Mubljona, torek, 4. februarja 1958 LETO XXIV. Stev. 29 (ZDaj a in riSKA časopisno založniško podjetje •tJDDSKA pravica« direktor podjetja tEV MODIC OUAVNI Di ODGOVORNI O REDNIK tv an Šinkovec “*•«»>» 'rsak aan razen a - Cena to dinarjev PROLETARCI VSEH DEŽEL, ZDRUŽITE SEI PRAVICA »fa J O D S K A P a A V 1 C A* USrANOVUlENA «. OKTOBRA IM* « MED NARODNOOSVOBODILNO BORBO J S IZHAJALA KOI »»-DNEVNIK IM rEDNIK - OD OSVOBODITVE OO L JULIJA U9) KOT DNEVNIK, NATO PA KOT TEDNIK • ODI JONUA l»5» IZHAJA V REDAKCIJSKI POVEZANOSTI Z »BORBO* OBISK IZ GRČIJE Včeraj • Predsednik Sf,ispel v Beo«rad ni. i Srške poslanske zbor-Konstantin Rodopulos PQvab'ifQrad’ 3’ jebr- (Tanjug). Na 'iudsfeo i Predsednika Zvezne Uča ip ,skuPščine Petra Stambo-Seogrart S z letal°m prispel v slanskp ,predsedmk grške po-^ODulnc i ,ornice Konstantin Rodni 0<=1’ ; febr. Bulganinova rr*sPela n. ca Eisenhowerju je . britanii, av v trenutku, ko so * zaki zunan.iem ministrskega osnutek bri- ^nit>ovQ g0v°ra na drugo Bul-<3ne 8 ? Pismo Jan 6tU Afl biPari ^ ?a' pred Pet 2 „’ kaze, Kot ' ^avnikdanes povedal pred-?°Vitlarje^ u”1ega ministrstva Bu]gaV britanskega odgovo-pSnU ne bcxlo izročili Sega zunan- ne b°d° Od ameri-Celotno '1ega ministrstva pre-!ga Bui'83 besedila najnovej- 2^fu mv^ek|a P;?™«. Ei- o Se bori euka Britanija in u^vih morale posvetovati pobudah in rak0dg°vor;i'’^^ Macmillanove-Počaka*- BulSaninu bo mo- Dlot Sveta Afina ponovni sestavni sL»tlantske zveze. Za- nim Vati3a niVp/aTezniSkega po* reai?i? d slehernim urad-ar>jem na sovjetske predloge nedvomno zavira vzpon na »gornjo raven«, vendar so v Londonu prepričani, da je pot zdaj bolj prosta, ker je odpadlo ameriško načelno nasprotovanje slehernemu takšnemu sestanku v pogojih »stratosferske neenakopravnosti«. Londonski listi zato še naprej sredo predložen še'dajejo duška svojemu zadovolj-n‘ske zveze, ki zaseda j stvu spričo uspeha ameriškega tan^e?akljVčevali odgovora - iav,,13’8!110 Macmillanu z l?°ral biti*Uaria. Ta odgovor bi ga i,;J°yjetski vladi pa naj j »Raziskovalca«, ki je premajhen, koncem ted- i da bi da bo vsa stvar strategom v Pentagonu zmedel glave, dovolj velik, da reši Belo hišo, zunanje ministrstvo in Kongres občutka manjvrednosti, »Manchester Guardian« pravi: Američani se zdaj čutijo diplomatsko sposobnejše, da razpravljajo z Rusi kot enakopravni sobesedniki, in če bo to pripomoglo k temu, da bo prej prišlo do sestanka na kakršnikoli ravni, se lahko tega samo veselimo. Vladni »Daily Tele-graph« govori o večji samozavesti predsednika Eisenhowerja, ki se bo zdaj lahko postavil na trdnejše pozicije. Laburistični »Dai-ly Herald« pa sodi: Zdaj se lahko obe strani na na j višji ravni pogajata »s pozicije sile« — ko jima je bilo že toliko do tega. da bi bilo koristno doseči sporazume o takšnih vprašanjih, kakor so na primer sporazum med ZDA, Veliko Britanijo in Sovjetsko zvezo o prepovedi atomskega orožja, nenapadalna pogodba med članicami Atlantske in Varšavska zveze ter sporazum, po katerem ne bi uporabljali sile pri obravnavanju vprašanj, nanašajočih se na Bližnji in Srednji vzhod. Bulganin se potem dotakne Eisenhowerjevega predloga, naj bi odpravili veto v Varnostnem svetu, in izraža mnenje," da takšen predlog ni sprejemljiv. Ko govori o gledišču predsednika Eisenho-werja o nemškem vprašanju, Bulganin poudarja, da je stališče ZSSR glede Nemčije znano in da ZSSR v celoti podpira gledišče vzhodnonemške vlade o nemški konfederaciji. Kakor prvi sekretar CK KPSZ Hruščev v svojem nedavnem govoru o zunanjepolitičnih vprašanjih, tako tudi Bulganin meni, da Novi danski veleposlanik v Beogradu Beograd, 3. febr. (Tanjug). — Novi danski veleposlanik v Jugoslaviji Karl Eskelund je prispel v Beograd. V poslopju danskega veleposlaništva ga je da-1 V imenu nes obiskal in pozdravil šef pro- književnikov tokola državnega sekretariata za zunanje zadeve Dalibor Soldatič. Veleposlanik Eskelund bo te dni izročil predsedniku republike svoja pooblastilna pisma. Cabot Lodge v Iranu Teheran, 3. febr. (AP). Vodja ameriške delegacije v OZN Cabot Lodge, ki se mudi zdaj v Iranu, je bil pri iranskem šahu in mu izročil Eisenhowerjevo-pismo, katerega vsebine niso objavili. je moč doseči sporazum o poletih v vesolje izključno v miroljubne namene s pogojem, da je prepoved medcelinskih balističnih raket del splošnega problema atomskega in vodikovega orožja. Ko so predstavnika oddelka za tisk v zunanjem ministrstvu Ilji-čeva vprašali, ali so bila podobna pisma poslana tudi predsednikom vlad ostalih zahodnih držav, je odgovoril, da mu je znan samo odgovor predsedniku Eisenhowerju. Na vprašanje, katere dežele naj bi po mnenju sovjetske vlade sodelovale na sestanku najvišjih predstavnikov, je Iljičev odgovoril, da pridejo v poštev državniki socialističnih in zahodnih dežel. Čestitka Vorošilovu ! Beograd, 3. febr. (Tanjug). — Predsednik republike je čestital predsedniku Vrhovnega sovjeta ZSSR Klimentu E. Vorošilovu ob 77. rojstnem dnevu ter mu želel čvrsto zdravje in nadalnje uspehe v delu. POČASTITEV 200-LETNICE ROJSTVA VALENTINA VODNIKA UTIRAL JE POT Včeraj popoldne sta zastopnika slovenskih književnikov in novinarjev položila venca na Vodnikov spomenik v Ljubljani Ljubljana, 3. febr. Danes ob jeziku razodet višji, izbrani svet, ] »-Zanimivo bi bilo z mislijo pre-pol petih popoldne so se zbrali o katerem so do tedaj lahko govo-! leteti 161 let in zmeriti vso časov-okrog spomenika prvega sloven- rili samo pesniki velikih narodov.1 no in razvojno distanco, ki nas skega pesnika Valentina Vodnika In če pomislimo, da je bila ta pe- j loči od prve številke .Ljubljanskih na Vodnikovem trgu književniki, sem svoje čase odkritje našega du- j Novic’ do današnjega dne, ko na slavisti in novinarji, ki so prav ta- ha in moči naše besede, potem je Slovenskem izhajajo dnevniki v ko hoteli počastiti 200-letnico roj- j jasno, da se je morala na ta glas stotisočih izvodih in tedniki v vi-stva svojega prvega stanovskega j zbujati vrsta pevcev, ki so priprav- šokih nakladah in ko imajo že tovariša. Skromno počastitev je or- ! ljali naši poeziji tla za bolj samo- manjši kraji svoje lokalne časnike. stojno in mogočno rast. Med nji- Od enega samega časnikarja Vami je bil tudi Prešeren, ki je.tudi lentina Vodnika je razvoj v teh sam ob pripravljanju svoje zbirke letih pripeljal do sto in več novi-čutil dolžnost, da počasti spomin narjev. Tega razvoja časnikarske prvega našega pesnika.« | družbene dejavnosti, ki je šele v j Za dr. Linom Legišo je spre- sedanjem času dobila svoj pravi govoril v imenu Društva novinarjev Slovenije kulturni urednik I »Ljudske pravice« Marjan .Javornik, ki je dejal uvodoma, da ob j Vodniku pesniku ne gre pozabiti ganiziralo Društvo slovenskih književnikov z Društvom novinarjev Slovenije in s Slavističnim društvom. Slovesnosti so se udeležili tudi predsednik Društva slovenskih književnikov Mile Klopčič, predsednik Zveze prevajalcev Jugoslavije Fran Albreht, predsednik Slavističnega društva univ. prof. dr. Anton Slodnjak ter drugi kulturni in javni delavci. , MIKA TRIPALO O SODELOVANJU MLADINE V PREDVOLILNI KAMPANJI Letos pojde prvikrat volit ^■lijon osem sto tisoč mladih volivcev sednikf^1 dopisnik »ljudske pravice« je naprosil pred-Paia a Centralnega komiteja Ljudske mladine Miko Tri-dine’ a-> Pove kaj o nalogah in pomenu sodelovanja mla-PfedvoHlni kampanji, ?a,*jo<, s?datlio Zlasti je treba poudariti, da dela mladine ne moremo ločiti od dejavnosti organizacij Socialistične zveze, sindikatov in drugih družbenih organizacij in da je za- Društva slovenskih je spregovoril prof. dr. Lino Legiša, ki je v svojem govoru med drugim dejal: »Vodnik je dramil svoje rojake in jih učil prednosti in napredne podjetnosti, kakor je terjal čas, ki je razgibal ne samo meščane, ampak tudi kmeta in je bilo treba skrbeti za gospodarsko utrditev in z njo tudi za narodno veljavo. Narodna misel se je še posebej razgorela, ko je pesnik videl, koliko javnega priznanja je bila deležna slovenščina pod Francozi. 2e z Linhartom sprožena, zdaj močno oživljena misel na politično, ne samo duhovno skupnost Slovencev, je valovila z njegovo »Ilirijo oživljeno« daleč po Slovenskem in prebujala naše ljudi. Prebujala pa je Vodnikova pesem tudi takrat, kadar je ubirala bolj osebne strune, prizadete sprjčo veličastva naših gora ali prevzete od klica, ki vabi pesnika. Saj je bila s takimi verzi za nas samo odkrita in poveličana naša domovina in v našem pomembnega deleža, ki gre Valentinu Vodniku kot prvemu slovenskemu časnikarju. Valentin Vodnik je urejal prvi slovenski časnik »Ljubljanske Novice«. Tov. Javornik je dejal: družbeni pomen, ne bi bilo brez začetka. Na tem začetku pa stoji Valentin Vodnik, ki je postavil temelje vsemu poznejšemu razvoju.« Po končanih govorih sta položila venca tajnik Društva slovenskih književnikov Mitja Mejak v imenu slovenskih književnikov, venec Društva novinarjev pa tovariš Marjan Javornik. fcjjr. je Pou0Zr^0,ilno kam" ljenjcm naSe dežele v zad,?jih StI* j želeno, da bi sodelovalo na zborih - U. .. - Oaril Tripalo v za- rih letih, zlasti s perspektivnim 1 ,____ tom, h za v kraim,3"-lanii iz priprav na naposled Ze]>rih pVnih, organov oblasti, . ‘o Vn./ je S0dplmrol„ °fRa«- se vklin*;;- v za- rin leun, ziasu s perspejvi.iviu.il volivcev čimveč mladincev in mla- Sr6tWZac*.le 7 „ J630 mIadinske načrtom, z glavnimi določbami dink Cilj vsega tega prizadevanja V%vmi izkušnin^f-erimi nepo~ novih zakonov iz gospodarstva in je_ da se okrepi družbena in poli_ v krof.__ .!ami iz priprav na naposled s prizadevanjem za re-iti^na t w Se°Vneto p,s°delovala mladina so»nmiadina ‘oVna naloga bo, da ‘ arii z u. ' . raznih sestankih i?ružbpn?r ■ v gospodarstvu ln političnim živ- tična vloga Ljudske mladine kot organizacije, na drugi stpani pa, (Nadaljevanje na 2. strani) vr>0a* SKB NAPOVED v v,!**' ffihruarJa Sl0' Te'miUlrai dehii ®lovfir'Ul oblačno ??rJU pueratUre n ° smerno 'oblaC-, tj , °*toH i Ponoči do —in, v Pri- 'laL ^morri^ dnevne meti , Nr%>l1onojU d0 15- V nižinah ?r?n?«n5la "»d PsrertraiSncf!a Potiska ' ro2n*alm°?. st» se Evropo ln vodnje v ul " krain,,-., 11 lz priprav na naposled s | formo šolstva. Na volišča pojde prvikrat kakih 1,800.000 mladih volivcev. Seveda jim bo treba posvetiti potrebno , pozornost. Mladi volivci se morajo skuk , —-r------ 'seznaniti z vsem, kar sem omenil. *REMT?Mh —— Sp0znati morajo, kakšne so njiho- ‘IfcPlSRjj MIDOirm Ive pravice in dolžnosti kot novih volivcev in kot državljanov naše 1 družbene skupnosti in v katerih oblikah lahko pride njihovo mnenje do izraza v komuni. Mladina naj seveda v tem obdobju nadaljuje tudi izpolnjevanje tekočih nalog, dela za povečanje proiz- s ■kv.oijo ,,i vodnje v industrijskih podjetjih,------------- -------------------------- j- ietohc,« Maribor-Tabor so predlaga11.. Zvezni zbor proizvajalcev dustrijske skupine dir Tovarne dušika v Ruša'n, boJ torja Stoparja, v Zvezn_ pa so v isti občini Pr Qb. Franca Ranta, predsednika činskega ljudskega ribor-Tabor. V Ptuju s ^ raj predlagali v Rep zbor književnika Ivana j0 ča. V občini Maribor-Tezn na včerajšnji kandidac« konferenci predlagali v bliški zbor proizvajalcev * tijske skupine Staneta oi, predsednika Združenja * skih gospodarstev, in in , žlie ka Zinka z Okrajne zadr zveze Maribor. Na nadaljnjih kandida^ konferencah so v SloveiJ_ Gradcu predlagali kot :a data za Zvezni zbor se Ma. Okrajnega komiteia Z,r>. , ribora Miloša Ledineka |^nP_^a ivanš zbor sednika Občinskega odbora Slovenj Gradec Skerlovnika. V Zvezni proizvajalcev industrijske pine pa so predlagali d J ja Železarne Ravne .GBudnj- [jedik8' Klančnika in direktorja ka Mežica inž. Pavla Bene V Republiški zbor so pr Jya gali v Slovenjem Grade Skerlovnika, predsednika činskega ljudskega odbora _ venj Gradec, in Študenta da Fišerja. V Repubhsk proizvajalcev industrijske ^ pine pa Petra Tomazina, • ča, in predsednika^ delavsk ^ sveta Rudnika Mežica zdarskega Mlinska iz ter ^ inženirja £“^3. Slovenjega Gra V Radljah so na kandida«1 konferenci predlagali v ^ bliški zbor Iva da. o^faj' namestnika sekretarja ibor, nega komiteja ZKS k vob- V 94. volilnem okraju s Repu-čini Lešje predlagali v re. bliški zbor Zalko Družina, e, daktorico Zavoda za P.arjbo- vanje gospodinjstva ■ v " eDti ru, in Poldko Skrbiš, re Qb. ko za socialno skrbstvo fini Lešje. V Ajdovščini so na \y nji kandidacijski konfere ,aflC» upali kandidaturo za P ■ v0-v Republiškem zboru v lilnem okraju, ki obse?p(iIiikU no Ajdovščina, Predl3^bor8 Občinskega ljudskega lV Slavku Ježu. V Tolminu >ca upali kandidaturo za P •- b\i' v industrijski skupini h v 9, škega zbora proizvajalce volilnem okraju, ki ?bs ” občl' spodarske organizacije ’ injii nah Bovec, Kobarid, To tol-Kanal ob Soči, direktorjevo minskega podjetja za, 1'jyiirka avtomobilskih svečk Rovščku. Dr. Maks Šnuderl: Z vrsto zakonov so bili državni organi izločeni iz Delo Zvezne ljudske skupščine ■v --- fcli® javne dejavnosti, ki so bile poprej v rokah države. 1° je|,( «» l> vodstvo Sol, za univerze, za organizacijo znanstvenega založništvo, za radijske oddajne postaje, za časopisna in ^ (jati, podjetja in zavode. Na vseh teh področjih opravljajo vod- sa5tflV' (Nadaljevanje in konec) VELIKA POZORNOST GOSPODARSTVU Najpomembnejše dejanje je bil petletni perspektivni plan in pa resolucije, ki «o dale smernica za gospodarski razvoj. To so predvsem resolucije o perspektivnem razvoju industrije, kmetij stva in zadružništva, gradbeništva, osebne in splošne potrošnje Seveda je skupščina razen petletnega družbenga plana gospodarskega razvoja od 1957 do 1961 izdajala še svoj vsakoleten druž beni plan. Poleg tega je skupščina a zakoni uredila promet s zemljišči, promet s semenskim blagom, zdravstveni nadzor nad živili, varstvo živine pred kužnimi boleznimi in varstvo rastlin pred škodljivci in rastlinskimi boleznimi, izdala predpise za obde lovanja neobdelanih zemljišč in končno rešila nekatera odprta vprašanja agrarne reforme. Kmetijstvu je bila torej posvečene posebna pozornost, to pa ne samo t zakonodajo, temveč tudi s krediti in z drugimi sredstvi na podlagi družbenega plana. Sem spadata še dva pomembna zakona, ki se nanašata na finansiranje melioracijskih del v Makedoniji in na izgraditev rodnega sistema Donava—Tisa—Donava, ki naj zagotovita znaten dvig naše kmetijske produkcije. SOCIALNA POLITIKA JE DOŽIVELA TEMELJITO PREOBRAZBO V preteklem razdobju je bil dokončno postavljen naš pravo-sodni sistem Izdani so bili zakon o sodiščih, zakon o gospodar skih sodiščih, zakon o vojnih sodiščih, zakon o javnem tožilstvu, zakon o vojaških tožilcih in zakon o javnem pravobranilstvu. Zakon o pravdnem postopku določa način, kako naj delajo ' sodišča. Tudi zakon o dedovanju spada deloma sem, saj so sodišča tisti organi, ki urejujejo dedovanja. 8 tem zakonom Je država izpopolnila ustavni predpis, da zakon določa pravico dedovanja. Ker je bilo kazensko sodstvo urejeno že v pretekli mandatni dobi. je sedaj naše pravosodje organizacijsko dokončno postavljeno. Vendar bo treba Izdati še nekatere zakone, zlasti s področja premoženjskega prava, pa tudi za kazenski zakonik Je priprav- ljen že načrt za nekatere spremembe, ki se tičejo zlasti gospo darskih kaznivih dejanj. Razen invalidskega zakona, ki zaradi pomanjkanja časa ni mogel priti na dnevni red prejšnje skupščine, in razen nekaterih drugih zakonov, ki jih je bila mešana komisija skupščine in vlade že pripravila, je vendarle uiejeno široko področje social-nega skrbstva. Zakon o zdravstvenem zavarovanju delavcev in uslužbencev, zakon o pokojninskem zavarovanju, zakon o delov nih razmerjih in zakon o javnih uslužbencih so pomembni zakoniki, ki urejujejo včasih zelo zapletena vprašanja socialnega življenja. 8 posebno resolucijo je skupščina nakazala temeljna načela o bodoči stanovanjski Izgradnji, na katerih bo prihodnja skupščina morala izdati potrebne predpise o ureditvi zapletenega stanovanjskega vprašanja. Novi zakon o Jugoslovanski ljudski armadi in zakon o narodni obrambi sta dala naši vojski čvrste organizacijske temelje. Tudi na področju zunanje politike Je Zvezna ljudska skup ščina dvignilg svoj glos, ko je s posebno deklaracijo pozvala vse vlade, naj ustavijo poskusne eksplozije nuklearnega orožja če Balkanska svetovalna skupščina, ki jo je naša skupščina odobrila, ni stopila v življenje, to ni krivda Jugoslavije. Skupščina je vsak, leto razpravljala o poročilih o naši zunanji politiki. Tudi glede javnih dajatev Je bilo v preteklem razdobju mnogo storjeno. Davek na dediščine in darila je prinesel olajšave pri dedovanju v rodbini. Zakon o občinskih dokladah in o posebnem krajevnem prispevku naj omogoči komuni priliv sredstev Temu namenu služila tudi dva najnovejša zakona, zakon o prispevku |> osebnih dohodkov delavcev k proračunu in zakon o prispevku i/ dohodka gospodarskih organizacij k proračunu. Na tn način lahko občinski ljudski odbori zanesljivo računajo z določenimi dohodki lO-odatotni prispevek za stanovanjsko izgradnjo na vsakega zapn »lenega človeka je že aedaj pospešil »tanovanjsko izgradnjo in Jo bo v bodoče še v večji meri. Izredno pomembrto je bilo prizadevanje Zvezne ljudske skupščine, kako kar najbolj uresničiti načela ueposredne demokracije. ki so neposredno aktivni Ijeni iz določenih predstavnikov družbe Zakon teh organizacijah in pa sVC.1’ aDju * ldr"Ztib »tfr gospodarstvu je uredil vertikalno organizacijo gosp0(? f* delo, ki gu jo začela Zveina ljudska supščina v P*c letih. ŽE MESEC DNI olširski uporniki nepretrgoma v ofenzivi cosKLVeb, (^njug). Fran-znava j . ?n v Alžiru pri-z UnnVn v-Je včeraj v bojih jih S 1 na Yzhodnih Področ-frannn:iu-i-Ubitih in ranjenih djeU ™:o.®^h yv?jak°v. Pri Dji- streljevali 8 krajev, v katerih so bile močne francoske garnizije. Kakor poročajo današnji pariški časniki, je namen uporniške ofenzive onemogočiti uveljavlje- ujen SQ - -j* nje statuta za Alžirijo, ki so ga ^ncoski p°rn’ske enote razbile pred tremi dnevi izglasovali v 14 Frarir-n ■ Mrtvih je bilo francoski zbornici in ki proglaša Franrnci?V’ ranl®n*h Pa 15- ! Alžirijo za »sestavni del« fran- Poročila zato znova coskega ozemlja. Najhujši spopadi v zadnjih dveh dneh so bili na področju Velike Kabilije, Constantine. in JEMEN TRETJI v Združeni arabski republiki? Še ta mesec plebiscit o združitvi in o skupnem predsedniku republike “Porn«ka°riP^a Se je P°večala želi. Al*iV.Č vnost po vsej de' > » x osv°bodilna vojska Kairo, 3. febr. Radio Damask je poročal, da je jemenski kralj Imam Ahmed izrazil željo, da bi se Jemen pridružil Združeni arabski republiki na podlagi federalne unije. K že ‘B v 7arott,. _ J venite rvaomje, Konstantine m seca prešla v «r,» pr?^n-JeSa ®e- j j30ne Francosko poveljstvo je Pa «0 obtavut ril napad’ Zd®] objavilo,............ »ih ' a Je samo v sed’ Padlo nart 7b ^ mesecu januarju 142 in k-T francoskih vojakov, Prejšnji1tpHlanjenih’ ujetih pa 9‘ talci rni« so uPorniki z me--^-J^J^epretrgoma 48 ur ob- Poslanik v Karačiju P* Predsedniku Mirzi lu80slovan«t-febr’ (TanjuS)- Novi stanu ? Poslanik v Paki- ZLGnTV J« M bUke Pakistanske repu- verilnB ,?"?erju Mirzi svoje po- gov gost n i6' Nat0 je bil °je' 8 st na kosilu. Separatisti na Sumatri donezj^u;13’ ?• ,febr. (Reuter). In-Djuand, . mmistrski predsednik izjavil d danes v parlamentu SeParatio*a,v Indoneziji ni dosti ^ratisi^nih elementov in da da je bilo na bojiščih ob progi Biskra-Philippeville, po kateri so sredi januarja prispeli prvi transporti nafte iz Sahare na Sredozemlje, 5 Francozov ubitih in 27 ranjenih. Drugo poročilo francoskega poveljstva pravi, da so uporniki od začetka alžirske vstaje pred tremi leti in Pq1 ujeli okrog 700 pripadnikov francoskih sil, med njimi tudi 250 Francozov. Predsednika Naser in Kuatli sta se danes ponovno sestala in proučila ukrepe, ki 'bodo potrebni, da bi uveljavili združitev obeh dežel. Njunih razgovorov so se udeležili tudi sirski politiki, ki so s Kuatlijem prišli v Kairo na razglasitev združitve. Predsednik Naser je predsednika sirske vlade Sabri' Asalija Odlikoval z Veliko lento republike. Odlikoval je tudi druge Sinoči je Sukri Kuatli sprejel saudskega veleposlanika v Egiptu sirske politike. Se niih"v‘“lln elementov in da Srečile cf nakan'e ne bodo po-nekatpro tem je odgovoril na zdevnih poro^'a časnikov o do-tev avt„ Pripravah za ustanovi- 3e drue?T® države Sumatre, bliki. rii naJvecji otok v repu-je ve? ^a.nda je tudi dejal, da stavnikm, VlŠjih v°jaških pred-vlado ri.i uS Sumatre obvestilo fatom d? s slehernim sepa-Cen>- SenVna^ kakor z izdajalko niua^tistienega gibanja ne ko11 podpirali. v». vV‘ I* t ! x j Prvi transporti nafte iz Sahare med zaščitnimi v Tugurtu v južni Alžiriji žičnimi ovirami Preplah med ustaši v Kaliforniji Pred ponovno sodno.obravnavo Artukovicevih zločinov STALNEGA DOPISNIKA) tajo, in ga morda celo spravila iz ZDA. Vse kaže,-da niti Artukovič niti drugi ustaši, ki žive tu, tokrat niso prepričani, da bo sodišče izreklo razsodbo, kakršno si žele. Odvetnik, ki vodi razpravo v imenu jugoslovanskega konzulata v San Franciscu, je v pogovoru z novinarji pojasnil položaj, ki je nastal po razsodbi Vrhovnega sodišča. Po njegovem mnenju bo Artukovič bržčas znova prišel pred sodišče ali pred V 2. febr. Odkar je ta2sodhn ^“šče ZDA razveljavijo obnovo sodišč in odredilo *k®Ocvi j®ynave proti vojnemu P°novni /Kukoviču ter njegov £eČena _P°r> dokler ne bo iz-. nova razsodhn oIpHp Za- hteve i„Tva razsodba glede *a-2*Nvlade Po iz- tab, toVrn n'stra. Paveličevega mi- so{ Smrti več sto ti' no vojno,' nov med drugo sve-si ustaška emigra Ibna Okeila. Govorila sta dobro uro. Ni znano, kaj sta obravnavala. I V sredo bosta Naser in Kuatli v govorih pred egiptovskim in sirskim parlamentom poročala o ustanovitvi Združene arabske re-j publike in o njeni notranji sestavi. O obeh govorih so včeraj razpravljali na prvi skupni seji vlade Združene republike, ki so se . je udeležili vsi ministri v vladah obeh dežel. Na tej seji so določili tudi datum plebiscita o združitvi in izvolitvi predsednika. Plebiscit bo bržčas 21. februarja. Hkrati z razgovori o podrobnostih združitve se razvijajo tudi obsežni razgovori o enotni politični organizaciji Narodne unije v obeh delih republike. Oba parlamenta bosta razpuščena takoj po plebiscitu. Predsednik nove republike bo takoj po razpustu obeh parlamentov izdal odlok o ustanovitvi novega prehodnega zakonodajnega organa. Novi parlament pa bo izvoljen po prehodnem obdobju ter bo uzakonil novo ustavo in novi volilni zakon. Po plebiscitu bo predsednik nove republike imenoval tudi novo skupno vlado. Danes popoldne je Kuatli odpotoval nazaj v Damask. Z njim sta odpotovala tudi ministrski predsednik Asali in zunanji minister Bitar. Ob odhodu jih je pozdravil predsednik Naser skupno z drugimi vodilnimi politiki in ' višjimi častniki. Izkazali so jim velike vojaške časti. Letalo predsednika Kuatlija so spremili egiptovski lovci na reakcijski pogon. V vladnih krogih, ki so blizu vladama Sirije in Egipta, poudarjajo, da bo politika Združene republike tudi v prihodnje slonela na načelih neodvisnosti, nevključevanja v bloke in sodelovanja z vsemi prijateljskimi narodi. Glede notranjih posledic združitve ti krogi pričakujejo, da bodo v prihodnjih tednih uve- izpričevalo zadovoljstvo spričo razglasitve federacije. Ljudje so ves dan in tudi zvečer hodili po glavnih ulicah mesta ter viharno vzklikali združitvi ter Naserju in Kuatliju. Kairo še nikoli ni bil tako lepo okrašen s stotinami pestrih slavolokov, zastavami obeh dežel ter slikami obeh predsednikov. Tudi Aleksandrija je svečano proslavila združitev. Na glavnih križiščih, so visele velike slike Naserja in Kuatlija in pod slavoloki so nenehoma hodile mno' žice manifestantov ter vzklikale združitvi. Iz Gaze poročajo, da so šli včeraj vsi prebivalci tega mesta in okolice na ulice, da bi proslavili ustanovitev nove arabske republike. Gamal Abtiel Naser in Sukri Kuatli Zbornik OZN za leto 1956 jih niso sistematično pobijali in da jih v ustaških taboriščih sploh niso pobijali. Na drugi strani si prizadeva prikazati Artukoviča kot politika, ki je baje nevaren za Jugoslavijo, »dokler je živ, ker ljavljeni ukrepi, da bi vskladili bi utegnil pripraviti prevrat v politični, gospodarski in socialni V vrsti koristnih publikacij, ki jih izdaja OZN, gre vsekakor posebno' mesto »Letniku OZN«, v katerem je objavljena osnovna dokumentacija o delu te organizacije in vseh njenih specializiranih agencij. To ni samo nujno potrebni priročnik za temeljito proučevanje tega obsežnega dela, marveč je namen te publikacije tudi, da širše seznani javnost z OZN in njenimi 13 specializiranimi agencijami. Te dni je izšel »Letnik OZN za 195S-«. Posebno pozornost zasluži zato, ker se nanaša na delo ZN v zelo kočljivem obdobju mednarodnega dogajanja, ko so napad na Egipt in drugi dogodki povzročili novo mednarodno zaostritev in nevarnost za mir. Razen tega je »Letnik-« obeležil tudi desetletnico svojega izhajanja, kar je hkrati nekakšen jubilej uspešnega poslovanja sekretariata OZN za objektivno informiranje svetovne javnosti o OZN in njenih agencij. »Upam«, pravi generalni sekretar Daag Hammarskjold v uvodu, »da bo ta knjiga koristno sredstvo v prizadevanju, da bi svet bolje razumel, kako lahko svetovna organizacija najbolje koristi mednarodnemu življenju v naših časih. Takšno prizadevanje je potrebno, da bi pripomogli svetovni javnosti k pravilni presoji dela OZN. Vpliv OZN na dogodke je že znaten in lahko se še dokaj poveča, če bo pravilno uporabljala. Leto 1956 je bilo leto pomembnih dogodkov in svetovna organizacija se je znašla v tem letu pred hudimi preizkušnjami. .Letnik’ naj pripomore, da bo svet jasneje spoznal, kaj se je zgodilo, In povzel iz tega sklepe za prihodnost. Zdaj smo v nih podatkov o delu OZN primogla, »da bi povzeli sklepe za prihodnost«. Objektivni opis tega dela v »Letniku-« napoti človeka na dva osnovna sklepa: da je bilo odločno stališče OZN proti napadu na Egipt eden največjih uspehov in dokaz učinkovitosti svetovne organizacije v obrambi miru, in drugič, da je bila dejavnost OZN v zvezi s tragičnimi dogodki na Madžarskem preveč obremenjena s propagandnimi nagibi in nerealnimi cilji, kar je stvari seveda samo še bolj zamotalo. Za nadaljnje delo OZN so vsekakor bolj važni čimbolj vsestranska analiza njenega dela v zvezi z omenjenima dogodkoma in na podlagi take objektiv-, ne analize doseženi realistični sklepi. »Letnik« objavlja izčrpen pregled dela OZN tudi na področju glavnih političnih problemov - razorožitve, uporabe jedrske energije v civilne namene, sprejema novih članov v OZN ter Alžirije, Cipra in Zahodnega Iria-na. »Letnik« zgovorno priča o pomembnem napredku na področju gospodarskih in socialnih vprašanj, zlasti v prizadevanjih za finančno pomoč slabo razvitim deželam. »Letnik« objavlja tudi izčrpen pregled skrbniškega dela OŽN in pomoči nesamouprav-nim področjem sveta. Drugi del »Letnika« priobčuje osnovni pregled dela specializiranih agencij OZN: Mednarodne organizacije dela, Organizacije za kmetijstvo in prehrano, Organizacije za prosveto, znanost in kulturo, Svetovne, zdravstvene organizacije, Mednarodne banke za obnovo in razvoj. Mednarodne finančne korporacije, Mednarodnega monetarnega fonda, Mednarodne orga- prvi fazi prizadevanj, da bi -zgradili ntzacije za civilno letalstvo, Univerzal- cerkev ^a.liforniji in Katoliška federalnega komisarja za priselje v v Cerkev a 1_______jl MIW1M<1 ta’ da k? Vse Pretege prizadeval ! vanje, ki so mu oblasti naročile °braVna, Preprečili novo sodno ! n£»j obnovi proces in mu ponudile Sofili »n da bi mu celo omo- ! kavcijo, da bi ga izpustili iz pri- njej«. Na enak način operirajo tudi p<3 radiu in televiziji v Kaliforniji, ki sta tudi na razpolago temu vojnemu zločincu. Zadnja številka tednika ameriških Zidov »Aufbau«, ki izhaja v nemškem jeziku v Ne\v Yorku. pa znova piše o Artukovicevih zločinih. Artukoviča imenuje Himmlerja Neodvisne države Hrvatske in opozarja na nevarnost, da bi ustaški emigranti in IVnK um umu- ---- — , , /-* Se je * 8 iz dežele Ta' gon j a P°ra. To bi lahko obe strani spre- ^ože S° razmahnila, da se jeli vzlic morebitnim protestom ________________________ ______________ Ske grožn- or£anizirane telefon- I in tako bi se praktično začelo od- | Katoliška cerkev radi izkoristili v s ^goslovanskemu kon- | laganje novega procesa ne glede, fasovni, presledek med razsodbo 23 niegof,n Franciscu, češ da gre , na stališče Vrhovnega sodišča. j Vrhovnega sodišča do obnove Artuw° ■ Plavo- | Pri vsem tem podpira ustaško procesa pred pravosodnimi or- Va baje 7Vluev a(Jvokat namera- emigracijo del Katoliške cerkve, I gani, katerih prejšnje razsodbe in s°dišfe oštevati, naj pristojno ki se je že prej zavzel za zbira- j mnenja so praktično razveljav- «ega Vri;“Vezno pozove rthenio- nio nmctmmlinih nri.crtAvknv- Ha \ Tipna. To na nnmeni vztraianie! položaj v obeh delih nove republike. Gospodarski stiki med obema deloma nove republike bodo spočetka urejeni bržčas Z nedavno sklenjenim gospodarskim sporazumom, po katerem bo traba vzpostaviti carinsko in monetar- ! no unijo. Z vsemi vprašanji notranje enotnosti se bodo ukvarjali posebni medministrski od- bori, ki jih bodo v kratkem ustanovili. V vseh krajih Egipta je na tisoče ljudi sinoči pozno v noč ZDA i PROMFTNA ~5a vni„ ------- puzuve obsoje- nje prostovoljnih prispevkov, da ljena. To pa pomeni vztrajanje . . C ^Prie0 ^a.zločinca Stepinca bi plačali kavcijo za Artukoviča na trditvi da so Artukovičevi zlo- Je ,anlctgp’rome^h nlfreč^h smrtno in stroške -za njegovo obrambo, cim politične narave m da o njih ponesrečilo okrog 38.500 ljudi 'ali 3 % Eden izmed voditeljev te gonje ni sporazuma o izročitvi. mani kot leta 1956. Samo Vrhovno sodišče se ni spuščalo v kvalifikacijo Artuko-vičevih zločinov, toda z najvišjo razsodbo je prvikrat naročilo pristojnemu sodišču, naj obravnava samo bistvo obtožnega gradiva jugoslovanske vlade. B. L. trden mir. Polno razumevanja naših izkušenj je edina realna podlaga, na kateri je možen nadaljnji napredek.«* Vsekakor drži HammarskjBldova ugotovitev, naj bi rekapitulacija glav- ne poštne zveze, Svetovne meteorološke organizacite. Mednarodna organizacije za trgovino in tarife in Medvlad-ike posvetovalne ors-aniza-•D. S. ne pomors cije. Prodoren uspeh na volitvah po vsej Poljski spričo decentralizacije uprave in večje pristojnosti krajevnih ljudskih odborov ?,°liščinp ^‘šracija izkoristila ,nrhovnJ; a,. je moč razsodbo rf Cntr,S° a obravnavati še ki merit”1’ k° je bila izrečena, ,^oVo nVf.ern kakorkoli odgodila doka: zločin, zi, da Artukovič ni za Artukovičevo osvoboditev je duhovnik Ros, ki nastopa skupaj s tem velikim zločincem v intervjujih za tisk, v katerih n. pr. trdi, da je število Zidov med druga svetovno vojno v Jugoslaviji naraslo, kar naj bi pomenilo, da POMOČ NEPALU Washington, 3. febr. (Reuter). Vla- da je sklenila, da bo poslala Nepalu 20.000 ton pšenice in koruze. Nepalska vlada je že prej prosila ameriško za pomoč, ker je bila lani v deželi huda suša, tako da je začelo primanjkovati živil. Varšava, 3. febr. (Tanjug). Volitve v ljudske odbore na Poljskem so bile zaključene sinoči ob 22. uri. Po vsej deželi so potekle mimo in v redu ter so se jih volivci množično udeležili. Po poročilih volilnih komisij iz večine volilnih okrožij je v oljsztynskem in zelenogorskem vojvodstvu glasovalo do 20. ure nad 90 °/o vseh vpisanih volivcev, v gdanskem in szczecinskem 83 %, v Varšavi 76 %, v vojvodstvu Bydgoscz pa nad 80 %. V koszalinskem vojvodstvu je do 17. ure volilo 83 % volivcev, v wroclawskem 80 %, v poznanj-skem pa 64 %. ov. ki mu jih oči POTI PADSKI DOLINI STALNEGA DOPISNIKA) sodi pei deželi Sd ; Kavenna Ravenna, januarja z mnogimi starimi mesti S. - Podiar^',najstarejša. Rimljani Cenr», 1 leta 191 pred naŠim Štet' j > da hi , ,so. Prišli v to ravninsko me-sua’ se čin,!,’ kaj je v njem najnovej-h 'h časm, nehote spomni v njem tudi n^l eje Oktavian Avgust, ko je. Gozd in poezija sta se umaknila metanu in gnojilom h** 1 Ettsi-k j J vičtn rvvguat, xvu jc Sstam!£!P£d?r cesarstva, zgradil veliko ojevii t.. oporišče za dvoie ces&rskih bile ediši bila v 6. stoletju bizantin V neposredni bližini Ravenne so odkrili Zgradili so eno največjih termičnih elek-K-Jevij. ij'u‘vu.L 0P°rišče za dvoje ces&rskih metan. Spočetka so trdili, da ga je v zemlji trarn v Italiji. Izkopali so prekope in po-saV' 'nvazjjj bil° nekaj časa po Alari- toliko, da bi ga lahko dobili iz nje kake stavili črpalke, da črpajo velike količine s,rstva. ,središče zahodnorimskega ce- 3 milijone kubikov na dan. Enrico Mattei vode 70 km naokrog. Premagali so odpor ^ bila V fi stnlptin hi7.ant.in- ia -rKrol inrhictriicU-o tehniko in Pncnrvlar- \roloinr1iictr*iin Prestol nica v Italiji. je zbral industrijske tehnike in gospodar- veleindustrij cev in privatnih monopolov, i v sred • ' ske strokovnjake. Prva misel je bila, da bi Zgradili so kombinat, ki bo izdelal letno '*Prosno n-1(*tri veku “sta se v Ravenni ne- zgradili elektrarno, s katero bi prihranili 55.000 ton gume in 650.000 ton umetnih i ' in p ,ebljali dve družini — Traver- na devizah 14 milijard lir na leto, ker bi gnojil. Osnovne surovine so metan, zrak e betela *tani' Zmagovalce Polentane se za toliko zmanjšal uvoz premoga v in voda. t to'jubnn ’ d6 so sprejeli pod svojo Italijo. Kakor pri vseh ostalih novih industrij- k6m ^estu ■ Streho Danteja Alighierija. V Kmalu pa je dozorel drug predlog. Ce skih podjetjih tudi pri tem ne gre samo Se je v Je/.v n°č' na 14. september 1321, bi na pogon ravennskega metana zgradili za sodobno proizvodno zmogljivost, mar- iretrovranske obale v dolžini nad 30 tovali za nekaj časa v ZDA, da bi svoje varovanjem in skandinavskimi primeri ljenjska sila in razmah tudi svojo določeno Van Aker pa je poudaril, da si In s površino 3000 ha. V tem strokovno znanje izpopolnili. Stroje so pri- dokazovali, »da načelo zasebne pobude« ni psihološko in propagandno veljavo. . dežele Beneluxa prizadevajo, da hali ZaU-U ouuv na. v tcxu miui\uviim Aimnjc . _ n?l{ljnfju ^‘JUči zgodovina. In kakor po peljali iz ZDA in Zahodne Nemčije, nekaj edino. Zdaj pa so zapeli hvalnico »ravenn- Spričo vsega tega dobiva ta državni mo- bi docela vskladile svoje trgovin- Jetn tud; ni simbolični združitvf je v pa so jih izdelale tudi domače tovarne, skemu orjaku«, ker so podoben primer na- nopol v sodobnem italijanskem družbenem ske sporazume, svobodni trgo-esto. “inovejše, kar premore to staro Začeli so podirati stare borove gozdove, posled našli tudi doma. in političnem življenju zdiferencir^no in vinski promet in tudi svojo kme- V zrahljana tla so zabili 150 km pilotov. V ognju polemik, navdušenja spričo čedalje bolj določeno vlogo. D. P. I tijsko politiko. -c KOLTUBNI 0B20BNIR 3- TOREK, 4 FEBRUARJ^i^ Naš pesniku Spet smo v Prešernovem tednu. V soboto, 8. februarja se bomo vnovič spominjali obletnice pesnikove smrti. Zdaj že tradicionalni kulturni praznik slovenskega naroda doseže svoj višek v vsakoletni podelitvi Prešernovih nagrad, nagrad, ki pomenijo najvišje narodno priznanje za kulturno, zlasti za umetniško delo. Naša javnost z zanimanjem in veseljem spremlja trajno in trdno rast slovenske kulture. Njenim najboljšim sadovom, oziroma njenim ustvarjalcem daje naša družba, ki sistematično gradi in dopolnjuje boljše pogoje za njena vse širša obzorja, priznanja v Prešernovem imenu. Genij, ki se je kakor mogočen plamen vzdignil iz neprebujene in zaostale sredine, doživlja in še danes potrjuje usodo pravega umetnika. Cena njegovega dela se namreč ne le ni zmanjšala, temveč je celo zrasla in postala bolj dragocena. Malo je tako drobnih knjig na svetu, ki bi imele tako usoden in zgodovinski pomen za razvoj kakega naroda, kakor so ga imele . Poezije dr. Franceta Prešerna, natisnjene v Ljubljani pri Blasniku leta 1848, za razvoj slovenskega naroda. Vse tisto pojmovno in umetniško bogastvo, ki mu je Prešernov optis središčna os, je še danes kakor dobro seme. In mislimo, da bo tako tudi z našimi bodočimi rodovi. — O Prešernu pesniku ni mogoče govoriti, ne da bi omenili Prešerna misleca. S svojim demokratičnim,svetovnim nazorom, ki od-svita v njegovem delu, nam danes govori prav tako od srca, kakor je govorit za svojega življenja tedaj še redkim, ki so ga mogli razumeti. Danes pa je Prešernova misel že tako blizu množicam, ki v naših razmerah In možnostih uresničujejo Prešernove ideje o svobodi, bratstvu in miru. Ob kulturnem prazniku slovenskega naroda ni potrebno poudarjati Prešernove pomembnosti, ki je vsakomur dovolj očitna. Bolj pa bi bilo treba poudarjati njegovo stalno aktualnost. Nemara se le še vsi v celoti ne zavedamo, koliko smo mu dolžni. Ne gre za proslave, za govore, za poveličevanje. Ne gre za to. Potrebujemo več Prešernovega duha v vsem življenju, ki ga živimo, ustvarjamo in oblikujemo. Treba nam je Prešernovega humanizma, njegove vere v nezlomljivo moč ljudstva in — seveda ne nazadnje — vere v lastne sile. S to vero moramo prežeti svoje vsakodnevno delo pri prosvetlje-vanjii in duhovnem oblikovanju našega človeka, da bo kultura zares postala last in potreba vseh naših delovnih ljudi, da bodo duhovno pripravljeni in srčnejši kos nalogam, ki jih vsak dan znova postavlja pred nas nagli razvoj političnega, gospodarskega in kulturnega življenja. To je naš dolg pesniku. TRIJE MLADI V JAKOPIČEVEM PAVILJONU V Jakopičevem paviljonu razstavlja trojica mladih umetnikov pod nekoliko zagonetnim imenom »-Skupina Be 54« — slikarja Viktor Snoj in Rudolf Kotnik ter kipar Slavko Tihec. Razstav-ljalci pripadajo naši najmlajši umetniški generaciji, ki je v zadnjih letih končala Akademijo upodabljajočih umetnosti v Ljubljani in usmerja svoje korake v samostojno ustvarjanje, njihov današnji naziv Be 54 pa je po-budil obisk beneškega Biennala 1. 1954, ki je predstavljal izredno močno doživetje za mlade ustvarjalce. V srednjem prostoru razstavlja Rudolf Kotnik, učenec šole prof. G. A. Kosa in M. Sedeja svoja olja večjega formata z izključno motiviko kompozicij s konji in tihožitij. Čeprav bi tem kompozicijam prepletajočih in borečih se konjskih teles lahko našli nekatere vzore v svetovni in jugoslovanski umetnosti, kaže vztrajno ponavljanje in variiranje teža motiva težnjo po samostojni in osebni rešitvi. Vse Kotnikove kompozicije teže k nekaki monumentalnosti v obdelavi in izrazu, pridodobil si je svoj temno označeni kolorit in v menjajočih se plasteh barve dosega dekorativne efekte. Drugi razstavljalec, Viktor Snoj, je izšel iz vrst tekstilnih tehnikov, nato študiral slikarstvo pri prof. G. A. Kosu in M. Sedeju ter se oblikoval tudi na študijskih potovanjih po Franciji, Italiji in Švici. Njegov likovni svet je svet fantazije, simbolike in pravljice in temu ustrezen je tudi zunanji izraz njegovih risb. Izraža se v irealnih predstavah, ki včasih spominjajo na surrealiste, motivno pa sega v svet pravljic oziroma fantazije, kot primer panjska končnica »Vešča«, po drugi strani pa v svet grozljivih predstav današnje dobe — »Haron v atomski dobi«, »Sredi razkroja« ali »Konec brez imena«. Tehnično so njegove slike zanimive zaradi kombinacije olja in holandske temper, s katero dosega izredno dovršeno in gladko površino, ki spominja na stare severne mojstre. Obema slikarjema se pridružuje kipar Slavko Tihec, učenec K. Putriha, Borisa in Zdenka Kalina, ki razstavlja nekaj risb s tušem in malo plastiko. Njegova plastika v pantiranem mavcu, večinoma kombinirana z žično oz. mrežasto konstrukcijo, ki kaže precejšnjo tehnično spretnost, razpada pravzaprav v dva dela. Tako so tu na eni strani male figure ribičev, pletilje mreže ali ekvilibristov v realnih formah, večji del pa zavzemajo irealne predstave na temo »Tretja vojna«. Te se gibljejo v okviru abstraktne ekspresije in tehničnih prijemov, v evropski umetnosti znani od Alberta Giacomettija dalje. V Tihčevih kompozicijah srečujemo osamljene figure, ki se kot v nekakih sanjah gibljejo v prostoru, kot da prihajajo iz neskončnosti in odhajajo zopet v praznino ali pa geometrične konstrukcije pošastnih bitij, ki leb-de pred nami kot pošasten privid bodočih vojnih grozot in izmaličenih naravnih oblik. M. S. Pred podelitvijo Prešernovih nagrad icHiuaiju m — *— vrstO SlOvc njem Prešernovem prazniku smo se obrnili na vr p0. skih javnih in kulturnih delavcev s prošnjo, n 3 naj- vedo, kaj je bilo po njihovem mnenju v preteklem trost pomembnejšega v slovenski kulturi in umetnos. • naše mnenj je najrazveseljivejši dokaz o zanesljivi kulture. Posredujemo vam nekaj teh mnenj. VLADIMIR LAKOVIČ | s P^rfa^kh0u^f£i S ' , . ,, nosti smo lansko leto uu . Če naštejem nekaj vidnejših ki je resnjeno velike vreclnku. in pomembnejših stvaritev v lan- mis]im na obsežno knjigo »i ! skem letu, bi začel kar z literatu- cinvpniii« ... nabule v Sloveniji« - ^ Gspana in Josipa .Badah« Zagreba. Oba avtorja an VESELI NOVICI iz celjskega gledališča CELJSKO GLEDALIŠČE SE BO UDELEŽILO MLADINSKE DELOVNE AKCIJE NA CESTI BRATSTVA - ENOTNOSTI Sindikalna podružnica Slovenskega ljudskega gledališča v Celju je sklenila, da se bo letos v gledaliških počitnicah, najbrž v začetku julija, udeležila mladinske delovne akcije na cesti Bratstva in enotnosti. Nameravajo namreč v dveh ekipah uprizoriti delovnim brigadam na cesti Ljubljana—Zagreb vrsto gledaliških predstav. Program prireditev še niso do kraja določili, vendar računajo na tri dela, ki so jih že ali jih bodo ta mesec uprizorili v Celju, Zanimivo je, da so se odločili za dvoje slovenskih dram in sicer za Kislingerjevo »Na slepem tiru* In za Komedijo o komediji« Marijana Marinca. Obe deli sta na sporedu celjskega gledališča in bosta ta mesec doživeli svoji krstni uprizoritvi. Mimo slovenskih del nameravajo gostovati v samih brigadnih’ taboriščih tudi z Moličrovim »Skopuhom«. Želeti je, da bi tudi druga gledališča sledila temu zgledu. DVOJE IZVIRNIH DRAM Slovensko ljudsko gledališče v Celju je v zadnjem času pripravilo uprizoritev dveh novih izvirnih slovenskih dramskih del. Premiera prvega dela Jura Ki-slingerja »Na slepem tiru« bo v sredo,, 12. Jebruarja, »Komedija o komediji« Marijana Marinca pa teden dni kasneje v sredo, 19. februarja. Deli režirata Janez Vrhunc in France Kosmač. Kakor vse kaže, bomo to pomlad videli vendarle nekaj slovenskih dramskih del na naših odrih. Nedavno smo pisali o dveh dramskih novitetah, ki jih namerava uprizoriti Slovensko narodno gledališče v Ljubljani, pa tudi ta dogodek v Celju je lep in pomemben' občeslovenski kulturni dogodek. V kratkem času, v februarju in marcu bodo tako doživela krst kar štiri nova slovenska dramska dela v dveh gledališčih. Samo želimo, da bi se pričakovanja, ki so za zdaj vsekakor optimistična, tudi izpolnila. ro: na prvem mestu naj tu navedem Miška Kranjca in njegove »Macesne nad dolino« ter Bena Zupančiča s »Sedmino«. Prav tako sta se mi vtisnila najbolj v spomin dva igralca (Lojze Potokar v »Sokratu« in Stane Sever v »Kavkaškem krogu s kredo«) jala sta ]in z Vseu» ,ve- ter dva iz ljubljanske Opere: Sa- stopnimi podobnimi teksti v » mo Hubad in Hinko Leskovšek, ki tovnIh bibliotekah, bogato m v sta pripravila Kogojeve »Črne gledno komentirala, Gspan P maske«. O likovnem področju j - — pa... sta opisala okrog 1000 na. bul, se pravi vse tiste, K _i,ranili stali do leta 1500 in se v slovenskih bibliotekah, pr jala sta jih z vsemi drugn* _ JOSIP VIDMAR Med najpomembnejšimi deli delo. še opremil z res. „ salTiiti uvodom. Mimo ožjega °P tani(a Inkunabul in njihovega n je Alfonz Gspan kritičn ^ lal tudi vse tokove, ki so ^ ^ preteklega leta moram na prvem koli vplivali na nastanek tfji mestu omeniti obnovljeni »Spe- širjenje prvih slovenskih in0 KALEBOV »ČUDOVITI PRAH« — VNOVIČ NAGRAJEN Leta 1955 Je žirija Zveze književnikov Jugoslavije podelila Vjekoslavu Kalebu, sedaj dvainpetdesetletnemu hrvatskemu pisatelju, nagrado za najboljši domači roman minulega leta. To Je bilo delo »Čudoviti prah«, ki ga Je pozneje v veliki nakladi izdala v slovenskem prevodu Prešernova družba za svoje redne člane. Kaleb Je pred nekaj dnevi prejel za isto delo še eno nagrado, in to na natečaju, ki je bil razpisan ob šestem kongresu Ljudske mladine Jugoslavije. Za nagrado so prišla v poštev vsa literarna dela, natisnjena do konca lanskega leta, ki obravnavajo življenje mladih ljudi v osvobodilni vojni. 2irija, ki jo je sestavljalo pet književnlkov-kritikov, se Je med štirimi deli odločila za Kalebov »Čudoviti prah«, ki najbolj neposredno, vseobsezno in na visoki umetniški ravni slika življenje in boj mladine med vojno. Soglasen sklep žirije je prisodil Kalebu 400.000 din. Kitajska pianistka TJ Luo-I, ki bo jutri nastopila na koncertu kitajskih umetnikov v Filharmoniji DVA SLOVENSKA FILMA NA FESTIVALU EKSPERIMENTALNEGA GLEDALIŠČA V BRUXELLESU Zvezna filmska komisija v Beogradu je izmed številnih domačih kratkih filmov izbrala tri filme, ki naj bi predstavili jugoslovansko filmsko umetnost na bližnjem festivalu eksperimentalnega filma v Bruxellesu. Razveseljivo je, da se je komisija odločila kar za dva slovenska filma, in- sicer za barvni film »Grafika človeku« režiserja Franceta Kosmača ter za film Boštjana Hladnika »Fantastična balada«. Kakor je znano obravnava prvi Vi-bin film II. Mednar.odno grafično razstavo v Ljubljani, drugi pa grafiko Franceta Miheliča. Tretji film ža festival v Bruxellesu je film »Koliko je ura« beograjskega podjetja »Ufus«. Mednarodni festival eksperimentalnega filma v Bruxellesu bo letos aprila. rans«, ki je že v stari obliki predstavljal edinstveno zgodovino našega političnega vstajenja, ki pa v novi obliki, zlasti pa opremljen s popolnoma novim obširnim uvodom, pomeni veliko teoretično zakladnico idefj o nacionalnih vprašanjih, zlasti o nacionalnih vprašanjih malih narodov. Prav tako ne morem mimo uprizoritve »Črnih mask«. To je zelo velik dogodek, saj nam je spet pokazal resnično veličino Marija Kogoja, ki je bila že skoraj pozabljena, razen tega pa nam je uprizoritev »Črnih mask« pokazala zelo resno delo naše Opere, predvsem pevca Sama Smerkolja in dirigenta Sama Hubada ter režiserja Hinka Leskovška, ki so resnično storili vse, kar je bilo v njihovih .močeh, da je uprizoritev doživela uspeh, kakršnega zasluži. FERDO DELAK Lojze Potokar v Platonovih »Poslednjih dnevih S&krata«. ANTON SLODNJAK Ce govorimo o ljudeh in delih, ki zaslužijo posebno priznanje, ne moremo mimo prof. dr. Janka Lavrina in njegovega dela. Antologija slovenske lirike, ki je plod predvsem njegovega prizadevanja, dalje Bengalski prevod izbora Prešernove poezije, ki je prav tako bil realiziran na njegovo pobudo, sta vzbudila v svetu veliko, zanimanje za našo poezijo in književnost v širšem smislu. Janko Lavrin je, če sodimo že po prvih odmevih obeli publikacij, prve v angleščini, druge v ben-galščini, opravil delo resnično velikega pomena, ki ga mi z do- Knjiga je za kulturno^ zgo slovenstva izredne vaznos MIRA DANILOVA igržiJ Po mojem mnenju 3e e ^ Vida Juvanova ustvarila jg6-vlogo v 0’Neillovi drami » ga dne potovanje v noč«. FRANCE NOVŠAK „ Ne mislim sicer, da s javnih priznanj za tm“ oVo kvaliteto. Dobro je tudi J^rUž-delo, izdano pri Prešerno j pl bi »Macesni nad dolino«. -er. lahko prišlo v poštev za novo nagrado. ZVONE MIKLAVIČ Cisto na kratko: če me' o pomembnejših stvariimo na' teklega leta, ne morem m poslednjih del: Mozaika na ,arjj8 skem domu v Trbovljan 1 ta, Preglja, Potokarjevega ja pri ter dela celotnega ansa uprizoritvi Kogojevih g0ra mask in prevoda Matej ^ Shakespearovega Henrika- STOJAN BATIČ # Med slikarji sta dva, v til' lani uspela bodisi doma a ,-kafj8 , , .. ... , jini. To mislim na uspen . na- mače perspektive ne moremo nit. | mka Depenjaka, ki je ^ # dobro presoditi. Naj ob tej priliki [ BraHn „ T.i„hiiani in v To^ei samo še omenim, da bo prav tako po Lavrinovi zaslugi v najkrajšem času izšel v Kalkuti, pri isti založbi, kot Prešeren, tudi Can-'karjev »Hlapec Jernej«. grado v Ljubljani in v/'J‘y0ipeic na delo Marija Preglja* na njegov Mozaik na^DargtVi UPRIZORITEV AD HOC CHRISTOPHER FRY: FENIKS PREVEC IN J. P. SARTRE: ZAPRTA VRATA o Ideja je prikupna, četudi nerazumljiva: Človek, ki mu je pri srcu gledališče — bodi »klasično« bodi «avantgardistično« — more biti takšnega dogajanja, kakršno je »gledališče ad hoc«, ne le vesel, marveč navdušen nad njim. Naša Člani ljubljanske folklorne skupine, ki je te dni odšla na mednarodni festival ljudskih plesov v Agrigento na Siciliji. Skupina deluje v okviru Združenja plesnih učiteljev v Ljubljani in bo kot edina jugoslovanska skupina nastopila z jugoslovanskimi plesi na festivalu v Italiji ! gledališka omika je kajpada že 1 tako napredovala v kakovostnem in kolikostnem pogledu, da bo v prihodnje brez eksperimentalnega odra, brez komornega gledališča le težko stopala v korak z Evropo. Kaj je poglavitna naloga eksperimentalnih gledališč, ni treba posebej poudarjati. A v prvi vrsti: uprizarjanje nepreizkušenih, tudi problematičnih in avantgardističnih dramskih besedil tujih in domačih avtorjev. In sicer za izbran krog občinstva, za krog, ki Je — recimo — z gledališkim dogajanjem povezan z zaupljivejšimi interesnimi vezmi. Navzlic temu pa ne vidim pametnih razlogov za to, da bi bilo treba za vsako novo uprizoritev — pa naj gre za Dengerja ali Sartra, za Ionesca ali Sofokleja-ustanavljati novo gledališče (vsaj , formalno). Menim da je drugo-I vrstnega pomena ime: »Gledališče ad hoc«, avantgardistično, eksperimentalno, ljubiteljsko ali kakor koli že bodi, če je prvenstven namen in ne etiketa. »Gledališče ad hoc« je predstavilo dva pri nas sicer znana, a »zapostavljena« avtorja:. Christo-pherja Fryja — prvaka sodobne angleške poetične dramatike — in francoskega eksistencialista J. P. Sartra. Obe deli — Fryjev »Feniks« in Sartrova »Zaprta vrata« sta v svojih temeljnih idejnih in estetskih izhodiščih tako raznorodni in protislovni, da v svojih dramskih »labirintih« popeljeta gledalca iz ene v drugo skrajnost: Fry ■ s svojo žarečo, privzdignjeno, apolitično poezijo splava kot škrjanček v modrino življenjske radoživosti, SarVe razgalja peklensko nesmiselnost človeškega bivanja. Prvi je poet, drugi, tezni modrijan. Prav je, da spoznamo oba. Kakor sta obe deli vzbudili razumljivo zanimanje, tako je odrska realizacija to zanimanje spremenila v razočaranje. In razočaranje je tembolj trpko, če se rodi iz navdušenja. Ob premišljevanju in vrednotenju režijske zamisli Drage Aha-čičeve se sama od sebe ponuja tale misel: kultiviranost in zavzetost ne moreta nadomestiti živega kreativnega ognja in stvariteljske invencije. Obojega je treba. Da te prvinske harmonije v uprizoritvi ni bilo, kaže bolj od »Zaprtih vrat* Fryjev »Feniks preveč«. Spraviti pod skupni poetični imenovalec tako protislovna občutja, kot jih prepleta Fry - življenje, smrt, ljubezen, dolžnost, čutno preproščino in pesniški zanos, otožnost in zmagoslavje ljubljenja — ni zgolj stvar obče in gledališke omike, marveč v prvi vrsti stvar tenkočutnega ustvarjalnega posluha. In prav zanj je bila opeharjena Interpretacija »Feniksa«. Izoblikovati vazo iz kristala, platine in gline je lahko, dejal bi, obrtniško opravilo; a patinirati to vazo tako, da bodo ohranjeni vsi elementi v enem samem čudovitem lesku — je stvar umetnosti. Dragi Ahačiče vi to ni uspelo. Na njeni' vazi so ostafe razpoke pa tudi leska ni bilo. K takšni podobi so pripomogli tudi igralci. Vida Levstikova (Dyanamene) je sicer razkrila nove kreativne prvine, zlasti baladno heroičnost, a te prvine je preglasila ganljiva zanosnost in vzdihujoča jo-kavost, ki sta skalili srebrnino tega čudovitega lika. Andrej Kurent (Tegeus-Hromis) je bil podoben žlahtni posodi brez vsebine. Govorec,' recitator, brez intimnega človeškega ognja. Draga Ahačičeva (Doto) — Duše Počkajeve nisem videl — je morala vskočiti in je zato težko oceniti njeno vlogo. »Zaprta vrata« so v režijski zamisli in igralski izvedbi bila sugestivneje oblikovana. Ahačičeva je moralno in filozofsko gnečo Sartrove tezne brezhibnosti bolje spoznala in razumela. Med igralskimi liki je treba na prvem mestu omeniti imenitno kreacijo Judite Kahnove (Ines) in drobno, a izredno nazorno odigrano vlogo Dušana Skedla (sobar). Tudi Draga Ahačičeva (Estelle) in Jože Zupan (Garcin) sta v ognju Sartrovega pekla zagorela z novimi igralskimi plameni. »Gledališče ad hoc« je tako sicer doseglo svoj namen, a uspeh bi bil brez dvoma večji. Ko bi uprizoritev ne zapuščala vtisa, da je bila izvedena »§d hoc« in četudi je v resnici bila skrbno pripravljena. V. Predan domu v Trbovljah. ^ —j nem področju. (Izražarn ■ & držkom zato, ker nush™ najvažnejših prvih izvedb3 g jr# kakor so bile Ukmarjev sj[t) nični poemi«, Arničeva S vjeV fonija »Samorastnik«, K, je Tretja simfonija in m°YremO tera, nikakor še ne mP sr0o J dati dokončne sodbe, saj ^ en slišali na koncertu P°fh krat.) Na reproduktivne"^ ročju pa imam uprizorit ; mask« za nesporno na)v- so posebno priroč-ker se lahko obra- vrvmi in še nekaterimi drugimi pripravami za dviganje najrazličnejših tovorov. Investicijska sredstva za lahko mehanizacijo znašajo 80 milijonov dinarjev, vendar pa velja desetina sredstev za ureditev obstoječih zaprtih skladišč in ureditev novih odprtih skladišč. Dobavne pogodbe so že sklenjene in pristanišče bo dobilo večji del lahke mehanizacije že v letošnjem prvem polletju. Do takrat bo tudi že popolnoma obnovljen lukobran v starem koprskem pristanišču. Jeseni, ko bodo odprli za pristaniški promet prvi del operativne obale, ki bodo ob njej lahko pristajali desettisoč-tonski prekomorski parniki, bo vsa razpoložljiva mehanizacija služila v glavnem v novem tovornem pristanišču. Po potrebi pa jo bodo lahko uporabljali tudi v Izoli in Piranu, ker je prenosljiva. Podjetje »Pristanišče Koper«, ki bo vodilo in opravljalo pomorski promet ob slovenski obali, je tudi že pripravilo vse tarife za pristaniške in skladiščne usluge v pristaniščih Koper, Izola in ! Piran. Razen splošnih pogojev obsega tarifa tudi lestvico za izkrcavanje in vkrcavanje raznih vrst tovora. (ž) Vsa dpi n1 na m^jšem prostoru, olajšalr, skladiščih bo močno vilifa^skopsko dvi®al° ter ol do p? f fedel *°s« iz ] dni-ilub^ane- Razen tega deoi™* . opremljeno tudi - Postojna - središč? gozdarskega šolstva Načrti in krediti za preselitev srednje gozdarske in logarske šole v Postojno so že izdelani in odobreni — Razen logarske bodo morda že prihodnje šolsko leto odprli strokovno šolo za gozdne delavce in srednjo gozdarsko šolo z vitli, Po odobrenem republiškem načrtu bo postala Postojna že prihodnje leto središče našega srednjega gozdarskega šolstva. Kraj je vsekakor primerno in posrečeno izbran. V postojnski, pivški i in cerkniški- občini je razsežno gozdno področje. Prav, na tem področju pa je tudi vrsta lesnoindustrijskih obratov. Tako ima torej Postojna zelo primerne pogoje, da postane središče gozdarskega šolstva. Dijaki, učenci in gozdni delavci bodo mogli teore- • V Kopru gradijo ob severni obali zaliva novo tovorno pristanišče ^OG SMRTNE NESREČE PRI NEPREVIDNEM RAVNANJU Z OROŽJEM leltA1-15 vojakom oktobru 1956 od- ni umaknil Iz dostrela pištole ln Je lo j. svojefio Pred tem pa Je od celo Borisu Bratuši pomagal pn nje- lo Tr* svoipo« Trecl tem Pa Je 0(1 celo B « Je lmti PrlJatel^a kuPn Pist0' govem Veujj le sam Li, 8 strelnim orožjem,, nevarnem poslu s pištolo. veiit: Je sam tTJi stremim orožjem, , šes* smrtnih nesreč zaradi v 0°d™ prijateljem Mirkom! neupoštevanja varnostnih llail at) Dn sta na nek travnik | j . Da 1« Drott neko o™, Wer sta stre-j predpiSOV EteglediStola zafaTn« [znen.a0sf® le zadela Mirti bega nadzorstva se Je ponesrečil de- t?t« DHiSrce- Bratuša Ip takoi lavec v gramoznici okrajne uprave za ■> Okrn*^avu na hiHn^i i m ceste, kjer so delavci Izpodkopavali, f^alo BnJ}° sodišče v mo i namesto da bi odstranjevali nevarne m malom a Bratuši™ ^.hnia sloJe- Prl podjetju »Nafta« Je prišlo ?6sece^ rn°sti in do smrtne nesreče zaradi nezaščitene !? 2,apora. Pr? nrtmo^ naprave. Tudi ostale smrtne nesreče so u valo j sodišče v i blle posledica neupoštevanja varnost- V?.le Mm POoln‘^el,UP°: nih predpisov ln nepazljivosti. Ha bost« V-udsko Pravico, J5- marca udele- 10 pr* »ebanju nagrad & Inšpektorat za delo je zato poostril svojo inšpekcijsko službo. Razen tega je obravnaval številne pritožbe zaradi nezakonitih odpovedi. Nekatera podjetja so namreč odpovedala nosečim ženam in delavcem, ki so imeli nad 10 let službe. Inšpektorat Je ugotovil, dve tretjini odpovedi ni bilo izdanih na zakoniti osnovi. tični del pouka izpopolnjevati s praktičnim delom na terenu, v gozdnem gospodarjenju ter v obratih lesne industrije, i V Postojni se zdaj z vso vne-|mo pripravljajo, da bi mogli čim prej preseliti iz Ljubljane srednjo gozdarsko šolo, iz Idrije pa lo-| garsko šolo. Načrti so v podrob-j nosti izdelani, krediti pa tudi že odobreni. Središče srednjega gozdarskega šolstva bo obsegalo srednjo gozdarsko šolo, logarsko šolo in pa strokovno šolo za kvalificirane gozdarske delavce. Logarsko šolo bodo v Postojni odprli že prihodnje šolsko leto. Prav tako pa so tudi vse možnosti, da bi že med počitnicami odprli’ strokovno šolo za gozdne delavce, ki si žele pridobiti strokovno kvalifikacijo, Če bodo z adaptacijskimi deli pohiteli,\ bodo v prihodnjem šolskem letu lahko v Postojni odprli tudi srednjo gozdarsko šolo, posebno še, če bodo dotlej pripravljena tudi stanovanja za učitelje in profesorje, ki bodo i na tej Šoli poučevali. (ž) Pri »vzorčarjih« na Tekstilnem institutu Po stezicah med pastelnimi cveticami narisau1 ,bo®at0 «»>0*11« s ane- Uni°.bi v ten. ji e rože na okna-iu ,n Pisal" Casu niistil na tople iV? a‘*UeiS cre!.le? Paf- v vzorčni, ‘Udi JfliV Tekstilnega instituta *etJe, 'Č?a{ »Prehajata pomlad In tu nenehno nastajajo In VanPrtvl«fnoR in prevzel skrb za 12 mladih skakalcev, kj so na tieningu v Cibiana di Cadore. Vztrajni avtomobilist 50-Ietni nemški avtomobilist Paul Schweder kljub svojim letom še ni opustil avtomobilskega športa. Pred kratkim je na malem avtomobilu BMW 600 prevozil 4800 km dolgo pot od Agadirja v Maroku prek Španije, Francije, Belgf.je, Zapadne in Vzhodne Nemčije do Miinchena v 79 urah, kar znese povprečno 61 km na uro. Na vsej poti je izpustil volan samo za 90 minut — med prevozom čez Gib ral tarsko ožino. 50 milijonov zavarovalnine za Ocwirka Znani avstrijski nogometaš Eust Ocwirk igra v italijanskem moštvu Sampriora Avstrijska nogometna zveza se je po uvrstitvi svoje enaj-storice v finale svetovnega nogomet-neta prvenstva obrnila na omenjeni klub in ga zaprosila, da bo dovolil Ocwirku nastopati na Švedskem. Vodilni funkcionarji Italijanskega kluba so načelno pristali na to, da igra Ocwirk v avstrijski državni reprezentanci, vendar so zahtevali, da ga avstrijska nogometna zveza zavaruje za 50 milijonov lir za primer, da bi bil težko poškodovan in ostal invalid. Življenjski cilj — zmaga nad Sailerjem Najboljši ameriški alpski smučal Bud Werner, ki se je na tekmovanju v VVengenu in Kitzbiihelu najbolj približal avstrijskim tekmovalcem, je dejal, da je njegov največji športni cilj premagati Sailerja. Ta ameriška smučka št. 1 je bila res hitrejša od Sailerjeve v wengenskem smuku. Wemer si je že mel roke, ko je po zvočniku zvedel, da ima zaenkrat najboljši čas. Kmalu nato pa je zvedel, da je Sailer padel in ni se mogel več veseliti zmage nad nasprotnikom, ki se mu le »zlomila sablja«. Nekaj minut pozneje pa je še zvedel, da ‘so bili od njega hitrejši Rieder, Zimmerman in Molterer. / Hokejski sodniki za svetovno prvenstvo Za svetovno prvenstvo v hokeju na ledu. ki bo ta mesec v Oslu, so že določili 14 sodnikov, ki bodo vodili tekme. Določeni so trije nor-»veškt in 11 Inozemskih sodnikov. Starosta sodnikov bo Švicar Kurt Hauser, ki je sodil že na desetih svetovnih prvenstvih in treh olimpijskih Igrah. * Delniške smučine so ostale zapuščene. Morda se po njih že poganjajo mladi smučarji, morda že poskušaj c posnemati, kar so pred dnevi videli pri najboljših, morda se bodo že prihodnje leto sami s štartno številko na prsih borili s kilometri in časom_______ Za letošnje državno prvenstvo zaslužijo požrtvovalni Delničani res vso pohvalo, saj so tekmovanje vzorno pripravili. Zal, je organizacija proti kon-že nekoliko šepala. Zvezni kapetan Gregor Klančnik je bil nad odlično izvedbo navdušen in je kar odkrito priznal: »Bolj se mi dopate tu, kpt pa na svetovnem prvenstvu. Mimo tega, da je organizacija res odlična, pa so na prvih mestih tudi samo - naši tekmovalci. Kaj hočemo še več«, je pristavil šaljivo. Letošnje državno prvenstvo pravzaprav ni prineslo nobenih novih imen, kljub temu pa je bilo sila razveseljivo. , * Cela armada mladih tekačev, ki so se na vsem tekmovanju zagrizeno borili resnično obeta našemu smučanju lepše čase. Razen tega pa je bilo opaziti, da tudi kvaliteta naših starejših tekmovalcev rapidno raste, tako da lahko gledamo na Lahti skozi nekoliko manj pesimistično prizmo. Največ pogovorov v Delnicah se je sukalo okrog svetovnega prvenstva, ki bo prihodnji mesec v Lahtiju, Zvezni kapetan Gregor Klančnik napi je zaupal, da bo naša reprezentanca zagotovo odpotovala v Lahti, vendar še ni točno določenp število tekmovalcev. Po vsej verjetnosti bodo odpotovali Hlebanja, brata Pavčič, Seljak in Robač. Sprva je bilo govora, da bo odpotovala v Lahti le fena naša tekmovalka, kar je zbudilo med tekmovalci precej žolčnosti. Kasneje pa je tovariš Klančnik pojasnil, da bodo odpotovale obe naši reprezentantki Rekarjeva in Be-lajeva. Na vprašanje, na kakšen uspeh računa v Lahtiju, nam Je Cveto Pavčič šaljivo odgovoril: »Upam. da se bom plasiral med prvih sto.« Prav gotovo pa je v njegovem odgovoru tudi delček resnice, saj nam je' še dobro ostalo v spominu zadnje svetovno prvenstvo, na katerem so naši tekači pobrali vsa mesta čez zaporedno število 100. Se nekaj razveseljivega ie padlo v od številnim gledalcem, ki so dan za dnem z živahnim zani™a?A?Innožrtv0' ljali tekme. To je bila skrajna pu^, K0 valnost. Trav je imel n0gon'e' je dejal, da bi se morali nasi ^ taši pri teh mladih tekačih žrtvovalnostl. _ ,n vm sffl0 Pri teku mladincev na« ki so opazili kar štiri mlade tek vendar na progi zlomili svoje srn > gn£) jaso se kljub temu zagrizeno , e firte-mo smučko borili Pr«*Y . J 'letošnj^ Najbolj žalosten dogGde*: « zadnjl prvenstva pa se je 3X5kH1' predaji mladinskih |tafet ^ Kr9. Zadnji tekač štafete ThS1^? preda]°' nja Naglič je kot tretji Pre^ti^ te*" Takoj s štarta se je s s“° drug!* pom pognal na progo m nega S0* kilometru ujel drugoplasiraneg priiel bola, člana štafete iz Delni . nevarno zasledovati vodeceg . Pogačnika. V predzadnjem samo pa si je zlomil smučko in z « pred požrtvovalno tekel Prot* jei peli"' vhodom v stadion pa ga j® 1 ga r čan Sobol, tik pred ciljem ^ ^gi-prehitel še Zagrebčan Kecein • ^ ču so od žalosti in :eze solz tcna{1 V sredo bodo naši najbolj ro-Hlebanja, brata Pavčiča, SejJ tar bač ter mladinci Juhart, K jn g,-Kecerin ter članici RelcaJ"jio na * la jeva, odpotovali v Fr®"Ji:lpokal £u' movanje za srednjeovropski p j p, rikkala. Šahovsko prvenstvo . ljubljanskih sindikalnih podružnic nasreunjc. y ... i; I. liga: Podjetje PTT 31. $el mlh dvobojev, DOZ I._ !v.inia 1.5 Pod vodstvom Okrajne šahovske, nirano.. Trenutno je stanje zveze in Okrajnega sindikalnega s$et4» cah naslednje: y Ljubljana tekmuje na letošnjem X. šahovskem prvenstvu sindikalnih podružnic mesta 30 moštev razdeljenih v QVODOJeVi insLUU, . r - tri lige. Z redkimi Izjemami potekajo ,, šestih dvobojev, Železnic®1 d0(1iB posamezni dvoboji, zlasti v prvi in IL iLršm sve? LRS 21.5 (D. <"**$ ^ ligi, zelo borbeno zanimivo in discipli- sreflanj) Litostroj 20, (D 12 -------------------------------------------čanj itd-. _ . ,(1)sed$ iz i- “'-."(Tfana dvobojev. Inštitut J°Le^®.«i?ar !• ^ Tekmovalec kranjskega Triglava se je boril za plasma .svoje štafete tudi z eno samo smučko »Manchester United« v Beogradu Beograd, 3. februarja. — S posebnim letalom je danes prispelo iz Manchestra nogometno moštvo angleške prve lige »Manchester United«, ki bo jutri, v sredo igralo s Crveno zvezdo povratno srečanje v četrtfinalu tekmovanja za pokal evropskih prvakov. Po prihodu v Beograd Je menažer gostujočega moštva Matt Busby izjavil, novinarjem, da Je popolnoma pre-pričen, da bo njegovo moštvo v Beogradu doseglo ugoden rezultat in s tem kvalifikacijo za polfinale. »Niti s snegom prekriti teren nam ne more preprečiti, da ne bi prikazali svojo najboljšo igro« Je poudaril Matt Busby. Hrovat, prvak gluhih Na letošnjem republiškem šahovskem prvenstvu n gluhih šahistov v Ljubljani je sodelovalo deset najuspešnejših tekmovalcev iz Ljubljane, Kranja in Celja. Na turnirju, ki je bil odigran po skrajševalnem švicarskem sistemu je zmagal Franc Hrovat (Ljubljana) 3,5 točke. Sledijo: Tomažič 3, Kordež, Marinšič 2,5, Naglič, Kordiš M. 2 Itd. Nekateri najbolje plasirani s tega prvenstva so se uveljavili v državno prvenstvo gluhih, s katerega bo gotovo število prvoplasiranih sodelovalo na svetovnem prvenstvu gluhih šahistov. Turnir je vodil Vlado Plavčak. Šahovsko prvenstvo sz Vodi Spaski Riga, 3. febtruarja. — Danes so na šahovskem prvenstvu SZ odigrali prekinjene partije: Furmar.-Suetin 0:1, Polugajevski-Korčnoj remi, Petrosjan —Furman 1:0, Gipslis—Averbach remi, Kotov-Tajmanov 0:1, Polugajevski-Kotov 1:0, Krogius-Toluš 1:0. Po XII. kolu vodi Spaski z 8 pred Petrosjanom 7,5, Averbachom in BoieslaVskim po 7, Gellerjem 6,5 (1) itd. III! J “d. II. liga: Narodna banka deve 31. ni sekretariat za notranje 4 vodJ* Litostroj II. 29.5. Sledijo. osnj raziskavo materiala 25, vsi ^vo6 dvobojev, »Lek« 22, iz sed jev itd. , , 1V, »g toč? .. III. liga: Zveza splepUl-^t šestih dvobojev, Elektropr J ^ petih, Voji^a bolnica II. 20* 5 ^ štir dvobojev, Železničar in, 1 • dvobojev itd. štirje zmagovalci ^ Nedavno je bil v šahovskenjj ^ v Ljubljani odigran PrX?"ar na K’tl,v turnir LSK za mesec in g°.M rem je sodelovalo 38 &ar}° ,0 sl Iz drugih klubov. V fi”®1}1 toeice Pjij{ prvo do četrto mesto s^pjjg) ,. Sledi Vrhovec (M.) 3,5, Štruc 4z dobrih dvanajst odstotkov. Pod pl? , ta zV v’ ne poštenosti,'v katerem se je skrival ^ jo , so bili člani še vedno isti gangsteJJ > v k0* letih prohibicije naganjali ljudem str prej v' Niso poznali predsodkov, prav ‘erij'®. opravljali najgrše rl^lo, ki je očrni^'° ,jij vz£,r.,ii očeh vsega sveta. Trgovali so z m , vali javne hiše, razkošne hotele, *V terih sobe za nekaj ur, in igralnice, v ka zbirali največji sleparji. dnevne novice 5e'aRtetajat,iS0?Obn? Plsarni* J< S?*M» ODrLf? ®ku»no.?« * »i « za- ikaml opremilo “* * •»*■»*»* R 0 N C E B T I teiiniPe,tre vseblne' filankl"8«! £v»ii” Kitajski umetniki. sopranistk« i»ovs'm *vnava mehanizaa.lo oo- D2ou sJa°-Jen- kl Jo spremlja U m druga poglavia ^Tni*»?I Lul' Sin- ln Pianistka U Luo-i, bodo ST,6 fakse ni pžffi -i.P £ koncertirali jutri, v sredo, v Filhar. ie vP?i,lud®n naMn, da moni1L Koncert i« vnega repertoarja (med drugim y™«ta pcslovanie 7 Beethovnovo Sonato v mesečini) ter te°avoJJm ~ UPr«aJ°re^ kltaJske lc,avirske skladbe ln pesml' Zaradi 7°®po*ka lJ-^ravstvoj. *Wflnega zanimanja Je bo dne 7- l- »• ob 20.1 *■ febrnaii? Podaljiana do ni Ji slavnostna akademija s sodelova- le v obls*lte jo tudi vi! Odprta njem pianistke Hilde Horak-Casove strata od „ a?5tavnlh Prostorih Mag!« in P011 vodstvom dirigenta Sama Hu-Ser, Vstn^ni zjutraj do osmih zve- bada. Na sporedu Beethovnova uver-Wce, , ® nl- Sindikalne podruž- tura Egmont, Škerjancev Koncert za ■'favočaJnl k0>ek«vi, Solel Prijavite klavir in orkester in Beethovnova f«Mave ■?. svol obisk zdravstvene V. simfonija. Vstop z vabili kovi>o vndttvo"1 bo taSotovljeno stro- °5{^eVBeK?./,vs^, rei*rvne oficirje S **• Uri f b0 *• februarja i.nice na dvorani Ku- Zbor i-'?6!1 cest: ustanovni ':fl«rjev ob«r,^ Snla rezervnih pod-SP^tevu^1"® Vabimo k Wso preiS, udeležbi vse, ki so ali °®>or, i vabil. _ pripravljalni' 1ia^,asta°^ta,rskli ^kultett v LJub-KaUn.j^iSPiomlrala ing. Marljanca !?ŽMk- aSSSS^ lng' Slavko Pre- V6fln'o Prirodni med dobite ?Wjetja v, PhC lnl trgovini medu L0, Pa tu® ,? ,x»a Miklošičevi c. 'V w tovartSa, ki Je v so- ,, ..Ju vs®a d°Po'dne pri ku-l I. naH^?£"4c za novinarski ples šm 1 Pisarni Mv ““eno za svoje vrne ^Poskj ij vlnarskega druitv« v ^BBDH VHNm 1 I?* n a dru5tvo v Ljubljani VESTI \? KRANJA KINO »STORZlC«: francoska barv. film »Svet tlšiine«. predstave ob 16. .18 in 20. »TRIGLAV«; ameriški film »Obzirni kapetan«. Predstava ob 19. Z BLEDA KINO ■ »BLED«; italijanski film »Njihova zablode«. Predstava ob 20. ae«i s- /esenic in okolice Zdravniško dežurno službo ima do 1. februarja dr. Mihael Sajovec. KINO »RADIO«; italijanski film »Njihove zablode«. Predstavi ob 18 in 20. Danes zadnjič. Jutri premiera amer. filma »Na robu pločnika« »PL.AV2«; Jugoslov. film »Svojega telesa gospodar«. Predstavi ob 18 in 20. Zadnjič. Na Jesenicah so v času od 30. decembra 1957 do 13. januarja 1958 rodile: -Vodišek Nežka, delavka z Lesc - dečka; Bešter Marija, delavka iz Avšiš -deklico; Vončina Albina, gospodinja iz Kala nad Kanalom — deklico; Vidmar Marija, gospodinja s Planine pod Go-_ lico - deklico; Bulaič Sekiea, gospodl- 2°. * Sofokles; »Kralj Oidipus«. nja z Jesenic - deklico, Madon Ga- Zaključena predstava za III. in prijela, gospodinja iz Žirovnice — deč- gimnazijo. ........ ka: Zajc Gabrijela, gospodinja z Bleda Ob 20; Benavente-Miklavc; »Kri- - deklico; Rutar Tončka, delavka z Spin«. Miklavc; »Tri pantomime«. Boh, Bele - dečka; Košir Ana, gospo- Izven ln za podeželje. Znižane cene. dinja lz Podkorena — dečka; Urbas Ro- * .. . „ „ . zslija, gosoodinja iz Mojstrane - deč- Nedelja, 9. febr. ob 15; Shakespeare: J.-a _ pekovee Cilka, gosp. pomočnica iz »Ukročena trmoglavka«. Izven in za studorja - deklico; Urh Julka, gospo- podeželje. dinja iz Srednje vasi - deklico; Drole Ob i9 30 Brecht' »Mati Coura^e in Francka, gospodinja iz Podbrda — deč- njeni otroci«. Gostovanje Sarajev- Klinar Marija Magdalena, delavka skega Narodnega pozorišta. Izven \/ piavškega rovta — dečka; Grobotek in za podeželje. (Cene od 150 din gilva, drž. uslužbenka z Jesenic — deč- navzdol.) , ka; Zaberl Irena, delavka lz Krope - . . , „ . ... dečka; Esart Francka, servirka z Je- Sarajevsko Narodno pozoriste senic - deklico; Klemenčič Marija, tov. gostuje v Ljubljana delavka z Jesenic t dečka; Pavlovič V nedeljo, 9. februarja do Narodno Ksenija, nanieščenka e Jesenic - dekll- pozorište iz Sarajeva uprizorilo v Dra- co, Košir Hilarija, gospodinja iz Kranj- noi SNG Brechtovo dramo »Mati Cou- ske gore - dečka, Stare Angela, gospo- rage in njeni otroci«. Režijsko Je dinja iz Podjelj - dečka Sodja Ivanka, delo pripravil Borislav Grigorovii. nameščenka iz Zabrejnice - dečka; (Katarina Duša Počkajeva.) (Pre- v naslovtu vBogl nastopa Jolanda Sabotin Marija, gospodinja z Bi. Dobra- ostale vstopnice so že v prodaj u) Djajič. Občinstvo posebej opozarja- ve - deklico; Delopst Helena Ela, na- Sreda, 5. febr. Oto 19.30; Shakespeare: mo, da bodo nastopili sarajevski meščenka z Jesenlt. - deklico; Sivec »Ukročena trmoglavka*. Abonma umetniki v Ljubljani samo enkrat. Marija, bolničarka iz Tolmina - dekli- - ’ Počkajeva). Začetek predstave ob 19.30. Cene od co; C KINEMATOGRAFI PREDVAJAJO KINO »VI C« Ameriški barvni oimemascope film Sobota, 8. febr. od iu: Golia: »Jurček«. Zaključena predstava za III. gimnazijo Bežigrad SV-1024 Frederic Chopin; ETUDE E-dur Op. 10 No. 3 ETUDE c-mol Op. 10 N. 12 (»Revolucionarna«) Izvaja: Freddy Došek. klavir GLEDAUSCA ^ 1. f«•*«*>a, ki je v so S0'',3")« ^S*a d°Poldne pri ku' žtva vnaf?stropjuC inŽ Torek, «, febr. ob 19 30 Shakespeare: «• thZ ^ka: C. (Katarina Duša Jop Alojzija, gospodinja z Jesenic (Preostale vstopnice so že v pro- 160 navzdol. »• deklico; Mikelj Cilka, gospodipja iz Abonentom sporočamo, da je za- Stare Fužine - dečka; Zupan Terezija, daji.) radi bolezni v ansamblu spremenjen trg. poslovodkinja z Bleda - deklico; z Jesenic — de-uslužbenka ! Jela Terezija, kuha-deklico; Pavlič Bleda - dečka; Kralj 1 Prišel ie iz Laramija Predstave ob 15, 17, 19 in 21. Prodaja vstopnic ob 9-11 ln od 14 dalje. KINO »UNION«; jugosl. film »Svoje- Munj in Merle Oberon. Ob 15 fa telesa gospodar«. Tednik F. N. in 17 premiera sovj. barvnega fil- t. 5. Predstave ob 15, 17, 19 ln 21. ma »Delo Rumjancev«. Ob 10 je matineja francoskega fil- KINO »SLOGA«; angl. barvni film ma »Nepomembni ljudje«. Danes »Junaki shenvoodskega gozda«, zadnjič. Tednik F. N. 5. Predstave ob 15, KINO »KOMUNA«; premiera amer. 17, 19 in 21. Prodaja vstopnic od barvnega filma »Nepozabna pe- 9—11 in od 14 dalje, sem«. Brez tednika. Predstavi »LITOSTROJ«; ameriški film »Cu-ob 19 in 21. V glavni vlogi Paul dežni otrok«. Predstava ob 20. »UNO *» «» * G t A V - Francoski film »HEROJI SO V fRUJENT« V glavni vlogi C. Jurgens, Y. Montand ln M. Felix. Predstave ob 16, 18 in 20. Prodaja vstopnic od 15 dalje. UiUveraf . ?^oslovni predavalnici »Ukročen« trmoglavka«. DijaSki začetek ob 20. url. Cene so znižane. Helena, uslužbenka Iz Kamne gorice ^ vhod s Gosposka uUc*l »bonma n. (StoJISča so v prodaji.) ' deklico; Svetina Emilija, uslužbenka °NPZ tesarskih mojstrov v likv. sporoča žalostno Vest, da je umrl njen ustanovni'član, tovariš FRA\C RAVNIKAR starejši tesarski mojster pogreb bo *v sredo, 5. februarja 1958, ob 15. uri i* °Žefove mrliške vežice na 2alah. Zaslužnega ustanovitelja in pionirja slovenskega sarstva bomo ohranili v Častnem spominu. Ljubljana, 8. februarja 1998. tmi,^ ?eizmeml boli Javljamo, da nas je po težkem *tricU 261)11801 naS ^ut>* mož> očka, brat, svak VIKTOR BARAGA ^gfeb dragega pokojnika bo v sredo, dne 5. febru-a 1958, ob 16. uri na pokopališče v Grosupljem. Grosuplje, 8. februarja 1958. Žalujoča žena Pepca, otroci Igor, Nada In Viki, brata Ludvik In Jože i družinama, sestri Reška in Lojzka s družino ln ostalo sorodstvo. OPERA i Jrsenic - dečka; Obelščak Fanika, na- Torek, 4. febr. ob 19.30: Giordano: ! takarlca iz Tolmina - deklico; Klemenc »Andre Chenier«. Abonma red D. j Marija, gospodima z Jesenic — deklico. (Vstopnice tudi v prodaji.) | Poročili so se na Jesenicah: Suho- Sreda. 5.febr ob 19.30: Janaček: »Je- dolčan Franc, delavec iz Otoč, in Blat-nufa«. Gostovanje Valerije Heyba- nik Bernarda, gospodinja z Jesenic; love. Abonma red H. (Vstopnice Svetina Stanislav, osebni upokojenec z tudi v prodaji.) Jesenic, in Noč Angela, gostilničarka z CetneK. H n oi) 19.30: Verdi »Tva- Jesenic, viata«. Abonma red G. (Stojišča v prodaji.) Petek, 7. febr. ob 15; Čajkovski: »Labodje Jezero« Zaključena predstava za TSS Sobota, 8. febr. ob 19.30: Janaček: »Jenufa«. Gostovanje Valerije Hey-balove. Abonma red A. (Vstopnice tudi v prodaji.) Nedelja, 9. febr. ob 19.30: Verdi1:: »Pustolovščine v Burmi«. »Travnata«, Gostovanje Ondine Otte. izven lin za podeželje. (Vstop- t CELJSlff VESTI nice v prodaji o0: Torkar: »Pozabljeni ljudje« Zaključena predstava za Telekomunikacije. Petek, 7. febr. ob 20: Cehov: »Galeb«. Abonma Petek II — kolektivi, — Vstopnice so tudi v prodaji. Gostovanje Narodnog pozoriita Sarajevo Sobota, 8. febr. ob 20:t Grum: »Dogodek v mestu GogU. Abonma Sobot« koienec — Nada Fras, 21 let, polje- — kolektivi. Vstopnice so tudi v delka; Bruno .......................... ' prodaji. | ključavničar — Angel* Tlnaver, 22 Nedelja, #. febr, ob 15: Pavel Hanu»: let, kuharica; Karol Prelog, 26 let, i »Jeli ovuda proSao mladi čovjek«. kovač — Alojzija Lebar:«. 25 let, na- S Abonma Nedelja popoldanski - ko- takaric«; Feliks Bevc, 50 let, pošlo- i lektivi. Vstopnic« so tudi v prodaji. ! vodja — Marija Kikl, 35 let, kuhari- a ca; Matija Zagorc, 29 let, mizar — i EKSPERIMENTALNO GLEDALIŠČE Jožefa Rudolf, 22 let, nameščenka-; fe Ljubljana — Križanke Aloj* Kupljen, 31 let, toter — Dragic« B Četrtek, 8. febr. ob 20: Četrtkovi Tafernar, 29 let delavka; Anton Vo- g kulturni razgovori ~ hrvatski knjK 6* 'e>t, tkalski mojster — Marija g ževnik Vjekoslav Kaleb: »O svojem Roth, 48 l«t, gospodinja; Vincenc Bu- % književnem delu«. C«. 51 let, zlatarski pomočnik - Ma- f Vstopnice so na razpolago pri gle- Sils SPi»dl,p't 1 W5L SSJL5? Berti Tinko. 17P'“Xka; Roman 1 MARIBORSKE VESTI DEŽURNA LEKARNA: Torek, 4. febr., lekarna »Studenci«, Gorkega ul. 18. Sreda, 5. febr., lekarna Gosposka ul. 12. SLOV. NARODNO GLEDALIŠČE Torek, 4. febr. ob 19,30: Zwelg: »vol-pcne«. Red B. Nekaj sedežev v prodaji. Sreda 5. febr. ob 19.30: Zweig: »Vol-pone«. Red Sreda, Nekaj sedežev v prodaji. KINO »UNION«: amer. cinemascope flJm »Reka smrti«. »PARTIZAN«; Jugoslovanski film »Pop Clra in pop Spira«. »UDARNIK«: jugoslov.-francoski kcproduk. film »Ko pride ljubezen«. Poročili so se v Mariboru: Ferdinand Kasesnik, 65 let, invalidski upo-" Jenec — Nada Fras, 21 let, polje Iks; Bruno Petrovič, 24 let, strojni ZDRAVILIŠČE ROGAŠKA SLATINA proda zaradi poenotenja voznega avtoparka tovorni avto znamke IAM-PIOMIR (3-tonski). Prodaja bo na podlagi javne licitacije za vsa državna, gospodarska in zadružna podjetja ter družbene organizacije. Pravico do sodelovanja imajo tudi privatniki. Licitacija bo v Rogaški Slatini dne 10. februarja 1958 v prostorih uprave ob 10, uri (Zagrebški dom). Predstavniki podjetij, zadrug in družbenih organizacij morajo imeti potrdilo s pooblastilom za sodelovanje v javni licitaciji. Zainteresirane! si lahko ogledajo tovorni avto dne 8. februarja 1958 v Rogaški Slatini. 391 U. ure in dve url pred začetkom. Rezervacije na telefon 22-011. Komisija za uslužbenske zadeve občinskega ljudskega odbora Kranj razpisuje naslednja delovna mesta v upravi ObLO: Upravnega referenta v oddelku za splošne zadeve — srednja Strokovna izobrazba z daljšo prakso ali fakulteta s strokovnim izpitom; 2 matičarja — nižja strokovna izobrazba, strokovni izpit za matičarja ali pisarniškega referenta; 2 vodja krajevnih uradov — srednja strokovna izobrazba ali nižja z daljšo prakso v upravni službi, strokovni izpit; I referent za gospodarsko-pravne zadeve — visoka strokovna izobrazba, 3 leta prakse, ptrokovni izpit; 1 šef odseka za delo ~ srednja strokovna izobrazba, 10 let prakse, od tega 5 let v gospodarstvu, strokovni izpit; referent za delo — srednja strokovna izobrazba, 3 leta pra- I kse, strokovni izpit; I inšpektor za delo — srednja strokovna izobrazba. 3 leta prakse v gospodarstvu, strokovni izpit; 1 referent za plan — srednja strokovna izobrazba, 3 leta prakse, strokovni izpit; referent za socialne zadeve — srednja strokovna izobrazba, 5 let prakse, strokovni izpit; referent za invalidske zadeve — srednja strokovna izobrazba, 5 let prakse, strokovni izpit. Kandidati za navedena delovna mesta morajo vložiti svoje prijave z natančnimi podatki v roku 15 dni po ob-I javljenem razpisu. Prijave je potrebno nasloviti na Komisijo za uslužbenske zadeve ObLO Kranj. (Komisija za usluZbenske zadeve ObLO Kranj 389 >iuiiiiHMtniinaiinNiiiiiiminmimmiiiMnnitiiiitiHtiiiiHiitiiiiiiimimmii'inmniiniMmii!iiiimHiiniiHniniiinHHNii!niHiiiiiiflniiiwnwMiniiniiniiiiiiiii!i . '^aj# ,------------------■————------------------------------------------------------- — ----- -------------------------------------------------- -—— — -- ------------------------------------------ teiMru*Jr,k« R C»“'Vl»oo MlutmlKc ouOlvi)* *LJud»K* pr«v»c** L)i>bl)un« Kopimrtcv« ulic* #. t«leton 39 181 - Notranjepolitična tfospi dareku ri.t>rik» Nm«»r)ev*> it II tel 20 A07 m 2» H*l Ki.Mu 0 8Ujas ,tttr,ev* •'HI. Ut Sl-137 - Uprav« Trubarjeva ulica 24, telefon 32 491 lo )2 493 - Naročnlnskl oddelek Petkovikovo nahrelje 36, telefon 22-494 - Oslasni oddelek Knpitarleva ulice 4, " Poslovalnica oa Titovi cesti 15. telefoo 33-323 — Mesečna oaročnlna 350 din, ta tujine 500 dio — Tekoči račun 60-KB-6-2-1393 — Poštni predal 43 — Poštnine plačane v gotovini — Rn-,ACPRAVNI ODBOR GOSTINSKE ZBORNICE OKRAJA LJUBLJANA SPO- ^0variš L0STNO VEST’ DA ^ p0 KRATKEM HUL)EM trpljenju umrl VIKTOR BARAGA PODPREDSEDNIK UPRAVNEGA ODBORA ZBORNICE AKTIVNEGA DELAVCA V ZBORNIČNIH ORGANIZACIJAH ««ANIMO V TRAJNEM SPOMINU! POGREB 80 V SREDO, 5. FEBRUARJA 1958, OB 16. URI V GROSUPLJEM. GROSUPLJE, 3. FEBRUARJA 1958. Podlipnik, 25 let, nožar — Marija Premužič, 25 let, delavka; Bogomir Go-mdlar, M let, elektromonter — Ana Vombek, 41 let. goepodtnj*: Jožef Godunc, 30 let, mehanik — Kristina ZlahtiC. 34 let, Šivilja; Rafael Zrna, 23 let, avtomehanik — Jožefa Prah, 24 let, predJca; Ivan Golob, 23 let, mizar — Terezija Predan, 30 let, spre-vodnlca; Alojz Arnuš, 29 let, teste-nlnar — Neža Zagoršek, 21 let, delavka; Franc Samec, 22 let, delavec — 17 PTTTIB OKRAJNO GLEDAIISCE PTUJ Torek. 4. tebr, ob 20: P. Hamilton: »Plinska luč«. Premiera. Red Premierski in Izven. - Režija E. Frelih. Delo bo prvlf izvedeno v Jugoslaviji. Nekaj vstopnic Je Se na razpolago. U MUF*"* SOBOTE KINO »MURSKA SOBOTA«: mehiški film »Kdaj odidem«. ‘Predstavi ob 17.30 ln 20. i> n n t* m 1 OR? n S I •KUPIMO MERILNO URO za morjenje koli«« porabljene pare do 10 atmosfer — Klavnica, Ljubljana. NALLINE ŠIRI ZENICE NOVO SREDSTVO ZA PREIZKUŠNJO UŽIVALCEV MAMIL ® Kalifornijsko mesto Oakland • si je priborilo veliko zmago v • boju proti prepovedani trgovi- • ni z mamili. Spričo tega so ® znatno nazadovale tudi druge • oblike kriminala. V letu dni • se je v tem mestu, ki šteje • 400.000 prebivalcev, za petino ® znižalo število večjih prekrš-© kov, vlomov je pol manj, pro-® stitucija pa je nazadovala za 44 • odstotkov. »Našli smo prvo za- • nesljivo orožje v boju proti • mamilom in zlu, ki jih sprem- • lja,« je izjavil javni tožilec • pokrajine San Francisco. To orožje je »nalline«. Ce raztopino tega mamila vbrizgajo pod kožo človeka, ki uživa heroin ali kako drugo mamilo, se pokažejo na očesni zenici določene spremembe, ki so zanesljiv dokaj o narkomaniji. Uživanje ma-jnil je prepovedano v mnogih deželah, vendar mora sodišče imeti zanesljive dokaze, ker se ne more zanesti le na injekcijske igle in na bledico, saj so lahko bledi tudi ljudje, ki ne uživajo mamil. Zahteva po absolutnih dokazih je bila doslej obrambni zid, za katerim je cvetela trgovina z narkotiki. V ZDA je okoli 45.000 uživalcev mamil, ki živijo v glavnem v velikih mestih. Policija sicer ve zanje, vendar lahko povečini še naprej uživajo mamila prav zaradi določil zakona. Nalline pa je po vsem videzu podrl še ta zadnji obrambni zid. To drogo so proizvedli v ZDA leta 1942, uporabljali pa so jo v bolnišnicah za odstranjevanje škodljivih znakov, ki jih povzro- Prav te dni, ko je zajel evropske dežele pravi zimski mraz, je dobil živalski vrt v angleškem Southportu opičji par iz tropskib krajev. Malo za šalo, malo zares so pokrlii in slikali opico z volneno ruto na kožuhu in jo obložili s termoforji, ker ji je bilo v evropski zimi po vsem videzu le malce premrzlo... Blago za blago Zlasti pri majhnih naročilih se umetniki sorazmerno težko uveljavijo. To v velja v nekem smislu tudi za norveški mlajši umetniški rod, ki še nima dovolj imena in veljave, da bi po primerni ceni spravljal v denar svoje stvaritve. V ta namen so ustanovili v norveškem glavnem mestu posebno organizacijo, ki posreduje zamenjavo slik in kipov za živila, obleko in druge potroš-ne predmete. Mladi umetnik, ki potrebuje to ali ono reč, obrazloži predsedniku organizacije svoje potrebe in želje, ta pa pregleda seznam in ugotovi, kaj- ponujajo kupci. Lastnik restavracije na primer je pripravljen dati dvanajst kosil za majhno oljnato podobo Benetk, zdravnik bi nekaj časa zdravil umetnika, zato pa zahteva akvarel iz Osla. Krojač bi sešil obleko v zamenjavo za grafiko ali pa, če bi mu umetnik napravil primerno reklamo za salon, zobni zdravnik bi kiparju popravil zobe v zameno za moderno plastiko itd. či morfij, in za nevtralizacijo pri ljudeh, ki . so po nesreči ali pri poskusnem samomoru vzeli prevelike doze opija. Potem so začeli to sredstvo uporabljati tudi za zdravljenje in rehabilitacijo narkomanov. Že prvi poskusi na morskih prašičkih so pokazali, da nastanejo na zenicah določene spremembe. Doktor Terrv je napravil 121 poskusov in ugotovil: če se zenice zmanjšajo po injekciji treh miligramov nallina, je to zanesljiv dokaz, da človek vsaj štiri dni ni užival mamila. Če ostanejo zenice nespremnjene, je užival narkotik, vendar ne prevelikih doz. Najvažneje pa je, da se zenice razširijo le pri uživalcih mamil. S tem so odkrili dolgo iskano metodo za dokaz narkomanije. Poskusi .na prostovoljcih so dali izvrstne rezultate, oaklandska policija uporablja nalline, vendar je prisilni preizkus mogoč le na ukaz sodišča. V devetih mesecih je policija aretirala zaradi prekrškov proti zakonu o mamilih 594 ljudi, med katerimi jih je bilo 172 obsojenih. Prav zaradi te iznajdbe so v Kaliforniji sprejeli novi zakon, po katerem smejo obdržati obs.o-jene narkomane pod nadzor-j stvom tri do pet let. Po trimeseč-I nem zaporu narkomana pogo jno j izpustijo, vendar se mora vsak [ mesec po enkrat javiti na preizkuševalni postaji. Če se ne javi, prekrši določila, s tem pa se pogojna kazen spremeni v dejansko. Lani je državni tožilec uradno potrdil nalline kot sredstvo, ki ga je mogoče uporabljati po vsej državi. Na oaklandsko policijo se zdaj obračajo po napotke že številne dežele, zlasti tiste na Daljnem vzhodu. Helmut Pace iz Schwatza na Tirolskem goji kobre in prodaja strup medicinskim laboratorijem. Nedavno ga je pičila kobra. Kačji farmar je takoj pohitel v krajevno bolnišnico, kjer so mu vbrizgali protistrup, ki ga je imel s seboj, pa ga je bilo premalo. Pace je kmalu opazil znake paralize, univerzitetni inštitut v Innsbrucku je po radiu poslal poziv, po svetu. Na Dunaju se je takoj javil lastnik zasebnega letala, ki je prepeljal injekcijo protistrupa iz dunajskega živalskega vrta v Innsbruck. Gojitelju strupenih kač (manjši posnetek) so rešili življenje. Na večji sliki: Pacejeva pomočnica z boo v rokah, v stekleni omarici pa je kobra, ki je pičila gojitelja. Rešil je tujega otroka V trdi uri preizkušnje se je oče odločil za edino možno pot: rešil je otroka, ki je bil bliže življenju V ameriškem mestecu Sinway je bil pogreb petletnega Bennyja Goodenrika. Bela krsta je bila pokrita z rdečimi vrtnicami in belimi nageljni. Na stotine ljudi se je zbralo, gasilci so igrali žalno koračnico. Prišli so poročevalci velikih listov, hoteli sp fotografirati, vendar pa med pogrebci ni bilo človeka, ki so ga iskali. Oče petletnega Bennyja Charles Goodenrike ni zbral dovolj moči, da bi se pri odprtem grobu poslovil od Svojega sina. Charlesova žena še ni spregovorila niti besede s svojim možem, ker mu ne more odpustiti, da je pustil njunega edinega otroka umreti, Dirka Vsakdo ve, da kuhinjski ^ bežijo pred svetlobo v temn ^ nje. Domiselni Francoz se l ^ ločil, da bo na ta račun zaslu Na francoski rivieri je ^ posebno -dirkališče« za s z Podolgovati zaboj je razl Vl ,tez, deščicami na deset dirkalni, ,..a Na obeh koncih tega dirK .fl je Francoz napravil staji . sicer za vsako živalco po ,.'r. Brž ko lastnik dirkališča sc kov zbere med radovednimi dalci deset takih, ki bi sta ^ sto frankov, se dirka zac ■ hlevcih se odpro vrata, ele žarnice - v vsaki stajici 1^ ena - se prižgo, deset st beži iz svetlega hlevca Pr0 ^ ni stajici na drugem kon j ■ kalne steze. Tisti ščurek, » ^ pride v temno stajo, p11 tMav frankov premije, drugi pa „te. je za nagrado 200 franko • ^ ostalih 300 frankov, ki 511astnik udeleženci stave, spravi w „ dirkališča. Ko so ščurki v se hlevcih, se vrata zapro, čez Ščurek ne mara svetlot>e' temi pa dobro vidi. TaKi . slepote je tudi j„evi tekma začne znova. ; ne mara pri. dobro vidi. Takih P d, merov slepote je tudi rne jfl( tipal žilo in prisluhnil srčnemu mi precej. Nekateri ljudje utripu. Zdelo se mu je, da srce ne vidijo skoraj ničesa ^ komaj zaznavno bije. Že je ho- hodijo le ob podpori a tel nadeti sinku kisikov aparat, ho nastopi mrak, pa Prjrej ti tisti trenutek pa se je osemletni njihove oči normam , ,.,0 !c0' Garry premaknil. Charles Goo- 'judje v temi bolje vi ‘ vimo denrike je vedel, da Garry še vsi drugi. Temu p°ja™ poživi, za svojega sina pa ni bil dnevna slepota ali nikt .. kot prepričan o tem. Spoznal je, da Jav sam pa je mnogo r bo Garryja laže priklical v živ- tako imenovana noc ^raa1 Drobne AMERIŠKI FILMI NA SVETOVNI RAZSTAVI Generalni komisar letošnje svetovne razstave v Bruxellesu Howard Cullman Je »red kratkim sporočil, da bodo v 16 tednih, kolikor bo trajala razstava, pokazali največje ameriške filme, posnete od začetkov ameriške kinematografije pa do zadnjih dni. NOVO STEKLO Francoska steklarna v Saint-Gobainu, ki je znana še iz časov »sončnega kralja«, Je' izdelala novo steklo v katero Je mogoče zabijati žeblje kot v les. Steklo bodo uporabili pri graditvi francoskega paviljona na svetovni razstavi v Bruxel-lesu. POHIŠTVO PO IZBIRI Ob vznožju Akropole v Grčiji gradijo moderen hotel, v katerem si bodo gostje lahko Izbrali primeren slog pohištva in tako sami 'odločili.' v kateri sobi bodo stanoval,. Hotel no opremljen s pohištvom od antičnih do najmodernejših časov. DVOJE OTROK V ZIMSKEM SPANJU V Angliji ima dva otroka, kit kdaj pa kdaj zapadeta v pravo zimsko spanje. V tem nenavadnem stanju Je bila 15-letna deklica šestkrat v obdobju treh let. Temperatura se ji Je znižala na 31 stopinj, srčni utrip je utihnil. S toplimi blazinami so Jo zbudili iz zimskega spanja. Nekaj podobnega so ugotovili tudi pri dveletnem dečku, s katerim si ni deklica prav nič v sorodu. Oba otroka sta nenavadno debela. -Kdor bi rad na zemljevidu izmeril vse točke, do katerih jc enako daleč, pa naj si pomaga' takole,« je zapisal k temu posnetku neki francoski zemijepisec. Torej: zemljevid, bucika, glavnik) in svinčnik... TRIDIMENZIONALNI ZVOK Čeprav britanski radio še na namerava uporabljati novega odkritja pri svojih rednih oddajah, je začel pred nekaj dnevi s poskusnimi oddajami tako imenovanega tridimenzionalnega stereofonskega zvoka. DELAVCI V EVROPSKIH OBLEKAH Za zmanjšanje številnih nesreč pri delu je Izdala egiptovska vlada ukaz, da smejo delavci v bodoče nositi na delovnih mestih samo obleke evropskega kroja. Ta ukaz se nanaša na delavce v javnih službah in v privatnih podjetjih. MANDOLINA IN PESMI Na Caprlju so zaprli 32-let-nega Maria Lenellija, ki je ob spremljavi mandoline pčt let prepeval zaljubljene pesmi. Nedavno je 16 tujih turistk dokazalo, da je Mario oče njihovih otrok. POMOČNIKA POTREBUJE Med drobnimi oglasi nekega španskega dnevnika je bila tudi naslednja notica: »Iščem pogumnega moškega, ki bo podprl hišnega gospodarja. Nujne ponudbe na naslov: Se-nor Francesco S.« DVE VELIKI NOGI Doslej še ni bilo tekmovanja za to, kdo ima največje stopalo. Vsaj v Italiji bi bil prvak neki kmet iz Vlllanove de Bellis, ki nosi čevlje številka 53. IZ ZDRAVSTVENIH RAZLOGOV Američani pijejo iz strahu pred srčnimi boleznimi in živčno prenapetostjo čedalje slabšo kavo. Medtem ko so napravili leta 1949 lz funta kave (450 gramov) povprečno 49 skodelic, jih pripravijo zdaj lz enake količine 64. NOV KRATER NA ETNI V prvi polovici januarja se je odprlo na severovzhodnem pobočju Etne na Siciliji v višini 3000 m novo ognj eniško žrelo, iz katerega teče lava, kamenje pa leti do 200 m visoko. STARE RIBE V LETALU Iz kanadskega Montreala so z letalom pripeljali v Pariz žive vzorce prazgodovinskih rib. ki so Jih pokazali na francosko - kanadski razstavi umetnosti, kulture In zgodovine. DOLGA POT STEKLENICE Dobro zamašeno steklenico, ki jo je ruska oceanografska odprava vrgla v morje 10. av-guBta 1915 pri otoku Sahallnu. so našli pred dnevi na obalah Kamčatke. „ , ___v Živ- runo imenovana 2afa rešil pa je nekega drugega dečka, osemletnega Garryja Mc 1 ljenje kot Bennyja in to je bilo slepota ali hemeralopua. j. Laughama. zanj odločilno. Večjemu dečku te očesne bolezni ljudje je nadel kisikov aparat, drugi dijo v mraku ali temi- ^ ^ gasilec pa se je trudil z Benny- I Sodobno zdravstvo .Q je jem. zna vzrokov niktalopue- Pripeljal je rešilni voz, zdrav- tudi še ni mogoče USP®* poslej” nik je pogledal najprej Garryja, vit’> kurja slepota pa J ^ za^ ki je začel normalno dihati, nato ca Pomanjkanja vitam ,,arnjn , , » ... rldinin fnlrlvv. Hlinim V1 Predstojnik poklicnih gasilcev žar. na Smithovi žagi. Močan Goodenrike je imel službo. Ob dim. Nevarnost eksplozije!« — S šestih se je oglasil telefon: -Po- tulečimi sirenami se je zapodil | gasilski avto po cestah. Gooden-I rike je ugotovil, da požar ni tako hud, kot je kazalo, saj ni bilo nevarnosti, da bi eksplodiral ben-i cin in sodi z lakom v bližini. Navzlic temu je takoj naročil dvema gasilcema, naj gresta tja z aparati, sam pa je v spremstvu tovarišev vdrl v skladišče, od koder-se je valil dim. Tam sta bili krožni žagi. ki ju niso več uporabljali. Na tleh je opazil Goodenrike temen sveženj in otroško roko. Spremljevalec je posvetil, našla sta dvoje nezavestnih otrok. Nesla sta ju ven. Sele zunaj je Goodenrike opazil, da stanovalec nosi v naročju njegovega petletnega sina Bennyja. Deček, ki ga je sam prinesel, pa je bil osemletni Garry. -Kisikov aparat!« je zaklical gasilski poveljnik. -Telefonirajte po rešilni voz!« Prinesli so kisikov aparat, enega samega so imeli na gasilskem avtu, na tleh pa sta ležala dva dečka. Komu naj pomaga, Bennyju ali Gar-ryju? Dvoje ameriških reaktivnih letal _ ' . se je razbilo na skalnem pobočju f Charles Goodenrike se je komaj 800 m visokega hriba Bo- skloml k svojemu sinu, mu po sler. Oba pilota sta bila mrtva, aparata razbita, nesreča pa je zahtevala tudi troje civilnih žrtev. V bližini je stal logar zraven dveh drvarjev. Na sliki: nemški stražniki so morali podpirati na poti domov brata enega izmed ubitih drvarjev. Fant je bil ves strt, tako ga je prevzela nesreča. 48 kg težka knjiga V z četku našega stoletja je izšla v evropskem merilu najtežja knjiga -Zgodovina Itake«. Tehta 48 kg, hranijo jo v atenski državni knjižnici in velja za veliko dragocenost. Po osmih letih je spregovoril Dr. Muftič, zdravnik iz Neve-sinja, ki je ozdravil žensko, da je spregovorila po osemnajstih letih, je zdaj pomagal do govorice tudi dečku, ki je po osmih letih izjecljal prve besede. Zdravniku je uspela sorazmerno zapletena operacija s preprostimi sredstvi. Londonska civilna zaščita je dobila posebno lestev, ki jo je po potrebi mogoče uporabiti tudi kot nosila za ranjence. Lestev je nekoliko ožja, kot so normalne, zato je s temi nosili mogoče priti tudi skozi zelo ozke odprtine, na primer skozi razpoke med ruševinami. Ranjenca varuje prahu posebna vreča iz močne svile, več nosil pa se da sestaviti v uporabno lestev pa se je sklonil nad Bennyja, ki dajejo takim ljudem vi mu ie hotel oče Charles nadpti tabletah ali z injekc J ^ t skora, ie za i le za se je zadušil.« dokler je v telesu mu je hotel oče Charles nadeti . . v VB„. kisikov aparat. Zdravnik je pre- min A pomaga skoraj , gledal otroka in mu posvetil v merih, toda ne za ,ju0 oči. -Prepozno,« je rekel, -mali bolezen popusti le za to: J- ’ dok er ie v t.eleSU d£>V Zajca!« je ponosno lovec. ht mi j. Glej no, kaj takeQa j« o koli ne prišlo na mise 1 govoril prijatelj. Pozabljivi profesor ■Kaj sem ie hotel?*1