^ feftfo od olčtoSra 1947 01 teti ni k - Od 1. januar-ja ,y58 kot poltednik — Od • ianuarja 1960 trikrat te-ensko, in ,.:cer ob pone. deljkih, sredah in sobotah G L ASI L O SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDS KRANJ — SREDA, 25. SEPTEMBRA 1965 — LETO XVI. — ŠT. 112 — CENA 10 DINARJEV Ustanovitelji: občinski odbori SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Skofja Loka. Tržič — Izdaja' CP »Gorenjski tisk« — Urejuje uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik Gregor Kocijan T V A ZA GORENJSKO Kl bodo &Jo < slova SSHgg se prične vpis ljudskega posojila Enotni kot vedno terajšnji dan je minil na Gorenjskem v znamenju pospešenih zaključnih priprav za vpis ljudskega posojila * i anes se bodo napotili na številna vpisna mesta pri de- Gorenjskem z odobravanjem fclf in drugih organizacijah, kmetijskih zadrugah, zdru- : 9Pre^» vesto razpis« ljudskega Zeniih i« l . , • i-i • i posojila in da smo zato priprav- jevnh zbor™cah, pri stanovanjskih skupnostih in kra- 1)cni v tej obUki pomagat, skop- V; u . 0Fganizaci jah SZDL tisoči in tisoči Jugoslovanov, skemu prebivavstvu. Prav tako pa je pomembno in pohvalno tudi dejstvo, da so vse organizacij-sko-tehnične priprave v sicer kratkem času hitro slekle in se tudi pravočasno zaključile. Zadnje dneve so bili namreč v gorenj-. j s k i h komunah številni posveti tako po družbeno političnih organizacijah kakor v delovnih kolektivih in na terenu. Za podkomisije so bili organizirani ustrezni seminarji, kjer so udeleženci dobili natančnejše informacije o izvedbi vpisa ljudskega posojila Še včerajšnji dan — zadnji dan pred pričetkom vpisa ljudskega posojila — je na Gorenjskem potekel v znamenju pospešenih in zaključnih priprav za vpis. Iz vseh občin so poročali, da so imeli .še zadnje sestanke s podkomisijami, zasedale so tudi občinske komisije za vpis posojila, priprave so zaključevali tudi na terenu. Razgibano je bilo tudi v vseh delovnih kolektivih, kjer so proizvajava odločni v tem, da z vpisom ljudskega posojila za obnovo in izgrad-Pja ponovno dokazali, da so tudi tokrat vsi jugo-jjj ^anski narodi enotni kot vedno. Vpis ljudskega poso-Pot rT* ta Plemenita akcija solidarnosti bo hkrati tudi her * da Je "ase ljudstvo pripravljeno premagati šle ne težave, če to zahtevajo interesi socialistične skup Jutri hnA *>e»ta t j, tor°! oživela vpisna »ti ju, VJ* "a Gorenjskem. Zado-fto uJ\° 'n prav spričo tega bo-IVo'egaVt°i V nc,P°sredni bližini ll3novan? 0vne8a mesta oziroma "Ja opravili svojo politič- no in patriotsko dolžnost. V kranjski občini Jih bo na primer 187, v škofjeloški 92, tržlški 79. Toda samo število vpisnih mest pove bore malo. Pomembnejša le namreč ugotovitev, da smo na ^l£EQbIematike socialnega zavarovanja ntrola Mezenskih dopustov J ^la odsoten približno vsak dvajseti zavarovanj* —■ Poklicni in honorarni kontrolorji na sledi ^mišljenim« bolnikom VeH kon o zdravstvenem zavarovanju, ki je prišel do polne »aiiT6 V začctku letošnjega leta, Je prisilil podjetja, da bolje t|Va na to, kako Jim odteka denar zaradi bolezni članov kolek-M«ogl so 8e tedaj v večji meri začeli zanimati tudi za to, D0tr° prežlvlJajo delavci bolezenske dopuste in če so Jim ti zares kolni* aU ne* Pravzaprav še ni točno ugotovljeno, koliko stane defc ki dan (razen stroškov za zdravljenje, nadomestila za doho-Dnn JUdl ,zPad pri delu, nadomeščanje in podobno) vendar so si C°- h pred „, Nadaljevanje na 2. strani Kfanj, 25. septembra — Včeraj dopoldne sta med svojim obiskom v Sloveniji obiskala Iskro v Kranju sekretar Socialistične stranke Cila senator Raul Ampuero in senator Victor Contreras, član Komuni" stične partije Cila. Oba senatorja sta se udeležila tudi konference medparlamentarne unije v Beogradu Si °m°*Ju komunalne skupno n^0*;?""*' Jesenice sta *»• Pozn Jet)* žlezama in Verl-'role »eje so se za službo kon-Jla 5e°'e2enskih dopustov odlo-W, "aslednja podjetja: Elan J 0 U,ce' A,m,ra Ra" » ^lilp no ZaP«*e, Gorenje i le Kari ,n Komunalno pod-( h lof]a i Vlj,ca- Poklicnega kon-Wl »i le žeIezarna. Komu-J^Je Je,_ ,a socialno zavarovalnih ?Ce ,e stalno kontrolo ^'etje U8tov uvedel letoš' Si? iiS?,i,a do 31 • avgusta je >*keBit,h 13 .primerov kršitve J je ** ret,a. V petih primerih Vtlika i-0vanec na zahtevo ali svojo lastno zahte- , v. novim zakonom začeli prizadevati, da bolezenske an*e omejijo le na potrebne in opravičljive. sprava f piskih ustreznih b5f ovnih šolah N 24 .septembra Za informac«e IftLJ* Doui! k°nferenca, na ka-V^kih fkal "»zgovor o reformi hj^h Soinvniim U8treznih stro-Hki^^ni tem ćasu se nam" O^UkT * lavna razprava o "C' ki na* PriP°-Cl' „,,!zt>b,ik«JeJo osnovna «*Ua.dJ>* razvoj, kl bodo 8e Sole čimbolj funk-učijo v sistem izo-V ne " ~"ano Je, da te šole j>>t dp, " Izobraževalnih me- vo vrnil na delo, v ostalih primerih pa je zavod izdal odredbo o začasni ustavitvi pravice do nadomestila osebnega dohodka. Najbolj grobe kršitve so prijavili sodniku za prekrške. Domneve, da bi bilo prav pri bolezenskih dopustih mogoče še precej prihraniti, verjetno niso pretirane. Samo za nadomestila za čas bolezni do 30 dni je zavod odstopil gospodarskim organizacijam na območju jeseniške in radovljiške občine nad 84 milijonov dinarjev. Na območju skupnosti je 21.450 zavarovancev, na bolniškem dopustu pa Jih Je vsak mesec prek 1000 (marca 1255, aprila 1073, maja 1113 itd.). Nadaljevanje _ na 2. strani « Delo skupščine SR Slovenije Povečanje produktivnosti dela -poglavitna naloga nas vseh LJUBLJANA, 24. septembra — Včeraj sta zasedala republiški in gospodarski zbor skupščine SR Slovenije. Analizo o gibanju gospodarstva v prvih sedmih mesecih letošnjega leta sta zbora obravnavala na skupni seji, ki jo je-vodil predsednik republiškega zbora Tine Remškar. Podpredsednik izvršnega sveta Slovenije Janko Smole je poslancem obeh zborov obrazložil realizacijo plana sedmih mesecev in hkrati podal prognozo izvršitve družbenega plana do konca leta. Potem sta zbora ločeno razpravljala, nato pa sta oba zbora v enakem besedilu sprejela priporočilo za nadaljnji razvoj gospodarstva. Po dnevnem redu pa so poslanci obeh zborov sprejeli tudi zakon o prenehanju zakona o ravnanju z razlaščenimi in zaplenjenimi gozdnimi posestvi, zakon o spremembi zakona o skladu SRS za pospeševanje kmetijstva in odlok o sprostitvi sredstev posebne obvezne rezerve skladov iz leta 1962; v republiškem zboru pa so opravili še nekatere razrešitve in imenovanja. ' V svojem ekspozeju je Janko Smole med drugim poudaril: »Ni dovolj samo to, da več proizvajamo. Naše gospodarstvo Je namreč v svojem razvoju že prešlo tisto k%lh v^Jučfjo' sr** sekretariat za šol-razpravo pripra-Sradivo. V posebni w'ste^' so,»u — — *°1 riat'^no ' in temeljito in l>V^8e st zdelani prottlemi twHretI0?nie in šolskih cen- Sj^^kePriČakUJe0drM-'a svoje rezultate, saj za-> sodelovanje cela institucij (zbornic, . Cl Or»an °Vnih organizacij, H^^or^v itd.). ^fij^iiČu ^d.°vl jici, škof ji HaiCn° srni lo za ambulantno Srl'Ntifc x na Pšenicah in 5e Šo,-.ki bodo predmet !%/ lej?a pr,hodnji razpravi. prav na po- H Jt^^ra^etiti najširšo "pozor- na našem območ- »topaj^1 vseh vrst šol ome- razvojno stopnjo, kl je še dopuščala pretežno ekstenzivno in kvantitativno povečanje proizvodnje. Zadovoljni smo lahko le tedaj, če proizvajamo več ob sočasni rasti produktivnosti dela, zboljšanju kvalitete proizvodov in zmanjševanju stroškov proizvodnje. Pri tem Je odločilnega pomena skladen razvoj produktivnosti na vseh področjih: v gradbeništvu, prometu, kmetijstvu, trgovini itd. Le to nam daje trdno osnovo za stabilno rast In kvalitativno preobrazbo vseh vrst potrošnje in na ta način tudi spodbudo za dinamično gibanje in modernizacijo proizvodnje«. Nadaljevanje _ • na 2. strani *3 Pred občnimi zbori občinskih sindikalnih svetov Gospodarjenje v ospredju Skupina 26 alžirskih partizanov Je med svojim bivanjem pri nas ob prihodu v Slovenijo takoj obiskala tovarno Iskra Kranj, kjer so se predvsem zanimali za naš sistem delavskega samoupravljanja. Jutri, 26. septembra, bo v ško& Ji Loki letni občni zbor občinskega sindikalnega sveta. Do konca oktobra pa bodo vsi občinski sindikalni sveti imeli občne zbore in po nakazanih potrebah usmerili glavni tok dela v prihodnje po sindikalnih organizacijah v | delovnih skupnostih. Sindikalne organizacije so*se v zadnjih letih skoraj povsem otresle ostankov nekdanje dejavnosti s »preskrbovalnimi akcijami« in občasnimi izleti ter se že močno uveljavile kot osrednja množična sila pri najvažnejših problemih gospodarjenja in ustvarjanja ekonomske osnove. Zato nosijo tako obeležje tudi sedanje priprave za predvidene občne zbore. V poročilu, ki so ga vnaprej prejeli vsi udeleženci škofjeloškega občnega zbora je na prvem mestu izdelava i statutov po gospodarskih organizacijah. Seveda ne zgolj iz pravnega in organizacijskega stališča, I marveč s stališča gospodarnosti. ' Skozi prizmo statutov, ki so v izdelavi pa vseh kolektivih, prptre-sajo in skušajo tudi reševati mnoge probleme, da bi zagotovili čim smotrnejše gospodarjenje in ob tem nenehno dviganje življenjske ravni. V takem smislu imajo v sklopu statutov predvidene razprave o skrajšanju delovnega časa, o sedemletnem planu, o sistemu delitve in osebnih dohodkih, o odnosih v delovnih organizacijah in podobno. Na Jesenicah je bil predviden občni zbor za 6. oktober, a so ga k tehničnih razlogov preložiti na 20. oktober. V izdelanih poročilih, ki jih bo v petek pretresalo tudi predsedstvo OSS je glavni poudarek na gospodarjenju, delitvi Nadaljevanje -na 2. strani 4 Iskra med prvimi pri organizaciji nove / oblike strokovnega izobraževanja kadrov.-iz manj razvitih dežel V šolskem centru tovarne Iskra v Kranju pričakujejo v začetku oktobra 50 fantov Iz afriških in azijskih dežel, ki bodo ostali v Kranju dve oziroma^ tri leta. Učili se bodo za elektrotehnike, za telegrafske in telefonske mehanike in za elektromehanike. To je prvi poskus take oblike izobraževanja kadra za te dežele pri nas, ki ga organizira in tudi plačuje zavod za mednarodno tehnično izobraževanje. Šolski center tovarne Iskra v Kranju je izdelal tudi širši predlog programa za tako izobraževanje. Obstaja predlog, da bi v tem Centru v Kranju razširili usposabljanje za dejavnost šibkega toka od priučenih delavcev do obratnih inženir-jev in da bi bilo v Kranju do 250 učnih mest na razpolago zavodu za mednarodno tehnično Izobraževanje. Prav tako Je že predlog, da bi šolski cćnter tovarne Iskra organiziral podobne šole v določenih deželah. Sedanji udeleženci so iz Alžirije, Gane. Sudana, Etiopije, Pakistana, Gvineje, iz Južne in Severne Rodezije, iz Južne In Jugozahodne Afrike, iz Angole In iz Tunizije. Najprej, in sicer do marca meseca prihodnje leto, se bodo v okviru kranjske delavske univerze učili slovenščino, kajti v slovenščini bodo poslušali tudi vsa predavanja in pisali naloge. Le v začetku učenja slovenščine je predvideno, da bodo razdeljeni v dve skupini glede na to, ali obvladajo razen materinščine francoski ali angleški jezik. — K. M. Bratsko sodelovanje s tujimi mesti Po Kranju še Skofja Loka Škof ja Loka utrjuje vezi z italijanskim mestom Medicine Tako kot je Kranj vzpostavil in že tudi utrdil stike z angleškim mestom Oldham, fracoskim La Ciotat in italijanskim mestom Savona je tudi škofja Loka začela utrjevati vezi z italijanskim mestom Medicine. Te dni sta se predstavnika škofje Loke — predsednik občinske skupščine Milan Osovnikar in sekretar ObK ZKS Franc Urevc vrnila s štiridnevnega obiska v italijanskem mestu Medicine. Odzvala sta se namreč povabilu, da se udeležita praznovanja občinskega praznika italijanskega mesta, s katerimi je Skofja Loka vzpostavila prve stike pred dvema letoma. Mimogrede bi omenili, da sta bila sprejeta tudi na provinci v Bo'.ogni. Poudariti pa jc treba, da so razgovori glede nadaljnjega utrjevanja vezi med Skofjo Loko in. Medicino ugodno potekali. Tako se bodo predstavniki pobratenega mesta Medicine udi\le-žili oziroma bodo vrnili obisk ob praznovanju občinskega praznika Škofje Loke - letos decembra. Pričakovati je, da bodo ob tej» priliki stekli razgovori, kakšno naj bi bilo sodelovanje med Skofjo Loko in Medicino v prihodnjem letu. — St. S. PO SVETU 0 SPANCI NOČEJO PODALJŠATI POGODBE Minister zft zunanje zadeve Francovc Španije Fernando Ca-stlella in ameriški zunanji minister Dean Rusk nista sklenila sporazuma o obnovitvi pogodbe o izkoriščanju več pomorskih in vojaških oporišč v Španiji. Španija zahteva od ZDA več gospodarskih In političnih koristi in zato noče skleniti dolgoročnejšega sporazuma. # ZAROTA PROTI FRANCOSKI ATOMSKI SILI Francoski premier Pompidou ie dejal, da so proti politiki njei o\ vlade, da bi zgradila francosko atomsko udarno silo skovali zaroto, znotraj in zunaj države. Poudaril je, da vlada ifč namerava odstopiti od načrta in da ima na svoji strani predsednika de Gaul-la in ljudstvo. Pozval |e tudi ljudstvo, da podpre ukrep o stabilizaciji francoskega gospodarstva. # ADENAUER SE JE PRIŠEL POSLOVIT TUDI V PARIZ Kancler Adenauer je bil na poslovnem obisku pri francoskem predsedniku de Gaullu. Govorila sta o amerlško-sovjetsklh pogajanjih, kt vključujejo tudi razne vidike nemškega vprašanja. Ade-nauer Je izjavil, da ima sporazum o sodelovanju med obema državama za svoje življenjsko delo. * OZN BO RAZPRAVLJALA O POMOČI SKOPJU 35 držav je predlagalo, da bi Generalna skupščina sprejela na dnevni red posebno točko o pomoči Skopju. • 34. MEDNARODNI KONGRES INDUSTRIJSKE KEMIJE V Beogradu se je pod pokroviteljstvom predsednika Tita pričel 34. kongres industrijske kemije. V otvoritvenem govoru je zvezni sekretar za industrijo Bnjkovlč poudaril, da znaša delež kemijske industrije v svetovni proizvodnji nad 10 odstotkov vrednosti in da tako velik napredek sloni predvsem na uspehih dolgotrajnih znanstveno raziskovalnih del. f» RAZGOVORI O LAOSU V LO?4DONU IN MOSKVI Predsedfl%» boške koalicijske vlad." Suvana Finna je izjavil, da bo odpotoval v London in Moskvo in tam razpravljal o problemih v Laosu. To izjavo ie dal v razgovoru s predsednikom Kennedv-jcm. Ljudje in dogodki # Ljudje in dorrodki & Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki # Ljudje in dogodki • LUidic in A**! Iz brazilskega glavnega mesta je v ponedeljek okoli poldneva poletelo letalo z rtašlm predsednikom Titom prek Južnoameriškega prostranstva in visokih Andov Moli slikoviti Čilski prestolnici Santiago de Chlte. Santlago je drupo postajališče našega predsednika na njegovi poti po deželah Lathiske Amerike. Dežela, ki smo jo v naši polpreteklosti poznali največ po bogatih rudnikih v notranjem političnem razvoju se je čilska republika v zadnjih letih, kljub Vječnim ugovorom in pritisku vedno bolj opredeljevala med države, ki so v mednarodnih odnosih zagovarjale pomirje-nje in mirno sodelovanje. Tudi takrat ,ktr so zahtevali od lattn-skoameriških držav podporo za pritisk na Kubo, vlada v Sanli-i-gu de Chile ni zaostrila odnosov do takšne mere, kot so to storile letih 1810—18lft, ko so pod vodstvom J os c de San Martina in Bernardo 0'Higginsa zmagali in izgnali i* dežele tuje vladarje. Zadnji voditelj ljudske vstaje je kmalu pozneje postal čjlskl diktator. Vse do današnjih časov je bila poglavitna skrb političnih sil v Čilu posvečena razvoju dežele. Osnovna naloga čilske vlade je posvečena hitri industrializaciji čilskega solitra, je v devetnajstem nekatere države srednje Amerike, in povečanju narodnega bogastva. no sodelovali zlasti pri (1cll[ Združenih narodih. Lansko ob oblaku zveznega zunanje zadeve Koče W"JJe5 so se odnosi med obema aew ma še bolj poglobili tl?°svk slo naprej, zato je ,zmenJava Jmed obema dežebg predsednik Alessandrl poklical v je 5e na zeIo „^kl ravni, vlado strokovnjake, da bi tako dal vladi značaj nadstrankarskega telesa. Vlada in politične stranke so počasi začele spoznavati, da je takšna usmeritev edino pravilna, zmagal z malenkostno večino glasov. Znani čilski književnik je prišel do spoznanja, da so levičarske stranke v deželi začele ogrožati oblast desnice. Po starem več ni veno*r obstojajo vsi objektivni raiW; da bi Jo v prihodnosti lahko no povečali. „u.« Ko se Je v Ponedeljek poP^ spustilo letalo s predsedni* in dvajsetem stoletju postala tudi zatočišče za nase izseljence, ki so si prav v tej deželi s svojo pridnostjo prislužili ugled spretnih delavce;. Sčasoma je postalo naše IzselJeništvo vez, kl je zbil-evala dve zelo oddaljeni in različni deželi, V političnem življenju je dežel;:, kl se vleče kakor osek trak vzdolž zahodne obale Južne Amerike, le precej let vodila bolj interno In neodvisno politiko. Vpliv delavstva na polili ic odnose Je bil v^Cilu vedno precejšnji. Zaradi naprednih struj V političnem razvoju je čilska republika ubrala posrečeno pot. Na celini, kjer so državni udari in nasilne spremembe vsakdanji običaj, pomeni čilska zgodovina pravo izjemo. V čilski zgodovini ni bilo nikoli večjih družbenih potresov in trenj. Vse je šlo mirno In usklajeno. Ko je Diego de Almagro leta 1336 stopil na čilsko ozemlje, o neki državni ureditvi kc ni bilo govora. Kmalu za nJim so prišli Španci. Od leta 1778 Je bila dežela pod oblastjo Peruja. Samostojnost pa so Cilci dobili v Drugo postajališče Za hitro industrijsko izgradnjo pa čilski republiki primanjkuje sredstev. Na zadnjih predsedniški li VOlitVaH je sedanji predsednik Jorr.e Alessandrl Rodriguez, predstavnik desničarskih strank če hočejo premagati sedanje gospodarske težave in pospešiti gospodarski razvoj. Odnosi med Jugoslavijo In Čilom so se začeli naglo razvijati v zadnjih letih. Obe državi sta tes- Ljudje in dogodki © Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki # Ljudje in dogodki 9 Ljudje in do^ Titom na čilska tla na [fflKl v Santiagu, so topovski »j* ^ topla dobrodošlica našemu i sednlku izpričali, da Je m<° jjjj<» ma oddaljenima državam« v Prijateljstvo. — Z. T. Združevanje sredstev in njihovo smotrno razporejanje KRANJ, 23. septembra — Danes popoldne Je bil v klubu gospodar-stvenikov Kranj razgovor o gospodarskih vprašanjih kranjski občine, ki pa se je omejil skoraj le na sicer izčrpno in zanimivo poročilo podpredsednika občinske skupščine Slavka Beznika. Niti nekaj konkretnih vprašanj oziroma tem, ki Jih je postavil načelnik oddelka za gospodarstvo Marjan Rpprei, nI spodbudilo k razpravi skoraj 50 navzočih. Na splošno pa je zaželeno, da hi takšen sestav gospodarstvenikov pomagal oblikovati osnovne razvojne smeri oz! roma že reševati obstoječe probleme. Nesreče 6 PRIJELI VLOMIVCA V AVTOMOBILE Te dni so miličniki PLM Bled prijeli dvaindvajsetletnega Janeza Terjana, ki je v letošnji poldni sezoni vlamljal v osebne avtomobile. Z vlomi v avtomobile, predvsem z inozemsko registracijo na Bledu in okolici je povzročil precejšnjo gmotno škodo. • RESEVAVCI V TRIGLAVSKIH STENAH MOJSTRANA, 24. septembra — V nedeljo dopoldne so koprski in jeseniški planinci naleteli v steni triglavskega pogorja,' okrog 100 m nad črnim grabnom na moški trupli. Ponesrečenca sta Ivan Bernard \t Vrbe pri. Žirovnici in AlOjz Zupan iz "Brezi j, ki sta 17. t. m. odšla za teden dni v plezalne ture in pustila nahrbtnike v Aljaževem domu. Včeraj zjutraj so odšli na pot člani C.RS iz Jesenic in Mojstrane. Zaradi nevarnega pristopa do ponesrečencev bo reševalna akcija zaključena predvidoma danes. # PREVELIKA HITROST NA OVINKU V ponedeljek ob 0.30 je na cesti K. 319/2 pii hiši št. 51 na Zff. Jezerskem zapeljal s cest:- osebni avtomobil K-87749--A, ki ga je upravlja! Franc SndolšVk. Vozil je iz Zg. Jezerskega proti Kanonir-in. s preveliko hit rosi jo, zaradi česar ni mogel speljati ovinka in pri tem obstal na levem boku. Materialna škoda je ocenjena na 400.000 dinarjev. Podpredsednik občinske skupsti ne Slavko Beznlk je v svojem poročilu komentiral predvsem 'c/nje, ki jih je mogoče povzeti iz analize o gospodarjenju v le-low.iiieni letu ter nekmete osnovne smernice razvoja v prihodnjem Iz obeh dolin # NAD 15 MILIJONOV — Morda vas bo zanimalo* da je prispevek (beri: dvodnevni zaslužek) od osebnih dohodkov zaposlenih na področju Škofjeloške komune, po poročilu * dne 12. 9. znašal 14,553.293 din. Krajevne organizacije pa so /brale za pomoč v Skopju 1,284.180 din. Pri vsem tem pa vrednost materialnih* prispevkov gospodarskih organizacij pa tudi posameznikov ni upoštevana. V zvezi z akcijo SZDL bi omenili, da še traja, zakaj nekatere KO SZDL Še niso končale, bilo pa bi prav, da bi to storile čimprej. • 45 ODSTOTKOV — Po podatkih, ki smo jih prejeli se je OkrOf 45 odstotkov od 300 Otrok, ki so v minulem šolskem letu zaključili osemletko, vpisalo letos v prve letnike ozir. razrede slednjih šol. £ KOMUNAL. DEJAVNOST — škofjeloško komunalno podjel je »Remont« se bo v prihodnjem letu. kakor smo Zvedeli, ukvarjalo samo z. gradbeno dejavnostjo, zakaj komunalno dejavnost (eišče nje cest, oskrbovanje parkov in zelenic ipd.) bo prevzela stanovanjska skupnost skofja Loka. m JAVNO RAZSVETLJAVO — za katero le skrbi Remont, bo z novim letom prevzelo podjetje »Elektro-Kranj«, preskrbo z vodo pa, kakor smo že poročali, pa »Vodovod-Kranj. « ZEMELJSKI KABEL — Zelja po izboljšanju oziroma povečanju telefonskih zmogljivosti na .Trati se je začela uresničevati. Zc nekaj dni je namreč ob cesli Skofja Loka —Trata (kolodvor) opazili delavce, ki izkopavajo temelje za položitev zemeljskega telefonskega kabla. kakor tudi nadaljnjih lelih. 1/ njegovega poročila povzemamo nekatere ugotovitve. Letos bo rc v gospodarstvu nadaljevali tisti pozitivni procesi, kl so se pričeli uveljavljati v d-,.igi polovici preteklega leta. Kljub temu da je letošnji r,azvoj gospodarstva še dokaj ugod«n, pa bo nedvomno potrebno še v preostalih mesecih temeljito poprijeti, če bomo hoteli doseči in meseci postavljene planske naloge« Osebni dohodki so se v celoti gibali skladno s pianom, zaposlenost v gospodarstvu se je stabi- 1 kot ustvari. Takšno >krpanjc lukenj« nedvomno ni nobena smotrna in perspektivna politika. Ni j pravega združevanja sredstev, v katerem bi morali videti najustreznejši izhod oziroma rešitev. Prav združevanje sredstev in njihovo smotrno razporejanje na i bi bilo eno izmed načel nadaljnje Investicijske politike. Analiza je ined drugim tudi nokazala, da podjetja tie znajo in ne morejo j angažirati za investicije tujih sredstev. Zato naj vsa prizadeta podjetja, ki še nimajo svojih razvojnih programov, Ic-te čimprej izdelajo in z. njimi naj nastopajo pri angažlrmiju sredstev za last , ne potrebe. I V nadaljevanju svojega poroči-! la, v katerem Bt je sorazmerno ivi-ce .l rta industriji, je podpredsednik Beznlk obravnaval - tudi ur.- za izoolnitev- letošnjega Aadaljevanje s 1. str a »j i Enotni kot vedno že prve dni vpišejo posojilo. Pri tem pa je razveseljivo to, da je V mnogih kolektivih prevladalo načelo, naj vsakdo vplača po svojih možnostih. Z vpisom ljudskega posojila za obnovo in izgradpjo Skopja bomo tako najhitreje In najučinkovitejše pomagali pri naporih vse naše skupnosti, da bo skopsko pre-bivavstvo dobilo pred najhujšo zi-1 mo streho nad glavo. Razen mate-: rialrtega pomena je posojilo tudi prepričljiv dokaz naše velike so- [ Udarnosti in povezanosti. — P. namreč redki primeri, *°.s#fr nas samo Izdelavni maternu ^ ^ H od cene končnega izdeiKa uV0* jlnl. Medtem ko postopek »> . tako še materiala za izdelke, ki »o njeni Izvozu, ni več tako trajen in zapleten, je $c V^jH zelo težko priti do tistih "djctjs elementov, s katerimi P f[. kompletirajo izdelke, ki bi J # cer bilo treba uvoziti.« — 4 Gospodarjenje v ospredju Kontrola h Neženskih doouslov dohodka in utrjev^.,- ]6vn upravnega sistema 1 ,|n-organizacijah. V radovlj«"« vaii dikalnem svetu so se v pr P fl„. na občni zbor poslužili Il^)letnih kazanih problemov na P w^o-konferencah po delovnih ^ I tittti V Kranju, kjer »° ((lKr> zbor 25. oktobra, so P™ V ta namen/ anju i-nih družbenega plana nekatere osnovne postavke plana za leto 1%4. Zadržal se ie tudi na ncku- llzlrala. Analiza mvejttMjsVh vla- i lenh dolgoročnejših ukrepih na ganj pa ne nudi nič kaj r:r/vcse->. področju gospodarstva in uiba-ljive slike. Vsak uporabi toliko, ; ni/ma. — P. Da bo klub gospodarstvenikov dosegel svoj namen Kranj — Klub gospodarstvenikov v Kranju bo'organiziral ver razprav s predstavniki podjetij, na katerih bodo proučeva'i razne probleme gospodarstva v kranjski komuni. Omenjeni klub zdru/uje vsa podjetja v komuni in strokovna društva inženirjev in tehnikov, ekonomistov, knjigovođi |\ in pravnikov. V svojih pravilih ima kot glRvno nalogo skrb za skladen gospodarski razvoj kranjske komune in vseh gospodarskih dejavno-ti in družbenih služb. Nalogo bo klub lahko opravljal le s sodelovanjem vodilnega in strokovnega osebja podjetij ter omejenih strokovnih društev v povezavi s predstavniki komune. Klub gospodarstvenikov bo v prihodnje proučeval vse aktualne gospodarske probleme komune v širšem krogu s predstavniki in strokovnjaki podjetij in Ustanov. Za splošen rajvOj ju napredek komune bo to izredno velikega pomena. Občinska skupščina je pozvala vse direktorje gospodarskih organizacij, naj podprejo sodelovanje in poskrbijo, da bodo z vsebino vabil kluba seznanjeni vsi zainteresirani V-gospodarski organizaciji. R. Zaradi različnih bolezni so delavci Ha območju ski'niio',|i \ pr- prlnrave v teku. vih Sedmill mesecih IcloMijejui le- ''^ i1 > podatke in ia i/osiali skupai 100 tisoč ft3|5 I ?e.o gl tiui, z.aiadi nesreč pri delu 20 tisoč 467 dni in zaradi TBC 4865 dni. Najvišji povprečni mesečni bolniški stale/ imata -~ razumljivo — obratni ambulanti Železarne (prek 320), sledi jima splošna ambulanta Radovljica (skupaj okoli 200 primerov), splošne ambulante na Bledu (prek 130) itd. S. /delujejo. adeI,, banju produktivno*" ^ o izvozu, o življenjskih rv^jh zaposlenih v raznih dej^ ^ in kolektivih in seveda 0 ^iv lih, ki naj bi postali . n- ] ša orientacija kolektivov^ r I sevanju raznih nastajal b,emov- vski Podobno Je tudi v tr*"*1^-nI. Povsod so tc prlpra*^lk3lnih bale delo občinskih ?x1Zlsi^ organizacij z raznimi *°™nt. tu^ jočih Pr0 3 Povečanje produktivnosti dela V razpravo v republiškem zboru pa je med drugim posegel tudi poslanec IVAN GORENC iz. Škofje Loke. Poudaril je, da so v LTH vse do začetka letošnjega leta posvečali izvozu zelo majhno skrb. Sicer pa se pri prodiranju na zunanja tržišča srečujejo s številnimi težavami. Proizvajavci namreč v okviru poslovnih združenj zaradi raznih lokacij, deli L ve izvoznih področij itd., ki so v navadi pri izvoznih podjetjih, naletavajo na velike težave. »Kar pa se konkurenčnosti tiče, so naše proizvajalne organizacije velikokrat kos ostrim kvalitetnim zahtevkom, kratkim časovnim normam in drugim pogojem, pa kljub temu niso s cenami konkurenčni. Niso i OBVESTILO VPISNIM MESTOM LJUDSKEGA POSOJILA OBČINE KRANJ Vse informacije v zvezi z ljudskim posojilom daje služba družbenega knjigovodstva Kranj od 7. do 14. ure po telefonu 28-55 interno 4, od 14. do 17. ure pa na telefonu 29-1(1 • l'l £111I1S.UII I l. milili— -j, ;u»- in strokovnimi odbori W*flj«i-podružnice pp delovnih ° A Tod* novo cljah. To je start sezono, ki jc znacut-n letnem počitniškem mrtvu • sti\\* . problemi, ki so tokrat I in tudi dosedanje izkusm ' se sindikalne organizacij ^^r- % o osrednjih problemov jPj* i zreo1',"S Vreme 0 VREMENSKI SUKA Pod vplivom atllUlttkih frontalnih motenj, ki so že dosegle Britansko otočje, se področje visokega zračnega pritiska nad evropskim kontinentom pot asi ura. Nekoliko hladnejši zrak, ki se zadržuje nad Španijo, pa piav ttkO prodira proti južnim Alpam. • NAROVED ZA DANES IN JUTRI Jutri bo, precej som no, zjutraj megla po kotlinah. Proti večeru od nahoda, naraščajoča oblačnost. V četrtek poslabšanje vremena. # STANJE V TOREK OB 13. URI Povsod j« bito pfetelnO lasno, Temperature so bile: V Ljubljani in Planici 19, v Lescah 20 t/.račni pritisk 1019 mb......pada), rut Jezerskem 18 in na Kredarici 11 '(hre/. vetra) stopinj Celzija. jenja, letos obetajo javnost teh organizacij- Jutri bo zasedal« kranjska občinska skupščina — 0 sedanjem »l perspektivne"1 gospodarjenju Skupščina naj H potrdila tudi odlo* o urejanju mestni zemljišča 1» iu,H Kranj, 25. septembra -v ^ popoldne je »P^Vji skupna seja obeh *»°r^tef| skupščine Kranj, na KfnBva» Z odborniki najprej o^^tgtA ' spodarstvo »bto^ «^JJ*J njega družbenega pl«fla 1 za gospodarski razvoj podarstve tu, kako bo z v P^hkfl r,|c ^ Kranj, »»Pinin1,!; gu odloka naj bi sc janje mestnega sega ljisca v ožjem sii občine Kra . nalnemu skladu. S P0^^'? lokom o ustanovitvi n3i ga sklada - tudi teg namreč jutri potrp11* org£ skupščina — predpise cijo, vire dohodka, sre seg in način poslovanja sC,L .. Za dnevni red Jalrijg t in ««22^5 Ljubljansko podjetje »Filmservis«. kl nudi usluge rnhodnonemSkl filmski hlS! »Muslchaus«, pripravlja v prostorih blejska Kazine sceno za lilm.sko komedijo, ki jo bodo nemški producenti snenuai pri.nas predvidene ška zadeve lan j a. — P red .še ga'"' in volitve tci ^jggžihkorriun Q \z naših komun • Iz naših komun 9 Iz naših komun • Iz naših komun • Iz naših komun • Iz naših komun • Iz naših komun Izvoz znatno zaostaja 8ekaže, da plan izvoza v škof ieloški komuni ne bodo dosegli — goclneje za količinsko proizvodnjom unovčeno realizacijo — °nti bo treba ustrezne ukrepe a (67 8> "J v škofjeloški komuni zapisali glede izpolnjevanja pla- Ivan Brodar izvo dilnica (6.3,2) in LTH z 62.4 odstotku letnega plana količinske Usoda zna biti kruta. Bliskovito posega med človeška življenja in pogosto trga iz njih prav tista, ki so nam še posebno draga in za katera najmanj pričakujemo, da se bodo poslovila od nas. Zato nas taki nenadni posegi še tem Za nič kaj razveseljivo ugotovitev: izvoz zaostaja ■ proizvodnje. Unovčena realizacija bolj presenečajo in navdajajo z 2ft planj Šul no dinamiko. Stanje se komaj zaznavno izboljšu-d0g%^n DO šlo tako naprej, letni plan izvoza ne bo ake en' Rezultati osmih mesecev so boljši glede količin-8e .pro*zvodnje in vnovčene realizacije. V teh dneh se bo Lok Zk°r °-e*ovnm skupnosti občinske skupščine skofja ra a skupno s predstavniki gospodarskih organizacij in Pravljal predvsem o izvozu. V Nt 8*dmih Plan pa je v osmih mesecih znašala glede na letni plan industrije 67,4 odstotka; v primerjavi z. istim obdobjem lani pa je bila unovčena realizacija večja za 43,7 odstotka. Najboljše rezultate so dosegle Gorenjska predilni- bolestjo. Tudi Ivan Brodar je umrl nepričakovano, da se šele sedaj zavedamo, kaj smo izgubili z možem, ki je v jeku pušk, lakote in mraza varoval in se boril za svo- niesecih je bil nam- ,6 ojT" fcvoza dosežen le s )«bij j °,tka' konec avgusta pa Tako tot odstot^ov višji — 51.6. »udi k v se») in LIP Jelovica (44,7). J °beh dolin GbSs^MjVNl OBČNI ZBOR ^eda« ,jutri Popoldne je ma7tnl,0bčni zbor občln-,4 toka vkalnega sveta škof-^Inle dvorani Gorenjske *Sii , «a Trati se bodo S^avir? 13, Uri) števIInl ^kalhiu 0zir°ma delegati n1. rCT V soboto, 28. t. m., NvskeiPr,i v škofjeloškem Sžarnp (1ornu razstavo pro-: H<) 1 Varn°sti. Razstava, f^Srta do 5- oktobra, bo ,k;h Bn,,!a dejavnost škoijelo-oirC-nih Pasivcev kakor ■""oti r.,°,:iik'h PCD v borbi Wvno jmu Petelinu in pre-'X'bni Javnost v komuni. ?*l»*Vajfr?fikoni >xl bodo 5Ieclit Zl ^di vzroke in po- fo-Požarov 8^KTlv.S?El*IH IN PER-Iji d **yAH TURIZMA ■ Zad-p°ldne , ^esecu, 30. t. m„ po-;l'šča v 'v odo v prostorih go-!Niki ncarJih zbrali pred-]■ fJ'e!ošk tu,'is,ičnib .društev >!5 bod obcine. Razprav-Ne ♦.._? l,sPebih pravkar ftl'iE>raval1tUnsli^nc sezone in »."^letn"11 pa bodo sezono, tudi o i °Ju * perspektivnem layn0sti oziroma de- KkaJ L2^u8tev v komuni, ^ožKstavniki TD bodo ^°ge °nkretne pismene 0b V ponedeljek so v prenovljeni poslovalnici tovarne čevljev »Alplna« 2iri v Skofjl Loki po dveh mesecih spet sprejeli kupce. Gradbena dela Je opravilo komunalno podjetje »Remont«, adaptacija z opremo vred pa je veljala nad 2 milijona dinarjev. nem kravjem balu Ureditev Se ne sme izroditi ^staiJboditvi, j letos že deseti J J??11 v Sloveniji, ki e nedvomno Vsemi turističnimi t?snerV Pokazati "(in s K?Nke .oht'aniti) važnejše ^jW1Z„ ,?vl,Jenja naših 3boij .v.^Jbolj popularen, ,Vd ,skan- «e k^^^oma (1961) je OW£a1?'.da imaio na lak naJra,i°x prost vst°P 2ž^ifhnejši rod*']avcl »« tsk0 J m> predvsem pa J6 ,e d^Va. iz vseh koncev ^'^kaj lani in jetos sQ in i don, . 12 vseh koncev i^t? V,nc- Ka*e pa« da h?11*. >r,i,S*mo Prehodna »bo- C?^i Zl B°hinj) samo še 15 J> tu, rav Je- da Je bo-U5rireditl!Stlčno društvo, ki ^epov i KRAVJEGA BA-"«i>0 ?,dal° Prodajo kiča, Ch lJUdi .ri estetski okus »DoJ?.^ znnx-pa prav> da od C%nkov ČUnosti v obliki il^. i, pr°dajajo samo N? Voi?e Pa bi ~ z malo •Uih-^inhT "~~ lahko oskrbeli Jo?aV, n° 'narodne noše, ^?ke^,(pa tudi prave) — ti in on-9a Kr.c' dovoljijo nasto-tUj r^VJEM BALU raz- s L to folk'ornim skupi- ^aa,mblom (|ctos je c°£ala f0;L-],.,, pina iz Portoroža, toda izven programa), bi bilo bolj prav, če še Ribničanov ne bi bilo — ne zaradi lokalpatriotizma, ampak zato, ker je prireditev strogo lokalnega značaja, ker je njen namen prikazati praznik bohinjskih pastirjev, ko se jeseni vrnejo s planin. Periodično preseljevanje pastirjev s svojimi Čredami v planinske pašnike v poletnih, toplih mesecih je sicer značilno za vse alpske dežele (poznajo pa ga tudi drugje, npr. v Hercegovini), vendar imajo v Bohinju ob tem drugačne šege in navade kot nekje drugje. Samo na Gorenjskem imamo od tovrstnih turističnih prireditev poleg KRAVJEGA BALA še PASTIRSKI REJ v Ratečah in OVČARSKI BAL na Jezerskem, ki prikazujeta vsebinsko isti dogodek — vrnitev pastirjev s planin — vendar se običaji s tem v zvezi v obeh krajih le precej razlikujejo od bohinjskih. ' Zato poudarjanje specifičnosti v tem primeru nikakor ne moremo imeti za lokalpatrio-tizem, ampak je prav prikazovanje posebnosti v običajih osnova za uspešen razvoj teh prireditev v prihodnje. Res pa je, da ima Kravji hal od vseh teh prireditev zaradi turistične privlačnosti bohinjskega kota (riaravne lepote, gostinski objekti) bo'jše pogoje kot druge tovrstne prireditve pri nas. A. Triler Tudi tale planšar Je prišel na KRAVJI BAL, kl so ga v Bohinju priredili pravzaprav njemu in njegovim tovarišem na čast. S planine je prišel v značilni obleki in z vso »kramo«, ki jo je — poleti, ko je pasel krave —> potreboval v plan*-' \a kratkem valu • BLED — Čitalnica v zgornjih prostorih Kazine je bila med letošnjo sezono od maja dalje zelo dobro obiskovana. V glavnih turističnih mesecih se je zadrževalo v njej dnevno povprečno do 500 obiskovav-cev. V čitalnici so našli na izbiro številne evropske časopise in revije. Zal, pa so časopisi iz inozemstva prihajali z zamudo. Ta je bila bolj občutna zlasti pri časopisih iz bolj oddaljenih dežel. Tako so bili časopisi včasih stari po več dni, preden so prišli gostom v roke. Pri Turističnem društvu na Bledu bodo prihodnje lito poskusili odpraviti to pomanjkljivost tako, da bodo tuje časopise dobavljali direktno na svoj naslov, ne pa prek posrednika kakor doslej. • Radovljica — Komisija za obrambno vzgojo prebi-vavstva pri delavski univerzi Radovljica je sestavila program predavanj za širši krog občinstva. Od oktobra dalje se bodo po vseh krajih občine zvrstila predavanja s filmi o temah: zaščita prebivavstva pred radioaktivnim sevanjem, obrambne sposobnosti naše dežele in druga. S predavanji nameravajo seznaniti ljudi z zaščito v sodobnem vojskovanju. Pričeli so že lani, ko je podobna predavanja poslušalo kakih 500 ljudi v petih "krajih komune. Trgovsko podjetje »Murka« Lesce Je v ponedeljek odprlo novo prodajalno z elektroheničnlm materialom in gospodinjskimi potrebščinami. Lokal so pridobili na ta način, da so adaptirali skladišče trgovskega podjetja v Lescah Se za korak bližje blagovnici Poglavitni cilj: nuditi potrošniku vse, kar potrebuje za gradnjo in opremo stanovanja — Prodaja tujim turistom presegla pričakovanja LESCE, 24. septembra — Včeraj dopoldne je trgovske podjetje Murka Lesce v svoji stavbi odprlo novo trgovine za prodajo gospodinjskih in ostalih elektrotehničnih apa ratov, posode, stekla, plastičnih predmetov in podobnega V prodajalni, ki je urejena sodobno in lepo v pritličju in v prvem nadstropju zadnjega dela stavbe, posredujejo tudi prodajo gradbenega materiala za individualno grad njo. Nova prodajna prostora sta v skladu s težnjami pod jetja Murka, da v bližnji prihodnosti uredi v Lescah prave blagovnico, v kateri bi potrošniki dobili prav vse, kar potrebujejo za svoje domove. Od te zamisli podjetje niti nI tako daleč, saj ima v isti stavbi že prodajalni špecerije in manufakture, ob njej pa veliki skladišči pohištva in gradbenega materiala in razne tehnične opreme. Razen tega nameravajo preurediti še nekaj prostorov v prvem nadstropju, da bi lahko razširili izbiro tekstila in konfekcije, predvsem pa se dobro založili s pohištvenim blagom, zavesami in preprogami. Turisti kupujejo drage spominke Podjetje je za letošnje leto predvidelo promet okoli 800 milijonov dinarjev. Pretekli mesec so dosegli kar 115 milijonov dinarjev, za kar ima svoje zasluge tudi živahna turistična sezona. Murka Je s svojimi prodajalnami na Bledu pri prodaji tujim turistom za devize dosegla največji delež v republiki. Do konca avgusta so prodali za preko 14 milijonov dinarjev, samo v avgustu okoli 6 milijonov 800 tisoč. Presenetil je visok promet v kiosku nasproti hotela Park, ki so ga založili t dragocenimi okrasnimi predmeti in je bil letošnjo sezono šele »na poskušnji«. Dobro se je obnesel, saj so vsak mesec, prodali za okoli milijonov dinarjev, s čimer so glede na to, da se niso pripravlii z večjimi zalogami, zelo zadovoljni. Izreden promet je dosegla tudi parfumerija. Razen devetih stalnih prodajaln v Lescah in v Kropi Ima poa« jetje še manjši razstavni prostor pohištva na Jesenicah in pei sezonskih prodajalen: pri Sobou, ob postaji v Lescah in na Bledu. Tudi parfumerija je sezonska prodajalna, vendar je zanimivo, da je v mesecih mrtve sezone na Bledu ne zapro, ampak jo dobro založijo z najrazličnejšo volno. S tako zamenjavo so poskusili v lanskem letu In je več kot uspela. Dobra izbira je pritegnila kupce tudi iz zelo oddaljenih krajev. (Ideja, ki bi jo bilo mogoče še kje uporabiti!) Prodajalna usnja Med zanimive načrte trgovskega podjetja Murka sodi ureditev prodajalne usnjenih izdelkov na Bledu, ki bo tako kot tujcem dobrodošla tudi domačinom, saj na tem koncu ni take specializirane prodajalne; bo pa v prostorih hotela Park. Na seznamu načrtov ie še več pomembnih zadev, kot na primer večja prodajalna s te lom in konfekcijo v poslovno trgovski zgradbi v Radovljici (rok izgradnje maj 1964), pozneje še poseben paviljon za stanovanjsko opremo v Radovljici, delikatesna trgovina ob železniški postaji v Lescah itd. 0 V Murki bodo prihodnje leto praznovali desetletnico obstoja. # Menijo, da Je promet od začetnih 60 milijonov dinarjev na leto % do sedanjih 800 milijonov kar dober obračun, kar ]im ie seveda # vredno priznati. — S. M. SREDA, 25. septemb' Iz naših komun • Iz naših komun • Iz naših komun • Iz naših komun • Iz naših komun • Iz naših komun • Iz naših komun • Iz naših konj^. Ugodni obeti Po dosedanjih prizadevanjih bo letošnji plan proizvodnje in izvoza presežen KRANJ — Izpolnitev' letošnjih planskih nalog ima spričo tega, da amo tik pred novim sedemletnim planskim obdobjem še posebno vlogo in pomen. Uspešna realizacija ciljev in nalog družbenega plana za leto 1963 Je eden Izmed najosnovnejših pogojev za načrtovanje ln razvoj v letu 1964 In v prihodnjih letih sedemletnega razdobja. Dosedanji podatki oziroma predvidevanja za izpolnitev družbenega plana kranjske občine so ugodna, saj upravičeno lahko pričakujemo, da bomo ob nadaljevanju dosedanje dinamike proizvodnje plan proizvodnje in izvoza celo presegli. Količinska proizvodnja naj bi letos porasla v primerjavi z letom 1962 za najmanj 12 odstotkov. Ta predvidevanja te- meljijo na doseženih rezultatih osemmesečnega obdobja oziroma osemmesečne proizvodnje, ki je bila v primerjavi z ustreznim lanskoletnim obdobjem večja ža 12,6 odstotka. Družbeni plan občine Kranj na-nadlje tudi predvideva, da bo bruto proizvod v družbenem sektorju gospodarstva porastel za 18,7 odstotka. Pristojni gospodar- Ob Savi Dolinki # NA JAVORNIKU so odprli v soboto novo trgovino. Podjetje »Chemo« v Ljubljani je kupilo Jesenkovo hišo, jo adaptiralo, uredilo v spodnjih prostorih sodobne trgovske lokale in jih okusno opremilo. Adaptirana hiša in vzorno urejen lokal, kakršnih naj bi bilo na Javorniku še več, daje sicer industrijskemu naselju lepše zunanje lice. Promet, ki ga je imela nova trgovina v prvih dneh poslovanja dokazuje, da je bila otvoritev na Javorniku potrebna. # ALADIN LANC RAZSTAVLJA NA JESENICAH. Razstavo, ki jo organizira jeseniška Svoboda, so odprli v soboto zvečer. Slikar Lanc se predstavlja s 35 akvareli. Razstava je toliko vabljivejša, ker je enovita; medtem ko predstavljajo običajne razstave domačega DOLIKA sicer kvalitetna, toda neenotna dela domačih amaterjev. Lanc obravnava v glavnem gorsko, in predgorsko krajino in vzbuja s svojimi deli med obiskovavei jeseniške razstave precejšnje zanimanje. © JESENIŠKA TRGOVSKA PODJETJA in kmetijska zadri'"." bodo poskrbeli, da na Jesenicah letos z. ozimnico ne bo težav. Trgovsko podjetje Zarja bo imelo vso jesen na zalogi dovolj krompirja in jabolk. Bobro založeno bo tudi trgovsko podjetje Rožca, ki bo prodajalo krompir predvidoma po 30 dinarjev, jabolka pa po 70 dinarjev za kg. Kmetijska zadruga Jesenice pa bo ob sodelovanju z okoliškimi kmetijskimi zadrugami poskrbela, da bo jeseniški trg z vso ozimnico dobro založen. # NA BELSKEM POLJU potekajo dela po načrtih. Posebno zadnje dneve dela lepo napredujejo, ker z njimi hitijo, da bodo vse hale do začetka zime pokrite. Tako bodo lahko nadaljevali z deli tudi v zimskem času pod pokritimi halami. Kopali bodo temelje za strojne naprave in montirali stroje, ki jih pričakujejo iz ZDA. Dograjena je tudi že železniška povezava med Jesenicami in Belškim poljem. Železniški tiri so speljani do obeh objektov, še v tem mesecu bodo izkopali temelje za žarilno peč, ki jo bodo montirali v novem obratu jeklo-vleka. Pričakujejo, da bo tudi v prihodnjih tednih vreme na- klonjeno in bo omogočilo nadaljnji nemoten potek gradnje novih objektov belške valjar-ne, s katero bo storjena za Železarno Jesenice velika prelomnica na področju avtomatizacije -obratovanja. # Na obratnih mladinskih konferencah JESENIŠKE ZE-LEZARNE so živahne razprave. Mladinci martinarne so pozdravili uvedbo obratovanja na štiri izmene, ki je bila ukinjena in izrazili željo, da bi jo čimpreje spet uvedli. Na več konferencah so ugotovili, da je udeležba mladincev v organih samoupravljanja premajhna in predlagali, da bi prišlo v te organe več mladincev. Mladina je razpravljala tudi o boljših perspektivah, ki jo čakajo z dograditvijo novih valjam na Belškem polju in s tem v zvezi o potrebi po strokovni izpopolnitvi, ki naj bi jo dosegli s strokovnimi tečaji. • V TEDNU POŽARNE VARNOSTI V nedeljo se je pričel pri nas že tretji »teden požarne varnosti«. Na področju jeseniške občine bodo v okviru tega tedna pregledali požarnovarnostne naprave, vodovodno in hidrantno omrežje ter objekte za preskrbo z vodo. Imeli bodo več strokovnih predavanj o reševalni službi in odstranjevanju požarne nevarnosti, organizirali gasivske konference in z gasivskimi vajami seznanili predvsem mladino o vzrokih požara in njegovih posledicah. Predvsem pa bodo skušali vzbuditi v okviru požarnovarnostnega tedna večji čut odgovornosti za skupno imovino in za pravilen odnos do težke in odgovorne gasivske službe. # ZA ČIMBOUŠO RAZPRAVO O STATUTU V jeseniški Železarni bodo kmalu pričeli s široko razpravo o statutu podjetja. Ker se jeseniški železarji zavedajo, da bodo njihove pravice in dolžnosti take, kakršne bodo sami zapisali v statut, da mora biti v statutu izraženo sedanje in perspektivno stanje podjetja kakor tudi sedanje in bodoče Hvljenje v podjetju, se na razpravo pridno pripravljajo. V glasilu podjetja so pričeli objavljati predloge tez za izdelavo statuta in pričakujejo, da bo to gradivo kot tudi nadaljnji predlogi bogata osnova za bližnje razprave. stveniki v občini menijo, da bo ta stopnja porasta dosežena ali celo presežena. Tako velik porast družbenega proizvoda je za letošnje leto izjemen, ker namreč leta 1963 ne moremo primerjati z letom 1962 zaradi prehoda iz fakturirane na unovčeno realizacijo. Tudi plan izvoza bo v kranjski občini letos izpolnjen. V osemmesečnem obdobju je bilo izpolnjenega že 64,1 odstotka letnega piana, štiri podjetja pa so plan izvoza že izpolnila. — P. Ansambel narednih plesov in pevski zbor Iz Makedonije v Kranju Vponedeljek, 30. t. m., ob 8. uri zvečer bo v dvorani kina Center nastop ansambla narodnih plesov in pevskega zbora kultur-no-umetniškega društva »Stif Naumov« iz Makedonije Celotni ansambel šteje 110 članov in je za svoje dosedanje nastope prejel že številne nagrade in priznanja, tako za sodelovanje na festivalih, tekmovanjih in kongresih. Ansambel narodnih plesov in pesmi vodita Tači Hrisik in Gjor-gi Angelovski. V skupini nastopajo tudi priznani pevci-solisti: Liji jana Joševa, Risto Pulevski, Miško Dončevski, Blagaj Kuzevski in Dončo Andonovski. Pevski zbor nastopa v sestavu moškega in mešanega zbora. Vodi ga Mihajlo Nikolovski, ki je tudi predsednik Zveze skladateljev Jugoslavije. Makedonski narodni plesi s svojim izrazitim ritmom spadajo med najzanimivejše. Zato je razumljivo, da privabljajo na nastope najširše množice gledavcev, tako doma kakor ob svojih gostovanjih v inozemstvu. Makedonsko ljudstvo pa nima izrazne moči samo v ljudskih plesih, temveč dosega vidne uspehe tudi v zborovski reproduktivnosti, in to predvsem v izvedbah svojih narodnih pesmi. Kranjska poklicna gasivska enota je te dni nabavila iz čehoslovaške novo za gasivske in .p trebe primerno vozilo — avtodvigalo. To vozilo, ki lahko dvigne do šest ton, bodo s pridom ™ Ijali pri dviganju in izvlačevanju različnih bremen. V Podljubelju so spet poprijeli Tokrat je na vrsti dom Prepričani smo, da zna tudi delovno ljudstvo Kranja ceniti kulturne dosežke bratskega makedonskega ljudstva. Z množično udeležbo na prireditvi ne bomo izkazali samo kulturne zavesti, temveč bomo izrazili tudi simpatije do bratskega naroda. — P. L, Prazen lokal čaka ... Trboje — V zadružnem domu v Trbojah so že dalj časa pripravljeni prostori za prodajalno mesa in zbiralnico mleka. Vašča-ni se upravičeno vprašujejo, zakaj prostorov ne pričnejo uporabljati. Kmetijska zadruga še vedno odkupuje in zbira mleko na hodniku zadružnega doma, kjer se zbirajo razni materiali od umetnega gnoja, pa do semen itd. Mesna klavnica pa tudi ne prične prodajati mesa, kakor je bilo dogovorjeno. — R. , V nedeljo je bil v Podljubelju sestanek krajevne organizacije Socialistične zveze in ostalega družbeno-političnega aktiva s tega področja, na katerem so ob veliki udeležbi — kar za Podljubelj ni redkost — pregledali in obravnavali naloge, ki jih čakajo v sedanjem jesenskem obdobju. V zvezi s tem so proučili vlogo ln zahteve pri pripravah za sestavo statutov, sedemletnega perspektivnega plana in pri izvedbi ljudskega posojila za obnovo ln izgradnjo Skopja, ki se je pričel prav danes. Seveda pa je nedeljski posvet načel tudi drugo krajevno proble- matiko. Gradnja ljubeljske ceste je povzročila v tem kraju določene težave, zato so se obrnili na občinsko skupščino, naj skuša z izvajavci gradbenih del odpraviti ali vsaj kolikor se da omiliti za Podi jubeljčane pereče probleme. Nedeljski sestanek je tudi pokazal, da so se Podljubeljčani resno odločili, da bodo zgradili nekakšen kulturni dom oziroma dom družbenih organizacij. S tem v zvezi so imenovali gradbeni odbor, ki je te dni že pričel delati. Dom bi bil paviljonskega tipa v izmeri 22 krat 8 metrov. Nekaj denarja za to gradnjo že imajo od ljudskega posojila občine Tr- Politična šola za mlade komuniste TRŽIČ — Tu je sredi septembra pričela delovati večerna politična šola, v katero je vključenih 32 mladih komunistov. Predavanja, ki trajajo štiri šolske ure, imajo dvakrat tedensko. Doslej so imeli že tri predavanja, v programu večerne politične šole, ki deluje pri občinskem komiteju ZKS, pa je določeno, da bodo predelali predvideno gradivo v 30 urah — ali določneje: 26 ur predavanj in 4 ure, ki jih je organizator namenil za nekakšen zaključek in more-bitnejša kompleksnejša vprašanja. Sam sistem dela na tokratni večerni politični šoli pa je orga- Kvalitetna proizvodnja zahteva kvaliteten strokovni kader Premalo se zavedamo, da izobraževanje strokovnih kadrov v podjetjih ni samemu sebi namen, pač pa mora zadovoljevati potrebe proizvodnje. Premalo se zavedamo nadalje, da rastejo oblike Objekt za električno napajalno postajo, ki ga gradijo v Žlaavntcl. električnega omrežja nove elektrificirane železnic« na služIla za napajanje ln sistem Izobraževanja v posameznih podjetjih iz proizvodnje in njenih zahtev po ustreznih kadrih. Danes je gospodarskim organizacijam potrebno hitrejše in kvalitetnejše izobraževanje, kot je bilo tisto, kl smo ga podedovali. Stari sistem klasičnega triletnega Šolanja kvalificiranih delavcev se ruši zaradi razvijajočega se gospodarstva, modernizacije industrije, nagrajevanja po delu. Prehajamo k sodobnejtlm metodam, k sodobnejšemu načinu izobraževanja strokovnih kadrov, ki jih naše gospodarstvo vsak dan bolj zahteva. V kolikor posamezna podjetja nimajo lastnih Izobraževalnih centrov, morajo priskočiti na pomoč delavske univerze ln organizirati dopolnilno strokovno izobraževanje za potrebe posameznih poklicev gospodarskih organizacij. Delavske univerze lahko pomagajo izobraževati ln dopolnjevati teoretično ln praktično znanje prolzvajavcev, da bodo ti lažje sledili hitremu razvoju znanosti in tehnike. .Razumljivo pa Je, da morajo delavske univerze prilagoditi tečaje ln seminarje konkretnim potrebam gospodarskih organizacij, da bt odpravili probleme, kl se pojavljajo zaradi nepopoln« strokovne izobrazbe in vplivajo na kvaliteto ln kvantiteto proizvodnje. Delavska univerza na Jesenicah se zaveda navedenih nalog, zato je vključila v program za tekoče šolsko lato tudi omenjene tečaje in seminarje. Predavali bodo priznani strokovnjakl-praktlkl. Vprašanje pa Je, če se bodo razpisu odzvala tista podjetja, ki Imajo največje težave s strokovnimi kadM. — P. U. niziran tako, da predavatelj po dve ali triurnem predavanju izkoristi preostali čas za razgovor. Na šoli predavajo domači predavatelji, ker pristojni menijo, da je najbolje, da se tudi s predavateljskim kadrom postavijo na lastne noge. Problem namreč ni toliko v pomanjkanju ustreznih predavateljev, temveč v njihovi prezaposlenosti. Na tokratni večerni politični šoli bodo mladi komunisti poslušali naslednja predavanja: program in statut Zveze komunistov, osnovne značilnosti našega ekonomskega sistema, vključevanje jugoslovanskega gospodarstva v mednarodno delitev dela, načela in problemi delitve dohodka, marksizem in religija, idejna in organizacijska graditev članov ZK itd. V novembru pa bo začel z delom drugi oddelek te šole, ki ga bodo obiskovali sekretarji osnovnih organizacij ZK in nekaj predsednikov krajevnih organizacij SZDL. Okvirni program dela tega oddelka se ne bo bistveno razlikoval od sedanjega; druga skupina bo namreč učni program obdelala bolj poglobljeno. To bo omogočilo tudi več časa, saj bo na primer seminar za drugo skupino trajal tri mesece. — P. to žič, gradnjo pa bodo P cenili s prostovoljnim ga bodo opravili — h1 10 ^ r seveda'ne bo prvič. Za * še vesela novica: %ra?7?a]t * voda napreduje in prih°^ j vod" bodo nekatere hiše že doW iz novega vodovoda. — ** Ali že veste.• ... da bo danes ( * ^ 25. septembra) ob l*j„ V' val v Cankarjevemf/JgJtF Martinčič o temi: f^fL. fff LOZA - ALKOHOLlZf^ davanie, ki ga prireja" ^ ska univerza o^ro1"* V? ski odbor Rdečega k**"' spremljali tudi s ^X(A' v i ...da se kolone to*** #fi prihajajo čez Ljubelj J „joj Tržič naprej proti n* jt* naše države, že neko^ temu ' čijo. Kljub predvsem zaradi *e^;t; lepe jeseni, ki se že K*- tr# je turistični promet ^0 w občini (tranzitni) še v ^pjv lik. V drugem četrtičtju ^jp maj in junij) je ino#* občina skupno 1^ od tega 337 tujih. ...da je gradben}^;; Planinskega društva ^ » ganiziral preteklo & $P lovno akcijo - Vc«% V* riala in drv za zimo na Zelenico. <\e&^A ...da Je bil v P° ^ dopoldne v zvezi » ^o^J za vpis ljudskega t» ^ Tržiču posvet s P . delavskih svetov i" pr»*"* podružnic, kjer so r9^o^ o tem, kako H wL|l . no akcijo najbolje W ^ oj .. .da odpelje g * tfu delavnikih v Ljubij»% (P Kranj pa 32 avtobus ^ avtobusih za Kranj * # J upoštevani tudi ti»*J Lju% nadaljujejo vožnjo v jteJV no). Ob nedeljah Pa^ v avtobusov zmanjša ' Ijano odpelje 17, v 21 avtobusov. Tudi to bo v korist tržiškega turizma 1$ Za dan republike naj bi v Tržiču odprli prenovljeni inuzej MUZEJ v TR2ICU pravzaprav formalno obstaja že !fttftwu dar pa niso redki tisti, ki pravilo, da to nI muzej, temveč * životari, opravičuj*] ... si. v V Vendar pa se tudi tržiškemu muzeju bližajo boljši ^^t3 ^ Razmere, v ugotovitev. katerih tržlški Imenovani KAJ2I bodo namreč do 29. novembra ure katerih bo imel muzej več oddelkov. \\ep^ prostore, v katerih bo imel muzej Oddelek narodnoosvobodilne borbe, zgodovinski in ^"V^pč* delek ter tehnični muzej. Tehnični muzej pa združuj* tI$ pododdelkov — kovaškega, ki je najstarejši, čevljarske*^ 0m\ skega, tekstilnega itd. Prizadevanja za smotrno ureditev ^ 0jc ^ kov se popolnoma skladajo s priporočili zadnjega zaseo ^ ne skupščine Ljubljana, ki priporočajo še posebno skrp spe• . nike ljudske revolucije, etnografske spomenike in tehm ^-in fl nike. Takšno skrb naj bi namreč prevzeli ustrezni svet ' skupščin. Občinski organi v Tržiču kažejo do nadaljnji« fiIl3n ... tržiškega muzeja dokajšnjo mero razumevanja, ^ i0%i^ '1t pomoč spričo številnih prepotrebnm del V občini ne zfl bam muzeja. Ureditev tržiškega muzeja, kl bo tako pristopen s""priti-bo nedvomno za razvijajoči se tržlški turizem pomembna m (in tudi obratno) ln to še posebno spričo dograditve n , |*tjj| ske ceste, ki bo v Tržič popeljala številne turiste. In, j,,,ii prav gotovo ob ustrezni propagandi zavil tudi v preno muzej. — P Ji obračaj se sinho" *. ******* itas Wah oglasi • mah oglasi Fj^r*^ originalni italijanski 0»]a, "°° «P 103 D. Naslov v ftm °ddelk^ 3550 Pat« kT1? Sajblce. r0čaje za lola H*t/w. .mpletne lesene modele Kr»ni 8ko °grajo. Hrastje 34. 8Vto Zastava 750 ccm s °^Si 1 8000 km z vsemi Vode is °Premo. Zorman, Medmetom 3598 va* 73*°? dobro ohranjen »Zasta- Krani 'v/*3™^ tudi ček. Knap, »J- ^artnikova 9 . . 3599 Tobi vm mal° rabljen štedilnik ^M. njl Stirnova 12 3600 Wur?*, 0kg *ežk«ga Prašiča. Ndaif , - 3601 Ho«teiin, koniPletno spalnico s J5redJJ;mi vložki in kuhinjsko fc-iv0: J0že Musolini, Kranj. '^ilr^Sii 100",ltrsk1 hrzoparllnik. lAodfih, 3603 Naslov r motor DKV 250 ccm- RenaJ. °Slasnem oddelku 3604 »o« cMjj lv7S0 Prodam za 420 ti- "6 C v„ račun vzamem topoli-i^oih?nJ' savska 25 3605 fro „/" "vosedežni moped, do-LUže 26 jCn *aradi vojaščine. ^odam ^ 3606 ?» 3 »™,desnl vzidljiv štedilnik Kova »A te za 7000 dln- A- s- Proda„: Lesce 3607 *Htrte". "Pnrnike (punte) in Nlanl r°g> Suha 33 ^8 u8t)dm p rahljenn spalnico no "ir)a 16 Larnpič, Kranj, Pla-i °dani 3609 tr»ka7sn«D8a volclaka. Šernpe-^tražišče. Kranj 3610 '•kol J'»lužben|!iPreJmemo v službo dve h Po nJ* Z znanjem strojepisja afa nr, i°3tl tudi stenografije, jjatj '° dogovoru. Prošnje po- 8sW v Osebno vročiti haslovu. tjičfe jasnem oddelku 3569 ^te^j^t'uktorja angleščine in ^Ict?« za 6- i" 7- razred KC- Vcndling, C. JLA 20 . 8Prajm 3576 Nasu 8o,,dnega sostanovav-ov v oglasnem oddelku vMi^n . , ' 3611 J!«** fekle nujno rabi sobo. ^anj «fa°bro. Modrijan Malči, ,^;0 rac-21 36,2 *vki 2a ln stanovanje nudim de-VVo.iPOmoć na kmetiji. Na-, V ned!ii nem oddelku 3613 ?3 «em 2vecer, 22. septembra J° gosti)"3 poti od Stražišča mi-UliCe "e »Jerca« do ^Prešerno-p 0valnf» anj' 'zSur>ila rumeno i 0sitn n torbo 7 raznim blagom, h Vrrie 7,0!>tenega najditelja, da °Jenc V,roti nagradi na naslov: ' ^ranj, Prešernova 12 iS Mizarskega pomočnika sprejmem takoj. Andrej Ogris, Kranj, Trojarjeva 9 3616 Sprejmem takoj vajenko za frizersko stroko. Frizerski salon, Heda šimunac, Kranj, Koroška 16 3617 Iščem žensko za pomoč v gospodinjstvu trikrat tedensko dopoldne .Ilcda Šimunac, Kranj, Ce-sta Kokrskcga odreda 18 3618 objave Ali vam delujejo želodec, jetra, žolč, črevesje? če ne, jih uredite z rogaško »Donat« vodo. Zahtevajte jo v svoji trgovini, te pa jo dobijo v grosističnem trgovskem podjetju »Živila« Kranj, Veletrgovini »Loka«, Skofja Loka in podjetju »Vino Gorenjka«, Jesenice. PLESNA IN BALETNA ŠOLA V KRANJU vabi , -L'-i i k vpisu vse gojence ter ostale interesente za plesne tečaje. Vpisovanje bo od četrtka, 26. 9. 1963, dni je vsak dan Od 17. do 19. ure v drkuskem domu vhod 4/T. Tam sprejemamo tudi prijave za plesno športni klub. Podjetje »ŽITO« sprejme takoj v skladišče Kranj VEČ SKLADIŠČNIH DELAVCEV. Lahko so tudi iz okolice — • troske prevoza bomo povrnili nad 600 din. Osebni dohodek po pravilniku. Interesenti naj se javijo v skladišču ob savskem mostu (bivši Majdičcv mlin). ittn v • 3614 K<>ia,. ]*ko za varstvo otro r- Kranj. Kidričeva 25 3615 RADOVLJICA 25. septembra — nemški kriminalni film JEZIK ZA ZOBE ob 18. in 20. uri 26. septembra — amer. CS film OSAMLJENI SO HRABRI ob 20. uri 27. septembra — italijanski film POJTE Z NAMI ob 20. uri Gibanje . prebivavstva v Tržiču Poročili so se: Anton Pogačnik, tesar in Marija Meglic, uslužbenka; Franc Biček, gradbeni delovodja in Florijana šilar, iislužben-ka; Urban Ober, osebni upokojenec in Frančiška Hribar, bolniškn strežnica; Alojzi i šarabon, čevljar in Marija' FroHliCh, delavka; Rodili so se: Prane Kranjec, Ulica Heroja Bračiča 1; Umrli so: Janez Kermrlj. osebni upokojenec; i ara ■—p; 53 OSMRTNICA Nenadoma nas je zapustil naš dragi mož, stric ALOJZ TRATNIK a. Pogreb dragega pokojnika bo dane?, v sr^do. septembra 1963, ob 16. uri izpred križišča Huje žalujoča žena in ostalo sorodstvo >Piti,?tka CP »Gorenjski tisk«, Kranj, Koroška cesta 8. Tekoči lfi?°lk v Kranju 607-11-1-135. Telefoni: glavni in odgovorni T0, lhiiS V 8Voje 9em Pila in plesala in kasneje me je poskušal odpe-1 krila stanovanje ... Ljubi bog, kako sem se utrudila!« Obraz ° °brnu ?'anmi in nenadoma glasno zajokala. Igor se je sme- Hij.^On,,' ln ni vedel, kako bi jo potolažil. Hh ^i « C,<< te detel ln jo pogladil po rami; »Čemu bi jokala, "Ml, rebno • • • Gerd bo drago plačal tvoje solze! Ne bo Preziral je misli, ki so mu rojile pred ničnim povratkom in ga vznemirjale ponoči in zjutraj. Le k-^ko jc dopustil, da ga jc ob'Mo ljubosumje? To, kar Jc moral pretrpeti, je bilo le otročka igra v primerjavi z njenim poslom. Mar je sploh kaj hujšega in groz-nejšega, kot jc dvorjenje zakrknjenega nepridiprava? Galja se je malce umirila, si z robcem obrisala oči in dejala z mirnejšim glasom: »Videla sem Lagutenka.« »Mar re»!« je tlavduflfino vzkliknil Igor. »Gerd me je iz restavracije skupaj /. Valentino odpeljal v zapor... Sto^l'i smo V celico Geors'ija Ale'.nanclrovlča. Močno je shujšal. Ged In Scnrttder vAa le pogovarjala z njim. Lagutenko me jc spoznal, vendar se jr obvladal in ni ničesar, pokazal...« »Ka| leHja od njega?« »Motovllov jc dobro obvePičen. Gestanovci računajo, da ga bodo lahko .picn'lčf.ir o moči nadonalno-nocialistlčne Ideologije, o tem, da je zdaleč rcallstlčnejša in bolj življenjska. Ne vem, če želijo Lagutenka resnično (PraVBgOjiti' aH nameravajo prirediti zgolj nekakšen cirkus. Vsekakor pa sc Jc splačalo poslušati njun dannfm.U pogovor z GeOrgijem. Gerd in Schrodcr sta zelena od jeze nri:;"a Iz njegove celice. Gcor.dj Aleksandrov^ jima je podlmril. O^a ie pod'I. V obraz jima je vrgel, da so hHIcrjevske Idije z.-.to'j sh'ro-frensire blodnje... Lagutenka bo jutri v. celici obiskal do'tor jbartsth, snani fašistični ,teoratlk'i 'r' jr ptav v ta naman dipotovrl iz Berlina. Mimogrede sCffl dala vedeti Gerdu, da bi :"c'?'a slišnti la nettavadni pogovor ln prfnstvovaii z >-milvcmw prečm)«-« »Lezi irt zaspi,< jo je nežno pret&hil Igor. »Hudo si Utrujena. Jutri mi boš vse natanko posedala.« čim je dela glavo na blazino, je Galja zaspala. Enakomerno Je dihala. Igor jo je pokril z odejo H zatem odšel zdorua. Napotil se je k Jakovu Jurjeviču. Časa ni bilo na pretek, zdaj je veljalo pripraviti načrt za Lagutcnkovo rešitev. »Govori brez sprenevedanja,« Je takoj zahteval Vclednickl, čim jc zagledal Igorja, »želim vedeti, kaj misliš in čcniu Si me splch obiskal.« »Nikar tako naglo,« Je odgovoril Cernič. »Ne poznava drug drugega. Bbjiva se drug drugega in v tem grmu tiči zajec. Zato sa.pjofneniva: sprva te bom-jaz povprašal o nekaterih rečeh, zatem pa boš smel ti zastavljati vprašanja. In zatem bova videla, kaj ta kako bova ravnala.« »Soglašam,« je dejal oče. »Vendar sem starejši in zato moram prvi zastavljati vprašanja... Zakaj si v civilni obleki? Zakaj nisi v uniformi? Mar zaradi zdravstvenega stanja aH je posredi drug razlog?« »Stara zgodba: bojeval sem se, potem so nas obkolili ln komaj sem sc Izognil smrti ... SIcer pa uniforma ni poglavitna, temveč lo, kar je pod njo . . .« »Živiš tukaj ali v drugem mestu?« »»ftPJTPV*'' »V Pribelsku.« -®*Mm!W »Si depotovat sem zaradi mene?« »Nc, iaknl sem kateregakoli jetniškega čuvaja.« »Zakaj?« »Počakaj... Najprej naj povprašam vse, kar nameravam.«« In zakaj nisi ti v vojski?« »Im$ sem želodčni čir. Komisija me Je oprostila.« »In k;;] II počel pred vojno?« 9BH Sem električar v dramskem gledališču.« »'M nisi hotel umakniti?« »|aj mi je bilo zapustiti tole svojo hišico .. . Sicer pa, veš kaj? To!? tvoje zasliševanje lahko obesiš naldin... Nikamor ne vodi! tp R0&8, novej. zakaj si me blagovolil ob.okati, če pa nočeš, pojdi kamor te je volja ...« »BI izročil listič enemu od zapornikov?« je brez sprenevedanja vprašal Igor. »Ei,« Je odgovoril Jakov Jurjcvlč in sc nasmehnil. »Nekam dolgo si slepomiši in se obotavljal, šele potem si se odločil, sinko. Tujci ne prosijo brez. slepomišenja. Skoraj nikogar ne zavrnem.« »£o tudi takšni?« »Tega je precej. In ne zgolj lističi, temveč tudi tobak, perilo, živila... Od tujcev sesn jemal denar ali druge reči, zate bom storil zastonl .. . Napiši listič.« »Drugič ga bom napisal,« jc odgovoril Igor. Najprej se je želel posvetovati z Motovilovom. Počakal je, dokler se ni vrnila Galja, potem pa sta skupaj odšla k Motovilovu. »Tvegati je treba!« je odločno rekel Motovilov. »Časa nam zmanjkuje. Lagutenka ne bodo dolgo hranili v tem zaporu.« G LAS Košček iz preteklosti Jezerjanov Svojevrstna fo'klorna prireditev, ki na turistično privlačen način simbolizira nekdanje trdo žiyljenjc naših preprostih ljudi, je prav gotovo vsakoletni OVČARSKI BAL na Jezerskem. V nedeljo je bila ob umetnem PlanJarskem j vem pod Kočno in Grintovcem že tretja tovrstna prireditev, ki jo je obiskalo ne dosti manj kot 5000 ljudi — domačinov in gostov iz bližnje in daljne okolice. TI so navdušeno pozdravili prihod ovčarjev s tropi ovac izza Golega vrha in s prestcral.ške planine; le kako sprejem no bi bil vesel, ko pa je z ovčarji prišel s paše ti.di harmonikar Gregor. Ko so sc ovčarji in majerice »po dolgem času« do sitega najedli, so zbranim oblskov^.vcem pokazali še, kako se strlžejo In krtačijo ovce ter prede volna. »Ralu«, kl jo sledil (začeli so ga seveda ovčarji In majerice), sc nI odrekel nihče. Ob vinu, mesu ln dobrem kruhu je potem tekla beseda, vmes pa «h> na kegljišču, kjer so možje tekmovali za ovco, ropotale krogle. 0 TAKO KOT PRED MNOGI- I 0 PLANINSKI PAŠNIKI pa so MI LETI — so pravili tisti, ki se jezerske ovčarje zbližali s Lržiški- množičnih vračanj ovac s planin Še spominjajo. Tudi takrat so bili na Jcvcr^kem prazniki, le da so jih proslavili V ožjih krogih posameznih domačij. O KO JE JESEN svojo značilno barvo začela nanašati prek gozdov, ko so noči v planini postale vse bolj mrzle in ko se je sneg s skalnih vrhov že bližal dolinam, so se ovčji pastirji in ma-jerice s čredami vrnili k svojim gospodarjem, potem ko so toplo pomlad, poletje in dobršen del jeseni preživeli v planini na paši. Vračanje ovac Izpod Kočne, Grln-tovca, Bab In Skute v dolino je bilo nekoč na Jezerskem mnogo bolj veličastno kot sedaj, ko tu ovčereja ni več najvažnejša življenjska dejavnost. Tedaj pa so ovce ljudem na Jezerskem pomenile važen vir prebrane in pomembno surovino za obleko in tudi obutev. Samotna dolina med dvema gorskima masivoma — Kamniškimi alpami ln Karavankami nekoč namreč ni imela kaj dosti vezi s Kranjsko deželo in so ednjo Koro ko, zato so bili prebivavci odvisni od tistega, kar Jim je nudila do'ina; bila je zelena in za ovčerejo kot nalašč. mi in solčavskimi. »Posledica te- ga srečanja« je tudi plemenita |e-zersko-solčavska pasma ovac, ki so ji ob veliki skrbi zanjo tukajšnji pogoji paše najbolj ustreza-zali. [zborna volna, ki so jo stt-i- gli 7. nje in skrbno predli, je jezerskim kmetom poplačala precej truda in skrbi zanjo. £ PASE ZA JEZERSKE OVCE ; je bilo dovolj pri češki koči, na I Vodinah, za Golim vrhom, v Jen- kovi, Stularjevi, Ankovi, Virniko-vi planini in drugod, toda poznejši čas je pomembnost ovac postavil na drugo mesto. Življenje v dolini se je spremenilo, vendar OVČafstfO ni izumrlo; če ne iz prevelike potrebe, na Jezerskem ovce rediio iz. navade ... # ZAMISEL JEZERSKIH TU-j RISTIČNIH DELAVCEV, da bo-. do vsako leto z OVČARSKIM BALOM oživili že precej pozabljeno ljudsko posebnost, je lahko samo ' pohvalna, saj bomo tako na najbolj pristen način spoznavali posebnosti Iz preteklosti našega ljudstva. — J. Z. Ko so v nedeljo ovčarji prignali s planine svoje trope, so si irrell marsikaj zanimivega povedati, saj je od tedaj, ko so se razšli ln gnali ovce vsak v svoj konec, minilo nekaj mesecev . 1 q,i i salamensko dolgo se platnenimi zavesami, tako " *u Tako dolgo, dr. si ;c v trgov-v.o le ''"o-o. vrsta ^ ^ icl roke v dobri veri, Pcfem tr.ko^ velika «**■ ^ 4 # Rajne, nisem oglasil, marsikdo pomel da sem za vselej rrtrknil. Nekateri, ?f**'' Pnl. lc:* !' 'X> -. , ir j ■ M bila otvoritev. Pa se "-itn" fo trdili, da me je na cesti povo- \ Z • . . * .A*ti'na. •i j • it l •; n i trgovini primernega n.-.pisa- 7ilo, drugi spet, da bo rubrika Bo- 1 dice v Glasu ukinjena in podobno. Računi brez krčmarja! Vidite, do taksne zmede je prišlo le zavoljo nedolžnega letnega dopusta, ki gre slehernemu delovnemu državljana. vt> m Pred dnevi mi ? taksni" ^ vajal jugoslovanski mladinski film Nevarna pota. Najbolj nerodno pa ie bilo to, da so film — čeprav je mladinski — vrteli le -/večer, ko lo/nostih povprašali letece fe po dokumentih. ^ No, meni sc kai takega mladina pod 16. leti ne sme ' obi-' pripetiti, ker se sploh mj. SUlm%vTn/Ze5 '^'r 'tl\ Zadnjikrat se mse pred ffj, film I\evarna pota med dobre mla- \ „ . , ... „„Jaril 5 dinske realizacije: na beneškem fe- \ Eno l7med slik sem Poa stivalu mladinskega filma si je\mu nečaku, ta pa ln >e Y.' 'cf*> pridobil zlatega leva., na festi-\ omaro. Ko sem ga P^rJ'' valu v Pni,i, pa »Kekca: Mislim* •,,•/. • deiaU '.. da žirovniški filmski -vozni red< >< "°»['°.m> >e "L.,* hudo šepa stric, odkar ie tvoja sl'*a . U . .» . u,dda° rt, otroci me vec ne korja.* l> Nekako pred pol leta so dobili v Mostah pri Žirovnici samopostrežno trgovino. Prav čedna je.. . Vsa v steklu, tako da jo je veselje pogledati. Km nalašč pa so zdravlja vaš velika okna zastrli z zelenimi zsto> Matiček, kaj pa morem ^ ^ nisem ravno hudo lep! Sport # Šport • $port # Sooff goorf # Snort # Šport • Šport • Šport • Šport # Šport Osnovno in srednješolsko atletsko prvenstvo Rekordna udeležba tekmovavcev Ljubljanska rokometna cona Prve točke v zanimivi konkurenci V organizaciji društva učkeljev ln profesorjev telesne vzgoje za Gorenjsko Je bilo na osrednjem Utadlonu v Kranju gorenjsko šolsko prvenstvo v atletiki — v soboto osnovne šole, v nedeljo pa za srednje šole. Prvi dan je bil značilen po rekordni udeležbi. Sodelovalo je namreč kar 22 šol z območja Gorenjske s približno 250 tekmovav-d, izvedenih pa je bilo 435 poedi-nih startov. Osnovnošolci so tekmovali v štirih disciplinah. Danes so tekmovali srednješolci. Moški so nastopali v sedmih disciplinah, ženske pa v šestih. Kranjski srednješolci so melali tudi kopje, ker se je njihova uvrstitev štela za Pokal padlih sko-Jevcev. Posamezniki 10 dosegli nekaj dobrih rezultatov, med šolami pa je bil -vrstni red naslednji: moški — 1. TTS Kranj 7420 točk, 2. Gimnazija Skofja I.oka 6626 točk, 3. Mlekarska šola Kranj 6318 točk, 4. Gimnazija Jesenice 5452 točk; ženske — 1. TTS Kranj 5974 točk, 2. Gimnazija Skofja Loka 5 tU točk, j. ES8 Kranj 5151 točk. 4. Gimnazija Jesenice 44^7 točk. Rezultati osnovnošolcev: mladinci — 60 m: 1. Endliher (Vo- | rane Jesenice) 7,9. 2. Gršie (Lesce") 8,1, 3. Pust (Cufar — Jesenice)! s.2; daljina: 1. Vclikonja (Prešeren — Kranj) 502 cm. 2. Endliher (Voranc) 494, 3. Bizjak (Kr. \ gora) 493; višina: 1. Gros (Bračič Tržič) 145, 2. Markovič (Pred-' dvor) 145, 3. Perko I Bračič) 140; I krogla: 1. TOmac -! Stvo je bol|*e Mn verletno tudi, katero bo osvojilo naslov prvaki Jesenskega dela tekmovanla). Sicer pa <;o se v nedeljo izkazali j tudi TrHav R, Naklo in Mladost,! izmed katerih sta slednja dva Lesce : Mladost 1:6 (0:3) LESCE — Vrečko, Tonejc, Dcž-man, Tasič, Stravs, Iskra, M. Vi-dic, Sovič, Primožič, R. Vidic, Pavlin; MLADOST — Križnar, Urbanč, Zaletel, Pok, Bolha, Radon, Brenčič, Arsovski, Kasti-iar, Baj/elj, StOJČevski. — STRELCI: Stojčevski, Bajželj in Artovskl p*> 2 za Mladost ter Primožič za Lesce, i osvojila točke v gosteh. — Vrstni red v konkurenci Je po tretjem kolu naslednji: Tržič 3 (12:2) 6, Skofja Loka 2 (8:3) 4, Železniki 2 (10:4) 4, Naklo 2 (5:4) 2. Mladost 3 (9:9) 2, Svoboda 2 (3:5) 2, Tabor 2 (4:6) 2, Jesenice 2 (6:10) 2, Bled 3 (5:10) 0, Lesce 3 (5:14) 0. Lestvica po tretjem kolu GNL Tržič Skofja Loka Triglav B Železniki Naklo Mladost Tabor Svoboda Jesenice Bled Lesce 3 2 2 3 2 3 2 3 2 10 1 3 0 0 3 3 0 0 .3 0 0 12: 2 0 0 8: 3 0 0 9: 5 0 1 13:10 5: 4 1 0 1 1 0 2 1 0 1 1 0 2 9: 9 4: 6 5: 8 6:10 5:10 5:14 V mladinski konkurenci vodi po dveh kolih Tržič (4) pred Taborom in Skofjo Loko (3), medtem ko Je med pionirji prvi Triglav (4) pred Tržičem in Svobodo (2). - J. 2. Tudi druga finalna dirka državnega prvenstva v »Pf „lov*"* t^ bila v nedeljo v Kranju, jc pokazala, da bodo ,nie ",|tev *pt . začl v tem tekmovanju glavno besedo. Za dobro uv * veti ^ tudi večkratni šampion Dragutin Regvart Iz Zagi'c ^fl^j^j medsebojnih dvobojih z mlajšimi :;pccdwayis>i nC . „al11 ,jr<*| tako prepričljivo kot pred leti, medtem ko mora Pr tudi kloniti. Spor okoli njegovega padca, kl naj matggO* Jj^J Bablč, bodo rešili v nedeljo v Ljubljani, tako da ^jk'« ^ vrsti red po drugi dbki nekoliko spremeniti. — ',.it.'i'*' prizor i kranjske finalne dirke, v kateri je zmaga' p, nred Babičem (Krško) in Rozmanom (Kranj), i oto