Poštnina plačana v gotovini Cena Din V- Štev. 41. V Ljubljani, ponedeljek 21. februarja 1938. Leto III. Glavna ovira za sporazum med Italifo in Angliio - padla Angleški zunanji minister Eden je odstopil London, 21. febr. o. Po tri in polurni včerajšnji seji angleške vlade je zunanji minister Eden od/stopil Odstop je povzročil spor med njim in predsednikom vlade Chamberlainom zaradi pripravljajočega se sporazuma z Italijo. Predsednik vlade zahteva, da se Anglija, zaradi nevarnega stanja na Daljnem vzhodu in zaradi raztoče nemške moči po zmagi hillerjanstva v Avstriji takoj sporazume z Italijo. Zunanji minister Eden pa je zastopal stališče, da Anglija ne more priznati Italiji Pravice do Abesinije, kar zahteva Italija kol prvi Pogoj za razgovore s Anglijo, marveč je bil mnenja, da mora to vprašanje najprej rešiti Zveza na-rodov. Po zadnjih razgovorih, ki jih je angleška vlada imela z italijanskim poslanikom in je la Povedal italijanske zahteve in pogoje za sporazum, je spor med predsednikom Chamberlainom tako zaostril, da ni bilo drugega izhoda, kakor da Eden odstopi. To se je zgodilo sinoči. Z njegovim odstopom je ne le obveljalo stališče predsednika vlade glede zunanje politike, marveč je doživela pomembno zmago tudi Italija, katere največji nasprotnik je Eden bil. Eden je bil tisti, ki je leta 1935 izpodrinil tedanjega zun. ministra Hoareja, ki. je s francoskim zun. ministrom Lavalom Italiji dal pravico do zasedbe Abesinije, nakar se je Italija spustila v vojno. Eden pa je v zvezi s Francozi dosegel pri Z vezi narodov razglasitev sankcij, ki so škodovale ne toliko Italiji, kakor državam, ki so jih izvajale. Zalo ga je italijanska javnost silno sovražila in ga označevala kot glavno oviro za sporazum med Italijo in Anglijo. V odstopitvenem pismu Chamberlainu pravi Eden, da odstopa, ker se v zadnjih dneh ni strinjal z nekaterimi svojimi tovariši v vladi posebno v vprašanjih, ki se nanašajo na Kitajsko. Eden piše, da se zaveda težine položaja in prosi predsednika vlade Chamberlaina, da naj bo prepričan, da ga vežejo nanj odnošaji prijateljstva. Silno mu je žal, da se mora ločiti od svojih prijateljev in ministrskih tovarišev. Z njimi je sodeloval v dneh največjih težav. Prepričan je, da bodo nje- govi tovariši še naprej delali za mir. Na seji vlade, ki je trajala od 15. do 19.30, so ostali tovariši poskušali prepričati Edena, da naj ne odstopi. Po seji vlade je Eden izjavil, da ostavke ne more umakniti. Verjetno je, da bo odstopil sedaj še lord Cramborne. Seja vlade se je nadaljevala ob 22. Edenov odstop ne bo povzročil krize vlade. Imenovali bodo samo njegovega naslednika. Največ omenjajo ime lorda Halifaxa. Ker lord ni poslanec, bo njegovo politiko v spodnji zbornici branil Chamberlain. London, 21. febr. m. Odstopivši minister Eden bo danes popoldne v angleški zbornici podal izjavo, v kateri bo razložil razloge, ki so ga dovedli do tega, da je odstopil. Pa tudi predsednik angleške vlade Chamberlain bo danes v parlamentu imel govor o zunanji politiki ter bo ob tej priliki tudi podrobno razložil nova nesoglasja, do katerih je prišlo med angleškimi ministri in ki so'Edena pripravila do tega, da je odstopil. H tler je govoril tri dolge ure: Nemčija ne bo odnehala - do zmage Berlin, 21. febr. o. Včeraj popoldne je bila po dolgem času seja nemškega državnega zbora. Edina točka sporeda na seji je bil Hitlerjev govor o notranjem in zunanjem političnem položaju Nem-čije. Zaradi pomembnih dogodkov v zadnjem času, predvsem zaradi sprememb v nemški vojski in zaradi zmage hitlerjevstva v Avstriji, je ves svet pričakoval od tega govora veliko. Zato so ga prenašale skoraj vse evropske radijske postaje. V Nemčiji so nagnali vse organizirano in neorganizirano prebivalstvo na ceste in javne prostore z zvočniki poslušat Hitlerjev govor. Ta govor bi bil moral Hitler imeti že 30. januarja ob petletnici svojega nastopa, a ga je moral odložiti zaradi pripravljajočega se upora v vojski. Zato je bilo treba pričakovati, da bo v njem podal pregled petletnega dela, ki ga je hitlerjevstvo izvršilo v Nemčiji. Po kratkih uvodnih besedah generala Goringa je Hitler začel govoriti in je govoril tako dolgo kakor še nikdar, namreč nad tri ure. Bistveno vaŽnega novega ni povedal prav za prav nič in je tako razočaral glavna pričakovanja. Dejal je med drugim: Ko je hitlerjanstvo prevzelo oblast v Nemčiji, je bil nemški narod po krivdi demokracije in parlamentarizma na tleh. Narodni socializem je šel takoj na delo, pometel vse staro in brez krvi vzgojil Nemce k novi disciplini ter rešil Nemčijo gospodarsko in moralno. V dokaz teh trditev je Hitler navedel ogromno raznih številk o porastu trgovine, razširjenju cestnega in železniškega omrežja^ Govoril je o delu strankarskih ustanov za nemško mladino, o delovni službi, zimski pomoči, tujskem prometu. Hitlerjevstvo - edni gospodar v Nemčiji Popolna enotnost v vodstvu nemškega naroda je bila dosežena 4. februarja, ko so se v Hitlerjevi roki združile vajeti vseh državnih ustanov. Odslej bo zunanjo, notranjo in gospodarsko politiko vodil izključno narodni socializem, ki ga bo na zunaj branila narodno-socialistična vojska. Med vojsko in hitlerjevstvom ni nobenega nasprotja, Čeprav tujina v kaj takega verjame. Mednarodni hujskači, ki bi si upali drezati v nemški mir, bodo ob nemškem žcleiu in jeklu šele občutili, kako vsa nemška vojska složno stoji za narodnim socializmom in njegovim voditeljem. Kolonije nazai Gospodarski položaj Nemčije je težak, ker ima preveč ljudi in ker so jo zmagovite države po svetovni vojni oropale zlata ter kolonij. Vendar se je Nemčija sama, z lastno močjo, gospodarsko dvignila in rešila. Toda Nemčija bo mogla gospodarsko uspevati le, če dobi kolonije nazaj. Tej zahtevi se ne bo odrekla tudi, če bi se tisti, ki so ji čezmorska posestva vzeli, skušali odkupiti s kakimi posojili. To je nemška jasna beseda, spričo katere so prazni vsi načrti in razgovori in konference. Če bi Nemčija kaj dala na taka govoričenja, bi danes imela 15 milijonov brezposelnih in bi padla v boljševiško zmešnjavo. Z Zvezo narodov je konec. Ker Nemčija ne verjame v mednarodne konference in seje, zato tudi nima kaj iskati v Zvezi narodov, ker je bila Zveza ustanovljena z mirovnimi pogodbami, katerim naj bi zagotovila trajno veljavo. Zato je Zveza narodov branila namesto pravice, krivico. Zveza narodov naj zavaruje zmagovitim državam posestva, ki so jih vzeli Nemčiji, zato Nemčija nima tam kaj iskati. Zveza narodov je Nemčiji odrekla pravico do oborožitve, zato je Nemčija odšla iz nje in se ne bo več vrnila, saj tam ni še dobil nihče pravice, kdor jo je iskal. Z vtem - razen z boljševiki Nemčija bo pod vodstvom narodnega socializma hodila svojo politično pot. Priznala bo mandžur-sko državo, ki je ZN noče priznati. Iskala bo sodelovanja z večino držav na svetu, ni pa govora 0 kakem sodelovanju z boljševiško Rusijo. V boljševizmu je utelešen zločinski nagon po uničevanju. Če bi se boljševizem omejil samo na Rusijo, hi to šlo, toda zločinska boljševiška družba hoče svojo oblast razširiti na ves svet. Zato je Nemčija Jjjena neizprosna sovražnica. Naj drugi mislijo, kakor hočejo, Nemčija se zaveda, da so države, v katerih ima komunizem prevladujoč vpliv, samo Ke podružnice Moskve. Zato med Nemčijo in bolj- ševizmom ni pomirjenja. Zaradi tega so se Nemci zvezali z Japonsko, ki bo ustavila boljševiški naval v Aziji. Če je Nemčija to storila, je storila le zaradi obrambe proti boljševizmu, ne pa da bi morda hotela dobiti kaj zemlje v Aziji. Tudi v Španiji se Nemčija bori samo proti komunizmu, ne pa zato, da bi si pridobil tam kake koristi. Boril« se bo še naprej z vsemi državami, ki so podpisale zvezo proti Kominterni. To stališče do komunizma in pa skupni^ svetovni nazor je zvezal Nemčijo z Italijo. Nemško stališče do Španije in do drugih vprašanj je enako. Nemčijo in Italija 9ta nepremagljiv jez proti bolj-ševizaciji Evrope. Do Francije in Anglije nima Nemčija nobenih zahtev, razen zahteve po vrnitvi kolonij. Če razmerje med njo in tema državama ni tako, kakor angleškega ta francoskega tiska, ki pod pretvezo duhovne svobode lahko zastruplja odnošaje med narodi. Nemčija je doslej napade tega časopisja prenašala, odslej pa bo odgovarjala na nje z narodno socialistično temeljitostjo. Tako pisanje in hujskanje ograža svetovni mir in če je Nemčija s spremembami 4. februarja ojačila 6vojo vojsko, jo je tudi zato, da bo pripravljena na vse posledice, ki bi jih utegnilo roditi tako pisanje. Dokler ne bod ©tuje države znale ikrotiti zločinskega tiska, do tedaj ni govora o kakem mirnem sožitju med njimi ta med Nemčijo. Nemčira, razmerje s ČSR in z Avstriio Milijoni Nemcev, ki žive po krivdi mirovnih pogodb na Češkem, nimajo pravic, katere jim gredo. Kljub temu, da si Nemčija želi mirne rešitve vseh narodnostnih vprašanj, bi utegnilo priti kdaj do nasilne rešitve, če drugi Zne bodo imeli smisla za nemške potrebe. Največji dogodek za nemštvo zadnje Čase pa je sporazum z Avstrijo, s katerim so odstranjene neznosne razmere, ki so delile nemški narod v obeh državah. Narodno socialistični Avstrijci so po tem sporazumu dobili enake politične pravice kakor drugi državljani. Po razumevanju avstrijskega kanclerja je nastopilo med Nemčijo in Avstrijo pomirjenje, ki ne bo brez učinka za evropski mir, kateremu bo Nemčija s svojimi prijateljicami Madžarsko, Bolgarijo in Jugoslavijo vedno služila. Na koncu je Hitler izrazil vero v veliko nemško bodočnost in prosil Boga za blagoslov, in za to, da bi Nemca obvaroval napačnega ponosa in napačne ponižnosti ter jim dal pogum, da se nikdar «e umaknejo nobeni sili. Dolgi govor so nemške množice poslušale potrpežljivo in ga sprejele kakor običajno z velikim odobravanjem. Evropi in svetu je Hitler e svojimi besedami povedal tisto, kar sta že vedela; da Nemčija namreč ne bo odnehala v svojih zahtevah pred čini drugim kakor pred oboroženo silo. Prva znamenja hitlerjevskega (fpomirjenia,> Nemiri in poboji po vsej Avstriji Dunaj, 21. februarja. Snoči je po dunajskih ulicah prišlo do velikih neredov. Tisoči študentov so šli po ulicah blizu Ringa in nato pred univerzo. Ves čas so vzklikali Hitlerju in za priključitev Avstrije k Nemčiji. Sprevod je nato odšel pred hišo »domovinske fronte«, da bi jo napadel. Tam pa je stal oddelek milice, ki jo je nedavno ustanovil Schuschnig. Razvili so se hudi neredi. Prav isti neredi so se ponovili blizu za-padnega kolodvora, kjer je morala nastopiti policija v bojni opremi. Tudi v Innsbrucku je prišlo do neredov. Demonstracij se je tam udeležilo več tisoč narodnih socialistov, ki so so pripeljali z vse Tirolske. Policija ni posegla v spopade med hitlerjevci in pristaši domovinske fronte, ker po ukazu hitlerjevskega notranjega ministra ne sme, ampak je samo opazovala. Tudi v Gradcu je bilo zaradi amnestije izpuščenih veliko število narodnih socialistov. Ob tej priliki je včeraj prišlo v Gradcu do velikih demonstracij za Hitlerja, kakršnih dozdaj še ni bilo in do nemirov. Skozi mesto se je pomikal sprevod več tisoč ljudi, ki so nosili lampijone in zastave s kljukastim križem ter vpili »Heil Hitler!« Policija je sprevod mirno gledala in ni intervenirala kakor dozdaj. Do podobnih manifestacij je prišlo na Koroškem. Po Gradcu se širijo razne vesti o odstopu avstrijske vlade, Dunaj pa je ob 9 zvečer te vesti zanikal. Čeprav v mestu vlada veliko razburjenje, do večjih pobojev ni prišlo. Delavstvo za Schuschnigga Dunaj, 21. februarja. AA. Patriotske strokovne organizacije v Linču so poslale včeraj zveznemu kanclerju dr. Schuschniggu brzojavko, v kateri ga prepričujejo, da so delavci popolnoma solidarni z njim, glede hrambe avstrijske neodvisnosti in dostojanstva. Sklicane so hile tudi delavske organizacije patriotske fronte na Dunaju na shode, ki bodo ta teden in na katerih bodo manifestirali avstrijski delavci svojo soglasnost s politiko dr. Schuschnigga. Nova diktatorska ustava v Romuniji je razglašena in jo bodo dali ljudstvu v odobritev Bukarešta, 21. februarja, m. Danes je romunski »Uradni list« prinesel besedilo nove romunske ustave, ki jo je sinoči v posebnem razglasu napovedala romunska vlada. Najvažnejša določila nove romunske ustave so: Zakonodajno delo bo izvrševal kralj po narodnem predstavništvu, ki ga tvorita narodna skupščina in senat. Člani zakonodajnih teles ne morejo braniti zasebnih koristi proti državi in tudi ne tistih podjetij, ki'so v poslovnih stikih z njo. Čl. 61. nove romunske ustave določa, da morejo biti v narodno skupščino izvoljeni samo romunski državljani, ki so stari nad 30 let. Biti morajo ali iz kmečkega, trgovskega ali industrijskega 6tanu, ali pa iz vrst razumništva. Volitve so tajne in obvezne. Poslanska doba traja šest let. Volivno pravico imajo vsi romunski državljani. Med določbami, ki se tičejo senata, je tudi ta, da so senatorji dveh vrst: tisti, ki jih postavlja kralj, in oni, ki so izvoljeni pri tajnih m obveznih volitvah. Postavljenih senatorjev je polovica, druga polovica je voljenih. Hkrati z razglasitvijo nove romunske ustave prinaša »Uradni list« tudi uredbo notranjega ministra, s katero se za 24. februarja letos določa ljudsko glasovanje za odobritev nove ustave. S tem plebiscitom bo romunskemu narodu dana prilika, da ustavo sprejme ali ne. Izidi glasovanja bodo objavljeni takoj. Volitve bodo po ustavnih določilih- Nova romunska ustava tudi določa, da so vsi ministri politično odgovorni samo kralju. Poseben zakon o ministrski odgovornosti bo o vsakem primeru ugotovil, če je ta ali oni minister za svoje dejanje odgovoren ali ne, določil pa bo tudi kazen. Pravosodni ministri leto dni po izstopu iz kabi- neta ne bodo mogli izvrševati odvetniškega poklica in tudi ostali ministri ne bodo smeli biti člani raznih podjetij najmanj tri leta po odstopu. Po novi ustavi so vsi romunski državljani brez ozira na poreklo enaki pre-d zakonom in 6e morajo med seboj spoštovati. Najstrožje je prepovedano vsakemu Romunu, da bi z živo ali pisano besedo delal na to, da 6e spremeni državni red. Duhovnikom vseh veroizpovedi je prepovedano izkoriščati svoja duhovniška opravila v politične namerne. Nova ustava določa svoboda za vse romunske državljane, dalje prepoveduje nošenje vseh znakov ter kakršnihkoli uniform, ki so jtfh izdelali zasebniki brez zakonite odobritve. Odpravljena je tudi porota. Ustava določa stalnost sodnikov, ki pa bo podeljena šele čez šest mesecev s posebnim zakonom, ko bodo vse nezanesljive premestili in odstavili. Člen 97. nove romunske ustave pravi, da se sedanja ustava lahko spremeni v celoti ali samo deloma samo na pobudo kralja in po prejšnjem zaslišanju zakonodajnih teles, ki bosta določila besedilo za spremembo ustave. Spremembo ustave je moči izvesti samo z dvotretjinsko večino oddanih Nove angleške bojne ladje, ki so jih začeli graditi letos, bodo imele vsaka nad 42.000 ton. V bodočnost Zveze narodov ta v uspešnost njenega dela še verjame angleški mornariški minister Duff Cooper, kakor kaže njegov zadnji govor v poslanski zbornici, Vesti 21. februarja Narodne manjšine na Poljskem se morajo uži-veti v poljskega duha in se seznaniti s poljsko kulturo, če hočejo, da jim bo država dala možnosti za neoviran razvoj. Tako je govoril na seji varšavske zbornice poljski prosvetni minister. Hitler je v soboto obiskal danskega kralja in kraljico, ki sta se za nekaj dni ustavila v Berlinu. Fotografske posnetke diplomatske legitimacije, ki jo je dalo romunsko zunanje ministrstvo sovjetskemu odpravniku poslov Butenku, prinašajo italijanski listi ter s tem vidnim dokazom pač dovolj izpodbijajo trditve boljševiške vlade, da človek, ki Sovjete po italijanskih listih tako obremenjuje, ni resnični Butenko. Veliki neredi so bili zadnje dni v Egiptu na volilnih shodih raznih strank. Uredbo o obveznem zavarovanju nameščencev, zasebnih in državnih v italijanski Afriki, je izdala rimska vlada. Zavarovanje velja za primer smrti in trajne nesposobnosti zaradi sončarice, malarije in drugih južnih bolezni. Naš prometni minister dr. Spaho si je s spremstvom ogledal velike tovarne za električne lokomotive »Breda« v Milanu. Avstrijski hitlerjevci, ki so svoje čase pobegnili v Nemčijo, se kljub sporazumu ne bodo smeli vrniti nazaj v Avstrijo Več generalov in višjih častnikov je upokojil bolgarski kralj menda zaradi preureditve vojnega vodstva. Nadzorstvo nad sovjetskimi diplomati bo sedaj imel poseben oddelek agentov politične policije. Ta oddelek je zaradi zadnjih dogodkov, zlasti zaradi Butenkovega bega, uredil vodja Kominterne Dimitrov. Iz Ilima se je poslovil dosedanji nemški poslanik von Hassel. Italijanski zunanji minister mu je priredil ob tej priliki slovesno večerjo. Velike demonstracije brezposelnih so bile včeraj v Newyorku na Wallstreetu, kjer so sedeži vseh velikih ameriških bank. Demonstranti so nosili v sprevodu ogromne napise »Hočemo dela!« Poljska vlada bo začela boj proti vsem mednarodnim političnim organizacijam, ki imajo svoje podružnice na Poljskem, med njimi zlasti proti komunizmu in framasonom. Tako je obljubil sam predsednik vlade in s tem potrdil, da so framasoni le še na svetu in da so celo politična organizacija, čeprav bi ljubljansko »Jutro« rado dokazalo, da to ni res. O novem stanju v Avstriji je poljskemu zunanjemu ministru Becku poročal avstrijski poslanik v Varšavi Schmidt. 25 ljudi je ubil strahovit vihar, ki je divjal v ameriški zvezni državi Luisijani. Dve rdeči španski letali sta metali bombe na francosko bojno ladjo »Corrdielle«. Nemška avtomobilska razstava v Berlinu, ki so jo odprli ped tremi dnevi, je zanimiva predvsem zaradi tega, ker so tam razstavljeni prvi tako imenovani »ljudski« avtomobili po tako nizki ceni, da bo mogoče kupiti vozilo večini nemškega prebivalstva. Ločitev Indije od Anglije so sklenili na tako imenovanem vseindijskem kongresu, ki že nekaj dni zboruje v Haripuru. Kakor kaže, bo Anglija z oživitvijo indijskega gibanja za svobodo dobila še eno skrb v svoji svetovni državi. Razgovori med Irsko in Anglijo se bodo danes začeli spet v Londonu, kamor je dopotoval predsednik irske republike De Valera s spremstvom. Sporazum v Berchtesgadenu bo služil miru, če se ga bosta Avstrija in Nemčija natančno držali. O tem je prepričan češki minister Zajiček, kakor priča njegov govor pred dvema dnevoma. Novi argentinski predsednik Rubio Ortis je včeraj prevzel posle. Ko se je peljal v predsedniško palačo, ga je po cestah pozdravljala ogromna množica ljudstva, ženske pa so vso cesto, koder se je vozil, posule s cvetjem. Tri sestre albanskega kralja Zoga so odpotovale čez Italijo v Ameriko. Pridelek žita v Franciji leto za letom pada, ker sili kmečko prebivalstvo vedno bolj v mesta. Slovaška avtonomistična stranka, ki jo vodi msgr. Hlinka, se je na zborovanju izvršnega odbora izrekla proti sodelovanju avtonomističnih zastopnikov v praški vladi, dokler ne bodo dali Čehi Slovakom vsaj take avtonomije, kakršno so dali pravoslavni ruski manjšini v Podkarpatih. Požar je uničil francosko vojaško šolo v Saint Mainxentu. Vsi ljudje so se utegnili rešiti, preden so se poslopja začela podirali. Bolgarska policija je spet prijela v Sofiji 30 komunističnih agitatorjev. O pomenu sprememb v nemški vojski pffe neki major \VePremiera« je kriminalni film, ki mu je za okvir gledališko okolje. Ključ zgodbe k sreči ne tiči v senzacionalnosti dogodke, ampak v analizi, ki nam odkriva značaje ljudi in družabne sloje, ki žive v gledališkem svetu; senzacionalnost kriminala je ublažena v toliko, v kolikor je težišče preneseno na preiskavo, na neizprosni poseg »pravične roke«, ki ne miruje prej, dokler zločina ne razvozlja. V >Premierk srečamo novo odkrito zvezdo, Švedi-njo Žarah Leander, ki igra in poje dobro; prav nič slabši ni Atila Horbiger v vlogi policijskega komisarja. Du Pontova plesna skupina nam pokaže, o kakšnim aparatom delajo svetovne plesalske revije. »Premiera« je v svojem rodu boljše delo, dasi ne doseza viška, ki je bil že dosežen. Rahlo nostalgični >Leitmotiv« glasbe, ki obroblja »Premiero« kaže precejšnjo sorodnost z vodilno melodijo v »Mazurki«. Smrtna nesreča v „Jugobruni" Kranj, 21. februarja. Včeraj dopoldne ob 9.15 se je pripetila v kranjski tovarni »Jugobruna« težka nesreča, ki je zahtevala žrtev 32 letnega delavca Žakelj Franca iz Stražišča. Franc Žakelj je opazoval v tovarni »Jugobruna« delavce, ki so prevažali premog. Nenadoma pa mu je padlo na glavo dvigalo, s katerim so delavci dvigali premog. Dobil je smrtno rano ob ušesih. Dvigalo mu je presekalo žile, da se je na mestu zgrudil mrtev. Na kraj nesreče je prišel takoj zdravnik iz Kranja, ki pa je mogel ugotoviti le smrt. Pokojnega Žaklja so prepeljali na njegov dom ter ga položili na mrtvaški oder. gospodarja z goreč m benenom na neko cev in brizgnil v sobo curek gorečega bencina. Nato je pobeignil. Mož je zarjul od strahu, zakaj na njem je že gorela obleka. Na srečo je bil le ogrnjen s haljo, katero je ves zmeden vrgel raz sebe. To ga ie rešilo iz ognjenega objema, obenem pa povečalo nevarnost požara. Videč, da se ogenj širi po sobi in da ga sam ne more pogasiti, je klical na pomoč sosede. Slišali so ga in preprečili nesrečo, ki bi bila lahko usodna tudi njegovemu življenju. Zločinca iičc!o Prestrašeni Štornik se je še tisto noč preselil k sosedu, ves ožgan po životu. Njegovo staaije je precej resno ter bo najbrž podlegel opeklinam. Na vprašanje, ali je poznal napadalca, pripoveduje, da v naglici ni mogel videti njegovega obraza. Mož se sicer ne zaveda sovražnika, pa je vendarle izrazil sum na neko osebo, ki je bila pozneje aretirana. Ali ©o njegove slutnje opravičene, bodo dognali orožniki in sodna preiskava. V pločevinasti kanglici, najdeni ob steni na kraju napada. je bilo še nekaj bencina. Čigava je ta posodica, je baje dognano. Nameravanega zločina si razburjeno prebivalstvo kar ne more razložiti, če bi bil neznanec iskal denarja, bi ga bil našel po drugi, bolj pripravnsi poti. Nič bi ne bilo lažjega, kot zalotiti starca na postelja ter mu izsiliti imetje. Namen napadalca je moral biti očitno v tem, da uniči svoji žrtvi hišo in življenje. Le srečnemu na-ključju je pripisovati, da se mu zlobna nakana fl* posrečila. . Dekle, kakšnih treba v naše organizacije Sv. Jurij ob juž. žel., 19. febr. Kako so nekateri ie tistih krogov, ki se ponašajo s svojo izobrazbo in svojo kulturo, prostaški in neo.ikani, nam priča tale dogodek: Ena izmed članic Kat prosv. društva v Sv. Juriju ob južni železnici se je prejšnji teden vračala z večernim vlakom iz Celja proti domu. Kmalu po vstopu na vlak v Celju jo je ogovoril tuj mlad moški, velik, močan, nobel oblečen, na prsih pa oni znani znak, ki ga nekateri bahači ponosno nosijo na svojih prsih, kakor da bi bil ne veni kakšno odlikovanje in kakor da bi dajal svojim nosilcem kake predpravice. Vprašal jc, kam sc pelje in je obžaloval, da se dekle ne pelje v Maril>or kakor on in se ne bosta dolgo vozila skupaj, Koj nato je vprašal: »Go»jx>dična, kaj pa imate tu ta znak? Čigav jo ta znaik?« — Ona nato; »Znak Prosvetnega društva.« — >Zakaj nosite ta znak?« — »Zakaj bi ga ne nosila, če s;'m članica tega društva?« — »Dajte ga dol!« — »Zakaj? Pred vami?« — »Jaz vam pravim, da ga dajte dol!« — »Kaj pa, če bi jaz rekla: .Dajte vi svojega dol!’« — »Dajte ga dol, sicer vam ga strgam ja/.!« — »Gospod, pazite, da me ne itje-eite!« _ »To je z.nak tistih klerikavzarjev, tistih lažnivcev, tisti —«. Tedaj je bilo dekletu dovolj, namerila ie desnico, se vzravnala pred njim in rekla odločno: »Gospod, samo še eno besedo zinite, pa vas naklofulam vpričo vseli!« Tedaj je postal ves rdeč in se je takoj izgubil kakor tepen psiček. 'Po je nekaj izrednega, da takega korenjaka užene in osramoti petnajstletno dekle; vsi navzoči so odobravali ta odločni nastop mladenke in se posmehovali temu »vitezu«, par oseb v vozu. ki so imele tudi enake znake kakor on, je pa osramočeno kimalo P? kotih. To je zopet nov dokaz »viteštva« teh ljudi) dekle pa naj bo vsem poštenim slovenskim dekletom vzor poguma in odločne mladenke, kakršnih potrebujejo naše organizacijo! VIHA Danes poslednjič DEANNA DURBIN h 1 H II v duhoviti melodrami: sloga Tri zlate deklice uiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiii ~ Jutri premiera velenapetega filma iz ■ burnega življenja zlatokopom na Aljaski H BELI VOLK| Telef on 27-30 Predstave ob 16., 19.15 i n 21.15 uril Strašen umor iz maščevalnosti Dva mladoletnika zaklaia lovskega čuvata Grabnarja „po naročilu uč tel a Zagažena" Nameravani zločin v Črnem grabnu KI H n Žarah Leander v prekrasnem in razkošnem Režija: G. Bolwary 1 II v velefilmu divne lepote in izredno napete vsebine UMOM E)»By UDA Glasba: Schmidt Gentner Telefon 22-21 s* lr% E «■ B C Predstave ob 16. 1»*15 in 21-15 Božidarju Betrijaniju v slovo ... Od tu in \m Poslanski klub JRZ v skupščini se je predvčerajšnjim povečal za sedem novih članov. Pod predsedstvom ministra Dragiše Cvetkoviča ie odbor kluba sklenil sprejeti v svojo sredo sledeče narodne poslance: Miloša Vidakoviča, Ivana Skvur-ca, Nikolo Kabalina, pravoslavne duhovnike Jovana Arandjeloviča, Dušana Popoviča in Milivoja Stefanoviča ter poslanca Jovana Georgrjeviča. V reko Tiso je pri Stari Kaniži skočila s hčerko vred delavčeva žena, ker je morala bežati pred grožnjami pijanega moža. Delavec Jovan Gajda je nekaj let živel srečno s svojo ženo, dokler se ni vdal pijači. Ko je pijan prihaja! domov, se je vedno znašal nad svojo ženo in jo pretepal. Preteklo sredo jo je Gajda spet prilomastil pijan domov in začel brez povoda pretepati ženo. Ko je hčerka videla mateir v nevarnosti, je planila proti očetu ift ga odrninila v stran, da se je opotekel in padel. Takrat pa sta mati in hčerka pobegnili iz hiše, ker sta se zbali maščevanja. Toda pijani Gajda je stekel za njima, da iima ni preostajalo dragega, kakor skočiti v reko Tiso. K sreči so se v bližini nahajali ribiči, ki so s čolni prihiteli nesrečnicama na pomoč in ju že nezavestni rešili. Bogatega očeta je okradel Vinko Kos, posestnikov sin iz Ribič-Brega v Hrvaškem Zagorju. Stari Franjo Kos je slovel kot petičen kmet, ki je imel poleg zemlje tudi mnogo gotovine. Mož je shranil svoje juri e v tri male hrastove zaboje in jih razmestil po različnih delih hiše. Nekega dne Pa je opazil, da so mu vse tri skrinjice zmanjkale ™ z njimi vred 34.000 din. Jasno je bilo, da je bil taft eden izmed takih, ki so mu bUe hišne razmere znane e skrivališči denarja vred. Takoj so o rožniki prijeli domačega sina Vinka in ga zaprli. Po dolgem obotavljanju je sin nazadnje priznal svoj greh. Oče pa je poslal na sodišče pismo, v katerem zahteva za svojega sina kar se da najstrožjo kazen. Sam s« izbral svoj grob, še preden je izvršil samomor, graničar Pavle Komnenovič iz Prištine. Fant je prišel k svojemu bratu v Prištino na obisk. Pred nekaj dnevi je šel s svojo sestro na pokopališče in pokazal mesto, kjer bi bil rad pokopan. Dva dni zatem pa si je sam končal življenje. Kom-nenoviča je pognala v smrt neozdravljiva bolezen. Svojega sina je zaklal 60 let stari kmet Petar Mihaljevič iz Cerovljanov pri Petrinji. Med očetom in sinom že dolga leta ni bilo vse v redu. Prepiri so naspali zaradi sinove zahteve, naj mu oče prepusti nekaj zemljišča. Pri zadnjem takem sporu pa je oče zgrabil za nož in napadel sina. Čeprav se je sin branil, ga je starec vseeno obvladal in umoril. Ko se je morilec sam javil sodišču, H je dejal: »Jaz sem mu dal življenje, pa sem mu ga tudi vzel...« Kraja neveste se je dogodila nedavno tudi v Karlovcu. Nikola Dorečič se je bil zaljubil v mlado Maro in jo hotel vzeti za ženo. Vse bi šlo, če ne bi nevestin oče odrekel svojega pristanka in silil hčerko, naj se poroči z bogatim trgovcem Horvatom. Nikola pa 6e ni mogel sprijazniti z usodo. Dan prej, preden bi se morala Mara slovesno zaročiti s trgovcem, je z dvema prijateljema vdrl v Marino hišo, zvezal očeta ter odpeljal Maro s se-jboj. Nekaj trenutkov kasneje pa je domači hlapec našel starca zvezanega in od njega izvedel, kaj se i« zgodilo. Poklical je sosede, ki so zasedli konje 'n se podali v zasledovanje »otmičarjev«. Ko so jih zunaj na cesti dohiteli, je prišlo do krvavega obračuna, pri čemer so bili vsi trije »Otoničarji« z Nikolo vred ranjeni. Vendar pa je oče na prošnjo svoje hčerke odnehal in privolil v zakon Mare z Nikolo. Zapeljivca svoje žene je na svoj način kaznoval kmet Tahir Radončdč iz Andrijevice. Tahir je od trudi izvedel, da mu je žena postala nezvesta. Zato ji je nekega dne dejal, da gre v Berane prodajat sir, v resnici pa je ostal v vasi in se proti večeru nenadoma pojavil v svoji hiši. Go«t. o katerem so ljudje govorili, da je zmerom v Tahirjevi hiši, pa jo je ta trenutek ucvrl kar nag skozi okno na cesto, vendar so ga na cesti prijeli ljudje in ga pridržali. Tedaj pa je prišel Tahir z naperjenim samokresom in zapeljivca nagega odvedel pred ženinega očeta, da mu dokaže hčerkino nezvestobo. Nesrečni oče je po starem ondotnm muslimanskem običaju stvar uredil tako, da je Tahirju dal štiri tisočake in zraven še veliko njivo. Le zapeljivec jo je skupil, kajti nočni sprehod brez obleke je povzročil pri njem hud prehlad in pljučnico. Arhierejski sabor srbske pravoslavne cerkve je imel včeraj pod predsedništvcm metropolita Dc>6iteja sejo, na kateri je moral določiti šest svojih kandidatov za volitve patriarha. Soglasno je bila postavljena sledeča lista: zagrebški metropolit Dc*itej, črnogorski metropolit dr. Gavrilo Dožič, bosanski metropolit Peter Zinionjič, metropolit skopi ja-neki Josip Gvijovič, škof žički dr. Nikolaj Velimirovič ter oudimeki škof Jurij Zutokovič. Cim 60 določili listo kandidatov, je predsednik Dositej sprejel časnikarje in jim dejal, da so izbrali iz 6voje sjede starejše in zaslužne arhijereje in sicer enodušno. Zapisnik je moral nato takoj k ministru pravde, kajti pod vodstvom tega ministra 60 6e danes dopoldne izvršile volitve novega patriarha. Postopek je namreč tak, da bodo vodivni upravičenci izmed prej imenovane šestorice kandidatov izbrali tri, nakar bo pravosodni minister predlagal kraljevemu namestništvu enega izmed njih za patriarha. S kraljevim ukazom se namreč postavlja poglavar srbske pravoslavne cerkve. O ustanovitvi nove hrvatske avtonomistične stranke 60 pisali zadnje dni zlasti nekateri beograjski listi ter navajali med imeni ustanoviteljev tudi odvetnika dr. Antiča ter sina pokojnega Stje-pana Radiča, Vladka. Sedaj 6ta se pa oglasila oba ter slovesno izjavila, da kaj takega še daleč ne nameravata. »Jutamji list« pravi o Antiču, da kot kandidat za Jevtičeve volitve nima legitimacije, da bi ustanavljal avtonomistično stranko, d očim Radičev 6in ne bo ustanavljal nobene stranke, ki bi rušila enotnost hrvatskega gibanja pod vodstvom dr. Vladka Mačka. Ugibanja okrog ustanavljanja nove hrvatske 6tranke pa kažejo, da v Zagrebu živi mnogo Hrvatov, ki z Mačkovo politiko niso zadovoljni. Ogromen blok premoga in zemlje se je v zaje-čarskem rudniku 6esul na tri delavce. Ker je bila pomoč hitro na mestu, se je rudarjem posrečilo takoj odkopati dva delavca še živa, dočim tretjega še niso naMi. Zato sklepajo, da se je nesrečnik že zadušil. Oba, ki so ju rešili, sta imela težke poškodbe ter je eden ramam že podlegel, drugi pa 6e bori s smrtjo. 32 dijakov je bilo nedavno izključenih iz smederevske gimnazije v zvezi s škandalom, ki ga je povzročil oče nekega gimnazijca 6 tem, da je napadel in pretepel profesorico. Stroga preiskava je dognala, da so 6e bMe med dijaki skotile prave zarote proti profesorjem ter ni preostalo drugega, kakor 6troge kazni. Med izključenimi sta tudi dva sinova voditelja »Zbora« firerja Dimitrija Ljotiča. Kočevje, 18. februarja 1938. Pod tem naslovom prinaša četrtkovo »Jutro; šele po 17 dneh Betrijanijevega odhoda iz Kočevja nekak člančič, ^ki naj širši, predvsem pa kočevski javnosti prikaže neminljive zasluge, ki si jih je Betrijani stekel na kočevskem ozemlju kot dolgoletni šolski nadzornik in kot tako zvani vidnejši nacionalni delavec Da pa ne bo delalo »Jutro« Betrijaniju krivice i njegovimi v nebo segajočimi slavospevi in da ne bo javnost v tako zvanem Betrijanijevem nacionalnem delu samo enostransko informirana, bomo v naslednjem skušali cenjenim čitateljem prikazati tudi drugo plat Betrijanijevega udejstvovanja na kočevskem ozemlju. Predvsem bodi ugotovljeno, da je splošno priljubljeni Betrijani imel v Kočevju tako malo slovenskih prijateljev, da je bil primoran proslavljati svojo odhodnico v eni izmed kočevskih najzngrize-nejiih gostiln, kjer lastnica, ki je sicer še mlada vdova, še do danes ne zna slovenskega jezika! Tukaj naj bo torej — po »Jutru« — vzet pričetek Betrijanijevega nacionalnega dela na narodno mešanem ozemlju. Ako hočemo v kratkih potezah analizirati predvojno Betrijanijevo delovanje v Ribnici, kjer je igral takšno vlogo, da se je popolnoma razbilo vsakršno družabno življenje, moramo v tej zvezi tudi omeniti njegova plemenita stremljenja kol uiitelja na nemhki ponemievalni ioli v Trstu, odkoder se je nato vrnil kot prepričan socialist v nastajajočo Jugoslavijo, kjer je ob neki priliki posebno krepko pozdravljal prvi jugoslovanski vlak. Ne smemo tudi pozabiti Betri janijeve prilagodljivosti vladajočim prilikam, ki je umel postati ne samo vztrajno napredno nacionalni delavec, temveč celo nacionalistični prvak, ki je od skromnega ponižnega tajnika bivše krajevne kočevske JDS postal tajnik SDS, nato JRKD in končno, ko je tudi Kočevju zavladala zmagovita JNS, tajnik tudi te vele-slavne organizacije V zvezi s pangermanskimi voditelji je postal ultranacionalist in desna roka znanega Janeza Puclja. V zahvalo za njegovo organizatorično sposobnost ga je Pucelj postavil skupno z dr. Arkom za komandanta vse JNS arske vojske v kočevskem okraju, odkoder sta potem lahko nemoteno sekala glave onim, ki se niso hoteli udati njuni politični strasti I Vremensko poročilo »Slovenskega doma« Krai v. £ © c: o S S * 2 £ S* tempe-ratur* r r* i« > _ Ohln^vr>*i< 1 • I Veter . — Najvišja temperatura v soboto je bila 4.8 C. Včeraj je biio ves dan in ponoči popolnoma jasno in je tako ostalo tudi ponoči. — Najnižja temperatura zraka v mestu —4.8 C, najnižja temperatura zraka na aerodromu —9.6 C, najnižja temperatura na aerodromu danes —11.4 C. Ljubljana danes Koletfar Koledar--------------- Danes, 21. februarja: Feliks. Jutri, torek, 22. februarja: Stol ev. Petra. Nočno službo imajo lekarne: dr. Kmet, Tyr-seva cesta 43; mr. Tmkoczy, Mestsii trg 4; mr. Ustar, Selenburgova ulica 7. Kmetje ljubljanske okolice) V sredo, 23. t. m.. bo ob 9 uri dopoldne v frančiškanski dvorani v Ljubljani (Frančiškanska ulica) zadružni tečaj za kmete iz ljubljanske okolice. Tečaj priredi okrajni kmetijski odbor. Predavanja bodo o likvidnosti kmečkih zadrug in o širjenju prave zadružne miselnosti. Pridite v obilnem številu! Bežigrad. V Četrtek bo v društveni dvorani zanimivo predavanje, ki ga bo imel g. urednik »Slovenca« Fr. Terseglav. Kat. akad. društva Danica, Savica, Zarja vabijo na predavanje g. inž. Žumra: Problemi našega podeželja. Predavanje je v Beli dvorani danes ob 8 zvečer. Vstop vsakomur prost, za člane je udeležba obvezna. Po predavanju debata' Poziv fotoamaterjem. Uspešna tujskoprometna propaganda je mogoča le z obsežnim in izbranim propagandnim materialom. Zvezi za tujski promet v Ljubljani, ki je pred kratkim ustanovila poseben propagandni odsek, pa žal primanj-kuje potrebnih fotografij, ki bi prišle kot ilustracije pri časopisnih člankih, prospektih, albumih itd. v poštev. Zveza za tujski promet se zaradi tega s tem obrača na vse fotoamaterje, zlasti na one, ki v teh dnevih obiskujejo zimskošportne prireditve, da ji stavijo svoj fotografski materini na razpolago. Na ta način bo vsak posameznik mnogo doprinesel k propagandi naših krajev, na kateri je celokupni naši javnosti mnogo ležeče. Vsem takim sodelivcem že vnaprej najlepša hvala. •.Bohemski večeri priredi Združenje gledat, igralcev na pustni torek, dne 1. marca v dvorani hotda Uiklii pni pogrnjenih mizah. Za ta dan primeren program, sestavljen iz novjh in deloma izvirnih komičnih točk in nastopov bodo izvajali naii prominentai dramski, operni in operetni Slani. Konferansje bo e• Josip D&neš-Gradiš. Sodeloval bo Ronn; Jazz. Obleka promenadna. Predprodaja vstopnic bo od srede, 23. t. m. pri operni blagajni. Prosvetno društvo Trnovo, Predpustni prosvetni veter s pestrim programom in skioptiAnim predavanjem pod imenom Slovenski humor, katerega bo imel g. prof. Anži6 Anton, priredi društvo v »rodo, 23. februarja ob 8 zvečer. Vstopnina: Sedeži 2 din, stojišča po l din. Razpis dobave. Mestno poglavarstvo razpisuje v Sluibenera listu, kos 15. dohnvo pisarniških potrebščin za mestu* urade. u> kar se interucenti opozarjajo. Danes ob ictrt na sedem zvečer začne v veliki filharmonični dvorani II. ja v. produkcija gojencev ljubljanskega dri. konservatorija. Vitbimo gojence, starlo gojencev in vse, ki sa zanimajo za glasbeni napredek, k tej produkciji, ki ima izbran spored. — Knjigarna Glasbene Matioe prodaja podrobne sporede po 3 din, ki veljajo obenem kot vstopnica. Bežigrajci! Danes zvečer vsi možje, gospodarji, tn vsi, ki se zanimate za napredek Bežigrada, na sestanek ob osmih v društveno dvorano. Predaval bo g. Špindler o »Rešitvi vozla železniške postaje Ljubljana« in predložil nove načrte iz popolnoma novih vidikov. Velezanimivol Vstopnina prosta. — Društvo kat. mož. Ljubljansko gledališče Drama — Začetek ob 20 uri. Ponedeljek, 21. febr.: zaprto. Torek, 22. febr.: zaprto. {Gostovanje v Celju >Be-la bolezen.) Opera. — Začetek ob 20 uri. Ponedeljek, 21. febr.: zaprto. Torek, 22. febr.: »Don Juane. Premiera. Proslava 25-letnice umetniškega delovanja ravnatelja opere g. Mirka Poliča. Izven. Proslava 25-letnice umetniškega delovanja g. ravnatelja opere Mirka Poliča bo jutri, v torek, dne 22. t. m. zvečer v operi povodom letošnje premiere Mozartove opere »Don Juan«. To Mozartovo delo imenujejo glasbeni esejisti opero vseh oper in največjo Mozartovo mojstrovino. Mozart sam jo je nazval opero buffa — šaljivo opero, pozneje so jo imenovali vedra drama, najnovejše izdaje pa imajo označbe Opera v dveh dejanjih. Tako so jo označili tudi ob jubilejni izvedbi v Pragi konec minulega leta pod vodstvom dirigenta Vaclava Talicha. Opozarjamo, da je jutrišnja premiera izven abonmaja. Na razpolago so še sedeži vseh vrst in cen pri dnevni blagajni v operi. Občinstvo vabimo, da v obilnem številu poseti to proslavo prezaslužnega opernega ravnatelja gosp. Mirka Poliča. V nedeljo, 20. t. m. ob 9 zjutraj: ILIRIJA : KSU - 8:1 (1:0, 2:0, 5:0). Tudi rezervisti ne poznajo šale. Neprestano roje pred »čudodelnim vratarjem«. Karlovčani nekaj tarnajo nad »fouli«; možje še ne vedo, da je pri lednem hockeyu dovoljen vsak še tako hud zalet z gornjim delom telesa (takozvani riKxlyc.hek<). V prvi tretjini je igra še kolikor toliko zvesta 6vojemu imenu; v nadaljevanjih pa postane igranje Ilirije s šibkim KSU-jem. Prilik za dvoštevilčni rezultat je nebroj, toda Ljubljančani so mehkega srca. Končno g. Kos zaključi boj. Gorenjci v BohrnFu Tri dni je trajal izlet gorenjskih smučarjev v Bohinj, kjer je priredila Gorenjska zimskošportna podzveza svoj izlet im obenem tekme. Priznati moramo, da Ljubljana ni kazala mnogo navdušenja za ta izlet in je bil Ljubljančan bolj redek gost. Kdor pa j*1 bil, mu prav gotovo ni bilo žal. Gorenjci so si z včerajšnjimi izletom in tolikimi tekmami nadeli preveč težko nalogo in zato moramo reči, da organizacija ni bila brezhibna in da so se posamezme tekme močno zavlekle. V opravičilo pa bomo samo navedli število tekmovalcev, ki so včeraj m v soboto startali: V soboto je tekmovalo v teku na J8 km 40 tekmovalcev, pri mladinskem teku včeraj dopoldne je startalo na 3 km 42 tekmovalcev; v teku na 60 km 50, v slalomu 46, popoldne pa je skakalo na Hansenovi skakalnici 4-3 skakačev. V celoti je tekmovalo torej 260 tekmovalcev, kar je bilo malo preveč za tisto peščico prirediteljev, ki je vse držala v rokah. Priznati pa moramo, da B se je ves program odvijal retino, samo z velitkimi ■zamudami, kar je sipričo velikega števila tekmovalcev popolnoma razumljivo in tudi opravičljivo. V celoti lahko brez pretiravanja trdimo, da je bila to največja smučarska prireditev pri nas j>o številu tekmovalcev. Pa ne samo to, cela prireditev je bila na višini tudi kvalitativno, saj smo videli na tekmah naše najboljše slovenske tekmovalce, tako v teku skozi vratca, kot popoldne na skakalnici. Ta gorenjski smučarski izlet je napravil zopet veliko propagando za smučar-stvo in nam obenem pokazal, da imajo Gorenjci veliko naraščaja, ki se zlasti v panogah alpske kombinacije odlično razvija. V celoti lahko rečemo brez pretiravanja, da je ta prireditev uspela bolj kot pa državno smučarsko prvenstvo, ki je bilo pred tremi tedni ravno tam. Rezultati posameznih disciplin včerajšnjih tekem pa eo nasledn ji: Mladina do 14. leta na 3 km: t. Polda Janez, Sm. K. Dovje-Mojstrana, 7.34 2 Mertelj Boris, Dovje-Mojstrana, 8.04, 3. Malej Janez, SK Bohinj, 8 15 (žreb), 4. Lichteneger Jože, Dovje-Mojstrana, 8.15 (žreb), 5. Bem Ferdo, SK Bohinj, 8.30, 6. Godec Anton', SK Boli in j. 8.33, 7 Markelj Franq, SK. Bohinj, 8.43, 8. Prezelj Ivan, SK Bohinj, 8.54 minut. Naraščaj do !8. leta na 6 km: 1. Rožič Andrej, SK Ilirija, 25.55 (izven), 2. Kordcž Stanko, SK Bratstvo, 26.15, 3. Pristavec Mirko, SK Bohinj, 26.40, 4. Kajžar Franc, SK Ilirija 27.15 (izven), 5 Snoj Franc, SK Lesce, 27.30, 6. Torkar Jože, SK Bohinj, 27.54, 7 Stanna Roman, SK Bratstvo, 28.01, 8. Skočir Jože, SK Bohinj, 28.18 mi.mit. Tek skozi vratca: seniorji: 1. Praček C. (Skala) 1:36:4, 2. Zwischeuberger A. (Bratstvo) 1:42:5, 3. Novak Jože (Skala) 1:43:3, 4. Klein Hubert (Skala) 1:46:4. 6. Žnidar Emil (Gorenjec) 1:49:2, 7. Kobler Stanko (Skala) t: 54:2, 8. Sch\vab F lic 1:56. SKL ublpana : ŽAK (Subotica) 3 : 1 (1 : 1) Ljubljansko občinstvo pa res ni od muh. Neprestano godrnja: »Dajte nam tekem, močnih nogometnih srečanj — pa nas boste zvabili na igrišče!« Nasvete daje to občinstvo, se krega, zabavlja nad agilnimi in idealnimi športnimi delavci, ko pa klub vendarle o priliki riskira in povabi močno zanimivega tekmeca, pa ni nikogar blizu. ŽAK je bil nasprotnik kot ga v Ljubljani že dolgo časa nismo videli. Klub, ki je porazil v Splitu Hajduka kar s 4:1, ki je v Novem Sadu porazil Vojvodino z 2:0, ki je v Subotici premagal BASKA in Jugoslavijo, klub, ki je igral z Bafo 2:2 in jo v Borovem premagal g 3:1, klub, ki je zadnjo nedeljo igral z znamenito romunsko Ripenzijo 3:3, ta klub je bil menda pač zaslužil obiska. Vodstvo SK Ljubljane se je potrudilo, najelo je delavce, ki so do kopnega očistili igrišče snega, da je bilo brez snega in ledu — dan je bil sijajen, občinstvo pa se ni zganilo. Blagajnik g. Dev je prodal komaj dobrih 300 vstopnici ŽAK je zaslužil obisk kakor slednji ligaški klub! Čemu potem zabavljanje? Ali naj vodstvo SK Ljubljane polaga deficit k deficitu? Tudi na današnji tekmi je šel deficit v tisoče! Naj tele vrstice malo zganejo in premigajo ljubljansko nogometno občinstvo! Da bi bila današnja gledalska abstinenca zadnja v analih našega nogometnega športa. Ob tako žalostnih razmerah naš ligaš ne more pro-sperirati! Kratek potek: V 2 min. povzame Pupo, prenese k Pepčku, ki poda Tičarju. Tičar steče in udari silovito: Hanak izpusti zogo, Krivic je na mestu in 1:0 za Ljubljano. Do srede polčasa je Ljubljana še kolikor toliko nevarna, potem pa se razmahne ŽAK. S krasnimi, podolgimi potezami prihaja do nasprotnega šestnajsterca. V 16 min. zabije Crnjakovič gol, toda sodnik že prej pravilno piska offside. Končno v 23 min. podaja Janjič zelo lepo težko žogo Rajičkoviču, ki uide in strelja neubranljivo 1:1. Po tem golu se kmalu ponudita Ljubljani dve zelo vabljivi Janši; seveda ostaneta neizrabljeni. ŽAK kmalu ponovno zavlada na polju. Njegovi napadalci in halfi se kar ne morejo ločiti od žoge, naši igralci pa se izgubljeno preganjajo po igrišču. Še tiste žoge, ki jih dobe, vselej s stoprocentno zanesljivostjo oddajajo — nasprotniku na noge. Občinstvo se nebogljeni igri domačega moštva često od srca smeje. Čudno pa je, da je v tem delu igre Ljubljana, Ki je bila mnogo slabša kot nasprotnik, imela več zrelih Sana in bi bila lahko vodila z dvema goloma razlike. ŽAK, ki je ves čas močno pritiskal, je pred golom igral vse preveč komplicirano in tudi mehko. Za oko lepo. toda — neškodljivo! V drugem polčasu je že v 1 min. Pepček povišal na 2:1 za Ljubljano. Nekaj minut nato je Krivic zelo premeteno in natančno predložil Slaparju, ki ga je tik pred zaključkom akcije foulal Beleslin. Enajstmetrovko je z lepim strelom pretvoril v 6 min. v 3:1 za Ljubljano. Po tem golu je Ljubljana spet igrala dobro četrt ure, potem pa je naglo popustila in oživela šele tik pred koncem igre. Moštvo še nima zadovoljive kondicije. Ocena moštev: ŽAK je tehnično in kombinatorno vzgledno izdelano moštvo. Posamezniki se sijajno razumejo med seboj. Placement je zavidanja vreden. Igra v polju si išče primere. Nečesa pa ti simpatični Subotičani nimajo: udarnosti in smotrnosti pred golom. V šestnajstemu so premehki in nagnjeni k hiperkombiniranju. Prav močno spominjajo na Haškovo moštvo pred nekaj leti. V veliko vrlino pa moramo ŽAK-ovcem šteti dejstvo, da so vzgojeni v visokem športnem duhu. Ljubljana je igrala v zasedbi, s katero je nastopila v prvem polčasu, precej slabše kot pozneje v drugem. Podoba je, da bo za Pupota res edino pravo mesto centerhalf. Če njega ni na center-halfu, je vse precej narobe. Janežič na levem krilu ni pokazal, če bo tod njegovo mesto, saj je v vsej tekmi dobil le štiri žoge, pa še od teh samo dve res uporabni. Šercer se bo počasi morda znašel med drugimi »odličniki«. Danes ga je precej zdelaval težki teren. V prvi vrsti bo Lah na desnem krilu najbrž prav uporaben. Mladi Krivic na mestu centerhalla 6e utegne obnesti, ker je tehnično po vsem videzu precej dobro podkovan. Slapar je pa bil na zvezi dokaj boljši kot na hal-lu. Najboljši mož Ljubljane in morda tudi na polju sploh pa je bil danes Bertonceljev Pepček. Ce bo ostal v sedanji formi, bo v napadu nadvse dragocena moč. Po današnji tekmi sodeč bo igralo moštvo SK Ljubljane v prvi tekmi dne 6. marca z zagrebško Concordijo v glavnem v postavi današnjega drugega polčasa. Zdi se, da bo ob danih prilikah to tudi še najbolj ustrezajoča rešitev. Tekmo je prav dobro sodil g. Maccorati. Tek skozi vratca: juniorji; 1. Bcrtoncelj Jože (Gor.) 47 sek., 2. Miceli Leon (Gor.) 47.9, 3. Mrak Marjan (Skala) 48,8, 4. Miceli Marjan (Gorenjec) 49.2, 5. Mulej Tinček (Tržič) 522, 6. Medja Franc (Bratstvo) 53.2, 7. štumpfl Tone (Skala) 54.1, 8. Koren Tone (Kovinar) 55 sek. Samostojni skoki. Kot prvi se je odginal a mostička Novšak Albin (SK Bohinj), ki je ob prvem skoku pristal na 38 m, v drugem pa na 42 in pol. Za njim Klaučnik Gregor 30 in pol, 39 s padcem. Nato Zupan Ivan (Bratstvo) 39, 41 m, Florjančič Peter (Lj.) 37, 41.5. Jakopič A. je izvozil dvakrat odlično in sicer 38 in 41 m. Kot enega naših naj-mlajših in nadarjenih skakačev moramo omeniti Bukovnika, ki je izredno lepo skočil dvakrat, 30 in 34 m. Praček Ciril je dvakrat dobro obstal na 35 in 40 m. Klančnik je 2-krat krasno zajadral skozi zrak in pristal prvič na 41 m, drugič pa celo na 44 m. Bevc Edo, Ljubljana, je imel to pot smolo. V prvem skoku je prišel na 39 in pol, v drugem ga je pa pri 43 m vrglo. Pri-bošek je prišel v dveh sijajnih skokih na 43 in na 45 m, kar je obenem tudi najdaljši skok dneva. V končni kvalifikaciji je zmagal Klančnik Karol s tremi točkami razlike pred Priboškem Francem. Slednji je imel sicer daljša skoka, toda Klančnik je v pogledu tehnike nadkriljeval Pri-boška. KSU, ali bo 20 : 3 dosti za prvo silo? V lednem hockeyu pa možje onstran Sotle res uspevajo samo na papirju! Kakšen žalosten prizor! Zelena vojska oblega tri tretjine igre bele »zidarje«, ki ves čas ne delajo drugega kot zidajo obrambni zid. V tem gozdu nog, rok, teles in tomahavkov ni prav nič čudno, če najde v Margetičevo kamrico puck pot le s takim trudom, kakor kamela za svojo postavo zadosti ugodno pasažo skozi šivankino uho. »Zidarji« zidajo; tu pa tam se kateri splaši, ali ne pride daleč; se ze najde spreten »zelenec«, ki mu sname črno nevarnost. Igra je monotona, kaj malo zares. Borno znanje ne dovoljuje ilirijanskim igralcem, da bi jih vsaj za hip mogla zbosti časti lakomnost ali ambicioznost! Igrajo kakor pri nedolžnem treningu. Prvi večer — kljub mlačni koncepciji »bitke« dvanajstkrat porazijo Marge-tiča; Karlovčani jim po čudu čudovitem trikrat potresejo mrežo; Francot se skesano potrka na prsa. Drugo jutro isti brezupni prizor: ilirijan-ska rezerva zapleni zase vlogo mačk, Karlovča-nom pa podeli vlogo miši. Končno je tudi ta stvar v kraju. Za nov dokaz smo bogatejši — in bratje onstran Brežic tudi. V soboto, 19. t. m. ob 8 zvečer: ILIRIJA : KSU - 12:3 (5:2, 3:1, 4:0). Led je slab. Začuda na severni strani! Zeleni Ilirijani takoj začno. Občinstvu in njim samim takoj postane jasno, koliko je ura in s kom imajo opravka. Delo ne bo hudo; čemu bi vanj vlagali čezmeren napor? Gol se za golom vrsti, z lepim i ie strelom postavljen... g-adhk Usodna zaposlitev žensk v Nemčiji Delo v tovarni jim že postaja prvi poklic Po podatkih Nemškega državnega urada se je število žensk, ki so zaposlene po različnih obratih, lani pomnožilo za okoli 700.000. Novembra meseca lani je bila ukinjena prepoved zaposlitve tudi za one ženske, ki so od države dobile posojilo v ta namen, da se poroče. Potreba po ženskih delovnih močeh je v Nemčiji izredno velika. Zato so morale na delo v razne industrijske obrate tudi poročene žene, na drugi strani pa računajo še z vedno večjim mladim ženskim naraščajem. Po statističnih podatkih je praznih mesit po tovarnah razmeroma trikrat več, kakor pa jih je bilo 1. 1936. Iz tega se vidi, da je k napredku nemškega gospodarstva v zadnjih letih precej pripomogla tudi ženska delovna moč. Velike zahteve nemškega štiriletnega načrta so napravile to potrebo za nujno v tolikšni meri, da morajo zaposlitev žensk zdaj najstrožje nadzirati ,da ženskih delovnih moči ne bi zmanjkovalo na onih področjih, ki so prav tako nujno potrebna, če ne še bolj, namreč v poljedelstvu, pri hišnem gospodinjstvu in na socialnem področju. Pomanjkanje moških delovnih sil na tehničnem področju je imelo za posledico, da je vedno več žensk zaposlenih tudi po uradih in celo na višjih položajih. Če je glavni inšpektor v Niirn-bergu dr. Todt zadnjič dejal, da nemški delovni trg zelo potrebuje mladih ljudi, če Nemčija noče, da bi ji v kratkem zmanjkalo okoli 60 do 70.000 inženirjev, potem se to v gotovi meri tudi pravi, da bodo v bodoče ženske že v bližnji bodočnosti morale opravljati marsikakšna dela, ki danes pripadajo še moškim. Zanimivo je dalje tudi to, da je nad 80 odstotkov vseh upraviteljev nemških obratov pristalo na to, da se poveča zaščita mater, ki je že prekoračila določbe sedanjega zakona. To pa ne pomeni, da bi bile ženske zaščitene samo za časa dela v tovarni, pač pa bi bile zaščitene tudi v toliko, da bi mogle v dovoljni meri skrbeti tudi za družino. Bile bi zaščitene tudi kot matere, imele bi dovolj prilike skrbeti za prvo odgojo otrok, imele bi nekoliko več dopusta kot moški, dobile pa bi še nekatere druge olajšave, ki so v zvezi z njihovim socialnim položajem. Potemtakem bi bil poklic tudi ženska naloga, če ne celo dolžnost. Kakšne daljnosežne posledice imajo takšni in podobni zakoni, po katerih se matere zgubljajo po tovarnah, če pa se ravno ne izgubljajo, vsaj pozabljajo na svoje dolžnosti, ki bi jih morale v prvi vrsti čutiti, dolžnosti, da postanejo matere in da skrbe vsaj za prvo vzgojo svojih otrok. Ženskam in ženam — če bodo sploh še hotele biti žene — bo delo v tovarni postalo poklic, porušena pa bo družina, glavna celica, ki je noben narod v prvi vrsti ne sme zanemariti, če naj še na kaj upa, posebno pa še na boljšo bodočnost. „Kazen" nesposobnega ravnatelja Kako se v Rusiji ljudje pomikajo na višja mesta Prav pTeveč ni treba poudarjati, kako so zanesljivi podatki raznih sovjetskih statistik. Saj jih ves svet že preveč dobro pozna od vseh sitrani. Takšne podatke nam osvetljuje vsaj v neki meri tudi tale primer: , Ravnatelj državne opekarne v Pavlovu je dal najrazličnejše podatke o tem, koliko njegova tovarna izdela. Da bi dobil potrebno nagrado, je stavil v poročilo, da je tovarna v prvem četrtletju lanskega leta izdelala 500.000 kosov opeke več, kakor pa je bilo res. Aprila meseca je napisal spet drugo lažnivo poročilo, v katerem je resnično proizvodnjo spet zvišal za 400.000 kosov opeke. V obeh primerih ni dobil samo pohvale, pač pa tudi nagrado, za kar mu je tudi šlo. Isti sovjetski časopis, ki je to objavil, je napisal tudi nekaj o sposobnosti tega ravnatelja. Takole piše: Velike vsote denarja so bile porabljene za čisto nepotrebna in nekoristna dela. Tako so nov mlin, ki je bil namenjen za mletje kamenja, že davno prej, preden je bi! dograjen, vsi razumni ljudje smatrati za čisto neuporabljiv. Delavsko umivalnico so ravno šestkrat že začeli popravljati. Pri tem so porabili 40.000 rubljev več, kakor pa je bilo v načrtu določeno. Ravnatelj je s takšnim površnim in brezsmiselnim delom zapravil najmanj 400.000 rubljev. Najbolje pa nam priča, kakšne razmere so danes v sovjetski Rusiji, še to, kar je bilo o omenjenem ravnatelju napisanega na koncu poročila. No tole: »Ravnalelj opekarne je bil imenovan za upravnika vse leningrajske industrijske uprave.« S takšnim, ali vsaj podobnim površnim delom in z neusmiljenim zapravljanjem denarja, ki bi ga milijoni ljudi tako nujno potrebovali, se dostikrat kdo še mansikje drugod prerine naprej, le da svoje visoke predstavnike v svetu neprestano hvali, hvali in hvali... Največja ura na 6vetu je v Durbanu v Južni Afriki. Ta ura stoji na nekem letališču in meri njen premer 70 metrov. V Charentonu ob Seini na Francoskem so podrli glavic in povzročil tudi že nekaj letalskih Nekaj največjih stvari na svetu Največji zvočnik imajo v Ameriki. Opna remeru en meter. meri v premeru en meter. Največji magnet na svetu imajo v leningrajskem radiu. Tehta 75 ton in je tako močan, da lahko naenkrat pritegne k sebi 150 ton železa. Največji letalski propeler imajo danes na Angleškem in ga je izdelala angleška tovarna letal De Havillard. Namenjen je za letala, ki jih ženejo motorji s 1700 konjskimi silami. V premeru meri ta zračni sveder 4.43 m. Največji daljnogled se nahaja v observatoriju Mount Wilson v Kaliforniji. Leča objektiva meri v premeru 2.5 metra. (Kakor pa z druge strani poročajo, bodo ta rekord tudi kmalu podrli. V new-yorški zvezdami namreč zdaj izdelujejo daljno-gledno lečo, ki bo merila v premeru 5 metrov.) Največji razstavni prostor imajo v New Ear-lesu. Površina meri 53.000 kv. metrov. Na njem so štiri restavracije, v katerih lahko dobi prostoTa 4000 ljudi. Na njem je tudi garaža za 2000 avtomobilov. »Slovenski dum« uboja vsak delavnik ob 12 Mesina naročnina 12 Din. za !na*rm«irvn n Oin UrrdnUtvo Knnifarleva olira fc/ITl TVivfnn im■ i „ U Juso.lovan.ko tiakarno , Ljubljani, K čet Izdajatelj, ivan UiedK Jote ISuS. KopH«fJev. olka fc ROBERT LORD 15 POD ČRNO KRINKO » . .. Nešteto tujcev je zasedlo mesta, ki bi jih morali dobiti pravi Amerikanci.. . Da ohranimo in obvarujemo Amerikancem življenje dostojno človeka, kličemo — Amerika Amerikancem!« Glas v radiu je grmel dalje. Vsa soba ga je bila polna do zadnjega kotička. » .,. Ljudje božji! Premislite malo to stvar! Vprašanje je preveč težko, da bi ga mogel rešiti en sam človek ... Postavili smo zakone, svobodne zakone, in zdaj prihajajo tujci in jih zlorabljajo. Zlorabljajo celo svobodo. Treba bo velikega napora, da U> zlo odpravimo... Predvsem pa nam je potrebna složnost. Mi, ravno mi, hočemo začeti odpor proti tujemu nasilju, da zavarujemo vsakega posameznika, ki je pravi Amerikanec! ...« Frank se je ves zatopil v poslušanje. 2e na obrazu mu je bilo videti, da odobrava vsako besedo govornika v radiu. Tudi Ruth je poslušala in opazovala Franka. Le Buddy se ni zmenil za take stvari. Njega ni zanimalo, zakaj ta človek v radiu toliko kriči. Vstal je, šel k očetu, ga potegnil za rokav in proseče zašepetal: »Očka, ali ne bi rajši poslušali Speeda Forsterja. Rad bi vedel, kako se je rešil iz nevarnosti, v katero je zašel včeraj.« Frank je objel sinka čez pas ter ga pritisnil k sebi. Nič se ni jezil, da ga je Buddy za trenutek zmotil pri poslušanju. Skoraj zapovedujoče pa mu je dejal: »Ne, zdaj poslušaj tega! Zelo pametno govori. Poslušaj ga in zapomni si, kaj pravi. ..!« » ,.. Kdor ni z nami, je proti nam ... Skrajni čas je že, Amerikanci, da začnemo krepko s čiščenjem... Nikakor ne smemo dovoliti, da bi šlo še dalje tako naprej. Vstati moramo in narediti konec temu neredu, ki je vedno večji... Ne bo se težko odločiti... Ali mar želite, da zavlada nad nami anarhija .. . Amerikanci! To je naš zadnji opomin. Vsakdo od vas naj pogleda malo okoli sebe. In če pogleda, mora vendar videti, > Da, Frank,« je pritrjevala Ruth pokorno, ko je videla nje' g°\o neizprosno odločnost. »Kako bi bilo, če bi šli spati« »Pojdimo, čas je že,« je dejal Frank. Buddy je moral pospraviti šolske stvari. Nič ni nocoj slišal, kaj se je zgodilo s Speedom. Ugasnile so vse luči v hiši Franka Taylorja. Toda v duši mladega moža se je luč šele prižigala ... Bil je to ogenj iz viharja, ki je ves dan razsajal po njegovi duši. Zdelo se je, kakor da je ta ogenj s skrivno silo svetil nazaj na vse njegovo viharno življenje ... Franku je ta trenutek prihajalo marsikaj na misel. Ruth je že zaspala, to je poznal po enakomernem dihanju, sam pa se je v trenutku znašel daleč nekje v svoji preteklosti... Spomnil se je davnega dogodka, ko je kot deček namlatil tovariša, rdečelasega Irca, na sosednjem dvorišču, ker je privezal mački star lonec na rep. Mačka je bežala, ko da je znorela in se zaletela na ulici pod avtomobil, ki jo je povozil. Mali Frank se je tedaj toliko razjezil nad rdečelasim Ircem, da mu je izbil dva sprednja zoba, ki sta mu molela iz čeljusti, kakor bi izzivala. Seveda je tedaj nastala iz tega velika reč. Frankov oče se je moral opravičiti očetu rdečelasega Irčka. Slike iz preteklosti so se vrstile v Frankovih možganih naprej. Videl je razločno svojega očeta, ko so mu prodali hišo na dražbi. Stari Taylor ,e bil strt. Izgubil je ves denar pri slabo preračunani špekulaciji. Trgoval je namreč z zemljišči, pa se je nekoč malo zaletel in je kupil kakor nalašč kos zemlje, ki čez nekaj dni ni imel nobene vrednosti več. To je očeta tako zadelo, da je začel obupavati in je lepega dne v mali, najeti K>bi v tu,, hiši umrl . Frank se je potem šel učit k mehaniku. Bil je nadarjen dečko in mu je zato mojster dovolil obiskovati večerne tečaje. Hitro je napredoval, dokončal šole in postal mehanik z Jsem> spričevali. Potem je dolgo časa moral čakati na službo, rrankova mladost je bila precej grenka. Po očetovi smrti se mu je mati drugič omožila. Dobila je hčerko, ki so ji dah ime Dolly »Bog ve, kje je danes ta Dolly,« je pomislil Frank. Cisto vsaka sled je izginila za njo. Tudi mati mu je umrla po desetih letih. Ostal je sam. Imel je le še sestro Dolly, toda tedaj, ko je odšel za kruhom po Ameriki, se ni več dosti brigal zanjo. V Rochestru na Angleškem so zadnjič imeli letals ke vaje, na katerih so poskusili, kako bi odletelo manjše vodno letalo z večjega med poletom. Poskusi so se posrečili. Oči so se mu kar svetile. Stisnil je pesti in molčal. Tako je minilo spet nekaj časa. V njegovo hišo se je selil duh onih besedi, ki jih je grmel radio... Seme je padlo na rodovitna tla... Čez nekaj trenutkov je Frank vstal. Dvignil je glavo visoko in ponosno in spregovoril odločno: »Da, resnico je govoril ta človek! Resnico, kruto in krvavo resnico... Treba bo rešiti Ameriko. Treba bo zagotoviti otrokom kruh!« »Frank, morda pa le ni vse tako,« je pripomnila Ruth. »Pri tem ni nobenega »morda«. Od danes naprej, Ruth, gremo na novo pot v življenje... Jo bomo že našli, to pot...« Programi Radio Ljubljana — i* .*> Ul' Ponedeljek, St. lebr.t 12 Odlomki iz zvočnih filmov (ploSče) — 12.45 Poročila — 13 Napovedi — 13.20 Mandoline, citre, balalajke (plošče) - 14 Napovedi -™ J? ,Ur?:, ?*ane (s’ dr’ Alllol‘ llreeelj) - v* , _ 18-40 Kulturna kronika: w vi j- Fr' LiPah, dlan Nar. gled.) — 18 Napovedi, porodila - 19.30 Nae. ura _ IS 50 Zanimivosti — 20 Večer plesne in lahke glasbe. Sodelujejo: Bojan Adamič s svojim orkestrom in Radijski orkester - 22 Napovedi, poročila _ 22.15 Kvartet mandolin (gg. Antuuovič, PnvSek, Mizerit, Haršlag). Drugi programi k' Bclorad~Zagreb: 20 Opera — UMimpeita. 19 Narodne pesmi, 21 Kvintet, 22.25 Kla- instrnnim,'tni 17-15 Plesna glasba, 21 Vokalni in instrumentalni koncert — Praga: lfl.15 Pester program “r:lnv“-' 20 Pestra glasba s petjem, 22 Simfonični - Sofija: Narodna glasba, 19.30 Pestra glasba, >0 l etje, 20.40 Simfonični koncert, 22.40 Plesna glasba — Berlin: 21 Vojaška godba — Vratislava: 19.10 operetna glasba - Lipsko: 20 Solistični koncert — Frankfurt: 19.10 Deželni orkester — Monakovo: 20.00 Plesna glasba. kaj se dogaja ... Naša zemlja postaja dežela sužnjev. Tujcem smo se dali v roke ... Zdaj je prišel pravi trenutek, da vsak Amerikanec dobro premisli, kaj bo storil!« »Kdor pa dobro premisli, mu ne bo težko najti prave poti in načina ... Kako, kje, kdaj — tega ne smemo povedati po radiu. Toda, vsak pameten človek bo to uganko z lahkoto rešil... Amerikanci... Skrajni čas je zdaj... Amerikanci, zavarujte si življenje in kruh nebogljenim otrokom! Ne bodite sovražniki svojih lastnih otrok!...« Foto Wamer Uroš ^e nekaj časa je Frank in Bqddy poslušata radio, £j™el glas skozi zvoč- nik, nato pa je v Frankovi hiši nastala tišina Frank je zaprl radio, brž ko je govornik končal svoj navdušeni domoljubni govor, ki je bil ves en sam poziv in ena sama grožnja. Ko je radio utihnil, je Frank še vedno sedel ob zvočniku, kakor da ga je nekaj silno iznenadilo in navdušilo..'. Naj večji predor «0 izkopali v Virginiji v Združenih severnoameriških državah. Dolg je 20 km. Torej približno 10 km daljši kot evropski Simplon-fiki predor. Najdaljši vodovod «0 napeljali v Los Angelesu v Ameriki. Njegova dolžina znaša 400 km. Največji most sveta imajo v San Franciscu v Kaliforniji čez tako imenovani Zlati zaliv. Gradili so ga šest let. Srednji del mostu nosita dva jeklena opornika, ki sta visoka 210 metrov. Most je dolg 1280 metrov. Stroški graditve tega mostu 60 znašali 35 milijonov dolarjev. Največjo pripravo, s katero merijo pritisk raznih plinov, imajo v nekem vestfalskem rudniku. Priprava še ni gotova, imela pa bo v premeru 80, v višino pa 147 metrov. Največje gledališče na prostem imajo v Johan esburgu v Južni Afriki. Sam oder je 150 m širok. Mati naj se vrne v družino V Parizu je ustanovljeno zasebno društvo, ki s statistikami, poročili iz vseh držav itd. dela na I povratku matere, »delavke za človeški napredek« nazaj v družinsko svetišče, kjer naj se posveti možu in otrokom. tovarniški dimnik, ki je letalcem delal preveč pre^ nesreč. Slika kaže ta dimnik, kako je padal. Čuden svet Miš zasluži 5 milijonov na leto za svoje >p6’ tje« po radiu. Kaj takega je mogoče seveda samo v Ameriki. Ženitno potovanje na vzpenjači. 85-letni Jo* zef Kolnier (Anglež) se je oženil s 75-letno nevesto in najel dva sedeža na vzpenjači zavoda, kjer je živel, za celo popoldne. Za potovanje pravi, da sta prestara, z vzpenjačo se pa oba rada vozita \ torej sta se hotela za poroko vsaj pošteno navoziti. Dežnike zbira neka bogata Američanka, prav tako kakor drugi zbirajo znamke ali vozne listke, orožje itd. Ima jih že čez 300 iz vseh koncev sveta. Sama pa vedno hodi brez njega, češ, da je preveč neroden. Z žvižganjem se pogovarjajo na daljave prebivalci Kanarskega otočja. V tem so tako iz vež-bani, da se popolnoma dobro razumejo na 6 km daleč o najrazličnejših stvareh. Te vrste pogovor je pri njih že več stoletij v navadi. Znani angleški pisatelj Bernard Shaw hoče imeti pri jedi mir, posebno godbe med jedjo ne more slišati. Nekoč je bil v nekem hotelu in videl, kako se godci pripravljajo, da bi igrali, pa pokliče njihovega dirigenta in ga vpraša, kaj znajo igrati. »Vse, kar hočete«, mu dirigent ponosno odgovori. »Potem vas prosim, da toliko časa, dokler ne pojužinam, igrate — karte!«