Leto V., štev. 233 Lfublfana, četrtek, 9. oktobra ?S24 Poštnina pavsaKrana Cena 2 Din Uhaja ob 4 a) a trat. Stana mesečno 20-— Dix xa inozemstvo 30--- • B neobvezno Oglasi po tarifa. Uredništvo! Miklošičeva cesta it 16/1 Telefon it 71 Dnevnik za gospodarstvo prosveto in politiko Upravništvo: LJubljana. Prešernov* ul. št 54. Telef. št. 3S. Podružnici t Maribor. Barvarska uL 1 Cel|e, Aleksandrova c. Račun pri poštn. čekor. zavodu štev. 11,842. Ljubljana, 8. oktobra. Minister HaJIIle je danes podal de-misijo. Poskusi gosp. Davidoviča in njegovih kolegov, da bi gosp. Hadžič svoj korak preklical, so ostali brezuspešni. Izbruhnila je delna vladna kriza, ki grozi vsak trenutek postati popolna. Demisija generala Hadžiča ni osebna zadeva, temveč politična afera največje važnosti. Znano je, da je bil general Hadžič, kraljev prvi adjutant, posebni zaupnik krone v kabinetu, katerega večina se je od vsega početka nahajala v nasprotstvu z obstoječim Deoiislfa voinega ministra IZBRUH FORMALNE KRIZE KABINETA. — GENERAL ST- HADŽIČ VZTRAJA NA D EMISIJI KLJUB OBUPNIM PR5GOVOROM VLADE -VSAK HiP LAHKO IZBRUHNE POPOLNA KRJZA REŽIMA. — Macdonaldova vlada padla London, 8. oktobra., j. Danes se je se« stala sp-»dnja zbornica k seji, ki bo odlcw čilna za usodo Macdonaldovega kabine> Beograd, 8. oktobra, p Danes po-1 Ves popcldan so se> vršili poskusi j ^oMkoTe aSK poldne so se .po Beogradu razširile priprav toig- hadzica, da svojo name- nik kon2ervativcev je predložil svoj gra« ro preklice- Ta akctsa m imela uspeha, ja!ni prcdlogi v katerem je izjavil> das se Zvečer ob 18- Se je sestal ministr- | mora vse preprečiti, kar bi moglo angie« ! cvfli L-o^-MMflf-i ca jo iiHaIo-/!) ttirA —________J:_ :_____i: - •_ .____ ustavnim stanjem v vladi, katera j? prišla na krmilo države pod pretvezo, da je v posesti skrivnosti, kako se ubije korupcija in predvsem, kako se brzo in brez težav napravi sporazum s stranko gospoda Radiča, ki je dosedaj odklanjal ne le idejo naše države, temveč celo vsak resen kompromis s to idejo. Odstop vojnega ministra Hadžica je prva formalna manifestacija iz srede same vlade, da je nadaljevanje dosedanje politike nemogoče. Nemogoče zato, ker postaja, ne da M rodilo kakršnekoli uspehe, opasno za največje naeijonalne in državne interese. Gosp. Davidovicu nikdo ne bo odrekal poštene volje in vere v to, kar .ie proglasil za svoj program. Praksa je pa pokazala, da je njegova koncepcija v obeli glavni b smereh zgrešena. Borba proti korupciji, na sebi potrebna in nujna, je v trenutku, ko jo je vlada spremenila v partizansko sredstvo, izgubila svojo moralično vrednost in je bila kompromitirana kot taktičen manever, izvršen v svrho utrjevanja vladine pozicije. Ta manever se je ponesrečil, ker bodo vse stranke glasovale za parlamentarno preiskavo iznešenih afer. Vladi je bilo na ta način izbito iz rok orožje, ki se ga že tretji mesec poslužuje z vso brezobzirnostjo, ne da pobija korupcijo, temveč da pobija politične nasprotnike. Kakor da bi korupcija bila pri nas strankarsko opredeljena bole-een! Kriza režima pa prihaja od »sporazuma«. Maščevanje fraze prihaja. Ker je Radič pomagal podreti vlado nacijc-nalne koalicije in ker je v svojem strankarskem interesu, radi svoje negacije državnega in narodnega edinstva obljubil svojo podporo kabinetu gosp. Davidoviča, je vlada proglasila sebe za »režim sporazuma* in najavijala, da je končna likvidacija spara-tizma na vidiku, ureditev sporov med plemeni le še vprašanje tednov. Od vseh strani, v vseh varijacijah je od julija sem donela beseda o »sporazumu*. Pod utisom te fraze je nekritičnim ostalo dolgo prikrito, da je vsa sporazumaška akcija sedanjega režima v svojem bistvu le šimera. Šele v zadnjem času je postalo tudi naivnežem jasno, da gre pri Radiču le za taktične poteze in da vodja HRSS, pognan v zagato, končno o s pora-va legitimacijo Davidovi-čeve vlade za sklepanje »sporazuma*, češ, Davidovič ni reprezentant »srbskega naroda*, s katerim bi »hrvatski narod* napravil pogodbo. Ta skrajni odgovor voditelja hrvat- vest!, da je minister vojne in morna rice general Stevan Hadžič podal ostavko. Vesli so izzvale velikansko senzacijo. Vladni krogi so jih poskušal! demsntlrati, toda proti večeru so bile službeno potrjene- Minister Hadžič je bil dopoldne ob 10- sprejet v avdijenci, v kateri je vladarju obrazložil svoje peglede na celokupno politično akcijo- Z utemeljitvijo, da ne mere več nositi soodgovornosti za politiko sečanjega kabineta je minister zaprosil kralja, da ga razreši dolžnosti- Kralj je izraz/l željo, da se g- Hadžič še posvetuje z vlado ter si je pridržal odločitev-Avdijenca je trajala do 11. Po avdijenci je minister Hadžič imel koaierenco z ministrom notranjih zadev Nas časom Petrovičem. Na tem sestanku je bilo m- dr tudi pretres ano vprašanje javne varnosti v južni Srbiji, kjer so se zadnje dni zgodili zopet težki incidenti vsled vpada kačakov in kjer so se razmere v toku poslednjih tednov znatno poslabšale- Minister Hadžič le pri tej priliki obvestil gospoda Petroviča o svojem koraku- O tem je pismeno informiral tudi predsednika vlade g. Davidoviča. ski svet, katerega se je udeležil tudi minister Hadžič- O političnih razpravah v tej seji se čuva največja tajnost- Zatrjuje se, da je minister Hadžič podrobno obrazložil, zakaj ne more nadalje nositi soodgovornosti za politiko vlade. Ob 19- je general Hadžič zapustil minlsirsko sejo ter se pedai v dvor, kjer je bil sprejet v ponovni avdijenci Ko je minister Hadžič zapustil kraljevsko palačo je izjavil novinar jem na njihova vprašanja: »Nahajam se v demisiji^. Vsako drugo izjavo je g- Hadžič odklonil- Medtem se je nadaljevala seja ministrskega sveta, ki je trajala do 21-Po seji je g- Davidovič novinarjem na vprašanja, kaj je s Hadžičevo ostavko izjavil: Nista ne znam. Katere nadaljne korake je vlada sklenila, ni znano- Smatra se, da je položaj kabineta postal nevzdržen. Jutri dopoldne bo g. Davidovič odšel v dvor. Pričakuje se, da bodo v tei avdijenci padle dalekosežne odločitve- — V režimskih krogli vlada nocoj prava panika ško pravosodje izročiti političnim stran« kam. Predlog pravi, da zahteva spodnja zbornica natančno pojasnilo, v koliko je delavska stranka oonosno vlada posredo« vala pri odločitvi generalnega državnega pravdnika v slučaju Campbclla. (Prod fr List «Star» doznava, da .Macdonald ne bo demisioniral, tudi če na današnji seji doživi poraz. London, 9. oktobra. 1. Ob 2. zjutraj-Pri glasovanju je dobila vlada nezaupnico- Za nezaupnico je glasovalo 198 poslancev, proti pa 164-* London, 8. oktobra, z. Ir, liberalnih krogov se razširjajo danes vesti, da je kralj že pristal na razpust parlamenta, ako vlada na nocojšnji seji podleže. Cnmpbeliu, uredniku nekega komunističs j Včeraj sta se mudila na dvoru v tej nega lista, jc bila svoj čas dvignjena ob« | zadevi dva Macdonaldova zaupnika, ki tožba radi hujskanja; državno jravdni« sta kralju poročala o situaciji in ga pre- Kako je prišlo do demisije NEKATERI NEPOSREDNI POVODI ZA ODLOČITEV MINISTRA G HADŽIČA. Beograd, 8. oktobra p. O nepos red* n i h vzrokih Hadžičeve demisije se mno* go govori. Zatrjuje se, da so najnovejše Raaičeve izjave bile v mnogem oziru me« roda j ne. Zlasti Radičevi napadi na voj» sko in njegov poziv, da noga niti enega hrvatskega vojaka ne sme prestopiti me« jo Albanije, kar se smatra kot splošen ka Narodne skupščine. Toda s to cnaiv« no akcijo«, kakor pravi »Demokratija«, ne bo nič, je pa sistematičen pritisk na Davidovičev kabinet. »V povodu te akci« je se tudi prihod Pribičevičevega intimo« sa dr. Žerjava v Beograd tolmači tenden« ciozno, kakor sploh vsi obiski opozicij« stih politikov. Na ta način se razburja poziv hrvatskim vojakom, naj odpovedo ! javnost in vojaški krogi z nekakimi pred« pokorščino ne le za albansko mejo (ka» .tere nikdo prekoračiti ne namerava) tem« več za vsako obrambeno akcijo, ki bi je Radič ne odobril, se smatra kot nedopu« sten in nezdružljiv z odnošaji vlade na* prani HRSS. Ostri izpadi vladinega gla* sila »Demokratije« proti vojaškim kro« gom, katerim vladni organ imputira na« ravnost fantastične namere so pospešili odločitev. V napol demantirujočem tonu piše oDemokratija«, da se po Beogradu javno govori o «puču», ki ga pripravlja« jo radikali in samostalni demokrati v zve« zi z nekaterimi vojaškimi krogi. To se naj bi zgodilo do sobote, na dan sestati« stoječimi op as nos trni. Radi teh škanda« loznih intrig tudi položaj krone ni la« hak. Zato mora vlada takoj in brezobzir« no presekati podzemsko rovarenje opozi« cije, dasiravno je vse skupaj le prazna pretnja opasnih političnih avanturistov aH jutrajšnjih kaznjencev«. To so, kakor rečeno, le nekateri zunanji povodi. Bi« stvo demisije leži v tem, da minister Ha« džič ne more več sodelovati v vladi, pod katero separatistični elementi vedno brez obzimejše razvijajo svoje opasno delova« nje, ne da bi se jim vlada postavila v bran. štvo pa je obtožbo pozneje umaknilo, kar je vzbudilo sum, da je intervenirala vla« da, odnosno delavska stranka. Op. ured.) Generalni državni pravdnik sir Hastings ie imel velik obrambni govor, v katerem jc obrazložil, da je bila vlada vedno po« učena o poteku zadeve in da so vsi juri« dični strokovnjaki bili mnenja, da ne ob« stoja nikaka podlaga za obtožbo, ker je bil inkriminirani članek Campbella le po« novitev v drugem časopisu natisnjenega članka, zaradi katerega ni bila dvignjena nobena obtožba. Glasovanja do 11. zve« čer še ni. Govor generalnega državnega pravdni« ka ni napravil najboljšega vtisa na spod« njo zbornico, ker je Macdonald že več tednov in še danes pred pričetkom seje izjavil, da ga niso glede ustavitve kazen« skega postopanja proti Campbellu vpra« šali za svet, dočim je moral generalni dr« žavni pravdnik priznati, da je svoj sklep glede ustavitve sporočil ministrskemu predsedniku. Po Hastingsu je sir John Simon ute« meljeval predlog liberalcev naj se imenu« je odsek, ki naj prouči podrobnosti glede ustavitve kazenskega postopanja proti Campbellu. pričala o nujnostih razpusta zbornice London, 8. oktobra, j. Angleški kralj, ki je prvotno nameraval vrniti se v London šele koncem tedna, da podpiše zakon o irskih mejah, je že danes odpotoval iz Škotske in dospe jutri dopoldne v prestol ico, kjer bo takoj sprejel ustno poročilo ministrskega predsednika Macdanal-da o poteku današnje seje spodnje zbornice. Pred otvoritvijo današnje seje se je vršila seja delavske stranke, na kateri se je strank« po daljšem Macdonaldovem govoru soglasno izrekla za stališče vlada da sta predloga konzerva!ivcev in liberalcev nesprejemljiva in se morata pobijati do skrajnosti. Frakcija je sklenila, da se bo jutri dopoldne zopet sestala k seji, ako bi vlada danes ponoči doživela poraz. MACDONALD ODKLANJA KOMUNISTE-London, 8. oktobra, z. Delavska stranka je z ogromno večino sklenila, da ne bo sprejela pri bodočih volitvah na svoje liste komunističnih kandidatov. Sklenila ie obenem odkleniti komunistično ponudbo za fuzijo. Pred novo akcijo za sporazum INICUAT1VA KRONE, DA SE NAJDE TRDNA OSNOVA ZA LIKVIDACIJO NOTRANJIH SPOROV. Beograd, 8. oktobra, p. Vsled demisije ministra Hadžiča, ki je prvi formalni znak popolnega neuspeha sedanjega režima na polju sporazuma, je pričakovati v najkrajšem času velikih političnih dogodkov. Jutri dopoldn" bo sprejet v avdijenci ministrski pred-skega separatizma odkriva temeljno j sednik Davidovič. Dosedaj ni nobene-pogroško Davidovičeve koncepcije. S • ga izgleda, da bi se moglo mesto od-etališča narodnega edinstva je sicer > stopivšega vojnega ministra zasesti z Radičeva teza v navedeni formulaciji | drugo povoljno osebnostjo. Vsled tega absurdna. A vendar je v drugem smislu pravilna. Vlada, ki je v svoji sestavi po večini federalistična in deloma separatistična, je nesposobna razčistiti vprašanje, ki je (po krivici ali ne — to pustimo zaenkrat na strani) dobilo ime »sporazuma*. ako od vsega začetka ne akceptira popolne kapitulacije državnega in narodnega edinstva kot posledice. »Sporazum* z revi z i ioni s ti č n im i stru postaja položaj vlade nevzdržen. V krogih prijateljev gosp. Davidoviča se je nocoj govorilo, da bo krona sedaj inicijativno posegla v rešitev notranjepolitičnih sporov. V kateri obliki se bo to zgodilo, seveda danes še nihče ne ve. Smatra se pa kot gotovo, da bo skušala krona na podlagi konkretnega programa najti formulo, ki bi omogočila nadaljevanje akcije za notranji mir pod ugodnejšimi aspiracija-mL Govori se, da bodo prihodnje dni klicani v dvor vodilni politiki k posvetovanjem. Pričakovati je za prihodnje dni važnih dogodkov. Proračun 12 mi!i»ard NA SEJI MINISTRSKEGA SVETA SO OSTRO KRITIZIRALI DEMAGOGIJO SLOVENSKIH KLERIKALCEV. - ZA OGROMNI DEFICIT NI KRITJA. Beograd, 8. oktobra, p. Nocoj se je vršila seja ministrskega sveta. Seja ,;e jami je le mogoč, ako si stopijo na- stala samoumevno pod mučnim rtisnm nad 12 milijard dinarjev izdatkov. Preračunani dohodki so veliko manjši, tako da ima proračun ogromen deficit, za ka- sproti kot komr)?ciseenti na eni strani demisije vojnega generala Hadžiča. Mi- ' terega ne ve kritja niti finančni minister reviziionisti, na drugi strani zastepni-ki edinstva. V medsebojnih pogajanjih seje niso hoteli niti celokupna vlada. Kritika btidžeta je aiso pa z-nika!i i bila zato že na današnji se'i izredno nistri seveda o tem delu podati nikakih izjav, niso Pa med tema dvema taboroma se da za- vprašanj novinarjev, ali smatrajo ?i'mci- j ostra. Zlasti so očitali slovenskim kieri-mlsliti rezultat, ki bj omogočil likvi- jo za kritično. Eden ed n:ih je celo na- : kalnim ministrom, da so vnesli v p:ora-daoijo naših notranjih sporov, ne da ravnost izjavil, da ni izključena demisija i čun ogromne postavke, ki jih goto o niti Beneška konferenca Beograd, 8. oktobra, p. Italijanski odpravnik poslov Šola je obiskal danes zunanjega ministra, kateremu je sporočil, da se je spremenila sestava italijanske delegacije za beneško konferenco. Predsednik je Ouartieri, člani pa poslanik Bo-drero, Brocehi, Lueiolli, Castelli in Ne-stori. Delo konference se bo jutri začelo. KAJ JE Z NARODNO SKUPŠČINO Beograd, 8. oktobra, r. Ministrski predsednik Ljuba Davidovič je poslal danes skupščinskemu predsedniku pismo, v katerem ga obvešča, da ja vlada glasom ustnega posvetovanja s skupščinskim predsedstvom sklenila, da se skupščina skliče 11. t. m- Istočasno je vlada tudi skupščinsko tajništvo obvestila. Z ozirom na to je predsednik skupščine Ljuba Jovanovič poslal ministru notranjih zadev zaprosilo, da naj obvesti poslance, da se vrši seja narodne skupščine 11. oktobra tega leta ob pol 10. uri. To se je tudi te-legrafičnim potom zgodilo. Navzlic temu, da danes zvečer še ni razglašen dnevni red. Vsled najnovejših političnih dogodkov je v ostalem povsem ne-sigurno, ali sploh pride do seje parla menta pred 2Ch oktobrom, tudi če bo seja razglašena. PODALJŠANJE VOJAŠKE KONVENCIJE Z RUM UNIJO- Beograd, 8. oktobra, r. Danes je bila v E ograda podpisana pogodba o podaljšanju vojaške konvencije z Rumunijo za tri leta. BURNI PRIZORI V MADŽARSKEM PARLAMENTU. Budimpešta, 8. oktobra, z. Včeraj se je zopet sestal po dvomesečnih počitnicah madžarski parlament. Na razgovor so prišla tudi nameravana pogajanja z Rusijo. Med debato je prišlo do silnega viharja, ko je notranji minister Rakov-szky izustil opazko, s katero je namignil, da je ime! Macdonald oseben dobiček pri sklepu angleško-ruske pogodbe. krši temelje našega skupnega naciio-nalte?a in državnega življenja. Naš celokupni narod si iskreno želi notranjega mira in bo gotovo odobril vsako akcijo, s katero se z ene in druge strani poskusi priti do realnih rezultatov. Vse kaže, da se bližamo trenutku. ko bo situacija postavljena na pravilno izhodno točko. Takrat bo treba z najplemenitejšo voljo in z največjim samozatajevanjem na delo in takrat se bo tudi pokazalo, koliko je resne volje na strani onih, ki dan v dan ne govorijo drusrega nego o »sporazumu*. Prišel bo čas, ko bo tri ba pokazati barvo in frazo zamenjati s konkretnim načrtom in predlogom. P**' okriliem 9nofcne .Jueoelavije cele vlade. i sami ne smatrajo resnim, ampak znsle- i Opozicija je začela razgrajati In tolči po Pod vplivom politične krize tudi v re- j d u jejo ž njimi samo demagoške stmn- sortnih vprašanjih niso padle nikake važnejše odločitve. Mini-tri so razpravRi-li o znanem Markovičevem posojilu Hercegovini, o agrarnem vprašanju v Dalmaciji. v katerem se pojavljajo vedno nove težkoče in o novem stanova; js' em zakonu. V nobeni od vseh treh zadev ni prišlo do nikakega sklepa. Finančni minister je mposl^d predložil budžet za leto 1925-26. Budžet izkazuje naj bo svobodna pot vsakemu treznemu nasvetu in zahtevi, proti narodne karske svrhe. Najbolj so napadali ministra Korošca in Sušnika, katerima so že na današnji seji črtali velike zneske. Po seji ministrskega s četa so se sest.-li h konferenci še načelniki vladnih strank, ki so pozno v noč razpravljali o krizi, v katero je prišla vlada vsled odstopa vojnega ministra POVRATEK PRESTOLONASLEDNIKA. klopeh ter zahtevala zadoščenja. Predsednik je klical k redu razgrajajoče poslance, ti pa so zahtevali, da naj da ukor notranjemu ministru, ki si ie upal raz-žaliti ministrskega predsednika prijateljske Angiije. Selc po dolgem času in ko je Rakovszky obžaloval svuio nepremišljeno opazko, se je nemir polegel, da se je mogla seja nadaljevati. TEŽKA ŽELEZNIŠKA NESREČA Rim, 8. oktobra, s. Luksuzni vlak Pa-riz-Rim je pri Santi Margheriti skočil s tira. Lokomotiva in več vaecnov so se Anglija in Egipt London, 8. oktobra, s. MacdonaM j« poslal vrhovnemu komisarju v Egiptu noto, v kateri obrazlaga stališče Anglije napram Egiptu V tej noti naznanja, da je Zaglul paša v razgovoru ž njim stavil nasprotne zahteve: 1. Umaknitev angleških čet iz Egipta, 2. odpoklic vseh angleških pravdnikov in finančnih strokov, njakov, 3. ukinjenje vseh še obstoječih kontrolnih odredb Anglije nad egiptovsko vlado, zlasti v zunanjih zadevali, 4. Anglija se mora odreči varstvu ino-zemcev in manjšin. Nota se nadalje bavi s Sudanom. Macdonald zagovarja tesno sodelovanje med Anglijo in Egiptom potom alijanse, ld bi bila združljiva z neodvisnostjo Egipta. Angleška vlada ne misli na fo, da bi nadzorovala politiko egiptovske vlade na katerikoli način. Vendar pa je njena dolžnost, da vzdrži v Sudanu mir in red. V to svrho bo vedno storila vse potrebna korake. NEMŠKO REPARACIJSKO POSOJILO Berlin, 8. oktobra, s. Državni kancelar dr. Marx je izjavil zastopniku , ki na raznih mestih m pod raznimi maskami stremijo za tem, da bi v parlamentu podfeopali današnjo situacijo. Zato se tudi kombinira, akcija, ki bi rezul-iiraia v novi parlamentarni konstela-e-iji Ljuba Jovanovič. mož nekoliko .krajše in manj bele brada kakor Pa-sič, se zopet pojavlja na vidiku. On ne mara več biti predsednik skupščine, da zamore svobodne je delovati in govoriti v imenu radikalne stranke. Daje javljati, da je njegova politika radi nadalje kakor doslej politika sporazuma, toda svrha te najnovejše Jovanovič e ve motamorfoae je samo ta, da radikalna stranka zopet pride do oblasti. Spet se govori o kombinaciji s Korošcem in z nekaterimi demokrati, toda položaj danes ni več tak kot je bil ob poslednji krizi Davidovič ima' sedaj čvrsto parlamentarno večino in se mu nikakor ni treba degradirati za pomočnika Ljube Jovanoviča. Odhod Raddča v parlament — tako končuje »Hrvat* — bo torej imH pc-eben pomen, ker bo idejo sporazuma poniknil naprej ter jo učvrstil proti po-31 umskim mahjnacjjam Djenih nasprotnikov. KOMUNIKE HRSS. Zagreb, 8. oktobra Današnji »Hrvat* ra7gfeša sledeči kornunikč HRSS: 0 vstopu predstavnikov HRSS v vlado je predsedstvo stranke ponovno razpravljalo prošli pondeljek in je po lovtki razpravi zaključilo. da podpredsednik Predavec takoj odide v Beograd ter poda Davidoviču nastopno izjavo: HRSS absolutno ne želi, da bi se še nadalje razpravljalo o vstopu njenih predstavnikov v današnjo parlamentarno vlado, ter zahteva najodločneje, da se to vprašanje takoj odpravi z dnevnega reda, HRSS pa naravno ostane v dosedanjem svojem odnošaju kot član parlamentarne vočme in posebej poudarja, da ima popolno zaupanje v ministrskega predsednika Davidoviča glede na njegovo politiko poštenega sporazuma med narodom hrvatskim in narodom srbskim. Nadalje je bil podpredsednik Predavec pooblaščen izjaviti, da v bodoče noben poslanec HRSS ne bo t rrika-kem slučaju posredoval pri kakem ministru, pa naj gre za kakršnokoli zadevo, ker so se doslej gotovo vsi dogovorjeni hi točno precizirani sklepi, ki so strogo osnovani na zakonu, n. pr. glede imovinskih šum na Hrvatskem, ostali nejzvedera ter nima nikakega smisla, da se izven parlamenta pokre-tajo taka vprašanja. Na kakšen način bo HRSS te zadeve iznašala v parlamentu, o tem se bo sklepalo na prvi prihodnji sej hrvatskega narodnega, zastopstva, a pri tem se bo seveda vedno pa.r.ilo. da se ohrani sporazum z ostalimi strankami, združenimi v parlamentarni večim, in da se položaj sedanje parlamentarne vlade ne oslabi. Podpredsednik Predavec sporoči ministrskemu predsedniku Davidoviču t/udi še nekatere saključke glede na gotove zakonske osnutke, ki jih je pripravila vlada, in z ozirom na novo zasedanje skupščine, kjer se bo izvolilo novo predsedstvo že zato, ker se ie sedanji skupščinski predsednik pokazal ne samo kot. slabič hi strankar, temveč sedaj tudi kot opasen spletkar, ki je polog tega povsem odvisen od ljudi in krofov izven parlamenta, ter se ne bi niti malo prrfjšljal zaviti tudi vrat istem*, parlamentu, kateremu bi predsedoval. Po svojih zndniih spletkah s Pribičevičem je Ljuba Jo-vanovi * ,m,n,ftni dok^ * t0 -dvojna morala*, kar v ostalem kot eden pod vodstvom ministra Kulovca zasedal i V Zg. Tuhinju ob 7. zjutraj. Predava g. Milan Cimermau: <0 davkih in taksah* inkvizitorski tribunal, 'da se še temelji-1 izmed voditeljev SLS itak mora natanč- ! ter 0 prošnjah in pritožbah na državne tejše nadaljuje obglavljenje slovenskega • uradništva. Zmagala je ona struja, ki ie no vedeti. Dr. Ravnibarjev list za klerikal- za brezobzirno »Iztrebljenje, vsega, kar ^ Kam vfl politično veternjaštvo in neznacajnost dokazuje zadnji čas dr. Rav absolutno ne kloni pred klerikalizmom, zlasti pa ona, ki pravi, da treba klerikalne partizane za vsako ceno spraviti na vsa boljša in npllvnejša mesta v državni službi, pa naj so isti tudi brez vsake kvalifikacije tn ne glede na interese uprave. Kakor čujemo so klerikalnemu inkvizl-torskemu trfbunahi celo posamezne orlov ske organizacije predlagale proskribcifske liste proti neljubim jim uradnikom in učiteljem. Samo med ljubljanskimi poštarji so Jih sklenili nad 40 premestiti, od nosno vreči na cesto. Klerikalci hočejo pač v praksi pokazati svojo »ljubezen* do uradništva, ki so jo obetali pred volitvami vsem uradnikom »brez razlike političnega naziranja*, zlasti pa dokazati, da niso vladi federalistov ln klerikalnih av-tonomistov zaman nadeS itn«: »vlada zakona in poštenja*. Tako nesramno še nihče na sveta ni ravnal z državnimi nameščenci kot sedaj to počne nasilna in nemoralna klika škofovske stranke. Ni ga menda več slepca, ki bi v zadnjih dveh mesecih ne iz-preglcdal goljufivost in izprijenost klerikalne politike. Ce mislijo klerikalci, da bodo svoje persekucije še dolgo lahko uganjali nekaznovano, se prokleto motijo. Nekaj časa se take lopovščine še mirno gleda, dolgo pa to ne gre. Kri ni voda! Tlačanili sc Slovenci grajščakom, pa so se lih otresli, tlačanili habsburškim bi germanskim trinogom, pa Je tudi to nehalo in ni vrag, da bi se ne znebili tudi še jarma protislovenske, brezsrčne in ne-krščanske rimske gospode. Nemčija pred novimi volitvami Berlin, 6. oktobra. Istočasno, ko se ▼ Londonu odločuje o usodi delavske vlade, preživlja v Nem« aji Marsov kabinet težko krizo, ki uteg« ne imeti za posledico razpust parlament ta in razpis novih volitev, Zadnje volitve, ki so se vriSUe dne 4. maja letošnjega leta, niso prinesle nobeni politični smeri tako številnega zastopstva da bi se dala sestaviti čvrsta, trajna in kolikor toliko homogena vlada. Stranke vladne koalicije, katoliški centrum, ljud« ska stranka in demokrati, že itak precej deljene v svoji politični koncepciji, niso mogle vladati drugače, kakor s parlamens tamo pomočjo socialnih demokratov. Vendar tudi socialistična uslužnost ni vedno zadostovala, ker vse te stranke skopaj še r.e dosegajo dvotretjinske ve« čine, ki bi šele zavarovala vlado pred par lamentamimi presenečenju To se je po« sebno ostro pokazalo, ko je moral dne 29. avgusta kancelar dr. Mane sprejeti za ceno dalekosežnih koncesij pomoč repu« blikanski ustavi sovražnih nemških nacio* nalcev, da spravi pod streho zakone, iz« hajajoče iz Dawesovega načrta. Ta vedno negotovi položaj vlade je po« stal sčasoma nevzdržen. Zato je začel dr. Mars pogajanja za razširjenje vladne ko« gočijo sodelovanje, priznanje republikam ske ustave od strani nemških naciocal« cev, nadaljevanje zunanje politike v se» danji smeri, lojalno izpolnjevanje lcm« donske pogodbe, vstop Nemčije v Zvezo narodov, enakomerno razdelitev davčnih bremen in ratifikacijo vashingtonske po« godbe o osem urnem delavniku. S tem svojim odgovorom so socialisti izzvali veliko konsternacijo v taboru nemških nacionalcev in njihove prijate« ljice, dr. S t resem aimove ljudske stranke. Ljudska stranka, ki ne želi sodelovanja socialne demokracije, je računala na pre« tirane socialistične zahteve, da prepriča kancelarja in katoliški ccntrum o potre« bi samomeščanske koalicije. Stare nje« nc sanje o antisocialističnem bloku so zadele na nepričakovano oviro v na viha« ni zmernosti socialnih demokratov. Položaj je sedaj kompliciran. Ce naei-jonalri sprejmejo socijalistične predloge, se osmešijo pred celo deželo in bodo izgubili svoje voliloe. Priznati vsreimnrsko ustavo in republikanski režim, pomenja žrtvovati program in raison d' etre stranko za par ministrskih stolčkov. Čeprav so nacijonalci, ld so po volitvah kot najmočnejša stranka zase zahtevali državnega kancelarja in celo predsedstvo republike, šilom prilik postali tekom meeecev precej: krotkejši in skromnejši, vendar takega; ponižanja ne morejo sprejeti. Na drugi strani šance za samomeščan- Politične beležke + Dr. Korošec kot protektor turške In nemške šole- Beograjska »Politika* priobčuje na uvodnem mesta pod naslovom »Zaseda* oster dopis na adreso širokogrudnega prosvetnega ministra dr. Korošca. Razbiramo, da so džemijetski poslanci te dni pismeno zahtevali, da vlada otvori v Južni Srbiji nacionalne turške šole. Dr. Korošec je zahtevo sprejel in vse obljubil ter poslal na jug svojega načelnika. Istočasno pa ni pozabil zamol-čati celo predstavko pred javnostjo. Dopisnik z ostrimi toda stvarnimi argumenti pobija džemijetsko predstavko in Ko-roščevo uslužnost, ki bi samo podprla odnarodovanje jažnosrbskih muslimanov potom malopismenih in turciziranih hodž. Videti je, da občutijivi Srbi ne bodo dr. Korošcu lahko oprostili anacijonalne »zasede* s turškimi šolami vrhu nemških, madžarskih in morda še albanskih... — Cicvaričev »Dnevnik* beleži, da je nemški poslanec Taubel te dni obiskal dr. Korošca s posebno deputacijo vojvodinskih Svabov in kategorično zahteval, da se v Modošu otvori nemška gimnazija. niharjev »Narodni dnevnik*, ki od dne do dne očitnejše vrši službo klerikalno-vladnega reptila. Z ozirom na velike finančne kalamitete tega lista ni čuda, ako se v Ljubljani mnogo govori kako je klerikalcem prav prišlo, da so si najeli zgagarja iz Wolfove ulice za hvalisanje in podpiranje svojega nepoštenega in terorističnega režima. Klerikalci pa se zelo motijo, ako mislijo, da napredna Javnost te prozorne igre ne spregleda. Za naše napredne ljudi Je stališče, ki ga zavzema »Narodni dnevnik* napram vladi in klerikalcem le v toliko hiteresarrtno, ker Je ta list glasilo dr. Ravniharja, ki je po zopetni dvakratni spremembi svoje politične fronte postal predsednik NRS., t J. tiste stranke, M Jo njegov Ust vsak dan znova bode z nožem v hrbet + Bomba ali evangelij- Te dni se je v Sinaji zaključil kongres balkanskih odborov Svetovne Cerkvene Lige, aa katerem so jugoslov. pravoslavno cerkev zastopali arhlmandrit Valerijan Pribičevič ter bogoslovni profesorji Ojorgjevič, Stojanovič in Janoševič. Kongres je ostal v širši javnosti skoro neopažen, dasirav-no je nudil precej interesantnih momentov glede naših odnoša^ev s pravoslavnimi sosedi, osobito s Bolgari, ki so tudi ta kongres zlorabili za netenje starega sovraštva. Bolgarski delegat Furnad-žijev Je namreč sredi dnevnega reda na-stopH z izpadom da naj kongres prizna »zatirane bolgarske narodne manjšine*. Tekom ostre diskusije Je bolgarskega delegata temperamentno zavrnil naš delegat Ojorgjevič, ki Je izjavil: »Bolgarskih nadjonalnih manjšin v naši državi nI, nobena mirovna pogodba ne veže kraljevine SHS v tem oziru. Ako pa Vam je neugodna situacija v Macedonljl, ne pozabite, da ste VI krhd, ako Je Macedon-cem bi nam Se neugodnejša. Ako želite boljše odnošaje in sodelovanje z našim odborom Cerkvene Lige, opustite nadaljnjo komitsko akcijo. To }e naš »sine qua non»! M? ne moremo z Vami, dokler v eni roki nosite bombo, v drugI evangelij. Ako k nam pridete » bombo, Vas bomo tudi mi sprejeli z bomba Ako pa pridete z evangelijem. Vam bomo odgovorili z evangelijem. Izbirajte! Mi smo za evangelij, Vi pa se nadalje ne pritožujte glede lastne izbire na takih konferencah, kakor Je sedanja!*... S tem je bila mučna diskusija takoj odpravljena z dnevnega reda, Bolgarom pa vnovič povedan edini pametni nasvet za mir na Balkanu ha za zbližanje z našo država oblasti. V Motnikn ot> 11. dopoldne. Predava g. Milan Cimerman <0 davkih in taksah». V Trbovljah-Vode ob 2. popoldne. Pre-g. Milan Cimerman <0 davkih in taksah, pritožbah in prošnjah na državne ob!asti>. V Kostanjevici ob 8. zjutraj. Predava g. prof. dr. Fran Cndež cO najnovejših svetovih (Mars)>. V TrboTljal-Vode ob 2. popoldne. Predava g. Josip Zupančič <0 inkviziciji ia njenih ustanovite!jih>. V Ribnici Tredava g. dr. Joža Bohinjeo «0 soeijalnem zavarovanju delavstva*. V Stražišču pri Kranja ob 4. popoldne v Sokolskem domu. Predava g. Stojan Bajič cO sorijalni zakonodaji v naši državiv Na Raki pri KrSkem ob 7. zjutraj. Predava g. prof. Fran Dolžan <0 vesoljnem potopu». Na Vrhniki ob S. popoldne. Predava g. prof. Rado Pavlič <0 peklu in nebesih pri starih narodih* V Dol. Logatrn ob 2. popoldne. Predava g. prof. Fran Jeras. . V Križu pri Kostanjevici ob 7. zjutraj predava g. dr. Josip Kune cO prvi pomoči Evini v sili>. Iz demokratske stranke V soboto dne 11. t m. se vrS plenarna seja k. o. JDS v Radomljah ob 8. uri zvečer. Seje se udeleži g. dr. Rap6 iz Ljubljane. — V Hrastniku se vrS alicije na ostale stranke, ki so doslej vla« i sko koalicijo niso nič kaj ugodne. Demo- di omogočile življenje. Misleč, da zahte« va današnji notranji in zunanji položaj Nemčije, kakršen je nastal po sprejetju londonskega protokola in po sklenjeni priglasitvi v Zvezo narodov, odrušitev vseh nacionalnih, ekonomskih in social« nih sil Nemčije, državni kancelar ni ho« tel slediti sugestiji ljudske stranke za razširjenje koalicijc samo na desno, tem« več se je istočasno kot na nemške nacio« nalce obrnil tudi na socialne demokrate. Predlagal jim je ustvaritev velike narod« ne zajednice, ki naj bi obsegala vse nem« ške stranke razen komunistov in Hitlc--rijancev. Socialno demokratska stranka je s svo« jim odgovorom pokazala mnogo zmerno« sti in mnogo državniškega smisla. Ni za« vzela intransigentnega stališča proti so» delovanju v isti vladi z nemško « nacio* nalnimi konservativci, kakor so ti priča« kovali; nasprotno: v načelu se jc izjavi« la za veliko narodno zajednico. Zahteva« la pa je aotova jamstva, ki naj ii omo« kratska stranka je z vso odločnostjo izjavila, da bi sodelovala v koaliciji z na-cijonalci le, če bi bili v njej zastopani tudi socijalni demokrat je, ki, bi tvorili protiutež reakciji. Nemški demokratje sicer niso velika stranka, saj imajo samo 28 mandatov v parlamentu in bi meščanski blok brez njih še vedno imel 2 glasova čez absolutno večino. Zato pa razpolagajo demokrati s časopisjem, ki ima največji ugled v inozemstvu in končno vi-1 di zunanji svet v nemških demokratih najboljše jamstvo za iskrenost in trdnost republikanskega režima na Nemškem. Tudi centrum ali vsaj njegova levica pod vodstvom prejšnjega državnega kancelarja dr. Wirtha nasprotuje enostranski koaliciji z nemškimi nacijonalcL Centrum se mora pač ozirati na voljo mogočnosti katoliških delavskih strokovnih organizacij, ki bi v izberi med nemško-nacijonalnhni težkimi industrijalci ter veleposestniki in socijalisti nedvomno žrtvovali prve. Prihodnje dni se bodo vse parlaniou-' Po svetil — Izročitev kitajske vzhodne železnice sovjetski Rusiji. V Mukdenu v Mandžuriji bo se v nedeljo zaključila pogajanja med zastopniki sovjet-ske Rusije in man-džorskim vojaškim guvernerjem glede izročitve kitajske vzhodne železnice. Na ruskem konzulatu so vihrale sovjetske zastave. Nov dogovor se krije v jlavnerr s prejšnjim, ki je bil sklenjen dne SI. inaja t L Vsebuje le nekaj izprememb. ki se je nanašalo na rok, v katerem mor« Kitajska zopet kupiti to železnico. — Premirje v Arabiji. Med novim kraljem Hedžasa A15jem in Vahabiti ie bilo sklenjeno premirje. Kralj Ali se je moral na zahtevo Vahabitov odreči gvoi nameri, da se proklamira tudi ja kalifa. — Nemiri na otoka Kuba. Na otoku Kubi volijo novega predsednika svoj« republike. Za predsedstvo se poteguje zopet tndi dosedanji predsednik Menocal, ki ima pa srdite nasprotnike. Ko se je MenocaJ v pondeljek pelja! na agitaeijo, so nasprotniki napadli njegov vlak in povzročili, da je skočil s tira. To je bil signal za spopade po celi državiei; tekom pondeljka in torka 90 nemiri zahtevali mnogo žrtev. Po dosedanjih poročilih je 12 mrtvih in okrog 100 težje ranjenih. — Rumunski ministrski predsednik Bratianu je odpotoval t Dunaja v torek zvečer. Pred odhodom se je udeležil Se slavnostne predstave v operi, kateri je prisostvovala skoraj korporativno tudi avstrijska vlada s kancetorjem Seiplom na čelu. Vlada stoji trdno » • • Sodišče S Nevarna sejmska tatica. Dne tL avgusta t L so prijeli na sejmu v Slo-venjgradcu 37 letno šiviljo Katico Kofo-ričevo iz Čmomerea pri Zagrebu, ki je le delj časa ogrožala s svojimi tatvinami varnost sejmarjev v mariborski oblasti. Omenjenega dne je zmanjkala na sejmu v Slovenjgradcu sedmim strankam večja vsota denarja. Dve prodajalki sta pa ! že na drugih sejmih opazovali obdolžen-ko, ki se jima je zdela sumljiva, ker se j je vsakokrat pojavila z majhnim nahrbt-; nikom slaščic, da bi jih navidezno rar-i prodajala. Ko je zmanjkala gotovina iS pa poročni prstan tudi neki Julijani Luž-nik. so začeli v&raoetni onrani zasledovati Kolaričevo a se je zatekla v skrajni sili v neko zasebno stanovanje v pritličju, ko je pa hoiela pretkana ptička uiti skozi okno, so ji domačini zastavili pot ter jo izročili roki pravice. Kolari-čeva pa na sejmu ni bife sama, ampak ji ■ pomagala pri njenem poslu organizirana tolpa sejmskih žepariev, katerim ee I je posrečilo pobegniti. Priče so spravile nadalje na dan, da je obdolienka kradla tudi na sejmu v Slov. Bistrici. Dognala se je, da se je Kolaričeva ie dalj časa potepala po sodnih okrajih Brežice. Ma-renberg. Slov. Bistrica. Maritor ln SIo-venjrrradec in da je bila v Zagrebu radi stičnih tatvin že zaprta. Spada torej kot profesijonalna žepna tatica v orsanizirano družbo, koiih ostalih člaDov doslej ni bilo mogoče zajeti. Okrožno sodišče v Celju je obsodilo Kolaričevo na oaeui mesecev težke ječe ter izreklo dopnst-inost oddaje v oriailno delavnico. Dr. Edo Šla j mer fiOfetnica pionirja moderne kirurgije Včeraj je praznoval 601etnioo svojega rojstva vseračališki profesor dr. Edo Šlajmer. V svoji skromnosti je izrazil željo, da se to slavje vrši samo v ožjem rodbinskem krogu. Toda pomen odličnega znanstvenika, človekoljubnega zdravnika in navdušenega Jugosloveoa presega meje ožjega domačega kroga, presega tudi meje ožje naše domovine ter stopa preko grai naše mlade države. Zato je dolžnost široke naše javnosti, da se pridruži čestitkam njegovih dragih in da pokloni šestdesetietr.iku Šlajmerju — svoje mu Šlajmerju — l.ujlepša voščila. Čeravno 60 let star je profesor Šlajmer živahen v svojih znanstvenih interesih, njegova zdravniška spretnost jn operaterska ročnost sta na vrhuncu sposobnosti. Znanstvene medicinske pridobitve novejšega datuma, predvsem pa lastna dolgoletna zdravniška skušnja, vse združeno s čilostjo duha in telesa, ga usposobljuje za neprestano delo v korist bednim našim bolnikom. Profesor Šlajmer je jugoslovanski zdravnik. Njegovo delovanje kot zdravnik se je ob času balkanske vojne raztegnilo na vojnokirursko delo v Nišu in Beogradu. Med mnogimi drugimi priznanji za njegovo jiigosloven-sko delo ima še iz leta 1912. red sv. Save ITL reda. Poleg svojega zdravniškega dola je oašel Šlaimer še dovolj časa, da se je posvetil tudi drugim kulturnim našim potrebam. Njegovo delovanje v Sokol-stvu je še v zadnjih časih aktivno, pri vsesokolsketn zletu 1. 1922. je n. pr, vodil celo organizacijo zdravniške službe. Ob 601etirici se spominja prof. Šlaj-tnerja ogromno število njegovih pa-eijentov. spominjajo se ga srbski ranjenci iz balkanske vojne, čestitajo mu njegovi znanstveni kolegi k domače države in h tujine in hvaležna mu je vsa naša javnost. Želimo, da si c a š res jugoslovenskj zdravnik, nju prof. Šlajmerja s sliko odličnega silo v korist nažeera zdravstvenega in kulturnega napredka na sedanji višini Podrobnejšo oceno o delu in življenju prof. Slajmreja s sliko odličnega noža prinese nedeljsko »Jutro*. so že postavljene. Gradnja slednje kakor J tov. G. Petrinovič misli, da Sest mesecev tudi gradnja "večje čakalnice v Murski Soboti pa prične že v najkrajšem času. Od Ormoža naprej je položeno dosedaj 10 km tračnic, od Ljutomera proti Ormožu 1 in pol km. Na tem delu proge manjka torej le 4 — 5 km tračnic. Tudi od Ljutomera do Mure je tir že položen, manjka pa še popolnoma med Muro in Mursko Soboto. Materijal za vso progo pa je že pripravljen in na mestu. Sicer so tračnice obrabljene, toda ljudstvo si ne želi za enkrat ničesar drugega, kakor da bi bil promet čimprej otvorjen. Na postajah Pavlovci in Zerovinci še niso pričeli z gradbenimi deli, zdi pa se, da bodo tamkaj začasno postajališča, potrebne zgradbe pa se izvrše nato prihodnje leto. jugoslovanska razstava a a morju V Jugoslaviji se že delj časa mudi naš rojak Fran Petrinovič. indus-tiijalec iz , - - Južne Amerike, ki je prišel na obisk v j ^'i odtujevala. Samo postreščki so domovino da prouči dejanske razmere na našemi gospodarskem polju. Petrinovič, ki velja v Ameriki za enega najtež- take propagande popolnoma zadošča, da ae ugled naše države pred velikim svetom okrepi in utrdi in da se obrne pozornost svetovnih potnikov na Jugoslavijo. Projekt g. Petrinoviča je torej praktičen in idealen obenem in če se v resnici izvede, mu bomo morali biti Jugo-sloveni res po bratsko hvaležni za njegovo ljubeznivost. s Pismo iz Rogaške Slatine V začetku oktobra 1924. Rogaška Slatina je eden onih neštetih biserov prelepe slovenske zemlje, ki ga poznajo in vedo ceniti daljni tujci nam samim pa je še tuja kot kak Gleichen-berg iz nemške Štajerske ali morda še bolj. Nosi pečat naše suženjske minulosti Kakor tuja, k nam presajena roža je rastla in se razcvitala med našimi hladilnimi gozdovi in se nam ->d dne do še bili naši ljudje, vse drugo v službi germanizacije, ki je predstavljala svetu našo Slatino le še kot Rohitsch-Sauer- prviJ k&t komik asiin ▼ monumentalnem filmu Zlato tele - Vse za dinar ki se predvaja od danes naprej v Elitnem kinu Matica Kompletni umetniški orkester svira pri vseh predstavah Predstave ob pol 4., 5., pol 7., in pol 9. uri jih 'kapitalistov med našimi rojaki, ie bil brunn- Ce'° sosc?no °bč''no 50 napravili med drugim sprejet od najvišjih držav- nih funkcionarjev in tudi od kralja sa- za zdravilišče, da jih je reprezentiral poturica nemškutar in še nemško šolo, kjer pa so sprejemali poleg pomladka se dvignili in razpršili na vse strani kot lastavice, kadar jim zapihajo nad našimi domovi prve hladne sapice. Nekaj časa je še svirala preostalim korajžnejšim reducirana godba, sedaj je utihnila tudi ona zaprli so kavarno, dvorano in zadelali polkence Zdraviliškega doma. Zadnji so ga zapustili natakarji. Prejšnji večer so si še postavili šotor na verando mladi iermančki so ob glasnem švabčarenju zalivali šumno veselje nad dobrim zaslužkom med Jugoslovenl, ki ne zmorejo hiti slovenskih iat->karskih vajenčkov, niti pomivalk zn »uobel« restavraterja Mar-tinoviča v »Zdraviliškem domu». Sploh se krčmarji v Slatini postavijo s svojo izrazito — individualnostjo. Vsak ima druge cene. Porcija pečene piške, ki jo zdravniki na;več priporočajo bolnim pa-cijentom, je stala v tej sezoni 20 Din, pri drugem že 22 in v Zdraviliškem domu Dopisi BLED. Podpisano ravnateljstvo izjav« lja, da ni v nikaki zvezi z notico v nedelj ski številki dnevnika »Jutro®, kar se tiče igralnice. Za posredovan ic v prid igrtb niče v Beogradu ni nih^e zahteval nagra« do. Res pa je to, da so zastopniki SLS v občinskem odboru zahtevah, da Casina (ki je morala lani radi zatvovitve igralni« ce v sodno poravnavo, pri kateri so izgu« bili blejski obrtniki približno 120.000 Dic) v slučaju zopetne otvoritve igralnice po« ravna v teku enega leta škodo, prizadeto s poravnavo, blejskim oSrtrukom, med ka terimi so pripadniki vsea poL strank. Ta predlog je bil od občinskega, sveta tudi enoglasno sprejet. Toiiko v pojasnilo in resnici na ljubo. — Ravnateljstvo Ictei« n , • • _ Jnfrtr-matiTrr^, Vd CJCIliau pumidUhd .... • uMiu.iuanuu uutuu t---....... 'j---------- - - —-- mega. seoag je njegovo raionnatrvno po- privandranjh tujcsv ,e najinteligentnejšo , kar 30 Din, seve radi noblese. Da izbri- I nacijonalne hot. & kop. d. d. na iledu. rrtv9.n M nn Irram »n tt»c\n da v7"T> f*»i PiTdi ° 1 I « . ... to vanje pn kraju m moz se vrača nazai__, . . ... . . ... • A .. , , ».„,„■ naso deco, da je bi o delo potujčevanja čez ocean 8 sledečim načrtom, katerega . .*_'.. ,. , . _ , ' ' , ... . ... . .. . , sigurnejše. Zadnji odjek te žalostne pred je razložil beograjskim časnikarjem. 1 K Za Jugoslavijo je treba podvzeti večjo Gradnja železnice Ormož-Murska Sobota Ako bo le koHčkaj ugodna jesen, bo železniška proga Ormož-Murska Sobota, ki je za vso Slovenijo izrednega pomena, že letos lahko izročena prometu. Dela namreč pridno napredujejo ta prebivalstvo že nestrpno čaka na slovesni trenutek otvoritve proge. Zemeljska dela, kakor tndl vsi prepusti ta mostovi so dovršeni Tudi most čez Muro Je že gotov. Postaja VeržeJ je dograjena, ▼ Beltincih bo kmalu končana, na postaji Ivanjkovci pa se betonirajo temelji za rampo, skladišče ln postajno poslopje. Vse čuvajnice, izvzemši one, ki je določena za postajo v Murski Soboti, propagandistično akcijo, ki bo utrdila ugled naše države v Zedinjenih državah in v Južni Ameriki Stvar pa se De da kaj tako lahko izvesti Treba je jakega faktorja, ki ne bo pustil zadeve na rodilu in bo pripravljen nositi rse stroške vojne minulosti smo slišali še pred krat kim ob priliki občinskih volitev. Nemške napise smo namreč znali izčistiti po prevratu, globlje in do dna pa žal nismo posegli. In tako nam je v posmeh te slabotne popustljivosti poleg povojnega nem čurskega milijonarja kandidiral na nem-čurski listi tudi državni zdravnik, kate- iu bremena, ki bodo zvezam s propagan- j rcga smo pusti]j scdetj v krasnj enonad_ do. Ker nna g. Petnnovič mnogo ladij str0pni vili, ki je last našega državnega ki oskrbuje paroplovbo med Evropo in 1 zdrav.K.šča. V takšni popusti ivosti tujci Ameriko, se je ponudil za izvedbo svoje- . ne vidijo noblese, ampak slabost, v niče-ga načrta sam. Sklenil je dati svoje i mur utemeljeno. ladje na razpolago za dobo šestih meso- I To je kratka zgodovina SIatine iz naj_ cev. Na ladjah bi se po njegovem uredila i novejše p^teklosti, ki jo je bilo treba razstava, ki bi bila originalna po svojem ; POznati, da razumemo njeno sedanjo sli-zasnutku in ki N se prenesla tudi v ko In hitri razvoj v katerem stopa k no_ razna ameriška mesta. Za razstavo bi , vemu razmahu v svobodni Jugoslaviji. priSli v poštev vsi na« domači izdelki:; Ljudska tradicija pripoveduje, da je že v prvi vrsti poljedelski sadeži, potem iz- ]eta I645 2aje; v Slatino na svojem lovu delki domače rokodelske obrti in slično. Nikola Zrinjski in na pripovedovanje do- 1 šejo oči, so dajali v tem prvem restav-rantu oficirjem 25 odst. popusta. Prava avstrijska metoda. K temu prav nič častnemu pojavu kratko opazko: zdravilišče v Slatini je državno, vsled česar ima javnost podvojen interes na solidnosti podjetij, tako da bo služila Slatina res zdravju, ne pa hitremu bogatenju par podjetnikov, ki se Izgovarjajo, da morajo v dveh mesecih zaslužiti za celo leto, v resnici pa imajo istočasno še večja in donosne,ša podjetja Na ladjah bo pod radi boljše reklame pokrit z bosanskimi preprogami, ki so v Ameriki in Angtiji precej znane in dobro uvedene. Interesenti ki ei bodo ogledoval! razstavljene predmete, se bodo na ta način zainteresirali tudi za našo tek-stOno industrijo. Poleg tega bodo razstavljene tudi stike in kipi naših umetnikov. Domači glasbeniki bodo prirejali koncerte, na katerih se bodo izvajala izvirna jugoslovanska muzikalna dela. Da mačinov o zdravilni moči slatinskih vrelcev pil njihovo vodo in tudi ozdravel na bolnih ledvicah. Velika slika v znani reprezentativni zdraviliški dvorani ga kaže na konju pri vrelcu v gozdu. Ganljiv košček naše borne zgodovine! Druga stran v tej dvorani zeva sedaj v velikem okviru praznote, ker so sneli enako veliko barvno sliko z avstrijskim vladarjem. Akademični slikar Vavpotič pripravlja tam novo sliko z našim vladarjem JESENICE OB SAVI. Nekdo ima ne« navadno veselje, da pobija šipe pri av* tomobilih. Nekemu gospodu se je pripe« tilo to v kratkem že dvakrat. Dobro bi bilo, ako bi se za ziiko^cc, ki ne pomis« lijo, da se zgodi pri ten lahko večja ne« sreča, pričelo zanimati orožruštvo. ZIDANI MOST. Zesemiška policija je našla v železniškem gozdu nad tovornim kolodvorom preko 40 sveže posekanih dreves, ki so bila pokrita z -emija. Pre= iskava s pomočjo orožništva ie -lognala, v Celju, Ljubljani, Dobrni itd. In sploh ! da je bilo zadnje čase posekanih okoli vsak podjetnik najde vedno dovolj mož-1200 dreves. Ne glede m tatvino more nosti za pridobivanje in zaslužek skozi imeti tako početje tudi težke posledice pa bo imela stvar v celoti jugoslovenski \ med svojim narodom. Kralj Aleksander značaj, ee je g. Petrinovič odločil izročiti tudi poveljstvo svojih ladij pomorskim častnikom naše mornarice, katere bo v ta namen določilo vojno ministrstvo v Beogradu. Razstava bo obenem privlačno sredstvo za potnike, ki se vozijo na Petrinoviče tih ladjah iz Evrope v Ameriko in nazaj. Pasažirji bodo imeli priliko ogledati š naše žito, sadje ter sklepati kupčije glede agrarnih produk- ima že v Slatini svoj Aleksandrov dom, v katerem se je zdravil že pred vojno kot grof D' Avala in tedaj kot mlad simpatičen beograjski princ razburkal duhove madžarskih in nemških gostov, ker je v zraku viselo baš razburjenje radi anek-sije Bosne. Sedaj leži nad Slatino dvojni blažilni mir, ki ga ne moti niti vrvenje gostov. Komaj je pričel bledeti prvi kostanj, so celo leto, kar tudi ni nikaka umetnost danes za vsakogar, ki ima kaj kapitala. Upamo, da smo že s to rahlo opombo povedali dovolj in to utemeljeno, ravnateljstvo zdravilišča pa naj drži železno roko, da se očuva sloves solidnosti tega državnega zdravilišča in njega dostopnost za najširše sloje, zlasti tudi za urad-ništvo. Kljub deževni sezoni je obisk dosegel letos rekordno število, ki se bo naslednje leto gotovo še znatno pomnožilo. Saj se vračajo zopet Madžari, ki so pred vojno prevladovali v Slatini, ogromen kontingent pa začenja dajati tudi Beograd in ostala Srbija, odkoder so vozili letos v Slatino že direktni vozovi Kot novost smo dobili letos tudi že precej gostov iz Češke, ki se bodo gotovo v bodoči sezoni, po krasnih utisih čeških zdravnikov v Slatini, še pomnožili In tako sklepamo svojo bilanco zadovoljni in nezadovoljni v dneh, ko je hotela naš idiličen mir razburkati radi volitve novega župana celo politika. Pa smo jo preboleli in sedaj se s pešcico zaostalih gostov kopljemo v morju rumenih in zlatih barv, ki igrajo nad umirajočimi bukovimi gozdovi in pripravljamo zimsko sezono. da se izproži karaenic iz gozda na k» lodvor. Storilci so ovadeni sodišču.—Iz ne« kega vagona vlaka 696 sta sili pred.krat« kim ukradeni dve košari obleke, težki 122 kg. Košari so našli kasneje med po« stajama Zaprešič = Savski marof; dočim zlikovcev še niso izslediti. — Piri vlaku 687 je bilo med vožnjo iz Brežic do Za« greba vlomljeno v voz 66.803 in ukrade« na 32 kg težka bala z usniem. — Poročil se je tukajšnji poštni nasUv. i ene- gosp. Franjo Kaluža z gdč. Justiao Sun:* iz Sv. Jurija nad Sirjem. Bilo srečno! SLOVENSKA BISTRICA. Družabni večer dne 4. oktobra ie tako v moralnem kakor v gmotnem oziru uspel zelo do« bro. Gostje so popolnoma zasedli dvora« no v hotelu »Beograd« in z zanimamem sledili prostim vajam, ki so jih strumna izvajali Sokoliči. Lepa je bila živa slika, ki so jo sestavili člani, članice, naraščaj in dcca okoli kraljeve slike. Naši igraki so predstavljali šaloigro »Moj pokojni« dobro, kakor smo pri niih že vajeni. Med odmori je igral čitalniški orkester. Nade dame so radodarno prispevale s pccivom, vinom in rožami in tako v n&fvečji meri pripomogle, da bo odpadel spet razmero« ma precejšen znesek za sklad našega So* kolskega doma. ••••••. • ' ■ • ; •':••> v*'. ' "'v • " •č' Vv. ' I ' '-**: ? A'. - "■-'".' ...T'-.. ',V Športniki, Kenadkriljeve zimske športne posnetke morete videti danes do sobote IL t. m. v najnovejšem Harry Piel filma: »Skozi sotesko smrti" -i »Izgubljena sled". Pri večernih predstavah pomnožen orkester! Posor aa razstavljene reklamne fotografije v izložbah tvrdk: Ana Eberle, modistinja, Viktor Bajt, cvetličarna v Šeieuburgovi ulici, ter L C. Ham&nn na Mestnem trgu. Predstave ob '/,»-, V,«. U •• uri. Kino »ljubljanski 9vor". Gledališki repertoarji Drama Četrtek, 9.: »Firma P. B.» A. Petek, 10.: Zaprto. (Generalna vaja). Sobota, 11.: »Šest oseb išče avtorja®. Premijera. Izv. Nedelja, 12.: »Moč teme». Izv. Pondeljek, 13.: Zaprto. Opera Četrtek, 9.: Zaprto. Petek, 10.: »Carjeva nevesta*.. B. Sobota, U.: »Majska noč». C. Nedelja, 12'.: »Netopir«. Izv. Celjsko gledališče- Nedelja, 12. ob 16.: »Rokovnjači*. Znižane cene. Ob 20.: Koncert tenorista Ri-javca. Mariborsko gledališče. Četrtek, 9.: «MamselIe Nitouches. A Petek, 10.: Zaprto. Sobota, 11.: »Narodni poslanec«. (Premijera.) C. Mariborsko gledališče. V soboto dne I!, oktobra se vrši druga premijera v dra* mi v letošnji sezoni in sicer se uprizori Nušičeva zabavna komediU »Narodni Doslanecs. ' pregled „Zrmski" na mariborskem odru Da bi letošajo operno sezono čim do-stojnejše in svečanejše otvorili. nam je preskrbe! naš dirigent in ravnatelj opere g. Mitrovič »Zrinskega«, ki so ga 1. ok-obra prvič uprizorili v Mariboru. Reči moramo, da se mu je ta namen posrečil. Originalna jngoslovenska nadvse melodična glasba Za i ca še danes vsakogar oživi in dvigne. Pri tem z veseljem ugotavljamo velik napredek naše opere ter 7. mirnim srcem gledamo v njeno bodočnost. Gotovo bi še boljše uspevala, ako bi našim kulturnim bojevnikom priskočila na pomoč vlada z zadostno subvencijo. Tega dosedaj še ni! 2e pri predigri smo opazili, da obvlada dirigent položaj v orkestru. Nekoliko so na-s motili nepravilno uglašeni lesni instrumenti (fagot), sicer je šla overtura gladko izpod rok. Izmed priznanih moči. ki so nam ostale zveste je ga. Mitrovifeva. ki je nastopila kot Eva Zrinska, »gladila svoj glas v višjih legah. Tudi Jelena gdč. Vladimi-i rova si >9 ohranila svoio pevsko-kulturno i viSina. Da je za našo opero g. Urvatek (Soko-lovič) izvrstna moč, je znano. Naš jezik si je popolnoma osvojil, svoj prijetni glas si je izpopolnil, njegov nastop je eleganten. G. Govorov je pevski nar predoval in je tudi v igri bolj uglajen, moral pa bi se glede mimike bolj poglobiti v svojo vlogo. Med novopridobljenim oeobjem je g. Oksanski ki nam je velikega Sulennana naravnost sijajno podal, gotovo najboljši. Ako izvzamemo kvaliteto njegovega glasu v nižjih legah, ki si jo bo z vajami gotovo ojaoil, je absolviral svoj prvi nastop brezhibno ter zapusti! med občinstvom najugodnejši utis. Isto la1 ko trdimo o g. Petrovskem, čigar glas ima prijetno barvo, je posebno lep v srednjih legah, v viSni nekaj teman in preveč krit. kar pa ni v kvar našemu ušesu. V igri je še nepnpoln, nekam neroden, gotovo pa si bo dobil potrebno rutino v najkrajšem času. Razveseljiva za nas je zopetna pridobitev g. Janka za našo opero. Porok nam je za marsikatero prijetno urico. Njegov zdravnik Levi je bil pevsko in igralsko brez r.apake. Tudi crg. Ka ol in Košir sta razmeroma dobro absolvirala p: deljene jima manjše vloge. Sijajno se je obnesel moški zbor. ki je sicer za ^Zrinjskega« skoraj prešibek, a vzorno naJtudiran. Na njegovih ramah leži velik ia vaieai d. i te onere. Ženski zbor pa se ni popolnoma zavedal svoje naloge ter mti svetujemo, da si ne išče drugod zabave, ampak v igri sami Da se je vršil potek posameznih dejanj in slik vzorno, so k temu pripomogli tudi marljivi godbeniki sledeč vešči taktiki, ki je ob jed nem vzorno vodila režijo. Na krasnih dekoracijah in kostumih je uživalo tudi razvajeno oko. SC P. Repertoar beograjskega gledališča. V torek 7. t m. so v Beogradu igrali Smetanovo , v soboto Cattaneo. kot Radames Luiei Mar- letta, kot Amonaaro Gaetano Viviani, kot Ramtifl pa Giulio Tomei Prihodnje predstave v tem gledališču bodo: Mefi-stofeles, Wilhelm Teli in Madame Bot- terfljr. Siegfried Wagner aa Danaja. V tekoči koncertni sezoni nastopi dvakrat na Dunaju sin skladatelja VVagnerja. Dirigiral bo dva koncerta v prid fonda sveč*-nostnih iger v Bajreuthu na Bavarskem. Arcibašev na dunajskem odru. Novo dunajsko mestno gledališče uprizori v torek dne 14. oktobra dramatiziran roman pisatelja Arcibaševa . V vlogi Sine Karsavine nastopi filmska igralka Magda Sonja. To bo prva njena vloga na gledališkem odru. Leharjeva najnovejša opereta cPagn« nini» se bo v tekočem mesecu prvič proizvajal v Rimu. Tozadevna pogajanja med gledališko upravo in komponistom so ie sklenjena. Puccinijeva nova opera , ki prirejuje to izložbo, vse interesente posebno opozarja. Legitimacije veljajo od 1. do 30. oktobra, * Posvetitev zastave Narodne odbrane. Glavni odbor Narodne odbrane v Beogradu vrši velike priprave za posvetitev svo- Iz Ljubljane a— 10. oktober. Približal se je 10. ok« tober — zgodovinski dan koroškega ple« biscita, ki nc bo nikdar pozabljen v naši je zastave na dan narodnega ujedinjenja zgodovini Slavijo ga Nemci in priprav. Nufna Test za vsakogar je, da sedaj najcenejše dobavlja svilene flor-nogaviee, kakor tudi druge moške nogavice, fine in navadne, rokavice za dame in gospode, naramnice, trese, vezenine, trakove, elastiko, gumbe itd. fllbln Tnrh, Prešernova oiica SI.18. dne 1. decembra. * Not aerodrom t Zagrebu. Ministrstvo vojne in mornarice je kupilo v bližini Zagreba veliko zemljišče, kjer V zprdUo Ijajo — kakor poročajo listi — že tedne velike slovesnosti. Tudi mimo nas ne sme iti ta dan nikdar brez spomina. Čeprav | slavijo Nemci ta dan kot svojo zmago, je trije so prideljeni k topništvu, zadnji ^ j no. Indijslri skavt je učenec pesnika Ra-t- ____bindranata. m živi strogo po skavt sluh predpisih: ue pije in ne puši. * cJadranska Straža* v Pragi Delegati sploh ne da primerjati — Cana dr. K—ova, odvetnikova soproga v Ljubljani 1950—a * Važna novost za gospodinje, hotele, prenočišča itd. je «Kapok», ld se bo v bližnji bodočnosti gotovo v mnogo večji viH ne le , da je sam bil med : meri uporabljal za polnenje prešitih napadalci, temveč tudi, da so bili z njim odej in blazin kakor vata. V doslednem \n» u noniAA g+ "v, _ „ l.i t____m_!v « ° času, ko se bodo interesenti prepričali o inž. Kranjec, St. Molk in neki Franc Te-gelj, katerega so Italijani tudi isti dan aretirali Na svojo srečo se je Zlatič spomnil, da more neki \fyindischgratzov inžoner natančno izpričati, aa je glede afere na Uncu popolnoma neudeležen. Dotični in-Sener je res tudi potrdil Zialičeve navedbe, nakar so Zlatiča izpustili. Toda fašisti so ga zasledovali 5a naprej in v smrtnem strahu je Zlatič v nedeljo pribežal čez granico v Planino, kjer ima ženo in 8 otrok. * Okrajno učiteljsko društvo za Laški okraj je zborovalo pod vodstvom šol. ravnatelja A. Gnusa v nedeljo 5. t. m. na Zidanem mostu. Poleg običajnega dnevnega reda so se izrekli ostri protesti proti sedanjemu prosvetnemu režimu, proti ne-čuvenim krivicam, ]:i Se godijo nad uči-teljstvom, članstvom UJU., radi razreše-nja viš. šol. nadzornika g. E. Gangla in pod prejšnjo vlado imenovanih srezkih šolskih nadzornikov ter strankarskega premeščenja naprednega učiteljstva. Zbo-rovalci so se soglasno izjavili, da vztrajajo kljub vsemu preganjanju naprednega učiteljstva enotno in solidarno v organizaciji UJU., kar bodi najboljši odgovor na napade »-Slovenca*. Društvo ie "sklenilo, da pristopi kot ustanovni član k . Na zborov anju je vladala popolna enodušnost in solidarnost članstva. " Gradbena >->dietnost v Za-reba. Tekom meseca septembra je izdalo zagrebško gradbeno p -nlp^arstvo 21 stavbenih dovoljeni. Godilo se bo 6 pritličnih, 6 enonadstropnih, 5 dvonr ■•itropnih hiš in nekaj me . ' h stanovanjskih hišic. * Avte»;e> O-ka v Zagrebu cd '31- do 13. Legitimacije za polo-Twao vožnjo na železnicah in parobrodih *Jn-iranske Plovidbe> in se uvaža iz Pariza, a je kljub temu zelo poceni. Interesenti ga dobe pri tvrdki E. Malhape, Ljubljana, Krekov trg 10. Opozarjamo na današnji oglas. >45 opozarja na pre-dvaianje znanstve- nega hima lili Kil jugoslovenskimi brati. — «Gosposvetski Zvon® priredi, kakor vsako leto, tudi le« tos spominski večer s skioptičnim pre« davanjem o Koroški dne 10. oktobra v Mestnem domu točno ob pol 8. uri zve« čer. Vsakega Slovenca dolžnost je, spom« niti se tega dne naših neodrešenih korrx ških bratov in pokazati, da naša narodna zavest in domovinska ljubezen nikdar ne ugasneta. — Gosposvetski Zvon. u— Gospod Josip Preskar, ki je dne 1. t m. oddal mali ogla«, naj se zglasi v naši upravi. o— Ljubljanski odsek Društva učitelj« stva meščanskih
    zikant, 27=Ietni Viktor Heinc, nazadnje stanujoč v baraki na Rakovniku. 5Iarn>o« rik* je last Leopolda V/eissa iz Ljublja« nc. Tatu zasledujejo va.-nostic oblasti tud! radi raznih Jrugih prestopkov in je upati, da bo kmalu «muziciral» za dalje ča** v zaporu. Napila sta se bratca Florijan in Jo predstavah me ccoj. gostom servirajo polovične porcije raznih svežih jedii Tri« krat na teden v restavraciji in kleti svo že morske ribe. 2130 n— Plesni odsek »Atene« sprejema prijave še v soboto 11. oktobra od 3. do 4. popoldne ▼ ortopedskem zavodu na •»Mladiki«. Prva plesna ura v .»oodeljek 13. oktobra ob 6. uri istotam. o— Telovadni tečaj sa c t roke dr »M t« cAtena« prične z redno telovadSo v če« trtek dne 9. oktobra v lice] -ki telovad« niči Pouk vsak pondeijek ;u četrtek od pol 6. do pol 7. ure c ve čer. Vpisnina 3 Din, mesečnina 15 Din. Prijave se spre« jemajo še nadalje istotam. 2168 u— Klub esperantistov v Ljubljani je otvoril dva začetniška tečaja, ki se vrši« ta vs»k torek in petek od 19. in pol do 20. in poi Interesenti se še lahko zglase v navedenih dneh v šentjakobski šoli II. nadstropje št. 20. 2164 u— Vinotoč Viktor Sedej, Kolodvor« ska ulica 26, toči mošt po 12 Din. 2167 Vele važno ===== je. da je cenj. damam znano da za-more s krasno izbsro najnovejših damskih klobukov postreči ie modni salon Sarborič & Završan, Mestni trg. l*5*a v Kdor poskusi enkrat Colombo CeyIon Tea ostane za Tedno njegor odjemalec. Žs Celja e— Nov cveJič"jak. V smislu sklepa obč. sveta se je zičel graditi na vrtu za Grofijo nov cvetiičnjak, kojega stroški so preleminirani na okroglo 160.000 Din. Služil bo gotovo v znatni meri v olepša« vo mesta. Stavbeaa dela je prevzel stav« benik Nerad iz G*berij. e— Razne tatvine so zadnji čas v Ce» lju na dnevnim red-i. Tedenska policij« ska kronika dosega že rekord, ne da bi se posrečilo zajeti vsaj glavne tiče. Mnogo je krivo temu nesigurnemu stanju občin« stvo samo, ki daje iz same milosrčnosti mnogim krepkim in delazmožnim pošto« pačem s podporami potuho, namesto da bi jih naznanilo ali pa izročilo straži. Po« licija tudi ne bo mogla kljub intenziv« nemu zasledovanju in požrtvovalnosti v službi za tre ti to tatinsko zalego, dokler ji občinstvo ne bo šlo vsestransko na ro« ko. Ni j ne bo nihče, ki ga javni organ ustavi zato, ker ga ne pozna, užaljen, ka« kor sc doslej večkrat dogaja. Z vsestran« skim sodelovanjem javnosti lahko šele pričakujemo pozitivnih uspehov. Iz Maribora a— Odlikovanje mariborskega šolnika. Včeraj dopoldne se je vršila v telovad« niči mariborske realke pomembna šolska slavnost. Ob navzočnosti šolske mladine, učiteljskega zbora in šolskih nadzorni« kov je srezki poglavar dr. Ipavic izročil ravnatelju deške meščanske šole g. Hu« meku odlikovanje reda sv. Save V. raz« j reda, katero mu je podelil kralj za njego« ve velike zasluge na šolskem polju. Srcz« ki poglavar je v svojem nagovoru omo njal izredne zmožnosti in delavnost od« likovanca, ki jc prejel skupno 30 pohval« nih dekretov za svoje uspehe. Odlikova« nec je tudi sedanjo meščansko šolo v Ma riboru dvignil na tako stopnjo, da jo je smatrati za najboljšo v Jugoslaviji Rav« natelj Ilumck se je ganjen nad beseda« mi priznanja zahvalil vladarju za odliko« vanje, svojim tovarišem pa za kolegijal« no podporo pri skupnem delu. Obljubil je, da bo tudi v bodoče posvetil vse svo« je moči vzgoji naše mladine. K zasluže« nemu odlikovanju g. ravnatelju Humcku tudi mi iskreno čestitamo! a— «Ljudska knjižnica« sc je zadnje leto začela tako skokoma razvijati, da je postala prava velemestna biblioteka, ki zadošča v enaki meri preprostemu ljud« stvu, šolski mladini, kot tudi intcligcnci. Krasen napredek kaže tudi stanje blagaj« ne, kajti letošnji izdatki za knjige zna« šajo nad 70.000 Din. Da bo mogoče vzdr« žati tudi v bodoče knjižnico na tej viši« ni, priredi vodstvo v soboto in v nedeljo dne 11. in 12. t m. po mariborskih ulicah in hišah nabiralni dan, katerega bo goto« vo občinstvo brez izjeme radostno po= zdravilo in podprlo. a— Socialistični rcfcurz proti občin« skim volitvam zavrnjen. Veliki župan jc zavrnil socialistični rekurz proti izidu ob* činskih volitev v Mariboru. Že v krat« Novo izvoljeni odbor se je konstituiral sledeče: Predsednik Janko Arnuš; pod« predsednik A. Trinkaus; načelnica žen« skega zbora Marija Rozman; tajnik Vac« lav Kunst; blagajnik Franjo Štor; arhivar Fer. Bobič; koncertni vodja je ravnatelj Topič, njegova namestnika pa g. sodni svetnik Iv. Zemljič in učitelj Drago Ci« bic. Vsak glas ima svojega reditelja. Z vzklikom so bile izvoljene: ga. Mravlja« kova in gdč. K\ s, Kust in Konrad. Za moške glasove pa gg. Sever, Cestnik, Ilohnjec in Jug. Največ težkoč povzro« čajo pevskemu zboru njegovi neredni člani Ti pevci s svojim izostajanjem n.i < ravnost sabotirajo društveno delo. Pcv« ski zbor se z vsemi sredstvi bori proti tem razkrajaiočim elementom. Na tem občnem zboru pa se je stavi! predlog, d.i se vsak pevec s častno besedo zaveže, da bo posečal pevske vaje in da se neredne« že brezobzirno izključi in njih imena ob« javi v listih. a— Vakantno mesto pri okrožnem so« dišču. Predsednik okrožnega sodišča, t!. dr. Toplak, je vložil baje radi bolehnosri prošnjo za upokojitev. Dr. Toplak je že dalje časa na dopustu in ga nadomešča g. dr. Fon. a— Vojaška prisega železničarjev. Vče« raj se je vršila med sviranjem vojaške godbe zaprisega železničarjev, ki sta jo izvršila katoliški in pravoslavni duhov« nik. Iz Primorja * Pogreb rodoljubke Karle Por.ikvar-leve se je vršil v Trstu v torek dne 7. oktobra tiho in brez zunanjega sijaja in je bil naravnost ogromen. Udeležili so sc ga vsi stanovi tržaških Slovencev, ki so s tem Izkazali pokojnici vso ljubezen in spoštovanje, ki ga uživata rodbini Po-nikvar in Germek med tržaškimi rojak:. Cerkveni obredi za pokojnico so sc vršili v cerkvi Sv. Antona novega, nakar je sprevod krenil k Sv. Ani, kjer sc je grob zaprl med pretresljivim ihtenjem vseh navzočih. Malo jih je bilo, ki so c«l šli domov s suhimi očmi. To je najlepše priznanje in zadoščenje, ki ga je mogla pckojnica doseči pri svojih prijateljih :*i znancih po smrti. * Himen. V Kobaridu na Tolminskem se je poročil sin bivšega deželnega poslanca in župana Miklavčiča g. Maks Mi-klavčič s tamošnjo rojakinjo gdč. Mary Gruntarjevo. Mlademu paru želimo mnogo sreče. * Dva poskusa samomora. 631etni starec Josip Stok, stanujoč v Trstu, ulica Molina a vento št. 17, je že delj časa životaril v bedi. Preživljal se Je z nabiranjem in prodajanjem starih cunj. Slednjič mu je postalo življenje tako težko, da je pograbil nož ter se zabodel v desno in levo sence. Neobičajen poskus samomora je vzbudil pri njegovih bližnjih, ki so ga dali seveda pripeljati v mestno bolnišnico, mnogo sočutja. — Življenja pa se je naveličal tudi 21 letni Geron Roze, ki si je na nekem travniku v ulici Porta pognal v glavo kroglo iz revolverja. * Dve novi knjižnici v tržaški okolici. Šentjakobska »Čitalnica« je raztegni' i svoje delovanje tudi na Roccl pri Trstu, kjer ustanavlja knjižnico za Rocol, Lo-njer, Katinaro in drugo okolico. V Roja-nu pa je nstanovilo knjižnico društvo •Prosveta«, a vodi jo mladinsko društvo «Zar]a». * Jubilej bralnega društva v tržaški okolici. Pevsko in bralno društvo »Slavec« v Ricmanjih pri Trstu slavi v nedeljo 12. t. m. 251etnico svojega obstoja. Ta dogodek proslavi z veliko veselico na prostem. sip V. iz Zaboršta pri Kamniku. V pija« kem se bodo zato vršile županske volit« nem stanju sta, čakajoča na vlak na go« j ve. V smislu sporazuma bo Narodni blok renjskem kolodvoru, v pondeljek zvečer glasoval za pristaša SLS, ki jc najmot robantila nad ženskami in se sprla i vra* : nejša grupa v bloku, dočim imajo napred tarjem. Končno jc nastopil stražnik, ker | ne stranke skupno en glas več in je raz* sta dejansko nadlegovala pasažirke. Na« [ merje 16 : 15. Za podžupana bo izvoljen povedal je obema aretacije, kateri pa se Predstave se vrše od dan^s četrtka 9. do vštevši torka 14. t. m. Za dame ob pol 5. in pol S. uri. Za gospode ob 3., C. in 9. uri. V nedeljo dopoldanska predstava za gospode. jc Jože trenutno umaknil s tem, da je po' begnil. Florijan se bo moral postiti za svoje dejanje tri dni v policijskem za« poru, Jože pa pride na vrsto, ko bo prijet. u— Izgubila sem v torek ob pol 8. uri zvečer ročno torbico z manjšo vsoto de« naria od Hilšcrjcve ulice št. 7 čez cesto do št. 8. Ker sem uboga postrcžnica, pro« sim poštenega najditelja, da torbico vr« ne na upravo «Jutra». u— Kavarna, restavracija in klet •Zvezda«. V kavarni o službi in činu najstarejšega generala bavarske vojske, princa Leopolda Bavarskega, so se zbrali vsi poveljujoči generali bavarski in so po izčrpnem poročilu generala prejšnjega alpskega zbora Krafft-De-lmensingena sogla-sno sklonih", da obsojajo z ogorčenjem postopanje generala Ludendorffa zoper svojega «kralia> in da se brez pridržka postavijo pred osebo svojega najvišjega poveljnika, čigar tradicijonalnih pravic se ne sme nihiSe dotakniti. General Ludendorff pač ne bo mogel več dolgo uživati gostoljubja na Lud-\vigshohe in se bo moral preseliti kani drugam. Kako je izginila hčerka beograjskega bankirja si ne leži daleč od glavnega mesta Sofije. Javna varnost v Bolgariji je znana. ška rodbina Sch5nberg-Waldenburg ter naznanila, da ie ta naslov od pamtiveka njen. Ako se zadeva ne reši mirnim potom, pride do procesa, v katerem bo najbrž blamirana Italija s svojim najnovejšim princem. X Samomorilka — morilka- V fran kateremu }e priletela na glavo. Samomorilka je zlomila revežu hrbtenico in je na mestu umrl. Bolnica si je pri padcu iz visočine razbila lobanjo in jc kmaht nato izdihnila. X Kararcboll cestne železnice v Berlinu se dnevno bolj in bolj množe. f. . . . .. . ... coski bolnišnici v Londonu je skočila nc- ! Berlinska »Morgenpost* poroča, da je od Cestokrat se pripeti, da ugrabijo roparji; ka ženska y „ . b,aznostj> k- Jo ,e ; 16 sep{enlbra |0 l okt^ t'orej \ 17 to al. ono osebo ki potem brez sledu .z- vzro5fl hud skozj ok ^ železnico forovi/S«1.SJ^sehno ^ ™dstropja na ccsto, baš v trenotku,! nič manj kot 2 i krat Pri tem je bilo po- SdogJat fe pditič^hTgSv. Poli: k0 * 5e> ™ Poslopja neki pismonoša, j škodovanih 77 oseb. cija pa se v politične umore načelno ne vmešava, kajti političen umor je v Bolgariji vsakdanja stvar, kakor pri bogatih ljudeh pečeno pišče na mizi. Krivci pridejo pred sodišče in zapadejo kazni samo v slučaju, če se je stvar izvršila s prozorno demonstracijo proti vladajočemu režimu. Za Nikofora Peneva se ne ve, če je imel takrat, ko se je mudil v Srbiji, kakšno politično misijo. Tudi ni znano, če Kraljestvo mode Iz modne metropole ob Seini ii. | so svilene, v boiah zagorele polti. Toalete so vse brez izjeme kratke, 20 ! do 35 cm od tal. Plašči imajo daljina j obleke, površne jopice pa so tričetrtinske. [ Širina obleke jc v principu majhna, ozi- Parižanka se jasr.o odraža od tujke, j roma je dosežen rekord ožine. Zato pa ,,.,... , „ . ... , .. i dospevše v Pariz, a še nc akrimitizirane, j dajejo tej povsem ravni liniji frivolno je kdajkol. igral v Bolgaru, kakšno po- j dasiravno se no.;csti željna dama v Pa_ spremembo vstavljene godet-gube, visoki l.t.cno vlogo. Vendar sta .zgrnila on m rizu kaj nag,Q lahko prilagodi času in, voIani, ^<>„^0 razSirjcnc kozaške Lansko leto se je mudil v Beogradu delj časa bolgarski podanik Nikifor Pe-nev, rodom iz bolgarskega sela Divotina v perničkem okraju. Penev je bil po poklicu knjigovodja. Kot tak se je bavil z bančnimi posli in je imel večkrat oora-viti z beograjskim bankirjem Dimitrijem Jovanovičem. Poslovne zadeve so nanesle, da je Penev prišel v stik z Jovano-vičevo družino. Jovanovič je imel lepo in baš za možitev godno hčerko Katarino. Med Penevom in njo je prišlo do nežnega Ijubavnega razmerja, ki je končalo z zaroko in poroko med Penevom in Katarino. Ženin in nevesta sta se poročila v Beogradu meseca februarja in sta se nato podala v Penovov rojstni kraj, vas Divotino, ki se nahaja v enem najbolj zapuščenih odsekov Bolgarije, da- njegova žena Katarina brez vsakega sledu. Ko sta novoporočenca zapustila Beograd, sta priživela tri mesece v Nikiioro-vem domačem kraju. Živela sta očividno zelo srečno. Katarina je nekaj časa pošiljala domov redna poročila ter je venomer pisala, da se ji godi dobro in da je s svojim možem čisto zadovoljna. Zgodilo pa se je, da je Nikifor imel opravek v Perniku. Nazaj gTede so ga sredi belega dne napadli oboroženi ljudje. Zajeli so ga, zvezali, mu zamašili usta ter ga odvlekli s seboj v šumo. Katarina je čakala svojega moža doma pozno v noč in zjutraj do rane zore. Lotevale so se je že težke slutnje. Kmalu nato je pa izginila tudi ona. Bilo je nekega jutra še predno je vzšlo solnce. Na vrata je potrkala koščena pest ter zahtevala od Katarine, da ji odpre v imenu zakona. Ker se je na vprašanje, kdo je zunaj, glasil odgovor, da čaka pred vrati vaški župan in njegov pisar, se je žena udala in odprla duri. V sobo je medtem udrla tolpa oboroženih mož, ki so naskočili Katarino ter jo ogrnili s plaščem. S prevezanimi cčmi so jo odvedli neznano kam in od tistega časa ni o njej ne duha ne sluha. Roparji so izginili s svojim plenom v noč. Bankir Dimitrije Jovanovič je začel takoj, ko je prejel obvestilo o dogodku,1 poizvedovati potom jugoslovenskega poslaništva v Sofiji, kaj je z njegovo hčerjo. Pisal je večkrat, a prejel ni nikake-ga pojasnila. Slednjič je prišlo pismo, v katerem mu sporoča bolgarsko notranje ministrstvo, da sta Katarina in Nikifor Penev neznano nekam odpotovala in da ne ve nihče za kraj njunega bivanja. To je vse, kar je bilo mogoče doznati o tej skrivnostni zadevi. Kaj je s hčerko beograjskega bankirja, torej danes nihče ne ve. Stvar je zavita v kopreno pravcatega bolgarskega misterioznega molka. razmeram. Nehote mi jc na pohodih po i tunike ali pa samo enostransko zvončasti aranžmani. Volan pri tričetrtinski jopici je posebno delikatna, koketna novost. Deviza Parižanke je danes pač: cTroi pieces robe«. M.Šarčcva. pariških ulicah prišla na misel »Dama s kamelijami*. Kakor ona, nosi dandanes vsaka Parižanka umeten bel aH rdeč cvet kamelije pripet ob rami, v gumbnici, na prsih ali ob pasu. Gotovo se bo to kmalu pojavilo tudi drugod. Pariz obvlada vsakogar od blizu in daleč. Njegova absolutna modna diktatura nad svetom, ki bo j Moderna doba ljubi barve, ljubijo ?iK ! gotovo še dolgo v bodočnost ostala ne- slikarji, ki jih nanašajo v živih tonih na i omajana, datira iz dobe razkošnih fran- \ platno; ljubijo jih hišne gospodinje, k? coskih kraljic in kurtizan. Danes pa Pa-j opremljajo stanovanja s kričečimi pre-< riz ustvarja modo s pomočjo vsega sveta, progami; ljubijo jih ženske, ki sc ode-Črpa jo iz zgodovine vseh narodov. Dela I vajo v bujno pisana oblačila. In polago- Kravata in še kaj z idejami in okusom vseh narodnosti, vseh plemen. Inicijativo seveda dajeta tudi narava in podnebje. Modne barve spomladi in poleti so žive kakor sveže cvetje, v jeseni in pozimi pa temne ali vsaj zamolkle, kakor pozni letni čas. Postavim, večerne toalete so navzlic vsej raznobarvnosti vendar v vdušenih odmrlih niansah. Priljubljeno veliko vlogo pa igra v Parizu še vedno črno-bela barva, dasi se ob njej uveljavlja počasi tudi nebroj drugih: modra, rjava in mešavine z belo. Istotako tudi rdeča, mandljevo-malahit, grahova in re-sednozelena, cimetna, kalnordeča, roža, mareličnorumena in oranžna. Kot zadnja novost se proklamira nekaka vijoličasta ma, korak za korakom je barva .iela osva jati tudi moško oblačilo. Počasi sicer, kajti tudi moderni moški blagovi vise še krčevito na temni modrini, nevtralni sivini in splošni enoličnosti. Večji uspeh pa je barva dosegla v navaln na kravate, šale in celo na srajce. Svilnati šali niso več beli aH sivi ali beli s črnimi progami, marveč očituje.io najrazličnejše mešanice najnenavadnej-ših barv. Srajce z barvastimi progami in kareji se vedno bolj uveljavljajo. Spričo velike izbere med kravatami raznih barv nastane precej težko vprašanje, katera najbolj pristoja obrazu. Brez-dvomno je, da se morajo barve kravat skladati ne samo z obleko, marveč tudi barva, ki pa, odkrito rečeno, ni baš j z obrazom in njegovo iizijognomijo. Zdi ugodna ne obrazu ne starosti. Omeniti1 se, da so slikarji osemnajstega veka moram tudi delikatnost barvnih kombina- j prav dobro pogodili skladnjo barv na cij, kakor: rdeča s črno, mavrične barve svojih modelih. Tako je na primer neki X Malarija v Rusiji- Iz številnih krajev Bele Rusije poročajo, da je tamkaj začela hudo razsajati malarija. Dozdaj je oblastem javljeno nad tisoč slučajev bolezni. Vlada je poslala na deželo sanitetne oddelke, da razširjanje malarije po možnosti omeje. s črno, črna z modro, modra z belo, siva ali rjava z rdečo, zelenorjava itd. Visoka moda je tako zvani «ecosse», to so blagovi s križnočrtastim sorodno-barvnim ali škotskobojnim vzorcem. Ecosse-obleke učinkujejo prav prijetno, temperamentno. Izmed najnovejših so najnovejša široki črtasti blagovi, spomi-njajoči na Tutankamna ali kineške vzorce. Vobče spadajo kineški desscini med prve novosti. Vzorci indijskih in perzijskih preprog pa so dali inicijativo k zopet novemu neenakomerno kockastemu slikar takratne dobe portretiral bledega sanjača tine iizijognomije v modri obleki s srebrnimi vezeninami, ki se povsem sklada z aristokratsko bledico modelr. Danes, v dobi modernizma, igra v harmoniji barv precejšnjo vlogo tudi barva las. Plavolasec meiike, nežne polti si bo izbral kravato svetlih in ne kričečiii barv. Njemu bo pristojala modra ali siva barva, tudi črno-belo karirana ali tem-no-lila, nikakor pa ne žareče-rdeča. ki N bila v prevelikem kontrastu z bledic: njegovega obraza. V skladu s tem b ziju knežji naslov «Nevoso>. Sedai je radi podelitve tega naslova nastal spor, ker se je javila stara avstrijska plcmi- vzorcu s prav posebno delikatno sestav- j bilo perilo s finimi rožnatimi aii pa modrikastimi progami oziroma karirano. Kdor je r.iavolas in povrhu še temno-polten, si sme dovoliti živahnejših barv na kravatah. Rdečeličnikom pristojajc prav dobro krepke, celo temne barve, k so v skladu s škrlatasto rdečico njihovih obrazov. Svetle barve se pri njih nt obnesejo. Ljudem belih in sivih las, najsi so take iase prinesli s seboj že od rojstva ali pa so jim obledeli od starosti bodo pristojale primerne svetle barve ki so v harmoniji z njihovimi lasmi. Okus je seveda različen. Umetnost pa je, najti pravo razmerje in ugodno harmonijo med barvami. Iz tega pa seveda še daleč ne sledi, da so slikarji poklicani, ustvarjati nam modo. Človek, k ima kaj okusa, si bo znal sam razviti on čut, ki ga bo vodil pri izbiri barv. Potrebno pa je, da se mu to pove, posebne potrebno danes, ko vse drvi za mode — moški so v tem oziru že skoraj dohi-drobno ažurno pleteni čeveljčki v kom- teli ženske — in si vsakdo želi le ultra-biniraniii barvah. Pete v pretežni večini j modernega, pa najsi je v največjem nemočno zasukane, bolj nizke, druge pa j soglasju z njegovo zunanjostjo, zopet ravne in pretirano visoke. Nogavice! -- ljenimi bojami. Rožnato vzorčasti blagovi pa so pridržani izključno le za družabne I toalete. Za plašče in jope velja bolj tliaute nou- _ „ . , ... :veautes»: «les etofes rainres«. To ie fin X Tudi znamenje časa. Iz Newyor-; mehak flanS s , aH tretjino centimetra ka poročajo, da je b.vš. sve ovni bok- , 5irokimi rips.črtami. Iz teh vrst blaga se sarski mojster Johnson opus il svoj po-, v okraski v najrazličnejših črt- klic ter prevzel službo pastorja. Cas., ko , n,h , , jn siccr je okraSena spodnia je neslo rvanje, torej minevajo. , parIjja od roba m protj pasu> kar X Spor radi D Annunzijevega kne-; tvori izredno lepe modcle-zjega naslova. Znano je, da je mm,str- Va-no jc tlldi> da podIogc jopic jn dnev. ski predsednik Mussol.m po skkpu rim- i njh plaSčev nis0 ves cvetlično VZorčaste, skega pakta podelil pustolovcu D Annun temveč enobarvne alj pa diskrctno kri_ žaste. Ovratni jesenski šal, ki je sedaj iz svile ali trikoja, bo pozimi iz kožuhovinc ali pa iz blaga površnicc, kombiniran s kožuhovino. Novcdošll | Za čevlje se pripravlja preobrat, toda _ . I za enkrat se še vedno nosijo nizki iz- CS11F in H rezanj, koničasti, raznobarvni, z zapon- fre&ch za srajce " k0 okrašeni- v saruialni ob,iki aii pa Kdor ju potrebuje, naj ne zamudi prilike. Drago Schwab, Ljubljana. Albert Jean: Resnica in laž (Slika iz bodočnosti.) — Torej nikakor nočete priznati, kje ste se mudili 12. marca zvečer? vpraša preiskovalni sodnik Clauda Ro-&oya. Obdolženec zmigne z rameni: — Ne silite vame! odgovori. Dejal t^eiri vam že, da vam ne morem povedati. — In če vas prisilimo, da priznate resnico? sili sodnik. — Ni je sile na svetu, da bi mogla razvezati jezik človeku, ki se je odločil, da molči. — Motite se! ga zavrne sodnik. Neki zdravnik, doktor Villiers, je baje pred kratkim našel eliksir, ki vpliva neposredno na podzavest dotičnega. ki ga popije. Po zaužitju pacijent zaspi, in dokler traja to umetno spanje, more odgovarjati na stavljena vprašanja le čisto resnico. — Takim poskusom se ne podvrženi. krikne Claude. Pravico imam, da si prepovem eksperimente na svojem telesu! — Lahko se zanesoto, da je eliksir povsem neškodljiv . . . Sicer pa, niste li bili, predno so vas aretirali, v osebnih odnošajih z doktorjem Villier-eom? — Bil sem. Seznanil sem se z dok-toriem prošlo leto na morski obali... In pozimi sva se videla dva, trikrat... — To je točno ... In ker vam bo doktor ViHirs samo podal svoje čudovito sredstvo . . . — Povem vam vnaprej, da ne dovolim .. . — Nikar ne bc-dite trmoglavi! prigovarja preiskovalni sodnik obdolžencu. Saj vam je znano, da razpolaga zdravniška veda z malo pripravieo — jedilno cevko — s katero jc mogoče hraniti tudi najupornejše gladovalce. Ne silito nas, da bi jo uporabili, kajti povem vam, da vam no bo prijala! * — Ugeni, so obrne naslednjega dne po povratku iz justične palače doktor Villiers na svojo ženo, ugeni, na katerem obdolžencu nameravajo preisku siti mojo iznajdbo? — Ne vem! odgovori gospa Villi r-sova opazujoč proti luči vsebino epruvete. — Na Claudu Rozovu! odvrne doktor. — Ah! z brezbrižnim pogledom se obrne njegova žena k njemu. — Ta preizkušnja bo odločilna, nadaljuje kemik. Ce se eliksir obnese, nama je bogastvo zagotovljeno. — Govoriva odkrito: si li ti prepričan, da je dečko kriv umora, ki ga obtožujejo? — Na to vprašanje ti zdaj še ne morem odgovoriti . . . Dejstvo je, da Rozov m> more natančno naveeti. kic so je mudil usodnega vef.ra . . . Poleg tega mu je bila žrtev znana . . . Našli so pri njej pisma, ki Rosoya silno obtožujejo ... In ker nikakor noče povedati, kje je bil ti^ti večer, je dopustna vsaka domneva. — Kdaj se jo zgodil zločin? vpraša gospa Villiersova. — 12. marca . . . Zapomnil sem »i datum, ker sem baš tistega dne odpotoval v Lyon. da prisostvujem otvoritvi kongresa psihijatrov, saj se spominjaš? — Ne, ne spominjam so več natančno. od vri; ° gospa Villiersova in položi stekleno ploščico pod mikroskopov okular. — Ti si torej popolnoma prepričan o uspešnosti eliksirja, vpraša nato, dokonča vši svoje opazovanje. — Popolnoma! . . . Oseba, ki ga zaužije, izgubi voljo nad svojimi rrrisli- Strežnika sta pripeljala Clauda Ro- iz daljave, monotoni glas Rozoyev: zova v operacijsko dvorano. Ko je ob- —< Pri neki dami! toženec zagleda! go-i*> Villiersovo, jc — Zakaj nam tega niste takoj po-njegov bes le še narasel. ivedaH? — Zagotavljam vas, Kozoy. izpre- — K«" jo poro&ena. Nisem govori preiskovalni sodnik, da ne vse-bujo eliksir nikakih nevarnosti za vaše telo. Doktor Villiers jamči za njegovo neškodljivost . . . Najslabše, kar sc vam utegne zgoditi, je, da bo poskus ostal brez uspeha. Vjetnik se ozre % dolgim zmedenim poirledom okoli seiie. Beg je nemogoč, I vsak odpor jc brezpomemben. jo hotel kompromitirati. — Kako ji je ime? Glas se utrne kakor curek vode na pesku: — Isabella Villiersova! — Kaj? Kako? Moja žena? Kemik izpusti roko, na kateri j* nadzoroval utrip in so zmedeno sklo | k: snecemu 12. marca! Naj bo, dahne z medlim -lasom, j krat je on potoval v Lyon! Saj ta- • Pričnimo! ! — E*e bili vi 12. marca zvečer? Ve>ljno leže na operacijsko mizo. vpraša preiskovalni sodnik doktorja ! pod glavo mu podloži zdravnik kan- j Villiersa. | ,'uka.^to vzrbvje. Prevarani mož se ozre v svojo ž°no. I _ Pijte! ukaže kemik in ponudi ob-1 obraz je brezbrižen in miren, in i tožencu" mnlo stekleničico. I doktorju se zazdi, kakor da se je v.^ mi in besedami Resnica, ki jo je do tedaj skrivala z naporom svoje volje. se pojavi potem liki slika na fotografski plošči, ki si jo poveznila v kopel. — Bi li mogla prisostvovati poskusu? zaprosi gospa Villiersova. — Seveda, odvrne doktor. Saj si mi veelno pomagala pri delu. In čo si mi stala ob strani v dnevih trpljenja in iskanja, je pravično, da prisostvuješ tudi mojemu triumfu. Se enkrat zgrabi Rozoya želja po odporu. Njegove oči begajo in iščejo rešitve. Potem pa se nakrat O'lloči, nastavi stekleničico na usta in jo izprazni na dušek. Uspeh je strašen. Smrtna bledica dahne vjetniku na lice, oči zatrepečejo pod svinčenimi vekami; polagoma sc mu dihanje umiri. Zaspal jc. — Rozoy, prične zasliševanje preiskovalni sodnik, ki jc vidno razbur- :ijegovo življenje zrušilo v nič . . . 2*5 se stresla pre/l njegovim pogledonr brez besedice jc čakala, da pade stra 5r.a beseda. Doktorja Villiersa pa je takrat prešinila misel, da more biti tudi laž vzvi-šenejša od resnice. _ 12. marca, odgovori premišljeno in z resnim gkisom, sem prebil večer doma s svojo ženo ... Ta človek tu govoril resnico . . . Poskus torej i.a jen, Rozoy, kje ste se nahajali na ve- moje veliko razočaranje izpričuje, da čer 12. marca? ! r^oi tliksir ee ni oopoln. h brezkrvnih ust daboe cla^ kakor.] ffrevel br.) Vinogradniške prijave o oddaji vina Poleg dolžnosti prijaviti vinski prideš lok, objavljene v eni zadnjih številk našega lista, imajo vinogradniki v Sloves ni ji še dolžnost, da morajo prijaviti fi= nančni kontroii vsako oddajo vina, pa naj si oddaja vino žc kakorkoli in komurkoli. Glede prijave o oddaji vina velja slej« koprej določba člena 8. trošarinskega pra vilnika, da se mora vsaka taka oddaja pri* javiti, še preden se vino izroči kupcu ali sploh drugi osebi. Kdor bi tega ne storil pravočasno ali prijavo celo opustil, se kaznuje — kakor oni vinogradnik, ki je opustil prijaviti vinski pridelek — po členu 85. trošarin* skega pravilnika takoj v prvem primeru s tisoč Din, v ponovnem primeru pa kar z 2000 Din. Prijaviti sc mora vsaka oddaja vina v kakršnikoli količini. Prijaviti se :norajo torej tudi količine izpod deset litrov, za katerih prc..os transportni list ni potre« hen. Ta določba jc našim vinogradnikom prvccj nepoznana, dasiravno je zanje ves like važnosti. V vinorodnih krajih se nam reč večkrat pripeti, da si vinogradniki medsebojno posodijo po nekaj litrov vi« na, da sc pa niti pri posoditvi niti pri vrs nitvi vina ne brigajo za trošarinske pred« pisc. Ta stvar je zelo nevarna tako za posoditelja kakor za izposojilca, ker se prvič posoditelj, ki nc prijavi oddaje vis m-, drugi osebi, kaznuje s 1000 Din, izpos soiilcc pa, ki nc prijavi in zatrošarini pre jetega vina, sc smatra za tihotapca in se kaznuje z 2 Din 10 p. za vsak liter pres ietega vina in povrh tega z vsaj 30 Din kazensko takso. Obratno jc pri vrnitvi vi na. Sedaj sc kaznuje izposojiiec, ki ie vis no vrnil s 1000 Din, a posoditelj, k? je vino prejel a nc zatrošarini!, plača do 2 Din 10 p. Za vsak liter vrnjenega vina in vsaj še 30 Din kazenske takse. Izgovor, da gre le za posoditev in ne - a oddajo vina, se nc vpošteva, zato priporočamo našim vinogradnikom v tej točki največs jo opreznost. Tudi prijava o oddaji ^na sc sme vlos žiti pismeno, po pošti, vendar je to v ves čini slučajev težko izvedljivo ali spVjh nemogoče, ker prvič nc zadostuje, da sc prijava še pred oddajo vina na pošti pres da temveč mora biti prijava ob oddaji vis ii-L žc v rokah iinančne kontrole, drugič pa mora biti vsako vino, ki sc transpors tira, krito s transportnim listom, izdaš nim od finančne kontrole. V večini slus čajev nc preostane torej nič drugega nes go, da se jim javi oddaja vina osebno ali pismeno po posebnem odposlancu. Nazr.aniio mora vsebovati: a) ime in bivališče odpošiljate'ja (pros dajalca); b) ime in bivališče prejemnika (kupca); c) količino in vrsto vina (vino aii mošt) č) število sodov; d) navedbo, ali sc bo vo;;iio vino z vos zom, železnico itd. Ako bi bilo vino morda že zifc-oSaris njeno (n. pr. pri vinogradnikih — gostil* r.ičarjih), sc mora navesti tudi ta okoliš ščina. Glede imena prejemnika ali kupca se vinogradniki opozarjajo, da morajo na= vesti pravo ime kupca, da morajo biti torej pri nepoznanih kupcih oprezni. Ako bi kdo navedel nepravo ime kupca, se smatra, da prijave sploh ni opravil. Količina vina se mora napovedati nas tančno po uradnem cimentu. Ako je vi« no v več posodah, se mora navesti vsebi* na vsake posode posebej. Ako sodi niso cimentirani (kar bi pa ne smelo biti), se navede količina vina, kakor se je pač pri natočenju ugotovila. Vse te določbe — kakor ludi določbe o prijavljenju vinskega pridelka — veljaš jo le za vinogradnike v Sloveniji, ker ves Jja »pravilnik o trošarini na vino«, ", 0 do 615, <-2>, 0 do 565, <5>, 0 do 515, <6>, 0 do 465, tajniku I. LLAP., Savu Sancin, Erjavčeva c. 24. Naprošajo se gori imenovani sodniki, da pridejo na igrišče vsaj četrt ure pred začetkom mitinga. — Predsednik. Hašk (Zagreb) : Ilirija. V nedeljo, 1?. t. m. gostu.e v Ljubljani nogometno mrv-štvo Hrvatskega akademskega SK iz Zagreba. Za protivnika ima našega prvaka vse franko Ljubljana; fižol: eribničans, Ilirijo. Hašk ie obvezan nastopiti v Ljub-b-n, franko Reka 620 do 0, eribničan--,! liani s kompletno I. garnituro, ki sc na-orig., 500 do 0. eprepeličar., orig., 450, i ha.ia zadnji čas zopet v nekdanji izvrst-, orig., 350, rujavi, orig., 350, j ni formi, v kateri je opetovano dosegel vse franko Ljubljana. i prvenstvo Hrvatske ter poleg Gradjan- ZAGREB. Radi židovskega praznika da- j skega ŠK. vedno predstavljal najmočnej-nes ni bilo borze. V prostem prometu je šega reprezentanta Jugoslavije v medna -bila danes tendenca v efektih nespretne- j rodni konkurenci. njeno slaba in promet minimalen. V devizah je prišlo do zaključka edino v devizah na Italijo po 303 in na Dunaj po 0.0985. V glavnem so se čule nastopne tak- Finale tekma za državno prvenstvo, ki se vrši prihodnjo nedeljo v Zagrebu med Hajdukom in beograjsko Jugoslavijo, bo sodil g. Fabris. Je to prvič, da sacije: Dunaj 0.098, Italija 303, London ni prišlo kako zagrebško moštvo v fina-309, New-York ček 69, Praga 206.5 in j le. Za časten naslov državnega prvaka Švica 1330. | se borita torej dva dobra izvenzagrebška BEOGRAD. Tendenca v devizah je bila ; kluba. Prognoza, kdo bo zmagal, je zelo mlačna. Tečaji vseh deviz so padli. Za- težavna. Hajduk igra brezdvomno mnogo ključki so se delali pod curiško pariteto i lepšo igro kot Beograjčani, manjkajo mu, na bazi 7.55 Radi židovskega praznika je J kar smo opazili zlasti v tekmi proti če-bil kupčijski obseg majhen. Blaga je bilo : škoslovaški reprezentanci, dobri strelci, dovolj. Notirajo devize: Amsterdam (sred-' 'r---—""---* D°tl"",i" nji tečaj) 2700, Dunaj 0.09825 do 0.0975, Budimpešta 0.09 do 0.0925, Bukarešta 37 do 0, Ženeva 1324 do 1325, London 306.5 do 308, Milan 299.5 do 301, New-York 69.25 do 69.30, Pariz 362 do 365, Praga 206 do 2065; efekti: 7 odst. posojilo 63 do 63.5, agrarne 25.75 do 26.25, Vojna škoda 129.5 do 130.5; termini: Milan za 15. nov. 308, Ženeva za 31. okt. 1350, za 30. nov. 1360, za 15. dec. 1367.50, Praga za 30. okt 210. do, posebno, ker je žal malo verjetno,; testenin Savinja, družba z o. z. v Celju; da bi se dinar na tej višini stabiliziral., Matija in Albert Tschinkel, parna, žaga Ker letos svetovni pridelek po raznih j v Groaricah pri Novem mestu; Vilhar in statistikah le prilično krije svetovno po-: Petemel, trgovina 7. manufakturnim bla-trebo in ker so zaradi lanske zelo slabe Igom in konfekcijo v Laškem; Gradbeno letine vse zaloge izčrpane, pač lahko j podjetje in tehnična pisarna Probuda, sklepamo in prerokujemo, da cene vsaj j družba z o. z. v Ljubljani: »Slavija«, ne morejo znatnejše pasti, če že ne bodo . medjunarodno transportno akeijonarsko poskočile. Največ seveda zavisi, kakor [ društvo v Beogradu, podružnica Ljub- omenjeno, od gibanja naše valute. Hmelj je ena onih redkih panog našega gospodarstva, kjer občuti na lastni koži, direktno in zavestno, borzno špekulacijo z valuto tudi naš mali producent, ki zato v tem času z isto nervoznostjo zasleduje borzna poročila kakor industrijalec in trgovec. F- O. Savinjski hmelj Hmeljski pridelek v Savinjski dolini je bil ietos kljub povečani nasadni površini majhen, in to radi neprestanega deževja in hladnega vremena, kar je povzročilo, da pozni hmelj, ki zavzema približno eno četrtino vseli savinjskih limeljskih nasadov, ni prav dozorel ter se marsikje sploh ni obral. Pridelek gol-dinga je bil srednji; vendar je golding normalno dozorel in dal kakor večinoma vsako leto dobro kakovost. Savinjski golding je po svoji zunanjosti jako podoben žateškemu hmelju, ki velja za najboljši hmelj na svetu. V kakovosti ga sicer ne dosega, vendar mu je zelo blizu, radi česar so ga za časa Avstrije žateške hmeljske firme cesto mešale s tamošnjim hmeljem ter ga pošiljale v svet pod žateško marko. Pred vojno so naš hmelj zelo cenili v Ze-dinjenib državah, sedai pa. ko je tam Tržna poročila Zagrebški tedenski sejem (8. t. m.). Za kg žive teže so bile nastopno cene: voli, domači I. 14 do 15, II. 12 do 13.5, III. 10 do 11.5. bosanski I. 12.5 do 13, II. 10 do 11.5, junice, domače I. 13 do 14, II. 12 do 13, bosanske I. 10.5 do 12, II. 10 do 11, biki 12 do 14, teleta I. 20.5 do 21.5, II. 18 do 20, svinje, debele 22.25 do 23.5, mršave 18 do 21.5, prasci do 1 leta 17.25 do 22.5, nad 1 letom IS do 23 Din. Konji za komad: tovorni I. 7000 do 9000, II. 6500 do 7000, III. 5C00 do 6000, lahki 4000 do 5000, srednji 4000 do 5500. težki 5000 do 6000, žrebeta, enoletna 3000 do 4000, dvoletna 4000 do 5000 Din. Konji za klanje 3 do 4 Din za kg žive teže. Krma: detelja običajna 125 do 138, lucerna 125 do 138, otava 125 do 150, seno I. 125, II. 150 dinarjev za 100 kg. Sarajevski trg (5. t. m.) Oves 3.5 — 4, turščica 4, pšcnica 5, proso 5, pšenična mo ka 5.5 — 7, pšer.ični zdrob 8, sladkor: si» pa 16, kocke 17 — 18, riž 10 — 13. fižol 6, kava 48 — 72, koetauj 6, orehi S, čebus ' Te pa ima Jugoslavija, namreč Petkoviča in Jovanoviča. Nacijonalni lalikoatletski miting S. K. Primorja. V soboto, 11. t m. in v nedeljo 12. t m. ob 13.45 se vrši na igrišču S. K. Primorje, Dunajska cesta nacijonalni lah-koatletski miting S. K. Primorja, pri katerem startajo razven kompletnega tirna Primorja in atletov drugih ljubljanskih klubov tudi atleti raznih zagrebških klubov, med njimi znani jugoslovenski rekorder in mnogokratni prvak Zgaga ter izboren sprinter Modec. Tekmovanje bo gotovo nudilo občinstvu dovolj užitka z ozirom na ostro konkurenco in dobro formo, v kateri se nahajajo razui tekmovalci, zlasti Perpar, Valtrič, Slamič H. in drugi. V nedeljo ob 13.45 se vrši na istem igrišču prvenstvena nogometna tek ma med S. V. Rapid (Maribor) in S. K. Primorje. Rapid je znan kot zelo odporno moštvo in nogometaši S. K. Primorje, ki so v nedeljo po rezultatu proti S. K. Jadran 1 ; 1, dokazali, da se nahajajo v dobri formi, bodo morali uapeti vse sile, da izvojuje.io zmago. V soboto ie vstopnina za nacijonalni lahkoatletski miting posebno znižana. T. K. Skala poživlja vse člane smučarje, ki hočejo naročiti smuči, da sc javijo najkasneje do 15. t. m. ob sredah in petkih ob pol 8. v klubovi sobL Smuči brez stremen stanejo okoli 200 Din. Obenem se sprejemajo tudi prijave naraščaja. Urugnav premagan. Kakor poročajo iz Buenos Airesa je reprezentanca Ar-gentinije pri zadnji tekmi premagala reprezentanco Uruguaya z 2 : 1. Predzadnja tekma med tema moštvoma je končala, kakor smo že poročali, neodločeno z 1 : 1. Stanje prvenstva na Dunaju. Po nedeljskih tekmah je stanje prvenstva nastopno: Simmeving (4 točke), VVacker (4), WAC (3), Admira (3), Hakoah (3), Vienna (3), Ranid (3), Amateure (2). Ru-dolfshiigel (2), Sportklub (1), Slovan (n). Nova svetovna rekorda. Amerikanec Lieb je nedavno postavil v metu diska nov svetovni rekord s 47.64. Dosedanji __j rekord je držal Amerikanec Duncan s Gorenjska sokolska župa javlja svo- j m. Tudi znani Nurmi je zopet po- ..... , jim društvom, da predava starosta mari- i kazaI svoje izredne zmožnosti. Teke jetje in trgovina s premogom v Ljunlja-1 ^^ - ^ Ljudevit Pivko v so-! &kuPD0 s staieto stirih tekačev na 8 km. ni ter podružnica tega podjetja v Ma- Mo dne n oktobra ob 20 ^ ^ jCPe. j Za to progo je potreboval 23:06.2 Dosc- ' nicah v društveni telovadnici o predmetu j dar'H rekord -ie biI ve£ kot za P°] minute •.Sokolstvo in narodno osvobojenje> in v i s*abs'-__■__ nedeljo, dne 12. oktobra ob 10. uri na Ja-j ^ E0nl0rcij . vorniku o predmetu cNasi dobrovoljci>. - Ijana; Josip Benkovič & Ko., javna trgovska družba -»Hrast«- v Rnmanii vasi pri Novem mestu. — Izbrisale «o se firme: Plahuta & Co., trgovina z deželnimi pridelki na drobno in debelo v Celju; | Klemenčič &. Kokalj, lesna industrija v Lescah; F. & A Uher, spedicijsko pod- Sokol «SOKOLIČ» Te dni je izšla deveta številka Sokoli-ča, ki ima tudi to pot zanimivo in sokol-skemu naraščaju primerno vsebino. Br. Cermak popisuje Tyrševo življenje in delovanje v spomin na štiridesetletnico Tyr-ševe smrti. — Jovan Udicki iz Srem. Mi-trovice ima v tej številki pcsenco v cirilici, v kateri se spominja herojev, ki so pred 10 leti padli ca poiju Legetu pri Srem. Mitrovici. Sokolsko društvo je nam reč dne 14. septembra t. L priredilo tem junakom spominsko slavnost in je bila pesem ob tej priliki deklamovana. — Jakob Špicar nadaljuje igro za sokolsko mladino »Triglav®, tretje dejanje, ki se vrši pod vrhom Triglava. Igra bo za večje sokolske odre jako primerna. Pod naslovom cPrednjaška šola» se nadaljuje nauk o telovadnem sestavu in o raznih telovadnih panogah, vmes je vpleten tudi pouk o počitku in čistoči, kar je za mlade telovadce-naraščajnike tudi važno. Med dopisi je poročilo o naraščajski tekmi Gorenjske sokolske župe na Bledu in o delovanju sokolskega naraščaja na Cetinju. Zanimivo je, da ima Sokolič v Cetinju kar 208 naročnikov med naraščaj-niki. V rubriki Glasnik so poročila o H. so-kolskem saboru, o konfcrencl slovanskega Sokolstva in o pokrajinskem zlelu v Zagrebu. Dve sliki Cetinjskega naraščaja krasita to številko Sokoliča. vanja udeleže. Kraj opazovanja ob riboru. -r Dobave. Dne 38. oktobra se ho vr- j Sila pri ravnateljstvu državnih železnic v Ljubljani ofertalna licitacija glede dobave plošč klingerit: pri ravnateljstva državnih železnic v Zagrebu glede dobave raznih potrebščin in inventarja za : postaje: pri ravnateljstvu državnih že- j leznic v Subotici glede dobave ^fo- g oktob„ ig,4 nov m signalnih predmetov ter glede dobave hrastovih pragov in hrastovega j lesa za skretnice; pri upravi državnih j monopolov v Beogradu glede dobave ce- I rezina in svilnatega papirja; pri ravnateljstvu državnih železnic r Sarajevu j glede d-obave grejnih cevi. — Dne 29. ! ektebra pri ravnateljstvu državnih želez- i nic v Ljubljani glede dobave kavčuko- j vih spojnih cevi za parno kurjavo; pri j ravnateljstvu državnih železnic v Zagrebu glede dobave loja, mila, raznih masti in olj, vazelina, bakelj in sveč; pri rav-cateilistvu državnih železnic v Sarajevu glede dobave 2000 kg fimeža ter glede dobave rasn* kreds voska, umivalnih Sosednja društva se vabijo, da se preda- j Odgovorni urednik Fr. B r o i • ▼ i č. Tisk Delniške tiskarne, d. d. v Ljubljani. Ljubljana 306 nad morjem Ljubljani Ljubljana Ljubljana Zagreb . Beograd hunaj . , !'raga . , Inomost 7. 14. 21. 7. 7. 7. 7. 7. Zračni tlak 767-6 765 0 764 2 766 4 765 3 765 2 Zračna temperatura 9.0 18 7 12 2 120 11-0 5-0 Veter vzhod jngo vzhod brezvetra Oblačno 0—10 megla tpč. jasno pol obl. več. jaano n megla Padavine mm V Ljubljani barometer nižji temper. višja Solnee vzhaja ob 6-8. tabaia ob 17 27 Dunajsko vremensko poročilo: Včerajšnji dan je bil v splošnem jasen. Davi je v nižavah nastopila megla. Višinske postaje javljajo lepo vreme. Na Severnem morju in v Kanalu dež. Napoved za četrtek: Nejasno, kasneje dež. - f-^irt&U 0. X. « JUTRO» št. 233 -------irr^rr^rtr^K.-r^i^s." u adgoim* m saanlpulacljska prlsu»b««» <* niB>- M jl^tarni v mnj. Ksis »• i Paliaska razstava r lastnem rastlinjaku na Vrtači 3, se vrši dne 11., 12. ln 13. oktobra 1924. — Vstopnina prosta — prostovoljni darovi so hvaležno sprejemajo ln sa bodo porabili za okinčanje vojaških grobov o Vrl h svetih. 21424 Plačani naprej več mesecev najemnino za majhen lokal, bodisi svetlo puho klet ali prazno sobo Službo v trgovini dobi doti Sni. ki položi 20 do 25.000 Din kavcije. Naslov I v upravi ..Jutra". 21457 Damsko kolo Nova vila proda za 1050 Din Rožanec, , se proda pod zelo usodnimi Slomškova ul. 14/11, J ** " ....... desno 21435 (iščejo) Kot postrežkinja alt perica, iščem dela. -- j Naslov Je pustiti T upravi ; ..Jutra'' pod Šifro ..Delavna j 10759". 21192 J giŠgjTS Pohištvo na obroke. Kdor si hoče nabaviti trpežno In poceni pohištvo, naj Be obrne na: Zupančič Prane, mizarstvo ln trgovina pohištva. Glince 20 ln Hrenova ulica 19. Sprejemajo se vsa naročila ln popravila. 21468 Službo za takoj išče spretna, marljiva prodajalka. Izurjena v občevanju s Btrankami. Cenjena vprašanja na upravo „Jutra'' \ pod: ..Marljiva Prodajalka^ ..Jutra" 212S7I Akademik (tehnik) bi lnstrulral srednješolca. Ponudbe na -upravo „Jutra" pod šifro „Realec". 21497 fozor! Pozor! Krojači, šivilje, neiiviije Kroj strokovno preizkušen, zadnja moda, pristoja tudi brez poskušnje, Izreze se iz 260 moška ali damska obleka za večjo osebo, zelo razumljiv, da se tekom tečaja nauči tudi vsaka dama ne-f-ivilja krojiti. Poučuje od minlst. za trg. ln obrt kon-ces. krojna šola v Žldovbkl ulici 5, Ljubljana. Tam so Izdelujejo najmodern. kroji ra dame ln gospode. Razpošiljajo se najmodern. moški triornali. 21482 Francoščino poučuje temeljito diplom, učiteljica. Prijave pod ..Bouvard" na upravo ,.Jutra". 21421 Prvovrstne instrukcije \7. srbohrvaščine lri francoščine daje po skromDi ceni visokošolec (Srb). Naslov je nustlti v upravi „Jutra" pod „Srb". 21153 (dob©) Učenca za pekarijo 15 let siarega, z dežele, ta-t.oj sprejme z vso oskrbo Anton Preskar, Dunajska c. šf. 5. 21210 Več elektromonterjev samostojnih, sprejme Jugo- Izvežbana prodajalka išče mesto v kaki trgovini z mešanim blagom ali kaj podobnega: gre tudi rada na deželo. Srednje starosti ln je vajena tudi vsega hišnega dela. Dopise pod značko ,.Zanesljiva oseba 1063S" na upravo „Jutra". 20965 Boljša šivilja izurjena, želi mesta po hišah za takoj. Naslov pove uprava „Jutra" pod značko „Izurjeaa". 21508 Pozor! Pozor! Podjetja in trgovci! Knjigovodstvo, korespondon-i co ln dr. za nekaj ur na i dan prevzame prvovrstna in samostojna moč ! — Ponudbe ■ pod ,,Zmeren honorar" na ; upravo „Jutra". 21610 Trgovski pomočnik mešano stroke, z dobrimi lz-pričevali in prost vojaščine, žel! službe v trgovini v mestu a!i na deželi. Na željo 10—15.000 Din kavcije. — Pristopi tudi kot družabnik k manjšemu trg. podjetju. Cenjene ponudbe pod značko „Prlden ln pošten" na upr. „Jutra". 21475 Uradnica z večletno prakso, vešča korespondence, blagajne, knjigovodstva, išče za takoj mesto v Ljubljani. Cenjene ponudbe pod šifro ,.Zmožna moč 10823" na upr. „Jutra" 21433 Šivilja ! gre na dom šivat. Naslov v i upravi „Jutra". 21426 8 kovin. notnBi pultov (stojal), dobro ohranjenih, kupi tamburaiko društvo Kolo" v Trbovljah. 21169 GOBE in FIŽOL kupuje i? Sever & Komp. Ljubljana Woifova uL 12 Storže 1 Jelove, borove ter ielod tn : žlr, kupuje Fructus, Ljubljana, Tabor 2. 1»510 Kupim suhe gobe po najvišji oen! ln vsako množino. — Ponudbe z navedbo cene k vzorcem na: Ivan Sever, Velenja. 19374 po-ojl. Posredovalci izključeni. Ponudbe pod ..Dobra kupčija 10691" na upravo ..Jutra". 21062 Stavbo ta parcelo 2 joha veliko, prodam. — Vodna sila in 3 minute od glavne ceste. Pripravno za vsako lesno obrt ali kaj podobnega. Naslov pove upr. ..Jutra". 11236 Šivilja Išče sobo In kuhinjo. Naredi dotlčnemu vse zastonj ln plača mesečno po dogovoru. Naslov pove uprava ,,Jutra'' 21419 Na stanovanje in dobro domačo hrano k boljši družini, se sprejme sostanovalec. Najraje akademik ali dijak. Naslov v upravi „Jtrtra". 21159 Konj (dirkač) 9 let star, za katerega te jamči, da je brez vsakega , pogreška. vporaben tudi za ! težko vožnjo, se z elegant- i nlm ..Buggl" vozom proda. — (Slika na razpolago.) — Naslov pove uprava „Jutra" \ 21439 | ki hočejo dobro kavo piti. priporočamo izvrstno našo pravo domačo i846-» Kolin sko oikorijo. Posestvo r Tržita na Gorenjskem, s krasno lego ob drž. oeetl, na zelo prometnem kraju, enonadstropna hiš« z velikim vrtom ln travnikom, se lz proste roke proda. — Naslov por« uprava ..Jutra" 21432 Posojilo 150.000— 200.000 Din, se odda po zmernih obrestih, toda le proti absolutni varnosti in vknjižbi na prvo mesto. Vrednost realttete ima znašati vsaj trikratno nomlnalo posojila. Ponudbe na upravo ,,Jutra" pod šifro „Varnost zajamčena 10712". 21106 Družabni ca ss sprejme t trgovino z mešanim blagom na deželi (pol . ure od kolodvora). Prevzela I bi dobro vpeljano trgovino. Potreben kapital 30—50.000 Din. Ponudbe pod ..Družab-nlca 100" na upr. „Jutra". 21223 Pisarna s skladiščem v središču Maribora, se odda. Ponudbe na oglasni zavod J. SuSnlk, Maribor. 21070 Trgovina s stanovanjem, Be odda v najem v BohinjBkl Bistrici. Prosto 15. oktobra 1924. Dopise na naslov: L. Sllv-nlk, Brežice. 21241 Pekarna v prometnem mestu, se radi Suhe eobe, brinievo olje selitve takoj odda v najem. ',.„ „„,„.« Dnevni promet 1500 Din. — ' 1 1 ° ' J? "alTJ! Odkupnina inventarja ln po- Jib cenah ter prosi za po- hlštva a BtanOYan1cJm 3 25.000 Din posojila se Išče proti garanciji ter dobrim obre3tlm za razširitev trgovine. — Ponudbe na upravo „Jutra" pod značko Največje vrtnarsko podjetje v Jugoslaviji ..Vrt", Džamonja in drugovl, družba z o. z., Maribor. — Največji izbor raznovrstnih plemenitih ss<1-' s (če- pov) v najplemcnitejših -vrstah ln v vseh oblikah. — Plemenite vinske trte na amerlkanskih podlogah, kakor tudi cepe in podloge Istih — Seme zelenjave, rvetia in gospodarskih rastlin. Cvetto loncih ln razno ukrasno _____ in drevje imamo celo leto. Zahtevajte cenike! 21044 *:r;rn"Mmi!Tiiiiiii(iMTMMnn iui:utHunmi;inu:»nnnf ;niuiiinnmnTiinnmntr Halo, gospodinje! Novo! „MF0&" Novo! Prevkzr dospelo iz Pariza za polnjenje prešiti:-! odej in blazin. Prepričajte se, poizkusite! Bolje in ceneje kot vata. — Dobi se samo pri tvrdki E. r/tALHAPE, Ljubljana, Krekov trg štev. 10. Ka debelo! -^g.HzoaSSF' Nb drobno! ..Sigurno 10345". 21471 Zdravniški zavod vila dr. Pečnlk, penzlja z zdravnikom, Sečovo, pošta Rogaška Slatina. Za notranjo ln razne lahke pljučno bolezni (Llegeballe, Diat-, l.iege-, Mastkuren).— Celo ■ eto odprto. — Zdravnik dr. Pečnlk. Prospelttl. 197C0 ki potnje po Sloveniji z robci in z modnim blagom, želi premestiti mesto. Ponndbe pod šifro ^Tovarniški potnik" na upravo „ Jutra". 5i01a Balkonski sedež prva vrsta, uradniški abon- j ma. lds topim. Naslov pove I uprava „Jutra". 21252 j Na dobro domačo hrano so sprejme več gospodov. — Naslov pove uprava ..Jutra" 21494 v zor jene ponudbe tvrdka Fr. Sire. Kranj. 1117 Polhove ln tm druge kože divjačine kupuje skozi celo leto v vsaki množini D. Zdravlč, trg. usnja v Ljubljani, Sr. Flo-rljana ulica 9. 1905 in kuhinje za 15.000 Din Pogodba velja 3 leta. Mesečna najemnina 1000 Din. Ponudbe na naslov: Josip 1 Vouk, Bakar, Primorje. 21500 Dimnikarski pomočnik slovenska el. d. d. Brovvn rjBu Tgtopltl v službo t me- Boveri, cesta 4 LJubljana, Resljeva 21173 Pridnega učenca poštenih staršev, močnega ter s primerno šolsko Izobrazbo, sprejme v trgovino mešanega blaga Ernest Bezenšek, trgovec, Podsreda. 21040 Šole presto dekle -bro vzgojeno, staro 14 do 16 let, bo sprejme v boljšo Mšo takfj za lahko delo in k otrokom. — Naslov pove uprava „Jutra". 21417 Dekle snažno, pošteno in pametno, ki razume lruho in delo v boljši hiši, se Bprejme takoj Naslov pove uprava ..Jutra" 21415 Plačilni natakar energičen ln a kavcijo, se Bprejme. Pismene ponudbe na upravo ..Jutra" pod inse-rar.no številko 21268. Kaluparja fočDega, samostojnega, išče sa takojšnji nastop livarna „Titan", d. d. v Kamniku. 21506 stu ali na deželi. Naslov uprarl ..Jutra". 21470 Specialna delavnica za brušenje kovin, ponlkla-nje dvokoles Itd. Vam iz-seotovi najboljše ln najceneje. — "5e oriooroča Vid Abersek, Zabjak 11. 21213 Pozor! Dame! Izvršujem luksuzne blazinico za divane (na vclesejmu so vzbujale veliko zanimanje) iz volne in svile, po krasnih vzorcih. Zmerne cene. Ponudbe pod „Moda" na upravo „Jutra". 21492 Kaj ele- Učenca starega 16—18 let, sprejme v triletno učno dobo Anton Marčlč, usnjar v Slovenski Bistrici. 5Ca hrano ln obleko io bo skrbelo. 21505 Kuharica poštena ln zdrava oseba, ki zna dobro kuhati, se išče za tnalo obitelj. Mesečna plača 400 Din. — Naslov: Zorka ir. R a d o J č 1 č, Zemun. 21503 Trgovski učenec najmanj 14 let star. boljših staršev, močan, z boljšo šolsko naobrazbo. se sprejme Pri tvrdki Vinko S e r a k v Slov. Konjicah. 2150-1 Učenca Poštenih staršev, pridnega ter močnega, s primerno šolsko izobrazbo, sprejme v špecerijsko trgovino Alojzij llihevc, trg.. Dol. Logatec. 21472 Mizarskega pomočnika 1» vajenca, s hrano ln stanovanjem. sprejme Josip Soljar, mizarstvo. Kleče vas napravi gantnega? Oblaka, površnik In zimska suknja, ako je naročite ali pustite delat! v modni kro-jačnlcl Jakoba Smerajca na Poljanski cesti 13. 21472 Wertheim blagajne priporoča ..Ljubljanska ko-mercijalna družba ". LJubljana, Bielwelsova cesta št. 18. 1069 Naznanilo! Večja množina raznih otrofl-klb In lgračnlh vozičkov (ostankov posameznih vzorcev) tovarne ..Tribuna", se po znatno znižani ceni proda v LJubljani, Karlovska c. St 4. 1933 Perje kokošje, gosje in gosji puh ter račje, oddaja vsako množino po zmernih cenah tvrdka E. V aj d a, Cakovee. 1883 Kupim lokomobiio 15—18 HP, s pripadajočimi stroji za manjšo parno žago. Ponudbe pod ,,Dobro ohranjen" na upr. ..Jutra". 21404 PSsalni stroj rabljen, kupim. Ponudbe z navedbo znamke ln cene na upravo „Jutra" pod značko ..Pisalni DtroJ". 21495 Bukovih drv suhih ln zdravih, kupi večjo množino Franjo Kaian, trgovina premoga ln drv t Celju. 21446 Stelaže in pulti za manufakturno stroko, se kupijo. Ponudbe pod značko ..Stelaže" na Aloma Com-pany, Ljubljana. 21402 Steklenice od vina ln šampanjca^ kupuje kavarna „Jadran" na Turjaškem trgu 6. 2147S Sivo preprogo velikost ca. 3 X 2'60 m, kupim. Ponudbe z navedbo cene na upravo „Jutra" pod „Preproga 10816". 21425 Jabolka za prešanje neobležana, kupi vagonske količine F. Kupnlk, Podplat (Slovenija) ter prosi ponudbe z navedbo cen. 21406 Soba pripravna za pisarno, se Išče. — Naslov pove uprava „Jutra". 21486 Pisarno se Išče v Bredlnl mesta. Ponudbe z navedbo najemnine pod „Plsarna" na upr. Lepoto dosežete samo, ako uporabljate Lt: -preparate in aparate. O č k o. Novi Sad, Fu-toškl put 131,— Cenik brezplačno. 21006 V upravi «Jutra» naj se Restavracija pri Roži dvisrneio sledeča pisma- ?-Wov»ka ulica 6, zopet uvigmsiu I . ;)olnom tekUj priporoča Blad- Butonla. Blcndinka. Doktor ki mošt ln fino ljutomersko N., Duševni šport, Družab-; nik 60.000, Elesantna dama i 299, Eksport 10150, Gorenje, i roča i Gotovina 50.000/9291, Graj- ; ' ska cvetka. Garancija 10313, 1 Jesenska roža, Metka in . Katica. Jesensko solnce, M. | iT. 210. Mirni dom. J. S. 23. i j Nemška ponudba 10401, Pot- ■ i nik 10.345, Presenečenje, | 1 Prevarana Plave oči, Prvo mesto 50.000, Prva simpatl- j ia. Sigurna eksistenca. S. ! ! M. 20, štiriperesna deteljica, ! Tihi družabnik, Zelss, 2lv ljcnje 0210. vino. ravno došlo, kakor fi no domačo kuhinjo. Prlpo-sc za obilni obisk. 21502 Pletene otroške oblekce in jopice, se ceno izdelujejo. Naslov pove uprava ,,Jutra" 21420 prvovrstno, moderno perilo za gospode. Modni oredmetl, kravate, samoveznice, ovratniki. 35fo-i??.vloe od najfinejših do navadnih vrst. Na-brbtnikt, športne palico za gospode in dame. Razne igrače ▼ veliki izberi! Hlgljenične oesaljke ia platno za dojenčke. Vse toaletne potrebščine. Vsakdo naj so »pomni, kadar želi deca nakupiti, tvrdke LUD. DOLENC Ljubljana, Sv. Patra oesta štev. 8. (Nasproti hotela „Lloyd'\) 6ii7-a-I Opr. št 1-20.935/24. Elektromontar „Jutra" 21456 Iščem stanovanje 3—5 »ob, proti dobri nagradi. Plačam event. najem nlro naprej. Ponudbe pod „Lepo stanovanje" na upr. ..Jutra". 21277 Lepa soba s souporabo kuhinje, se takoj odda. Naslov pove upr. Škrblnček! Hvala za liste! Nesrečna, žalostna, bolančltana, brez stanovanja In sredstev. Piši! Poljubčke Tvoja M. 21476 «Sotrpin» Dopisi ln brzojav ml vrnjen, odpotoval — kam? 21485 Zima. Dobro sltuiran mlajtl gospod z dežele. Išče iz bojazni pred zimo koreskondenčnega stika. poznejšega znanja, s temperamentno veselo brl-netko. — Prijetne dopise po možnosti ■ sliko pod šifro „Jutra". 21493 ! ,.ZapuSčen" na upr. Krompir zdrav, odbran, večjo žino, nudim. Naslov ■ „Jutra". mno- r upr. 21423 Pohištvo spalne oprave, ugodno prodam. — Interesentom se je oglasiti Gllnre-Vič št. 213. gostilna Slamič. 21246 pošta Ježica. 2, 21453 Korespondent !r; knjigovodja, samostojen, ki ."na pisati tudi na stroj in obvlada več jezikov, se Bprejme k večjemu posestvu tli dežeU. Pri posestvu le?-n-i industrija. Samci imajo pridnost. — Poleii prostega stanovanja, kurjave in razsvetljave, plača po dogovoru Nastop takoj! Ponudbo na upravo „Jutra" pod značko »Samostojen". 21128 Jabolka Pozor! Pozor! Krasno posestvo obstoječe iz stanovanja ln vseh gospodarskih poslopij, takoj naprodaj. Posestvo obstoji lz 13 johov razne zemlje : sadonosnlk, vinograd, gozd, njive ln travniki. Pri istem se lahko redi 6 do 7 glav živine. Nahaja se vse na enem kompleksu skupaj z dobro pitno vode, ob glavni cesti ln na prometnem kraju. Cena prav malenkostna (160.000 Din). — Pojasnila daje Zlatko Bera Dve prazni sobi se oddasta. Kje, pove uprava „Jutra". 21496 Veliko zračno sobo prijazno, opremljeno, z 2 posteljama, ozlr. divauom, elektr. razsvetljavo, v sredini mesta. Iščem. 2ell se tudi prostor za shranitev drobnarij. Ponudbe pod značko ..Trgovec 10854" na upravo „Jutra". 21509 Majhno stanovanje sobo ln kuhinjo, Išče za november mlad zakonski par brez otrok. — Naslov pove uprava ..Jutra". 21498 Za takoj ali za prihodnji mesec se lSče v centru mesta 3 sobe z 2 posteljama aH 2 sobi s 3 posteljami In ena soba z eno posteljo. Ponudbe pod ..Stanovanje 375" na upravo „Jutra". 21458 Sobo z elektr. razsvetljavo, 1 8 č e akademik (filozof). Ponudbe na upravo ..Jutra" pod šifro „Soba takoj 10842". 21480 .Jutra'. 21451 Pianino dobro ohranjen, a e kupi. Ponudbe z navedbo najnižje cene ln znamke na Aloma Companr, LJubljana — pod šifro ..Planino". 21388 Klavir dobro ohranjen, se poceni proda. Naslov pove uprava ..Jutra". vešč instalacij in popravil dvo- in trofaznih električnih naprav, pošten, trezen in priden, se sprejme ▼ dobro, stalno slažbo. Prosto stanovanje, dobra plača. Nastop takoj. Ponudbe s prepisi izpričeval o sposobnosti na „ZA60RKA", d. 1, BedekovSina. Kl£Sa Lepo obleko imate, ako daste ponoicno kemično čistiti In barvati v l.fceBlfial etsiilalei (■ barvanji JOS. REICH Poljanski nasip Stev. 4 Pt Potem je začela drgetati, oči so se ii odprle, a videlo se je le belo kakor pri božjastniku, prsi so se ji težko dvigale in hipoma ji je zastajal dih . . . lelo se je umirilo . . . je šinilo patru skozi možgane. Hitro jo je mazilil s poslednjim oljem, a še ni bil gotov, ko se je iztegnilo telo, glava se je nagnila na stran in — izdihnila je. cKončano. Mir njeni duši!> je dejal Benedikt gospodu in pokazal na mrliča. Bila je krasno, visoko, črnolaso dekle. Kakor bi ga vrglo, je padel gospod ob postelji na kolena in zaihteL <0 Bog, da nisem niti slutil, kam sem te pustil, otrok moj!> je govoril. cDa, gospod čestiti, kakor lastno dete sem jo ljubiL A bila je hčerka edinka mojega najljubšega prijatelja. Njen varuh sem bil. Skrbel sem zanjo od njenega dvanajstega leta, jo izšolal, ji poskrbel službo v tem krasnem kraju ... A tukaj jc postala žrtev, strašna žrtev najpodlejšega lopova.> Brat redovnik je stopil v sobo. Gospod ga je opazil. 'Naj odide gospod! Vi pa, ali morete ostati pri nama?» je vprašal patra. Benedikt je prikima!, slekel roketo in odložil štolo. «Idi! Vzemi s seboj! Vrnem se sam.> je dejal bratu. In brat ie odšel. Ostala sta sama. Gospod pa je dejal: ■• Ni se vam mogla več izpovedati. Nesrečnica! Kako značaj- j na je bila! Do zadnjega hipa je molčala. A pravkar je povedala j ir mi vse. Vedite torej, gospod: njen morilec je pater Danijel!* ; «Za božjo voljo!> •"Da, ta lopov jo je zapeljeval . . . zapeljeval v spovednici mesece in mesece ... po polju, na izprehodih jo je zalezoval . . . semkaj v šolo je prihajal. Lepa je ta moška zver, pravijo, in sladko zna govoriti ... In zgodilo se je. V samostanski grobnici sta imela sestanke . . . zasužnjil jo je popol- noma ji zmedel srce in možgane. Kako bi je ne! Naivna je bila in \erjela mu je. Saj ji je prisegal, da pusti svoj staj^ ua prestopi v pravoslavje in se oženi ž njo!> cPa čemu je umrla?> cKer jo je zapeljal končno celo v zločin! Zanosila je ubožica zbegana! In poslal jo je v Ljubljano k neki lopovski babicL Pred tremi dnevi se je privlekla napol mrtva v Dob. Nikogar se ni upala poklicati na pomoč — njena stara služkinja ji je edina stregla. Šele včeraj zvečer sem prejel njeno brzojavko, naj pridem takoj. Vozil sem se vso noc . . . potem sem iskal po vsi okolici zdravnika, a nisem našel nobenega . . . nikogar ni doma. Tako je umrla zaradi brezvestnosti človeka, ki je hotel pač le uživati, ni pa imel značaja, da bi vzel nase tudi odgovornost in dolžnost Ti sirotica — ti nesrečna golobica! Kragulju si padla v kremlje in nisi imela več moči, da bi mene poklicala na pomoč!> Gospod je skočil k vratom, jih odprl in zaklical: cNeža, Neža! Nič več se ne bo smejala Milka, nič več ne bo veselo pela: glejte, izdihnila je! O Bog! O Bog!> Tedaj je pritekla starka, zajokala, poljubljala mrtvemu dekletu roke in ječala: <0, moja gospodična — zakaj ste morali umreti! Tako sem vas rada imela — umrla bi bila rada namesto vas — stara sem — vi pa ste bili tako mladi, tako lepi in veseli! — Oh, vi ste vedeli, da morale umreti . . . vedeli ste in rekli ste mi, a jaz nisem hotela verjeti. Strašno . . . strasno!> In dvignila se je in odhitela iz sobe. Hitro se je vrnila in prinesla pismo. Izročila ga je p. Benediktu. Zbirajte in darujte za sokolski Tabori Generalno zastopstvo za vso Jugoslavijo American KONDOR Comp. Telefon 5-05 Hica štev, 13; Ljnbljana, Kongresni trg it. 6. Moderni damski Sesalni salon. Električna masaža lica. Manicura. Zaloga slovite kamfor kreme kraljice ZSariJ* u negovanje obraza. 1888'a lil Lasna dela, specijalitets : lasni obročki, kite. Naročila po pošti se takoj odpremijo. Odprto: od */,8. do 12. nre in od */, 2. do 7. ure. ob sobotah do 8. ure zvečer. Jščem agilnega --= družabnika -strokovnjaka = '.a, maujše industrijsko ali trgovsko podjetja kakršnekoli stroke z nekaj kapitalom. Krasni lastni obratni prostori na razpolago. Event. se stavba proda. Stroka in druge i.tidrohnosti naj se po možnosti nasedejo. — PoDudbe pod šifro ,.Industrija" na fi'»93-ft upravo lista. samostojno moč, po možnosti neoženjenega, išče za takojšnji nastop 2£onservna tovarna »Globus", d. d. na Vrhniki. Plača po dogovoru. — Reflek-tira se samo na prvovrstne moči s prima-referencami. Mita Sorodstvu, prijateljem in znancem »poročamo tužno vest, daje naš iskrenoljubljeni, dobri oče, stari oče, brat, svak, tast, eospod meščan ljubljanski, posestnik, lastnik tovarne Jos. Fteich v Ljubljani v 67. letu svoje starosti včeraj, dne 7. oktobra 1924., ob V< 6. uri popoldne po dolgi mučni bolezni Bogu vdan preminul. Pogreb dragega nam rajnika bo v četrtek ob pol 5. uri popoldne iz hiše žalosti, Poljanski nasip št. 6, na pokopališče k Sv. Križu, kjer se položi v rodbinsko grobnico. Maša zadušnica se bo brala v cerkvi sv. Petra v Ljubljani dne 14. t. m. ob 7. nri zjutraj. Dobremu pokojniku naj bo ohranjen blag spomin! V LJubljani, dne 8. oktobra 1924. Globoko žalujoče rodbine: Reich, Jug, Bizjak, dr. Hufead, Antončžč in Eržen. I i UMI IIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIII!!il!lii!llllill!!IIIHinilllllliIillMlllllilllllllllilllllllll!ll!MI ; U. MIKirŠ LJUBLJANA, Mestni trg 15 izdelovatelj dežnikov. fv. drobno I Na debelo 1 Zaloga sprehajalnih palic. Stari deJnlk) «e nanovo preobletejo iiiiiiiiniiiHifiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiuiiiiiiiiii; Zahvala. Za mnogoštevilne izraze iskrenega sočutja ob smrti nepozabnega soproga, očeta, brata in strica, gospoda Rodi Medico izrekamo najprisrčnejšo zahvalo. Posebno se zahvaljujemo darovalcem krasnih veneov in vsem onim, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči ostali. 5119 a Fran Korošec, urap Sv. Florjana ulica. štev. 31 popravlja vsakovrstne žepne in stenske nre ter nre z nlhalom kakor tudi ure budilke. Pooenl ln s garanoljo. J ltnill!illlllllllillMIIIIIII!!iillilM|llllil!lilillUlllllllll!tlMHtlHllllllllimi!l!MIIII Novosti za damske plašče in jopice Sealskin, pliš. asirahan in krimer priporoča v veliki izberi tvrdka 3084 a A. E. SKABERNE Mestni trg 10 LJUBLJANA Mestni trg iO Dermatolog prlmarij dr. H i Maribor, Prešernova ulica l telefon 3o9, zopet ordiniri, in sicer ob nedeljah in praznikih od 10. do 11.. ob delavnikih od 14. do 16. ure (2. do 4.) Inserirajte v „JUTRUW! Zaičltna etiketa. Umrla nsm je naša Ijnba mamica, isiss gospa vdova pekovskega mojstra ln posestnika po dolgi mukepolni bo ezni. siesa Pogreb ljube mamice bo v petek dno 10 oktobra ob 4. uri popoldne iz bi?e žalosti, Vevče št SO. na pokopališče TVvire Mariie v Polju. mu m Pravi originalni nkrepčujoči želodčni ELIXIR VLAHOV katerega proizvaja edini tvorničar R. VLAHOV Odlikovan ca vseh svetovnih razstavah. Ime VLAHOV in njegova ETIKETA sta zakonito zaščitena v vseh državah sveta. Tvornica R. VLAHOV proizvaja vedno isto vrsto in postopnost svojih specialitet kakor v predvojni dobi Zaloga: T. Mencinger v Ljubljani Sv. Petra cesta it. 43. «<*/» ffT Čuvajte se ponarediš! \r Brzojavl: TRGOVSKA PODRUŽNICE r Maribor, Kamnik, Konjice, Novo mesto, Ptuj, Rakek, Slovenj gradeč, Slovenska Bistrica. DUNAJS . D. V LJUBLJANI CESTA št. 4 (v lastni stavbi) ........ EKSPOZITURI: ____Logatec, KAPITAL m REZERVE Din 19,000.000 Prevaije. Izvršuj«? vse bančne posle najtocneje in najkulatneje. Ji =f„J,.............„„„, .....................................mm;.....iiitiiiMiiii!HH»»t»MiiHmii»MH»:i.^ .....!iiiii.;;i;iiil.iiii.lt~iimu!!iiii.................................................................................nmnimmnmMl»'»mmiHmiH»».nmlmimlml..imm...m..