski ligi, k i iko n•’ pomenijo in nc morejo nikamor. Seveda tudi zadnja n. ;a ni mogla pri tem spremeniti toliko, kolikor smo računaii, čeprav niti m b:ia najslabša. ir; moštva iz Slovenije so imela včeraj prednost domačega igrišča : pravzaprav je bilo to glavno, kar Jim je vrglo vsega pet dve nepričakovano prispeli iz Zagreba. Ljubljanski , i najtesnejšim izidom odpravil nogometaše iz Karlovca, mik pa se je porazgovoril z zagrebškim Metalcem ooložljivega štetja. Gorški nogometaši seveda niso ni Lokomotivi -n so morali oprtat; še kup golov ter tabeli. Izredno vesela pa je vest, da se je enaj-ac postavila po robu v začetku tako tud Trešnjevki tnem igrišču odvzela obe točki. Dobitnik te nedelje e Rijeka, medtem ko sta se oba dalmatinska rivala k razšla z enakim in neodločenim izidom kakor v OBRED : KARLOVAC 1:0 (0:0) ster City NewCastle 1:2, ‘Hill : I.moil 0:0, Sunderland : bilo danes na t bariton 3:2, Wolwcrhainpton : Ever-Bežigradoin ruši vrli mari bo "S ril E za cl Plitev ra bili kos prem està! il zadnji Ftori : **■ L j ubij ln ji [ je na i ; le h lila samo Svili n ■sibei Mar iboru. V 7 a mre h 11 *e it. [ » ricci mladinski košarki ar4 ;i turnir. na katerem je Železni è a r iz K a rio v c a premagal Du- naj s 60: :4(> (28:«»). Lokomotiva pa Branik iz Ma ri I/o ra « 56:54 (20:24). 5, da se v Ma nchf I kaj čudne Po rt sin- t dane:» na ( liarlw malokdaj to M 1:0 nogometaš:. Noge 10, pretežno pokal ‘•s{tortar na igrišCu, saj •j j; vi dogodki sukali jio odmoru — v glavnem Karlovčanov, toila žoga •ostje odnesli iz Ljubljane ■) tako [Kjceni, gre zasluga nespretnim domačim napa-•loi.id pa jih je spremljala t. ki je tudi potrebna v K<-i:ko!»rat se je okroglo lo tli ob mejni vratni črt;. ; «e je tudi z najkor- ken dom se je na posarskem igrišču končala z zmago Milana 4:1 Madžarske - Italija 2:0 (0:0) do konca ig prepričan «e uüoda aakionj f-na enaj storici s lovca, ko je iz m noe» »številnih obe joČdi p rodo: 0? 7 d rat • kov if e va *-.rr Hana toga v,:, iarle zadel 0 r frno. BUDIMPEŠTA, 27. nov. Pred 1(H) tisoč gledalci so Madžari prema-g;:ii Italijane z 2:0 (0:0). Gole za Madžare sta dala Puskas v 8i. in Toth v 83. minuti. Madžari so bili močnejši ves čas tekme, vendar so šele v zadnjih desetih minutah dosegli oba gola. Ta dan so Madžari obhajali tudi jubilej, saj že dvanajst let niso bili na svojem Igrišču poraženi. To Je prvi poraz Italijanov v Budimpešti po 31 letih. • V Livornu pa je B reprezentanca Italije premagala B reprezentanco Madžarske 2:1 (1:1). Na turneji po Svici je moskov-sk. Torpedo premagal enajstorlco Young Boysa ix Berna 4:0 (1:0). •n tl i: približno 1500. O 'dl m— riškega nocom**t- tva • bili tile: Arsenal : A-:«*n Villa : Tottenham >;! Manchester lri.*ed • Pre-ton 0 0. Cardiff : 2:1. Chela**.* : Sheffield • 'sold : Brom*'ich 1:0, PLAVALNO PRVENSTVO SREDNJIH ŠOL LRS Ljubljana, 27. nov. Včeraj je bilo v c entralnem kopališču pri 0.10* C plavalno prvenstvo srednjih Šol Slovenije. Med srednješolci je zmagal na 1(H) m prosto Poljanšek (TL giran.) i časom 1:05,3 in na 100 m metuljček s časom 1:15,1, na 100 m prsno pa je TREŠNJEVKA : LJUBLJANA 0:2 (0:1) RIJEKA : SEGESTA 2:0 (0:0) Šibenik : split i:i (i:0) BKAN2K : METALAC 1:1 (0:0) NOVA GORICA : LOKOMOTIVA 2:5 (0:3) Športniki na odra Prvi Thiurj Dt je i>;> j.* špurtiiih no- iri DNS — to pot v okviru k-i in radia — v petek \ posartela z reprizo lanskih nazivom »Sport v besedi«, imela pri izbiri naslopajo-«} katerimi pa je bilo tudi j lanskih znancev — prav sreč-■ko in roči moramo, da je bil nadvse prijeten in je gotovo olju vi»e, prav adohno sedeče -/*.: škoda, da obisk ni bil saj so bili nekateri sodelujoči -i pravljeni in predvsem — \irni. in slednje je tisto, kar ■ niču po takem večeru res ■"everta bi bili prireditelji j nič kako'rađi pozdravili tudi li onega i/. naših športnih in ' /uoj nih vodstev, ki pa jih čast) pravzaprav ni bilo. 11» i ii besedah predsednika Je tov. Tirana, so šli prek odra ilni znanci z raznih športnih terenov, najprej — sezoni primerno — z:mski športniki (smučarji in hokejisti!. dalje košarkarji in odbojkarji j poleg dveh dobro v *tC J 1. •lob n» pr. tega ali telesno'.. (L/, j en» a a; Pr zastopnikov šaha. Močan r"k je dobila ta večer želja po tako potrebnem umetnem v našem glavnem mestu, ■rega ta športna zvrst nima a:h perspektiv r.!i pa bo I* c ; * j ali manj prepuščena i-n muham vsake sezone — '•h / ■ i v * an t ;? peščice naj-•- r.'*-nih i/vajaleev. Za |>n-. \ ■ /k c «ta posl. rivela n (Kožuh in Podil za svoji» parte plavža. V zadnji spored tak ref /:» so j«» rta j z v es Joj el jem predstavil »ovedovalec tov. r Zagreba, ki je iitko. toda snmo-•!'oh doživljajih aj- ;*\ ernrjši toč- ak suo prire-rtltev r. ustnim časopisom s tega tako nem tudi mladostno zdravega in vedrega področja. (s) 1 • *. m:-r or.rs <; (.!.>/•.. U.., sfalli! • ... tim -port.! Im 1 prijal /.nani rnd!j> Prvo je Maca k š n n { 6voj0 ref ori f.ŽO 0 n?, najin/:,' • š i in n k; s «ej ih p» hov «ti j brazilskem R: h* d.* j; bEžno i ;< 1 j e n i ir k m v i £r:i na globu sit. Športni no vinarji uovo prebili led za Francija bo poslala na olimpijske Igre v Melbournu okrog 40 športnikov. Naj večji del stroškov za priprave Ln potovanje bo krila vlada. SABI..! ANJE Branik - najboljši Celje. 27. nov. V \eliki dvorani Narodnega doma je bilo danes končano dvodnevno tekmovanje v floretu za Hanžičev memorial. Med modrimi je bil najboljši Baumgarten Odred) pred Papežem in Celestinom (Branik), med članicami pa Preacova pred Fraageševo in Miheličevo. Posai pa s: je priborila ekipa Braka, ki je zbrala že 21 točk pred Odredom, ki ima 19 točk in Kladi-ur;i*m, ki je ostal pri dveh točkah. Šahovski spored NA JESENICAH > ■ :<<•' bo na Jesenicah v počasii-■ ' • Dneva republike turnir na osmih i 'kah med Šahisti Mojstrane in Je--• alo. Na praznik sam pa bo tn simultanka, ki jo bo igral šahovski ;>-vnk SZ Geler proti šahistom Kranja Radovljice, Bleda, Žirovnice, b 'cnic in Javornika. Simultanka bo • > 17. uri v veliki dvorani Đelev-'kega doma > P ri Jelenu«. V sredo 30. • vi i;bra pa bo brzopotezni šahovski : ; ' : r / i prvenstvo Jesenic. Crv. zvezda 19 5 8 0 19:1 15 Radnički 10 6 * 1 30:15 15 Parttzan 10 6 2 2 20:14 14 Dinamo 10 S 2 3 17:13 12 Saraj evo 10 B 1 4 18:18 11 Hajduk 10 4 2 4 2i:i5 10 Velež 10 3 4 3 18:17 10 Budučnost 10 4 2 4 19:22 10 Vojvodina 10 2 5 3 17:17 !» Zagreb 10 4 0 6 22:17 8 BSK 10 2 3 5 16:19 7 Spartak 10 2 3 5 12:23 7 Željezničar 10 2 3 B 11:17 7 Proleter 10 2 1 7 15:39 5 ZVEZNA LIGA Crvena zvezda : Sarajevo 1:0 (1:0) Zagreb : Proleter 8:1 (4:1) Budućnost : Vojvodina 2:2 (1:1) Partizan : BSK 1:1 (0:0) Hajduk : Velež 4:2 (2:1) Železničar : Dinamo 1:0 (1:0) Spartak : Radnički 1:7 (0:2} LESTVICA ZA NAS: (1:1), tako da pojde ta enajsterica v četrtfinale V Giasgowu je domači Hy be mi ans premagal Švedsko moštvo Djurgaardena s 3:1, revanš pa bo 28. novembra v E-dtn-burghtt. Kakor je znano, je v tej konkurenci tud; naš Partizan, ki igra konec decembra s španskim Realom v Madridu, v prvi polovici januarja pa povratno tekme doma. Lokomotiva 11 8 2 1 39:10 18 Šibenik 11 8 2 1 28:11 18 Rijeka 11 7 U 4 20:14 14 Ljubljana 11 5 2 3 19:13 13 Split 11 5 2 4 28:15 12 Odred 11 5 l 5 24:20 11 Segesta 11 3 -1 4 18:23 10 Trešnjevka H 3 3 5 21:20 9 Branik 11 3 3 5 23:28 9 Karlovac 11 2 3 6 15:20 7 Metalac 11 2 3 6 14:24 7 Nova Gorica 11 2 0 9 11:53 4 * Nemški plavalec Horst Fritsche je izboljšal uradni svetovni rekord na 100 m prsno s časom 1:09.2, V tej disciplini Je pred mesecem dni izboljšal najboljšo svetovno znamko že neki Japonec, in sicer na 1:08.3 ki pa še ni verificirana. Leto dni je minilo, odkar Je začel »Slovenski poročevalec« propagandno akcijo z .i delitev smuči v osnovne šole. Zanimivo b: bilo vedeti, ali in kje je ta propaganda obrodila sadove in zakaj. To bi bilo tem koristneje, ker smo zdaj spet pred zimo in bi bila ta akcija spet tako dobrodošla kakor lani. Kake Je b lo torej lani? Republiška zveza Partizana je kot prva podarila svojim pionirjem za pol milijona dinarjev smuči. To je bil-o za začetek in za zgled! Tej je sledila Zveza prijateljev mladine v Celju, nato pa so jo posnemal: še trboveljsk okraj, tajništvo za prosveto MLO v Ljubljani in tovarna športnega orodja ’»Ela-n«. Z2 druge dobrotnike po tej pota nismo izvedeli. Da ni šla akcija na širše, je nekaj objektivnih vzrokov. Predvsem je bilo krivo, da je b la ZAČETA PREPOZNO in podjetja niso lmeia pripravljenih smuči, slednjič pa je bila tudi zima skrajno neugodna. Vsekakor pa daje misliti, zakaj na Gorenjskem. predvsem v Tržiču, Kranju in na Jesen cah. niso v tej smeri m tudi razumevanje za to akc'jo Je šlo bolj na š:roko. Neko ko teže ji bo letos streči zara : tega, ker jo je zateklo plošno \ :rče vanj e. Zveza prijateljev mischine doslej že podprla težnje odo- a za množično smučanje pri SZS Nekater rez: lejši posamezniki Imajo glede obči a rov an j a s smuč. mi nekaj pomiri tekov. Zaradi a le- bi h izk uü enj p r. ih let po vojn: so mnenja, da da. rova ne smuči ra krajih najboljši. Le los je vse to ugodnejše, podjetja imajo na za2:«L V Cačku vodi no IV. kolu Student iz Skopi ja 7. 21.5 točkami (1) pred 1 ŠK. is (2). Mikron — Banja Luka 3. SSK — Sarajevo 13,5 (3), Železničar — Mrh 12 (4) itd. Reprezentanca CSR « hokeju na ledu v Brnu je premagala Zahodno Nemčijo s 8:6 (5:2, 1:1, 2:3). vr; TREBA UPOŠTEVATI, da otrok s smučm. *e :. ga. Saj mu je tre o a p . nabav.ti še čevlje c: so n:-. :n še marsikaj drugega, ka: vzroči staršem brez ;ega do težav in žrtev. Slednuč obdaritve p*:, r ev g:v primerjati z deljevanjem opre: 1:v. .- v. bil: deležni športu. •; — n nešportniki — po vseh n-og aktivih. Pionirji so najdražje, imamo. In smučanje ljubijo : vse. Kar bomo dal nj no naloženo in bo ob rest:. Razen op reme pa pionirjih skrbeti tudi za delo pr: vadbi. To mora loga smučarske organizso tos mora prit do pouka s na tisoče otrok, kajt: z: da se otroci neprimerno nauče smučanja :>■ u v kvalificiranega vadite: treba prirejat; kar n:- '• v-čajev. Lep zgled za to ljubljanska Enotnost, ki pripravlja vse pot: cb.no, pravem času vse poskrbi mlade in nadobudne s: Enako b. bil lahko za za Partizan iz Narodnega d< sv oj im pi on i r j em v s ako črtno oskrbi vadbo na sne Podobna so p ri z a n e var drugod. Tu bi moral; predvsem delo profesorje ne vzgoje v srednjih. $<■'. prav je torej načrtov v n precej, j:h je vendar še premalo glede na vel ko mlad ncev. ki so za učen Čanja prepuščeni sami se namen bo treba še :n še NOVE VADITELJI ln ućde’je smučanja s : zveza s svoj'mi po drve za: morala rešitve teza vpraš trti še resni m kakor cm čarsk klubi pa vsaj pol najožjih zastopnikov nogometnega športa v prvi conski ligi, ki L : tako ne pomenijo in ne morejo nikamor. Seveda tudi zadnja nedeija ni mogla pri tem spremeniti toliko, kolikor smo računali, čeprav niti ni bila najslabša. Tri moštva iz Slovenije so imela včeraj prednost domačega igrišča in pravzaprav je bilo to glavno, kar Jim je vrglo vsega pet točk, čeprav sta dve nepričakovano prispeli iz Zagreba. Ljubljanski Odred je z najtesnejšim izidom odpravil nogometaše iz Karlovca, mariborski Eranik pa se je porazgovoril z zagrebškim Metalcem za delitev razpoložljivega štetja. Goriški nogometaši seveda niso bili kos premočni Lokomotivi in so morali oprtati še kup golov ter ostali zadnji v tabeli. Izredno vesela pa je vest, da se je enaj-storic* Ljubljane postavila po robu v začetku tako tudi Trešnjevki iii ji je na lastnem igrišču odvzela obe točki. Dobitnik te nedelje Je bila samo še Rijeka, medtem ko sta se oba dalmatinska rivala Split n Šibenik razšla z enakim in neodločenim izidom kakor v Mariboru. ODRED : KARLOVAC 1:0 (0:0) r. Ljubljana, 27. nov. Res, da se v imv.m!:u:iu dogajajo večkrat kaj čudne •tvari, toda kar je bilo danes na •tael ionu za Bežigradom malokdaj uprizarjajo naši vrli nogometaši. Odred je bil, lahko rečemo, pretežno popolen gospodar na igrišču, saj so •e razburljivi dogodki sukali — redvsem po odmoru — v glavnem red vrati Karlovčanov, toda žoga ni hotela v mrežo. Da so gostje odnesli iz Ljubljane ■ vojn kožo tako poceni, gre zasluga predvsem nespretnim domačim napadalcem, deloma pa jih je spremljala tudi sreča, ki jc tudi potrebna v življenju. Kolikokrat se je okroglo usnje vrtelo tik ob mejni vratni črti, toda vselej se je tudi z najbolj kočljive situacije znašla daleč stran. Se deset minut je bilo do konca igre in gledalci so bili trdno prepričani, da te usoda naklonjena enajstorici s Karlovca, ko je iz mnogoštevilnih obetajočih prodorov Zdravkovičeva streljana Žoga vendarle zadelo v črno. Gledalcev j« bilo približno 1500. o Zadnji izidi angleškega nogometnoga prvenstva so bili tile: Arsenal : Burnley 0:1. Aston Villa : Tottenham 0:2. Blackpool : Manchester United 0:0. Bolton : Preston 0:0, Cardiff : Bir u 'jiham 2:1, Chelsea : Sheffield 1:0. Huddersfield : Bromwich 1:0, Manchester City NewCastle 1:2, Portsmouth : Luton 0:0, Sunderland : Charlton 3:2, Wolwcrhampton : Ever- ton 1:0. Nogometna tekma za evropski pokal med Milanom ln Saarbrük-kendom se je na posarskem Igrišču končala z zmago Milana 4:1 (1:1), tako da pojde ta enaj storica v četrtfinale. V Glasgowu je domači Hybernians premagal švedsko moštvo Djurgaardena s 3:1, revanš pa bo 28. novembra v Edin-burghu. Kakor je znano. Je v tej konkurenci tudi naš Partizan, ki igra konec decembra s španskim Realom v Madridu, v prvi polovici januarja pa povratno tekme doma. V Zagrebu se je pričel mladinski košarkarski turnir, na katerem je Železničar iz Karlovca premagal Dunaj s 60:40 (28:9), Lokomotiva pa Branik iz Maribora s 56:54 (20:24). Košarkarska reprezentanca Madžarske je v Istambulu zmagala nad izbrano ekipo Turčije s 76:68 (40:32). Košarkerska reprezentanca Budim- fešte je premagala reprezentanco stambula 81:61 (41:31). Za VII. zimske olimpijske i£re ▼ Cortini d’Ampezzo so se prijavile ša Sovjetska zveza. Japonska in Lichtenstein, tako da se je število vseh udeležencev počevalo na 36. Skupina najboljših francoskih drsalcev na ledu bo te dni nastopila na mednarodni prireditvi v umetnem drsanju v Beogradu. Madžarske - Italija 2:0 (0:0) BUDIMPEŠTA, 27. nov. Pred 100 tisoč gledalci so Madžari premagali Italijane z 2:0 (0:0). Gole za Madžare sta dala Puskas v 81. in Toth v 85. minuti. Madžari so bili močnejši ves čas tekme, vendar so šele v zadnjih desetih minutah dosegli oba gola. Ta dan so Madžari obhajali tudi jubilej, saj že dvanajst let niso bili na svojem igrišču poraženi. To Je prvi poraz Italijanov v Budimpešti po 31 letih. • V Livornu pa Je B reprezentanca Italije premagala B reprezentanco Madžarske 2:1 (1:1). Na turneji po Svld Je moskovski Torpedo premagal enajsto ri oo Young Boysa Iz Bema 4:0 (1:0). na 100 m prosto Poljanäek (VI. gimn.) < (asom 1:06.3 in na 100 m metuljček s časom 1:15,1, na 100 m prsno pa je r TRESNJEVKA : LJUBLJANA 0:2 (0:1) RIJEKA : SEGESTA 2:0 (0:0) Šibenik : split i:i (i:0) BRANIK : METALAC 1:1 (0:0) NOVA GORICA : LOKOMOTIVA 2:5 (0:3) športniki na odru Prvič i-tos je sekcija športnih novinarjev pri DNS — to pot v okviru Tedna tiska in radia — v petek v Ljubljani poskusila z reprizo lanskih večerov i nazivom »Sport v besedi«. To pot jo imela pri i/biri nastopajočih — med katerimi pa je bilo tudi precej lanskih znancev — prav srečno roko in reči moramo, da je bil večer nadvse prijeten in je gotovo zadovoljil vse, prav udobno sedeče poslušalce. Skoda, da obisk ni bil večji, saj so bili nekateri sodelujoči dobro pripravljeni in predvsem — zelo irni. in slednje je tisto, kar obiskovalcu po takem večeru res ostane! Seveda bi bili prireditelji prav tu nič knko*Tadi pozdravili tudi tega ali onega iz naših športnih in telesnovzgojnih vodstev, ki pa jih (izjemam čast) pravzaprav ni bilo. Po uvodnih besedah predsednika sekcije tov. Tirana, so šli prek odra številni znanci z raznih športnih terenov najprej — sezoni primerno — zimski športniki (smnčarji in hokejisti). dalje košarkarji in odbojkarji Lu še drugih nekaj poleg dveh dobro podkovanih zastopnikov šaha. Močan poudarek je dobila ta večer želja drsalcev po tako potrebnem umetnem drsališču v našem glavnem mestu, brez katerega td športna zvrst nima skoraj nobenih perspektiv ali pa bo morala — bolj ali manj prepuščena vremenskim muham vsake sezone — Životariti ob žrtvovanja peščice najbolj privrženih izvajalcev. Za posebno vesele vložke sta poskrbela dva mariborska gosta (Kožuh in Podkrajšek), ki sta bila za svoje parte deležna bučnega aplavza. V zadnji točki — žal je bil spored takrat /e nekoliko predolg — se je najzvestejšim športnim prijateljem predstavil znani radijski napovedovalec tov. Hrvoje Macanovič iz Zagreba, ki je zaključil večer s kratko, toda samosvojo reportažo o thch doživljajih na najjužnejši in najsevernejši točki svojih potovanj po svetu — v brazilskem Rio de Janeiru In finskem Tanipcrn. oddaljenima med seboj približno 13.000 km v diagonalni zračni črti na globusu. Športni novinarji »o ta večer na novo prebili led za še kakšno prireditev z ustnim časopisom s tega tako pisanega lu obenem tndi mladostno zdravega in vedrega področja, (s) SP0BTIUEMIIMIV05T! V HMTUEH/1 Francija bo poslala na olimpijske Igre v Melbournu okrog 40 športnikov. Največji dei »troSkov za priprave ta potovanje bo krila vlada. SABLJANJE Branik - najboljši Celje, 27. nov. V veliki dvorani Narodnega doma je bilo danes končano dvodnevno tekmovanje v floretu za Hanžičev memorial. Med moškimi je bil najboljši Baumgarten (Odred) pred Papežem in Celestinom (Branik), med članicami pa Preacova pred Frangeševo in Miheličevo. Pokal pa si je priborila ekipa Branika, ki je zbrala že 21 točk pred Odredom, ki ima 19 točk in Kiadi-varjem, ki je ostal pri dveh točkah. Šahovski spored NA JESENICAH Dunes bo na Jesenicah v počastitev Dneva republike turnrr na osmih deskah med šahisti Mojstrane in Jesenic. Na praznik sam pa bo tu simultanka, ki jo bo igral šahovski prvak SZ Geler proti šahistom Kranja. Radovljice, Bleda, Žirovnice, Jesenic in Javornika. Simultanka bo ob 17. uri v veliki dvorani Delavskega doma »Pri Jelenu«. V gredo 30. novembra pa bo brzopotezni šahovski turnir za prvenstvo Jesenic. £ el vodstvo tehnične crv. zvezd« 14 s 5 0 28:1 25 Radnički 10 i S 1 30:15 15 Partizan 10 • 2 2 20:14 14 Dinamo 10 s 2 3 17:13 12 Sarajevo 10 I 1 4 1803 11 Hajduk 10 4 2 4 2105 10 Veleä 10 3 4 3 10:17 10 Budučnost 10 4 2 4 19:22 10 Vojvodina 10 2 5 3 1707 9 Zagreb 10 4 0 0 2207 8 BSK 10 2 3 5 16:19 7 Spartak 10 2 3 S 12:23 7 Željezničar io 2 3 S 1107 7 Proleter 10 2 1 T 15:39 5 ZVEZNA LIGA Crvena zvezda : Sarajevo 1:0 (1:0) Zagreb : Proleter 8:1 (4:1) Budućnost : Vojvodina 2:2 (1:1) Partizan : BSK 1:1 (0:0) Hajduk : Velež 4:2 (2:1) železničar : Dinamo 1:0 (1:0) Spartak : Hodnički 1:7 (0:2} Lokomotiva U 8 2 1 30:10 18 Šibenik 11 8 2 1 28:11 18 Rijeka n 7 0 4 20:14 14 Ljubljana n 5 3 3 19:13 13 Split n 5 2 4 28:15 12 Odred u 5 1 5 24:20 11 Segesta n 3 4 4 18:23 10 Trešnjevka u 3 3 5 21:20 9 Branik n 3 3 5 23:28 9 Karlovac ii 2 3 6 15:20 7 Metalac n 2 3 6 14:24 7 Nova Gorica n 2 0 9 11:53 4 • Nemški plavalec Horst Pritsche Je izboljšal uradni svetovni rekord na 100 m prsno s časom 1:09.2. V tej disciplini je pred mesecem dni izboljšal najboljšo svetovno znamko že neki Japonec, in sicer na 1:08.3 ki pa še ni verificirana. Leto dni Je minilo, odkar Je začel »Slovenski poročevalec« propagandno akcijo za delitev smuči v osnovne šole. Zanimivo bi bilo vedeti, ali in kje je ta propaganda obrodila sadove in zakaj. To bi bilo tem koristneje, ker smo zdaj spet pred zimo in bi bila ta akcija spet tako dobrodošla kakor lani. Kako Je bilo torej lani? Republiška zveza Partizana je kot prva podarila svojim pionirjem za pol milijona dinarjev smuči. To je bilo za začetek in za zgled! Tej je sledila Zveza prijateljev mladine v Celju, nato pa so jo posnemali še trboveljski okraj, tajništvo za prosveto MLO v Ljubljani in tovarna športnega orodja »Elan«. Za druge dobrotnike po tej poti nismo izvedeli. Da ni šla akcija na širše, je nekaj objektivnih vzrokov. Predvsem Je bilo krivo, da je bila ZAČETA PREPOZNO in podjetja niso imela pripravljenih smuči, slednjič pa Je bila tudi zima skrajno neugodna. Vsekakor pa daje misliti, zakaj na Gorenjskem, predvsem v Tržiču, Kranju in na Jesenicah, niso v tej smeri storili ničesar? Res je, da ima v teh krajih dosti pionirjev že smuči, toda mnogo več jih še nima, pogoji za smučanje pa so v teh krajih najboljši. Letos je vse to ugodnejše, podjetja ima^o na zalogi več smuči KJE BOMO STANOVALI V MELBOURNU? Več kot deset tisoč gostov zasebno PLAVALNO PRVENSTVO SREDNJIH ŠOL LRS Ljubljana, 27. nov Včeraj J» bilo bU prri Brandner (TSS Ljubljana) • v centralnem kopališču p n O.llr L gasom 1:20,2. Isti- tekmovalce je tma-plavalno prvenstvo srednjih šol Slo- ggj tudi v plavanju 100 m hrbtno s venije. Med srednješolci zmagal gasom 1:28,0. Med srednješolkami pa Melbourne je odgovoril z velikim navdušenjem na radijski poziv guvernerja države Victoria, naj v zasebnih hišah pogoste tuje goste na olimpijskih igrah leta 1956. I>va meseca po izdanem pozivu je bilo prijavljenih 8000 postelj, ki so jih dali na voljo melbournski meščani, zdaj pa prihajajo še zmerom nove in nove prijave. Računajo, da bo najmanj 10.000 gostov v Melbournu lahko prebivalo pri zasebnih družinah — po zgledu Helsinkov leta 1952. Vsa povpraševanja po stanovanjih bo proučevala posebna olimpijska komisija, ki bo nadzirala obenem tudi organizacijo veseličnih programov in kulturnih pri- reditev. Ta komisija se bo potrudila, da bo kar moč ustregla okusom vseh raznovrstnih gostov i.n jim pripravila čim prijetnejše bivanje med obiskom v Avstraliji. Medtem se dela v olimpijski vasi, 13 km od Melbourna, mrzlično nadaljujejo in so napredovala že mnogo dalje kakor so splošno računali. Več kot 400 hišic gradijo ta čas, vsak teden pa začnejo graditi še nove. Ko bo vas dograjena, bo imela prostora za 700 prebivališč. Vse te gradnje morajo biti dokončno pod streho do konca julija 1956, tako da bo vas kakšen teden pred 22. novembrom, to je na dan otvoritve Zima prihaja v goste... e bila najboljša na 100 m prosto in hrbtno Koncilja (I. gimn.) Kranj s časom 1:23,7 oziroma 1:36*7. Na 10O m prsno se Te uveljavila Tominikora (V. gimn. Ljubljana) s časom 1:31,2, na 100 m metuljček pa Horvatova (I. gimn. Ljubljana) s časom 1:33,9. Ftaakl atlet Oksasonea je dosegel nov svetovni rekord ▼ teku aa 20 milj s IftMR 1 ur« Ä minut. Nevo vodstvo AK Klodlvaria. Vče raj s« je sestal odbor A tli kluba Kladi var ja iz Celja in_______ za predsednika Edija Golca, dosedanji predsednik Ferdo Gradišnik pa iškega isvolil preva j ra. - -"-'-r Znani francoski alpinist Leale La-ehenal se je p red v če ra jln jim smrtno ponesrečil pri »«stopu s neke 60 m visoke stene blizu Chamonix*. La-chenal te skupno s Hercegom osvojil pred nekaj leti enega na j vil jih vrbov sveta — Anapurno v Himalaji. Rokoborski dvoboj mod reprezentancama Švedske in Madžarske v Stockholmu so jo konča neodločeno 4:4. V Los Angelesu je umrl šahovski velemojster Herman Steiner (ZDA), ki je prav ta čas sodeloval na šahovskem prvenstvu Kalifornije. LESTVICA VELIKIH Da, častitljiva belo oblečena gostja že krepko trka na vrata! Nepopisna radost, zlasti mladine, nam razodeva tudi smejoči obraz mlade, brhke drsalke. Drugod po svetu so tl umetniki na ledeni plošči že zdavnaj začeli uveljavljati svoje znanje in sposobnosti za novo sezono, pač zato, ker imajo vse možnosti, predvsem umetna drsališča. Pri nas pa so številni privrženci te zvrsti športa odvisni (razen Jeseničanov) od dobre volje vremenarjev, ki so jih v minulih sezonah, žal, le prevečkrat hudo opeharili — veselja in volje, pa tem ubogim potrpežljivcem vzlic vztrajnemu »nerazumevanju« le niso mogli odvzeti. Vajeni vseh mogočih podobnih tegob, se naša nadobudna mladež — no pa tudi nekateri starejši letniki z nadležnim tolstim oklepom jo vabijo k sebi, da bi Jim pomagala lz hude »zadrege« — spet vneto pripravlja za naskok, aktivni tekmovalci in tekmovalke pa ▼sak po svoje na tihem kujejo načrte ... Da bi le bile uslišane njihove skromne, pa zato tembolj vroče želje, vse ostalo pa bo prišlo bolj ali manj samo ob sebi! olimpijskih iger, opremljena do zadnjega prostorčka. Vas pokriva površino približno 50 ha in bo v njej lahko stanovalo okrog 6200 atletov in delegatov — razen strežniškega osebja. Vse te hišice bodo po. končani olimpiadi razdelili med avstralske družine. V stanovanjih, ki jih sestavljajo po tri sobe (spalnica, dnevna soba in pomožni prostori) bosta nastanjena po dva in dva atleta skupaj. Razume se, ca je v vse hišice napeljana električna luč in kurjava, plin ter topla in mrzla voda, razen tega pa so opremljene najprimerneje za prebivanje športnikov. Hrano bodo atleti dobivali v restavraciji, ki bo naj bližja njihovemu bivališču, vsekakor tako, da bodo tam lahko jedli samo tisti, ki bodo živeli v vast. Zenske in moški bodo stanovali ločeno, vendar se bodo člani istih ekip med obedom in večerjo lahko sestajali. V ostalem bo pri vhodu v vas posebna restavracija, kejr bodo lahko atleti naročevali mrzle in gorke prigrizke v družbi svojih obiskovalcev. Naselje bo opremljeno z osmimi velikimi kuhinjami, kjer bo lahko naenkrat dobivalo obroke po 600 oseb, v drugih štirih, nekoliko manjših, pa po 300 oseb. Cisto posebna kuhinje bo pripravljala 30 različnih jedil za Izraelce. V obednici bo lahko hkrati uživalo hrano 250 oseb. Obroki bodo na voljo od 7. zjutraj do 10. zvečer, pozneje pa v vaški restavraciji. Čeprav je bila ekipe kuharjev močno pomnožena in izbrana izmed najboljših strokovnjakov te vrste, je prirediteljsiki odbor vendarle pozval vse olimpijske odbore po svetu, naj si v Avstralijo pripeljejo s seboj kuharje, ki jim lahko zaupajo, da bodo res atletom in tekmovalcem kuhali hrano po lastnem okusu. Vsekakor bodo vsak jedilni list v olimpijski vasi posebej proučili in ga, preden ga bodo začeli izvajati, dal; tudi v odobritev posameznim ekipam. Razen stanovanj in prostorov za prehrano bo v ohmpijski vasi še kopica drugih narjmujneje potrebnih lokalov, predvsem nekaj trgovin, banka, poštni urad, barvama ter čevljarna In brivnica. Slednjič niso pozabili niti na opremo majhne bolnišnice in posebnega zobozdravniškega atelje- »ram Kakor smo že poročali, bo v Ljubljani dvodnevni turnir v malem rokometu. Nastopili bodo državni prvak Crvena zvezda iz Beograda, Lokomotiva iz Zagreba ter Krim in odred iz Ljubljane. Tekme bodo 29. in 30. t. m. na igrišču pod Cekln ovim gradom. Spored — 29. t. m.: ob 14. Crvena zvezda : Krim, ob 15. Lokomotiva : Odred. 30. t. m.: Lokomotiva : Krim (ob 14) in Crv. zvezda : Odred. Redni letni občni zbor PK Ilirija. bo v nedeljo, 11. decembra ob 9. v prostorih sekret airafca za gospodarstvo v Gregorčičevi ulici. Švedski hokejisti kluba Sedertejie so v Beogradu premagali Crveno zvezdo 13:1 (4:1, 3:0, 6:0). V Čačku vodi po IV. kolu Student iz Skopi ja z 21.5 točkami (1) pred LŠK 18 (2), Mikron — Banja Luka 3, SSK — Sarajevo 13,5 (3), Železničar — Mrb 12 (4) itd. Reprezentanca CSR t hokeju na ledu v Brnu je premagala Zahodno Nemčijo s 8:6 (5:2, 1:1, 2:3). In tudi razumevanje za to akcijo Je šlo bolj na široko. Nekoliko teže ji bo letos streči zaradi tega, ker jo je zateklo plošno varčevanje. Zveza prijateljev mladine j« doslej že podprla težnje odbora za množično smučanje pri SZS. Nekateri treznejši posamezniki imajo glede obdarovanja s smuč. mi nekaj pomislekov. Zaradi slabih izkušenj prvih let po vojni so mnenja, da darovane smuči za lastnika nimajo prave veljave in jih zato ne čuva ;n kmalu uničL Trditev ni brez podlage, zaradi česar bi kazalo morda uvesti 23 ali 30-odstotno plačilo zanje. Pri taki odločitvi pa bi bilo TREBA UPOŠTEVATI, da otrok s smučmi še nima vsega. Saj mu je treba povrh tega nabaviti še čevlje (ti so naj dražji) in še marsikaj drugega, kar povzroči staršem brez tega dovolj težav in žrtev. Slednjič obdaritve pionirjev n« gre primerjati z nekdanjim raz. deljevanjem opreme, kakršne so bili deležni športniki — .n tudi nešportniki — po vseh mogočih aktivih. Pionirji so naj dražje, kar imamo, In smučanje ljubijo nadvse. Kar bomo dali njim, je varno naloženo in bo vrglo ob:ln« obresti. Razen opreme pa j« treba pri pionirjih skrbeti tudi za načrtno delo pri vadbi. To mora biti naloga smučarske organizacije. Letos mora priti do pouka smučanja na tisoče otrok, kajti znano je, da se otroci neprimerno hitreje nauče smučanja pod vodstvom kvalificiranega vaditelja. Zato bo treba prirejati kar moč veliko tečajev. Lep zgled za to je dala ljubljanska Enotnost, ki že zdaj pripravlja vse potrebno, da bo o pravem času vse poskrbljeno za mlade in nadobudne smučarje. Enako bi bil lahko za zgled tudi Partizan iz Narodnega doma, ki svojim pionirjem vsako leto načrtno oskrbi vadbo na snegu. Podobna so prizadevanja tudi drugod. Tu bi morali omeniti predvsem delo profesorjev telesne vzgoje v srednjih šolah. Čeprav je torej načrtov v tej smeri precej, jih je vendar še mnogo premalo glede na velko število mladincev, ki so za učenje smučanja prepuščeni sami sebi. V ta namen bo treba še in še vzgajati NOVE VADITELJE in učitelje smučanja. Smučarska zveza s svojimi podzvezami b: s« morala rešitve tega vprašanja lotiti še resneje kakor doslej, smučarski klubi pa vsaj polovico svojega dela posvetiti pionirjem. Če pogledamo natančneje, se torej s to obdaritvijo rešuje kar dvoje vprašanj vzporedno: mladina bo dobila smuči in se bo obenem načrtno naučila smučanja. Prvo je stvar družbe, drugo pa morajo reševati telesno vzgojne organizacije in šole. Uspeh obeh akcij je letos na dobr: poti in — če ne bo preveč materialmh težav — bo z njo prav gotovo združen tudi uspeh. M. J. M' :V>.\ » : • •*’ A SODUUJEiOf •BELGIJA '. •FRANCIJA'. • ITALIJA \ • JUGOSLAVIJA • £EHOSIOVAŠKA\ • LADJARSKA ' •Z.D.A. • S.S.S.8. • IAP. NEMČIJA • VZH.NEMČIJA ZARADI IZREDNEGA ZANIMANJA je razstava podaljšana do vključno 1. decembra. Ta dan bo Izžrebanih 32 dobitkov: radijski aparati, električni števci, telefoni in podobno. — Hranite vstopnice! »Neki moški — neki moški, v mojem stanovanju,« j« s težavo spregovorila in mu pokazala raztrgani rokav — »neki moški...!« Potisnil jo je vstran in odšel peroti njenim vratom. »Kje je ključ?« je naglo vprašal. S trepetajočimi prsti ga je privlekla iz žepa. »Samo trenutek!« Zginil je v svoje stanovanje in se takoj vrnil z žepno svetilko v roki. Odklenil je vrata, vtaknil ključ v žep in — v njeno veliko začudenje — potegnil iz hlačnega žepa samokres. Z nogo je sunil vrata in videla ga je zginiti v temno notranjost. Nenadoma se je zaslišal njegov glas, oster in grozeč: »Roke kvišku!« Neki drug glas je razburjeno nekaj pojasnjeval, nato pa je zopet zaslišala glas Mr. Bealea. »Ali je vaša luč v redu? — Lahko vstopite. Imam ga v jedilnici.« Odšla je v kopalnico, vrgla v avtomat šiling in ko je obrnila vzvod, je zaškripalo in luč je zagorela. ^ Kotu sobe je stal moški, ki je bil videti bolehen, s snežno belimi lasmi in z glavo, preveliko za njegovo telo. Roke je držal kvišku in spodnja ustnica mu je od strahu trepetala. Mr. Beale ga je naglo in temeljito preiskal. »Brez orožja? Dobro! Spustite roke! Sedaj obrnite svoie «epe!« Moški je nekaj odgovoril v jeziku, ki ga ni razumela, in Mr. Beale mu je v istem odgovoril. Najprej je položil na mizo vsebino enega, nato še drugega žepa in dekle je gledalo -se to s široke razprtimi očmi. »Halo, kaj pa je to?« Beale je dvignil neki karton. Na njem Je böa zapisana številka, ki bi bila lahko šestica all pa tudi osmič*. »Vidim,« je rekel Beale. »Sedaj še drugi žep. — Saj menda razumete angleško, prijatelj?« Mož je topo ubogal. Na svetlo je privlekel usnjeno denarnico, ki jo je Beale odprl. V njej je bil majhen zavojček, ki je bil videti kakor zavojček praška neke znane tvrdke. Beale je nekaj povedal v jeziku, ki ga je dekle prepoznalo za nemškega, in mož je zmajal z glavo. Rekel je še nekaj, kar je zvenelo kakor »nič dobrega«. »Moram vas pustiti nekaj časa samo,« je rekel Beale. »Moj prijatelj in jaz greva skupaj ven —..vendar se bom takoj vrnil.« Skupno sta zapustila stanovanje, mali mož z veliko glavo se je sicer branil, vendar je po njunih korakih slišala, da gresta po stopnicah navzdol. Beale se je res kmalu vrnil in stopil v dnevno sobo. In šele sedaj se je zavedela nenavadnega dejstva: bil je popolnoma trezen. Njegove oči so bile jasne, njegove ustnice mirne in trdne, lasje pa počesani gladko nazaj. Tako resno jo je pogledal, da se je zmedla. »Miss CressweU,« je rekel mirno, »prositi vas moram za veliko uslugo. »Zelo rada vam jo napravim, če bo v moji moči,« se je smehljala in on je prikimal. »Ne bom vas prosil nekaj nemogočega. Prosim vas le to, da vsega tega, kar se je nocoj tu pripetilo, nikomur ne omenite.« »Nikomur?« Presenečeno ga je pogledala. »Toda zdravnik —« »Tudi njemu ne,« je rekel in pomežiknil. »Ravno za to vas posebno prosim — dajte mi besedo.« 4 Za trenutek je premišljevala. »Obljubim vam,« je rekla. »Nikomur ne smem pripovedo- vati o tem ostudnem človeku, pred katerim ste me na tako ljubezniv način rešili —« Dvignil je glavo. »Prosim vas, Miss CressweU, eno morate razumeti,« j« rekel. »Dogodka s tem strašnim človekom ne smete napačno razumeti — bil je prav tako prestrašen kot vi in gotovo vam ne bi storil nič zlega. Ves večer sem že čakal nanj.« »Čakali ste nanj?« Ponovno je prikimal. »Kje pa?« »V zdravnikovem stanovanju,« je rekel mirno. »Morate namreč vedeti, da sva z zdravnikom smrtna nasprotnika. Oba sva tekmeca na znanstvenem področju. Pričakoval sem tega moškega in zdravnika sem hotel na vsak način prehiteti.« »Toda — toda — kako ste pa prišli v zdravnikovo stanovanje?« »Imam ta ključ,« je rekel in podržal kvišku majhen ključ. »Ne pozabite, da ste mi dali svojo besedo. Mož, ki sem ga ravnokar zapustil, ni bil gotov, ali naj gre v št. 8, torej v zdravnikovo stanovanje, ali pa v št. 6 — kajti isti ključ odpira oboja vrata!« Vtaknil je ključ, ki je bil v ključavnici njenih vrat, v vrata zdravnikovega stanovanja, in jih z lahkoto odklenil. »In vidite, to je tisto, na kar sem čakal!« Prijel je zavojček in strl pečat. Previdno ga je položil na mizo in ga odvil. Pokazalo se je nekaj, kar je bilo podobno zeleni žagovini, ki je pa ni bilo več kot za čajno žličko. »Kaj je to?« je prestrašeno zašepetala. Nekako je slutila, da je v bližini neke velike nevarnosti. »To,« je rekel Mr. Beale in previdno izbiral besede, »to je še dokaj uspel posnetek zelene sneti, ali kakor jo jaz imenujem, zelene groze.« *