•o Its ïo -en im icn !o o\ Živeti z dihurjem ^ Kovaški mojster z nevsakdanjim izdelkom miji^ 90,6 95,1 95,9 100,3 DNI INPE1 IK fEK Št. 7/Leto 67/Celje, 24. januar 2012/Cena 1,10 EUR □ .ami : ^^ J T I Izobrazevani Oglašujte v prilogi izobraževanjel Pokličite 03-42-25-100! Odgovorna urednica NT Biserka Povše Tašić Širi se virus kulture Baretz^Ij!'no še ni Ostre zime, ki bi opravila z virusi, nimamo. Imamo pa zato zelo prijeten, ustvarjalen in bogat virus kulturnih prireditev. Iz Maribora kot Evropske prestolnice kulture je v soboto pljusknil tudi v Velenje. Kot partnersko mesto kulturne prestolnice je odprlo vrata kar 24 kulturnim zgodbam. Predvsem rudarsko prepoznavna Šaleška dolina je tako postala eno od evropskih stičišč kulture. O tem, da največ stane prazna dvorana ter o izjemah kljub cenikom. Bo zraslo novo podjetje na pogorišču Alposa? SPODBUDNE ZGODBE Tekstilni čudež s Kozjanskega REKREACIJA Tudi pozimi se teče Otroški pevski zbori s klobuki v barvi EPK 2012 so zaznamovali dopoldanski sobotni program na Titovem trgu. »Ni živleja brez Veleja« Navihana Pika Nogavička bo s svojimi vragolijami popestrila celotno leto 2012. VELENJE - V soboto je bil v središču Šaleške doline otvoritveni dan Evropske prestolnice kulture 2012. Dopoldne je najmlajše razgibal glasbeni projekt Hojahoj, zapoj Pozoj in nastop Slovenskega glasbenega tolkalnega projekta -SToP. Sledila je glasbena veriga prijateljstva, ki so jo v barvah vseh partnerskih mest Evropske prestolnice kulture 2012 sklenili otroci pevskih zborov velenjskih vrtcev. Točno opoldan je bil na Titovem trgu prome-nadni koncert Pihalnega orkestra Premogovnika Velenje in nagovor župana Mestne občine Velenje Bojana Kontiča, ki mu je sledila svečana kanonada in dvig velenjske zastave Evropske prestolnice kulture 2012 na Velenjskem gradu. Večerni del otvoritve se je pričel v Vili Bianci z odprtjem razstave Bele maske in se nadaljeval v Galeriji Velenje s plesno miniaturo Prepletanja avtorice Tine Benko. Osrednja otvoritvena svečanost je bila v Domu kulture Velenje. Skozi prireditev so ob spremljavi klarinetista in saksofonista simbolično predstavili vseh 24 projektov. Tako je Pika Nogavička razigrano skakljala po odru, čisto prava čarovnica prestrašila občinstvo, z dovršenimi plesnimi gibi navduševala Nadiya Bychkova in da ne govorimo o gospeh, ki so predstavile Festival vezenja. Občinstvo je še dodatno ogrel 6 pack Ču-kur, ki je dogajanje sklenil s patriotsko pesmijo »Ni živleja brez Veleja«. S programom, za katerega so po besedah direktorice Festivala Velenje Barbare Pokorny porabili le 3 tisoč evrov, so dokazali, da se lahko z malo denarja, a s preprostostjo in izvirnostjo napravijo profesionalne prireditve. »V Velenju smo navajeni, da se prireditve merijo v presežkih in tudi tokrat je bilo tako,« je bil po večerni slovesnosti zadovoljen velenjski župan. Razgiban dan se je zaključil na ploščadi pred kulturnim domom s koncertom cyberjazz zasedbe Fuzit, velenjskih umetnikov Jureta Pukla in Staneta Špegla. ŠO Z nastopom 6 pack Čukurja so organizatorji večerni slovesnosti za konec dodali ravno pravo mero razgibanosti. Po številnih raziskavah končno sanacija? Druga okoljska konferenca v Celju - Predlog ukrepov naj bi ugledal luč sveta v zakonskem aktu ZDRAVJE Proti raku materničnega vratu CELJE - Druga okoljska konferenca - prva je bila aprila 2010 - je v petek predstavila ukrepe, ki bi bili potrebni za reševanje posameznih ekoloških problemov v Celjski kotlini. Ti ukrepi naj bi bili strokovna podlaga za sprejetje ustreznega zakonskega akta na državni ravni, s čimer bo opredelili nujno sanacijo degradiranega območja. Tak model pa bi lahko nato uporabili tudi za druga podobno onesnažena območja v Sloveniji. Raziskav o onesnaženem okolju je bilo v Celju že v minulih letih zelo veliko, tokrat naj bi končno predvideli ukrepe za reševanje starih bremen. Po besedah dr. Cvetke Ribarič Lasnik, direktorice celjskega Inštituta za okolje in prostor, ki je bil nosilec projekta, sta največja problema Celjske kotline onesnaženost tal oziroma kmetijskih površin in degradirano območje Stare cinkarne. Sanaciji teh dveh naj bi po predvidevanjih stali od 15 do 20 milijonov evrov. Kot je dejal dr. Ivan Eržen, je bilo opravljenih že veliko raziskav o stanju okolja, zato bi bi bilo treba le še ugotoviti, zakaj pri nekaterih obolenjih izstopamo. Tak primer so bolezni dihal, medtem ko nedavno končana raziskava o obolevnosti za rakom ni pokazala večjih odstopanj od povprečja v Sloveniji v zadnjih 10 letih, razen pri raku ledvic. Nekoliko odstopa pojavnost raka na ledvicah, ugotavljajo. Pa še pri tem bi bilo treba raziskati, kdaj gre za vzroke iz okolja, kdaj pa za kakšne druge dejavnike v življenju obolelih. »V številnih raziskavah v svetu pa je bilo že ugotovljeno, da so snovi, s katerimi se srečujemo na Celjskem, škodljive za zdravje in ni treba tega ponovno ugotavljati. Moramo pa zmanjšati izpostavljenost ljudi in sicer tako, da zmanjšamo prisotnost teh snovi v okolju ali da ljudje ustrezno spremenijo ravnanje, da bodo manj ogroženi.« Po zakonu o varstvu okolja sodi Celjska kotlina med območja z največjo okoljsko obremenjenostjo, na osnovi tega pa so nujne pravne in strokovne podlage za sprejetje zakonskega akta za sanacijo, s čimer bi bila zagotovljena tudi finančna osnova. Kot so povedali na konferenci, računajo tudi na evropska sredstva, kjer je za obdobje do leta 2020 med drugim predvideno reševanje okoljskih starih bremen. Kljub uspehom stara bremena ostajajo Da sta stroka in politika naklonjeni projektu, se je pokazalo tudi na konferenci, ki so se je udeležili tako predstavniki ministrstev kot nekateri politiki. Župan Bojan Šrot je v uvodu izpostavil dolgoletna prizadevanja Celja, da reši nekatere okoljske probleme, s čimer po njegovem sodi med najuspešnejša mesta v Sloveniji. Dediščina industrijskega razvoja je namreč v primeru Celja veliko težja kot pri drugih mestih, zato se lahko občina po mnenju župana pohvali, da je velik napredek naredila tako pri sanaciji zraka, voda in odpadkov. V zraku so večji problem prašni delci PM10, za katere je kriv tudi promet, saj glavne tranzitne povezave vodijo skozi ožje in širše območje mesta. Stara cinkarna - velik zalogaj Eden od virov prašenja je gotovo tudi območje Stare cinkarne, za katero je skupina strokovnjakov pripravila poseben projekt sanacije. Območje, ki obsega 17 ha, naj bi uredili tako, da bi bilo tam možno graditi tudi otroški vrtec, kot Z leve: Bojan Šrot, Cvetka Ribarič Lasnik in Ivan Eržen na okoljski konferenci v Celju je dejal dr. Viktor Grilc iz Kemijskega inštituta Slovenije, ki je predstavil predlog ukrepov. »Nobena rešitev pa ni zastonj, sploh pri tako izjemno veliki onesnaženosti,« je dejal in pojasnil, da predlog zajema tri faze, od odstranitve vseh velikih sestavin na zemljišču, ki so ostali od zgradb in proizvodnje, do nevarnih snovi, ki se skrivajo v podzemnih plasteh. »Tako očiščeno zemljišče bi lahko pripravili do druge faze, ko bi stabilizirali zemljino, da se prah ne bi več dvigal. Odstranjeno zemljo pa bi nadomestili z rekultivacijsko. Rešiti bi bilo treba tudi problem podtalnice, da se s tega območja strupene snovi ne bi več izpirale v Voglajno.« TATJANA CVIRN Foto: GrupA Od 21. do 28. januarja je evropski teden preprečevanja raka materničnega vratu, ki poteka pod okriljem Evropske zveze proti raku materničnega vratu od 21. do 28. januarja. V središču pozornosti so predvsem pozivi ženskam, naj hodijo na redne preglede in naj se cepijo proti okužbi s humanimi virusi papiloma (HPV). V Sloveniji od leta 2003 izvajajo populacijski presejalni program za zgodnje odkrivanje predrakavih sprememb materničnega vratu Zora. Kot kažejo podatki, se je pojavnost te vrste raka v prvih sedmih letih programa zmanjšala za tretjino. Leta 2003 so zabeležili 210 novih primerov, leta 2009 pa 129. Kljub vzpodbudnim rezultatom odgovorni opozarjajo, da več kot polovica žensk, ki dobi raka materničnega vratu, ne hodi na redne presejalne preglede h ginekologu. Naloga programa Zora in evropskega tedna preprečevanja raka na materničnem vratu je, da ženske vzpodbujata, da pregled z brisom materničnega vratu opravijo vsaka tri leta. Proti dvema genotipoma virusa HPV, ki povzročata okoli 70 odstotkov raka materničnega vratu, se je možno tudi cepiti. Pri tem strokovnjaki opozarjajo, da so tudi po cepljenju redni ginekološki pregledi nujni. Rak materničnega vratu je po podatkih Zavoda za zdravstveno varstvo Celje najbolj razširjen med ženskami, starimi od 35 do 49 let. AD »Zlata lisica« po menedžersko Mož, pes in pajek Avtor: Dalibor Bori Zupančič »Kaj bi se sekiral, če ni snega! In če smučam navzgor! Posnemam pač naše menedžerje. Tudi oni znajo na vrh mimo vseh veljavnih pravil!« Št.7-24.januar2012 - GOSPODARSTVO NOVI TEDNIK Delavci Simbia so imeli doslej delo v mestnem parku le s pobiranjem odpadkov po petkovih veseljačenjih mladine, zdaj naj bi prevzeli tudi skrb za urejanje zelenih površin. Simbio tudi za zelene površine Za javne zelene površine v mestu je do konca decembra skrbelo podjetje Vrtnarstvo Celje v stečaju, ki je imelo z mestno občino za ta dela sklenjeno koncesijsko pogodbo. Ta se je 31. decembra iztekla, že sredi decembra pa je direktor Javnega podjetja Simbio mag. Marko Zidanšek napovedal, da se bodo v podjetju potegovali tudi za prevzem teh del. UPRAVNA ENOTA CELJE Že poleti so namreč v podjetju Simbio prevzeli nekatere bolj tržno naravnane dejavnosti po stečaju Vrtnarstva Celje, prav tako pa so prezaposlili tudi nekaj delavcev. Zidanšek je napo- VAŠ NOVI PARTNER VI VPRAŠATE MI NAJDEMO ODGOVOR Vprašanja za upravno enoto lahko zastavite na www.uis.si ali nam pišite na Novi tednik, Prešernova 19,3000 Celje, za rubriko Vi vprašate, mi najdemo odgovor oziroma na radio@radiocelje.com. Načelnik UE Celje Damjan Vrečko Kaj je potrebno priložiti ob vložitvi prošnje za izdajo dovoljenja za prebivanje v Republiki Sloveniji za tujca, državljana tretje države, ki namerava prebivati v Republiki Sloveniji iz razloga združitve družine? Tujcu, ki v Republiki Sloveniji prebiva na podlagi dovoljenja za stalno prebivanje, in tujcu, ki v Republiki Sloveniji zadnje leto prebiva na podlagi dovoljenja za začasno prebivanje in ima dovoljenje za začasno prebivanje izdano z veljavnostjo najmanj enega leta, se ob izpolnjevanju pogojev iz Zakona o tujcih prizna pravica do združitve, ohranitve in ponovne pridobitve celovitosti družine z ožjimi družinskimi člani, ki so tujci. V enoletni rok veljavnega dovoljenja za začasno prebivanje se všteje tudi čas prebivanja tujca v Republiki Sloveniji na podlagi potrdila o vloženi prošnji za podaljšanje ali izdajo nadaljnjega dovoljenja za začasno prebivanje, ki po tem zakonu velja kot dovoljenje za začasno prebivanje. Po Zakonu o upravnih taksah znaša taksa za prvo dovoljenje 34,87 evra. Za ožje družinske člane tujca se po tem zakonu štejejo: zakonec, mladoletni neporočeni otroci tujca, mladoletni neporočeni otroci zakonca, starši mladoletnega tujca, polnoletni neporočeni otroci in starši tujca ali zakonca, katere je tujec ali zakonec po zakonu države, katere državljan je, dolžan preživljati. Izjemoma lahko pristojni organ, po prostem preudarku, za ožjega družinskega člana šteje tudi drugega sorodni- ka tujca, če posebne okoliščine govorijo v prid združitvi družine v Republiki Sloveniji. V primeru poligamne zakonske zveze se dovoljenje za prebivanje zaradi združitve družine lahko izda in podaljšuje le enemu zakoncu. Prošnji za izdajo dovoljenja za prebivanje morajo biti priložena naslednja dokazila: potni list, katerega veljavnost mora biti najmanj tri mesece daljša od nameravanega prebivanja v Republiki Sloveniji, dokazilo o ustreznem zdravstvenem zavarovanju, dokazilo o zadostnih sredstvih za preživljanje tistih ožjih družinskih članov, ki nameravajo prebivati v državi, in potrdilo iz kazenske evidence matične države. Kaj potrebujem za podaljšanje bivalne vize? Izdajanje viz sodi pod pristojnost ministrstva za zunanje zadeve. Vlogo za izdajo vizuma je mogoče podati na diplomatsko konzularnih predstavništvih Republike Slovenije v tujini. UPRAVNA ENOTA CELJE VAS NOVI PARTNER vedal, da bi jih s sklenitvijo pogodbe za urejanje javnih zelenih površin lahko še več. Glede na to, da je JP Simbio v lasti mestne občine, za opravljanje teh del tudi ne bi bilo treba razpisati nove koncesije. Na vprašanje, ali je v mestni občini že sprejeta odločitev, kdo bo zdaj skrbel za zelene površine v mestu, direktorica občinske uprave Tina Kramer odgovarja, da bo to podjetje Simbio. Pogodba je zaenkrat še v usklajevanju, vendar večjih zapletov ni pričakovati. V podjetju Simbio so za določen čas za urejanje zelenih površin že prezapo-slili pet delavcev Vrtnarstva Celje v stečaju, tako da je pri njih skupaj zaposlenih že 17 delavcev nekdanjega vrtnarstva. Ko bo pogodba sklenjena, pa bodo opravljali vsa dela, ki jih je doslej Vrtnarstvo Celje. Za javne zelene površine bodo skrbeli na območju mestnega jedra in v mestnem parku, na Savinjskem nabrežju, Gledališkem trgu ter v Parku svobode, prav tako pa tudi na vseh krožiščih ter ob mestnih vpadnicah. IVANA STAMEJČIČ Foto: SHERPA (arhiv NT) Stroka na sejmih Od srede do petka bosta na celjskem sejmišču v dvorani K največja strokovna sejma Ifam in Intronika, ki ju organizira celjsko podjetje ICM. Na sejmu Ifam bodo predstavili številne novosti s področja avtomatizacije, mehatronike, robotike, merilne tehnike in podobno, sejem Intronika pa je namenjen strokovni in profesionalni elektroniki, komponentam, orodjem _ Kot je povedal direktor Toni Laznik, bosta sejma z vidika sejemske statistike letos dosegla najboljše rezultate. Pohvalijo se namreč lahko z največjim številom neposrednih razstavljavcev in tudi z največjo zasedbo razstavnih prostorov. »Predvsem se nam zdi zelo pomembno, da z nami sodelujeta Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije, sekcija elektronikov in mehatronikov v sodelovanju z odborom za znanost in tehnologijo,« je poudaril Laznik. Nove tehnologije in tehnološke procese bodo predstavili Institut Jožefa Stefana, Kemijski inštitut v Ljubljani, Fakulteta za elektrotehniko, Univerze v Ljubljani in FERI - Univerze Maribor. Sejem podpira tudi Gospodarska zbornica Slovenije, Zbornica elektronske in elektroindustrije. Slednja pripravlja okroglo mizo z naslovom »Eco design - zeleni izdelki in energetska učinkovitost - regulativa in ukrepi v praksi - priložnosti za ponudnike zelenih izdelkov in tehnologij«. Na sejmih se bo predstavilo skupaj 124 razstavljavcev. Iz Slovenije prihaja 44, iz tujine pa 19 neposrednih razstavljavcev. US Dokončen obračun s vedno neznanka Teden se je na svetovnih borzah končal v zelenem predvsem zaradi dobrih makroekonomskih podatkov za ameriški trg. Na pozitivno stanje so vplivale tudi dokaj dobre pozitivne objave rezultatov podjetij. PREGLED TEČAJEV V OBDOBJU MED 16.1. IM 20.1.2012 1 Oznaka 1 ime 1 Enotni tečaji Promet v tEURl %spr. CICG Cinkarna Celje 83,75 46,10 2,13 CETG Cetis 17,00 0,68 -2,86 GRVG Gorenje 4,20 79,11 -6,65 PILR Pivovarna Lašl(o 9,82 9,42 -3,73 JTKG Juteks 15,00 11,25 0,00 ETGG Etol 136,00 4,73 81,33 Države G20 poskušajo na različne načine omejiti negativen vpliv evropske dolžniške krize na svetovno gospodarsko rast. Z gotovostjo ne moremo trditi, kakšen scenarij se obeta, saj dolžniška kriza traja že dve leti in dokončne rešitve še ni. Mednarodne finančne inštitucije z mednarodnim monetarnim skladom IMF na čelu poskušajo vpliv krize omejiti. Bonitetna hiša S&P je znižala bonitetno oceno Francije in Avstrije za eno stopnjo z AAA na AA-. Pri S&P so opozorili na možnost znižanja ocene začasnega sklada za zaščito evra (EFSF). Z oceno aAa tako v evroobmočju ostajajo le še Nemčija, Luksemburg, Nizozemska in Finska. Na trenutno veliko mero nezaupanja v bančnem sektorju kaže, da so banke iz območja evra pri Evropski centralni banki (ECB) čez noč naložile za 493,3 milijarde evrov depozitov, kar je nov rekord. Obrestna mera je 0,25 odstotna, kar je precej manj kot na medbančnem trgu, in nakazuje na veliko nezaupanje. IMF s sedežem v Washingtonu naj bi predlagal povečanje obsega sredstev za zadolževanje, ki trenutno znašajo 385 milijard dolarjev. Ocenjujejo, da naj bi v naslednjih dveh letih globalna potreba po zadolževanju znašala 1000 milijard dolarjev. To pomeni, da bi morali člani IMF zagotoviti dodatnih 600 milijard dolarjev. Sredstva naj bi zagotovila varovalo pred vplivom evropske dolžniške krize na svetovno gospodarstvo. INDEKSI MED 16.1. IH 20.1.2012 Indeks Zadnji tečaj SBI20 581,01 %špl| 1,61 Na drugi strani so informacije, ki govorijo tudi o nadaljevanju krize. Svetovna banka je znižala napoved o svetovani gospodarski rasti na 2,5 odstotka in napovedala, da bi lahko letos v evroobmočju gospodarska rast znašala le 0,3 odstotka. Nemčija, ki predstavlja najmočnejše evropsko gospodarstvo, je znižala napoved letošnje gospodarske rasti za 0,3 odstotne točke na 0,7 odstotka. Prihodnje leto naj bi gospodarska rast znašala 1,6 odstotka. Nezaupanje v gospodarstva ostalih evropskih držav odraža izjemno poceni zadolževanje Nemčije, ki je na avkciji v preteklem tednu prodala za 3,9 milijardne evrov šestmesečnih zakladnih menic po negativni obrestni meri 0,01 odstotka. Podatek izraža dvom o varnih naložbenih alternativah. ROMAN GOMBOC ILIRKA, borzno posredniška hiša, d.d. Večina muzeja nepoškodovanega V torek dopoldne so člani reševalne čete Premogovnika Velenje prvič po požaru v muzeju premogovništva odprli posebno zaporo, ki je preprečevala dostop proti jamskemu območju jaška Škale. Kot se je izkazalo, je področje novejšega dela muzeja, in s tem večji del muzeja v požaru ostal nepoškodovan. Kot smo poročali, je do požara v starem delu podzemnega dela muzeja prišlo pred skoraj dvema tednoma. Sedaj izvajajo aktivnosti za vzpostavitev zračilnih in transportnih poti, ki bodo omogočile nadaljevanje sanacijskih del. Širše območje pod jaškom Škale še vedno ostaja zaprto s posebnimi zadel-kami, ki preprečujejo dostop svežega zraka. Takšen ukrep bo ostal, vse dokler ne bodo strokovne službe premogovnika ugotovile, da ni več nevarnosti za ponovni vžig. Takrat bo tudi možno oceniti škodo in predvideti nadaljnje ukrepe za ponovno odprtje podzemnega dela muzeja. US NOVI TEDNIK GOSPODARSTVO Zapleten stečaj šentjurskega Alposa Delavci bodo verjetno ostali brez odpravnin, stečajna upraviteljica Ercegova pa le upa, da bo na pogorišču zraslo novo podjetje Stečaj šentjurskega Alposa je predvsem zaradi številnih domačinov, ki so ostali brez dela, dvignil kar nekaj prahu. Sodišče je lani oktobra za stečajno upraviteljico imenovalo Darjo Erceg, ki vse bolj ugotavlja, da je stanje v matični družbi in hčerinskih podjetjih izjemno zapleteno. Vsa podjetja v Skupini Alpos so bila medsebojno finančno tesno povezana in hkrati obremenjena s poroštvi iz kreditnih obveznosti do bank in dobaviteljev. »Nenazadnje je tudi predhodni postopek prisilne poravnave in reševanje Alposa, ne glede na kapitalsko strukturo, pomenil reševanje skupine Al-pos in ne posebej matere ali posebej hčerinskih družb. Poslovno finančna prepletenost pa je bila zapletena toliko, kolikor so hčerinske družbe in tudi družba Alpos v stečaju jamčile za obveznosti iz poslovanja iz naslova kreditnih razmerij, dobav repro materiala za proizvodnjo in predvsem poroštvenih zavez,« je pojasnila stečajna upraviteljica Darja Erceg. »V stečaju so Darja Erceg praktično vsa hčerinska podjetja, razen Alpos Alu. Večjih dilem ali odprtih vprašanj na relaciji mati-hčerinske družbe v Sloveniji ni, kar nekaj vprašanj pa bo treba pregledati in razrešiti v tujini, tako na primer v družbi Alpos Celovec. Zaenkrat do dokumentacije v tej hčerinski družbi nismo prišli, ker je uveden postopek stečaja in dokumentacija ne sme iz Avstrije. Po začetku stečajnega postopka se bomo seveda povezali s stečajnim upraviteljem. Za družbo Alpos Aleksinac v Srbiji smo že stopili v kontakt z upraviteljem Milosavljevičem, tako da bom odpotovala tja in pregledala dokumentacijo, ki jo ima na razpolago upravitelj.« Mnogi so opozarjali na načrtno izčrpavanje podjetja in na številne nepravilnosti, ki so se dogajale ^ Boste lahko to sploh kdaj ugotovili? V tej fazi postopka ne morem in ne smem govoriti o načrtnem izčrpavanju podjetja, prej bi lahko zgolj subjektivno opredelila poslovanje skupine Alpos za »megalomansko«. Vendar se ne sme pozabiti, da je bila tudi predelovalna industrija v preteklosti pred recesijo v rasti, družba pa je imela v svoji panogi tudi pogoje, to je podporo bank in večjih dobaviteljev. Vsekakor bom na podlagi skrbnega pregleda, ki sega v leto pred začetkom postopka prisilne poravnave in še nazaj, lahko ugotovila, ali so podani dejansko elementi morebitnih kaznivih dejanj oziroma ali gre za nepravilnosti, ki nimajo narave kaznivih dejanj, V reševanje Alposa je bilo, vsaj navzven, vloženega veliko truda. Se je to reševanje dogajalo s figami v žepu? V reševanje Skupine Alpos je bilo dejansko vloženo veliko truda, a po mojem mnenju prepozno. Poslovno-finančno stanje družbe je bilo v postopku prisilne poravnave takšno, da je bilo zrelo za stečaj. Uspešnost prisilne poravnave je bila vsekakor v interesu družbe kot tudi bank upnic in dobaviteljev, zato je bila tudi sklenjena pogodba o poravnavi upnikov, na podlagi katere so banke, Slovenska industrija jekla in Acroni skušale reševati svoj kapital oziroma so skušale Skupino Alpos obdržati kot delujoče podjetje. Na sestanku so banke sicer poja- snile in argumentirale, kakšni so bili razlogi za odstop od te pogodbe. Nasprotno temu je uprava družbe trdila, da razlogi bank in dobaviteljev niso bili take narave, da bi se lahko utemeljeno odstopilo od pogodbe. Padle so prve ovadbe. Odgovorne v Alposovi metalurgiji je tako ovadilo Gorenje GTI. Za koga gre? Kazensko ovadbo je dejansko podalo Gorenje GTI, a želim opozoriti, da smo Gorenju poslali samo del poslovne dokumentacije, ki je bila na razpolago pri družbi in da je ovadba, ki mi je bila posredovana v vednost, podana zoper neznane osebe. Glede na dejstvo, da je Alpos v povezavi z Alposom Metalurgija material, ki je bil last Gorenja, prodal naprej kot svoj material, pa bodo organi pregona po vsej verjetnosti ugotavljali odgovornost članov bivše uprave tako v Alposu kot tudi v hčerinski družbi Metalurgija in odgovornost uprave v srbski družbi Alpos Alatnica. Kakšno usodo sedaj lahko napoveste nekdanjemu šentjurskemu gigantu? Bo še kdaj lahko zaživel vsaj del proizvodnje? Sedaj so poleg matične družbe v stečaju tudi skoraj vsa hčerinska podjetja v Sloveniji. Na predlog zaposlenih je začet tudi stečajni postopek v podjetju Alpos naložbe. Od sredine januarja je v stečaju podjetje Alpos metalurgija, kjer pa je podjetje Gorenje gTi decembra lani vložilo kazenske ovadbe zoper odgovorne. Ovadeni naj bi od aprila do avgusta lani preprodajali Gorenjevo blago. V težavah so tudi vse Alposove hčerinske družbe izven Slovenije, edino delujoče podjetje pa je Alpos Alu, kjer je 113 zaposlenih delavcev. Zelo nerada napovedujem usodo, upam pa, da se bo na pogorišču oblikovala nova skupina ljudi s svežim kapitalom, ki bodo še naprej izvajali metalurško, orodjarsko in storitveno predelovalno dejavnost. Kot zanimivost naj povem, da je nezavezujo-čih povpraševanj za prodajo premoženja v stečajnem postopku kar nekaj tudi iz tujine (Nemčija, Švica, Rusija). Vendar, dokler ne bo izdelana cenitev vsega premoženja in načrt prodaje glede na neza-vezujoče ponudbe, tudi ne morem govoriti, če se bo dejansko lahko dejavnost nadaljevala ali ne. Po optimistični lastni napovedi ocenjujem, da se bo delno prav gotovo nadaljevala, vendar v drugih okvirih in s svežim kapitalom potencialnih interesentov. Na kakšno poplačilo (in seveda kdaj) lahko računajo zaposleni? Zaposleni v družbi Alpos in tudi pretežno v drugih hčerinskih družbah po vsej verjetnosti ne bodo prišli do poplačil delavskih terjatev, tu mislim predvsem na odpravnine. Poudarjam pa, da so bile plače delavcem v skupini Alpos pretežno plačane vsaj v neto zneskih. Po moji oceni delavci ne morejo računati na poplačilo odpravnin, ker je stečajna masa v celoti obremenjena z ločitvenimi pravicami in bo poplačilo iz stečajne mase zadoščalo zgolj za delno poplačilo ločitvenih upnikov. URŠKA SELIŠNIK Foto: osebni arhiv SPODBUDNE ZGODBE Čudež s Kozjanskega Že dve desetletji ista ekipa šivilj, ki redno, na plačilni dan, prejemajo plače Konfekcija Marja dokazuje, da je v tekstilni dejavnosti mogoče preživeti tudi v Sloveniji, celo v odročnem kraju. Prav zato v teh kriznih časih med domačini velja za nekakšen čudež iz virštanjskih goric. Podjetje iz Sel pri Virštanju deluje vseh dvajset let uspešno ter skoraj dvajset let zaposluje desetino istih šivilj. V naših gospodarskih razmerah je to slišati skoraj kot »saj ni res, a je«. Pa je čisto res! Še več, Konfekcija Marja ni v vseh dvajsetih letih niti eno leto poslovala negativno, njene šivilje v vseh teh letih redno prejmejo plače, prejemajo tudi regres in jubilejne nagrade. Nasprotno od nekaterih nekoč zvenečih imen slovenskega tekstilstva, od katerih je ostal žal samo spomin, je Konfekcija Marja vsa leta delovanja v dobri kondiciji. Saj se še spomnite Monta Kozje, Topra, šentjurskih Eleganta in Mode, Korsa Rogaška Slatina, Tekstilne tovarne Prebold, Beti Metlika, Jutranjke Sevnica V socialističnem sistemu je imela vsaka malo večja krajevna skupnost svoj tekstilni obrat velikih tovarn, ki so bili na Kozjanskem med drugim v Pristavi pri Mesti-nju, Loki pri Žusmu, Svetem Štefanu _ Celo na Virštanju so imeli nekaj časa obrat celjskega Topra, ki je propadel že po nekaj letih. Marijana Plevnik, lastnica uspešne Konfekcije Marja, podjetja, ki mu je uspelo preživeti vse slovenske tekstilne viharje, se je najprej zaposlila v tovarni v bližnjem Kozjem, kjer so izdelovali tudi slovite puhovke. Nato sta zakonca Plevnik nekaj časa delala v To-provem obratu na Virštanju, kjer je bila Marijana izmeno-vodja ter Vili vzdrževalec, z Virštanja pa sta se potem prestavila v obrat Gorenja, kjer pa so delavce kmalu za tem začeli odpuščati. Kaj storiti? Lotila sta se svojega poslovnega izziva ter prodala družinski avto in kupila šivalne stroje. Zalet v izobilju V očetovi garaži, na sedanji lokaciji Konfekcije Marja, sta začela pridno krojiti in šivati, najprej spodnje perilo. Prvi posel je bil huda polomija. Prva dva meseca sta namreč delala za podjetje Posavje Brežice, ki je nato propadlo, zato za vsa vložena sredstva in trud nista prejela niti tolarja. Nista obupala. »Trmast moraš biti. Po tej slabi izkušnji nas ni v dveh desetletjih nihče več okoli prinesel,« je danes vseeno zadovoljen Vili Plevnik. Poslovni izziv so nato dobro izkoristili. Podjetja iz drugih držav nekdanje Jugoslavije so prav tako propadla, množičnega tujega uvoza še ni bilo. »Tako je bilo dela v izobilju in najboljša leta so bila v obdobju med letoma 1995 in 2005, ko še ni bilo toliko nakupovalnih središč, z veliko uvoženih izdelkov,« se spominja Marija Plevnik. »Dela je bilo v izobilju, zato smo lahko zaposlovali nove šivilje,« dodaja soprog Vili. Nesrečnih šivilj, ki so skoraj povsod ostale brez dela, je bilo žal veliko preveč, so pa zato Plevnikovi lahko našli odlične delavke. Podjetje Konfekcija Marja je zrastlo v prvih petih letih po začetku dela, ko je bilo tam že petnajst zaposlenih, toliko kot jih je danes. V vseh teh letih so ostale v podjetju vse šivilje, niti ena ni zapustila delovnega mesta, niti ni bilo treba zmanjševati obsega dela. Pozitivno mišljenje Med vožnjo iz Podčetrtka proti Virštanju ter najprej proti Lesičnemu je poslopja podjetja Konfekcija Marja težko spregledati. Lepo ure- jene stavbe dajejo vtis, da se tam dogaja nekaj pomembnega ter da podjetje ni ravno v rdečih številkah. V šivalnici se ukvarjajo s šivanjem lahke konfekcije in spodnjega perila, vse od lastnega oblikovanja od krojenja in končnega izdelka. Vsekakor je to eno redkih podjetij, ki vse to dela še samo, saj so v veliko sorodnih manjših podjetjih obupali ter vrata zaprli. Osnovni program Konfekcije Marja so izdelki iz bombaža, poudarjajo tudi izdelke za močnejše postave, kar je bila tržna niša. Začeli so s spodnjim perilom, nato povečali delež lahke trikotaže, med njo pulijev, polo majic, majic s kratkimi rokavi. V zadnjem obdobju so dodali še lastno vezenje na svoje izdelke ter na izdelke drugih proizvajalcev, na primer z logotipi podjetij, inicialkami obdarovancev. Izdelujejo tudi nekatera delovna oblačila, za različna podjetja in ustanove, od hotelov do vrtcev. O svetovni gospodarski krizi v tem družinskem podjetju skoraj ne govorijo. »V poslu so vedno nihanja in tudi ko gre na slabše, ne smeš obupati ter moraš iskati nove rešitve,« obvlada moč pozitivnega mišljenja Vili Plevnik. Če bi bilo drugače, danes verjetno ne bi bilo dovolj dela za toliko zaposlenih. Znan naslednik Prihodnost? Pri Plevniko-vih menijo, da ljudje v novih industrijskih državah tretjega sveta, od koder je močna konkurenca, za tako mizerne plače ne bodo več pripravljeni dolgo delati. Slovenci in drugi Evropejci prav tako vse bolj cenijo domače izdelke in tako kot vedno raje kupujejo slovensko hrano, tako je tudi s tekstilnimi izdelki. Marijani in Viliju Plevniku je še v večjo spodbudo, ker se je nad delom v družinskem podjetju navdušil njun sin edinec Matjaž, tam prav tako dela njegova partnerka Suzana. Celo najmlajši družinski član, leto in pol star Matic, ima - na pol v šali povedano - kar nekaj vpliva na poslovno usmeritev Konfekcije Marja, saj predstavlja najpomembnejši navdih za nove izdelke konfekcije za dojenčke, ki je prej niso izdelovali. Pa še kot model na spletnih straneh podjetja se pojavlja. BRANE JERANKO Družina Plevnik. V družinskem podjetju Konfekcija Marja v Selah pri Virštanju prodajo večino svojih izdelkov v svoji tamkajšnji prodajalni. IZ NAŠIH KRAJEV NOVI TEDNIK ■ VHVV IV"! Brez krozisca, a s pločnikom Po odgovore o cestni ureditvi na direkcijo za ceste ŠMARJE PRI JELŠAH - Na državni cesti Šentjur-Dobo-vec so številni odseki, kjer država načrtuje večje spremembe, s katerimi bi izboljšala prometno varnost in poskrbela za boljšo pretočnost prometa. Večina tovrstnih točk je prav na območju šmarske občine, zato sta se župan Jože Čakš in vodja oddelka za okolje in prostor Peter Planinšek pretekli teden sestala s predstavniki Direkcije Republike Slovenije za ceste. Šmarčani si že dolgo prizadevajo, da bi na križišču v Me-stinju, kjer se državna cesta Šmarje pri Jelšah-Rogaška Slatina odcepi proti Podčetrtku, zgradili krožišče. Strokovne analize so že pred časom pokazale, da je predvsem zaradi bližine železniškega prehoda prometno zagato bolje rešiti z ureditvijo semaforiziranega križišča in gradnjo dodatnih zavijalnih pasov. Direkcija za ceste pri tem stališču vztraja tudi po četrtkovem sestanku. »Zatrjujejo, da zastojev zaradi semaforjev ne bo, saj bodo signalizacijo uravnavali tako, da bo promet čim bolj pretočen,« je dejal Peter Pla-ninšek. Direkcija trenutno sicer pripravlja projektno dokumentacijo, dobiti morajo potrebna soglasja, pri čemer bodo predvidoma v drugi polovici letošnjega leta objavili razpis za izvajalca del. Na četrtkovem sestanku so se pogovarjali tudi o državnem prostorskem načrtu za celotno cesto G2 107, med Šentjurjem in Dobovcem. Izdelanih je več strokovnih podlag, ki zdaj čakajo na javno obravnavo. »Obljubljeno nam je bilo, da bo direkcija pred tem, v začetku februarja, sklicala predstavnike vseh občin in nam predstavila izoblikovano različico, ki že ima tudi pridobljena vsa potrebna strokovna soglasja pristojnih služb,« je povedal Planinšek. Kaj vsebuje najnovejša različica predloga državnega prostorskega načrta za celotno traso, še ni znano, spomnimo pa, da je prvotna različica med drugim predvidevala gradnjo predorov pod Haler-jevim in Smehovim bregom ter gradnjo obvoznic mimo Šentvida in Šmarja pri Jelšah. Pretočnost prometa na cesti Šentjur-Dobovec bo država zagotovila tudi z nadvozom čez železnico na Grobelnem. Kot je znano, vodijo ta projekt ločeno od ostalih in zanj je že zagotovljen denar. Nadvoz naj bi začeli graditi še letos, gradnja pa bo trajala dve leti. ANJA DEUČMAN Foto: BRANKO JERANKO Vedno bolj je jasno, da križišče v Mestinju ne bo postalo krožišče, temveč bo dobilo semaforje in dodatna zavijalna pasova. Krak proti Lem-bergu in Sladki Gori bodo ukinili, saj je že zgrajena nova cesta, ki vodi mimo obrtne cone. Ureditev križišča naj bi po nekaterih ocenah državo stala okoli milijon evrov, natančnih izračunov pa še ni. Kdaj bodo zabrneli stroji, še prav tako ni znano. med Mestinjem in Podplatom bo! Pripravljena je že projektna dokumentacija za gradnjo pločnika med Mestinjem in Podplatom. Krajani pločnik že težko pričakujejo, saj je hoja ob izredno prometni cesti zelo nevarna. Kot so pojasnili na direkciji za ceste, morajo projekt zdaj poslati še v recenzijo, v drugi polovici leta pa bodo izbrali izvajalca del. V sklopu naložbe, za katero bo denar v celoti zagotovila direkcija za ceste, bodo na določenih delih tudi razširili cestišče, ki je preozko in zato nevarno. Kot so povedali na sestanku, bi lahko ta projekt končali še letos. V znamenju zadrug ŠOŠTANJ - Leto 2012 je za slovenske zadruge izjemno pomembno, saj praznujejo 140 let zadružništva na Slovenskem in 40 let ponovne ustanovitve Zadružne zveze Slovenije. Na Koroškem in v Savinjsko-Šaleški regiji delujejo tri zadruge, ki skupaj ustvarijo 66 milijonov evrov prometa ali desetino celotnega prometa vseh zadrug članic Zadružne zveze Slovenije. Zadruge združujejo 1.746 članov in zaposlujejo 338 ljudi. Sodijo med večje slovenske zadruge in vse poslujejo uspešno. Največji delež pri odkupu zadrug predstavlja odkup mleka, govedi, lesa in jajc. Tudi na savinjsko-šaleškem območju izpostavljajo potrebo po večjem sodelovanju zadrug na nabavnem področju, možnosti zakola enega goveda letno na domu in problematiko odkupa hmelja. Vse slovenske zadruge, skupno jih je 76, so lani ustvarile 634 milijonov evrov prihodkov, združevale skoraj 16 tisoč članov in zaposlovale 2.913 ljudi. US Zgornjesavinjski, šaleški in koroški zadružniki so se v četrtek zbrali na letnem srečanju. Kaže, da si Šmarčani resnično želijo v občini dobiti vsaj eno krožno križišče. Če ga ne bo v Mestinju, bi ga, kot pravijo, lahko uredili v Belem. »S posodobitvijo ceste od Belega proti Pristavi je ta cesta postala precej prometna. Križišče je bilo že pred tem problematično, zdaj pa je še bolj. Po prvi različici naj bi zgradili zavijalna pasova, a s tem problema ne bi rešili, saj bi cesto še bolj približali stanovanjski hiši. Bolje bi bilo zgraditi krožišče, seveda pa bi bilo treba porušiti stanovanjsko hišo in manjše gospodarsko poslopje,« je razložil Planinšek. Lastniki naj bi idejo podpirali, si pa želijo na občini v sklopu projekta tudi pločnik od križišča do avtobusnega postajališča. Direkcija je po Planinškovih besedah projektu naklonjena, občina ji bo v prihodnjih mesecih poslala v presojo idejni projekt. Z ministrstva pomirjajo ŠMARJE PRI JELŠAH, PODČETRTEK - »Glede ukinitve obstoječih železniških postajališč je stališče ministrstva za promet, da se obstoječa postajališča lahko ukinjajo v soglasju s pristojnimi lokalnimi skupnostmi in nova gradijo ob upoštevanju veljavne zakonodaje in ob izkazani upravičenosti,« so odgovorili našemu uredništvu z ministrstva za promet. Odgovor so pripravili v direktoratu za železnice in žičnice. Krajevna skupnost Dol-Spodnje Mestinje ter Občina Šmarje pri Jelšah namreč še nista prejeli odgovora ministrstva za promet oziroma Slovenskih železnic glede usode železniškega postajališča Pristava, ki je na območju vasi Dol pri Pristavi (na območju Občine Šmarje pri Jelšah). KS ga je naslovila na ministrstvo in SŽ pred koncem leta, občina na SŽ predzadnji dan leta 2011. Našemu uredništvu so iz SŽ prav tako že v začetku meseca odgovorili, da ukinitve postajališča Pristava ne načrtujejo, odgovor s prometnega ministrstva pa smo prejeli prejšnji teden. Kot smo že poročali, je direktor družbe Slovenske železnice Infrastruktura novembra izdal projektne pogoje za ureditev nove železniške postaje, eko otoka in čistilne naprave v vasi Pristava pri Mestinju, kar je le kilometer proč od obstoječega postajališča Pristava. Tam je namreč posebej navedeno, da je gradnja novega postajališča smiselna le ob ukinitvi obstoječega. Novo postajališče, ki ga načrtuje Občina Podčetrtek, je v sami vasi Pristava pri Mestinju, iz občinske uprave pa odgovarjajo, da je strah na šmarski strani neutemeljen. Po njihovem je dovolj potreb potnikov tako po novem kot obstoječem »pristavškem« postajališču. Obstoječe postajališče je namreč najbližje krajanom več krajevnih skupnosti v občini Šmarje pri Jelšah ter pomeni zanje edino možnost javnega prevoza. Krajani s šmarske strani so zato v primeru, če bi prišlo do ukinitve njihovega postajališča, že zagrozili s protestnimi dejanji. Tamkajšnji občinski svet je zato sprejel sklep, s katerim morebitni ukinitvi prav tako odločno nasprotuje. BRANE JERANKO NOVI TEDNIK IZ NAŠIH KRAJEV Vsi upi v novi enoti Hruševec Nova ravnateljica vrtca Elizabeta Jelen bo nadaljevala zastavljeno pot ŠENTJUR - Z novim letom je vodenje Vrtca Šentjur prevzela dosedanja pomočnica ravnateljice Elizabeta Jelen. Za pomočnico je imenovala Aljano Kroflič, za polovičen delovni čas pa na tem mestu ostaja tudi Albina Kar-muzel. Čeprav januar mineva predvsem v birokratskem diktatu različnih poročil in bilanc, Jelenovi vizij in načrtov ne manjka. Večina je vezana na odprtje novega vrtca v Hruševcu, ki ga vsi že težko pričakujejo. Štirje dodatni oddelki - dva sta v Hruševcu že zdaj - in prostori za upravo bodo pomenili predvsem prostorsko sprostitev v enotah Center in Pešnica. »Predvsem na Pešnici so trenutno polni absolutno vsi kotički. Tam bo treba nujno sprostiti en oddelek, da bomo dosegali vsaj minimalne standarde.« Ko se bo iz Centra v Hruševec preselila tudi uprava, bo prostor tudi za vse tisto, čemur so se morali doslej odpovedovati. Tako bi spet lahko imeli knjižnico, kot so jo pred leti kot edini vrtec v Sloveniji že imeli. »To bi pomenilo tudi skupni prostor za branje, pravljične urice in podobna druženja. V prostorih tajništva bi uredili likovno-umetniški atelje, v moji sedanji pisarni pa plesni studio z ogledali,« pripoveduje Jelenova. Sicer pa se zaveda svoje odgovorne naloge in kot pravi, je brez podpore celotnega kolektiva ter plodnega sodelovanja s starši in z lokalno skupnostjo ne bo mogla doseči. »Vizija vrtca ostaja ista. Imela sem srečo, da sem lahko pred sedemnajstimi leti so- delovala pri njenem nastajanju, poleg tega pa sem svojo predhodnico Zoro Ketiš devet let spremljala kot pomočnica. Seveda si bom njeno delo z vsemi močmi, znanjem in osebno integriteto prizadevala nadaljevati v dobro otrok, staršev in sodelavcev.« StO Foto: SHERPA Trenutno je na čakalni listi Vrtca Šentjur okrog sto otrok, ki bi se lahko v program predšolske vzgoje postopoma vključevali do junija. Večina je pri vpisu dosegla manjše število točk. Stalno bivališče v občini Šentjur na primer prinese 25 točk, zaposlenost staršev pa deset. Gradnja vrtca v Hruševcu je v grobem gradbenem smislu skoraj pri koncu. Zdaj se dogovarjajo z računalničarji, varnostniki in s projektanti notranje opreme. »Pomembni sta kvaliteta in uporabnost, a tudi oblikovno bi rada nadaljevala rdečo nit, ki jo pooseblja pastelni polžek v našem logu,« pravi ravnateljica Elizabeta Jelen. Vrtec v Hruševcu naj bi svoja vrata odprl letos septembra. Otroški muzej Hermanov brlog v Muzeju novejše zgodovine Celje deluje že šestnajst let. »Letno nas obišče več deset tisoč obiskovalcev. Prihajajo osnovnošolske skupine, skupine malčkov iz vrtcev, družine ^ Zato smo se tudi odločili, da se pridružimo projektu varnih točk,« pravi za morebitno pomoč otrokom posebej usposobljena prostovoljka Helena Vogelsang. Še tri varne točke CELJE - Knežje mesto je z januarjem bogatejše za tri varne točke. Spomnimo, da so v okviru Unicefovega programa varne točke namenjene vsem, ki se počutijo ogroženo in kar najhitreje potrebujejo pomoč. »Varne točke tako niso namenjene samo otrokom in mladostnikom, temveč tudi vsem ostalim ogroženim skupinam ljudi,« pravi direktorica Javnega zavoda Socio Suzi Kvas. V Celju so prve odprli leta 2005, ob lokacijah zavoda Socio pa posebej usposobljeni prostovoljci ponudijo pomoč vsem, ki se počutijo ogroženo, še v zdravstvenem domu, na policijski postaji, v Domu ob Savinji, pisarni turističnoinformacijskega centra, Osrednji knjižnici Celje ter kavarni in papirnici Leonardo. »Zdaj smo v mestu dobili še tri: v Celjskem mladinskem centru, na železniški postaji in v Otroškem muzeju Hermanov brlog,« pravi koordinatorica programa varnih točk v zavodu Socio Tanja Petelinšek. In čeprav varne točke - na srečo - niso množično obiskane, so potrebne. Cilji in namen programa so namreč jasni: zaščita posameznika, pomoč pri prepoznavanju nasilja in skupno iskanje poti, kako ga prekiniti, ter ob tem še opogumljanje in osveščanje vseh, ki poiščejo pomoč. IS, foto: SHERPA Svet zavoda OSNOVNA ŠOLA DOBJE Dobje pri Planini 20 a, 3224 Dobje pri Planini Razpisuje delovno mesto RAVNATELJA/RAVNATELJICE Kandidat/-ka mora glede na Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, štev. 16/2007-UPB5 z dopolnili) izpolnjevati naslednje pogoje: • imeti mora najmanj izobrazbo, pridobljeno po študijskih programih za pridobitev izobrazbe druge stopnje, oziroma raven izobrazbe, pridobljeno po študijskih programih, ki v skladu z zakonom ustreza izobrazbi druge stopnje, • izpolnjevati mora druge pogoje za učitelja/ice ali za svetovalnega/o delavca/ko na šoli, na kateri bo opravljal/-a funkcijo ravnatelja/ravnateljice, • imeti mora najmanj pet let delovnih izkušenj v vzgoji in izobraževanju, • imeti mora naziv svetnik ali svetovalec oziroma najmanj pet let naziv mentor, • da ima opravljen ravnateljski izpit (tega lahko opravi še v roku enega leta od imenovanja, sicer mu mandat preneha po samem zakonu), • ne sme biti pravnomočno obsojen/-a zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, na nepogojno kazen zapora v trajanju več kot šest mesecev, • ne sme biti pravnomočno obsojen/-na zaradi kaznivega dejanja zoper spolno nedotakljivost. Kandidat/-ka mora k prijavi predložiti program vodenja zavoda. Čas imenovanja (mandat) je pet (5) let, predvideni začetek dela je 14.6.2012. Prijave sprejemamo v roku petnajstih (15) dni od dneva objave razpisa (velja tudi prijava, ki je zadnji dan kot priporočena oddana na pošti). Pisno prijavo z dokazili in programom pošljite na zgoraj navedeni naslov s pripisom »Za razpis ravnatelja/ravnateljice«. Prijavljeni/e kandidati/-ke bodo obveščeni/e o imenovanju v roku štirih (4) mesecev od objave razpisa. Sanacije ceste še nekaj časa ne bo LAŠKO - Udor ceste na relaciji Rimske Toplice-Zidani Most po več kot letu ostaja tam, kjer je bil. Čeprav je sanacija predvidena za letos, ministrstvo za finance za ta projekt ni izdalo soglasja. Sanacija je sicer ocenjena na 320 tisoč evrov. Odsek glavne ceste med ko se je vdrl del cestišča. Sa-Rimskimi Toplicami in Zi- nacija pa se precej izmika. danim Mostom je polovično Direkcija za ceste je sicer zaprt že od novembra 2010, takoj bo udoru naročila pro- jektno dokumentacijo. Po tej dokumentaciji bodo na tem delu cestišča, ki se sicer drži brežine Savinje, postavili pilotno steno pod cesto. Uredili bodo tudi odvodnjavanje in samo cesto v dolžini 70 metrov. Projekt je sicer uvrščen v letošnji proračun, vendar pa mora zanj dati soglasje ministrstvo za finance, ki tega ni storilo. Poleg tega na direkciji za ceste opozarjajo na težave pri razpisih, ko se neizbrani izvajalci pritožujejo na odločitev naročnika, kar lahko sanacijo zavleče za več mesecev. Zaradi vsega tega na direkciji poudarjajo, da je začetek sanacije nemogoče napovedati. Voznikom tako preostane le previdnost na cesti. ŠK, foto: SHERPA Dražji kanalizacija in čistilna naprava ŽALEC - Zaradi stečaja Vegrada in Cestnega podjetja Maribor sta se podražila projekta izgradnja kanalizacije in čistilne naprave. V Občini Žalec bodo v roku dveh mesecev pridobili uporabno dovoljenje za kanalizacijo, kar pomeni začetek priključevanja morebitnih interesentov iz štirih spodnje-savinjskih občin. V prvem delu naj bi bilo novih uporabnikov od tisoč do tisoč petsto. Izgradnja čistilne naprave bo v najboljšem primeru zaključena do konca letošnjega leta. Po vseh zapletih pri gradnji je Občina Žalec le dobila soglasje Ministrstva za okolje in prostor, zato bodo v teh dneh objavili razpis za dokončanje del. Čistilna naprava naj bi bila zgrajena do konca poletja, ko se bo pričelo šestmesečno poskusno obratovanje. Na občini računajo, če bo vse potekalo brez zapletov, da bo projekt končan še letos. Izgradnji čistilne naprave in kanalizacije sta se podražili zaradi stečaja Vegrada in Cestnega podjetja Maribor. »Oba projekta sta se podražila od pol milijona do milijon evrov,« pojasnjuje župan Občine Žalec Janko Kos in dodaja, da so se stroški povečali med drugim zaradi zapletov in pridobivanja dodatne dokumentacije. Vegrad je zaključeval dela s podizvajalci, ki so relativno nekvalitetno opravili dela in sedaj je potrebno te pomanjkljivosti odpraviti. Podražitev projektov na srečo še ne pomeni tudi podražitve za občine Spodnje Savinjske doline, saj se bo razlika financirala iz garancije. Končna ocena vrednosti obeh projektov znaša skupaj več kot dvajset milijonov evrov. ŠO Težko pričakovani inšpektorat PODČETRTEK, ROGAŠKA SLATINA, ROGATEC - Vodstva treh obsoteljskih občin so se dogovorila o ustanovitvi skupnega medobčinskega inšpektorata in redarstva, ki naj bi začel delovati v drugi polovici tega leta. Do takrat morajo vsi trije občinski sveti sprejeti odloke, ki bodo pravna podlaga de- lovanja nove skupne ustanove ter poiskati primerni kader. V turistični občini Podčetrtek so se v preteklosti že pogovarjali o ustanovitvi skupnega medobčinskega inšpektorata z občinama Bistrica ob Sotli ter Kozje, vendar so se nato Bistričani vključili v posavski inšpektorat, s sedežem v Brežicah. BJ Podaljšan rok za nagrajence CELJE - Mestna občina je decembra objavila javni razpis za podelitev najvišjih občinskih priznanj, ki jih vsako leto najbolj zaslužnim občanom, društvom, organizacijam in podjetjem podeljujejo na osrednji slovesnosti ob občinskem prazniku 11. aprilu. Rok za zbiranje predlogov so zdaj s konca januarja podaljšali do 24. februarja. Mestna občina Celje podeljuje naziv častni meščan, ob tem pa še zlate, srebrne, bronaste in kristalne celjske grbe. Zadnji so namenjeni najuspešnejšim diplomantom za dosežke v času njihovega študija. Najprej so v mestni občini nameravali predloge zbrati do konca tega meseca, zdaj so čas podaljšali do 24. februarja. Razlog za podaljšanje je prav to, da bi na Komisijo za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja, priznanja in nagrade Mestnega sveta Mestne občine Celje prejeli čim več predlogov. Kot še pojasnjujejo v Kabinetu župana Mestne občine Celje, bo tudi letos odločitev oziroma dokončna potrditev »nominirancev« za prejemnike najvišjih občinskih priznanj na predlog občinskega Kviaza kot ponavadi sprejeta na marčevski seji mestnega sveta. To seveda omogoča, da je tudi obdobje zbiranja predlogov primerno daljše. IS Tehnični pregled uspel ŠTORE - Projekt oblikovanja skupnih čezmejnih okoljskih standardov 48 UR, katerega nosilec je Občina Štore, se počasi končuje. V njem so sodelovali projektni partnerji -slovenski občini Podčetrtek in Štore ter hrvaška Zagorska Sela ter Razvojna agencija Sotla in Okoljski raziskovalni zavod iz Slovenskih Konjic. Z odpiranjem okoljskih pisarn in informacijskih točk so začeli leta 2009. Med zadnjimi naložbami, ki jih še morajo spraviti pod streho do zaključka projekta konec januarja, je 360 tisoč evrov vreden povezovalni kanal odpadnih vod med obrtnima conama vzhod in zahod v Štorah. Ta kanal je podjetje TomGrad strojna zemeljska dela iz Podčetrtka začelo graditi lani septembra, v četrtek pa je bil izveden tehnični pregled. Komisija na opravljena dela ni imela pripomb, tako da Občina Štore pričakuje uporabno dovoljenje za povezovalni kanal ta teden. IS iiiiiiiiw.noviteilnik.coni wiiiiw.radiocelje.coni POČITNICE Z RELAXOM RADIEM CEUE V ČRNO GORO SUTOMORE ■ HOTEL NIKŠIĆ 2* »ODHOD: 9.6.-16.6. PAKETNA CENA: 339C/osebo AVTOBUSNI PREVOZ BREZPLAČEN CENA VKLJUČUJE: NAMESTITEV V DELNO OBNOVLJENIH DVOPOSTELJNIH SOBAH 7 X ALL INCLUSIVE, RELAXOVO ANIMACIJO, ANIMACIJO RADIA CELJE, PREVOZ Z RELAXOVIM AVTOBUSOM 7 INCLUSIVE VKLJUČUJE: • SAM^OSTREŽNI ZAJTRK, SAMOPOSTREŽNO KOSILO IN SAMOPOSTREŽNO VEČERJO, 1 X TEDENSKO ZABAVNI VEČER • PIJAœ PRI APERITIV BARU OD 10. DO 22. URE: DOMAČE ŽGANE PIJAČE, DOMAČE RDEČE IN BELO VINO, PIVO, KAVO, BREZALKOHOLNE PIJAČE (SADNE SOKOVE, SODO, VODO) • UPORABO LEŽALNIKOV IN SENČNIKOV NA HOTELSKI PLAŽI DO ZASEDBE MEST (HOTELSKA PLAŽA JE ODDALJENA 200 M) NE ZAMUDITE POSEBNE PONUDBE REZERVACME: RELAX CEUE: 03 428 83 20 Gremo v Črno goro s popustom v vrednosti 50 evrov Črna gora, dežela, v kateri je prepovedano hiteti, vabi s številnimi zanimivostmi, dolgimi peščenimi plažami, kristalno čistim morjem in odlično kulinariko na preživljanje počitniških dni. Skupaj s turistično agencijo Relax bo tudi animacijska ekipa Novega tednika in Radia Celje poskrbela za odlično vzdušje med 9. in 16. junijem, ko se bomo zabavali v predelu Sutomore v Črni gori. Številne animacijske igre, ki ste nam jih predlagali tudi bralci Novega tednika, bodo zaživele na naših skupnih počitnicah. Izbranci boste o nagradi obveščeni po pošti. Danes pa si lahko znova prislužite bon v vre- dnosti 50 evrov, če izpolnite kupon in ga do 1. februarja pošljete na naš naslov. 1 avtobus že poln. Ne zamudite! Rezervirajte zdaj! Nagradno vprašanje: Zakaj me zanima ponudba letovanja v Črni gori? (možnih je več odgovorovj a) zaradi čistega morja b) ugodne cene c) animacijske el^ipe Novega tednil^a in Radia Celje d) dobre hrane e) razno: (dopiši) Ime in priimek: Naslov: E-mail: Telefonska številka: Izpolnite kupon in ga pošljite na naslov Novi tednik in Radio Celje, Prešernova 19, 3000 Celje. Med vsemi, ki boste pravilno odgovorili, bomo izžrebali 15 prejemnikov bona za 50 evrov za letovanje v Črni gori med 9. in 16. junijem v hotelu Nikšić, kamor bo potovala tudi animacijska ekipa Novega tednika in Radia Celje. Izžrebali bomo kar 15 prejemnikov bona za 50 evrov! Velenje zasijalo v luči Velenje partnersko mesto Evropske prestolnice kul- ture - Leto 2012 v znamenju 24 projektov Velenjski Titov trg je v soboto zvečer sijal v povsem drugačni luči. Že svečke so prispevale k umirjenemu vzdušju, da ne govorimo o lepo oblečenih Velenjčanih, ki so počasi, a vztrajno do zadnjega kotička napolnili Kulturni dom Velenje. Tokrat mesto ob Paki ni bilo v znamenju Gorenja, rudnika, niti problemov malih ljudi, ki jih tarejo iz dneva v dan. Velenje je tokrat preplavila kultura, saj so s svečano otvoritveno slovesnostjo stopili v leto Evropske prestolnice kulture 2012 kot partnersko mesto Maribora. Evropska prestolnica kulture je naziv, ki ga Evropska unija za določeno leto dodeli enemu ali več mestom. Nosilec tega naziva, v letu izvede vrsto pomembnih kulturnih dogodkov, katerih cilj je promovirati bogastvo evropskih kultur, graditi medsebojno razumevanje in skupno evropsko identiteto. In prav Velenje bo letos s kamenčki v mozaik slovenske prestolnice kulture prispevalo h kulturnemu ustvarjanju v Sloveniji. V projekt se vključuje kot razgiban partner, zato namenja poseben poudarek vsebinam, ki so povezane z otroki in mladino - potencialom kulturne prihodnosti. Ustvarjalci iz Mestne občine Velenje se predstavljajo s 24 kulturno-umetniški-mi projekti, ki se naslanjajo na štiri programske sklope krovnega projekta - Ključi mesta, Terminal 12, Urbane brazde in Življenje na dotik. Vso prireditveno dejavnost pokriva Festival Velenje, ki bo letos še posebno obremenjen. »Dela bomo imeli vsaj enkrat več. Dodatna obremenitev nam ne pomeni bremena, ampak veselje. Na Festivalu Velenje delamo ljudje, ki imamo radi kulturo. Verjamem, da bomo občanom ponudili to, kar pričakujejo od nas,« pripoveduje Barbara Pokorny, direktorica Festivala Velenje, ki ima vlogo koordinatorja vseh 24 velenjskih programov in producenta osmih projektov. V Velenju bodo krepili njihove prepoznavne blagovne znamke s področja kulture, odpirali prostor za nove produkte in obudili nekaj tradicionalnih prireditev, po katerih so bili prepoznavni v preteklosti. »Leto je priložnost za kulturne presežke in prepričan sem, da bo tako v Velenju kakor tudi Mariboru,« razlaga župan Mestne občine Velenje Bojan Kontič. Če se bo celotno leto in vseh 24 projektov nadaljevalo s takšnim optimističnim nabojem, kot ga je pokazala otvoritvena slovesnost, po- Čarovnica Kunigunda je na večerni slovesnosti v Domu kulture Velenje napovedala Festival mladinskih kultur. tem je pred Velenjem uspešno in kulturno bogato leto, ki bo nekoč industrijskemu mestu dodalo novo nesmrtno dimenzijo - kulturo. Sveža Carmina Burana Enega izmed zanimivejših projektov pripravljata Slovenski tolkalni projekt -SToP in Festival Velenje, ki bosta konec junija uprizorila Carmino Burano, scensko kantato s sodobnimi glasbili in vizualizacijo. Tolkalce je združila želja po komornem muziciranju, izvajanju kakovostnih skladb in raziskovanju novih zvokov tolkal. Na zanimivih, predvsem ritmičnih koncertih, bodo predstavili celo paleto klasičnih, etnoloških in drugih tolkal. Carmina Burana je eden izmed vrhuncev v skoraj 12-letnem delovanju najbolj prepoznavne slovenske tolkalne skupine. »Scenski kantani Carmina Burana želimo dodati svež doprinos, uporabiti sodobnejša glasbila, ki niso v originalni različici, in s tem spodbuditi zanimanje za to delo pri širši publiki, tudi mlajši, ki ji morebiti tovrstna glasba ni blizu,« razlaga Dejan Tam-še, član Slovenskega tolkal-nega projekta - SToP. Čarovnica Kunigunda letos še glasnejša Festival mladih kultur Ku-nigunda bo buril domišljijo in krepil energijo v zadnjem tednu avgusta. Projekt vodi Mladinski center Velenje v sodelovanju z mladimi, ki so kot prostovoljci prisotni na vseh ravneh priprave festivala skozi vse leto. Na Festivalu mladih kultur Kunigunda 2012 bodo ljubitelji alternativne umetnosti že petnajstič zapored spoznali produkcijo nekonvencionalne in bolj ali manj neodvisne kulturno-umetni-ške prakse. Uživali bodo lahko na koncertih, grafitarskih, plesnih, glasbenih in večme-dijskih delavnicah, obiskovali gledališke dogodke, spoznavali ulično umetnost, na ogled pa bodo razstave, inštalacije in različni performansi. Prav slednji bodo letos še posebej provokativni in družbeno kritični. Pika v gosteh skozi vse leto Pikin festival, največji dogodek za otroke v Sloveniji, bo v letošnjem letu z različnimi dogodki prisoten vse leto, z vrhuncem ob koncu septembra. Tako bodo v letu 2012 pod okriljem Pikinega festivala na odrih zaživele nove lutkovne, plesne, gledališke in večmedijske predstave za otroke in mlade. Na ogled bo nov mladinski mu-zikal Aladdin. Organizatorji bodo vsak mesec pripravljali Pikine tematske kulturne produkte in poskrbeli za gostovanja uveljavljenih umetnikov. Poleti bodo organizirali Vikend s Piko in sobotne dogodke v središču mesta za otroke. Pod blagovno znamko Pikinega festivala bo letos potekala tudi Pikina bralna značka in mednarodna otroška prireditev Pika miga. Slovenski narod je liričen V juniju bo nepogrešljiv Mednarodni Lirikonfest Velenje 2012, festival liričnih umetnosti, ki ga v tridnevnem sklopu pripravlja ustanova Velenjska knjižna fundacija. Na letošnjem Li-rikonfestu bodo spregovorili o aktualnih vprašanjih književnega ustvarjanja in vrednotenja, mednarodni prepoznavnosti novejše slovenske literature, izbiranju njenih del za prevajanje in kakovosti njenih revijalnih ter knjižnih prevodov. ŠPELA OŽIR Foto: GrupA Ave rogačan! Njegovo veličanstvo rogačan. Rogačan je bil naš kralj! Ave rogačan! Tako piše o skoraj legendarnem vlaku med Celjem in mejo s Hrvaško avtor knjige Vozači in kurjači - Zgodbe o rogačanu Danijel Artiček, ki je bil v mladih letih njegov redni potnik. Rogačan je seveda prava zakladnica zanimivih spominov. To je bil čas v desetletjih po drugi svetovni vojni, ko je moral pravi mačo dišati po ženskah, pijači in tobaku. »To se je vedelo in spoštovalo, le da so mnogi k tem dišavam dodajali še preveč svojih in potem je postalo res nevzdržno,« piše Artiček ter dodaja, da so »mačoti« v vagonih namesto po ženskah imeli vonj po kravah, kozah in pijačah, da o nekoč najpogostejših cigaretih Drava, »narejenih iz čistega smradu«, ne govorimo. K vsemu temu je treba dodati še vonje, ki so jih dodajale takratne branjevke z živo perutnino na vlaku ter potujoče pacientke, ki so k šmarskemu zdravniku prinašale v zahvalo prav tako žive kokoši. Tudi človeških plinov ni manjkalo, se še nekdanjega rogačana dobro spominja tudi današnja srednja generacija. »Temu je bilo treba prišteti še velike količine fižola, ki je bil sredstvo množične prehrane delavskega razreda. Ko je nekdo odprl okno, so ljudje planili za kisikom,« se spominja Artiček, ki mu smisla za humor zagotovo ne manjka. Rogačan, s katerim so se iz Obsotelja in s Kozjanskega vozili na delo ter v šole v Štore in Celje, je bil takrat tako poln, da so nekateri potniki morali stati na eni nogi. In na postajah so bile prve stopnice vagonov tako visoko, da so predvsem potnice težko vstopale, vendar medčloveške solidarnosti ni manjkalo. Branjevkam, ki so tovorile na celjsko tržnico, so tako pomagali dvigniti koše (s kokošmi v dveh etažah) in košare ter jih porinili na visoko prvo stopnico s pritiskom na njihovo zadnjo plat. Mladenke z ozkimi krili in visokimi petami so imele za takšno solidarnost manj posluha, zato je bil kakšen od kava-lirjev pogosto nagrajen tako, da je občutil njihovo torbico na svoji glavi. Potniki so bili zelo solidarni tudi do takratnih jugoslovanskih državnih železnic. Predora pod Halerjevim bregom še ni bilo, zato so med snežnimi zameti vzeli v roke lopate ter očistili progo čez hrib, kjer je rogačan obnemogel, kar sami. K legendarnemu vlaku sodi seveda legendarni sprevodnik Marš, po avtorjevih ugotovitvah velika dobra duša, ki tega seveda nikoli ni pokazal. Med drugo svetovno vojno, ko je bila na vlaku okupatorjeva racija, je njihov komandant vprašal sprevodnika, kako se piše. Ko mu je sprevodnik odgovoril, da Marš, je okupatorjeve vojake tako razjezil, da so ga udarili s puškinim kopitom, rešilo pa ga je šele pojasnilo postajnega načelnika. Nadvse strogega sprevodnika Marša so potniki seveda uspeli večkrat pretentati. Ob neki priložnosti, ko so se svatje peljali na matični urad v Šmarje pri Jelšah, je bila kar tretjina brez vozovnic, a so Marša pregovorili, da se je na vlaku ob harmoniki zavrtel z nevesto - eden od obeh plesalcev z večjim trebuhom od drugega - ter se seveda tudi močno odžejal. Na vozovnice je seveda kar pozabil. Tudi tragedij na rogačano-vi progi ni manjkalo. Tako je leta 1950 vlak vinjenemu hlapcu šmarskega gostilničarja Habjana odrezal glavo. To je na lastne oči videla do takrat vesela družba šmar-skih maturantov iz nižje gimnazije v dvorcu Jelšin-grad, med katerimi je bil avtor knjige. Ko je spremljal, kako šmarski legendarni zdravnik dr. Lorger pobira glavo povoženega, je to spremenilo njegovo poklicno odločitev in tako ni nikoli postal zdravnik, ampak ekonomist. O AVTORJU Knjigo spominov o rogačanu je napisal Daniel Artiček iz Kamnika, leta 1933 rojen kozjanski rojak, ki izvira iz Svetega Štefana v občini Šmarje pri Jelšah. Rogačan je vlak, o katerem je toliko legend kot o malo-katerem drugem. Današnji vlak na progi proti Rogatcu je bistveno bolj udoben, hitrejši in čistejši, vendar se ljudje srednje in starejše generacije - kljub vsem nekdanjim tegobam - najraje spominjajo voženj s parno lokomotivo. Artiček je napisal več del s tematiko z območja Kozjanskega in iz Obsotelja, med njimi Legende grofije Žusemske, Glažarjev sin ter Obiralka hmelja. BRANKO JERANKO V Novem tedniku smo lani uvedli rubriko z imenom Rekreacija. Predvsem zato, da bi naše bralce opozorili na to, da je gibanje nujno potrebno za bolj zdravo in gibčno ži- vljenje. Pa tudi zato, da nekako razmejimo med športnimi dejavnostmi, ki so usmerjene predvsem v tekmovanje in jim veliko pozornosti že posvečamo na straneh športa od teh, bolj rekreativnih, da bi bili preprosto bolj »fit«. Na terenu občin, ki jih pokrivamo, tokrat preverjamo kdo in kako skrbi za boljšo kondicijo občanov. Ivana Stamejčič je obiskala Dobrno. Letos še zima vabi v zeleno naravo Več kot na svoj račun bodo prišli pohodniki in kolesarji Za obiskovalce je misel o rekreaciji na Dobrni tesno povezana s tamkajšnjim zdraviliškim turizmom. Sproščujoča kopel in masaža, zatem pa še nekaj kilometrov v zeleno naravo. Težko bi si človek želel primernejši program za nabiranje kondicije in s tem moči za premagovanje vsakodnevnih obveznosti in težav. Ponuja namreč kombinacijo tistega, kar krepi telo, in hkrati onega, kar naredi red tudi v »vrhnjem« nadstropju. »Pa ne samo za obiskovalce, to velja tudi za domačine,« se po razmisleku nasmeje vodja Zavoda za turizem, šport in kulturo Dobrna Marija Švent. Ko se na Dobrni pogovarjamo o možnostih za rekreacijo, namreč ne gre brez omembe ponudbe, ki jo imajo v Termah Dobrna. »Naš kraj je majhen in slabo bi bilo, če v njem ne bi našli skupnega jezika.« Tako se občina v turistično podobo kraja zadnja leta intenzivno vključuje z urejanjem kolesarskih in pohodniških poti, v termah pa svoje programe na široko ponujajo ne le svojim gostom, ampak tudi vsem domačinom. In ker je tako, da nikjer ni vse brezplačno, je nekaj programov seveda tudi v termah plačljivih, nekaj pa je takšnih, kjer si Dobrnčani lahko tudi povsem brez stroškov naberejo novih moči. Marija Švent Na brezplačno jogo smeha »Društva lepo skrbijo za rekreacijo tudi v zimskem času,« pravi Marija Švent in dodaja, da je ta zastavljena v okviru zaključenih skupin. »Glede na to, da letos ni snega, je tudi v teh mesecih presenetljivo veliko pohodnikov po Anini, Loški in Gozdni učni poti.« Med organiziranimi vadbami je na Dobrni zelo priljubljena plesna vadba zumba v telovadnici Centra za usposabljanje, delo in varstvo Dobrna, ki je na vrsti vsak torek in četrtek med 19. in 20. uro. Občanom ob kopanju v bazenih Term Dobrna ponujajo tudi pilates, jogo za hormonsko ravnovesje in nordijsko hojo, posebej za nosečnice in mlade mamice pa so na voljo program Fit mamica s pred- in poporodno vadbo ter gibalno plesna srečanja za nosečnice. Ti programi so plačljivi, povsem »neboleč« za žep pa je program joge smeha, na katerega vsak dan med tednom ob 8. uri zjutraj v termah vabijo tudi zunanje goste. Ker je za dobro počutje velikega pomena tudi ples, bi na Dobrni veljalo razmisliti še o tem, da kakšen petek, soboto ali nedeljo namesto udobno zleknjeni pred televizorjem preživite na plesnem večeru v kavarni hotela Vita. Za ljubitelje narodnozabavne glasbe pa bo primernejši obisk tamkajšnje vinske kleti ob torkih, sredah ali nedeljah. Na trim stezo Za tiste, ki nimajo veliko časa, a bi se vseeno radi dodobra razmigali, je morda bolj kot kolesarjenje ali pohod primerno razgibavanje na trim stezi. Na Dobrni jo imajo nad parkom, pred časom pa so jo lepo prenovili. Približno 40 minut vadbe bo terjala od rekreativca, 20 postajališč na njej pa je glede na vadbo razdeljenih na tri dele: za ogrevanje in razgibavanje, intenzivnejšo vadbo in na koncu še za sprostitev. Na kolo in po kolesarski poti Občina Dobrna ponuja številne urejene kolesarske poti; tisto, kar rekreativnega kolesarja najbolj razveseli, Če se boste po Loški poti ali morda daljši pohodniški poti Od Miklavža do Miklavža podali avgusta, potem naj vas tak prizor pri Vovkovem mlinu nikar ne preseneti. Sodi med dogajanje narodopisne prireditve Mlinarska nedelja, sicer pa je okolica mlina veliko bolj idilično mirna. (Foto: Sherpa, arhiv NT) pa je, da lahko izbira med povsem lagodnim vrtenjem pedal po ravnini, srednje zahtevnimi in tudi zelo zahtevnimi progami. »Med srednje zahtevnimi bi priporočala 5-kilometrsko pot od Dobrne do Loke ter nekoliko daljšo, 12-kilometrsko krožno pot Dobrna-Brdce nad Dobrno-Dobrna, za bolj zahtevne kolesarje pa so primerne 12-kilometrski Dobrna-Parož-Sv. Jošt in Dobrna-lovska koča-Dobr-na ter 24-kilometrska Dobr-na-Parož-Krištaje-Dobrna,« pravi Marija Švent in dodaja, so vse kolesarske poti ozna- čene na zemljevidu oziroma na turistični karti Občine Dobrna. Anina, Loška ali Miklavževa pot? Rekreativno pohodništvo je zagotovo primernejše od spomladi do jeseni, a letošnja zima brez snega, ki jo zadnje tedne dopolnjujejo še lepi sončni dnevi, kar vabi tudi v zeleno naravo. In te na Dobrni resnično ne primanjkuje - pa če se jo podate raziskovati povsem po svoje »za nosom«, kot radi rečemo, ali če se odpravite po kateri od urejenih poho- dniških poti. »Gozdno učno pot ponujamo, pa Anino in Loško pot ter za tiste, ki bi si res dodobra radi pretegnili mišice, še pot po obronkih občine, poimenovano Pot od Miklavža do Miklavža,« našteva Marija Švent. V prihodnji, torkovi Rekreaciji na straneh Novega tednika vas bomo popeljali po Anini poti, ki je lahko odlična kombinacija sproščene hoje po ravnem in hribovitem terenu s številnimi naravnimi in kulturnimi znamenitostmi. IVANA STAMEJČIČ Foto: SHERPA Spodletelo jim je le pri eroziji Osnovnošolci z Vranskega državni prvaki na letošnjem tekmovanju Mladina in gore Na tokratnem državnem prvenstvu so z vso konkurenco krepko pometli štirje mladi planinci z Vranskega, ki so dokazali, da sodijo v sam vrh gorniškega znanja med mladimi. Stoodstotni uspeh jim je preprečila le erozija, ki je bila edini odgovor, na katerega niso znali odgovoriti. Nina Dolar, Tjaša Pikel, David Paulič in Žan Dolar že pri rosnih štirinajstih vedo, da je pohodništvo ena od stvari, s katerimi človek ne izgublja časa, ampak ga izkoristi na najboljši možen način. Pri tem jih med drugim usmerja planinski krožek Osnovne šole Vransko z mentorico Zlatko Bukovec. Planinski krožek v Osnovni šoli Vransko je na zadnjem planinskem tekmovanju Mladina in gore dokazal, da svoje delo opravlja kakovostno in zna učence izpred računalnikov usmeriti v gore z bogato mero znanja. V krožku se ne ukvarjajo le s planinskimi tekmovanji, ampak so njihova osnovna dejavnost pohodi, ki jim med letom dodajo tudi orientaci- Od leve proti desni državni prvaki David Paulič, Tjaša Pikel, mentorica Zlatka Bukovec, Nina Dolar in Žan Dolar. Bukovčeva planinski krožek na OŠ Vransko vodi že 21 let. jo in planinske tabore. »Največkrat se odpravimo v okoliško hribovje, ker so planinske ture povezane z denarjem. S plačilom prevoza nam pomaga tudi Planinsko društvo Vransko,« razlaga mentorica krožka Zlatka Bukovec, sicer profesorica športne vzgoje in je takrat poplačan ves naš trud,« so soglasno razlagi člani zmagovalne ekipe Vranski Planšarji. »Zgodi se, da me na hodniku cukajo za roke in sprašujejo, kdaj bomo imeli kakšen pohod,« pove Zlatka Bukovec in doda, da se zadeva spremni, ko postanejo srednješolci in se jim ne da nikamor več. Takrat jih izgubijo tudi v planinskem društvu, kjer je srednješolska populacija precej šibka. Ljubezen do gora, ki so jo gojili kot osnovnošolci, zopet oživi v študentskih letih. Bodoči mladinski vaditelji? Letošnjo zmagovalno ekipo na 23. državnem tekmovanju Mladi in gore so sestavljali štirje učenci, ki so si skrbno razdelili področja, ki so jih proučili. Tako je bila Tjaša Pikel zadolžena za varstvo v naravi, Nina Dolar za zgodovino planinstva in prvo pomoč, Žan Dolar je proučil vremenoslovje in prehrano v gorah ter zaprisežen skavt David Paulič orientacijo. Učence je izbra- la učiteljica na podlagi udeležbe na tekmovanjih iz prejšnjih let in na podlagi njihovega znanja. Se pa tudi tu brez muje še čevelj ne obuje, saj so se učenci na tekmovanje začeli pripravljati že septembra, ko so si razdelili teme in poiskali literaturo v knjižnici. V zadnjem mesecu pa so se učili vsak dan. Ena od nagrad, ki so jo dobili, je seminar v Bavšici. Ko ga bodo opravili, bodo lahko šli na izpit in pridobili naziv mladinski vaditelj. Glede na to, da so v ekipi trije devetošolci, učiteljica upa, da se bodo naslednje leto po pridobitvi naziva mladinski vaditelj ponovno vrnili v šolo, in sicer v vlogi pomočnikov pri vodenju izletov in družabnih iger. »Računamo tudi na to, da bodo drugo leto pomagali pri izvedbi državnega tekmovanja, ki bo prav pri nas na Vranskem,« je načrte za devetošolce, ki jih v začetku februarja čakajo informativni dnevi za vpis v srednjo šolo, razkrila učiteljica športne vzgoje. ŠPELA OŽIR Foto: GrupA vodnica PZS. Cilj planinskega krožka je otroke naučiti uživati v miru, tišini in lepotah narave ter jih navaditi na zdrav življenjski slog. Učencem pa je najboljši del pohodov malica. »Všeč nam je tudi druženje s prijatelji in zadovoljstvo, ko osvojimo vrh, saj Kljub temu, da se je v zadnjem času gibanje učencev izboljšalo s krožkom zdrav življenjski slog, ki ga imajo na šoli, se po mnenju Bukovčeve otroci še vedno premalo gibljejo. »Ko sem pred slabimi tremi desetletji začela učiti, so bile generacije veliko bolj spretne in zagnane. Otroci so tekali po gozdu, hodili po hlodih ^ Danes skoraj že ne znajo več hoditi po gredi. Tek je človekovo prvinsko gibanje in je del nas »Ce obstaja letni čas, ko naj ne bi tekli, to zagotovo ni zima.« Urban Praprotnik je Preboldčan, kot srednješolec in atlet je bil Celjan, od začetka študija na fakulteti za šport do danes pa je tudi Ljubljančan in odkar ve za Jasmino, svojo ženo, je vse bolj tudi Primorec. Je oče malčka Oskarja in polovični oče skoraj devetletne Tajde. Je pa tudi tekač. To, da si lahko služi kruh s tekom kot tekaški trener rekreativnih tekačev, čuti kot velik privilegij. Pred šestimi leti je napisal knjigo Tekaški trener, ki je priročnik za rekreativne tekače. Redno ureja spletno stran www. tekaskitrener.si in vodi tekaško skupino Urbani tekači, na katero je zelo ponosen, saj združuje zelo različne, a dobrovoljne ljudi. Teči pod njegovim vodstvom je užitek tako kot tudi vsak pogovor z njim. O čem radi razmišljate? Prepričan sem, da je notranji svet, ki si ga gradimo z našim razmišljanjem in čustvovanjem, toliko ali pa še bolj pomemben kot zunanji. Rad imam, da je ta notranji svet čim bolj poln in hkrati pospravljen. Zelo uživam v njegovem bogatenju in zdi se mi velika škoda, če kdaj mine kakšen dan, ki si ga ne morem zapomniti po čem pomembnem. Pospravljanju misli in občutenj, če lahko tako rečem razmišljanju in njegovemu ubesedenju, zelo rad namenjam dovolj časa. Vsak teden želim napisati eno misel, utrinek. To mi je dodatna spodbuda, da sem še bolj življenjsko radoveden. Pri teh miselnih utrinkih poskušam v nekaj besedah odgovoriti na preprosta življenjska vprašanja. Gre za miselno igro, ki jo vsakomur priporočam. Kaj je tek? Tek je človekovo prvinsko gibanje. Z njegovo pomočjo smo ljudje skozi evolucijo postali to, kar smo. Torej je tek del nas in v zadnjem obdobju, ko je človek postal vse bolj sedeče premikajoče bitje, je tek tudi najcenejše in zelo učinkovito zdravilo, hrana za gibalno podhranjenega človeka. Hitro lahko namreč ugotovimo, da imajo številne bolezni sodobnega človeka, od srčno-žilnih bolezni, sladkorne bolezni, težav s prebavo, oslabljenega imunskega sistema, redčenja kosti, težav z bolečinami v križu do slabega razpoloženja, pogosto skupni imenovalec: slaba hrana in pomanjkanje gibanja. In ker je tek poleg hoje najbolj praktičen, človeku vrojen šport, rad rečem, da je tek kakor voda. Odpremo pipo in voda steče. Odpremo vrata svojega stanovanja in stečemo. Urban Praprotnik pravi, da je tek zapisan že v naših genih Za koga je tek primeren? Kdor lahko brez težav hodi, naj poskusi s tekom! Če se teka lotimo na pravi način, je zelo zdrav. Pomembno je, da znamo prisluhniti svojemu telesu in da nimamo nerealnih predstav, koliko moramo in zmoremo teči. Kdor dolgo časa ni tekel, naj na začetku doda hoji le nekaj metrov, nekaj sekund teka. Potem pa lahko hoji iz dneva v dan čisto po malem dodajamo razdaljo in število odsekov teka. Otroci spontano igrivo tečejo. Odrasli se lahko od otrok učimo te spontanosti in igrivosti. To nas bo tudi dlje časa ohranjalo mlade. Helena Žigon, ki pri svojih 83 letih preteče 21 kilometrov, pravi, da bo prenehala teči takrat, ko bo stara. Želim si, da bi vedno več osamljenih ljudi spet teklo. Prepričan sem, da bi se zaradi tega imeli vsi lepše. Je tek individualistična ali družabna dejavnost? Osebno zelo rad tečem sam, vendar tudi v družbi. Kadar tečem sam, mi tek pomeni meditacijo. Kadar tečem v družbi, pa tek ustvarja zelo prijateljsko, tovariško vzdušje, ki nam ga sicer, če smo vpeti le v službene obveznosti, lahko zelo primanjkuje. Hkrati pa lahko tudi v družbi najdem korake, ko tečem v samoti. Zato menim, da je dobro, da znamo uživati v samotnem kot tudi družabnem teku. Kaj pomenijo maratonska tekmovanja za rekreativne tekače? Rekreativna tekaška tekmovanja so prazniki teka. Čeprav sem sam zelo netekmovalno naravnan, zelo rad tečem na njih. V resnici na teh tekmovanjih ne tekmujem z nikomer. Tudi sam s sabo pogosto ne tekmujem. Letos načrtujemo, da se bomo udeležili malega maratona v Veroni, Kraškega malega maratona, potem bomo šli še na Dunaj in Lošinj, v Trst, Radence, Gradec, Ljubljano in Firence. Ti maratoni so nam tudi dodatna spodbuda za redne treninge. Če dobro razmislimo, ne treniramo zato, da bi bolje tekmovali. V bistvu tekmujemo zato, da bolje treniramo. To je kar veliko maratonov. Ni to preveč? Res. Nekateri mislijo, da je pametno teči le en maraton na leto. Sam se s tem niti približno ne strinjam. Mislim ravno nasprotno. Če želimo teči maratone z nasmehom na obrazu, je dobro redno teči dolge razdalje, saj smo le tako dobro utrjeni za dolge teke. Enako je, če redno hodimo v hribe in si enkrat na mesec privoščimo daljšo turo. Potem po takšni daljši turi ne bomo tako zelo utrujeni, kot če to naredimo le enkrat na leto. Vsekakor pa je najbolje, da vsak zase ugotovi, kaj in koliko mu ustreza in kaj je preveč. Organizirate tekaške delavnice, kjer učite ljudi teči. Ali ni tek tako preprost, da znamo vsi teči, ne da bi se ga učili? Tek je nekako zapisan v naših genih. Že dveletni otrok teče. Vendar pa iz lastnih izkušenj vem, da lahko približno 90 odstotkov rekreativnih tekačev izboljša način teka. To velja za začetnike, a tudi za tiste tekače, ki so sicer zelo izkušeni in že več let tečejo tudi maratone. Večina ljudi namreč teče tako, da preveč razteguje korak pred seboj in udarja na peto. Takšen način stopanja na tla pa ni ravno najboljši, saj tako veliko bolj obremenjujemo kolena in kolke ter tečemo manj ekonomično. Če tečemo s krajšimi koraki, da stopamo čim bolj pod seboj, in tako da je prvi dotik s tlemi nekako na srednjem in prednjem delu stopala, tečemo veliko bolj elastično, saj pri tem izkoriščamo blažilne lastnosti stopala, ki jih sicer, če udarjamo s peto, čisto zanemarimo. Se je pa treba zavedati, da je tehniko teka smiselno spre- 13 misli Urbana Praprotnika, trenerja tekaških rekreativcev Vsak torek bomo naslednjih 13 številk Novega tednika objavili po eno misel Urbana Praprotnika, trenerja rekreativnih tekačev iz Prebolda. Spodbudne misli ljubitelja teka, ki zna odstirati tudi skrivnosti življenja, so namenjene predvsem vam, torej bralcem Novega tednika, ki prelistate tudi torkovo rubriko Rekreacija. Morda vas zvabimo, da se skupaj z nami že zdaj, sredi zime dvignete z udobnih naslanjačev in »steče-te« rekreaciji naproti. In kot bi mignil bo minilo teh 13 torkov, in s tem 13 tednov in v torek 17. aprila 2012, ko bomo objavili zadnjo, 13. misel Urbana Praprotnika, bomo že globoko sredi pomladi. In moč sončnih žarkov nam bo izmaknila iz rok še zadnje izgovore za »negibanje«. 1. MISEL Urbana Praprotnika Kaj nam ostane od preteklega časa, če si ga nimamo zaradi česa zapomniti? Počnimo torej stvari, ki se jih bomo radi spominjali. Naj bo vsak dan vreden naših spominov! minjati postopoma. Če smo več let tekli na peto, nimamo dovolj utrjenih mišic stopal in stopalnih vezi. Torej lahko zaradi prehitre spremembe načina teka pride tudi do poškodb. Z na novo naučeno tehniko teka tecimo vedno več, previdno in postopoma, saj to dolgoročno zmanjša možnost poškodb in tudi poveča užitek v teku. Z Urbanimi tekači ste pretekli tudi že lep del Slovenije. Kje vse ste tekli? Odkar organiziramo tekaške dneve Lahkih nog radovedni naokrog, ki jih imamo enkrat mesečno ob nedeljah po različnih zanimivih koncih Slovenije, pa tudi po Italiji in na Hrvaškem, veliko bolj doživeto poznam ta naš lepi košček sveta. Večdnevna tekaška popotovanja iz Celja do Ljubljane ali pa čez Pohorje iz Maribora do Mislinje in iz Ljubljane do Pirana pa so še nekaj posebnega. Na dan običajno pretečemo od 25 do 35 kilometrov. Jemo na turističnih kmetijah, tam postavimo šotore, v katerih prenočimo, in naslednji dan spočiti nadaljujemo pot. Spremlja nas kombi, v katerem imamo prtljago in okrepčila. Tečemo izključno po stranskih poteh in tako doživimo prostor veliko bolj prvinsko. Prav veselim se novih tekaških odkritij! JANEZ VEDENIK Tisoč pohodnikov zdravju naproti Planinsko društvo Polzela je v soboto pripravilo jubilejni 30. pohod Zdravju naproti na Goro Oljko, ki je eden izmed najštevilčnejših zimskih pohodov pri nas. Tudi tokrat je posebni vlak pohodnike pripeljal iz Celja do Polzele ali naprej proti Velenju, od koder je bil prav tako voden pohod. Sicer pa so po-hodniki na Goro Oljko krenili še iz šmarske, šoštanjske in andraške smeri. Kot je povedal predsednik PD Polzela Zoran Štok, je bilo letos okrog tisoč udeležencev iz raznih krajev Slovenije. Že po tradiciji so pohodniki pri planinskem domu dobili trdo kuhana jajca in čaj. Pohodnikom, ki so se po- hoda udeležili desetkrat, dvajsetkrat in tridesetkrat, so podelili posebna priznanja. Za tridesetkratno udeležbo sta priznanji prejela Štefka Jordan iz Šempetra in Ferdinand Glavnik s Polzele. TT Na brezplačno drsanje ob Škalsko jezero Hokejski klub Velenje, Mladinski center Velenje, Šaleški študentski klub in Zavod mladine Šaleške doline so na mestu Letnega kina ob Škalskem jezeru znova postavili drsališče. Odprto je vsak dan. Do pomladi bo Velenjčane in ostale obiskovalce ob Škalskem jezeru na led vabilo brezplačno drsališče. Za evro si bodo obiskovalci lahko drsalke tudi izposodili. Med tednom bo drsališče odprto od 15. do 20. ure, ob petkih in sobotah do 22. ure. Ob sobotah in nedeljah se bodo drsalci na led lahko podali že dopoldne, in sicer med 9. in 12. uro. Ob drsališču so poskrbeli tudi za zimsko gostinsko ponudbo. ŠK, foto: SHERPA Zvezda zasijala tudi v Laškem Bolj kot poraz v ospredju odhodi in prihodi, ki si sledijo kot po tekočem traku Zlatorog je v 17. tekmi Jadranske lige doživel še petnajsti poraz. Tokrat je bila s 70:56 boljša Crvena zvezda. Beograjčani so v uvodu vodili s 7:0, zatem so jih Laščani ujeli in po trojki Aleksandra Grueva povedli 13:10. Neustrezen ritem organizatorjev Gruev je bil zaslužen tudi za drugo in obenem zadnje vodstvo na tekmi, ko je na semaforju kazalo 16:15, potem pa se je tehtnica prevesila na gostujočo stran. Gostje so počasi, a zanesljivo povečevali razliko, ki pa je bila vseskozi za domače dosegljiva, vendar gostje niso niti za hip dovolili, da bi se Zlatorog približal. Izkazalo se je, da Crvena zvezda igra toliko, kot potrebuje. Najbolj borbena oziroma »pri stvari« sta bila Aleksandar Gruev in Jure Škifić, ostali niso imeli svojega večera. Škifić je dosegel 16 točk, štiri manj Alen Omić, Gruev jih je prispeval 10. Gostujoči trener Svetislav Pešić je po zmagi dejal: »Odigrali smo dokaj dobro obrambo. Bili smo agresivni. V drugem polčasu smo domačim dovolili le en napadalni skok, zato sem zadovoljen, kako smo prišli do zmage.« Domači trener Ivan Sunara ni skrival razočaranja: »Pričakoval sem trdo igro, saj poznam trenerja Pešića in vem, kaj zagovarja v igri. To se je uresničilo in na žalost nam ni steklo. Naši organizatorji igre niso uspeli vzpostaviti ritma, ki smo ga potrebovali. Lahkih košev nikakor nismo zadeli, zato smo se vseskozi mučili. Gostje so se v drugem polčasu po pritisku odlepili in naredili razliko, ki so jo držali do konca.« Gruev moral oditi Za Aleksandra Grueva je bila tekma s Crveno zvezdo zadnja v dresu Zlatoroga. Bolgar je imel z Laščani podpisano enomesečno pogodbo z možnostjo podaljšanja do konca sezone, a zdaj je moral nerazumljivo, predvsem pa nezasluženo zapustiti mesto ob Savinji. Na tekmah, ki jih je odigral, je zadovoljil večino navijačev, saj je venomer dobro izkoristil priložnost, ki jo je dobil. V zadnjih tekmah je pridobil na samozavesti, posledično pa igral vse bolje in bolje. Tudi proti Crveni zvezdi je v primerjavi z ostalimi igralci, ki so odigrali pod povprečjem, pustil viden pečat, ki so ga opazili tudi privrženci Zlatoroga. Sunara je o nastali situaciji sprva dejal: »Če nas bo Gruev zapustil, boste dobili obvestilo od kluba. Imamo direktorja, klub pa je z njim podpisoval pogodbo.« Zatem je nadaljeval: »Če športni direktor želi, da jaz povem, potem se vam opravičujem. Gruev je odigral zadnjo tekmo, zato smo pripeljali drugega igralca, v želji da nam bolj pomaga.« Gre za Marka Popovića. Kako se izogniti izpadu? Gostujoči trener Pešić je Sunari pred novinarsko konferenco dejal: »To je bila za vas Aleksandar Gruev je v skromnih enajstih minutah na igrišču znova prikazal dobro predstavo, ko je dosegel 10 točk (trojke 2-2), podelil dve asistenci, izsilil štiri osebne napake, a že pred tekmo vedel, da ima nekaj ur po srečanju s Crveno zvezdo letalo za vrnitev v domovino. zelo pomembna tekma. Zmaga v boju za obstanek je bila potrebna.« Laščane zdaj čakajo kar štiri zaporedna gostovanja (Cibona, Partizan, Široki, Zagreb). Zatem bo sledilo do konca rednega dela lige ABA še pet tekem. Zlatorog je z le dvema zmagama na lestvici prikovan na dno. Sunara je zatrdil, da še ni vsega konec: »Pobeg z zadnjega mesta je možen samo z dobro igro. Vemo, da vedno igramo z boljšimi nasprotniki in tega se zavedam. V naslednjih tekmah moramo uprizoriti podvig, da se otrese-mo zadnjega mesta. Če je kdo pogledal spored naših tekem do konca, potem je lahko videl, da bo izjemno zanimivo. Mi se osredotočamo na to in ne bomo se predali.« Mahalbašić v Treh lilijah? Za Zlatorog naj bi po Marku Popoviću pogodbo do konca sezone podpisal še igralec na poziciji petice, Rasid Mahala Mahalbašić. Gre za avstrijskega reprezentanta (letnik 1990, 208 cm), ki je bil nazadnje član Fenerbahčeja. S Turki je imel Mahalbašić podpisano šestletno pogodbo, a so ga posojali iz kluba v klub, zato se je odločil, da z njimi prekine sodelovanje in najde nov izziv. Zlatorog bo danes (18.15) v domačem prvenstvu gostoval pri Slovanu, v nedeljo pa v tekmi lige ABA pri Ciboni. MITJA KNEZ Foto: SHERPA Le sedmerica osvojila Novi Grad Košarkarice Athletea so v Novem Gradu v Bosni in Hercegovini zabeležile osmo zmago v Jadranski ligi, ki jih je na lestvici približala samemu vrhu. Slobodo so premagale z 90:77. Celjanke so bile tokrat oslabljene kot že dolgo ne, zato sta imela trener Damir Grgič in njegov pomočnik Žane Bortek nemalo preglavic. »Res je. Takšnih težav še nisem imel in res je težko v takšni situaciji. Upam, da se bo stanje kaj kmalu popravilo,« je v uvodu dejal Grgič. Celjanke so tekmo odločno začele, a občutnejše razlike jim ni uspelo držati. Na odmor so odšle s petimi točkami prednosti (40:45). V tretji četrtini je Sloboda uspela rezultat kar trikrat izenačiti in vse je kazalo na to, da bo zadnja četrtina še dramatična. Kljub naletu domačink pa so se Celjanke v zadnjem delu tretje četrtine uspele odlepiti in v zadnji del tekme vstopile s prednostjo štirinajstih točk (55:69), ki pa jo pričakovano niso več izpustile iz rok. Če- V hladni dvorani se je najbolje znašla Teja Oblak. V ozadju je Marica Gajić, ki je ujela osem žog pod obročema in štirikrat uspešno asistirala. prav niso odigrale v svojem slogu, so zasluženo slavile. Treba je poudariti, da je bilo v dvorani, kjer se je zbralo 150 gledalcev, izjemno hladno. Lahko bi dejali, da se je sedmerica košarkaric Athle-tea zoperstavila tako Slobodi, nizki temperaturi v dvorani kot tudi težavam z izjemno kratko klopjo. Teja Oblak je odigrala vseh 40 minut, s 25 točkami pa bila najbolj učinkovita na tekmi. 24 točk je dosegla Tina Trebec, po 13 sta jih prispevali Marica Gajić in Lea Jagodič. Pri Slobodi je bila s 14 točkami najboljša Dragana Svitlica, točko manj je dodala Martina Osterman, ki prihaja iz Mengša. Grgič je povedal: »Zadovoljen sem samo z zmago. Čestitam svojim igralkam na borbeni igri. Ni bilo lahko zdržati le s sedmimi igralkami, kajti Sloboda se je po novem letu okrepila. Veliko nasprotnikov je že imelo tukaj težave, nam je uspelo. Tretja četrtina? Domačinke so igrale kvalitetno in pametno, ko so napadale našo notranjo linijo, a uspelo nam je dati v prestavo višje in odigrati tako, kot smo si želeli. Sedaj moramo pozdraviti številne poškodovane igralke in upam, da ne bo še kakšnih dodatnih poškodb.« Občutke po slavju je strnila tudi Tina Trebec: »Tekme sprva nismo začele dovolj zbrano, ko smo ob polčasu vodile le za pet točk, potem so nas domače igralke ujele, a smo se zbrale, tudi trener je povedal par be- sed in vse je šlo v pravo smer. Pred nadaljevanjem Jadranske lige imamo zdaj le eno željo. Da se otresemo poškodb in posledično do konca odigramo tako, kot znamo.« Martina Osterman je spregovorila o tekmi in počutju v Novem Gradu: »Celjankam smo dopustile, da so bile domačinke na našem igrišču. Sicer pa se pri Slobodi počutim dobro. Sezono sem začela v Romuniji, zdaj sem tukaj in sem vesela. Upam, da nam bo kmalu uspelo vknjižiti prvo letošnjo zmago, saj so navijači zelo razočarani.« Athlete si po 13 krogih četrto mesto na lestvici deli s Hemofarmom. V soboto bo v Celju gostoval Čelik, ki je na prvi tekmi pred domačimi gledalci zmagal po zaslugi sodniške trojke. »Na tekmi v Zenici so nas grdo >okradli<, zmagati bi morali mi. Mislim, da je čas za povračilo,« je dodal Grgič, ki bo s svojimi igralkami že danes gostoval pri Iliriji, v 13. krogu 1. SL. MITJA KNEZ Foto: ALJAŽ MOČNIK Sodni šentju Veselje obojih, nato Košarkarji Šentjurja so v 13. krogu prve slovenske lige doma premagali Maribor Messer z 69:68 in storili velik korak k uvrstitvi v ligo za prvaka. Pet krogov pred koncem rednega dela imajo namreč pred najbližjimi zasledovalci, Mariborom, Rogaško in Hopsi, prednost treh zmag. V drugem delu bodo po predvidevanjih gostili najboljša slovenska moštva! Dvorana obnemela V dvorani Hruševec so Mariborčani ob številčni podpori svojih navijačev vodili že za devet točk. Štiri sekunde pred koncem je Američan v šentjurskem dresu Travis Nelson po odlični podaji svojega rojaka Patricka Remberta popeljal svoje moštvo v vodstvo. Gostje so hitro krenili na drugo stran in dosegli koš. Sodniška trojica se ni zmogla uskladiti, ali je bil dosežen pravočasno. Medvedjo uslugo si je storila »zapisnikarska miza«, ki je pozno vključila uro. Košarkarji Maribora so se veselili, vodstvo domačega kluba na čelu s tehničnim vodjem Slavkom Pečenkom pa je pozvalo sodnike na tribuno. Prerinili so se do ekipe Televizije Celje, reporterja Janeza Terbovca in snemalca Mirka Kalafatiča. Dvorana je obnemela, sodniki, Ljubljančana Andrej Lovšin in Edo Javor ter Kranjčan Boris Krejič, pa so po podrobnem ogledu za- Gostiti, sodelov Kegljačice celjskega Lant jile prvo mesto v evropski l Naslov naj bi branile letos ca do 1. aprila gostile zaklj nanj se morajo še uvrstiti. N Njihove tekmice v četrtfinali Ekipa Ete trenutno v 1. slove: varovanke Lada Gobca pa pr Prvi dvoboj bo v soboto (13 februarja v Kamniku. Zalokar r Kladivarje Slovensko prvenstvo v krož Dve zmagi sta pripadli velenj članici Jerneji Smonkar in mla metrov je bila najhitrejša mlad Strgaršek, na isti razdalji pa j Zalokar postavil državni dvoran 1:54,34, in osvojil bronasto me Prejšnji rekord je sin bivšega at vanec trenerja Petra Sveta izbo Še Tomo Popetru, trener lastni korda na tej progi Jolande Bata Odlično!« V isti starostni katego Kladivar) kot drugi pretekel tri ki odločili na irski tribuni! razočarani gostje - Po trilerju z eno nogo v ligi za prvaka dnje akcije na veliko veselje 600 gledalcev zadnji koš Maribora razveljavili. Z eno nogo v njej Težko je s popolno zanesljivostjo zatrditi, da Jan Špan ni pravočasno vrgel žoge proti obroču. Maribor je zato najavil pritožbo na registracijo tekme. Tehnični komisar Janez Hafnar iz Kranja je registracijo tekme odložil tudi zaradi izrečenega suspenza Mariboru, ki ni poravnal finančnih obveznosti zvezi. Patrick Rembert je imenitno izpeljal zadnjo akcijo in podal Travisu Nelsonu. Za Šentjur je Nelson dosegel 19 točk, Rembert 15, Ivan Držić, Beograjčan, ki je v Sloveniji že 12 let, pa 11: »Dobro smo se pripravili, toda tiščal nas je psihološki pritisk pred domačim občinstvom. Imeli smo srečo, a ta spremlja hrabre. Bilo je stresno, padel nam je kamen s srca. Zdaj potrebujemo le še eno zmago. Dejstvo je, da igramo za razred bolje na gostovanjih. V Šoštanju bomo popolnoma neobremenjeni. Nič hudega ne bo, če bomo izgubili. Za potrditev preboja v ligo za prvaka imamo še dovolj priložnosti.« Trenerja Damjana Novakoviča in njegova varovance je mučila conska obramba gostov: »Prave pro-tiigre proti njej nismo imeli. Kljub temu smo se izvlekli in smo zdaj z eno nogo že v ligi za prvaka. Glede na razpored pričakujemo, da jo bomo potrdili doma proti Hopsom ali proti Mercatorju v Škofji Loki. Toda storili bomo vse, da zmagamo že v soboto proti Elek-tri, ki je v prvem delu slavila v Šentjurju za točko. Skušali bomo razviti igro, kot smo jo v Ljubljani proti Slovanu. Če pa gledamo objektivno na vse skupaj, bi naša prednost treh zmag morala zadostovati, kajti nekdo od zasledovalcev bi moral dobiti vseh pet tekem, da bi nas prehitel.« Hopsi so zmagali v Škofji Loki s 84:73. Drevi bodo na Polzeli pričakali ekipo Heliosa. DEAN ŠUSTER Foto: GrupA Slovenska reprezentanca se je na EP pripravljala v Zrečah. Z leve stojita Celjana, brata Žvižej. Miha in Luka sta stalna člana prve postave. Desno je kapetan Uroš Zorman, v ozadju pa Borut Mačkovšek iz celjskega kluba, ki pa je doslej igral zelo malo. Trije porazi in ena zmaga Slovenska moška rokometna reprezentanca je v 1. krogu drugega dela evropskega prvenstva v Srbiji izgubila s Francijo z 28:26. Imela je tudi napad za plus pet, zadnjič je bil izid izenačen pet minut pred koncem. Zadnja, odločilna strela sta zapravila Celjana, krilna igralca Dragan Gajič in Luka Žvižej. Sicer sta bila najbolj učinkovita v naši selekciji, ki navkljub trem porazom ob le eni zmagi še ni razočarala. Drevi se bo Slovenija pomerila z Madžarsko, jutri pa s Španijo. Ta ima pet točk, Hrvaška štiri, Madžarska tri, po dve pa Islandija, Slovenija in Francija. V predtekmovanju je naša izbrana vrsta klonila proti Norveški in Hrvaški, nato pa ugnala Islandijo in v drugi del EP prenesla dve točki. Zaključek obračuna z Islandci je odigrala zelo spretno, saj je zapravila visoko prednost - tako je izločila Norveško in s seboj zaradi nizke zmage »potegnila« Islandijo _ DŠ, foto: SHERPA a tudi ^ati eksa so lani v Nemčiji osvo-ligi prvakinj. v Celju, saj bodo od 30. mar-iučni turnir četverice. Toda Naloga vseeno ne bo težka. .1 bodo namreč Kamničanke. nski ligi zaseda četrto mesto, repričljivo vodijo na lestvici. .00) v Celju, povratni pa 18. DŠ lov ev up nih tekih je bilo na Dunaju. skima atletoma, na 400 metrov dincu Nacu Visočniku. Na 800 inka celjskega Kladivarja Kaja e njen klubski kolega Lucijan nski rekord za mlajše mladince, îdaljo v mladinski konkurenci. leta Kladivarja in 16-letni varo-)ljšal za sekundo in 35 stotink. ce svetovnega dvoranskega re-igelj, je dejal: »Izid? Glava boli. oriji je Jernej Šemrov (tudi AD kilometrsko progo. DŠ Slovesnost v Laškem na proglasitvi najboljših judoistov leta je bila v znamenju celjskega Sankakuja, prav tako pa nedeljsko posamično državno prvenstvo. Potrdili prevlado Kar 20 medalj so osvojili judoistke in judoisti celjskega Zdežele Sankakuja na državnem posamičnem prvenstvu v Slovenski Bistrici. Bili so daleč najuspešnejši, na najvišji stopnički jih je stalo osem. To so bili Petra Nareks, Vesna Đukič, Urška Žolnir, ki je tokrat nastopila v kategoriji do 70 kilogramov, Ana Velen-šek in Lucija Polavder, v moški konkurenci, kjer je manjkal poškodovani Roki Drakšič, pa so zlate medalje osvojili Matjaž Trbovc, Adrijan Gomboc in Beno Lah. Zmagovalca sta bila še dva Celjana, Vlora Beđeti (zdaj Olimpija), ki je bivšo lORAMA MALI NOGOMET 1. SL, 16. krog: Nazarje -Oplast 3:5 (2:3); V. Kugler (6), Banovšek (10), Komprej (26), Bronx - Dobovec 2:2 (1:0); Mordej (30, 33). Vrstni red: Litija 43, Dobovec 33, Oplast 32, Puntar 29, Nazarje 16, Bronx 12, Kix 11, Casino Safir 8. 2. SL, 13. krog: Brezje - Velenje 2:3 (1:2); Softić (3-6 m, 35), Špacapan (19). Vrstni red: Vuko 31, Slovenske Gorice 23, Sevnica 22, Velenje 20, Brezje 18, Fragmat 17, Stripy 14, Kebelj 13, Velike Lašče 12, Tomaž 6, Benedikt 4. KOŠARKA Jadranska liga, 18. krog: Zlatorog - Crvena zvezda 56:70; Škifić 16, Omić 12, Gru-ev 10, L. Lapornik 8, Brodnik 5, Atanacković, Ž. Dimec 2, Vujasinovič 1; Milutinović 15, Popović 12. Vrstni red: Macca-bi 33, Cedevita 30, Partizan, Budućnost 28, Union Olimpija 27, Zagreb 26, Široki, Cibona 25, Radnički 24, Crvena zvezda 23, Hemofarm, Helios 22, Krka 21, Zlatorog 19. Jadranska liga (ž), 13. krog: Sloboda - Athlete 77:90; Svitli-ca 14, Osterman 13; Oblak 25, Trebec 24, Gajić, Jagodič 13, Klavžar 7, Orozović, Macura 4. Vrstni red: Partizan 24, Čelik 23, Radivoj Korać 22, Hemofarm, Athlete 21, Budućnost 18, Mladi Krajišnik, Voždovac 17, Vojvodina, Sloboda 13. 1. SL, 13. krog: Mercator - Hopsi 73:84; Bošnjak 18, Ča-jič 17; Sviridov 17, Hohler 16, Podvršnik 14, Sebič 12, Jasonn 8, Kobale 3, Šentjur - Maribor 69:68; Nelson 19, Rembert 15, Držić 11, Ferme 10, Marić 6, Sebič, Pelc 4; Jovanovič 18, Zolotič 15. Vrstni red: Helios, Elektra 23, Šentjur 22, Zlatorog 21, Maribor, Hopsi, Rogaška 19, Geoplin Slovan 18, Mercator, Parklji 14. 1. SL (ž), 12. krog: Rogaška - Ilirija 68:50; Lesjak 20, Jur-še 17, Svetič 11, Muhovic 6, Volarič 5, Baloh 4, Muhič 3, Polajžer 2; Lešnjak 13, Meden 10. Vrstni red: Triglav 24, Athlete 23, Grosuplje 21, AJM 20, Ilirija 19, Ježica 17, Rašica 16, Rogaška 15, Domžale 13. ODBOJKA 1. DL, 16.krog: SIP Šempeter - Salonit 0:3. Vrstni red: ACH Volley 48, Calcit 39, Salonit 31, Triglav, Panvita 27, Kropa 23, GO Volley 22, Krka 13, Maribor 8, Šempeter 2. 1. DL (ž), 13. krog: Koper - Aliansa 3:0. Vrstni red: Koper 40, Aliansa 34, Nova Gorica 31, Vital 25, Formis Bell 19, Puconci 13, Jesenice Bled 4, Prevalje 2. (MiK) klubsko kolegico iz Sankakuja Tino Trstenjak ugnala šele po dodatni sodniški odločitvi z 2:1, kajti tudi podaljšek je bil neodločen, in Matjaž Ceraj (Impol). Poleg Trstenjakove so srebrne medalje osvojili še Urška Grač-ner, Anja Pogačnik, Katja Rigelnik in Tadej Zalaznik, bronaste pa Tjaša Šalamun, Klara Apotekar, Aja Gačnik Zupanc, Nina Miloševič, Žana Lah, Mihael Žgank in Tim Toplak. DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA ŠPORTNI KOLEDAR Torek, 24. 1. KOŠARKA 1. SL, 14. krog, Ljubljana: Geoplin Slovan - Zlatorog (18.15), Polzela: Hopsi - Helios (19). 1. SL (ž), 13. krog, Ljubljana: Ilirija - Athlete (17). Sreda, 25. 1. ROKOMET Pokal RZS (ž), četrtfinale: Velenje - Mercator Ptuj (17), Celje Celjske mesnine - Zagorje (19). Kljub cenikom veliko izjem V Celju smo se omejili le na osrednji prireditveni dvorani - Celjski dom z dvema dvoranama in Narodni dom. V celjski izpostavi javnega sklada kulturnih dejavnosti so povedali, da imajo izkušnje pri najemanju dvoran zgolj s prireditvami, ki jih pripravljajo sami - z območnimi revijami, s pregledi, tekmovanji. Za samostojne predstavitve društvenih dejavnosti so društva prepuščena sebi (in lastni iznajdljivosti). »Za najem Celjskega doma, ki ga upravlja zavod Celeia, nam zaračunajo zgolj funkcionalne stroške, Narodni dom dobimo v uporabo zastonj, prav tako dvorano I. osnovne šole ali Hermanovo gledališče Muzeja novejše zgodovine Celje,« je povedal vodja izpostave JSKD Tomaž Črnej. »Dvorane v Celjskem domu oddajamo v uporabo občasnim in stalnim najemnikom po veljavnem ceniku. Vsak nati stroške čiščenja, dežurne osebe, ogrevanja in podobno. Tudi brezplačno torej ni zastonj. Velika dvorana sprejme v parterju 440 in na balkonu še 70 obiskovalcev. V Celju ima Narodni dom tako kot v preteklosti tudi zdaj še vedno značaj kulturnega doma. V njem so številne prireditve in koncerti, pa tudi poslovna in strokovna srečanja. Da so dvorane Narodnega doma urejene in dostopne čim večjemu številu občanov, društvom ter različnim inštitu-cijam in organizacijam, skrbijo v kabinetu župana Mestne občine Celje. A res je, da kljub veljavnemu ceniku v mestni občini omogočijo organizatorjem, da večino prireditev izvedejo brez plačila najemnine. »Okoli 80 odstotkov je takšnih,« pravi vodja županovega kabineta Tjaša Podergajs in dodaja, da ima prav vsak potencialni najemnik dvoran možnost, da In kaj so funkcionalni stroški? »Ne gre zgolj za osnovne obratovalne stroške najema, kot so ogrevanje, elektrika in podobno, temveč tudi za stroške, povezane z ozvočenjem, morebitnim snemanjem, ozvočenjem z brezžičnim mikrofonom, dežurstvom, uporabo klavirja, izposojo tehničnih pripomočkov našteva Tjaša Podergajs in dodaja, da je tako končni znesek, ki ga plačajo najemniki dvoran, odvisen od storitev, ki jih pri izvedbi prireditve potrebujejo. »Do najemnikov skušamo biti čimbolj prijazni, a dvorane Narodnega doma, ki so vse leto zelo zasedene, je treba vzdrževati, dokupovati tako tehnično kot osnovno opremo,« še pravi in zagotavlja, da se prav ves denar od najemnin »vrača v dvorane«. uporabnik mora izpolniti obrazec za rezervacijo in priložiti naročilnico. Nekatere uporabnike po odločitvi kabineta župana ali direktorice zavoda Celeia oprostijo plačila, če gre za dobrodelno prireditev oziroma če gre za neprofitno organizacijo ali prireditev,« pravi Snežana Gabrovec iz zavoda Celeia. In dodaja, da je najem dvoran za uporabnike komercialnega značaja obračunan po višji ceni. Prav tako je cena ure najema odvisna od potrebe organizatorjev in niha glede na čas, dan in najeto dvorano od 95 do 250 evrov. Če ti uporabijo še obstoječo tehnično opremo, pohištveni interier in drugo, stroški narastejo. V vsakem primeru, tudi če oddajo dvorano v najem brezplačno, pa morajo najemniki porav- tor ne plača najema dvorane, mora poravnati obratovalne stroške in stroške dodatnih storitev, na primer ozvočenja, uporabe klavirja pravi Po-dergajsova in dodaja, da so do tega upravičena mnoga društva, osnovne in srednje šole, različna območna združenja, zveze, medobčinska društva, zavodi _ Najema dvorane nikoli ne zaračunajo tudi za vse dobrodelne dogodke oziroma prireditve. »Polna cena najema se tako obračunava zgolj za dogodke, ki imajo vstopnino in so komercialne narave. A tudi to ne vselej. Pogosto namreč na osnovi prošnje ocenimo, da je dogodek, ki sicer ima vstopnino, pomemben za celjski družbeni prostor in ima dodano vrednost za dogajanje v mestu, zato tudi takšnim vlogam ugodimo.« Enotnega pravila ni Organizatorji imajo tako s pripravo prireditve v dvoranah Narodnega doma različne stroške. Društvo, ki je praznovalo okroglo obletnico, je bilo na primer oproščeno celotnega plačila najema dvorane, poravnati pa je moralo 99,60 evra funkcionalnih stroškov. Vrtcu, ki je bil prav tako oproščen celotnega plačila najema dvorane, so za prireditev izstavili račun za 198 evrov, kolikor so znašali funkcionalni stroški. Celjska fakulteta, ki ni bila oproščena celotnega plačila najema dvorane, je za pode- V Narodnem domu so ob veliki dvorani z balkonom, kjer je mogoče postaviti do 260 sedežev, na voljo še zgornja stranska dvorana (do 50 sedežev) in spodnja stranska dvorana (do 80 sedežev) ter manjša sejna soba (do 30 sedežev). Najemnino za dvorane obračunavajo po ceniku, ki velja od aprila 2009 in znaša od 17 do 53 evrov na uro - odvisno od dvorane in prireditve v njej. Ob tem za ogrevanje zaračunajo še 17 evrov na uro, plačati je treba še stroške dodatnih storitev. na kabinet župana naslovi prošnjo za oprostitev plačila najema. Večini tudi ugodijo, a da bi »pravila« vendarle bolj jasno določili, prav zdaj pripravljajo poseben pravilnik. Zaradi lažjega operativnega dela z dvoranami pripravljajo tudi obrazec, ki bo na voljo na spletnem portalu mestne občine in zainteresirani najemniki bodo vanj lahko vnesli osnovne podatke o najemu. »Tudi ko organiza- litve diplom morala poravnati 429,60 evra; prav tako zavodu, ki je za svojo prireditev zaračunaval vstopnino ni bilo treba plačati celotne cene in so mu izstavili račun za 414 evrov. Društvo, ki je za svoj koncert sicer tudi imelo vstopnino, pa je bilo oproščeno celotnega plačila najema dvorane in je poravnalo le račun za 63,30 evra, kolikor so znašali funkcionalni stroški. Brezplačno še ni zastonj Četudi upravljavci dvoran ljubiteljskim kulturnikom pomagajo, ostaja dejstvo, da vsaka prireditev stane - žal vse več Najdražja je prazna dvorana. NOVI TEDNIK NASA TEMA 15 Dva Slovenca - »špetir«, trije Slovenci - pevski zbor. To je stara anekdota, ki sploh ni daleč od resnice. Že vse od čitalniških časov Slovence najbolj povezuje ljubiteljsko kulturniško delovanje. Znotraj tega je največ pevskih zborov, Slovenci pa smo prav tako izjemno dejavni kot ljubiteljski glasbeniki, gledališčniki, literati, plesalci, slikarji ^ Hvala bogu, bi zapisal. V vse bolj neprijaznih časih si znamo najti nekakšen ventil, neko nišo za sproščanje, za duhovno rast oziroma prostor, v katerem odmislimo vsakodnevne skrbi, »tečne« zakonske partnerje in otroke, neusmiljene šefe, krut, z bojem za preživetje zaznamovan vsakdan. Samo v Celju imamo po po- društev, mnogo jih ima tudi datkih javnega sklada kulturnih dejavnosti 72 kulturnih svoje sekcije. Aktivnih članov v teh društvih je več kot tisoč petsto. Toda v človeški naravi je, da zgolj sodelovati ni dovolj. Vsakdo, ki se tako ali drugače ukvarja z ljubiteljsko kulturno dejavnostjo, želi tudi nastopati - peti, igrati, plesati, razstavljati - pred javnostjo. In že smo pred mnogokrat visoko oviro. Kje nastopiti, kako s čim manjšimi stroški pokazati lastno ali ustvarjalnost kolektiva, v katerem delujemo. Le redka društva imajo za svoje delovanje ustrezne prostore, na prste roke lahko naštejemo tista, ki imajo ob tem tudi svoje dvorane, razstavne prostore _ Najemnine pa stanejo. In če je bilo v ljudem bolj prijaznih časih razmeroma preprosto »nažicati« dvorane in še kak evro zraven za organizacijske stroške, je to danes počasi že misija nemogoče. Najdražja je prazna dvorana Vsak kovanec ima seveda dve plati. Upravljavci »kulturne infrastrukture«, kot temu učeno rečemo, imajo seveda težave drugje. Vzdrževanje dvoran in opreme stane in stalo bo še več, saj so potrebe in zahteve izvajalcev tudi vse višje. Ni prireditve brez scene, svetlobnih učinkov, ozvočenja. Pevski zbor dandanes pač ne more kar na cesto, se postaviti v krog in odpeti letnega koncerta. Vsakdo skuša pokazati, kaj je ustvaril na najboljši in najbolj primeren način, lastne opreme pa društva večinoma nimajo. »Nobel« so že oni, ki imajo enotna oblačila. Če prištejemo še vse višje zahteve že kar razvajenega občinstva, smo pred problemom. Kako z nič ustvariti največ. »Tudi ljubiteljska kulturna društva se morajo obnašati tržnim razmeram primerno,« pogosto slišimo. Toda ali je to, gledano s stališča pomena ljubiteljske kulturne ustvarjalnosti, res pravi recept? Ne trdimo, da je pomembno zgolj ustvarjati ali poustvarjati po svojih najboljših močeh in tako koristno »zabijati« čas. Treba je ustreči tudi občinstvu, a ob tem ostati na vsaj sprejemljivi kakovostni ravni. Raziskali smo, pod kakšnimi pogoji lahko ljubiteljski kulturniki v občinah Celje, Žalec in Velenje - v občinah, kjer deluje kulturna naveza Triangel - sploh pridejo do dvoran, do osnovnih pogojev, da lahko občinstvu vsaj enkrat letno pokažejo, kaj so ustvarili, kako delujejo. BRANKO STAMEJČIČ IVANA STAMEJČIČ ŠPELA KURALT ŠPELA OŽIR Foto: GrupA Društva načeloma ne plačujejo nič Mestna občina Velenje za različne kulturne in tudi ostale prireditve oddaja Vilo Bianco. Vsem javnim zavodom, Zvezi kulturnih društev Šaleške doline in Turistični zvezi Velenje pa občina omogoča v vili brezplačen najem prostorov. Najdražji je najem večnamenske dvorane. Dvorano je možno najeti le za nekaj ur, a tudi za ves dan. Za celodnevni najem dvorane v Vili Bianci je treba med tednom odšteti 400 evrov, ob koncu tedna pa 650 evrov. V Velenju je največ prireditev v Domu kulture Velenje, ki so ga obnovili pred šestimi leti. Z njim upravlja in dvorano daje v najem Festival Velenje. Direktorica Barbara Pokorny je pojasnila, da cenik vsako leto potrdi svet zavoda. Kljub temu lahko občina kot lastnica Doma kulture Velenje izda soglasje za brezplačni najem oziroma za najem pod ugodnejšimi pogoji. Kakšno velenjsko društvo, ki bi najelo dom kulture, bi za tri ure najema plačalo 85 evrov, za cel dan pa 120 evrov. V te stroške so všteti štiri hostese, gasilec, osnovno ozvočenje in osnovna luč. Če je velik javni interes za neko prireditev in če občina odloči drugače, lahko Festival Velenje društvo tudi teh stroškov oprosti. Nekatere kulturne prireditve so tudi v Glasbeni šoli Frana Koruna Koželj skega Velenje. Njihove tri različno velike dvorane so imele v času obnove Doma kulture Velenje večjo težo, danes pa je prireditev, na katerih ne nastopajo njihovi učenci zelo malo. Imajo sicer cenik, večinoma pa zaračunavajo prostore le podjetjem, ki imajo popolnoma tržno naravnane Koliko stane _ Povsem konkreten primer stroškov organizatorjev z najemom dvoran smo poiskali v Hiši kulture Celje, ki sicer ni ljubiteljsko društvo, a je že kot ena od treh gonilnih sil regijskega Triangla zanesljivo merilo, koliko, brez honorarjev nastopajočim, potnih stroškov in drugega stane v Celju ena sama predstava ali koncert. Prvi primer: Prireditev 10 zapovedi/10 Gebote, ki je dvojezično povezala ume- Ob vstopnini delitev prihodkov Največji kulturni objekt pod okriljem Zavoda za kulturo, šport in turizem Žalec (ZKŠT) je Dom 11. slovenskega tabora, ki ima dvorano, večnamenski prostor in avlo. ZKŠT Žalec razpoložljive prostore oddaja uporabnikom po sprejetem ceniku. »Trenutno pripravljamo novega, ki bo pričel veljati s 1. aprilom, a ne prinaša dviga cen, saj bodo te ostale približno enake,« pravi direktor ZKŠT Žalec Matjaž Juteršek. V žalskem zavodu oddajanje prostorov delijo na komercialni in nekomercialni najem. Med slednje spadajo nastopi občinskih društev, šol in vrtcev iz Občine Žalec ter vse dobrodelne prireditve, kar pomeni tudi tiste izven meja žalske občine. Nekomercialni najem pokri- V velenjski občini so pojasnili, da omogočajo brezplačno uporabo dvoran v Domu kulture Velenje in v Centru Nova vsem kulturnim, športnim in drugim društvom, ki imajo sedež v Mestni občini Velenje. Če je prireditev brez vstopnine oziroma je vstopnina namenjena za dobrodelne namene, dobijo dvorano v brezplačno uporabo tudi humanitarne organizacije, društva, vrtci in šole. Če imajo kakšne posebne zahteve glede ozvočenja, osvetlitve in podobno, pa morajo ta strošek poravnati. Sicer pa lahko dvorane brezplačno najamejo tudi posamezniki ali ustanove, če njihovo vlogo odobri komisija za dodeljevanje pomoči na podlagi javnega razpisa za sofinanciranje programov in projektov. tnike s slovenske in avstrijske strani meje in ki so jo izvedli 9. oktobra lani v celjskem Narodnem domu. Prireditev je bila zaradi vstopnine (4 evre mladi, 8 evrov člani DLUC, 10 evrov ostali) označena za komercialno. Izkupiček od vstopnine je znašal 212 evrov. Stroški za najem dvorane pred prireditvijo in po njej (3 ure po 17 evrov) 51 evrov, najem velike dvorane (2 uri po 61 evrov) 122 evrov, najem prireditve. V glasbeni šoli sami odločajo o tem, komu bodo dvorano zaračunali in komu ne. Tržna cena najema je 420 evrov. Društvom načeloma nikoli ne zaračunavajo, kot tudi ne bivšim učencem, najemnine prav tako ni za vse humanitarne prireditve oziroma dobrodelne koncerte. Na glasbeni stranske dvorane (4 ure po 43 evrov) 172 evrov, uporaba koncertnega klavirja 84 evrov, ozvočenje 34 evrov, DDV 92,60 evrov. Skupaj torej kar 555,60 evrov. Drugi primer: Najem dvoran za predpraznični koncert kvinteta Gamma in kvinteta Piazzolleky je 20. decembra v Celjskem domu organizatorje stal 238,50 EUR. Za pripravo dvorane so odšteli 26,25 evrov (3,5 ure po 7,5 evrov), za uporabo kavarne (3,5 ure po 6,50 evrov) 22,75 evrov, za osrednjo prireditev, ki je trajala uro in pol 150 evrov in za DDV še 39,80 evrov. šoli razlagajo, da oddajanje prostorov v najem ni njihova dejavnost, zato na to velike pozornosti ne dajejo. Jih pa moti, da jih tako občina kot tudi ministrstvo opozarjata, naj se obnašajo tržno, čeprav so se šola in vsi ti objekti, na katerih naj bi zdaj tržili, gradili s prispevki in pomočjo občanov. »Pomembno dejstvo je nedvomno opremljenost dvoran. Za vse zahtevnejše dogodke moramo luč in ozvočenje najemati posebej, kar je približno 400-700 evrov na prireditev. Kapacitete sedežev so omejene, kakor smo tudi omejeni s ceno vstopnice za Celje, tako da se dogodki, zlasti tisti nekomercialne narave praviloma nikakor ne pokrijejo oz. vstopnina ne pokriva stroškov najema dvorane in opreme, da o ostalih stroških prireditev (honorarji, promocija ne govorimo,« pravi vodja programov Hiše kulture Celje Gregor Deleja. va le osnovne stroške, kot so čiščenje, elektrika in ogrevanje. »Dvorano s 418 sedeži oddajamo za 100 evrov brez hostes in 150 evrov s hostesami,« razlaga direktor ZKŠT Žalec in dodaja, da komercialni najem znaša med tednom brez davka 70 evrov na uro in med vikendi 95 evrov. Cena vključuje ozvočenje, reflektorje, prak-tikable, skratka vso ponudbo, ki se nahaja v dvorani. V primeru komercialne prireditve občinskih društev, za katere opredeljujejo vse tiste, na katerih pobirajo vstopnino in s tem nekaj zaslužijo, lahko prostor najamejo po komercialni ceni, ali zavodu prepustijo dobiček v dogovorjenem razmerju, kar po besedah direktorja pomeni: »90 odstotkov dobi na primer pevsko društvo in 10 odstotkov mi.« OB ROBU Nobenemu od upravljavcev dvoran v območju delovanja Triangla ne moremo očitati, da z oddajanjem prostorov, s katerimi upravljajo, »lovi« dobiček. Prej narobe. V vseh treh občinah imajo na široko odprte »varovalke«, s katerimi lahko po presoji odgovornih (župan, kabinet župana, komisije ali upravljavci sami) omogočijo kar najbolj ugodne pogoje za predstavitve ljubiteljskih kulturnih društev in njihove dejavnosti. A po drugi plati je jasno, da tudi brezplačno ni zastonj. In da je treba tudi dvorane vzdrževati, dvigati njihovo tehnično opremljenost in slediti zahtevam časa. Vse to pa stane. In tako smo v navideznem kotu - trikotniku ali trianglu, če hočete. Na eni strani pred silno vsem razumljivo željo ljubiteljskih kulturnikov, da s čim manjšimi stroški občinstvu pokažejo svojo ustvarjalnost, na drugi pred dejstvom, da morajo biti dvorane ogrevane (ali hlajene), osvetljene in tehnično opremljene za predstave, in na tretji - da morajo vsaj v osnovi iz prihodkov kriti stroške vzdrževanja in nujnih posodobitev. Kako iz tega začaranega trikotnika, pa je vprašanje, ki ga vsaj za zdaj ne zna razrešiti nihče. Pravilniki in ceniki ga zagotovo ne bodo. Zdrava in pametna presoja? Morda. BRST Ko boste naslednjič na kakšni od prireditev opazili tisto škatlo z napisom Prostovoljni prispevki, se ne posmehujte. Ni namenjena »pivskemu« denarju. Tam stoji zato, da lahko društva poplačajo stroške za brezplačni najem dvorane. Objem zasvojenosti »Ne morem več!« Nihče nikoli ne ve, kako bi droga lahko vplivala nanj Pred leti smo v Novem tedniku pisali tudi o selitvi Centra za preprečevanje in zdravljenje odvisnosti od prepovednih drog Celje na drugo lokacijo. Vedno bolj pa se dozdeva, da so takšne zahteve skupnosti daleč od pomoči uživalcem drog, da odidejo na zdravljenje, in bližje k stigmatizaciji in izločitvi teh skupin na obrobje. Zdaj je že vendarle kristalno jasno, da preselitev takšnega centra nekam izven centra mesta - dlje od bolnišnice, zdravstvenega doma in policije - še zdaleč ne pomeni, da drog več ne bo. Odvisnost od drog je v javnosti še vedno pogosto tabu ali razlog obsojanja. Minili so časi, ko so v svet omame padali le ljudje iz nižjega sloja. Po celjskih ulicah se sprehajajo urejeni ljudje, iz dobro situiranih družin, ki jim nič ne manjka, a se že vrsto let zdravijo zaradi odvisnosti od mamil, a tega nihče ne ve. Pisali smo že o tem, da je droga prisotna tudi v bolj elitnih celjskih skupinah, vendar je tovrstno odvisni-štvo javnosti bolj skrito. Najstarejši pacient Centra za preprečevanje in zdravljenje odvisnosti od prepovedanih drog Celje je star približno sedemdeset let, populacija ljudi, ki se zdravijo od odvisnosti, se stara. Strokovni vodja centra Iztok Lešer, dr. med. specialist psihiatrije, omenja presenetljivo potrebo, ki jo v tujini ponekod že poznajo: »Sčasoma bo treba razmišljati o domovih za ostarele, kjer bodo, tako kot drugod v tujini, ponujali še dodatne programe za odvisnike, ki se zdravijo od drog. Odvisniki namreč potrebujejo drugačno nego, drugačen pristop.« Toda do tega je - vsaj v Sloveniji - še dolga pot. Prej in predvsem nujno bi v Celju Občasno poročamo, da so policisti prijeli kriminalne združbe, ki so z drogo oskrbovali ulične odvisnike. Zadnjo takšno združbo so aretirali pred nekaj dnevi na Celjskem. Čeprav nekateri pravijo, da naj bi se takšne akcije kriminalistov poznale tudi na terenu, saj je dobava droge za nekaj časa okrnjena, v praksi ponavadi ni tako. Posel »dilerja« je donosen, zato se kaj hitro najdejo novi, ki ga z veseljem prevzamejo ^ Še manj takšne aretacije vplivajo na odvisnike na način, da bi se - ker morda droge kratek čas ne dobijo - odločili za zdravljenje. »Do zdaj še nihče ni rekel, da droge ne more kupiti, ker >dilerjev< ni,« dodaja Lešer. Njegove besede kažejo dejansko stanje: dostop do droge na našem območju ni težak. Strokovni vodja centra Iztok Lešer, dr. med., specialist psihiatrije, poudarja, da je na črnem trgu ogromno trgovanja s pomirjevali. Zdravniki jih sicer bolnikom predpisujejo, ti pa jih prodajo oziroma si jih izmenjavajo. Uživalci drog in tudi pacienti, ki že imajo terapije ter hkrati jemljejo pomirjevala, so v veliki nevarnosti. »Kombinacija teh substanc je izredno nevarna,« opozarja Lešer. Na zdravljenje le z urejenim zavarovanjem V Centru za preprečevanje in zdravljenje odvisnosti od prepovednih drog Celje lahko pomoč poiščejo vsi odvisniki od prepovedanih drog, ki imajo urejeno zdravstveno zavarovanje. »Pomembno je, da se za zdravljenje odločijo čim prej, kajti želja po tem se spreminja. In če človeka >ulovimo< v času, ko je za zdravljenje motiviran, so lahko pozitivni učinki,« raz- potrebovali dnevni center za uživalce prepovedanih drog. Ta v knežjem mestu zaenkrat ostaja bolj v zapisanih načrtih Mestne občine Celje kot pri dejanski realizaciji. Dnevni center za uživalce prepovedanih drog bi bil izjemno dobrodošel, meni Veronika Jazbec, ki opravlja delo odgovornega laga Lešer. Vendar dodaja, da je od vsakega posameznika odvisno, kako se bo zdravil in sprejemal oblike pomoči. »Nihče ne ve - ne glede na izobrazbo, inteligentnost, starost - kako bo droga vplivala nanj. Nekdo jo bo morda občasno jemal, a ne bo odvisen. Nekdo jo bo poskusil le enkrat in bo v odvisnost padel takoj dodaja Jazbečeva. Terapije zdravljenja so dolgotrajne, nekaterim od- zdravstvenega tehnika v Centru za preprečevanje in zdravljenje odvisnosti od prepovednih drog Celje. »Ljudje bi v takšnem centru lažje našli tudi motivacijo za spremembo svojega življenja na bolje, brez drog,« še dodaja Lešer. Je pa zanimivo, da v Celju (v okviru Javnega zavoda Socio) merke zdravil za prenehanje odvisnosti od mamil tudi postopoma znižujejo. Med odvisniki na Celjskem so tudi takšni, ki naenkraat prenehajo jemati droge in terapij ne potrebujejo, vendar gre predvsem za tiste, ki mamil ne jemljejo redno. Uživalci prepovedanih drog se za zdravljenje največkrat odločijo iz zdravstvenih razlogov. »Ker njihovo telo ne zmore več takšnega načina že nekaj časa deluje posebna terenska ekipa, ki je dnevno v stiku z odvisniki, ki ekipi prinašajo uporabljene igle, da jih ta pravilno odstrani. Z odvisniki se »terenci« pogovarjajo, jim svetujejo in pomagajo z informacijami o zdravljenju. Reportažo o njihovem delu smo objavili junija lani. Ravno življenja. Ko ljudje navežejo prvi stik z nami, najpogosteje slišimo besede, da ne morejo več, pravi Veronika Jazbec. Gospodarska kriza in s tem povezano pomanjkanje denarja tudi za nakup droge nista vzroka za odločitev uživalca mamil, da bo odšel na zdravljenje. Center deluje v okviru Zdravstvenega doma Celje, njegov elektronski naslov je zdravljenje. odvisnosti@zd-celje.si. takšna ekipa naj bi bila tudi nadgradnja dnevnega centra, ki ga zaenkrat v Celju ni. In to, da so terensko ekipo v Celju že uspeli uvesti, je pokazatelj, da je Celje na tem področju drugim krajem po Sloveniji vendarle lahko zgled, saj se učinki preventivnega dela na področju zasvojenosti že kažejo. Porasta pri številu uporabnikov Centra za preprečevanje in zdravljenje odvisnosti od prepovednih drog Celje ni opaziti. Ne obsojajte! »Ogromno se ukvarjamo s preventivo, želimo, da se naše paciente ne stigmatizira v družbi. Imamo pozitivne primere, ko se v zdravljenje posameznika vključi tudi njegov delodajalec, ki preverja rezultate testiranj na droge in spremlja potek zdravljenja svojega delavca,« pojasnjuje Jazbečeva. To je namreč možno, vendar morajo pacienti privoliti v to, kar ponavadi ni težava, saj se dobro zavedajo, da jih odvisnost od drog zaznamuje tudi pri iskanju službe. »Miselnost, da naši pacienti ne delajo dobro, je napačna. Izkušnje kažejo, da so to pridni delavci, saj se zavedajo, kako težko je dobiti službo, če se zdraviš zaradi odvisnosti od mamil. Ravno zato takšne priložnosti, da lahko delajo, mnogi cenijo,« neposredno pove Jazbečeva. Njihovi pacienti in tudi uživalci drog, ki se morda še niso odločili za zdravljenje, so v primerjavi s preteklostjo veliko bolj informirani tudi o nevarnosti mamil. To se verjetno posledično kaže tudi v podatkih policije o predozira-nju. Pred meseci je sicer zaradi drog umrl mlad Celjan, vendar je bilo včasih smrti zaradi prevelikega odmerka mamil neprimerno več kot dandanes. V okviru lokalne akcijske skupine imajo v celjskih osnovnih šolah predavanja za starše na temo odvisnosti od prepovedanih drog. Vsako tako predavanje je več kot dobrodošlo, saj jih izvajajo ravno v devetih razredih. To je namreč najbolj občutljiva populacija otrok, ki jih prehod v srednjo šolo lahko kaj hitro pahne v jemanje drog, zato se tudi v srednjih šolah izvajajo predavanja za dijake prvih letnikov. Toda pozor: strokovnjaki so opazili, da se je nekoliko povečalo število tistih srednješolcev, ki že prekupčujejo z mamili. Ti so ravno za otroke na prehodu iz osnovne v srednjo šolo največja grožnja. SŠol, foto: SHERPA INFO 113 Bukov tat Sredi preteklega tedna so nepridipravi vlomili v stanovanjsko hišo v Lesičnem. Prebrskali so prostore, po prvih podatkih pa naj ne bi ničesar odnesli. Je pa neznanec zato izpred osnovne šole v Zrečah odnesel državno in občinsko zastavo. Policisti preiskujejo še vlom v eno izmed kleti v Stranju. Izginilo je približno 100 litrov kurilnega olja ter več orodja. V Celju pa je bil za tatove privlačen osebni avto, iz katerega so ukradli osebne dokumente, denarnico in žensko torbico. Kradljivci so prišli še v trgovino v Slovenskih Konjicah in odnesli denar iz blagajne. Poleg tega je storilec iz prodajalkine torbice ukradel še denarnico. Posebna tatvina pa se je zgodila še v Pongracu. Tam je namreč v zadnjih dneh nekdo posekal in odpeljal več bukovih dreves. Veter podiral drevesa Zaradi močnega vetra je bilo ponekod na Celjskem kar nekaj težav. V Črnem vrhu v občini Tabor je namreč veter podrl drevo, ki je poškodovalo streho stanovanjske hiše in osebno vozilo. Posredovati so morali prostovoljni gasilci društev Loke, Ojstriška vas - Tabor in Kapla - Pondor, saj je podrto drevo onemogočalo dostop do hiše. Višina škode še ni znana. Istočasno so morali na teren tudi konjiški prostovoljni gasilci, ki so odstranjevali zaradi močnega vetra podrta drevesa v Kajuhovi ulici v Slovenskih Konjicah. Pihalo je tudi v Ulici Antona Janše v Slovenskih Konjicah, kjer je veter podrl smreko kar na vodnike kabelske televizije. Razen podrtega drevesa druge škode ni bilo. V petek zjutraj je veter lomastil še v Zgornji Rečici pri Laškem, kjer je odkrilo kar 80 kvadratnih metrov strehe gospodarskega poslopja. KRONIKA Spet brez obtoženca Sojenje šele po šestih letih Danijel Jerenec, povzročitelj prometne tragedije 20. avgusta 2005 v Velenju, tudi v petek ni prišel na sodišče. To je že njegov drugi »neopravičen izostanek« v dobrem mesecu. Sodijo mu, ker je pijan zbil 76-letno peško do smrti, nato odpeljal s kraja nesreče in se čez nekaj časa vrnil nazaj, a menda zato, ker je za njim zapeljal očividec nezgode. Decembra je na sodišču manjkal, ker naj bi mu tudi odvetnik dejal, da ima druge obveznosti, torej sta manjkala oba, nad čimer sodnica ni skrivala jeze. Za Jerenca je celo odredila prisilno privedbo na petkovo sojenje. Toda niti v petek ga na sodišče ni bilo. Ko je sodnica Romana Gradič preverjala, kaj je s prisilno privedbo, je od velenjske policije dobila odgovor, da Jerenca na območju Velenja niso našli. Ali ta dejansko ne ve, da bi moral na sodišče, ali pa se sojenju izmika, ni jasno. Sodnica pa brez njega zaenkrat ne more nadaljevati sojenja. Določila pa je nov datum sodne obravnave, in sicer 3. februar. Takrat naj bi zaslišali izvedenca prometne stroke Željka Leskovška. SŠol Foto: SHERPA Odvetnik Marjan Aleksič je tokrat na sodišče prišel, vendar brez svojega klienta ^ Jerenec je v lanskem zagovoru nesrečo obžaloval in dejal, da sploh ni vedel, da je koga zbil. V peško je trčil na delu, kjer ni bilo prehoda za pešce, z levim delom avtomobila. Nesreča se je zgodila v večernih urah in na mokri cesti, zato naj bi na sojenju pojasnili tudi, kako je bilo v tistem času urejeno vozišče. Je pa ta postopek še eden tistih, ki kažejo, da se sodni postopki v primerih prometnih nesreč začenjajo še vedno pozno, saj se je obravnava začela šele šest let po tragediji. INFO 113 Med vožnjo brez telefona Do konca tedna bodo policisti - tudi na območju Celjskega - poostreno nadzorovali promet. Pozorni bodo predvsem na voznike, ki med vožnjo uporabljajo mobilne telefone. Telefoniranje med vožnjo je namreč eden od pogostih vzrokov za nastanek prometnih nesreč. Takšno početje za volanom bistveno zmanjša zbranost voznika, ki pogosto spregleda prometno signalizacijo. Kazen za kršitelje je 120 evrov. Akcija ki bo trajala te dni ima slogan Če želiš torej ostati živ, bodi trenutno nedosegljiv, projekt vodi Javna agencija za varnost prometa. Spet gorele saje Tudi tokrat so se na Celjskem vrstili manjši požari. V četrtek so gorele saje v dimniku stanovanjske hiše v Dobju pri Planini. Lastnikom hiše so pomagali tamkajšnji gasilci, ki so varovali dimnik do izgoretja saj in ga tudi pregledali. Večja škoda ni nastala. Istega dne so saje zagorele tudi v hiši v Zeleni ulici v Šempetru v Savinjski dolini in v Šmatevžu pri Braslovčah. Enako kot v Dobju so storili v tem primeru tudi gasilci iz Šempetra in Šmatevža. Ob Celjski cesti v Vojniku pa je zagorela trava, vendar večje škode ni bilo. V noči na petek je zagorelo v Ozki ulici v Celju. Požar je poškodoval tudi osebno vozilo, ki so ga kasneje odstranili. Ogenj pa je popolnoma uničil tudi zabojnik za smeti, za katerim je ostalo le to, kar vidite na sliki ^ (foto: SHERPA) Želite dati enkrat in obdarovati z enim darilom večkrat? Novi tednik vam to omogoča. Svojemu prijatelju, sorodniku, poslovnemu partnerju podarite časopis za izbrano naročniško obdobje in obdarovali ga boste večkratno. Naročnik, ki mu boste podarili Novi tednik, bo brezplačno prejemal tudi vse posebne izdaje časopisa, uveljavil bo lahko pravico do štirih brezplačnih malih oglasov in ene čestitke na Radiu Celje. In to še ni vse. Življenje si bo lahko pocenil z našo kartico ugodnih nakupov. NAROČILNICO pošljite na naslov: Novi tednik, Prešernova 19,3000 Celje OB TORKIH - Novi tednik izhaja dvakrat na teden ob torkih in petkih. Piše o življenju in delu prebivalcev z območja 33 občin na Celjskem. Nakup darila je preprost. Izpolnite podatke o plačniku naročnine in podatke o naslovniku -naročniku Novega tednika. PODATKI O PLAČNIKU I NAROCILNICA DME DN PRDDMEK: PODATKI O PREJEMNIKU I NAROČNIKU ULDCA: DME DN PRDDMEK: KRAJ: ULDCA:_ KRAJ: KONTAKTND TELEFON/GSM: DATUM ROJSTVA: Novi tednik vam dostavimo na dom. V prosti prodaji stane torkova izdaja 1,10 EUR, petkova 1,30 EUR. Naročniki plačajo za obe izdaji na mesec 8,70 EUR, kar pomeni, da prihranijo, saj v poprečju izide devet številk na mesec. Dodatni popusti pri plačilu naročnine vnaprej: 7 % pri plačilu za eno leto, 3,5 % pri plačilu za pol leta, 2 % pri plačilu za tri mesece. Plačano obdobje: od ; do NT&RC d.o.o. bo podatke uporabljal samo za potrebe naročniške službe Novega tednika. PODPDS: ; NT&RC d.o.o. bo podatke uporabljal samo za potrebe naročniške službe Novega tednika. PRDLOGA TV-OKNO prinaša vsak petek 48 barvnih strani televizijskega sporeda in zanimivosti iz sveta glasbe in zabave. Oklep in meč iz kovaškega znanja Kovača Martina Oblaka s Svibnega še vedno navdušuje srednji vek V mestu na izlivu Sopote v Savo (v občini Radeče) so za nekdaj prevladujoča kmetijska gospodarstva veliko pomenile manjše kovačije. Danes je po vsej Sloveniji znan Martin Oblak s Svibnega kot mojster umetnega kovaštva. Med drugim ga ne zaustavi niti zahtevna izdelava replik viteških oklepov in različnega srednjeveškega orožja, svoje delo pa je med drugim predstavljal tudi na Festivalu izobraževanja in zaposlovanja na celjskem sejmišču. V kovačijah so nekdaj popra- delavnic. »Sam dandanes niti vljali vozove, ostrili pluge, kovali orodja in podkovali konje. V Radečah in okolici je nekdaj delovalo več kovaških obrtnih ne vem, koliko je kovačev. Veste, nekdaj smo se poznali, zdaj pa sem v >penziji< in z nikomer nimam povezave,« je mimogrede omenil Oblak, ki se je kovaškega poklica izučil pred več kot 66 leti. Na t. i. Fizu je njegovo delo zbudilo kar precej zanimanja. »Mladi veliko sprašujejo, privlačita jih razstavljen oklep pa meč. Vendar se bojim, da se v samem delu otroci ne vidijo. Za to morata v človeku tleti posebna želja in strast. Kar izobrazbe tiče, bi zadoščala kovinarska šola, potem pa bi se mladi lahko priučili kovaškega dela. Prvi pogoj za težko delo kovača je veliko ljubezni do dela, seveda pa mora biti zraven veliko dobre oziroma železne volje.« Oblak ima kar nekaj izkušenj s takšnim in drugačnim poučevanjem. Nekdaj je bil namreč zaposlen v prevzgojnem domu v Radečah, kjer je gojence usposabljal za kovaška dela. »Žal se je od vseh go- jencev iz prevzgojnega doma kasneje oglasil samo eden. Ne vem, v katero smer so se naprej podajali, in vprašanje je, če so kdaj uporabili znanje, ki so ga pridobili.« Za veselje Sicer je Oblak, ki si je na pleča naložil že osmi križ, kovač od mladih nog. »Že Hitler me je vpeljal,« se je prešerno nasmejal Oblak, ki je srednji vek začel spoznavati potem, ko se je upokojil. »Te možnosti ni imel vsak. Meni je spoznavanje te zgodbe omogočil prijatelj, ki je bil povezan z muzeji, za katere sem začel izdelovati oklepe in druge podrobnosti iz davne preteklosti.« Oblak je delal tako za mariborski kot celjski muzej, njegovi eksponati so razstavljeni tudi na gradovih. Naročniki replik starega orožja so skupine, ki obujajo spomine na srednjeveške boje, pa gledališča in ljubitelji iz Slovenije in tujine. Kovaški mojster srednjeveške oklepe in orožje izdeluje približno dve desetletji. Tako oživlja zgodbe, ki jih poznamo le še iz knjig in filmov. »To delo se seveda kar precej razlikuje od dela pravega kovača. Gre za hladno obdelavo kovine, ki se vleče kot >čigu-mi<. Kdor tega ni preizkusil, tako ne verjame. Vendar veste, tega nisem takoj znal. Veliko noči sem prebedel in delal kroje. Sprva niso bili pravi, zato sem jih tako dolgo predeloval, da je bilo oklep mogoče obleči. Zdaj pa lahko po tem postopku naredim vse, kar si zamislim, oziroma vse, kar je potrebno.« Mojster Oblak opremo izdeluje po muzejskih originalih. Koliko oklepov, sabelj, čelad, sulic, mečev, helebard in raznih viteških ščitnikov je že izdelal, niti ne šteje več. Vse izdeluje ročno, tako kot so to počeli včasih. Še posebej mu je pri srcu dvoročni meč, ki tehta skoraj 15 kilogramov. »Skovano je hitro, ročna obdelava pa ni tako hitra. Je treba piliti, brusiti Za izdelavo velikega oklepa potrebuje tudi po več mesecev. »Nikoli nisem gledal na uro, vsak detajl pač zahteva svoj čas.« Seveda Oblak dandanes dela največ za veselje, malo pa tudi za material: »Ta je iz trgovine, nič doma ne zraste. Kovač kot obrtnik, torej tisti, ki dela samo s svojimi rokami, danes nima za kruh - če se sam ne bi z drugimi stvarmi ukvarjal, bi bil praktično brezposeln oziroma brez dela.« US, foto: SHERPA Martin Oblak ne obleče oklepa, drugi pa ga. »Je kar uporaben,« je šegavo zaključil kovaški mojster izpod Kuma. Vmesni izidi glasovanja za naj knjigo Po doslej prejetih glasovnicah med »kandidatkami« za naj knjigo Bukvarne Novega tednika še vedno vodi Povest o dobrih ljudeh Miška Kranjca (pod zaporedno št. 4). Tesno za petami ji je Ognjeno srce (Mehari, Se-nait G.). Še vedno lahko zmaga knjiga po vašem izboru. Pri glasovanju bomo upoštevali še vse glasovnice, ki jih bomo prejeli do vključno 31. januarja letos. Zatem bomo 1. februarja med prejetimi glasovnicami naročnikov izžrebali dobitnika knjižne nagrade po našem izboru. Tudi med občasnimi bralci, ki sodelujete pri glasovanju, bomo izžrebali nagrajenca. In potem vam bomo nagradi izročili osebno in vam skupaj z našim fotografom zaželeli še obilico dobrega čtiva. Uredništvo Novega tednika IZBERITE NAJ KNJIGO PO PRIPOROČILU BUKVARNE NOVEGA TEDNIKA Zap. št. Avtor Naslov Priporoča 1. SAVIANO ROBERTO Gomora TATJANA CVIRN 2. FLAUBERT GUSTAVE Gospa Bovary SIMONA ŠOLINIČ 3. ZAGORKA JURIĆ MARIJA Pekel na prestolu BISERKA POVŠE TAŠIC 4. KRANJEC MIŠKO Povest o dobrih ljudeh BISERKA POVŠE TAŠIĆ 5. ŠTROMAR GAL MAJA Misli name, ko ti je lepo ŠPELA KURALT 6. MANZANO MANUEL Zajec in pol BRANKO STAMEJČIČ 7. GAJIC IVO Branko Oblak DEAN ŠUSTER 8. VIEWEGH MICHAL Učna ura ustvarjalnega pisanja IVANA STAMEJČIČ 9. PIRJEVEC JOŽE Tito in tovariši dr. TONE KREGAR 10. INKRET ANDREJ In stoletje bo zardelo dr. TONE KREGAR 11. peČnik vlado Rak rana slovenske vernosti SIMONA ŠOLINIČ 12. CAWTHORNE NIGEL Spolno življenje diktatorjev TATJANA CVIRN 13. MEHARI SENAIT G. Ognjeno srce BISERKA POVŠE TAŠIČ 14. ILEK ŽAN JANEZ Meja na Sotli 1991-2011 BRANKO JERANKO 15. McCANN COLUM Naj se širni svet vrti BRANKO STAMEJČIČ 16. FERRARI RENATO Murva Fabijanijevih URŠKA SELIŠNIK 17. STROPNIK IVO Nikoli odrasle pesmi in uganke ANDREJA PETROVIČ 18. BAGOLA BREZINŠČAK BOŽIDAR Moje slovenske izkušnje BRANE JERANKO 19. PAUSCH RANDY Igraj pošteno MARIJANA KOLENKO 20. HIGGINS CLARK MARY Rada pleše, rada ima glasbo ŠPELA OŽIR GLASOVALNI LISTIČ Spoštovani bralci Novega tednika, vabimo vas, da glasujete za knjigo, ki vas je med priporočenimi najbolj navdušila. Pravila glasovanja: Vsakdo lahko odda le en glasovalni listič. Glasujete lahko samo za eno od navedenih knjig, ki smo jih v obdobju od septembra do decembra 2011 prebrali in priporočili člani redakcije Novega tednika in Radia Celje in naši gostujoči bralci iz sveta podjetništva, kulture, znanosti. Izbrane knjige vam sicer ne bomo podarili, vas bomo pa zagotovo prijazno nagradili. Med vsemi prejetimi glasovalnimi lističi bomo namreč tri tudi izžrebali. IZREŽITE GLASOVALNI LISTIČ IN NAM GA DO 31. JANUARJA 2012 pošljite na naslov: NT&RC, d.o.o., Prešernova 19, 3000 Celje Glasujem za knjigo pod zaporedno številko: _ IME IN PRIIMEK:. NASLOV: GSM/TELEFON: E-MAIL: Obkrožite: a) sem naročnik Novega tednika b) občasno berem Novi tednik NOVI TEDNIK BRALCI POROCEVALCI 19 Jabolko kakovosti CMEPIUS (Center RS za mobilnost in evropske programe izobraževanja in usposabljanja) je v decembru podelil nacionalna priznanja jabolka kakovosti 2011 najboljšim zaključenim projektom v programu vseživljenjskega učenja (VŽU), ki izstopajo s svojo vsebino, mednarodnim sodelovanjem in vključevanjem različnih partnerjev ter dosegajo pomembne rezultate za posameznike, organizacijo in širšo okolico. V kategoriji Comenius partnerstva je najvišjo nagrado in jabolko kakovosti prejela Poslovno-komercialna šola Celje za projekt Let's promote and share the beauty of our regions (Predstavimo si lepote naših regij). V skupnem projektu, ki je potekal na temo promocije regij, držav in turizma, je poleg Slovenije sodelovalo še šest držav - Poljska, Češka, Bolgarija, Romunija, Italija in Grčija. Partnerske šole so s pomočjo sodobne tehnologije in ustvarjalnih metod trženja promovirale in tržile turistične predstavitve svojih držav. K sodelovanju so povabile tudi lokalne organizacije in podjetja, ki se ukvarjajo s turizmom. Projekt je prispeval k večjemu povezovanju šolstva in gospodarstva, spodbujal ustvarjalnost mladih skozi aktivnosti na področju turističnih predstavitev, spodbujal razvoj socialnih in podjetniških kompetenc ter uporabo znanja v praksi. Cilj je bil dosežen, trud poplačan z zadovoljnimi dijaki, učitelji mentorji in vodjo projekta ter oplemeniten z nacionalnim priznanjem. JASMINA BORNŠEK, koordinatorica projekta Veselje in smeh Za družine, ki prostovoljno dežurajo na planski postojanki na Šentjugertu pripravi Upravni odbor Planinskega društva Galicija vsako leto planinski izlet, ki je prvo soboto v septembru, in ples, ki je prvo soboto v januarju. Ples in izlet sta zahvala za vestno opravljeno dežurstvo na planinski postojanki. Pri obeh aktivnostih je obisk dober, veliko je smeha in zvrhan koš dobre volje. Na letošnjem planinskem plesu smo Anici Arnšek podelili bronasti častni znak Planinske zveze Slovenije kot zahvalo za dolgoletno uspešno delo v planinstvu in kot vestni blagajničarki društva. Da je bila odločitev pravilna, je dokazal dolg bučen aplavz vseh prisotnih. Pri organizaciji in izvedbi plesa sta vse niti tudi tokrat držala v rokah predsednik društva Viktor Furman in bla-gajničarka Anica Arnšek. Ob prijetni glasbi in odličnemu vzdušju so se udeleženci zadržali v plesni dvorani Hotela Evropa v Celju dolgo v noč. IDA DIMEC Anica Arnšek je prejela bronasti znak PZS. Makedonska vasilica Obiski v domovih za ostarele V predbožičnem času smo dijaki Srednje ekonomske šole Celje, programa ekonomski tehnik, obiskali domove za ostarele, in sicer v Celju, Šentjurju, Vojniku in Rogaški Slatini. Stanovalcem smo želeli pričarati posebno vzdušje in jim zapeli nekaj božičnih pesmi. Našega nastopa so bili zelo veseli, nekateri so celo zapeli in zaplesali z nami. Namenili so nam tudi nekaj lepih besed ter povedali, koliko jim naš obisk pomeni in da so takšnih 14. januarja, so člani Makedonskega kulturnega društva Vatroslava Oblaka iz Celja za svoje člane, njihove družine, prijatelje in povabljene pripravili že tradicionalno slavljenje vasilice. Makedonski narodni in verski praznik sv. Vasilija sovpada s pravoslavnim novim letom po julijanskem koledarju in ga že 18 let zapored pripravljajo v hotelu v Žalcu. Letošnje vasilice se je udeležilo kar 110 članov društva, njihovih družinskih članov in prijateljev. Da dober glas sedeže v deveto vas, je dokaz tudi, da so bili med udeleženci tudi člani nekaterih drugih makedonskih društev po Sloveniji ter gostje, med katerimi sta bila ataše Ambasade Republike Makedonije v Ljubljani Ljupčo Janevski s soprogo in sinom. Tako so se ob dobri glasbi in pri- jateljskem vzdušju vsi zavrteli v temperamentnem makedonskem kolu ter se veselili in družili še pozno v noč. Makedonsko kulturno društvo Vatroslava Oblaka Celje ima okoli 80 rednih članov, med njimi je kar precej članov slovenske narodnosti, saj priseljenci iz Makedonije praviloma živijo v mešanih zakonih, njihovo članstvo pa je iz širše celjske in celo koroške regije. Kot je povedal predsednik društva Vlado Ga-vriloski iz Velenja, bodo v prvim polovici leta v društvu pripravili še kar nekaj društvenih aktivnosti: redni letni občni zbor, izlet, v začetku maja pa bodo na lovskem domu na Gozdniku ponovno pripravili tradicionalno prireditev Đurđevden. ŽIVKO BEŠKOVNIK Foto: arhiv MKD Vatroslava Oblaka daril najbolj veseli. Tudi v nas so se ob teh besedah porodile različne misli in občutki. Največ, kar lahko narediš za ljudi, je, da jih osrečiš, saj boš tako tudi sam srečen. Obljubili smo jim, da jih bomo obiskali večkrat, ne samo v tem času, ampak tudi na kakšen »navaden dan«. Največ nam pomeni, da lahko z malenkostjo nekomu pričaramo nasmeh na obraz. ŠPELA, MONIKA, SARA IN JASNA, 2. A razred Ansambel Ohrid iz Ohrida na vasilici Sodelujte! Če imate tudi vi neobičajnega hišnega ljubljenca, nam to sporočite in predstavili ga bomo bralcem v tej rubriki. Pišite na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje ali na elektronski naslov tatjana.tednik@nt-rc.si. Lahko nas tudi pokličete na 4225-164. Marko Lovše, Urša Drugovič z Rudyjem in hči Urša Lovše, manjka sin Nik. Rudy je ljubljenček družine. NEOBIČAJNI HISNI LJUBLJENČKI Ne smrdi kot dihur! Star rek, da nekdo smrdi kot dihur, je bil takoj pozabljen, ko smo vstopili v stanovanje naših gostiteljev, družine Drugovič - Lovše na celjskem Otoku. Njihov dihur Rudy namreč prav nič ne zaudarja. Dihurji imajo smradno žlezo v obrambne namene in jo je zakonsko prepovedano odstranjevati, priporočajo pa sterilizacijo ali kastracijo živali, so nas poučili lastniki. »Naš Rudy ni kastriran in ko se začne goniti, ima kak teden močnejši vonj, to pa je tudi vse,« je razložila Urša Drugovič in zbudila zaspanca, ki pozimi večino dneva smrči v svoji veliki kletki. Nad obiskom ni bil zelo navdušen, čeprav smo mu prinesli darilo v obliki briketov (podarili so jih v podjetju Hana-Ana iz Zadobrove). Kadar pa manjka kdo od družinskih članov, je to povsem druga pesem. »Ko Za Hrvaško so morali Rudyja slikati za potni list. Carinik je hotel videti »zverino«, pa je Rudy spal in preden so ga spravili iz kletke, je nastala ogromna kolona na meji ^ sem bila nekaj dni v bolnišnici, je ležal pri vratih in čakal, kdaj pridem,« pravi Urša, ki je »zadolžena« za njegovo prehrano in sprehode. Prav na teh se dogaja marsikaj, Ko Rudy brzi po sprehajalni poti ob Savinji proti visečemu mostu, so možna nepredvidljiva srečanja s psi ali pa so njegovi sprehajalci deležni vsemogočih opazk v stilu, ali sprehajajo podgano, pa tudi neumnih vprašanj, ali je žival tjulenj ali morda hrček _ »Malenkostne« spremembe V treh letih, kar imajo Ru-dyja, so se družinski člani prilagodili njegovim potre- bam in zaživeli v sožitju, ki jim prinaša veliko veselja in zadovoljstva. »Zleze ti pod kožo, je nekakšna proti-stresna terapija,« pravijo in dodajajo, da so lahko neprijetni kvečjemu njegovi občasni ostri ugrizi, kar pomeni, da ni primeren za družine z majhnimi otroki. »Malo smo preuredili stanovanje, da ni kablov in kakšnih lukenj, kamor bi lahko zlezel, prestavili smo tudi radiator, da je prostor za veliko kletko, v kateri pa ni dolgo. Ko gremo na počitnice, ga vzamemo zraven. Avto je dovolj velik za zložljiv pasji boks. Res pa je, da nimamo več šotora na morju, temveč smo kupili prikolico, kar tudi ni slabo našteva Marko Lovše »malenkostne« spremembe, ki so jih izvedli zaradi Rudyja. Paziti morajo, da je kruh, ki ga ima zelo rad, varno skrit, saj mu škodi. Ali pa da ga po pomoti ne zaprejo v kakšno omaro ali operejo med perilom _ Neslišno se namreč pritihotapi vsepovsod in zaspi na najbolj nenavadnem mestu. Pod kavčem pa si dela zaloge za hude čase, saj so tam našli že kruh, salamo, zvezke, vse lepo zloženo v vrsto _ Šli po papagaja, kupili dihurja In kako je Rudy sploh postal član družine? Ko jim je poginil papagaj, je bila žalost otrok, Nika in Urše, neutolažljiva. Pa so šli iskat novega. »V trgovini smo si ogledovali papagaje, a nihče ni bil tako lep kot naš Koki. Dve uri sem z otrokoma stala v tistem kurniku, ko nas je prodajalka vprašala, ali ne bi imeli dihurja. Pa kaj še, sem bila zgrožena. Potem je prinesla tega Rudeka,« se spominja mama Urša. Očitno je bila ljubezen na prvi pogled. Otroka sta bila takoj za, sama pa v dvomih, kaj sploh potrebuje taka žival. »Rezervirali smo ga in vmes prepričali še ata,« se spominjajo prvega srečanja. Od takrat je del njihovega življenja in težko si zamislijo, da bi bilo kdaj drugače. TATJANA CVIRN Foto: GrupA Rudy spada med bele dihurje (Mustela putorius furo), za katere velja, da so zelo živahne, zvedave, inteligentne in igrive živali. Življenjska doba naj bi bila tudi do 15 let. Jedel naj bi čim več živalskih beljakovin, čeprav Rudy ne mara mesa. Ko ima ustrezno hrano, je svetleč, mehek, ne smrdi. Stranišče ima podobno kot mačke. Občasno mu je treba postriči kremplje. Veliko se sam čisti, kopa pa se ne posebej rad. I iSčemo topel dom Štirje kosmatinci v zavetišču Zonzani čakajo na prijazne gospodarje. Berni je bernski planšar, star 4 leta. Lastnik ga je oddal. Je večje rasti, prijazen in ubogljiv. Pan je mešanec, star 3 mesece. Našli so ga v Zagorju. Bo srednje rasti. Medo je 6 let star bernardinec, ki ga je lastnik oddal. - St. 7 - 24. januar 2012 - 3-letnega mešanca Reksa so odvzeli lastniku. Je večje rasti, prijazen in ubogljiv. Uradne ure zavetišča Zonzani: od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure; ogledi psov: od ponedeljka do petka od 12. do 16. ure. Telefon: 03/749-06-00; internetni naslov www.zonzani.si STIRINOZCI / INFORMACIJE Zbiralna akcija za pomoč živalim Dijaki in profesorji Srednje zdravstvene šole v Celju smo se odločili, da bomo začeli zbirati sredstva za zapuščene živali iz zavetišč. Pod mentorstvom Maje Antonič, prof., smo izdelali plakate, letake in novico s pomočjo šolskega radia razširili med dijake in ostale delavce šole. Pridno smo od doma nosili vse potrebno, da zagotovimo živalim čim bolj toplo in nasploh prijetno bivanje čez zimo. V nekaj tednih smo zbrali toliko vsega, da smo se odločili, da peljemo zbrana sredstva v obalno zavetišče v Koper. Za to zavetišče smo se odločili, saj nam je zelo všeč, da so eni redkih, ki živali ne evtana-zirajo po 30 dneh in da si pri iskanju domov za svoje živali pomagajo z različnimi mediji, kot sta Facebook, radio _ Imajo tudi zelo prijazne in sočutne zaposlene, ki imajo živali zares radi. Tako smo 21. decembra vsa zbrana sredstva naložili v avtomobil in se odpravili na pot proti Kopru. Odprtih rok nas sprejel eden od zaposlenih, ki nam je pomagal zložiti stvari iz avtomobila in vse skupaj fotografiral. Vse živali smo lahko božali in hranili. V času našega obiska je prišlo tudi kar nekaj drugih ljubiteljev živali, nekateri so vrnili pse s sprehodov, drugi so prinesli hrano in živali samo pogledali. Po nekaj uricah, preživetih v obalnem zavetišču, smo se z občutkom, da smo storili nekaj dobrega, odpravili nazaj proti Celju. Iz srca se zahvaljujemo vsem dijakom in prav tako vsem profesorjem ter drugim zaposlenim v srednji zdravstveni šoli v Celju, ki so prispevali pri zbiralni akciji, in vsem, ki so na kakršenkoli način pripomogli k temu, da se je novica o zbiranju sredstev razširila (velika zahvala gre Nini Lobe, prof., in Petri Mrzdovnik, prof.). Prav tako se zahvaljujemo tudi zaposlenim v obalnem zavetišču za topel sprejem. Naslednja zbiralna akcija bo od januarja do marca, velik poudarek pa bo na hrani. PM * . ★ . * TEDENSKA * ^ ASTROLOSKA A ^ ^ NAPOVED Torek, 24. januar: Mars bo prešel v retrogradno gibanje in bival izredno dolgo v znamenju device, kar vse do začetka julija. Povečana bo občutljivost, nekatere zadeve se ne bodo prestavile z mrtve točke. Velika pozornost naj velja v prometnih situacijah, možnost nezgod je povečana! Sreda, 25. januar: Dopoldne bo prestopila Luna v znamenje ribi, kar bo povečalo čustveno energijo, senzibilnost, tudi intuicijo. Ravnanje je lahko bolj pasivno, romantika bo v porastu. Popoldanski sekstil Lune z Jupitrom prinaša krasne urice, zato bo ta čas lepo preživet. Četrtek, 26. januar: Srečanje Lune z Venero bo spodbujalo romantična čustva, kar boste še posebej intenzivno občutili rojeni v raku, škorpijonu in ribi. Odličen dan, da pokažete svojo naklonjenost ljudem, ki jih imate radi. Petek, 27. januar: Merkur bo dopoldne v napetem kvadratu s Saturnom, zato je potrebno vlagati v vse več energije in poskrbeti za optimistično razmišljanje. Ni priporočljivo sprejemati odločitev. Zvečer bo Merkur menjal svoj položaj in vstopil v znamenje vodnarja, kar prinaša zračno in univerzalno energijo v prihodnjem obdobju. Zamislim velja resnično prisluhniti! Luna bo kasneje vstopila v znamenje ovna in se bo srečala z Uranom, kar bo vnašalo v večerne ure veliko dinamike, odličen čas bo za druženje. Sobota, 28. januar: Sonce in Luna v dobrem odnosu bosta prinašala dobro voljo in lepe okoliščine. Merkur bo v sekstilu z Uranom pomagal, da bodo morebitne ovire premagane in da se bodo vse zadeve uredile v pozitivno smer. Energije dneva bodo še posebej naklonjene rojenim v ognjenih znamenjih. DELOVNI ČAS pon.-pet.7.-19. ure sob. 7.-12. ure ned. 7. - 8. ure dežurstva 24 ur tel. 03/7493210 gsm 041-618-772 veterinarskabolnlcašentjur www.vb-sentjur.si_ Nedelja, 29. januar: V tem nedeljskem dnevu velja previdnost, saj bosta že v nočnih urah Merkur in Jupiter v napetem kvadratu. Mimogrede vas lahko zanese v pretiravanje, zato previdno v komunikaciji, v prometu, tudi pri nakupih. Odlično je, da se držite ustaljenih pravil. Ponedeljek, 30. januar: Začetek novega delovnega tedna bo kot naročen za urejanje uradnih in poslovnih zadev. Vstop Lune v znamenje zemeljskega bika bo pozornost usmeril na materialna vprašanja ter finance. Njena konjukcija z Jupitrom bo omogočala uspešnost pri delovanju. Odličen čas tudi za dogovore in nakupe. Astrologinji GORDANA IN DOLORES Iz preteklosti vas preko sedanjosti popeljemo v prihodnost Astrologinja Cordana je dosegljiva na 041 404-935 cena minute pogovora je 1,99 EURzDDV, in na facebooku Astrologinja Gordana Astrologinja Dolores je dosegljiva na 090 64-30 cena minute pogovoraje 1,99EURzDDV,inna www.dolores.si BORZA DELA / INFORMACIJE Prosta delovna mesta objavljamo po podatkih Zavoda RS za zaposlovanje. Zaradi pomanjkanja prostora niso objavljena vsa. Prav tako zaradi preglednosti objav izpuščamo pogoje, ki jih postavljajo delodajalci (delo za določen čas, zahtevane delovne izkušnje, posebno znanje in morebitne druge zahteve). Vsi navedeni in manjkajoči podatki so dostopni: ■ na oglasnih deskah območnih služb in uradov za delo zavoda; ■ na domači strani Zavoda RS za zaposlovanje: http://www.ess.gov.si; ■ pri delodajalcih. Bralce opozarjamo, da so morebitne napake pri objavi mogoče. UE CELJE OSNOVNOSOLSKA IZOBRAZBA slikdpleskar - m/ž; slikdpleskarska dela, nedoločen čas, 3d.1.2d12; go ing, projektiranje, izvajanje, inženiring, d.o.o., ope-karniškacesta8r,3dddcelje NEZNAN NAZIV voznik tovornega vozila v mednarodnem prometd - m/ž; voznik tovornega vozila v mednarodnem prometd, voznik/voznica v cestnem prometd, določen čas, 12 mesecev, 28.1.2d12; ririč transport mihec ririč s.p., slatina v rožni dolin115 a, 32d1šmar-tnovrožnidolini AVTOMEHANIK avtomehanik - m/ž; popravilo vozil, nedoločen čas, 9.2.2d12; ro + so trgovina in ser-visd.0.0.,skalet0vadlica13,3dddcelie SREDNJA STROKOVNAALI SPLOŠNA IZOBRAZBA trgovski zastopnik - m/ž; svetovanje in prodaja naterend, določen čas, 3 mesece, 28.1.2d12; lar-an, drdžda za poslovne storitve, d.o.o.,vrhov dol 9,2341limddš KOMERCIALIST telefonist, odgovarjanje na maile, pospeševanje prodaje - m/ž; javljanje na povpraševanje za medicinsko storitve, odgovarjanje na e pošto, pospeševanje prodaje s klicanjem strank iz raze, vnašanje v razpored, administrativna dela, določen čas, 1 mesec, 25.1.2d12; dojem, trgovina in svetovanje, d.o.o., škoeja vas 51 d,3211šk0fjavas UPRAVNITEHNIK zdravstvena administratorka v - m/ž; or-vladovanje 1d-prstnega slepega pisanja na račdnalnik, pisalni stroj, vodenje zdravstvene administracije, evidenc, pisanje po diktatd itd., določen čas, b mesecev, 28.1.2d12; splošna dolnišnica celje, 0dlak0vadlica5,3dddcelje ZDRAVSTVENITEHNIK srednja medicinska sestra v zorni am-ddlanti v zdravstvenem domd v celjd - m/ž; delo srednje medicinske sestre v zorni amrdlanti, določen čas, b mesecev, 25.1.2d12; zdravstveni dom celje, gregorči-čevadlica5,3dddcelje VISOKOŠOLSKA STROKOVNA IZOBRAZBA programer spletnih tehnologij - m/ž; razvoj in vzdrževanje aplikacij v php, programiranje drdgih spletnih aplikacij, programiranje poslovne programske opreme, programiranje aplikacij za pametne naprave, administracija strežnikov, sledenje tehnološkim trendom., nedoločen čas, 28.1.2d12; adnet, internetne ko-mdnikacijske rešitve, d.o.o., prešernova cesta1d,332dvelenje UNIVERZITETNA IZOBRAZBA marketing, trženje - m/ž; izvajanje marketinških aktivnosti, določen čas, 12 mesecev, 27.1.2d12; inpos, tehnična trgovina nadedeloin drorno, d.o.o., celje, opekar-niškacesta2,3dddcelje UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI EKONOMIST vodja podrdžnice v dddimpešti - m/ž; dpravljanje in koordinacija del in nalog zaposlenih s področja prodaje in marketinga, nedoločen čas, 29.1.2d12; ema d.0.0 - označevanje in sledljivost vinddstriji in logistiki, marirorska cesta 1 c, 3ddd celje UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI PRAVNIK višji pravosodni svetovalec (pdi) - strokovni sodelavec - m/ž; prodčevanje zadev, ki md jih dodeli pravosodni ednkcionar, priprava strokovne podlage za sprejem odločitve, priprava odločitve, priprava orrazložitve odložitve, zastopanje strank po poorlastild ednkcionarja pred sodišči. določen čas, 25.1.2d12; okrožno sodišče v celjd, prešernova dlica 22,3ddd celie UE LAŠKO OSNOVNOSOLSKA IZOBRAZBA pomožni delavec - m/ž; ročna dela, kopanje jarkov, pranje strojev in vsa dela v graddeništvd, določen čas 12, 1d.3.2d12; msv žohar, storitve in trgovina, d.o.o., tr0rnid0l34,3271 šentrdpert ELEKTROINŠTALATER elektroinštalater - m/ž; elektroinštalater na orjektih, določen čas, 12 mesecev, 25.1.2d12; salijaj, graddeništvo in trgovina, d.o.o., jeseňová ravan 5,3272 rimske toplice PRODAJALEC prodajalec - m/ž; prodaja dlaga, določen čas, 3 mesece, 25.1.2d12; nkd trgovina na dedelo in drorno, d.0.0. (nkd, gross- dnd einzelhandel, gmdh), dlica xiv. divizije 12, 3dddcelje ZDRAVSTVENITEHNIK zdravstveni tehnik - ž - m/ž; opravljanje kozmetičnih storitev, določen čas, 2 meseca, 5.2.2d12; kozmetika kahne, proizvodnja, storitve, trgovina, d.o.o., dom in vrt 21 a,142dtrr0vlie KOZMETIČNITEHNIK kozmetični tehnik - m/ž; opravljanje kozmetičnih storitev, določen čas, 2 meseca, 5.2.2d12; kozmetika kahne, proizvodnja, storitve, trgovina, d.o.o., dom in vrt 21 a, 142dtrr0vlje DOKTOR MEDICINE zdravnik specialist splošne ali drdžinske medicine - m/ž; delo zdravnika specialista splošne ali drdžinske medicine, določen čas, 12 mesecev, 19.2.2d12; zdravstveni d0mradeče,dlica0f8,1433 radeče UE MOZIRJE ~ DELAVEC BREZ POKLICA pomožna graddena dela - m/ž; pomoč pri krovskih, tesarskih in kleparskih delih, določen čas, 12 mesecev, 28.1.2d12; cimer-manstvo irner janez marija irner s.p., radmirje29,3333 liddn00dsavinji TESAR tesar - m/ž; dela tesarja, opaži, konstrdk-cije, določen čas, 12 mesecev, 28.1.2d12; cimermanstvo irner janez marija irner s.p.,radmirje29,3333 liddn00dsavinji KUHAR kdhar - delovno mesto je v mozirjd - m/ž; priprava proizvodov prehrane, določen čas, 12 mesecev, 3.2.2d12; goteh, podjetje za trgovino, gostinstvo in drdge storitve, d.o.o., gddčeva dlica 2 a, 324d šmarje pri jelšah picopek -m/ž; priprava in peka različnih vrst pic., nedoločen čas, 31.1.2d12; pekarna, kavarna in pizzerija miroslav rednak s.p.,ldče1d,3334ldče EKONOMIST(VSŠ) komercialist za tdje trge - m/ž; izvajanje komercialne operative predvsem v državi italiji, določen čas, 12 mesecev, 25.1.2d12; eko plastiktrgovsko zastopanje in prodaja d.o.o., šmihelska cesta 2,333d mozirje UE SLOVENSKE KONJlČl" DOKTOR MEDICINE SPECIALIST INTERNE MEDICINE vodja dializnega centra - m/ž; odgovorni roste za strokovno dsmerjanje, vodenje in nadzor dializne dejavnost dializnega centra, načrtovanje in izvajanje procesa hemodializnega zdravlienja rde (hemodi-aleiltracijo) in hd (hemodializo) ter dela v programih dejavnosti transplantacije, izvajanje diagnostično preiskovalnih postopkov, podporo in dsmerjanje dolnikov pri reševanjd težav klinične narave, tddi če niso neposredno povezane z ledvično doleznijo, izvajanje amddlantne dejavnosti za interne in eksterne paciente ipd., določen čas, b mesecev, 29.1.2d12; neerodial. neerološka in dializna dejavnost, d.o.o., d0drava14,3214zreče zdravnik specialist interne medicine - m/ž; odgovorni roste za načrtovanje in izvajanje procesa hemodializnega zdravljenja rde (hemodialeiltracijo) in hd (hemodializo) ter dela v programih dejavnosti transplantacije, izvajanje diagnostično preiskovalnih postopkov, podporo in dsmerjanje dolnikov pri reševanjd težav klinične narave, tddi če niso neposredno povezane z ledvično doleznijo, izvajanje amddlantne dejavnosti za interne in eksterne paciente ipd., določen čas, b mesecev, 29.1.2d12; neerodial, neerološka in dializna dejavnost, d.o.o., dodrava 14, 3214zreče UE Šentjur pri celj" NIŽJA POKLICNA IZOBRAZBA (DO 2 LET) pomožni graddeni delavec - m/ž; pomožna dela pri hidrogradnjah, asealtiranjd, polaganjd rornikov in drdgih detonskih izdelkov,vrtanjd in kopanjd jaškov, gradnji vodnjakov in drdgih graddenih delih pri nizkih gradnjah, pomožna zidarska in drdga graddena dela pri visokih gradnjah, nadomeščanje drdgih delavcev, drdge naloge po odreddi direktorja oz. vodje dela, določen čas, 3 mesece, 2b.2.2d12; vilkograd, nizke gradnje, d.o.o., zlateče prišentjdrjd 8 a,323d šentjdr STROJNIK GRADBENEMEHANIZACIJE strojnik - m/ž; dpravljanje zahtevnih graddenih strojev, vzdrževanje strojev, vodenje predpisanih evidenc, nadomeščanje drdgih delavcev, drdge naloge po odreddi direktorja oz. vodje dela, določen čas, 3 mesece, 17.2.2d12; vilkograd, nizke gradnje, d.o.o., zlateče pri šentjdrjd 8 a, 323dšentjdr strojnik vrtalnih garnitdr - m/ž; dpravljanje zahtevnih vrtalnih strojev (kot so npr. ditch witch, perforator...), vzdrževanje vrtalnih strojev, vodenje predpisanih evidenc, nadomeščanje drdgih delavcev, drdge naloge po odreddi direktorja oz. vodje del, določen čas, 3 mesece, 17.2.2d12; vilkograd, nizke gradnje, d.o.o., zlatečeprišentjdrjd8a,323dšentjdr VARILEC varilec - m/ž; varjenje kovinskih cevi pri izdelavi prerojev in drdga varilska dela, vodenje predpisanih evidenc, nadomeščanje drdgih delavcev, drdge naloge po odreddi direktorja oz. vodje del.lahko 3. ali 4. stopnja ali pridčen varilec (tečaj za varilaca), določen čas, 3 mesece, 17.2.2d12; vilkograd, nizke gradnje, d.o.o., zlateče prišentjdrjd8a,323dšentjdr VOZNIK CESTNIH MOTORNIH VOZIL "voznik - m/ž; - dpravlianje težkih tovornih in drdgih vozil za prevoz rlaga v cestnem prometd,vzdrževanjevozil.skrr za tehnično drezhirnost in opremljenost v skladd s predpisi, spremljanje pravilnega nakladanja in razkladanja, količinski prevzem in predaja dlaga, prevzem in predaja prevoznih listin v skladd s predpisi, vodenje predpisanih evidenc nadomeščanje drdgih delavcev, drdge naloge po odreddi direktorja oz. vodje dela", določen čas, 3 mesece, 17.2.2d12; vilkograd, nizke gradnje, d.o.o., zlateče pri šentjdrjd 8 a, 323dšentjdr SREDNJA STROKOVNAALI SPLOŠNA IZOBRAZBA zavarovalni zastopnik-svetovalec prodaje na terend - delo v šentjdrjd pri celjd - m/ž; svetovanje strankam, trženje zavarovalnih proddktov, pridodivanje terminov, določen čas, 24 mesecev, 5.2.2d12; grawe zavarovalnica d.d. mariror poslovna enota liddljana, komenskega dlica 4, 1dddljddliana ELEKTROTEHNIK serviser - m/ž; priprava in programiranje inddstrijskih tiskalnikov za montažo, servis, izorraževanje operaterjev, nedoločen čas, 4.2.2d12; adheziv trgovinska in zdnanjetrgovinska drdžda, d.0.0. šentjdr, primož pri šentjdrjd 24 c, 323d šentjdr DIPLOMIRANI INŽENIR STROJNIŠTVA (VS) . . vodja razvoja - m/z; določanje tehnologije delovnih procesov in normativov, predlaganje novih tehnoloških postopkov, priprava organizacijskih predpisov in navodil za delo, izdelava tehnične dokdmentacije, kontrola kakovosti in predlaganje izdoljšav, strojegradnja, priprava tehnične dokdmentacije za varstvo inddstrijske lastnine, izdelava kal-kdlacij, vodenje inovacijske dejavnosti v drdždi,vodenje predpisanih evidenc, drdge naloge po odreddi direktorja. določen čas, b mesecev oz. možnost podaljšanja, 17.2.2d12; vilkograd, nizke gradnje, d.o.o., zlateče pri šentjdrjd8a, 323d šentjdr DOKTORDENTALNEMEDICINE dr. dent. med. - m/ž; pomoč v mladinski zodozdravstveni amrdlanti, nedoločen čas, 17.3.2d12; ferdent, zodozdravstvene storitve, d.o.o., cesta leona dodrotinška ba,323dšentjdr UE ŠMARJE PRI JELšah~ OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA monter kovinskih konstrdkcij, konstrdk-cija cevnih sistemov v petrokemiji - m/ž; priprava in montaža cevi v petrokemiji, po-trerno poznavanje izometričnih načrtov, nedoločen čas, 2.2.2d12; sifleks, kovinar-stvo, proizvodnja, trgovina in storitve, d.0.0.,trškacesta5,3254p0dčetrtek MONTERVODOVODNIH NAPRAV inštalater vodovodnih naprav (topla-hla-dna voda), ogrevalnih naprav, plinskih naprav - m/ž; dela se z novimi materiali in postopki. delo je v tdjini., določen čas, 3 mesece, 4.2.2d12; mkv montaža proizvodnja, storitve, trgovina d.o.o., rogaška cesta23,324dšmarjeprijelšah PLESKAR pleskar kovinskih konstrdkcij v tdjini - m/ž; čiščenje in pripravljanje kovinskih konstrdkcij za pleskanje, izdiranje in pripravlianje rarv za zahtevane odtenke, nanašanje ali razprševanje rarve na kovinske konstrdkcije, delo je v tdjini 4-b tednov v tdjini, 1 teden doma), dolo- :en Čas, 24 mesecev oz. nedoločen čas, 25.1.2d12; mkv montaža proizvodnja, storitve, trgovina d.o.o., rogaška cesta 23, 324dšmarjeprijelšah DOKTOR MEDICINE SPECIALIST SPLOŠNE MEDICINE zdravnik specialist splošne ali drdžinske medicine - m/ž; opravlianje dela zdravnika splošne ali drdžinske medicine, določen čas, 12 mesecev, 19.2.2d12; zdravstveni dom šmarje pri jelšah, celjska cesta ib, 324dšmarjeprijelšah UE VELENJE ~ SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA operater. programer na cnc rezkalnem strojd - m/z; operater, programer na cnc rezkalnem strojd, žična erozija, nedoločen čas, 27.1.2d12; d.w.m. tech proizvodnja, inženiring, trgovina, zastopanje in tdrizem d.0.0.,pakaprivelenjd39a,332d velenje SREDNJA STROKOVNAALI SPLOŠNA IZOBRAZBA zavarovalni zastopnik-svetovalec prodaje na terend - m/ž; svetovanje strankam, trženje zavarovalnih proddktov, pridodivanje terminov..., določen čas, 24 mesecev, 5.2.2d12; grawe zavarovalnica d.d. mariror poslovna enota liddliana, k0menskegadlica4,1dddljddljana KUHAR picopek-m/ž; priprava in peka različnih vrst pic., določen čas, b mesecev, 27.1.2d12; pekarna vodovnčnik peter vodovnčnik s.p.,pakaprivelenjd 43,332dvelenje DIPLOMIRANI INŽENIR ELEKTROTEHNIKE (VS) elektrotehnik komercialist - m/z; vodenje in dpravljanje tehničnih vsedin in projektov podjetja, odlikovanje idej za projekte na področjd dčinkovite rare energije, ornovljivih virov energije in varovanja okolja, določen čas, 12 mesecev, 25.1.2d12; adesco menedžment, investicije in marketing za energetsko zanesljivost in konkdrenčnost d.o.o., koroška cesta 37 a,332dvelenje UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI EKONOMIST vodja nadave- m/ž; odgovorni roste za vodenje celotnega področja narave v skladd s procesi in politiko drdžde (po-memdno poznavanje standardov is09dd1, iso 14dd1) optimizacijo in racionalizacijo narave glede na potrere proizvodnega procesa (sodelovanje s plansko sldždo in prodajo - priprava pother materialov za različna ordodja (mesečni, trimesečni plani)) samostojno izdelavo poročil za vodstvo podjetja (mesečna poročila o vrednosti nadave, odračanjd zalog, priprava finančnega plana za račdnovodsko sldždo ...) raziskavo trga, spremljanje cen in zalog naravnih materialov vodenje in pripravo naravne dokdmentacije (priprava izjav, testnih poročil, pogodd od začetkd novih projektov iskanje novih dodaviteljev ocenjevanje odstoječih do-daviteljev vodenje pogajanj z dodavitelji ter pripravo osndtkov pogodd in drdge dokdmentacije dpravljanje z zalogami (jdst in time dodave, dodave na odpoklic) reševanje reklamacij ipd, določen čas, 12 mesecev, 27.1.2d12, plastika skaza, proizvodnja, trgovina, storitve, d.o.o., selo 2da,332dvelenje UEŽALEC ~ SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA prodajalec keramike v pe latkova vas - m/ž; prodaja in izdaja dlaga kdpcem, poglodljeno svetovanje in pomoč kdpcem, sprejem reklamacij, določen čas, 3 mesece, 25.1.2d12; sam podjetje za komercialni inženiring, d.0.0. domžale, preserska ce-sta1,1235 rad0mlie vozniktovornjaka- m/ž; prevoz in razvoz živil po sloveniji, določen čas, b mesecev, 24.1.2d12; avtoprevozništvo in posredništvo, dojan žnidaršič s.p., šlandrov trg 3,331džalec MEHATRONIKOPERATER monter h. - m/ž; izdelava in montaža toplotnih črpalk in hladilnih sistemov, določen čas, 12 mesecev, 25.1.2d12; termo-tehnika hladilni, ogrevalni in energetski sistemi, d.0.0.,0rlavas27a,3314rrasl0vče AVTOKLEPAR avtoklepar - m/ž; popravlja poškodovane dele avtomodilskih karoserij in jih nadomešča z novimi, določen čas, 3 mesece, 19.2.2d12;pirh trgovina, storitve in servis d.o.o., ložnica pri žalcd 52a, 331d žalec MESAR mesar - m/ž; priprava in prodaja mesa, nedoločen čas, 9.2.2d12; mesarstvo čas, ervin čas, s.p., savinjska cesta 77, 331d žalec KUHAR pizzopek - m/ž; samostojna priprava in peka pizz v krdšni peči, pomoč v kdhinji, določen čas, 12 mesecev, 27.1.2d12; okrepče-valnicaverde, zijad drčkalič s.p., petrovče 94,3391 petrovče PRODAJALEC prodajalec - m/ž; prodaja pohištva in svetovanje, določen čas, b mesecev, 3d.1.2d12; lesnina, d.o.o.; prodajni center trgovina s pohištvom leveč, leveč 18,33d1 petrovče EKONOMIST ZA KOMERCIALNO DEJAVNOST samostojni komercialist - m/ž; samostojno iskanje novih prodajnih priložnosti ter vzpostavljanje neposrednih kontaktov s potencialnimi naročniki - pogajanja in odgovornostza doseganje zastavljenih rezdltatov - vzdrževanje stikov z že or-stoječimi naročniki - samostojna priprava in predstavitev ponddd ter sklepanje komercialnih dogovorov - odgovornost za širitev prodajnega programa natdjem trgd - prodčevanje, analiza tdjega trga ter spremlianje konkdrence, nedoločen čas, 19.2.2912; termo shop d.o.o., trgovina in inženiring za toplotno in hladilno tehniko, rimska cesta 17b, 3311 šempeter v savinjskidolini ^ VODNIK TOREK, 24. 1. 12.00 Namenska dvorana Hotela Dobrava Zreče_ Da ne pozabimo predstavitev zbornika; zbornik bosta predstavila Franc Bevc in Jože Laščak 15.00 Glasbena šola Celje_ Javni nastop tekmovalcev kitara, harfa, orgle in komorne skupine s pihali 16.30 Osnovna šola Zreče Palček Anton ura pravljic 17.00 Glasbena šola Celje_ Javni nastop tekmovalcev godala 17.00 Mestna knjižnica Velenje Ura pravljic pripoveduje Vesna Gaber Podhovnik 18.00 Knjižnica Prebold_ O nastajanju odmevnega slovenskega filma Sfinga pogovor z avtorji 19.19 Knjižnica Velenje_ Prehrana po načelih TKM predavanje 16.00 Mestna knjižnica Šoštanj Ura pravljic pripoveduje Andreja Kolenc 17.00 Knjižnica Rogaška Slatina Ježkove urice 19.19 Mestna knjižnica Velenje 17.00 Knjižnica Šentjur Meksikajnarji: Meksiko! predstavitev stripa 20.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec_ Termina(l)tor gledališče Koper; komedija za torkov gledališki abonma in izven SREDA, 25. 1. 17.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku Kraljevi smetanovi kolački gledališka predstava dijakinj in dijakov Gimnazije Lava 17.00 Knjižnica Rogatec Ježkove urice za otroke od 1. do 4. razreda Ura pravljic KINO Spored 24. in 25. 1. Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa. Traktor, ljubezen in rock'n'roll - komična drama 20.15 Pisma sv. Nikolaju - romantična komedija 16.25, 20.55 Alvin in veverički 3 - animirana družinska komedija 15.00, 17.00 Sherlock Holmes: Igra senc - akcijska pustolovska kriminalka 18.00 Dekle z zmajskim tatujem - triler 18.10 Jack in Jill - komedija 19.10, 21.10 Muppetki - družinska komedija 16.00 Tihotapci - kriminalka/triler 18.40, 21.00 Parada - komedija/drama 21.05 Angleška pita - komedija 15.50, 20.40 Obuti maček - animirana družinska komedija, 3D 15.30, 16,.15, 17.30, 18.15 Obuti maček - animirana družinska komedija, sinh. 15.10, 17.10 Obuti maček - animirana družinska komedija 16.55 Podzemlje: Prebujanje - akcijska fantazijska grozljivka, 3D 19.30, 21.30 Podzemlje: Prebujanje - akcijska fantazijska grozljivka 19.00 Izlet - drama 16.10, 21.20 iiieiii»|Nil SREDA 20.00 Ženska, ki poje - drama 17.00 Kulturni center Rogaška Slatina Najboljši ciganski muzikant lutkovna predstava v izvedbi gledališča Bičikleta 17.00 Mestna knjižnica Velenje Ustvarjamo, raziskujemo ustvarjalna druženja odraslih; delavnico vodita Stanka Ledinek in Andreja Zelenik 18.00 Celjski mladinski center Dijaki SŠGT - promotorji turizma na Celjskem? predstavitev španske kulture; predstavitev bosta vodili Valentina Česnik in Tjaša Mlakar 18.00 Medobčinska splošna knjižnica Žalec_ Večer japonske kulture pesnica Seiko Araki Gerl in slikarka Keiko Miyazaki Vahčič 18.30 Mohorjeva dvorana Celje Slomšek v sekularni šoli Mohorski večer 19.00 Osrednja knjižnica Celje Besednica gost Miha Mazzini; z njim se bo pogovarjal Marjan Pušavec 19.00 Knjižnica Laško Vpogled v novejšo slovensko zgodovino predavanje dr. Vide Deželak Barič 19.19 Mestna knjižnica Velenje Pogovor z Vito Mavrič z gostjo se bo pogovarjala Sonja Bercko 19.30 Glasbena šola Velenje Koncert študentov harmonike 20.00 MC Patriot Slovenske Konjice_ Z besedo med ljudi literarni večer SREDA, 25. 1. 17.00 Kulturni dom Vojnik Apitehnični ukrepi predavanje Čebelarskega društva Vojnik; predavata Alenka Jurič in Vlado Augustin pikamo vsako soboto ob 12.15 www.radiocelje.ťotn 9S,1 9S.9 100.3 90.Ë MHï MALI OGLASI / INFORMACIJE STROJI 1 STANOVANJE KUPIM ODDAM TRAKTOR Zetor, Ursus, Imt in ostalo kmetijsko mehanizacijo kupim. Telefon 041 678-130. p POSEST PRODAM PRITLIČJE hiše, trisobno stanovanje, z garažo, kletjo, teraso in zelenico, 126 m^, zgrajeno 1963 in obnovljeno 2010, prodam. Telefon 041 605-786. 244 ODDAM PISARNIŠKE prostore z lastnim parkiriščem oddam v najem v Kovinarski ulici 12 v Celju. Revisto, d. o. o., telefon 041 769- 8-121 eči Dr. PIRNAT ow^simmmrn'^'Mm www.pirnat.si _Dr. Piiiiatd.o.o..Razla||OTa 29. Maribor V 88. letu je za vedno zaspala naša draga mami in babi KRISTINA ZAGERNIK Pogreb bo v torek, 24. januarja 2012, ob 14.30 na mestnem pokopališču v Celju. Maša bo po pogrebu v cerkvi svetega Jožefa. Žalujoči: sin Danilo z družino in hčerka Anita z družino DVE telici, ena breja 7 mesecev, druga ni breja, težka 400 kg, prodam. Telefon 051 605-687. 245 OSTALO KUPIM PRODAM DVOSOBNO stanovanje v centru Celja, vse-ljivo takoj, oddam v najem. Informacije po telefonu 041 983-114. 156 V ZAGRADU oddam opremljeno stanovanje, 42 m^. Možnost odkupa. Telefon 031 229-955. 223 DVOSOBNO stanovanje v Celju oddam. Telefon 041 257-402, po 14. uri. 224 ^ Vedeževanje insvetovanje, ^ ST'E..LLA 68 91 090 68 92Î DEBELE in suhe krave in telice, plačilo takoj, kupim. Telefon 041 653-286. Š 562 VSE vrste krav in telic za izvoz odkupujemo. Plačilo takoj. Telefon 040 647-223. Š 575 VSE vrste krav in telic za zakol, plačilo takoj, kupim. Telefon 031 743-351. Š 8 BUKOVA drva, hlodovina, metrska ali kratko nažagana, na paletah, z dostavo, ugodno prodam. Telefon 051 359-555; www.drva.info. p HRASTOVE »fosne«, debelina 8 m', suhe, naravno sušene in otroški voziček, prodam. Telefon 031 251-363. 242 ODKUP ŽIVALI PRODAM DVE telici simentalki, stari 14 mesecev in te-lico simentalko, staro 4 mesece, prodam. Telefon 041 610-250. 225 TELICO simentalko, staro 13 mesecev, težko približno 430 kg, prodam. Telefon 031 519-341. 235 DVE svinji za zakol prodam. Telefon 030 293-079. p zlata-srebra GOTOVINA TAKOJ!!! ZLATARNA ADAMAS Trg celjskih knezov 4, 3000 Celje 03/5442-180 KUPIM LES na panju kupim. Telefon 041 506-958. 6 PRODAM KRMO prodam. Telefon 5799-273. Š 27 Ženitna posredovalnica ZAUPANJE za vse generacije, brezplačno za ženske do 48 let. Tel.: 031/836-378 03/5726319 Leopold Orešnik, p.p. 40, Prebold MOŠKI, 45 let, 165/70, iščem žensko od 40 do 50 let, za resno zvezo. Telefon 070 315-149. 248 V AGENCIJI Alan stiki in prijateljstva samo 99 EUR, in postanete član za stalno. Telefon 041 248-647; agencija Alan. 255 SIMPATIČNA 45-letna Celjanka želi prijatelja do 65 let. Resna zveza. Telefon 041 248647; agencija Alan. 255 ZAPOSLITEV IŠČEM delo v Savinjski regiji: pomoč starejšim in bolnim na domu pri gospodinjskih opravilih, prevoz in spremstvo k zdravniku. Sem poštena, pridna in zanesljiva. Telefon 070 740-862. 135 ZAČASNO zaposlimo mlajšega moškega za pomožna dela v tapetniški delavnici. Telefon 041 359-334. Tekom Interieri, d. o. o., Goričica 2 a, Šentjur. r ra^ooelje STARO železo, radiatorje, peči in ostalo brezplačno odpeljemo. Miladin Golijan, s. p., Kidričeva 3, Velenje, telefon 040 465-214. n KLET Čehovin iz Štanjela vabi na pokušino in ugodno prodajo domačih vipavskih vin v Vinotoč Zadobrova 124 a, Škofja vas, telefon 051 651-242. 238 ♦ ^ * 226 RAZ NUJNO iščem poslovnega partnerja za nakup ali prodajo nepremičnine. Telefon 040 897-086. 243 3(SíK VZIAIARNIKRAGOLNIK V CXTYCENTRU CELJE VAM NUDIMO ZELO UGODEN ODKUP ZA VSE VRSTE STAREGA ZLATA IN SREBRA. [;:íAGOLNIIUKRAGOLNIK <1.0.0, Ketujna 12,CaU« NAROČITE NAROČILNICO pošljite na naslov: Novi tednik, Prešernova 19,3000 Celje Ugodnosti za naročnike: brezplačno prejemajo vse posebne izdaje Novega tednika, imajo pravico do štirih brezplačnih malih oglasov in ene čestitke na Radiu Celje, življenje pa si lahko pocenijo z našo kartico ugodnih nakupov. Novi tednilc izhaja dvakrat na teden ob torkili in petkih. Piše o življenju in delu prebivalcev z območja 33 občin na Celjskem. ODS OB TORKIH -lIZiVAŠEGA ^ KRAJA iZGODBS S CELJSKEGA NAROČILNICA NAROČILNICA NAROČILNICA IME IN PRIIMEK: ULICA: . Novi tednik vam dostavimo na dom. V prosti prodaji stane torkova izdaja 1,10 EUR, petkova 1,30 EUR. Naročniki plačajo za obe izdaji na mesec 8,70 eUr, kar pomeni, da prihranijo, saj v poprečju izide devet številk na mesec. KRAJ: : DATUM ROJSTVA: Naročam Novi tednik za najmanj 6 mesecev Dodatni popusti pri plačilu naročnine vnaprej: 7 % pri plačilu za eno leto, 3,5 % pri plačilu za pol leta, 2 % pri plačilu za tri mesece. PODPIS: : NT&RC d.o.o. bo podatke uporabljal samo za potrebe naročniške službe Novega tednika. PRILOGA TV-OKNO prinaša vsak petek 48 barvnih strani televizijskega sporeda in zanimivosti iz sveta glasbe in zabave. Podjetje NT&RC, d.o.o. Direktor: Srečko Šrot Podjetje opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03] 42 25 190, tax: (03) 54 41 032, Novi tednik izhaja vsak torek in petek, cena torkovega izvoda je 1,10 EUR petkovega pa 1,30 EUR. Naročnine: Vera Gmajner. Mesečna naročnina je 8,70 EUR. Za tujino je letna naročnina 208,80 EUR. Številka transakcijskega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk: Delo, d.d.. Tiskarsko središče. Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: Biserka Povše Tašič Namestnica odg. ur.: Tatjana Cvirn Oblikovanje: Minja Bajagič Računalniški prelom: Igor Šarlah, Andreja Balja Fotografija: Sherpa, GrupA E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si E-mail tehničnega uredništva: tehnika.tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Bojana Avguštinčič E-mail: radio@nt-rc.si. E-mail v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Anja Deučman, Janja Intihar, Brane Jeranko, Špela Kuralt, Urška Selišnik, Saška T. Ocvirk, Špek Ožir, Branko Stamejčič, Ivana Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster Tajnica uredništva: Tea Podpečan Veler Lektorica: Tanja Drolec AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Lejič Mlakar Marketing: Zlatko Bobinac, Simona Brglez, Vojko Grabar, Viktor Klenovšek, Nina Pader, Marjan Brečko Telefon: (03)42 25 190 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si Z n ^m ■■v ■■ ■ »v Galiceve orglice igrajo ze 50 let Spričevalo ob polletju v prvem razredu je bilo nekdaj precej pomembna reč. In ker je mali Jožek domov prinesel same petice, ga je 23. januarja pred 50 leti čakalo čisto posebno presenečenje. Za nagrado je dobil svoje prve orglice in zgodila se je ljubezen na prvi pogled. Se je pa nekaj let kasneje na ta datum primerilo še eno usodno srečanje. Na rojstni dan je namreč spoznal tudi svojo bodočo ženo Cito, takrat še Zakonjšek. In začela se je posebna glasbena zgodba v taktu orglic in citer. Ko sta se s Cito spoznala, sta imela vsak svoj ansambel. S sestro ju je tisto nedeljo prvič slišal igrati in je takoj vedel, da bi skupaj zveneli še boljše. Da ga je prihodnji teden prišla poslušat ona, je bil pač samo še en dober znak na tej poti. Mu je pa ob prvi priložnosti prav po žensko nalila čistega vina. Kaj za božjo voljo se ubada z elektrotehniko - pa družinska tradicija gor ali dol - ko pa je vendar rojen muzikant. In zakaj bi gonil meh harmonike, če pa igra orglice tako kot nihče drug. Tako se je počasi rodil ansambel Slovenija, ki se je v svojih 20 letih obstoja prav z orglicami in citrami prebil v sam vrh popularnosti in prepoznavnosti. In to kljub temu, da je mali samouk orglice obrnil naokrog in jih še danes igra »narobe«. Ali bolje rečeno, tako kot jih ne zna nihče drug. V vseh teh letih je izpod Galičevega peresa izšlo kakih 500 raz- Jože Galič bo v eter Radia Celje kmalu pospremil že 500. oddajo Pesem slovenske dežele. ličnih glasbenih naslovov. Uspešni pa so tudi zato, ker avtor razume slovensko dušo. V pesmi Neskončno zaljubljena, ki jo s takim uspehom izvajajo Modrijani, dekle na primer umre. Pa to večine ne moti, da bi si je ne podarjali za poroko ali da ob njej ne bi veselo vriskali. Sicer pa je večino stvari v življenju tako ali tako treba vzeti s humorjem. Tudi takrat, ko ti ni do smeha. Potem ko je Jože skoraj pol življenja zabaval Slovence v »čevljih« Podhomskega Jože in »pravljičnih« sedem let vodil priljubljeno glasbeno oddajo Po domače na nacionalni televiziji, ga seveda ni bilo Slovenca, ki ne bi vedel zanj. Ko se je potem čisto zaresno poskusil v vlogi zavarovalnega agenta, pa je bil vsak njegovo poskus že v kali obsojen na propad. »Vse izpite in licence sem imel v žepu, v aktovki goro zavarovalnih pol. Pa sem poklical na prvo številko, povedal kaj bi rad _ Gospa na drugi strani pa reče možu: >Galič kliče! Gotovo naju hecajo<. Nič nisem prodal,« smeje zaključi Jože. Imajo pa zato poslušalci Radia Celje že deseto leto priložnost vsako nedeljo slišati delčke njegovega bogatega ljudskega arhiva. Skupaj z Brankom Ogrizkom, bolj znanim pod družinskim imenom Pol jabke, sta utečena dvojica, ki bo prav kmalu v eter pospremila že 500. oddajo Pesem slovenske dežele. StO Foto: arhiv NT FOTO TEDNA Foto: GrupA Maturanti! 'fjr". J' mjk - m-:: ; ■ /-t/ť i & i fŠÉl W0ÍÍ ill ® «I Večerni sprehod po Rifniku V Novem tedniku bomo ob torkih tudi letos objavljali fotografije celotnih maturantskih razredov, zato vas vabimo k sodelovanju. Pošljite nam imena vseh dijakov na fotografiji in priložite dovolj veliko skupinsko fotografijo razreda ter nam vse skupaj pošljite na elektronski naslov tatiana.tednik@nt-rc.si. Vse to lahko pošljete tudi po pošti in v tem primeru vam lahko fotografijo po uporabi vrnemo. Ste v družini veseli naraščaja? Bi radi veselo novico sporočili še drugim? Na naš elektronski naslov tednik@nt-rc ali po pošti na Novi tednik, Prešernova 19, 300 Celje, sporočite podatke o otroku in starših. Zraven lahko priložite tudi fotografijo.