w KO«ot!iiL tt/o III. itev. 75. U UiHlniL v pelek 30. martu 19Z8. Ceno Din Y Uhaia rak dan popoldne, fznema oedelje in praznik«. - toerati do BOprtH I S_ Din, do 100 *«t 2.50 Din, *eejf ta~r»M p*tit tr»u 4.- Din. Popuši po dogovora ln~ratni da*ek po^bej. »Slovenski (farodt velja letno ♦ Jugoslaviji 240.— Din, sa Inozemstvo 420 — Din. UprarnlStvO: Knaflor* alfe* It i. orlttfcta. - Melon 29M. Urednf5t*o: KoiflOTa onct it 5, L oadstrople. - Telefon 2034 Odgoditev Narodne skupštine Jutri bo zadnja seja pred velikonočnimi pocitnicami. — Novi nacrti o spremembi skupščinskcga poslovnika. — Sestanek med Vukičevrćem in Davidovićem, —Beograd, 30. marca. Na včerajsnji Ikonferenci ministrskega predsednika Vukičevića in predsednika Narod, skup-Žčine dr. Ninka Perića je bil dosežen sporazum, da se skupštinske seje jutri odgode in skliče prihodnia seja pismeno. Skupščina se bo bržkone sestala 20. aprila. Vlada se bavi zapet s vprašanjem izpremembe skupščinskesa poslovnika. To je že star vladni nacrt, ki pa je do-6lej že dvakrat propadei. Vlada bi nam-reč rada onemogočila predlajranje nui-nih zakonskih predlogov in resolucij od strani opozicije ter izpremenila poslovnik v tolrko, da bi prišli ti predlogi in resolucije v razpravo Še!e po konča-rem dnevnem redu vsakokratne seje. To bi pomenilo, da bi sploh nrkdar ne mogli priti nujni predlogri opozicije na dnevni red. Opozicija je s svojim energičnim nastopom daslej že dvakrat one-tnogočila to namero vlade, proti kateri je tuđi velik del radikalnih in demokratskih poslancev, ki so mnenia. da bi te tak ukrep lahko maščeval tuđi nad njimi samrmi, kadar bi prišli v opozK cijo. — Beograd, 30. marca. Danes je došlo do sestanka med predsednikom vlade Veljo Vukičevićem in Ljubo Davido-vićem. Velja Vukičević je posetil Ljubo Davidovića v demokratskem klubu in se krajši čas razgovarjal z njim. Novi-narjem ni hotel dati nobenega pojasnila. Za popoldne je napovedana seja ministrskega sveta, ki bo razpravljal o podaljšanju stanovanjske zasčite. Isto-tako bo imel popoldne sejo tuđi demokratski klub, ki bo razpravljal o poli-ticnem položaju. Popoldne se sestane tuđi zakonodajni odbor, ki bo pretresa! zakon o sodnikih. . .-,.,. Za jutri je napovedana sela ožjega odbora radikalne stranke. V političnih krogih se mnogo govori o velikem shodu v Veliki Kikindi, ki se vrši v nedeljo in na katerem bo go-vorLl dr. Nlnčić, ki bo baje ob tej ori-liki odkrito napadel sedanjo vlado. Likvidacija železničarske poslovalnice v Ljubljani Odgovor prometnega ministra na predstavko posL dr* Kramerja. Minister vztraja na likvidaciji. Beograd, 30. marca. Poslanci dr. Kramer, dr. Žerjav, dr. Pivko in Pete-jan so posredovali pri ministru za promet, da bi preklical odrejeno zatvoritev gospodarske poslovalnice železničarjev v Ljubljani, ki je izzvala veliko razbur-jenje in ogorčenje med železničarji. Danes je posl. dr. Kramer prejel naslednji odgovor od ministra za promet: Povodom Vaše predstavke od 27. t. m., poslane mi zaradi likvidacije gospodarske poslovalnice v Ljubljani, mi je čast odgovoriti, da sem po predlogn generalne direkcije železnic izdal odlok dne 4. maja 1927 št. 79.031. naj gospodarska poslovalnica likvidira do 31. decembra 1927. Rok za likvidacijo sem podaljšal na ustni predlog direktorja ljubljanske direkcije tako, da se rma likvidacija izvršiti do 31. marca t. 1. Likvidacijo poslovalnice sem odre-dil iz naslednjih razlogov: 1. Ker je poslovalnico osnovala bivša uprava Južne železnice in jo kot tako prevzela državna železniŠka uprava. Ta poslovalnica je bila osnovana po odloku bivše uprave Južne železnice in njeni posli so se upravljali po posebnem statutu, ki ga je predpisala omenjena uprava. Obstoj poslovalnice torej ni bil zasnovan na zakonu; 2. ker za konzumne zadruge državnih uslužbencev obstoji posebna uredba, po kateri se imajo te konzumne zadruge formirati; 3. ker je radi neurejenega položaja ministrstvo moralo razpravliati o neso-glasjih in pritožbah, z ozirom na to. da se je pogosto pojavljalo vprašanje, ali je poslovalnica privatna ali državna ustanova, razun tega pa se je dognalo, da poslovalnica ni zasnovana po zakonu. Z ozirom na to je jasno da so gornji razlogi diktirali potrebo odreditve likvidacije poslovalnice. Za to je obsto-jal razlog še tem bolj. ker so se prej-šnje razmere. ki so izzvale ustanovitev poslovalnice, izpremenile ter se ni moglo več dopustiti, da obstoja nstanova zasnovana proti uredbi, s katero se predpisuje način, kako in pod katerimi pogoji se imajo ustvariti konzumne zadruge državnih uslužbencev. Za likvidacijo poslovalnice je bil postavljen rok skoraj 11 mesecev in je bilo dovolj časa, da se likvidacija Izvrši v redu. Torej ni bila likvidacija tako naglo izvršena, da bi osobje radi tega prišlo v težak položaj, odnosno nabava po-trebščin. Osobje je imelo dovolj Časa. da ustanovi novo konzirmno zadrugo. odgovarjajočo omenjeni uredbi, ali pa pristopi k že obstoječim zadrugam. Iz Vaše trditve, da se nahaja y skla-diSčih poslovalnice blaga za 6 milijonov, izhaja, da poslovalnica ni sledila moji odredbi od 4. maja 1927. in pravočasno pristopila k likvidaciji. Po dobijem naredbi o likvidaciji poslovalnica ni smela kupovati novega blaga. Zaradi tega bom odredH. naj se stvar preišče, kakor tuđi dejstva. navedena v Vaši predstavki, da bi se mogle do možnosti izdati potrebne odredbe. Kaj bo s stanovanjsko zaščito? — Beograd, 30. maTca. Seia sku'PŠčins.kega cdbora za novi stanovanjski zakon se doslej še ni vršila. Ker bodo Jutri seje Narodne skapščine odgođene, priđe novi stanovanjski zakon na dnevni red Sele po 20. aprila, ker minrsteT ra eocijafrio politiko tuđi ra danes ni napoveda! se^e odbora. Med veMkon-očniini praznika se bo vlada definitivno odlofcila, kakšno stališče nai tavrame v rprašanfa zaščite stano vanjskih na-iemnikov. Kakor se doznava, Ie ministrski odbor za tedelavo zakonske ga nacrta o zaSčiti sta-novanjskih najemnikov že dokončal svoje delo. Po dosedaniih poročilih bo obseg raSčite stano-vanjjskih najemnikov po 1. ma]u do skrajnosti omejen. Udruženje državnih vpokojencev }e vče-\z\ pt>s!alo ministru socijalne politike spomenico, v kateri zahteva, na] se s sredstvi državnega posoiUa prično graditi zgradbe za državne urade, da bi postala prosta zasebna stanovanja, v katerih se sedaj nahajajo mnoji drža\-ni noškoddecen-tralizalije<, ki predstavlja dejansko demonta-to državne socijalne politike. Dr. Gosar je posta 1 kot minister za socijalno politiko sla-ven zaradi tega, ker je kar po vrsti Hkvidi-ral socijalne ustanove, za katere je prej skr-bela država, ter jih deloma ali popolnoma ukinil ali pa prenesel skrb ta njihovo vzdr /rvanje na nedržavne ustanove, kakor n. pr. na Delavske zbornice oziroma na breme fon* iov, ki so bili prvotno namenjeni za povsem rlnige namene. Sedaj bi dr. Gosar rad odvr-nil od države Se skrb za resitev stanovanj-skega Tpraš£*nja. Po dr. Go»arjevih predlogib, ki jib je posebni ministrski odbor že sprejel, naj bi občine z nad 3000 prebivalci, kakor tuđi obcine v neposredni blizini mest z nad 20.000 prebivale! smele maksimirati na-jemnine za stanovanja do 4 sob To maksi-miranje bi ne smelo biti manjSe od 8 kratne pređvojne najemnine. HiSne posestnike lahko prisilijo, da morajo v 14 dneh po L maju 1928 oddati izpraznjena stanovanja najemnikom, ki se tanje potegujejo. Obline lahko prepovedo prezid a vo stanovanjskih prostorov v poslovne lokale, ako se posest-nik ne obveze, da zirradi drago enakovred-no stanovanje. lz>vzamejo pa se lahko poedini si u raj i, ee je to za gospodarski obstoj do-ti^nega interesenta neobhodno potrebno. Kdai lahko obstoji taka neobhodna potreba to kdo je pravi Interesent, hišni posest-nik ali najemnik predelanih prostorov, je Se povsem nejasno. Obtioe lahko odloži jo deložacije stano-▼anjskib najemnikov, ki sedaj še uiivajo mfCito, mmfiwf m % m*«ee« in «lcer U * •1«!^, ak» strank* Bim« a* mzpoUg« r*^ uwilmc> it»n»T«B>L Akm pm občia* %Ć\*U d«Ušaciia m ▼•< kot poldrufi meiH, m 4»Ukc med ton ta*m ftmjrt in pripravili m d*lolir»»ee M^->im sten«T*nja. Zadnja določba napravlja zašPito stnno-vanjskih najemnikov povsem iluzorno, zla ali v vecjih mestih kakor v Ljubiinni in Mariboru, kjer je pričakovati s 1. majem uepričakovono veliko šterilo deložirancev Nemogo^e si je misliti, da bi bilo mogočf ♦spraviti t treb meseeih vse deložirante pod streho in nemogote je lahtpvati. da morajo obfioe lireipogojoo preskrbeti t poldru-^fin mecena deloiiranrem staDoranja. Ker občine te obveznosti ne bodo mogle pre-vzeti spriČo prekratkega roka «a preskrbo novih stanova nj, bo čisto naravna poeledl-ca, da se bodo v vefji ali manjši meri bra iiile odgoditi deložacije in konrni n«p*h ho t«. da bodu deložiranei Tseeoo ostali na OKledu boli svobodne roke, prav tako je neamestno. da se hočc država znebltl vse odgovornosti. Dr. Gosar-iev predio^ hoće nič manf, kakor napraviti obcine moralno odgovorne, da morajo za vsako ceno preskrbet! brezstanovanicem stanovanja, do^im država niti za svoje ushtžbenc© hi urade ne stori v tem oziru niCesar. ReSitev sta nova njskeca vpTaŠatija b! bila za drža\rno opravo na ta način sicer odpravltena z dnevnesa reda, de?ansko pa bi to vprašanje seveda ne Mio rese no. Ni res, da je stanovanjsko vpraSanie samo komunalno vprašanje. Za niecovo rešttev ie država nrar tako dotžna skrbetl. kakor dru-xi faktorji In ćelo §e v večll meri. ker doslej v ta namen stvarno se ničesar ni storila. Če pa že dr. Gosar pro^laSa stanovanjsko vprašanje za izkljucno zadevo oboin, s** je treba vpralati, takaj ne upnlte^a ielja in taktev priiadetih obfin? Ljubljanski in mariborski ob?inski svet sta se izrekla za podaljšanje stanovanjske zašćite za daljso dobo. v kateri bi tako javne korporacije kakor za«ebniki lahko zgrabili v*a\ za silo 7» vanj Qa ia2pola0Dt c« bo vlade dekretir»la obČimim. da jih morajo prederbeti ▼ poMra-$&m menecu? Opo»rjamo na navetVn* dejstva mero đaine Cinitelie. da bi se likvidacija državne socijalne politike ne nadalievala v započeti smeri in da bi se občinam ne naložila bremena, ki bi jih same ne zmotfe. Težave z naslednikom poštnega ministra — Beograd. 30. mnrea. V radikalnih vlad-nih krogih se govori, da bo za ministra pošte, in brzojava imenovan radikalni poshtnec iz Bosne dr Rodoljub Kujumižić. Im^novanj© lr. Kujun5tp niti najmanj ne iz-premenilo položaja vlade, zlastj ne v Bosni in Hercegovini, ker se bodo tam v radikalnih vrstah razmere >e nadalje izpreminiale ▼ smeri. ki jo z.istopa biv5; mlnister dr. Milaa Srskić proti sedanji vladi ORKAN ZADRŽAL BRZO-VLAK — Dnnaj. 30 mana. ZaijrebSki brzovlak je včeraj prispel na Dunaj z veliko zamudo. Vzrok te z^iniude je bil pov«em neobiČajm. Pri Guntrams0 Din. obenem se ie dete'^tivu Francetu Macanu Dosrečilo iz-s.ledit: oremeteno :n Drofesijonalno tatlco, ki ie 18. t. rn nonoci vVomila v klet rea'C. neca sitije Frana Man'n^ka, stanuj^etra v rea!ki. O vlomu smo svoiečnSDo že t>o» ročali. Vl-onrilko ie izdaj pred vsem elav. nik, ki ii ie med noslom padel na t'a. in §e druee okolnosti Veerni okoli \6. se Ie t*">!avil detektiv Fran Močan v Farbah v nek- baraki k'er ^tar>uie 3O-!etna h«rezw^e!n3 sltižkinU Punica Tomazin doma Jz DoHan Dri Rnki. okrai Krško Danica d roko. Rada sinrulira božiastnosi. Bila ie radi tat-vine že večkrat kaznovana. toda vselei se ii ie Dcsrečilo. da se le na ta aH dTue na-ćin izmii2niia ozifoma izocnila zasluže^ kazni. Oddana ic bi'a o^■čalno v holrrco v svrho kon^iataciip božbstnosti. Od tam D3 se H ie vselei aosrečiVo p^befftrti. Da zakriie ^voio sled 5e ie navadno skrivala pod naiDačnim imenom, kar ie o^eikočalo nieno izsleditev Ko ie stopil detektiv Močati v barakom se ie Dairica silao nrestra^iU Polasn-H ji ie kratko namen svoieza prihoda Začei je takoj temelito )vlw> Dreiskavo ki ie Ime'a ne^TičaVovano dirfier usreh. Z nlim ie bi DiKli realčm sinea Mar;nšek. ki ie kmalu SDoz-nal vse Dri nlem v kleti ukradene Dred-mc:e, med drusrim ie dt^il več kc m:i$?i »ti kromoria. kakor tuđi svoi voziček. na ka-rerem ie tatica odT>eljah \z rea'ke vse blaso. Detektiv ie naSel ^benem ve-iiko množim) raznesja 'epeca D«rita kaknr riu-he. sra.ice. hn«ače in druzo Danica, ki ie ^ino trenetala, te kr*n6no priznala, da ie res ona vdrla v Mar'nSkovo k!eff. Z\ ečer Drejšuieua dne 17 t. m. %t je okol 21. skrila v av'o reajke in ie nato po Dolnoći pr:šia v klet. ker ie dofrro pozna'a vse razmere. PHa ie tan. Interesirvif edai v policijskih zapo_ rih ter ima pri sebi d\ eletnega nezakonske* ga sina Milana. Borzna poročila. LJl'BUANSKA BOR ZA. Devize. Arusteidam 0 — 22.8925, Ber^n 13.5775 - 136075 (135925), Budimpešta 0 - 9.922, Curib 1093.5 — 10965 (1095), Dunaj 7.985 — 8.015 (S.0), London 277.09 — 277.89 (277.4«). Newyork 56.735 — 56.935 (56.835), Pari* 222.8 — 224.8 (223.S). Pra*a 168.03 — 168.S3 (168.43), Milan 299.364 — 301.364 (300 38, 300..35). Efekti: Investicijsko 87 den.. Vojna Skoda 438 dco.. Asrarne 58 den.. Celjskt 164 den., ljubljanska kred tna H5 den., Kređ!!nj ta vod 157 — 175. Vevče 135 deo.. Ru*e 265 — 2*0. Stavka 5ft đen., Sc%fr 125 den.. Kranjska uuliw stn!tka 2Vu def!. Zr je MU da zahteva čmiba z* obrat 5 milijonov Din, Če5, da so bile »jvetrtrauc krone zlate in da odgovaria gorenja svota nekako 45% invartirta«g» kapteU. Po ponovnih raagovorih je drnŽba na pri tigk dr. Puca znižala od kupo ino na 4,500.000 Din, potem na 3,600.000 Din, nato na 3 mil 500.000 in koneno na 3,200.000 Din. Pri zad nji ponudbi je druiba .stavila več teikih ne sprejemljivih pogojev tako, da ona izvede bo-dof« razširjenje cestne ielpznice; pripravljena pa je odstopiti obč ini želemico popolno-raa v last proti odkupnini 4 milijonov Din. Lani junija je gerentski sosvet s komisarjem načelno sklenil s >Kleinbahnge«ellschaftc dogovor, po katerem mestna občina prevrema 2 tretjini delnic za 2 milijona Din, ob enem pa prispeva 200.000 Nin za pokojninski fond uslužbencev. Ostale delnice, ki ostanejo v ro-kah družbe, bo se cenile na 1 milijon Din, kar je zelo značilno in zanimivo. Tvrdki Siemens in Halske je priznana prednost za dobavo materijala. Proti pogodbi je bila vloiena pritožba na oblastni odbor. A kupnina je bila odobrena s pripombo: >čeprav mordm realna vrednost ne dosega pred TPem dogeror-jen© kupnine.« Oblina je bila napram pod-jetju preveč popustljiva. Kupnina je previsoka. Svoječasnno je ćelo iSlovenenc« trdil, da je 235000 Din približen znesek za o«1-kup. Družba je lahtevala 3^00.000 ta delni-oe, prispevala 200.000 Din v pokojmnski fond in družbi je ostalo še la 1 milijon del- Govornik je nato irrajal postopanje vlad-nega komisarja. Upravni odbor ima triclan-ski eksekutivni odbor, v katerem so 1 zastupnik družbe in 2 zastopnika mestne ob-čine. Komisar se je naTilie 2tretjinski veri-ni deluic odrckel principu Te?inskega sklepa ? odboru na korUt družbi, kajti o vseb ▼»!-nojših sklepib mora biti t eksekutiri đose-ženo sopla^je, n. pr. v personalnih xadevah, elede službene pragmatike, glede voznih ta- rif. dobave itd. (Splošno začudenje y dvorani 0 S tem so bili zelo oškodovanin intneresi občine. Po kratkih govorih ob5. svet. ini. Gostin- fica in oM. ev^t. Likarja je oW. svet. Fran Rupnik opozarjal na nevarnost, ki preti starim uslufbencem ceste železnice jflede pH-znanja in prejemanja pokojnine. VpraSanje ie. kako se bo izvedel odktip let Gre za 98 uslužbencev. Dalje je važnno vprašani© osi-sruranja polnih pokojnin in vprašanje ne-z^odnega zavarovanja. Ob€. svet. dr. Vladimir Ravnfhar j© za^o-varjal stališe gerenlskega eosveta in vlad-nega komisarja pri pogaianjih z dunajsko družbo. Opozarjal je na neprilike, ki bi nastale v eventualnem civilnem sponi in bi p* zadeva najbrž tirala ćelo pred mednarodno razsodi^če. kar bi povzrocilo obilo stroškov Omenim med drugim, da ie neki inženjer strokovnjak cenil vse naprave kot staro fele-zo na 3 mili ione Din. (Medklic Likarja: >To je nemoaro?e!<) Debata je bila nato zaključena. P0DALJS4N.TF ST*NOVANJSKE ZASCITE. Župan dr. Puc je nato omenil. da je od-poslal v Beograd na merodajna ministrstva kratko brzojavko, t fcateri s« mestna ©Keiiia izreka za podaljSanj© stanovanjiake tajite in da bo te dni odooslal v Beograd daljšo ute-melfpno spomenico. Nato je omenil. da je bilo vloženih okoli 50 samostoinih preHlo«rov, ki se nnnasajo na razne lokalne potrebe pO-sameznih okrajev, predmpstij in ulic. Nave^ del je njih vsebino. Med dru^imi so vložili samostojne predlosre: obc. svpt. Li kozar o razSinenJu mogta na .Tur?kov strađon slede dovozne ceste na Do-lfniski kolodvor in crle ^ujek) ta pomnolujtto. Raistava ie zanimfva zlasti za obrtničke kroge gradbene, zidarske, tesarske in slikarske stroke, nudi pa tuđi \somu dru-gemu obCinstvu jasen pogled na stopnjo na5ega obrtneca Solstva fen pomen tega šolsrva za razvoj bx napredek domaćega obrtniitva. Obisk razstave prtporo£tmo tndl vsem meSCanskoSolsicim očencem. Kdor te koltf-kaj zanhna za strokovno Sclstvo. naj ne zannidi te razstave. Joca Jovanm v Ljubljani Predsednik zemijoradničkega poštanske* ga kluba, narodni poslancc m bivši poslanik kraljevine Srbije na Dtmaju odnosno pozneje med svetovno vojno v Londonu Z Joca JovanoviĆ ie danes z JutramMm beograjskim brzo\!akofn, ki je hnel polurno zamudo, prispel v Ljubljano. Na slavriem kolodvoru so ea pričakovali in pozdravili člani odbora Akademskega kluba DruStva narodov s predsednikom cand. hir. t. iMarja-nom Zaicem na čela. G. JovanoviĆ se fe nato v spremstvti akademikov z avtom od-peljal v hotel »Union«. Dopoldne je imel z. Jovanrrvić z tTca-demiki kratek razgovor zlede okvrra predavanja o »Italiji rn Jugoslaviji<. Kl ib mu ie dal popo-lnoma svobodne roke. Predavanje, ki je določeno za 18. uro v veliki 'ivorsni L'niona, bo zelo zanimivo, ker bo 2. preda-vatelj, ki je znan kot strokovnNK v man,-^inskem problema, ^ovatri o vseh za nas najbolj važnih in perečih vpraSanjfh. nana-Saioćih se na bližnio ?jsedo. Gr.voril bo p*ed vsem o važnosti konvenci; in o mapj-?inskem problemu. Gosp. JovanoviĆ Je dof>->id.i# sprcjel ra-s:opr*ika Jugoslovenske Matice K. dr Grad-nla, vodjo manjšinskega instituti JM g. Zor mana, ter zastopnika kor»^kih Slovence*, gg. Feilacherla in dr. Urbanca. Ob opotdanskih orah si ie e. Jovanov:-! i»X ecal v spremstvu akad2.n:k*)v zantmivo-sti mesta ter so ga akademik! s^rem^i tuđi na Grad, kjer se mu je ob današn:c*n tepem 5roiTjiadanskem vremenu nudila krasui pa-nerama na naše planine. Za zunanjost Joce Jovanovfća je zna-Gi'im izredno visok o\ ratnik, kakršne se U ikc čehi dandanes ia prodaj v trjuviiiih Da je diplomat, se mu vidi na nrvi p>:*«d. S!c« je pa ie dokaj ss-ivAren v poz^vnru. Preden odgovori na kaso vpraSanje, potne-žVne m oSine vpri$a\aa z oštrim pogls-drtn izza ščipalnika n? ncsti. Slovenijo po-zn*4 prav dobro, pose!rn pa Korosko, k'cr e bil za časa plebi-r;;* s pokojnim dr. Cvijićem kot zastopnik vtad>. Danes dc<-p->Mrr se je prijazno pogovarji. z ak?de-miki in novinarK v Unionu hi med '."»tnjo po mestu. Zdi se, d-i i^ia svole prisebno p<''it;čno prepričanje, V. te nekakL ff:!czuiiia o r( dni zemlji. Ves o?ivi. ko prip^veduje, s kf«ksno liubeznijo hs nas scUak vez?n na svoj') zemljo, kako si b,->ri za v^.iko ped sve Je gmde. Zato je Jo:a Javanovtf p-t-pričan, da rmajo satno agrarne države bo-dočnost. Veruje samo v silo zein'ioradnika. Ja je glavni steber člov*^ke družbe. Pozdravljamo g. Joco Jovanov»-.a v sACii sredi tuđi kot odločne,:i toritei-a id pramce naših koroškrh Si^vencev. V'\ :e predsednik jugoslovenske deicRaciie pri med na rod ni plebiscitni komis:",; v Ce!evcu. k.er je z vso odločnostio ori-n'' naše interese Po usodnem plebisoi u it Z. Jivano-vić vpričo članov medn-iiodne p'etis.citnc komisije iziavil, da Ju2f>s;jvi;n ne bo n'-kdar pozabila 15.000 glasDv, Ki s-o bili Qd-dani na KoroSkem za n^o._______________ Pr os veta Repertoar Narodnega gleđališca v Ljubljani r Petek. 30 marca. Mladost Red D. Sobota, 31 marca zaprro. Nedelja, 1. aprila ob 15. Pasijonska igr" !. N. R. I. Izvea. Opera. .'•...-,-.- Začefek ob pol 20. r^ Pefek 30. marca: Zaprto. ,< ■> predstava po znižanh cenah. Izven. ^ Sobota 31. marca: Zaprto. Nedelja 1. aprila: Ob 15.: «Fidelio». — Ljudska predstava pri znižanih cecah. Vrr. — Ob pol 20. «Bajaderft> Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izv. SENTJAK0BSK1 GLEDALI8K1 0DEB V UUBUAN1. V soboto, 31. marca: »AkademiJ« cledaUfkeca orkestra«. (Abonma.) V nedeljo, 1. aprila: »Imeborf«- (Irveo.) «Lađy X», ki je bil« nimmvini kot predstava na korist Udruženja gledaliđcA igraleev v soboto dne 31. t. m.t odpade ratfi generalne skušnje za Paaijon. Vstopnice za Pmifon, k\ se vpnzorf t neđeljo ob treh popoldne, v ponedeljek, to» rck in sre ob 8. uri rvečer v drsmi, »o že naprodaj pri dnevni gleda S. rvecer, na veliki petek ob 4. popokfae in na veliko ncdljo ob 3. popoldne we bodo prodajalc vstopnice od ponedel>ka 2. aprMa dalj«. Jatrl, t soboto 31. šarca, »• pradstavl prrto obćiastrm pred Itlrtal mmtcl ■stMOvlkfJ orkester S«rt|skoliskcca gtotellikaci odra. Pro-«ram Ie selo pester in vseboje snaae skfadateH«. Občinstvo vabkno, da z obitmm posrtom n»v§ Krtrn)6Mk nm Stare« trs«. Iz fledallsk« pisano. V sofeoto 31. t ni. se porje r ooeri modema amerttka lacs-opereta, katera te iela pri dosedaofcb predstvvah potno Mpeha. »Udy X«. V flavoia w\ot*b aastopijo trn. PoMCova. RtbMora te 98- Droraroc PtCek. Povbe In 4r*rf. Priđimifi M rtU t prtd »Udrm> lovSi ilodaiMUb Ijrasuri. u kar s* poiatm o»oiar}a)o iiobk^UJ jUdjUICi. — ▼ oc*o«Q. tno 1. aprila popolđnt ob 3 M Wk ▼•Mko Btothcrr-novo dek) »Fidetio«. kl }• doslei Ttmkikr* rzbo-dito niive5?c eaaimanje abCmstva. Upatno, da s to predstavo posebno nstrežemo izvenijiibljan-skemu občuistvu. Predstava kooča pred 6. uro, tako, da se je mogove posložiti vseh vUkov, ki rosiio med 6. Ib 7. mro k Uobttaoo. Zvecer se poje prilijufeUeaa opereta »Baiadeia« i fo. Poli-čovo v nasloviš vlo«L Za U predstave veliajo rniiatte caa*» KraataatfsTa naU. Začotlconi prihodmje-Ci tedna prosi*vi martborsko tiedatiSče i vpri-zocitvilo »Krentzerjeve sooatec stoletnaoo rojscva «aega na>ve«rUi mkih geattev L. N. Tolstesi-Franoosa P. Niztere ki A. Sarvofe sta ta mame-niti rocM« spretno dramatizirala tako, da \t do-sefla vprfioritev v Par«u teredoo Wv uspeh. Po dosedanjih pripravah te tuđi za rpriiorkev na nasetn odra labko nadeiamo, da bo naie sleda* tiće lepo in dostotfoo počastilo nesmrtiiec* rus-kect pr4MWtdnlka in velike«! nčhel]a r teke ga naroda. ReliJa Je v rokao g. J. Koviča. V glavnih vlocah Ba«topl}o fdč. Kraljeva in zg. J. Kovič in VI. Skrbariek. VRHVnCIi SFCJt MOGA vice / /icon; tVLltlC najboljše. najtra^nej$e. zato naiceneiše! Pisane zgodbe iz naših krajev Duhovi ga preganjajo. — Samomorilna epidemija v Sarajevu. — Ropaiji v avtoraobilu. — Strašne posledice zdravljenja s stradanjem« Kariovška policija je te dni na ulici priiela moža, ki je vzbudil s svojim ne-navadnim vedenjem splošno pozornost. Za policijo je ta možakar velika zagonetka in ne ve, kaj bi z njim počela. Ta-jinstveni mož je bil nekdaj gimnazijec, potem je zapustil solo in postal pisar in končno delavec. Med tem je bil zaposlen se v neštetih drugih poklicih. Med vojno je odšel na fronto in je bil ujet Ko je prišel v Karlovec, je izjaviL da so ga obsedli neki »duhovi«, ki Ka preganjajo po svetu. Da bi se znebil teh duhov, je Šel že k zdravnikorn v Zagreb, pa mu nišo mogli pomagati Odšel je sam v norišnico v Stenjevac, pa mu tuđi tam nišo mogli pomagati. Nato je odpoto-val v Francijo in si služil vsakdanji kruh kot delavec. Duhovi mu pa tuđi v tiijini nišo dali miru. Vrnil se je zopet v Kar-lovec. Na policiji je zaprosil za potni list in za dovoljenje, da sme predavati narodu o duhu, ki ga žene po svetu in ga on imenuje »svetovni duh«. Prepe-val bi med potjo narodne pesmi in igral s tamburico ter se tako preživljal. Izia-vil je tudU da se sedaj ne more lotiti no-benega dela. ker mu duh ne dovoli. De-jal jet da bi najraje odšel v Rusijo, v tvornico, kjer je delal že kot ujetnik in bi ga tam vsi takoj spoznali. Šel bi, samo da bi mu »duh« dovolil. • V Sarajevu se množe samomori in zdi se. kakor da bi se po mestu širila samomorilna epidemija. V enem popol-dnevu sta dva Sarajevčana odšla prosto voljno na oni svet. Zelo zanimivo je končal svoje življenje tržni nadzornik, 3Uetni Salih Miralen. Popoldne je na-ročil izvoščka in mu zapovedal, naj ga odpelje v bolnico. Ko je izvošček kreni! v "poslopje mestne bolnice, sta počila v vozu zaporedoma dva strela. Prestrašeni izvošček je ustavil voz in po-klical stražnika. Ta je odprl vrata in y vozu je ležal tržni nadzornik ves oblit s krvio. Bil je Se živ in odpeljali so ga v bolnico, kjer je pa kmalu umrL V smrt je šel najbrž zaradi težkih gmotnih raz-mer. Bil Je odpuščen iz državne službe in se je zadnje čaše bavil s prodajo ze-lenjave. Istega dne pod noč so našli mrtvo v stanovanju vdovo gozdarske-ga nadsvetnika Rudolfino Tešler. ki je stanovala pri poštarju Korenu. V sobi je močno dišalo po etru. Vdova je imela na ustih veliko krpo, namočeno z narkotičnim sredstvom. Tuđi ta je izvršila samomor zaradi težkih gmotnih razmer. Iz Subotice poročajo, da v občini Sa-Ijan v blizini Bačke Topole že nekaj tednov ropa in pleni neka dobro organizirana to-lpa, ki je prcdsnoCnjim zopet napadla neko župnišče. Razbojniki so ponoći napadli župnišče in s kričan^em prebudlli župnika Dioniza Herešhaliena, Razbojniki so ga prijeli in ga neusmi-ljeno pretepli. Pred tednom so roparji napadli hišo premoznih posestnikov. Pri nekem posestniku so ustrelili najprvo psa čuvaja. Ko se ie na strele poitvil tuđi posestnik. so večkrat ustrelili nanj, pa ga nišo pogodili Predsnočnjim so vdrli vrata župniŠCa v vaši Salian. Kuharica je v]omilce slikala in je javila župniku, kaj se godi. Župnik ie vzel samokres in odšel na dvorisoe. kje £a je obkolilo pet razbojnikov. Župnik ni iz-gubil glave in je zakriCal: Roke kvišku, sicer ustrelim! Med tem je eden razbojnikov u-daril župnika po glavi z mo-tiko. Župnik se je težko ranjen umakiiil v hišo in telefonićno pozval sosede in orožnike na pomoć. Razbojniki so vno* vič poskusili vdreti v župnišče skozl okno. Vaščani so med tem prišli ob-oroženi in roparji so sedli v avto in i»e odpeljalu V vaši so takoj osnovali narodno stražo, ki bo čuvala ponoći, ker se orožniška postaja nahaja v 2 uri oddaljeni vaši Mali Idlioš. • V Novem Sadu propagira že dol^o ruski emigrant Aleksej Suvorin zdrav-ljenje s 40dnevnim stradanjem. Muž je res dobil nekatere »ocencee svoje metode zdravlienja, ki verujejo, da se more po 40dnevnem stradanju ozdraviti vse bolezni. V Novem Sadu so številni moški in ženske in tuđi otroci, ki se zdravijo po receptu Alekseja Suvorina. Ruski emigrant Ivan Zerdjev se je tuđi hotel zdraviti s stradanjem Zerjev ima v Novem Sadu trgovino s slaščicamu Stradal je 40 dni in ko je hotel zopet za-vžiti hrano, njegov želodcc ni prenesel već niti drobtinice kruha. Dobil je tako zvano akutno želođćno paralizo in za-čel je hirati. Zdravniki mu nišo mogii pomagati in podvreči se je moral težkL operaciji. Operacija je k sreči uspela, čeprav je bil bolniK telesno popolnoma izćrpan. Zdravniki so izjavili, da človek oboli na želodčni paralizi le po kaki tež-ki operaciji na želodcu. Ker Zerdjev ni bil nikoli operiran, >e dobil paralizo ne-dvomno radi dolgega stradanja. Mini« strstvo za narodno zdravje je zato pre-povedalo Rusu Suvorinu propagirati ta nevarno metodo zdravljenja- £Beležnica KOLEDAR. D«m: Peiek. 30. marca 1928; katoličani: An-fel«; pravoslavni: 17. marca, Pribisla^. Jatrl: Sobota, 31. marca 1923; katoličani: Modest; pravoslavni: 18. marca, Mojmir. DANAŠNJE PRIREDITVE. Draaat »Mtedost«. D. Klao Matici: »NoČa New3nodc«. Klao Dvor: »Trramfalen poset N]. Vel. kralja ai kral^ce po Dalmaciji«. Kmo Ideal: »Cirkus Romaaelll«. DE2URNE LEKARNE. Daact: RatnoT. Mtklosi^eva cesta; Trnkoczy, Mestoi txf. Sport Ustanovit ev smučarskega kluba v Ljubljani Na potmđo Jososlovensiceca eimsko - sport-neza saveta v Ljubljani se ie vtSiI dne 29. t. m. sestandt predlaja-tdjev ta totereseotov, ki se za-mmajo trn nstaoovitev poseboesa anro£ar&kefa kluba v UdbUani. Na Itevikio obMkaoem sestao-kn. U so se ca udeleidli tastoemiki vseh do^eda-Hi* smucacskth sekcil Uubljanskih tfubov, se ]e soslasno nco<«yvik>v da zabteva sedanla rarvohta stopnja sloveitskeia stnučarstva oujno koncentracijo vseh tportoo mislečih stmičar^ev v poseb-aem snmčarskera klubu, ki na] odslej vodi siMe-maličtio propagando zt kar najvećj! razmah smu-Carskeca »porta s priTeJaojem vzemih teketn, «o)«a>}««n skakatat« tehnike, odzojo narastala in orirHaoiem stnočarskib teča-jev. kdak> propa-dodfliti pnbUkad] itd. Po mtiUeoJa Saveza na] se Iz ofcvitta amtićanlieca kluba po«c>e*l ostano-Wtev »tčnA aroncarsicih klubo* v vseh cknsko-«>orr«h postoiaakah naše OorenHke m Pohorja, ker to tocedanla Urastva pokasak fivo po-trabo. da at pr«4d« sm amotrMo la atetamaclteo teto v tam oalaa cimam mrta. Na atataoki •c fm tavota prlprarUaloi odbor. obato]«C to ft laf, TaaoM Raoscn. dr. Praa Zajsanc, Joatp Qo* rte Mate ftroerdo. Ivao Vovt, Stane Bervar hi Fodor KoJir, ki bo pod na£elstvoo\. dr. Zapmnca oskrbel po vtora fe^'*ih te dragih vodilnih ino-zemskih smu^arsk^h kTnbo-v vzoriia pravila hi iivrSil vse ostale pred-prtprave \tx nato sklica! v najkra^Setn astatwwn! občrri zt>or. Pozivljamo vse resne sportne smučarje, da takol prijavijo *voj prisrtop potom do^isnnce na naslov; Jur. Stan« Berv-ar, Ljubljana, Vodovodna cesta St. 28- O nadaljnih pripTavah in ustanov-nem obinem zboru obvestimo smuiarj>ke kroct pravoia&no v naših dnevndluh. — li sekcije Z. N. S. (SJužbetic.) Za tektne 1. aprila se de>!e*irajo: iicriš^e Ilirije ob 10. uri Jadran r«z. : Slavlja rez. Z- Pevale4c; Iflri^č« Primorja ob 14. Hermes : Slovan z. Schneller. ob 14.45 Jadran : Slarvija Z- Setma. V Mariboru sodo Ratpid : Maribor g. D-eržaj ter v TnbovfciUi Amater : Trbovlje Z- CimtperTnan. — Ta]ni4c. Pokopavati ali sežigati Zagovorniki sežiganja mrljčev nava-jajo mnogo raz!osov, zakaj je treba da-jati sežiganju prednost pred pokopavanjem. Med drugim trdijo, da mrtvi ne smeio ovirati živih. PokopaliŠća zavze-majo mnogo prostora, ki bi se dal po-rabiti za kaj drugega. Angleški »Medi-cal Journal« objavlja statistiko poko-pališč na podlagi podatkov, ki jih je zbralo angleško društvo za sežiganje mrličev. So mesta, kjer je treba vsako leto pokopati nad 600.000 mrličev. Me, da so 10 let trpeli, da so drugi razpolag?!' z njihovimi hišami in da mora oi'i z-'laj tega konec. Nobene zlate sredine ne Ofi^.iava.o, ker hočejo svobodno razpolasati s niš-mi, v katere so investirali svot denar. — Brezplačno lečenje državnih urad-nikov. Prosvetno ministrstvo ie Izdaio sporazumno z ministrstvom narodnesa zdravja odredbo o brezplačnem tečenju državnih uradnrkov. Po tei odredbi imajo državni uradniki in njihove rodbine pravico brezplačncga tečenja v boinicah, na kli-nikah pa ne. — Nemškl geografi v DalmacH! ravez nemških geografov v BreslavI ie napoveda! Izlet v Dalmacijo. Izletnik! prispo na Su?ak 18. junija in sicer pod vodstvom dunajskega profesorja dr. VVeissa, znanega prijatelja naše rivijere. — Invalidom za plnihe. Na prošnjo središnjega odbora Udruženja vojnih, invaltdov Je minister socijalne politike odredil, da se nakaze invalidskem-u udruženju za veliko noć 350.000 Din. Ta podpora se bo razdeli-la oblastnim odborom, ki razdele pripach-Joče zneske med poedine organizacije. __ Iz državne službe. V vI5]o skupino ie ipomaknjen veliki župan ljubljanske oblasti cif. Ft. Vođopivec; za kustosa Narodnega muzeja v Ljubljani je imenovan profesor učiteljišča v Ljubljani dr. Fran Kos. V visio skupino ie pr>maknjen profesor I. državne gimnazije v Ljubljani Josip Koletič; na lastno prošnjo je odpuičen iz državne službe administrativni uradnik gradbetie direkcije v Ljubljani Ivo Kerinavner. — Iz sodue službe. Vpokojen ie pisar-niški oficijal pri o-krajnem sodišču v Kranju Franc Bezlaj. V naše državljanstvo sta sprejeta do-sedanji italijanski državljan Franc Bratila, orožniški kaplar iz Ptuja, in ruski emigrant Vladimir Petrov, inženjer - pripravnik okrožne gradbene sekcije v Novem mestu. — Iz post ne službe. Prameščena je od pošte Konjice k pošti Janjevo Olga Trinkans. Računovodkin'a poštne hramilnice v Ljubljani Frančiška Šifrer je odpuščena ir državne službe; na lastno prošnjo sta odpuščena iz državne službe irradnik pošte Celje Vekoslav Jagodič in UTadnica podružnice Poštne hranilnice v Ljubljani Matilda Škof. — Proslav etične spomladl. Kakor vsa-ko leto. je Vidovičev pokret tuđi letos proslavi! prvi pomladanski dan kot svoj praznik. Pomlad je za ta pokret simbol onega, kar hoče doseći, kajti Vidovičev pokret stremi za preporodo-m ČloveŠke duševucsri lako, kakor se obnavlja vsako pomlad na-rava. Druga leta je bila proslava eti5n* pomladi svečana, letos se ie pa vršila v znamenju humanitarnosti. V soboto 24. fm. so bili vsi prostori Vidovi-čevega pokreta v Sarajevu polni siromašne dece, ki {e iobila obleko in obutev. V nedeljo ie priredil pokret mnogo javnih predavanj po raznih krajih naše države. _ Stepan Radič med našim! dijakl v Pragi. 2e na kolodvoru v Pragi je moral Stepan Radič našim akademikom obljubiti, da jim bo predaval o političnom položaju v Jugoslaviji. V torek zvečeT ie prišel v akademski dom, k>er so ga naSi akadem.ki nevdušeno pozdravili. Njegovo predavanje je trajalo dobro uto. Radič je med drug :n izjavil, da bi imela opozicija v naši Narodni skupščini že sedaj 99 poslancev, če bi rastopila solidarno. Pri prfhodniih volitvah dobi Kmetsko-demokratska koalicija naj-manj 160 poslancev in sicer če se bodo vršile volitve jeseni. Ce se bodo pa vršile pozneie, dobi dve tretjini poslancev. Radič je tuđi omenil. da lahko služi Češkoslova-ška za zgled pametne decentralizacije. — Proti davku na poslovni promet. Gospodarski krogi so pokrenili pri finančnern ministru novo akcijo, da se dohodki od čavka na poslovni promet v nobenem slučaju ne srne;o založiti za veliko investicijsko posolilo, ki ga namerava naieti vlada v inozemstvu Obenem zahtevajo, da se davek na poslovni promet sploh odpravi — Zakon o samoupravnih flnancah. Z?.-frebška trgovinska zbornica je poslala fi-nančnemu mfni-stru spomenico* v kateri zahteva, da se Izda čim prej poseben zakon o oblastnih in občinskih samoupravan. V spomenici se opoiarja na kritlčen polovnu v kitertun se nahaja na$« ro&podarstro radi vedno večjih samoupTamih davanih bremen. — Lladsko %t*Q* I 1930. Bcosrafekl lift! se tftvzemaio za to, da W vlada priprv vila vse potrebno za novo Ifudsko štetje. kl n«! W se vršilo 1. 19.10. Zadnie ljudsko lt*e?e amo fcreli 1. 1921. Novo ljudsko ŠteUe bi bilo potrebno že zato, da se vidi rizvoj naše mlade države tekom zadniih 10 tet. — Opozorilo trafikantom, Vsled raz-glasa uprave državnih monopolov v Beogradu srne biti v prometu cigaretni papir s starimi ovoji po 50. 80 m 90 par Ie $e do 1. julija t. U ker bo po navedenem času v prometu samo cigaretni papir z ovoji po 0.65 in 1 Din in se bodo prestopki strogo kaznovali. — Begunie pri Cerknld. Da sadne raz-stave vplivajo na povzdigo sadjarstva, je splošno znano. Sadna razstava na Ijubljan-skem velcsejmu in pa planinska sadna razstava, ki so ii naši kmetovalci obiskaJi, sta jim pokazali, kako velikega gospodarskega pomena je negovanje žlahtnega sadja. Prid-no se sade po vrto\ih jablane, hruške, Češnje in češplje. Da smo se spomnili na koristi sadnega drevja, bi bili danes drugi možje — tako modruje danes ta in oni po-sestnik. — Pred vojno smo imeli poštno zvezo s Cerknico z vozom, danes Pa opravlja ta posel poštni sel. Čas bi že bil. da dobimo poštni voz, pogrešamo ga. — Do malega ves marec smo imeli slabo vre-me: vedno dež in sneg. Ceste imamo slabe, ker došli trpe in se premalo poprav-Ijajo. Zaslužek s prevažanjem lesa, se je iako poslabšal. Pred nekaj leti smo zaslužni dnevno po 200 Din in več, danes pa po 100 Din in v najboljšem primeru 15 kovičev. Cena lesa je tuđi padla, in moramo podreti več smrek, da pridemo do potrebnega de-narja za domačijo rn družino. — Vreme. Danes ziutraj je bilo jasno in solnčno. Barometer se je od včeraj dvig-nil za 9.2 ittin. Zjutrai je bHo razmeroina hladno. Včeraj je po nekaterih kraiih deže-valo, drugod je bilo oblačno. Ie v LjublianI ie bilo lepo. Lahak severovzhod piha na crti Ljubljana - Maribor - Zagreb, d<>čim jo vladalo v južnih kraHh, zlasti v Dalmaciji brezvetrovje. V Ljubljani je temperatura dosegla maksimum 15° C nad cIClo včeraj ob 17., davi ob 7. je bil minimuT 4.9° C nad ničlo. Ob 8. ziutraj je kazal barometer 756.2 (včeraj 747), relativna /iajja \s znašala 100%. Do 7. zjut. ni bl'o v Ljubljani zadnjih 24 ur nikakih padavin. Kcr se barometer dviga, je pričakovati. da ias:o-pijo jasni, topli, pomladni dnevi. Toda marec in april sta meseca, ko je,težko raniti, kakšno bo vreme. — Podpornemo društvo sleplh Ljubljana so darovali: po Din 50: Izgoršek Fran &martno pr| Litjl, Banko Ignac tu, Bon. čar Marija tu, Smoie Fran tu, Občina Selce, Mestna hranilnica KoČevJe, Pernat Vinko Ptuj, Brus Josip Logatec, Posojilnica Voj-nik, Jakii Andrej Karlovac, Gol! Anton Bon. Srednja vas, Km^t.jsko društvo Bon Srednja vas, Hranilnica in posoji'nica Pe. trovče, Neimenovana ru, Ljud hran vn po-sojil-nica Sv Lovrenc na Drav polju, Hra. nirnica im pooii'n\ca Selce, Obćina Pameci. po D'tj 250: društvo namešč avt. soc. sekcij tu mesto venca pokoj dr Bleiwei. su. po Din 170 Sevniča«ni mesto venca na grob pokoj gos»p. Korbariu po Din 40 Ne. imenovana. Kerte Kamnik, Jos. J. Kavčič tu, Urlep Fran tu, — Iskrena hvala. Ne Voronov Ie elegantna, moderna pomladanska obleka iz ateljeja tvrdk>e DRAGO SCHVVAB — LJUBLJANA pomladi vsakega gospoda. Cene letoš-njim oblekam so izredno nizke. (7 Ljubljane —Ij Ceškoslovaško odlikovanje. Vćeraj je češkoslovaški konzul g. dr. Resi svečano izročil v prostorih konzulata odlikovanje reda Belega leva g. vladnemu svetniku Ant. Mencingerju v prisotnosti g. velikega župana ljubljanske oblasti dr* Fr. Vodo-pivca. —Ij Tekmo v friziranju priredi ob zaključku II. stTokovne sole v nedd'to dne 1. aprila v veliki dvorani »Kazine« Društvo tHTvsko-vlasuliarskih delavcev, ki so se *a-ni *s tekmo in oglednim friziranjem tako postavili., da je bilo žal vsem naSim elegamaim damam, ki se zanimalo za modne novosti, pa so tekmo zamudile. Prireditev je bila res že lani tako lepa in zanimiva. da tuđi v velikih mestih ne morejo biti boli usd*>. V nedeljo bo tekma še v večiem obvezu kakor lani in občinstvo bo dvorano E>>tovo napolnilo. Tekmo\ali bodo pomočniki, ki so obiskovali strokovni tečaj in se naučili naj-modernejšega friziranja. Po tej preizkusn#i članov, kjer zmagovalci dobe nagrad? t»o 500, 300, 200 Din in diplome, bo pa še z:«.ni-mivejše veliko ogledno friziranje, k;er borno lahiko občudovali tuđi histerične in Jm-ge frizure za vse mogoče prilike. M^d tL*k-movanjem, ki se prične že ob 18 uri :a :ncJ oglednim friziranjem ob 20 uri igra Jasz The Bondy. Po tekmovanju bo seveda 5c zabava s plesom, da si borno srčk\ne mo-delčke in njihove frizurice lahko ogledali tuđi od blizu. Vstopnina za vso pnrcdltrv je samo 10 Din, čisti dobiček pa ie name-njen za onemogle člane. —Ij Bratje! Po dolgi mukepolni bolezni je preminul v sredo zvečer naš zvesli bra» Franjo Schiffrer, ki je bil polnih Ses'.intri-deset let včl*njen v našem druStvu ter se do zadnjega dihljaja z mladeniško navdii-šenostjo zanimal za njega razvoj ter za razvoj m razmah naSega Sokolstva v fbče. Dolžnost nas veže, da pokojnika sprerrrmo na poslednji poli v čim večjem Stevilu. Zbirališče članstva danes v petek ob 4. po-poldne pred hišo žalosti, SlomSkova u.:wa St. 25. Kroj civilni z znakom. — Zdravo' Odbor Unblianakftfa Sokola. 2$4n —U lm«nft kitfg štntiakcbskt ksjiJnice v Lrubliarri. Stari tri U i« fciei ▼ cdoti. Dobiva se tlovtnskl, »rbohrvaDd. ČcSkl. poljski in srbski del ia Diti 12. nemSki, franeoski, italijanskt, angteSkl in esperantski del ter del modnih listov za Din 15. Oba dela skupaj staneta Din 25. kar je u knBzo ofesezaJoSo 416 strani pa£ nhzek zneset Dobi se Se nekaj samo slovensko* srbobrvatskih hnenikov po Din 10 in samo nemSkih po Din 12. Interesente za Imenik zunaj Ljubljane znova opozariamo, da se brez preiinje vpošiljatve denar ia t* knjigo m poSto po Din 2 ne pošilja imenik ni-komur. 285-n —(1 IIL redal občnl zbor 1hfb1J»nske borze za Maco hi vrednote se bo vrši) 25. aprMa 1928 ob 16. v borznih Drostor h v Ljubljani, Kongresni trg %\. 9 (rVliarmo-nija) 1. nadstrerpje, z nastopnim dnevnim redom: Pozdrav predsednikov. določitev treh overovateljev zapisnika in dveh za-ptsnikariev, nadalje porobilo borznega sveta o poslo\Tiem letu 1927. Poročflo ia>-niStva. Poroćilo fiuančnega odbora. Odo-britev bilance in podelitev razre§n?ce borz-nemu svetu. Volitve: 6 članov borzneira sveta; 5 članov fmančnega odbora; volitev 13 članov borznega razsodišča. —Ij Občnl zbor Gospodarskeca političnoga društva SDS za spodniešišenski okraj se vr§i v soboto 31. t. m. zvečer ob pol 8. uri v gostilni z- Stepica Somišlienike po-zivttamo, da se občnega zbora polnoštevi'-no udeleže. —li Protestni shođ proti ukinltvl stano-van)ske zaščite. Krajevna organizacija so-Cijalistične stranke Jugoslavije v Ljubliani priredi v nedeljo 1. aprila ob 10. dopoldne v veliki dvorani Narodnega doma protestni shod proti ukinitvi stanovaniske zasčite. Poročala bosta občinska svetnika S. L i -kar rn L. MikloSič. —IJ Izlet po ŠvicL V soboto in nedeljo 31. t m. in 1. aprila bo priredila ZKD ^ p-ostonh kina Matice filmsko predavanje o krtsotah Švice. Izredno lep iilm n*nt p*i-kažuie krasna letoviSča, visoke «n.e. modeme hotele in zdravilišča, avto«nohi'sxi »horret. KOlenie Sporta poleti in ooz ni JJb fihmi bo predaval g. prof. Pav i: na kai publiko posebej opozarjamo. Vsakdo. k: hi* če imeti pojem o deželU katero i.nii.iiiTio pc pravici »Raj Evrope«, naj si os eia ta spored. Osobito priporočamo os»ed ti'.rr.a onim. ki se zanimaio za krasna letov;Sča in Šolski mladini glede na poučnost filma —li Sokolska župa Ljubtiana* Neisprosna smrt je iztrgala iz naSih vrst vzor-Sokola brata Orila Pivka Pokojnik je bil večletni načelnik ^nkokkega društva v Men?Su, po-int]t v Koroški Beli in Za som >b Savi Umri ie v Beogradu, kier je obiskoval ?in«iasrični tečaj. Pogreb bo v soboto ob 16. z Glavnega kolodvora Pozivamo član stvo ljubljanskih in okoli^kih druStev. da se udeleže pojfreba v tim večiem Stevilu v kroju, ostalo članstvo v civilu t znaKom ZbiTališče na Taboru ob pol 16. — Zdravo' — 2upro sfare^nsivo iv- Ceskoslovenski obec v Ljubljani pofžda tuto sobotu 31 bfezna v restavraci Zvezda predndšku o 2014 hod na thema-300 leta pam^tka Komenskeho. Sučasnete se v§ichni členove a prrvedte znžme. Brez vstopnine. costie čsl naroda dobrodošli. —Ij PokraHn. občni zbor InvaHdov. Ob-lastna orKanizaciia vojnih invalidov za \h\b-Hansko in mariborsko oblast ima svoj občni zbor letos v Mariboru I. aprila t. 1. ob 9 uri dopoldne v dvorani Zadružne eospodar-*ke banke na Aleksandrovi cesti 6 Vablje-ni so poleg deJegatov vsi člani in članice Za udeležence ie dovoljena polovična vožnja. —U Dobrovoljci! Občni zbor obi. saveza dobrovolicev za Sloveni.to bo v soboto 31. t. m ob 20 v restav. »Ljubljanski dvor«. — Odbor. —U Ozaftđ — stavbnlkom — tehničnlm pedletSem, kakor tuđi trcovinami s papir-jem naznaniani, da sem prevzel zastop-st\o. svetfopisnega papirja za whe kopije »Origtnal-Ozalid«. Papir je vpeljan v vseh aradih, leta in leta pretzkuSen, nepokvar-Ijrv. zelo občutliiv, se vsled finih surovm ne lomi in nikdar ne pobledi. Z niim hranite ča? in delavne moči. Pazite na ime »Ozalid« in zahtevajte specijalno penudbo od trgovine Iv. BcmaČ, Ljubljana. — Specijalna trfovlna dunaiskih bluz. Krasne kasha obleke, Krlsto«ič-Bučar. 46-T __Ij Bec od doma. 2e 7. t. m. ie pob-jg- nHa od doma Valentina PeteTlin iz šiike. Potika se okrog. —Ij Bo] kroSajarJeiB. Krošniarjem v Ljubljani ie napovedan neizprosen boj. Po-HU..a prime vsak dan po već k.ošnariev ter Jih izroči mestnemu maeUt ata. da ih kaznuje radi prestopkov obrtnega reda. Danes ie policija prijela 3 krošnjarie. Na snoč-ni seji občinskega sveta ie vložil občinski svetnik g. Peter Sterk samostohii predlog, da se krošnjarstvo v Ljubljani prepove. Predlagatelj pravi, da Ie za ljubljansko tr-govstvo ponižujoče, če se $e nadalje tolerira krošnjarenje. Ako meroda'me oblasti podpiraio kroSnjarenje, podplrajo s tem samo delamržnost hi potepuštvo velike množine zdravih, kl bi mogli drugače svoje moči posvetiti splošnosti v korist. —Ij Nezgoda. Delavec Lovro Pevec, 25 let star, iz Podttpe, okraj Kr§ko. je iskal dela po LjuMianL VČerai zjntrai ie bil spre-iet pri stavbni tvrdki Vizintin, ki gradi novo hi§o pri frančiškanski cerlrvi v Spodnij Si^ki, kot nosilec malte. Nesel ie maJto, to* da na odru je omahnfl ter padel 5 metrov globoko na pesek. Seboi fe potegnil delav-ca Jožeta Velkavtha. Pevec ie dobil po-Skodbe na glavi, ramah hi rokah. Velkavrh je ostal ne-poSkodorvan. Pevec se nahaja v domači oskrbi. —4j Sflkt Iz Mefllatca lota. Oskrbnik posestva Antonrje štnibeli. Anton Marin-čič, ki stanirje na Cesti na loko, ie včeraj dopoldne pregledoval strpo v Mestnem logu V senu je zapazil več mladeničev, oči-vidno brezposdnili. ZaCel jih je karati, za-kaj rale postopajo In si ne po&čejo dela, ko *o vsi taka mladi In krepkL K njemu Je pristopU tiaki neman floUdtniS ter n sunil, da Ie padtL Val pranočeTAlci so nato po-bessilL —U Tatrtna IuImi V Silkl sUnu-očtmu državnemu slnd Jakobu Iglica ie neznan kolesarski tat izmaknil iz veže htSe $t. 6 v Gosposki ulici novo. rde£e pleskano kolo >Eigland<» vredno 2200 Din. Tat je $ k - lesom pobegnil po Marrovem trgu na Breg in od tam proti Trnovem. Lov za njim Je bil brezuspešen. Tat je neznan mlad posto-p»č, ki je bU oblečen v Ue.avsko. razligano cbleko. "^ <^*- —Ij Drobfž poUcliske kronike. Dežurni trradnik na policiji ie danes imel mnogo posla z berači, krošnjarji in drugimi tipi. Od včeraj popoldne do danes opoldne je policija polovila in deloma zaprla 11 oseb. med njimi predrzno in prebrfsano tatico perila. 3 pretepače, ki so se pretepali na ulici, 2 ženski radi vlačuganja in danes dopo-ldne 2 berača, oziroma 3 krošniarje. Polici »i je bila včeraj prijavljena tatvina novega ko-!esa, slučaj telesne poškodbe, 2 nezgodi, 1 i2gred na cesti, 3 lastniki psov radi pasjega kontumaca in 2 voznlka radi prestopka cestnopoliciiskesa reda. Iz Celja —c Seja cedske^a občinskeca sveta, te. bi se morala vršiti včeraj, je prelozena na četrtek dne 5. aprila ob 17.30 uri. Obrav-navala se bodo poročila iz raznih odsekov. —c L'radni dan zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani bo v Celju v torek, dne 3. aprila od 8. do 12. ure v prostorih prevoz:ie družbe na Savm.iskecn r.abrež u. —c Mestnf magistrat celjski Ie prepove-dal na trgu prodajo mesa in rnes. izdelkov, ki nišo bili pregledani po organih mestn© klavnice oz. veterinarnern nadzorniku. —Ij Rapallo! Dne 4. aprila ob poi devetih zvečer v ubičajnem lokalu. Tatnik. —c Stalni voliJnl imeniki za mesto Celje so razgrnieni na rnestnem magistratu v sobi št 2 na vpogled. Največji most in največja ventilacija sveta Nova čuda ameriške tehnike. — Pod reko Hudson so zgradili Američani ogromen predor, skozi katerega vozi vsako uro 1900 avtomobilov. Narava ie postavila Človeku v nje-govem prizadevaniu, da dobi ćim kraj-šo in hitrejšo zvezo s svetom, ćelo vrsto ovir, ki jih morajo premagati inžen-jerji. Naravne vodne zveze. med kate-rimi je suha zemlja, spaiajo inženjerji s kanali, pota po kopnem, kjer ovirajo promet reke, spajajo z mostovi ali pre-dori. ki vodijo pod vodo. Zlasti velika niesta ne štedijo z izdatki za mostove in kanale, ker morajo skrbeti za redno zvezo med obljudenimi okraji. Mesto Newyork je dogradilo te dni predor pod reko Hudson med otokom Manhattan in Jersey City in je pričelo takoi graditi največji most na svetu, ki bo vodil čez reko Hudson in bo dol? nad 1 kilometer. Omenjeni predor pod reko Hudson je dobi! ime po glavnem inženjeriu Hollan-du. Predor pomeni pravo Čudo moderne tehnike tem boli. ker ima ventilacijske naprave, kakršnih svet Še ni viđel. V alpskih predorih, skozi katere vozijo se-dai večina električne lokomotive, ventilacija ni bila posebno te/ka Samo Ce vozijo skozi pređore parne lokomotive, so lahko ventilacijske naprave nevarne. o čemur pri-ča nesreća, ki se je pripe-tila I. 1926. v rickenskem predoru v Svici. Tovorni vlak s parno lokomotivo je obtičal v pređom, ker ni imel dovolj pare. da bi prevozil SCHM m doU predor. Na obeh straneh predora je bil moćan zračni pritisk tako. da zrak ni mogel v predor. Poc'rdica je bila. da se je devet železn;čarjev zadušilo. preden je prispela na pomoč električna lokomotiva s plinovimi maskami. Po tei ne-sreči so takoj elektrificirali železniško projjo, ki vckIi skozi omenjeni predor. Pri vent'laciji predorov je naletela moderna tehnika prvič na velike ovire pri Hollandovem predoru, ki je dolsr i/75 m in skozi katerega vozi na dan v obeh smereh okrog 46.000 avtomobilo v. Predor obstcja iz treh ogromnih železnih cevi. obloženih z betonom. V vsaki cevi je 6 m široka cesta za avto-mobile in 60 cm široka pc§pot. Vsako uro vozi skozi ta predor 19škim kolodvorom, stanuje tu blizu nas. Z njim sva že opetovano popivala. Nekega dne se je ustavila vojvodinja na omenjenem kolodvoru in naletega je na mojega znanca, ki je čakal pred kolodvorom, da bi koga odpeljal v mesto Povedala mu ie. da bi rada najela dve sobi v kakem zapuščenem delu mesta. kjer bi je nihče ne mo-til. Dejala je, da mora biti stanovanje snažno in gospodar uljuđen. Charlev se je kot dober prijatelj takoj srx>mnil mene in moje stare in pripeljal je vojvodinjo k nam. — lako, — sem dejal. — zdaj že razumem. In pravite da vojvodinje do danes ni nihče posetil. — Niti živa duša gospod doktor. — Po kom je pa ta mož povpraše-val? — Po vojvodinji brez vsakih ovin-kov. Tišti hip mi je Šinila v glavo čudna misel. Zazdelo se mi je. da me je morda na poti po Pontifex Sguaru nekdo opa-zoval in zalezoval. Ni bilo izkliučeno. da je nekdo slišaL, kaj mi je pripovedo-vala gospoda rjeva hčerka in da je to izrabiJ v svoje podle namene. foda takoj sem spoznal. da je to izključeno. Ko sva šla z Ano po Pontifex Squaru. ni bilo nikier žive duše Ker ie bilo vse tiho, bi se bil slišal vsak še tako previđen korak. V tem sva prišla na konec široke ulice. Tu sva naietela na ređarja. ki sem ga slučajno poznal. Ustavila sva se. — No, kaj je novega Jarvis? — sem vprašal redarja. — Ali ostanete še dolgo v službi? — Do šestih zjutraj gospod doktor. Prav kar sem nastopil službo. — Dobro, — sem dejal in mu stisnil v roko pet šilingov. — Pazite dobro na to ulico, ziasti na nišo št. 19. Ko odid -te, recite svojemu kolegi, naj tuđi on pazi na ome nje no liišo. — Zgodilo se bo po vaši volji, gospod doktor. Ali se je kaj pripetilo? — Nič hudega. dragi moj. je pripom-nil Mimms. — Pazite dobro in storite ta- ko, kakor ie vam svetoval gospod doktor. To zadostuje. — In če jutri ne boste v službi, — sem pripomnil, stopite k meni, da mi po-veste, če ste kaj opazilL Lahko noč, Jarvis! — Lahko noč, gospod doktor! Molče sva z Mimmsom nadaljevala pot in kmalu sva bila na cilju. OJprl sem vrata, prižgal luč in poiskal praške. ki sem jih izročil Mimmsu. — Prepričajte se. da-li jih ie vzela, — sem dejal in ugasnil luč. — Ce jih ne vzame, ne bo zatisnila oči in jutri bo vsa izčrpana. A ker ste že tu. drajn Mimms, bi vam bil zelo hvaležen. če bi me spremili do mojega privatnega stanovanja, do katerega je komaj dobrih sto korakov tako. da se zamudite kveč-jemu pet minut. — Z veseljem, gospod doktor. — je odgovoril Mimms. — Nič ne de, saj imam Čas in rad vas spremim, pa naj bo še tako daleč. — Zelo prijazni ste. dragi Mimms. Ne smete misliti, da se bojim, toda vča-si ima človek rad spremljevalca. To je vse. Mimmsu se je zdelo moje vedenje čudno, toda odgovoril je. da si lahko misli svoje in da bi storil na mojem nvestu isto. Ko sva prišla do mrvjega privatnega stanovanja sva si stisnila roke in se poslovila. Obljubil sem mu. da ga drugo jutro zgodai posetim. Nato sem od-klenil vezna vrata in odšel po stopnicah v svoje stanovanje. Doma sem takoj vzel iz žepa zasro-netno kuverto in jo začel ogledovaii. Kuverta je bila iz zelo trpežnesra pergamenta, očvidno inazemskega izvora, opremljena z velikimi pečati iz rjavega voska. Na robu sem opazil krog z nekimi tajnimi znaki. nisem pa mogel ugotoviti niti imena, niti naslova Obra-čal sem kuverto in j<* držal proti luci misleč. da odkrijem njeno tajno, toda vse je biio zaman. Sledniič sem jo vr-gel na mizo. Kakšna tajnost je to? — sem razmišlja!. Tu je vsako razmišljanje zaman. Kaj če bi poizkusil pojasniti to zagonetko s pomočjo žganja? Odprl sem ornarico vzel iz nje ste-klenico žganja in ga nalil v kozarec. Nato sem razpiha! ogenj v peči. sedel v naslanjač. si prižgal pipo iztegnil nocre k peči in začel razmišljati o tej čudni ston ti. Kdo je bila, da pričnem s tem. ta prijazna in simpatična vojvodinja Frangi-panova. ki je posegla s svojimi tnjnarni nenadoma v moje dolgočasno življenje? Kaj so pomenila njena narnisavanja. da lahko postanem z njeno pomočjo bogat ni srečen? Kaj je imel opraviti moj oče z njenim zasebnim življenjem? In čemu se je spusti! on. ki je živel v mojem spo-minu kot trezen in resen mož, nji na ljubo v dvoboj z enim njenih sorodni-kov? Vsa ta stonja te bila tako smeSna. da se mi ni zdelo vredno razmišljati o nji. Vojvodinja je bila po mojem mnenju duševno bolna. Znova sem razpihal ogenj v peči in zdelo se mi je, da bi bilo najbolje, da Ana Miminsova nikoli ni prekrižala moje življenske potL Na drugi strani se mi je pa zdelo. da bi bilo nespametno izbiti si to zadevo tako lahko iz giave. Vojvodinja je govorila o moji bodočnosti tako iskreno, da bi bilo res nespametno smatrati njene besede za izraz duševne zmedeno-sti. Naenkrat sem se spomnil. da bi mogla moja mati njene izjave potrditi ali ovreči. flkademiia Sokola I. na Taboru w toboto doe Ji marca 19ia ob po* 9 ur* iwe*er Še par besed o stanovanjski zasčiti Iz kromov stanovanj?kih najemnikov smo prejeli: Vpra§anj> stanovanjske zakite treba re-5^vati z vidika splo>ne drevno potrebe. Ako bi se dali merodajni faktorji voditi pri reJevanju te^a ruralan ja o^1 kakih o>ob-nih inter€*sov\ ali ako bi pri tem z;ipostav-tj^Ji 5fH-ijalue momente ptlitiCnim. bi s;mio dokazali, da svoji nalosi nUn kos in da ni^o na svojem mestu. Da ]V stanovaniska zci<čita pri nn? zazdai >e potrtima o tem n^» morf dvoniiti nihfe. ki ima kaj sfH-ijalne^!ita hu-to neprilično; futijo tniki v dvojili prnvicab onie-jrne in ta in oni hidi res annotno trpi e«tnikov dobro voljo io ako j^atrjuje, da ;>• boce sam boriti zoper eventuelno brezob-zirnost hitnih pose«tnikov: kakor hitro W bila zapita odpravliena. bi v«ak hi.'ni r»o-«p>tnik postopal. Vakor bi hotel in bi se prr«neto malo brr?ni za tiije na!«vete. Amp^ik **» ti' do\n*j. ria jie h^re nokaj c'nriti v zn->ito ti-^-h, k* so ie potrebni, trf-ba tndi. da «e ;ui tem no^topa s primarnim [.reudarkom in >in w» ns Enpr«t.ivlja bi«tvo ri^to slu^ajrvm -"innniim okolnostim. Plovilo «ob nn prin;pr. ki iih ima kak državni uradnik ima «?mn ziradi tegja stano-ali nnj «e z^^iti. ali ne! Kdor ima tri so-\t4*% sp ^e ziis^iti. kdor ima *tiri. ne v«*f! Prvi bip «e 7<\\. da je to pov^^m v redu In ven-'i ur:i Inik. ki ima 5iiri snb*1. bo!;*» bil ni Njemu ni šio za luksu«. -on ^e jo oill^ril mor«!a ćelo prav odi — kot knzen morda ra to, da si je moral Že zdaf drusje pritrirovatf. ds ie zmofjel nnjpronino zn stanovanje stirih a"b° Tn p^tp-m *oba! Kn i je to soba? Ali i« mar rse ^no. nko iina kak prostor, kl «** imenuje soba eno, ali pa ako >tor. ki sp imenuje soba. eno, ali pa ako <*\n in monl.i 5e ve? oken? Mi-lim, da bi bilo bolj pravirno. ako bi «=e 5tevilo oken Vf»o5teva1o. kot re «e rrvtšteva Stevilo pro-etorov Zakaj o<1 ob-^/nine stanovanja ima nnjpmnik knj. ne pa r>d -tevila prevnih 7.i-"! o v v cfa n ovu nju! Preurediti je treba natanko vse okolnosti, nko n'vemo. da bo zopet mno. prenavtja. čisti io osve-zuje krt tzboljša slabo prebavo, tUbotno delo> ▼anje črevca» napthova* vaoje, oboienja mokraćne kislkie, jeter, žolca m žolčni kamen. Vzpodbuia apetit m txborno oćin« kuje pri arteriosklerozi - cPLANINKA* čaj je priaten « plombiranili pa* ketih po t)n 30— t na* ptann proinajalca: LEKARNA BAHOVEC Lfablfmtm, JConfreanl frg (Dobi 99 ▼ Tsefa lekaraah) Nakup zlata, srebra, platina, bakra* medenlno, cinka rtd. — lovama za loćenje dragib ko-vin, Ljubljana VU. 4SI Dva jazbečarja sv. Naroda*. 575 Šivilja se pripofoSa ;en:enim đamam ra T2dela%-o oblek na doma. — Nasiov pove tr?rava «S'ov. Nareda*. 574 Opremljeno sobo so!-n£i*o, x električno ratsvetljavj 15 min. od glavu« pošte — oddam so1;dntmu gospođa. — Pcnudbe na upravo tSl. Naroda* pod Zračna soba'5S0». Šivilja dobro izurjena — ;§če slažbo ▼ L;u!>!;am — Ponudb« pod c§>vi-Ua 578» na opravo «S!ov Nar.*. ZAVESE Velika \zblral «. ft E. SKABERNt. Liuilnn? Zahvala. Vsem, ki so spremili v tako obilnem stevilu našo preljub-Ijeno mamico itd. gospo Ivano Sajovicevo na njeni zadnji poti, se najsrčneje zahvaljujemo. Osobito pa se zahvaljujemo prečastiti duhovščini, pevskemu zboru »Nar. čitalnice« za ganljive žalostinke, prost gas. reš. društvom iz Kranja in okolice, Sokolskemu društvu in vsem zastopnikom javnih in civilnih oblasti Najsrčnejša zahvala pa še posebej vsem, k! so ji poslonili toliko prekrasnega cvetja, katerega je tako ljubila. V Kranju, dne 30. marca 1928. Rodbina: Safcnrlc* Pire Limar. MalđtS. Urciuje; Josip Zapan&i. — Za cNaiodso ti^kamu.: Frao ieceriek. — 2a opravo Is mseratni del Usta: Otoo dmstot — V«i ? Ljubljtou