Voda, hrana, energija ...
Smo res  pripravljeni?
V dneh, ko preverjamo svoje samozaščitne in obrambne sposobnosti, ne bo odveč nekaj misli o dobrinah, ki v splošnem preveč ne obre-menjujejo naših glav, ker menimo, da nam Jih življenje podarja; v izjemnih pogojih pa bi se zavedii njihovega izrednega pomena, saj so ta-ko rekoč del življenja samega.
Najprej: pitna voda! Toliko zaničevana, da )o kljub pomanjkanju, ki grozi prihodnjim po-kolenjem, še vedno upoiabljamo za izpiranje straniščmh školjk, z njo čistimo ceste, peremo avtomobile ...
Zamislimo si, da se v Ljubljani, pipe po-suše in da pri tem še iz mesta ne moremo. V izjemnih pogojih se to prav lahko primeri. Prekinitev dovoda električne energije za po-gon črpalk, razrušitev črpalnih naprav in re-zervoarjev, zastrupitev podtalnice ... Ali smo napravili vse, cia preprečimo katastrofo in smrt? Ali je primerno zasipati stare vodnja-ke, ko širimo mesto? Ali ne bi k vsakemu zaklonišču sodil tudi vodnjak, s katerim bi lahko iz vodonosnih plasti z roko načrpali najnujnejšo vodo? Ali vsaj cisterna s primer-no količino vode na zalogi? Vodovodne pipe sicer ne bi bilo mogo.če nadomestiti, pomanj-kanje pa bi st olajšali.
Drugo je hrana. Ne niislimo na minimal-ne zaloge, ki naj bi jih hranilo vsako gospo-dinjstvo (mimogrede: kje so paketi naše pre-hrambene industrije?).
Kuribio olje, plin, premog... Izjemni po-goji lahko prav hitro prekinejo dobavo, zalo-ge v kratkem skopne, Toplame se ustavijo. Dovod električne energije preneha ... Kalto si-bomo kuhali in se greli? Ali je res primer-. no povsem prezirati možnost kurjenja z drv-mi v naših novih stanovanjih? Drv je še na pretek, ne da bi podrli eno samo drevo. Po-icmijena drevesa gnijejo.
Občinska raziskovalna skupnost Ljublja-na-šiška meni, da je reševanje te problema-tike, ki je specifična za vso Ljubljano, ena izmed prednostnih raziskovalnih smeri, ki se naj ji posveča Mestna raziskovalna skupnost.