Poštnina plačana v gotovini.
Maribor, ponedeljek septembra 1956
'štev. 221. Leto X. OTU.)
MARIBORSKI
Cena 1 Din
VECERNIK
Uredništvo in uprava: Maribor, Gosposka ul. 11 I Tel. uredn. 2440, uprave 2455 Izhaja razcu nedelje in praznikov vsak dan ob 14. uri / Velja mesečno prejeman v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku / Oglase sprejema tudi oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani / Poštni ček. rač. št. 11.409
JUTRA’
99
WWW(f
y tukajšnji frančiškanski cerkvi jo bila včeraj ob pol 12. maša zadušnica za bla-5°Pokojnini Miho Ilabihom, koroškim rockom in članom tenoristom pevskega društva iz Hodiš, ki je padel kot narodna '-rtev pod kruto roko narodnega nasprotja. Ko smo prejeli to tužno vest iz jroške, kar nismo hoteli verjeti, da je *a[ takega danes mogoče. Kakor tisoči tlaših narodnih mučenikov, tako je daro-Val tudi blagopokojni Habih svoje mlado 1,1 upapolno življenje na oltar svoje domovine. Žalostna vest o nasilni in pre-DtU smrti enega izmed najboljših sinov naŠega slovenskega Korotana ie pretresla ves nacionalni Maribor in zbudila Upravičeno ogorčenje. V naših srcih go-litrio iskreno željo: Naj bi ta nedolžno l)relita kri narodno zavednega Korošca Mihe Habiha, ki je poškropila sveto ko-r°ško zemljo, okrepila narodno zavest Vs,eh onih', ki so po jeziku in krvi naši.
Včerajšnji dan je bil sr Maribor dan 'prodne žalosti. Že dolgo pred napovedno uro se je zbrala pred frančiškansko drkvijo množica narodno zavednih Mariborčanov. številnih Sokolov. Maistro-v'h borcev in polnoštevilno zbranih čla-n°v Kluba koroških Slovencev. Zastopali so bila vsa narodna in kulturna društva po svojih odposlancih. Cerkev je bila nabito polna, ko se je pri glavnem la.-ju darovala maša zadušnica v počastitev spomina blagopokojnega Milic Ila-biha. Med mašo so ubrano peli pevci ^fuštva : Poštni rog«; ob zaključku so dpeli turobno Žalostinko »Cl-ovek glej!« ‘'kt obraze in srca vseh navzočih je legla nenia in globoka žalost. Zopet smo iz-Subii,i enega izmed zvestih sinov našega r°du. Zopet je padla mlada žrtev! Spomin na Tebe. Miha Habih, bo trajno ž.i-Vel v naših srcih! Mučeniku Habihu VeČna slava!
GLASILO JNS.
■•utri izide v Beogradu organ Jugoslo-Veuske nacionalne stranke »Jugosloven-j glasnik«, ki bo izhajal kot tednik, miloga lista bo, širiti načela ter podpirati •miitiko in delo JNS
□OVORi.
'Teraj je bil v Beogradu shod JRZ, katerem je dr. Stojadinovič med dru-N1') dejal: »Ne zahtevamo, naj nam de-4vec verjame na besedo, cenijo naj i»as
I naših delih. Po sedmih suhih letih nas ,e 'etos doletelo zelo rodno leto. Upam, ,a ho to prvo izmed sedmih, ki naj mu v6tte. Gospodarski krizi smo že nekako ^ glavo.«
, 'eeraj je bil shod JRZ tudi v Gornji eudaVj, na katerem je spregovoril tudi ■ ','b'ster dr. Krek, ki je med drugim de-
lal-
»Na.š cilj je demokracija in svoboda.
s Kateri vlada odgovarja ljudstvu. Pri lfwatl!ih občinskih volitvah ne bo nihče
uai voli tega ali onega kandidata, ue ne bo grozil. Ljudstvo naj se pokoma svobodno izraža. Za občinske
sHrl kih Dol
^‘hitvc moramo te drvi mnogo delati, da nv . izpadle tako, da se pozneje ne bo-kesali Najostreje obsojamo vse ti-de| Poskušajo pod firmo mačkovstva u ati zniedo med Slovenci. Mačkovo gi-kon'C n,‘°pagirajo mladi ljudje, ki so ali , nil|uisti, ali anarhisti, ali razdiralci.«
SveiovM	p&Mmapmakimie
PARIZ, 28. septembra. Sklep francoske vlade o devalvaciji franka je prišel precej nepričakovano. Nazadovanje zlatega zaklada in rastoče težkoče so prisilile francosko vlado, da je pospešila pogajanja z Anglijo za sklenitev valutnega sporazuma. Franciji sta morala slediti tudi Švica in Nizozemska ter se je že v načelu sklenilo, da se bo devalviral švicarski frank, oziroma nizozemski goldinar. Obseg devalvacsc franc, franka se bo gibal med 25 in 34% sedanje vrednosti. Finančni minister bo na podlagi pooblastila takoj po sprejetju zakona določil tudi odstotek devalvacije, ki bo 25, 30 ali 33%. Borze vrednostnih papirjev bodo ostale nekaj dni zaprte. Tudi denarni zavodi no bodo prihodnje dni poslovali. Francoska banka je začasno ukinila prodajo zlata in bo za nekaj časa oproščena dolnžosti zamenjave bankovcev. Med drugim je francoska vlada izdala ukrep, da se vse zlato, ki je v privatnih rokah, rekvivira iu se bo predpisala prisilna oddaja tega zlata po stari pariteti. Namen tega ukrepa je preprečiti, da bi neupravičeno obogateli oni, ki so v pričakovanju devalvacije tesaurirali zlato. Ne bo pa mogel ta ukrep zadeti onih, ki so svoje zlato deponirali v inozemstvu. Vse delavske mezde in uradniške plače se bodo uredile na podlagi indeksa cen življenjskih stroškov. Doznava se, da bo Švica izvedla devalvacijo za 30% in ravno tako Nizozemska. Kakor se doznava bosta Švica in Nizozemska postopali enojgio. Švicarske in nizozemske borze so danes in jutri zaprte. Odločitev francoske vlade o devalvaciji franka je zbudila v italijanskih krogih precejšnje presenečenje, zla- j sti ker se je Franciji posrečilo, da je za to svojo akcijo pridobila tudi Anglijo in Ameriko. Poleg Zedinjenih držav in Anglije ima- Francija zagotovljeno pomoč še 12 drugih držav. Navedena akcija prinaša po dolgotrajni valutni vojni valutno pomirjenje in prinaša ožlvljenje svetovnega gospodarstva. Devalvacija francoskega franka bo imela svoje odmeve tudi v jugoslovenskem gospodarstvu in se računa, da bo imela naša država od devalvacije francoskega in švicarskega franka spričo naših dolgov prihranek dveh in pol milijard dinarjev. V poljskih krogih zatrjujejo, da ne bo imela devalvacija francoskega franka nikakšnega vpliva na poljski zlot, ker je poljska valuta osi-gurana. Turška vlada pa je sklenila, da v slučaju novih variacij tečajev tujih devic ne bo devalorizirala turške lire, kj po mneuju vlade najbolj odgovarja gospodarskim in finančnim potrebam države. Predsednik čehoslovaške vlade dr. Hodža pa je izjavil, da Je Čehoslovaška izvršila to, kar je sedaj napravila Francija, do gotove mere že leta 1934. Francoski ukrepi ne vplivajo neposredno na čehoslovaško gospodarstvo. Čehoslovaška ne bo spričo čvrstega finančnega stanja primorana k izrednim ukrepom.
30.000 tdesimkik u&pfakou h fkmiia $<*ee
RIM, 28. septembra. Italijanske okupatorske oblasti izkoriščajo znane verske svečanosti Abesincev, takozvane »Maskal«, ki jih imajo ob priliki konca deževne dobe. Na teh svečanostih sodelujejo predstavniki italijanske vojske te izkoriščujoč to priliko inscenirajo polaganje vernosti Italiji v senci tankov, strojnic in topov. Dejansko stanje v Abesiniji daje Italiji vendarle innogo skrbi. Navzlic vsem cenzurnim odlokom ni mogoče preprečiti, da ne prinašajo posamezni listi naprotujočih si vesti. Rimska »Tribuna« poroča iz Addis Abebe, da vlada v Amhari popoin inir, razen nekaterih akcij pod vodstvom sinov rasa Kase. V tukajšnjih krogih se naravno vršijo razgovori o Abesiniji z največ jo opreznostjo v strahu pred agenti »O vre«. Doznava pa se vendar, da italijanska oblastva le z težavo oskrbujejo zveze med italijanskima kolonijama Somalijo in Eritrejo. Čim se oddelki italijanske vojske oddaljijo za 100 km iz Addis Abebe, jih takoj napadajo. Zveze se vzdržujejo pretežno z letali. Če pa je kakšno letalo prisileno, da se radi defekta -ali kakršnegakoli drugega razloga mora spustiti na tla izven področja vojnega aerodroma, potem se neminovno dogaja, da nacadejo Abeshici posadko in jo pobijejo, letalc pa zažgejo, brez ozira na to, če ie njihov poglavar prisegel Daliji vernost ali ne. Resni krogi predvidevajo, da se bodo dcgaja!e hude krvave praske, čim bodo kolone podkralja CraciatUa krenile iz Addis Abebe v razne pravce proti notranjosti Abesinije.
LONDON. 28. septembra. Reuter poroča iz Pcrt Saida: Vlada v Gore je odredila protinapad proti napredovanju italijanskih vojnih sil proti Goreju. Ras Dcsta, negušev zet, in ras Abera..sin rasa Kase, bosta poveljevala tem protinapadom, pri katerih bo sodelovalo 30.000 abesinskih vojakov
Heva,	UmUnsim	vfada
GIBRALTAR, 28. septembra. Kakor se doznava, je semkaj prispel bivši španski kralj Alfonz. Kakor poroča Reuter iz Seville, je v Madridu nastal kaos. Del miličnikov, ki se je napotil na fronto, se je vrnil v Madrid. Drugi del pa je krenil proti Kataloniji.
MADRID, 2S. septembra. Havas poroča: Na južni fronti so se vstaškl oddelki umaknil’ na večjem delu fron«e. Tri vstaška letala so bila sestreljena.
V	sektorju Taja so se dosegli uspehi, ki jih je predvidelo glavno poveljstvo rdečih čet. Reuter poroča: V Barceloni se ;e sestavila nova vlada na razširjeni osnovi. V vladi so trije republikanci, trije komunisti, 4 socialisti in 4 člani delavske zveze. Companys je ostal na čelu vlade,
Angleške^ Imnzufa v	muk% ptmuda
LONDON. 28. septembra. Tukaj se je razširila vest, da je bil v Bilbauu ranjen angleški konzul radi eksplozije granate. Okoli 100 bomb ie h”-' v nih na mesto, ki so razdejale veliko število hiš.
P os'a
^OZORILO!
Z ozirom na časopisno \ ust v Delavski politiki in mariborskem »Večerniku . da je neki tukajšnji industrijalec trgal v nekem mariborskem baru tisočake s pripombo, da iste raje raztrga, kakor da bi jih dal slovenskim delavcem, in z ozirom na to, da se v javnosti spravlja v zvezo s tem dogodkom moja oseba, svarim vsakogar, ki bi kolportiral tc neresnične vesti, da ga bom sodno zasledoval.
Ker mi je sicer pred podtalnimi intrigami obramba nemogoča, izjavljam obvezno, da izplačam vsakogar, ki mi imenuje osebo, ki trdi, da je pri tem dejanju videla mene in da jo v stanu to tudi dokazati, da mu izplačam takoj po dopri-uešenem dokazu pred sodiščem 1C00 D nagrade.
Maribor, dne 28. septpmbra 193č.
B. Šonsky 1. r.
hdm&
Nedeljski občni zbor vse bolj in bolj vidne gozdovniške organizacije v Mariboru, je bil zopet lep dokaz, da je kre-tsila naša mladina na zdrava pota. Na licih in v besedi se jim je videlo, da to ni več mladina noči, zakajenih krem in mamljivega parketa, ampak da so to bratje in sestre jasnega neba, sončnih livad, rožnatih polj in divnih planinskih gozdov.
V	prirodi, na izletih in na letnem taboru si išče ta mladina osvežujočega duha in moči; odtod vsa ta mladost, radost, veselje in sreča v njihovih očeh. Komur so znani klici velikih sodobnih vzgojiteljev, ta ve, da so v taki mladini zdrave kali in da je taka lahko v ponos narodu.
Občni zbor je vodil g. dr. Vilko Marin. Po uvodnih besedah je prečita! vdanostno brzojavko Nj. Vel. kralju Petru 11. iu ministru za telesno vzgojo naroda. Takoj nato se je spomnil v ganljivih besedah pokojnih vzornih elanov Egona Lettnerja in Save 'DomSclja, ki so ju »lunine neusmiljeno pahnile pod svoja ka-menita krila. Dalje se ie spominjal letošnjega taborenja v divnem Martuljku, kjer je doživljal s taborečimi nepozabne ure. Spodbujal je članstvo k novemu vztrajnemu in požrtvovalnemu delu, po vzoru svojega glavarja Belega Lisjaka, ki je vedno in povsod na svojem mestu. Po razveseljivem poročilu o poteku dela za gozdovniško smučarsko kočo na Pohorju, se je oglasil'glavar g- Fr. Ki nik, ki je podal s svojim poročilom navzočim jasno sliko vsega gozdovm.vkcga vzgojnega dela v preteklem lotu. Rod, ki ima svojo družino tudi v Slivnici pri Mariboru, stalno narašča. Danes šteje 143 članov in članic. Zanimivo je. da je pristopilo h gozdovništvu tudi veliko število odraslih in to je za rod dobro znamenje, ker mu bo tako lažje doseči važen in resen gozdovni.ški smoter: vzgo-iiti dobre ljudi, koristne člane človešk * družbe in dobre državjirne. Gozdovni-štvo se zaveda, da v senci mcrlnih dimnikov in tesnih zidov, v hrupu in smra-; du, za zdravega človeka, po opravljenem vsakdanjem delu, ni več prostora. Poleg neštetih sestankov, izletov in prc-I davanj sc je glavar s pon 'som spominjal ! letnega taborjenja pod veličastno Mar-! tuljkovo skupino. Taborilo ie 58 moških in 28 žensk, -ločeno v dveh taborih. Tabor je skrbno vodil glavar. Moški tabor je bil pod nadzorstvom g. prof. Karba, ženski pa pod nadzorstvom učiteljice go-' spe Zejeve. Tabor je bil v zdravstvenem
Ruska matica na pragu nove kulturne sezone
V soboto je otvorila Ruska matica v Mariboru, ki deluje neumorno pod spretnim predsedstvom g. prof. Sokolova, novo sezono kulturnega dela. Za uvodno predavanje si je Ruska matica izbrala temo »O glavnih problemih ruske zunanje politike v 19. in v začetku 20. stoletja« in :fi povabila kot predavatelja univ. prof. g. dr. E. Spcktorskega iz Ljubljane.
V društvenih prostorih UJNŽB v gradu so se zbrali polnoštevilno tukajšnji ruski emigranti in njihovi prijatelji. V imenu Ruske matice je pozdravil odličnega gosta in predavatelja ter odličnega znanstvenika dr. E. Spektorskega, predsednik g. prof. Sokolov, nakar je predavatelj v blagozvočni ruščini strokov-
njaško orisal potek zgodovine 19. stoletja, ozirajoč se pri tem predvsem na tedanjo politiko Rusije. Piredavanje je bilo v vseh detajlih podprto s konkretnimi zgodovinskimi navedbami ter zbudilo živahno zanimanje vseh navzočih.
V	enoinpolurnih izvajanjih smo obšli ves razvoj političnih smernic Rusije v 19. in v začetku 20. stoletja, ki nam ga je govornik s svojim prikupnim nastopom pričaral pred oči. Za svoja izvajanja je žel univ. prof. g. dr. Spektorski najlepše priznanje. Želeli bi samo, da nas v tej sezoni obišče še večkrat. Lepo uspelo predavanje je .zaključil s posebno zahvalo predavatelju matični predsednik prof. Sokolov.
Koncert ljubljanskega komornega kvarteta
Ljudska univerza otvarja letošnjo sezono v petek 2. oktobra v veliki kazinski dvorani z nastopom omenjenega godalnega kvarteta, katerega člani so: 1. viol. Pfeifer, 2. viol. Stanič, viola Šušteršič in čelo Muller. Povsodi; kjer je ta združitev domačih umetnikov doslej nastopala, je vzbujala največje priznanje in zanimanje.
Na sporedu je na uvodnem mestu Beethovenov godalni kvartet op. 18, št. 3. Skladba je nastala okoli 1. 1800. in spada v prvo dobo ustvarjanja tega velike-
ga mojstra instrumentalnih oblik. Sledeči Faurejev kvartet op. 121 nas bo seznanil s stremljenji novodobne francoske glasbe, katere vodilni zastopnik je omenjeni komponist. Belajev kvartet sestoja iz štirih stavkov, ki so jih komponirali najznamenitejši novodobni ruski komponisti (Rimskij-Korsakov, Liadov, Boro-din in Glazunov) na motiv Be-la-ef. Belajev jo bil ustanovitelj znamenitega založništva za ruske skladbe v Lipskem in iruskih simfoničnih koncertov v Petrogradu.
Složnost v vrstah mariborskih gospodarstvenikov
Pred mesecem so zborovali v Beogradu trgovci, obrtniki in gostilničarji ter so pri tem prišli do soglasnega zaključka, da bo mogoče le tedaj doseči upoštevanje njihovih najvažnejših zahtev, če bodo složno nastopali. Ta sklep je zbudil v vsej državi pozornost, pa tudi splošno odobravanje v gospodarskih vrstah. Da
in disciplinskem pogledu odlično urejen. Kuhinja je delala s polno paro. Naj omenim samo, da je šlo iz nje 1150 kg kruha in 1144 1 mleka. Zanimivo je tudi, kdo je taboril: 1 zdravnik, 1 profesor, 10 učiteljev, 9 akademikov, 44 srednješolcev,
6 učencev, 7 uradnikov in 8 zasebnikov. Sledila so poročila ostalih odbornikov, iz katerih je bilo razvidno, da je bilo v preteklem letu 27 izletov, 9 predavanj, 164 sestankov, da je v knjižnici 171 knjig in da je blagajna v razveseljivem stanju.
Po volitvah so si gozdovniki izvolili sledeči odbor: starosta g. dr. Marin, namestnik g. prof. Karba, glavar g. Klojč-nik, namestnik g. Šajna, tajnika g. Wolle in gdč. Valerija, gospodar g. Robnik, knjižničarka gdč. Severjeva, blagajnik g. Vodeb, preglednika g. Zoher in g. Zej.
Neumornim gozdovnikom želimo pri njihovem nesebičnem stremljenju in vztrajnem delu v korist mladine in naroda mnogo uspeha.
se javno očituje ta soglasnost vse države s složnim nastopom, priredijo obrtniki, trgovci in gostilničarji v vseh večjih centrih dne 4. oktobra skupna zborovanja, na katerih se bodo obravnavale najaktualnejše skupne zadeve. Tako zborovanje se pripravlja tudi za M a r i b o r, kjer se bodo naši gospodarstveniki zbrali v Unionski dvorani. Zborovanje bo dokazalo, da imajo vse gospodarske skupine, med katerimi se ie v zadnjih štirih letih zelo mnogo storilo za cepljenje dragocenih moči, nešteto skupnih zadev, v katerih je le po složnem nastčpu pričakovati odpomoči (davčne zadeve, socialne zahteve, strokovna izobrazba, brezpravno delo, razdolžitev. karteli, konzu-mi, zaposlitev tujcev). Pripravljalna dela vodi poseben akcijski odbor, v katerem so zastopane vse tri navedene gospodarske skupine.
S ^iOHi?vsk€ fagfrff
Strokovna izobrazba temelj obrtniškega napredka
Prihodnji tečaj mojstrskih izpitnili predavanj se začne v sredo, dne 30. t. m. ob ‘/220. uri zvečer. Prijavljeni interesenti naj se zberejo ob določenem času pred poslopjem državne deške meščanske šole v Krekovi ulici. Predavanja bodo dnev no po dve uri v večernem času, izvzem-ši sobote in nedelje. Pristop imajo samostojni obrtniki in obrtni pomočniki obojega spola, izjemoma tudi starejši vajenci, ki imajo za seboj tiajmai 2 leti uč-
ne dobe. Po razpoložljivosti prostora se lahko prvi večer vpišejo tudi še taki interesenti, ki dozdaj še niso prijavljeni. Ker trajajo predavanja okrog 40 ur in so brezplačna, pa bodo obsegala pregledno vse teoretične predmete, ki se izprašujejo pri pomočniških in mojstrskih izpitih ter so praktično važni za vsakega samostojnega obrtnika, se udeležba priporoča.
Ob konferenci v Des Maines
Houke s tkittaltepa ftolfo
čebele kradejo. V Ljutomeru so pesniku Cvetku Golarju neznani tatovi odnesli dva panja čebel, ki ju je potem vse z raztresenimi satniki našel po njivah, tatovi pa so odnesli med.
Tudi sicer nasprotni si politiki so včasih med seboj dobre volje.
Hame vesti
OBČINSKE VOLITVE V MORAVSKI BANOVINI.
Včeraj do pol 19. ure so prispeli v Beograd definitivni rezultati o občinskih volitvah v Moravski banovini, in sicej iz 50 občin. Iz pisarne JRZ so poročali, da ima vjada absolutno večino v 40 občinah, opozicija pa v 10
BORBA PROTI DR. MAČKOVI OKOLICI.
V Zagrebu je izšla prva številka tednika »Hrvatska Istina«. Glavni in odgovorni urednik lista je dr. Mate Hanze-kovič. List v uvodniku zelo ostro napada dr. Mačkovo okolico. Zatem kritizira »Hrvatski dnevnik« in povdarja, da omenjeni list ni glasilo dr. Mačkovega po-kreta. Zlasti ostro napada člana konzorcija »Hrvatskega dnevnika« gg. Koheka in Peniča, očitajoč jima, da sta sebične-ža in da jima gre samo za to, da nemoteno in z dobičkom vnovčita vloženi kapital v podjetje »Hrvatskega dnevnika«. Nadalje sledi očitek, da povzdiguje »Hrvatski dnevnik« razne brbljavce, dočim sistematično zamolčuje prvo hrvatske zaslužne može, ako niso všeč članom konzorcija »Hrvatskega dnevnika«.
MILITARIZACI.IA DELAVCEV V ABE-SINIJI.
Kakor znano, so sedaj delavci v Afriki delno oboroženi in predstavljajo prav za prav vojsko v rezervi. Nekako tako se je izrazil tudi Graziani. V kratkem pa bodo storili nov korak k popolnemu mi-litariziranju teh delavcev. Je že zakonski načrt, da se bodo morali vsi delavci, ki so in bodo zaposleni v Abesiniji, vpisati v fašistično milico. To je seveda velikega strateškega in političnega pomena, ki ima namen uničiti zadnji ostanek že itak omejene svobode delavca v Abesiniji. Kot vzrok navajajo, da bo delavstvo s tem bolje preskrbljeno materialno in moralno, tudi v verskem pogledu, da bodo dobili »dopolavore« itd. ter da bodo predvsem v zdravstvenem pomenu veliko na boljšem. Nositi bodo morali vojaško divizo, oboroženi bodo kot vojaki, življenje bo kasarniško. Oficirje in podoficirje bodo jemali iz delavskih vrst. Predpisane bodo še druge disciplinske uredbe. Sedaj je v Afriki ozir. Abesiniji okrog 90.000 delavcev. V bližnji bodočnosti bodo rabili za prva velika dela novih 150.000 delavcev. Delali bodo predvsem ceste, vojašnice in vojaške objekte, razne tovarne, državna in javna poslopja za administracije. Če tejt, prištejemo še število vojaštva, bodo znašale vse oborožene sile v Abesiniji preko pol milijona. Zanimivo je, da število italijanskega delavstva v Abesiniji stalno pada. Ko poteče pogodba, je ne obnovijo, ampak se rajši odpravijo v Italijo na dom. Zato je sklepati, da so pogoji za delo zelo težki. Večkrat smo tudi slišali, da so se delavci upirali kar je bilo skrajno nevarno za vojaške operacije. S tem, da so dali delavce v vojaške oz. miličarske suknje, jih hočejo prisiliti tudi na vojaško disciplino.
SETON WATSON V JUGOSLAVIJI. Znani angleški novinar Seton WatsoU je prispel v Zagreb in je obiskal dr. Vladka Mačka in dr. A. Trumbiča. V Zagrebu bo ostal več dni, kjer se bo informiral o politični situaciji, nakar bo potoval v Beograd, kjer ostane do 10. oktobra.
hriktime Movice
fammmmmmmmmmammmmm
Putnikove novice. Ponosno opozarjamo cenjeno občinstvo in interesente na velezanimiv in krasen izlet z avtokarom v Miinchen v času od 2.-7. oktobra ter v Ptuj dne 4. oktobra 1936.
W.iW»i *>
Bttngfcani jnoMgi iz	shiUajc*	ntaertmt	Madridčanov,
Iz finančne službe. Višji poveljnik fin kontrole Matija Ivanič je premeščen iz Murske Sobote na Sušak.
Odprta noč in dan so groba vrata. V Gosposki ulici 50 je umrl v 36. letu svo-le dobe carinski kontrolor Joško Povalej. -V lattenbachovi ulici 18 je preminil v 76. letu starosti splošno priljubljeni vpokojeni sodni višji oficial Ivan Lubec V splošni bolnišnici je umrl 14letni najemnikov sin Alfonz Veronik. Žalujo cim naše toplo sočutje!
Iz prometne službe. Premeščeni so sledeči vlakovodje: Peter Bučar iz Rogatca v Metliko, Janez Jenko iz Vuze-mce v Domžale in Adolf Škofič iz Rogatca v Maribor, nadalje Josip Pehani, tehnični uradnik iz strojnega oddelka pri ravnateljstvu v Ljubljani li kurilnici v Rogatec, Andrej Mihelič, pomožni vlakovodja iz Velenja v Maribor, promet-Mk Ivan Koren iz Savskega Marofa v Poljčane.
Volitve v Zbornico za TOI. Pri rnest-nem popisovalnem oddelku na Slomško« v®m trgu št. 11 in v pisarni Okrožnega 0(ibora obrtniških* združnj so od danes Jkiprej razgrnjeni • seznami volilcev v Gornico TOI
Smrt v potoku. 381etoa delavka Ka-mila Petelinčeva, stanujoča v Spodnjih Hočah, je našla zaposlitev pri posestniku Francu Simiču v Zgornjih Hočah, kjer je v sadonosniku obirala jabolka. (Ko je šla okoli 10. ure dopoldne mimo sado-nosnika zasebnica Marija Polažerjev«, je našla Petelinčevo v potoku Reka, ki teče skozi sadonosnik. Takoj jo je izvlekla iz potoka, v katerem je bilo komaj 15 cm vode,	ter	poklicala ljudi,	ki	so skušali
nezavestno Petelinčevo obuditi k življe nju. Toda vsa prizadevanja so bila zaman, kajti Petelinčeva je bila že mrtva Kako je prišla v potok in pod kakšnimi okoliščinami je našla smrt, še ni točno dognano, domneva pa se, da je Petelin čeva dobila padavico ter se skotalila v potok, kjer je našla žalostno smrt.
Zastrupila se je... 3i21etna delavka Smode Elizabeta, zaposlena v neki tovarni na Teznem in stanujoča na Pobrežju	na	Tezenski cesti	12.	Sinoči ob
pol 8.	uri	zvečer je bila	na	obisku v
Lovski ulici, kier se je zastrupila z namenom, da si radi obupnih družinskih razmer vzame življenje. Poklicani reševalci so jo odpremili v tuk. bohiišniep.
Dvonosne lisice strašijo po Slovenskih
Zborovanje obrtnikov. Društvo jugo- j goricah, kjer so več posestnikom izro-slovenskih obrtnikov je včeraj dopoldne, Pale kurnike. Včeraj ponoči je neki »lis-Mredilo v Gambrinovi dvorani obrtniško jak« vdrl v kurnik posestnika Srečka zoorovanje, na katerem se je obravnaval Senekoviča ter odnesel 15 lepih kokoši, splošen položaj obrtnikov. Zborovanju. Senekovič trpi okoli 600 dinarjev škode, p ga je vodil g. Lešnik, je prisostvova- Ogenj uničuje domačije. V Kuštanov-lepo število mariborskega in okoli- cih ^ požar uničil 4 domačije, in sicer slfega obrtništva, navzoči pa so bili tudi posestnikom Aleksandru Novaku, Ja-ne-zastopniki oblastev in sorodnih organi- j zu Novaku, Ane Novakove in Janezu Bi-Za°ij. Na zborovanju je bilo tudi govora; horju. Ogenj je izbruhnil na stanovanjski Q nadaljnjih društvenih smernicah ter se! kisi posestnika Aleksandra Novaka ter je obravnavalo tudi vprašanje, kako bi S se je odtod radi močnega vetra razširil Mio mogoče izboljšati položaj obrtnikov, j »a sosednje stavbe, ki so postale plen Člani Podpornega društva želez, usluž- j ognjenih zubljev. Skupna škoda radi po-nencev in upokojencev v Ljubljani se tem j žara se ceni na okoli 120.000 Din.
Potom obveščajo, da se vršijo delegat-; 5», • •	”
sKe volitve 11. oktobra 1936 od 8. do 10 j	MOOite
Me v Narodnem domu. Glasovnice se'	----
b<>do delile od 28. sept. do vključno 3 j Blokiranje električnih aparatov. Upra-°ktobra in sicer: za aktivno osebje pri! va Ptuiske pošte je prijavila mestnemu službenih edinicah, za vpokojerace in vdo Poglavarstvu, da povzročajo že neznosne pa v gornjem roku dnevno od 16. dol ne radijske motnje s svojim pogonom ne-J8. ure v Narodnem domu proti predlo- j blokirani električni aparati. Na to pri-z*tvi članske izkaznice. Vsak član naj j 1°^? J'e P°zvala policija lastnike elek-zahteva, da se mu glasovnica izroči, da ’ Njenih naprav, da jih v roku 15 dni blo-zamogel svobodno voliti. Kdor se iz kirajo in tako odstranijo motnje. Tudi je Kateregakoli razloga ne želi osebno ude- 0P0Z0rlla lastnike takih motorjev na čl. cžiti volitev, lahko odda glasovnice v < k- z” ki določa za vsakogar, ki na-Casu od 29. sept. do 4. oktobra dnevno n,erno Mi =z brezbrižnosti moti delo ra-°d 9.—11. in od 15.—18. ure v Delavski Oljskih aparatov, kazen do 1 leta ali Din Gornici, Sodna ul. 9/II. Smasek Franc. 10-°00. v bodoče se bode proti vsakemu Odisejada slovenskega rudarja. Danes ,notilcu postopalo kazensko in to še po-, ^Poldne je dopotoval v Maribor 521etni sebno- ker so vsi dosedanji pozivi in plaveč Simon Kurent iz Trbovelj ki ie Plsmeni opomini bili brez uspeha. Da se ,b|l polnih 22 let v Rusiji. Kurent’je šel bo mog]o ugotoviti, ali so lastniki elek-l ‘®ta 1914 s 27. pešpolkom na rusko fron- tričnih naprav te res blokirali, se bo se-® ter je bil 24. novembra 1914 ujet. Od- stavila posebna komisija, ki bo na licu Mavili so ga v tomsko gubernijo, kjer »iesta pregledala vse motorje in lastnike ie bil do leta 1918. Po prevratu v Rusiji »^blokiranih naprav prijavila državni ra-?e je podal na pot proti poljski meji in buški kontroli v kaznovanje.
rabil polnih 12 let, da je prišel do meie. II a» „ a a v/
^ Pa imel sreče pri prekoračenju meje,
. Mtj sovjetski obmejni organi so ga pri-1 ""■■■'................... »iimi
e'i in spravili nazaj v Moskvo, od ko- ' štiri lepe, zanimive knjige za 20 Din, so ga poslali v Kijev. Zopet je po- ; Odpovej se skromnemu izletu, izdatku ,sKUšal srečo s prehodom preko meje, ■ za bežno zabavo, pa boš imel že čez eii ar se mu je naposled posrečilo. Zglasil mesec obilo veselja in zadovoljstva s
Zadnje tekfmune vesti Tudi devaUatita sušilu oa.
PARIZ, 28. septembra. Kakor poročajo iz Moskve se je sovjetska vlada odločila, da se izvrši devalvacija rublja, oziroma červonca približno v isti višini, kakor je to storila francoska vlada s frankom.
WASHINGTON, 28. septembra. Prezident Roosevelt in finančni minister Morgenthau sta se včeraj defj časa razgovarjala. Kakor se doznava je Mor-genthau predlagal, da se spričo izvršenega dejstva devalvacije sklene dogovor glede prostega denarnega prometa.
40	tfc	našega	Usa v Jiaiijo
RIM, 28. septembra. Novi sporazum med Italijo in Jugoslavijo sloni na bazi sto (našega izvoza v Italijo) : stodeset (našega uvoza iz Italije). Tečaj lire za obračunavanje je določen za 29.5 za 100 dinarjev. Po novem sporazumu bo izvoženega našega lesa v Italijo v skupni vrednosti 14 milijonov lir, od tega samo za bukov les na 5 milijonov lir. Razen tega bo Italija uvozila v Jugoslavijo večje število avtomobilov Fiat in traktorjev. Višek od 10°/o, ki jih bomo uvozili iz Italije, bi se izrabil za kritje naših starih klirinških terjatev od Italije.
leftouska SeeU Uokajo smet iu ogenj aa TMem
TOLEDO, 28. septembra. Agencija Havas poroča: Oddelki polkovnika Ya-gue so prodrli včeraj do sredine Toleda. V aleazarskem stolpu zaprti kadeti so napravili izpad proti rdečim miličnikom, ki so bili v umiku. S tem je vpo-stavljena zveza med aleazarskimi kadeti in vstaškimi oddelki. Vladno topništvo srdito obstreljuje Toledo.
lUrtiji je amodm vseeno kaj se dogaja v Ženevi
RIM, 28. septembra. Današnji listi pišejo, da bo treba mnogo napora, da se popravi to, kar se je zgodilo v Ženevi od strani nekaterih malih držav ob asistenci sovjetske Rusije in sodelovanju Francije in Anglije. Anglija hoče spremljati svojo protiitalijansko akcijo v Sredozemskem morju s serijo diplomatskih incidentov v nadi, da bo mogla zadati Italiji končni udarec, Francija pa hoče povsem zadovoljiti svoje antifašiste, ne vodeč računa o komplikacijah, ki bi mogle radi tega nastati. Rimu je kakor piše »Piccolo« vseeno, kaj se dogaja v Ženevi in kakšna usoda čaka Društvo narodov. Sedaj ne pomaga nič pisanje nekaterih francoskih listov, da akcija proti Italijj v Ženevi vse-bolj zbližuje Italijo in Nemčijo. Zadržanje Mussolinijevo daje primer največje hladnokrvnosti in realnosti. Italija ni reagirala na ženevske dogodke z nobenim nasiljem. Italija si je pridržala svobodo akcije lil gre svojo pot, ki ji najbolj konvenira. Ona ima samo koristi od tega, če ne sodeluje v Društvu narodov in je na istem potu kakor Japonska in Nemčija.
Mariborsko gledališče otvori novo sezono v četrtek, 1. oktobra. Uprizori znamenito dramo L. N. Tolstoja »Žii i mrtvec«, ki zavzema med dramskimi deli velikega Rusa prvo mesto. Naštudiral jo je glavni režiser Jože Kovič ter se žvr-sti 11 slik na vrtilnem odru z dvema odmoroma. (Po 4. in 9. sliki.) V glavnih ulogah nastopijo Kraljeva - Liza, Ras-rger - Maša, Nakrst - Fedja in Gorinšek - Karenin. Ostale vidnejše uloge igrajo Zakrajškova, Savinova, Starčeva, Grom, Jože Kovič in P. Kovič. V drugem dejanju nastopi tudi zbor, ki poje originalne ruske pesmi.
h Qem$e Radgone
k;
”e le pri našem konzulatu v Varšavi, ki a ie odpremil v domovino.
» Samo še tri dni »dolgi Emil« s svojim! jeznimi psi v Veliki kavarni. r Simultanka g. Vasje Pirca se preloži /Mi tehničnih ovir na soboto 8. okto-ra- Tajnik.	j
y Esperanto. Sredo dne 30. sept. se vrši, dvorani Delavske zbornice. Sodna uli-1 I 20/II, ob 20. uri zanimivo predavanje /	.	•
Ij Svetovnem jeziku esperanto. Vsi do- jgCttOO gtSOn^ ‘°došli! Vstopnine prosto. Esperant-" ® društvo.
pl dneva brezt nesreče. V Tattenba-
knjigami Vodnikove družbe. Ne odlašaj, da ne zamudiš roka za včlanjenje!
Vodnikova pratika, ta naša najlepša vsakoletna ljudska čitanka, polna zanimivih. poučnih, zabavnih člankov in sijajno ilustrirana, mora z ostalimi tremi knjigami Vodnikove družbe v drugi polovici oktobra na vsako slovensko mizo!
c-, w Mici je udaril konj 25letnega hlap
** ppfrl;,----1«	V___________„	1a1!1—	 XI.
SK Slavlja (Pobrežje) : SK Drava (Ptuj) 8:1 (4:0).
....	      ,	Prvenstvena tekma, ki se je odigrala
v .Ferdinanda Kramerja s toliko močjo: včeraj dopoldne na igrišču bivše SK Svo-sQ J'0, da mu je prebil lobanjo in da bode, se je končala z zasluženo zmago reševalci morali ponesrečenega Kra- j domačinov. Slavija je bila ves čas tekme v ria odpremiti v bolnišnico. Na cesti! v očitni premoči ter zabijala gole po \amnica. -
Ijj ““"ca—Bresternica pa je povozil ne- ’ mili volji, kpr^nik 721etno Julijano Gorjančevo, j SK Lendava !l. ie šel voz preko prsi tako, da so jo , Ptuju se je včeraj odigrala prvenstvena
SK Ptuj 1:1. (1:0). V
jjpfiborski reševalci morali nezavestno tekma med SK Lendavo in SK Ptujem. Polon
blnišnico. Stanje obeh ponesrečen- j končala z delitvijo točk.
'n s Polomljenimi rebri prepeljati v splo- Tekma se je pod vodstvom
ŠUo
le zelo resno.
g. Turka
Gradjanskl : Mura 2:1 (0:0).
Haeodm gUdaiim
Četrtek, 1. oktobra ob ’0. uri: »Živi inrt- . Vojaška svečanost v avstrijski Rad-vec«.'Otvoritvena predstava. Bloki. goni. Kot avizo za nedeljske svečanosti Petek, 2. oktobra: Zapito.	zopetne upostavitve vojaške garnizije v
Sobota, 3. oktobra ob 20. uri: »Pohujša- obmejni avstrijski Radgoni (Radkersburg) nje v dolini šentflorjanski«. Bloki. Je v soboto, okrog 11. , ure dopoldne priplulo v smeri iz Gradca ter krožilo nekaj minut nad mestom vojaško letalo in se nato zopet vrnilo proti Gradcu. Popoldne se je vso mesto odelo v zastave, hišni posestniki pa so okinčali svoja okna. V nedeljo po prifiodu jutranjega vlaka ob pol 10. uri je prikorakalo iz postaje, ki leži izven mesta oddaljena 20 nt, z vojaško godbo na čelu vojaštvo j0-tega lovskega polka (Alpenjager). Ta polk je bil po vojni preosnovan iz bivšega graškega 27. pešpolka. Na čelu vojaške posadke je prijezdil bodoči poveljnik podpolkovnik Zimmerl, kateremu je izročil miličnik Dom. fronte s kratkim nagovorom šopek svežih cvetlic. Pri spomeniku na Glavnem trgu je ob asistenci številne duhovščine bral mašo graški škof dr. Pawlikovsky. Maši je prisostvovalo vojaštvo, ves oficirski zbor (22 Kino Union. Danes Karl May-film »Sko višjih in nižjih oficirjev) z divizionarjenr zi puščavo« in celotni film:	»Olimpiada	generalmajorjem Parga na čelu, pred-
1936«.	stavniki oblasti, med temi odposlanec de-
želne vlade v Gradcu grof Stiirgh in dva-tisočglava množica ostalega občinstva. Po končani maši je govoril mestni župan Perneg.
Užaljeni ljubimec. Neki I. R., posegt- Pq Ldefileju je nadškof- dr. Pawlikovsky niški sin,iz Ivanje, je že dalje časa dvoril: blagoslovil vojašnico, kjer je bil nekdaj posestniški hčeri Micki in se za njo zelo j.tržaški' pešpolk št. 97.. ki pa nosi sedaj zanimal. Micki :c bilo to všeč in mu je'; ime.feldmaršala Konrada;pl. Hotzemlor? tudi ljubezen vračala. Hudo jo-je'bolelo,j (Conrad. v. Hcctzendorf Kaserne) pri le to, ker je fant zelo popival. Trudila se vhodu. Po končanih cerkvenih ceremonije na vse moči, da ga odvrne od popi-; jah je vojaštvo vkorakalo v svoj novi vanja, a,vse zastonj. Ko mu je te dni spo- stan. Sedaj v Radgoni nastanjeni dve ročila .svoj sklep, da ga vsled tega več ' četi 10-tega lovskega polka (240 mož ne mara in ga s tem odslavlja, je sled- posadke in 5; oficirjev) ste bili semkaj nji večer prišel pod njeno okno in zahte- dodeljeni iz Gradca samo začasno ter val,-naj ga pusti noter. Ker MiCika le ni, ostanete .tukaj do. meseca januarja 1937. hotela odpreti vrat, je razkačen skočil ; Med tem časom bo namreč osnovan nov na okno, razbil vse lonce s cvetlicami in I polk. za južnoštajersko s področjem sre-okno, in ker je njena postelja tik okna,! zov Feldbach, Strašs fn Radkersburg — se mu je posrečilo zagrabiti jo za roke' Radgona s stalno posadko v obmejni in potegniti na okno. Micika ie pričela/Radgoni;.Za prihodnjo-spomlad je mestna kričati, v tem pa jo je že I. R. prav hudo j občina, odpovedala stanovanje vsem ranil z nožem v levo roko. :Ko .so prihi-- strankam* okrog 30 po številu, v tako-teli domači, jo je odkurfl. Rana je precej • zvani Kodoličevi vo^jašnici, katero bo
mmee
huda. da se je morala Micika zateči k zdravniku. I. R. bo najbrže potolažilo sodišče.
nato preuredila za bodočo novo in no-množeno posadko.
aM&uig,
15SH Humiot ftomui svojega „i/ehte^a" ma&a
V tekmovanju za prvenstvo LNP je včeraj ISSK Maribor premagal SK Rapid, SK Celje pa Čakovečki SK
Podsavezno prvenstvo v mariborski skupini je včeraj napredovalo za dve jesenski tekmi. ISSK Maribor je na Ra-pidovem igrišču nadvladal enajstorico SK Rapida, v Celju pa je SK Celje z bogato razliko golov premagal Čakovečki *>K.
Prvenstvena tabela je po včerajšnjih tekmah naslednja:
SK Celje Železničar ISSK Maribor Atletiki Rapid
ISSK MARIBOR ISSK Maribor;
2
1
1'
0
0
9:2
6:0
4:4
1:3
1:9
SK RAPID 3:1 (1:0).
Koren, Korent, Kramberger, Weis, Kirbiš, Gomol, Miloš, Kolar, Starc, Tičar, Jurgec.
SK Rapid: Pelko, Badovič, Antoličič, Zgonc, Rakar, Fučkar, Veribnik, B/iu-mel, Heller, Bodendorfer, Oven.
Na tekmo ni bilo prav velikega navala, kajti prireditev je pokvarilo izredno slabo vreme, vendar je prišlo nekaj stotin ljudi gledat mariborski nogometni »derby«. Stvar je bila pusta in le na trenotke zanimiva. O kaki kultivirani igri ni bilo sledu. Žoga jo dirigirala igralce namesto narobe. Nabijanje tjavendan, brez premisleka, brez vsakega smotra. In to je trajalo 2 krat pet in štirideset minut, celo večnost...
ISSK Maribor je zaigral mnogo slabše ko v poslednjih igrah. Njegov napad je imel najnevarnejša igralca v Milošu in Starcu. Miloš je bil nosilce vseh napadalnih akcij, sam je zabil dva gola, dočim je tretjega »fabriciral« Starc. V ostalem pa je napadalna vrsta zanemarila še marsikatero zrelo priliko. Srednja vrsta n'i*bila toliko moona, da bi vsaj na videz uveljavila kak sistem. Tudi je slabo zalagala napad z uporabljivimi žogami. Obramba je imela včeraj največ dela in ga ,je opravila dobro. Zlasti vratar je bil odličen ter ubranil neverjetne stvari. Gotovo je bil najboljši mož na polju ter se ima, moštvo prav njemu zahvaliti, da je ISžjK Maribor pozitivno zaključil vče-raSpjo tekmo.
Rapid je zaigral borbeno, žilavo in požrtvovalno. Toda vse te vrline niso zadoščale za uspeli. Branilca sta se izkazala kot slaba taktičarja. Pelko v golu pa Je bil nesiguren. Krilci so se borili z 'žiiavostjo in vztrajnostjo, tako da je moštvo dominiralo v polju. Najslabši del inaštva >d bil napad, ki je bil vesčas tekme raztrgan. Krili sta poslali nešteto centrov, s katerimi nipo vedeli v sredini kaj početi, osredje napada je imelo pred golom nekaj dobrih pozicij, pa vsa za-
man. Nekaj sigurnih golov je ubranil nasprotni vratar, nekaj pa so klaverno za-strelili. Človek pride v zadrego, če bi hotel koga v tem moštvu' posebej vsaj omeniti, ali pohvaliti.
O poteku igre ni kaj povedati. Rapi-dovci so v prvem polčasu uspevali in potiskali nasprotnika v njegovo polovico, tako da so ti prihajali le sporadično v Pelkovo bližino. Pred golom pa je bilo aktivnosti Rapidovega napada konec. Maribor je v prodorih nekajkrat izsilil nevarne situacije pred Rapidovim svetiščem in je Miloš v 38. minuti dosegel z efektnim strelom vodstvo za svoj klub. Tudi je kazalo, da bo enako ali podobno potekla tudi druga polovica. V tej je večja vzdržljivost Mariborčanov prišla do izraza in je bila igra v tem delu prilično izenačena. V 28, minuti je zopet »ušel« Miloš ter dosegel drugi gol. Potem gre monotono naprej, Rapidovci napadajo in napadajo ter se jim končno vendarle posreči ustvariti Korenu komplikacijo z negativnim uspehom. Maribor pa zopet zbere moči k splošni ofenzivi, ki je kronana -z uspehom. Junak je bil Starc, ki je postavil končni rezultat 3:1.
Sodil je g. Nemec. Bil je korekten in nepristranski.
Pred tekmo so funkcionarji ISSK Maribora izročili igralcu Starcu, ki je včeraj odigral svojo 100. tekmo za ISSK Maribor, lepo spominsko darilo, čestitamo!
V	prvenstvenem tekmovanju rezervnih moštev je rezerva SK Rapida premagala rezervo ISSK Maribora z rezultatom 4:2 (2:1).
SK CELJE : ČAKOVEČKI SK 6:1 (1:0).
Celjska tekma se je končala s pravcato senzacijo, kajti enajstorica iz medji-murske metropole je doživela katastrofalen poraz. Sodil je g. Macoratti iz Ljubljane.
Tekmovanje za državno nogometno prvenstvo.
Osijek: SK Ljubljana:Slavija 3:0 (2:0).
Zagreb: Gradjanski:Hašk 4:0 (1:0).
Beograd:	JugoslavijatBSK 2:1 (0:1).
BASK:Concordia 3:1 (0:1).
Sarajevo: SIavija:Hajduk 3:0 (1:0).
Ostale nogometne tekme.
Praga: Nemčija:Češkoslovaška 2:1.
Budimpešta: Madjarska:Avstrija 5:3.
Budjevice: SK Budjevice:Vienna (Dunaj) 5:2!
Crefeld: Nemčija B:Luksemburg 7:2.
Ljubljana: Korotan :Reka 1:0, Olimp (Celje)-.Slovan 1:0. Tekme za prvenstvo LNP.
Prvenstvo v tenisu
Dočim so se doslej naši teniški igralci uveljavljali večinoma na zunanjih tur-nirijh, so se nam včeraj prvič v tem letu predstavili v domačem turnirju. Žal je bilo mnogo časa zamujenega, tako, da je včeraj, nestalno vreme ne le oviralo, temveč celo popolnoma onemogočilo tekmvanje. ^ posameznih konkurencah so se najbolj izkazale dame, ki so že dosegle zaključno kolo, v katero ste prišli ga. Voglarjeva in gdč. Lirzerjeva. Ga. Voglarjeva je izvojevala pomembno zmago nad gdč. ČutiČevo s 4:6, 6:2, 6:3. Popreje je porazila go. Felberjevo s 6:1, 6:1. Gdč. Lirzerjeva se je borila v semi-
Službo dobi
MARLJIVO DLKLE
sprejme cveticama Weiler. 4854
Pr&dam
finalu z go. Babičevo in zmagala s 6:2, 6:0 in popreje proti gdč. Halbiirtliovi še težje s 6:3, 10:8.. Ga. Babičeva, ki ima že zasigurano tretjo nagrado, je obvladala go. Thalmannovo po napeti igri s 6:4, 6:2. V moškem tekmovanju je bilo odigranih le nekaj iger. Presenetil je edinole Škapin, ki je po hudem boju izločn iz nadaljnjega tekmovanja Scltmidererla s 5:7, 6:3, 6:3. Favorit turnirja Mešiče* je pogazil Voglarja s 6:0, 6:2, AIbane>:c je premagal sicer ietos izbornega Ma-steka s 6:2, 6:1. Leyrer je dosegel drugo kolo z zmago nad Dernovškom s 6:0, 6:2, Tomčič je obvladal dobrega Pavlina s 7:5. 9:7. Mastek je zrušil Škrobarja H 6:3, 6:3 in Holzinger je končno zirngaj nad Babičem s 6:1, 5:0 (odstopil) V..gj'1 gospodov v dvoje sta zmagala Babic-Voglar nad mlajšo dvojico Babič H* Veble s 6:2, 6:0. Ostale igre so bile r~di dežja prekinjene. Turnir se bo danes popoldne ob 14. uri nadaljeval in po možnosti zaldjr"
ČUVAJTE JUGOSLAVIJO!
ENO IN DV0KR1LN\ OKNA
največ velikosti 90X180, deloma z motnimi šipami, sc ugodno prodajo. Uprava iiiš Pokojninskega zavoda za nameščence v Mariboru. Kralja Petra trg.	4853
Otroška dvovrstna diatonična HARMONIKA dobro ohranjena, ugodno naprodaj. Istotam »Singer« hrzo šivalni stroj. Avberšek, Državna 24.	4852
DOBRO VINO
lastnega pridelka od 10 litrov naprej dobite v Vrazovi uiicj št. 9.	4858
Globoko potrti sporočamo, da nas je nenadoma zapustil gospod
IVAN LUBEC
višji sodni oiic. v p'.
Pogreb dragega pokojnika bo v torek, 29. sept. ob 16. uri iz mrtvašnice na Pobrežju.
Maribor, Gradačac, Slov. Bistrica, dne 28. septembra 1936.
Marija Lubec, soproga in rodbine dr. Lubec - dr. Zemljič.
EES
Darujte za Pomožno a
:*C910!
mm
■W' rrmronnre
Mestno poglavarstvo mariborsko
X. Štev. 11151/3147-1936.
Razpis licitacije.
V Mariboru, drie 25. sept. 1936.
Rasgias © licitaciji.
Mestno poglavarstvo mariborsko razpisuje za preureditev naprave centralno kurjavo v zgradbi carinske pošte v Mariboru II, javno pismeno ponudbeno licitacijo v skrajšanem roku 10 dni,
na dan 20. oktobra 1936 ob 11. uri v prostorih mestnega gradbenega urada v Mariboru, Frančiškanska ulica 8. soba štev. 3. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se proti plačilu napravili!1 stroškov dobivajo med uradnimi urami istotam, soba štev. 3.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsoto uradbenega proračuna, ki znaša
Din 167.198.70.
. Ponudbe je kolkovati po § 9 zakona o izpremembah in dopolnitvah za-. kona o taksah z dne 25. IIL 1932, Služb. Nov. br. 70/XXIX z dne 26. III. 1932-!
Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji v »Službenih No-vinah« in na razglasni deski mestnega poglavarstva mariborskega.
V Mariboru, dne 25. sept. 1936.
MESTNO POGLAVARSTVO MARIBORSKO-Predsednik: dr. A. Juvan 1. r.
§&ega fmesioia v Umdm
VIKTOR HUGO,
1>9
Ulil:::;.1 :j • dobro zamišljen. Franc Jožef je prav dobro vedel, da bo njegov brat sedaj na vse pristal. S tem mu je pa obenem za vedno presekal pot nazaj v ožji krog dunajskega odločevanja.
S tem se je na pretkan, pa tudi brezsramen način rešil bratskega tekmeca in večnega pretendenta na prestol.
Masimilijan je ob tem ultimatu najpre-je nekoliko omahoval. Morebiti bi se bil v zadnjem času še umaknil.
Toda tukaj je Šarlota. Ona hrepeni po cesarski kroni. Privlačuje jo Mehika z vso silo, omamlja jo bližina cesarske slave. Usoden korak v tragediji dveh življenj je storjen.
Bolhe in stenice v cesarjevi*spalnici.
Usoda Maksimilijana ter^njegovega cesarstva- ima mnogotere,sličnosti z usodo abesinskega neguša in njegovega cesarstva. Spričo številnih obljub glede moralne in materialne podpore se je Maksimilijan odtočil, da;se(.lotijne)Varne.ekspe-
dicije in da sprejme mehiško cesarsk krono.
Ko pa je trebalo, da postanejo obljube resnica, tedaj so vse te obljube ii. vse obveznosti splavale po vodi. Mehiško cesarstvo se je na mah pričelo rušiti, istočasno pa umakne Francija svojo vojsko iz Mehike.
Ko je bila osebna katastrofa Maksimilijanova že zapečatena in ko je vse skupaj viselo še samo na niti, tedaj mu oni. ki so ga pognali v mehiško pustolovšč no, niso nudili niti moralne pomoči.
Dva Indijanca in nekoliko opic.
Vsi bistrogledi ljudje so predvideli ;kakšen bo konec. Iz Mehike pa so priha jale v Miramare, kjer je bival Maksimi lijan, pismene predstavke, resolucije i prošnje s pozivom, da naj pride Maksimilijan v Mehiko, od koder mu mehiška mesta in naselbine že vnaprej izjavljajo lojalnost in zvestobo.
Dejansko pa je vse to velika prevara mehiških emigrantov. Porogljivo je po-
fl
slavni francoski pesnik, ki je bil ljut nasprotnik Napoleona III. in mehiške ekspedicije.
ročal angleški poslanik iz Mehike v Loti' don, da prihaja vse to mnoštvo prošen) ter izjav udanosti iz nekaterih naselbin kjer sestoji vse prebivalstvo iz kotna! dveh Indijancev in nekoliko opic.
Ko je Maksimilijan prejel žc navede11' jltimat svojega brata Franca Jožefa. katerem je zahteval od njega odpove^ vsem avstrijskim naslovom, častem '|! pravicam, tedaj je Maksimilijan omah°' val.
Odločitev je bila zares težka: to je Pa' menilo, da se mora odreči vsemu, kai' 11 sigurno za nekaj, kar je še povsem vestno. Toda avstrijski cesar je vešče ■' spretno izvršil pritisk. Noče popustiti m* t: za las. Franc Jožef dobro ve, v snem položaju se nahaja Maksimilijan .
V slučaju namreč, da bi Franc Jo:'-e umrl, bi Maksimilijan Jmel pravico, d J zahteva regentstvo mesto mladoletne^ prestolonaslednika Rudolfa. Franc Jo** j pa je tudi dobro vedel, da bi verj<-1 ‘ 1 Maksimilijan ne pustil oblast: nikdar rok, če bi se mu posrečilo, da bi k1' zasedel avstrijski prestol. Tega si je ^ Franc Jožef 1. v svesti in to je hotel |U vsak način preprečiti.
(Dalje sledi.)
Izdaja konzorcij »Juto« v Ljubljani. Odgovorni urednik MAKSO KOREN. Za inseratni del odgovarja SLAV]KO REJA. Tiska Mariborska tiskarna d. d.»
iases.tay.qjk ravnatelj STANKO DETELA, .vsi v Mariboru