172. številka
Ljubljana, v sredo 29 julija 1896.
XXIX. leto
.«hnja vsak dan izimsi nedelje in praznike, ter velja po poŠti projeman za a vBt ro-op e ro ke deSelo in vae leto tft gld., za pol lata N «ld.   r.» četrt leta t gld., za jeden
ai-sec 1 gld. 40 kr.— Za Ljnbljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za 6otrt leta 3 gld. 30 kx, za jedcn meneč I gld. 10 ki.  Za pošiljanje na dom račon* n po lo kr
na mesce, po 30 kr. za četrt leta. — Za t nje defcoltt toliko voo, kolikor poštnina isdaftn. Za oznanila plačuje ae od fltiristopno pctit-vrste po t> kr., ce se oznanilo jedenkra- tiskn  po 5 kr., C« ae dvakrat, in \k> 4 kr., Ae so trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj so izvolo frankirati. — Rokopisi bc nc vračajo. — HrcduiStvo in npravniStvo je na Kongresnem trga st. VA. D pravu istvn naj so blagovolijo pošiljati naročnine, roklamadie. oznanila, t. j. ?bo adraiiMtrrati-iJO utvari.
Kdo je kandidat za mesto dež. šolskega nadzornika na Koroškem?
Najhujši nasprotnik slovenskega šolstva na Koroškem, deželni šolski nadzornik dr. Gnbanz, tisti mož, ki je 8 te.rorizovanjem slovanskih in protežiranjem agitatorično delujočih ■' k h učiteljev ter s sistematično uredbo germanizacija v ljudski šoli storil slovenskemu življu na Koroškem neizmerno škodo in kateri je najv^": kriv, da je dolgi in trdi boj za slovensko Solo v sosedni kro-novini ostal doslej malone brez nsoeha, tisti dr. Goban/, ae umakne s svojega mesta, h« mora umakniti, ker je tako pohabljen in b »lan, da že ve«' pa metno misliti ne more. Včerajšnje celovške „Freie Stimmen" imajo brzojavno poročilo, da je že upokojen.
Kdo postane dež. šolski nađadfttik na Koroškem? To je za koroške Slovenci vprnšanj« naj-vitalnejšega pomena, kajti na Koroškem je Ij-idska šola bolj nego kjerkoli drugod prvi pogoj nj h ohitanku, tam je napredovanje slovenskega prebivalstva brez ljudske šole nemogoče. Germanizacija napreduje tam strahovito hitro, še hitreje nego v Alzaciji in na Poz-nanjskem, in če se v kratkem razmere na premene, če se v kratkem ne dobe za slovensko mladino slovenske šole, poplavi nemštvo vse, slovensku kraje in naš narod je izgubljen. Koroški rojaki so zategadelj že nekaj let h.-m osredotočili vse svoje sil« na pridobitev slovenskih ljudskih šol. a njih prizadevanja bi mogla imeti uspeh samo, Če bi na Goban-čevo mesto prišel pošten, znaČMjen, slovenskemu narodu pravičen mož, kateri bi imel voljo in pogum, pomoči slovenskemu narodu do pristoječih mu pravic, vzlic nasprotovanju dež. šolskega aveta in drugih v šolskih rečeh uplivu h faktorjev.
Kakor suha zemlja dežja, tako je slovensko šolstvo na Koroškem potrebno takega moža in Slovenci ono ^ran Karavank so se tudi nadejali, da jim ga vlada pošlje, n. d-jali so se, ker ee jim je to nekako obetalo, ker se je z odlične strani nekako
priznalo, da tako kakor doslej se ne more ia ne sme veti na Koroškem delati s Slovenci.
V teoriji so je prignala pravica koroških Slovencev do slovenskih šol, a, Bogu bodi potoženo, kaže se, kakor da hoče vlada v t r .k • i nadaljevati Gobančev sistem, di hoče potem ljudskih Sol nadaljevati germanz vanje. To sklepamo iz tega, ker se namerava na Gobančevo mesfo postaviti moža, čigar ime ima po vsi slovenski domovini slab glas — cel sk^ga gimnazijskega ravnatelja Petra Končnika.
G ispoda Končnika poznamo vsi. Postal je ravnatelj celjski gimnaziji, ker j« roj^n Slovenec, ker je vlada a nje;^ vim imenovanjem hotela ostreči slovenski Bahtevi in zlasti zagotoviti slovpnHkim dijakom na celjski gimnaziji pravičnost ter jih zavarovati pred preganjanjem nemških profesorjev. A komaj je bil Končnik imenovan ravnateljem, vrgel je krioko raz obraz, porabivši, da ga je pitala njegova slovenska mati, in pokazal eo je strastnega nemškutarja. Morda ga ni v celi državi srednješolskega ravnatelja, kateri bi hi! tako postopa', kakor Peter Končnik. Slovenskim dijakom je zameril vsako slovensko besedo in iz tega izvajal brez pardona posledice, nasproti pa je nemškim dijakom dajal najpopolnejšo svobodo in blagohotno preziral, kar so počenjali, celo vslikonemške proti-d s na stične demonstracije. Za čin, radi kateri je bil slovenski dijak izključen, za tak čin in ravnatelj Končnik nikdar rekel lvmškemn dijaku žal besede. Bil je tak, ker je iz vsfga si o* in iz vse duše politični nasprotnik naroda, kateremu sam pripada. O tem smo v našem listu priobčili tekom let v^e polno dopisov iz Spodnjega Stajerja.
Ta mož se je pa zdaj spomnil svoje slovenske narodnosti. Porabiti jo hoče zo.iet jeden-krat, da si pomaga na boljše mesto, in kaže se, da se ne trudi zaman. Končnik se je že predstavljal v Celovcu, tudi hodil le po ministerskih palačah na Duaaji, iu bati se je, da doseže, za kar se poganja.
Vlada bi si ž njim eeveda pomagala. Kerošk' Nemci se imenovanju Končnika ue bodo protivili. Predobro jim je znano, kako je Končnik krotil slovenske dijake v Cdju in overjeni ho, da bo vreden naslednik Gobančev; Končnika poznajo tudi te!ovški vladni krogi in vedo, da bode mož tečno tako plesal, kakor mu bodo godli v*i ti Schmid-Zabierovvi in Mac Nevini, nasproti Slovencem pa bi se vlada sklicevala na to, da je Končnik roj*n Slovenec, slovenskega jezika popolnoma zmežen in da se je za njegovo imenovanje poganjal ter njegovo naklonjenost Slovencem zagotovil posebno tudi jed>n — slovenski drž. poslanec 8 Štajerskega! Neverno, ali s tem soglašajo vodilni krogi spolnjega Sfaierja kakor lahko verjamemo, da bi štajerski Slovenci Končnika radi iz Celja odpravili. Ali po našem mnenji bi mu zategadelj še nikakor ne smeli pomoči na mesto, kjer zamore slovenskemu nnrodu šo veliko več škodovati kakor v OsljO. Sti-rerski Slovenci so že toliko napredovali, da eventnvalno prenesejo tudi jednega Kondn.ka. korošk m S!< v.ncom pa bi se prizadel uničujoč udarec, ako bi Peter Končnik, kakor ga desodsj poznamo, prsfal d^. šolski nadzornik v CeloVOB. Slovenski poslanci, soglašajoči s Končnikovo kandidaturo, s« sklicujejo na to, tla je Končnk nazora, uaj bo v ljudski šoli materinščina nčni jezik, in da ho zhtegadelj K. nčnik tndi slovenskim zahtevam pravičen. To K) misli in domnevanja, katerim redra'aje n^jmanjSe realne podlage. Kako garancijo pa imamo, da bo Končnik v Celovcu pravično postopal ? Kdo nara j n m č: i , da vse, kar Končnik s^daj goveri, ni gofo hinavstvo? Ali dotinih poslano v i?kušn;a ni učila? Ko se je Končnik poganjal z i ra vnatel.'ako mesto v Celja, je tudi obljuboval, da bode Slovencem pravden, a kako je v litini dela'? Ali ni skušal slovenstvu škoditi, kolikor je mog 1? Tako kakor Končnik, ni kmalu kak Nerrec postopi. 1 zoper Slovence. Besedam in eventuvalnim obljubam takega moža ni kar tako verjeti, in od Končnika ni prčakovati, da bode kot dež. Šolski   na.i-onuk   drugačen i  nego je  bil kot.
Duše, ki so se iskale.
Studija is gostilne. (Čefiki spisal llogdan K n m i n s k y ; preložil Vinko.) (Konec.)
„čemu naju motiš, ko se zabavava mej sabo. Je-li, Karol? Naj papa čita novine in ne posluša. To je bilo tako, veš — Takrat pri Kozvafilu . . . pred štiridesetimi leti . . . veš?"
»Kaj je bilo priHožvri Iu, kje je to?" vpraša kadet, kateiemn je izgovarjanje „r" delalo preglavice, ali pa je samo koketoval s tem.
»Ne vem, kako je sedaj, a takrat, za naših časov, so bili tam plesi . . . pravo veselje, to ti rečem. Kaka neprisiljenost v vsem, in kako labko ae je človek zaljubil! No, bili smo mej narodom, mladi, postavni, zali dečaki in dekleta so norela za nami. Veš kaj, Karol, idiva kam, kjer se pleše, kam mej narod. Zasnubiš ei . . ."
„Tovariš", oglasi se zdajci stotnik z razdraženim glasom. „Sina mi ne kvari, to ti povem, razumeš?" In preobrnil je posodico s soljo.
„Kako si nasajen", veli mu nasprotnik mirno, •čemu bi ti kvaril sina? Ali ti nisi plesal? Ali nisi imel znanja 8 Tildo in s Tončko, in s tisto rdečelasko? Morda si bil ti svetnik?"
,A jaz ti pravim, da mi ne kvari sina ..."
Pri sosednji mizi ae ju izpraznil sedež. Priporočil sem se gospodom, da bi sa mogli zabavati bolj neprisiljeno, t?r se prisedel.
„Ti si stan  malopridnež",  kričal je stotnik.
»Zakaj malopridneža Jaz kakor ti . . . sicer pa —■ izpil je pivo ter vstal, .sicer pa, da bodeš vedel, razžaliti ee ne dam tudi najboljšemu prijatelju. K izven tega . . . imam štiri piva, gnljaš, kruh. Z Bogom".
Priklonil se je ter odšel.
Pri mizi je bilo tiho.
»Papa",   izpregoven kadet  čez   nekaj čt.sa, „razžaliti bi ga ne bil smel.'' »Ti molči". »To je res". „ Molči , . »To je škandal". Papa nič ne odgovori.
Kadet je postal izzivajoč. »Ti vselej provzročiš prepir", dejal je. „Vsi se obračajo".
»Zaradi tebe, da bodeš vedel. Saj je tndi mati zaradi tebe nesrečna."
»Nesrečna je, a zaradi tebe, ker toliko piješ.. ."
„Sram te bodi, ali si ti sin ?* Tako sem te vzgojil ?"
»No, no I"
»Še jedno besedo reci, pa bo druga. Saj me poznaš."
»Jaz sem kadet".
»Kadet *h ne kadet, ko tako surovo .
„Papi, veš, jfiz se ne dam razžaliti". Vstal je ter z obešala sn»-l čepice. „Sicer pa imam večerjo . .. kaj sem že ime'?  RagcAt mele*,  štiri piva, gos."
Sin je salutoval in oišsl. Stotnik je osamel. Potegnil je k s, hi skledici svojega prijatelja in sinčka ter brojil. Pogladil si je lase od ušesa k ušesu nadel si naočnike ter cbračal Časopisove strani. Vez nekaj časa odloži časopis, da si prinesti Bog ve katero čašo ter s prsti bobna po njej. Ob jednajstih plača. Natakar sešteje črte s treh skleiic in večerje teh treh duft, ki so se našle.
Odhajajo je stotnik moral iti okrog mene.
„Oprostite, gospod", dejal je prijazno ae smehljaje. „ZJi se mi, da sem vas slabo zabaval?"
„Zakaj?"
»Kdo so ti ljudje?" vprašal sem natakarja po njegovem odhodu
»Vsakdanji goslje," dejal mi je. »Gospod jih ima jako rad. Dobri gostje so. Stotnik plača za sina in za onega tujca."
„A 80 se vender razprli."
„Prosim, to je tako vsak dan. Jutri se snidejo zopet mirni, ob desetih se skregajo, najprej odide tujec, potem kadet, stotnik pa plača za vse. Jutri ae skregajo morda zaradi politike, a konec je vedno isti."
Bil sem res zadovoljen, da sem spoznal tako vesele ljudi . . . _
gimnazijski ravnatelj. Zat gadelj apelujemo, še po-seba v imenu koroških Slovencev na slovenske poslance, naj se z veo eneržijo upro tej kandidaturi. Končnik je popolnoma tak, kakersnega si morejo ž* leti hudi nasprotniki slovenskega življa na Koroškem, popolnoma pripraven za žrebelj k smrtni krati koroek h Slovencev.
T a%jul*ftjf»nl, 29. julija.
Narodni Nemci štajerski se vedno bolj po ganjajo za prijateljstvo duhovščine. Njih listi dan na dan predbaciv«jo liberalcem, da so duhovščino odtujili s s.ojira postopanjem nemški stvari. Iz vsega se vidi, da bi radi postati nekaka nova klerikalna stranka, ki bi oe od soianjih klerikalcev ločila jedino potem, da bi bi',* v narodnem oziru ue-Btrpnejša. V mestih bede najbrž duhovš.ina podpirala nemške naoljonales z vsemi Bilami proti libe-em, i a tndi na đeželi ulegne več duhovnikov voliti nac jonalce, ko bodo videli, da so oi klerikalcev malo ve! ločijo. Protisemiti^em nemške na-oijonalce vedi polagoma v klerikalni tabor. Dvomimo pa ini vender, d i bi se mes'no prebivalstvo dolgo rfalo vo liti od k«er:halc"V, posebno kor mora kraa.u Bpoznatt, d.i kak*1 koristi od tega ne »nore imeti.
Nemški katoliki no vedno pritožujejo, d i v javnih slnžbah nia i tol ko nastopanj, kakor bi mo-rali biii po Števila katoliškega prebivalstva. Neki havajski I •■( je pa pojasnil te dni, od kod to pri -1 . Po Btal iti n 'i p d tkih gce margj manj ka-eduje n visoke Sole, kakor protestantov,
«i pa v vseh uradih vefl protestantov. Krivo i nuji pa mnogo to, da katoliška duhovščina hnjska proti višjim drž t vnim šo'ara in ljudi odgovarja, naj s :. »  ne pošiljajo v višjo šola, da se ne spridijo.
la n zopet t.4 duh o .š:i a na shod;h ljud-
stva prip vedaje, da so mu uriajo protestantski profesorji, protestantski sodniki itd., dasi je sama največ Uriva, da ni usposobljenih katoliških pro-1 v. Ue duh vičjna neha bnjakati proti drž'.vnim Višjim šolan:, pa ue hode manjkalo tudi katoliških uradnikov.
Stalui šolski nadzorniki Vlada misli na to, da Ee namesto dosedanjih aačasn i h šolskih nadzornikov nastavijo i> l vseh kronovinak staioi. Poskus s taki ni nadzorni*! v Gil uiji se je dobro o* n- sv. Stalni okrajni šoliki Dadsorniki bodo urad-riki - Sinovnega resreda. V.ada bode deželai m zborom morda že v prihodnjem zasedanju predložila j dlo^> , di h 1 v t«-m t vito premene 2akoui o šolskem nadaoratva. Najbolj bi Lilo priporočati, da ae na U|ka mesta imenujejo starejši zaslužnejsi učitelji, posebno taki. ki so napravih izp te ?a meščanske iole. Sedaj a itelji tako zlasti na Kranj .kem in Pri-Biorskem, k ♦r ni dosti meščanskih Sol, jako težko dob«- k. ko bolje platano mesto. To, da so napravili izp t rs meŠfiansko Šolo, jim n;č ne koristi.
Ogerski socijalni demokratje mislijo latot p ■    /a dršavni zbor poskusiti svojo srečo.
P Sviti bodo 14 kan d đa tov, mej dru,'.m v Po-lana, Temešvara, Beli Cerkvi, Koscih in Grdidln. Zmagali najbri na bodo nikjer, ker na Oporekam je vladni pritisk sitno veli k. Vlada bode gotovo dala podrejenim uradom nav d. o, i aj g sdajo, d« m prida noben bocijolsst v abofoioo. Ko bi se pa svobodo o volil.. so šs na Ogatakam tla ?a aooijaliatašt precej ugodna. PrebivalatVO je žh pr*cej nezadovoljno s anlaojimi t a u kami m to u<i le v mestih, temveč i idi na ii Skmo lahko rečenr?, da je nezado-vol n ..-t i.« deželi še mnogo večja nego v mestih. Posebno vladna s ranka je pri narodu jako nepri tjnbljsna. Skihi eamo za veleposestnike in žde. Pa
tudi z.i protiaenaita so na Ogajaksas kaj ugodna tla,
s-«la jim mmka sposobnih vodite j«-v. Z ikon o fivobudi volitev aa Ogtrskvaa pa sedaj ae ni rešen in se najbri  ne Kaši  pr d   dovihsj  volitvami, ker
vlada tega i a želi.
Ustaja na Kreti Dre grški I idiji sta zadnje dni odplttli z OfOŠjai&j prostovoljci, strelivom . n ži-vnž^m na Krat o. Jedna la Kja js bila ži izkrcala, k*r je bila pripeljala, dragi pa hočejo Turki s silo izkrcanje zabraniti Z istopniki velevlaati pa hočejo zepet opumuiti giško vlado, da je proti mojuarod nemu pravu, ako podpira u t tjo na Kreti. Za take opomine se bodo pi Grki odslej malo brigali, ko že nekatero velevlasti bimpatizuj«jo z ustaši. Grška vlada hude seveda tajila, da o \sem tem kaj ve, kakor je ž* navada v tacih slučajih. V Makedoniji eo pa grški ustaši diu^io oklestili Turke. Turki v MakeJon:ji morajo sedaj močno premestiti svojo vojaščino. S daj so imeli zbrano vojaščino največ v
bolgarskih krajih in ob bolgarski meji, se laj bodo pa morali premestiti večje vojaške od Jelke v grške krsje.
Dopisi.
Iz I.Jiil»l|aiie, 27. julija. Zanimiv in vkljub vsi podlosti vreden, da se zivrue, je u vod o i članek v „Slovenčevi" št  154.   Že od nekdaj ima „Slo-venec" navado, da razglasi u bi et, orbi vse, kar mu   poda  „Danica8  zoper  slovenske viaokošolce, kateri ne trobijo v njagov rog, i a je ostal tej na vadi zvest tudi v rečeni številki.   Ako se ne motimo, čitali smo tekom tega teta nekje, da se dozdeva slovenskim  akademikom,  zlasti  zbranim v „Sloveniji", nevredno odgovarjati na take, zbadljive sicer, a nedostojne napade.  In tako se jedino pravilno postopa proti domačim kričačem, katerih glas ne sega menda do oblakov, pa naj bm „Slovence" v svoji sveti jezi zaganja, kolikor hoč« v „Slovenija*, to staro naše društvo, ki  ima za vsakega visokošoa: i nekam VSVišen pomen, ki jedini vsako leto  precejšnje število  v   tnjiui  živečih marljivih djakov, ki ima z* slovensko dijaŠtvo nnpreeaaijivrh zslug in kateremu ohrani vsak na Dunaju izšolan razumnik lrp in hvaležen spomin.    Velikokrat očitalo „Sloveniji", da sa po nepotrebnem vtiua v politiko Temu pa ni tako. Zadnja lor,» BS tam nikdar ue  kuje kaka  nepotrebna  politika.   Li   kadar s-a društvu dela krivica, le kadar se v domovini pre žira stališče,  katero zavzema in   mora aavzemati vsako akademično društvo, izkazovali so posamezni člani naši „Sloveniji" čast s tem, da so jo odločno branili neopravičenih napadov, di so jej pripomogli do besede,  ki  se je tikala kakega za akademike važnega vprašanja   Danes se ne nudi jednaka prilika, a vender naj izjemoma in na kratko odijovar-j orao „Slovencu*, ah natanko povedano, kakemu j,Dauičarju*, naj si je „starešina"  ali redoi Član, ki si je izbral za društvo brez vsaka opore v na rodu popolnoma nov „modus" reklama. Kakor obi-Čajno, toku je tuđi letos „Slovnim:*u   po odboru v primernih, morda sem pa tja nekam nestvartrh — a kdo je dandanes popolnoma stvaren — navodilih mej maiurAnre abiturijents odposlala ga«, ki n.-vj ••••j vabi novih članov in naj uri tej priliki neisktl! inim domovincem   pojasni stališči   društev,   ki tbirata sedaj okolo se dunajske akademike.   D* je odb >r pri tej priliki prav nepristransko — saj  mej društvoma, ki stojita v razmerju: 112 : 5, o tekmovanju m govora — „Dmico" postavil v pravo iuč, d\ y] OČita marsikaj resnica, povsem o lob'.avam >. Zlasti p trobno je b;lo, da je poudaril liberalno »'hI šče Svojega društva. Neovržua resnica je puč, da ee v „Sloveniji* nikomur ne očita, da je k'erikalec ali liberalec ali morebiti cela  radikalec,   ne  da bi se kršila  celokupnost,   dočim   jedini   „Danica" same •.i   • f i i * i e. ki plešejo, kakor se jim ^ode. Omenjena okrožnea je torej  povsem opravičeno OroijS k^r ne pripoveduje nikakih umišljotin ia polila v jako t« lerantni obliki le ftktične in manična ravOBere. Zategadelj se tudi „Sloveniji" kot druŠtVU ni adelo vredno, odgova-jati  na napad  v   „Sioveacu", ker se ue£e toliko pomžiti, da bi javno nastopila proti nasprotnikom, ki se v boju za pui.li itvat W Strašijo najpodlejših osebnih nupadov, kako*- nam spri-čaije ravno ista številka „Slo/enca", i;i katerim bije že precej eleinja ura. Otm bolj vpijajo in rassajajOi tem bolj se j:h prezira in prapaŠda samim sebi. — Se nekaj: Smešno bi b lo, ko bi boteii tu razprav ljati o akademični svobodi.    „Slovenic" jo raslega v svojem jako čudnem smislu. Iz vae dolge pis trije njegove ne  sklepamo nič   diuzega,  nego  da .Slovenec* na akrit način mej vrsticami trdi in razlaga tako nekako:   „Vidite, tam v „Sloveniji"   su zlorablja akademična svoboda, v „Dtoici" pa se goji v najholj^i vzvišeni obliki:  v dsjstvovaniu  živ i^.t kiš.anstva."    „Danica pač  niti sanjat  ne more o sv bodi, ko vsakemu  novovstopajofVrau čianu nalaga strogo zaobljubo, ravnati as po nfšaHh »RnV skega K   olika", otresti se vsakih sacuostaloin nazorov, vsega sumostalnega mišljenja in trobiti le v mg domačih klerikalnih fanatikov.   V t«mi sm^lu naj  se  tolmači  namen društvu   ,Danic:",   v tom smislu Vfgojava ,Danica" svojh čl iti", v tem smislu je pripravlja za nphov prihodnji  poklic  in  na ta nanio j>m daje  prilike,   vzgajati  si  versko-nravn > baŠčanrdco mišljenje m življenje.   Koliko u ipeha da ima in bode imela pri te m h/aUžnem u> Iu. BIOS! ne vemo. Pač pa lahko sklepamo, da tuli na tako trJni podlagi oni duševni reveži,  ki se d nvlanes v jako slabem šlevilu zbirajo okolo _Danico", ne ob-rodč- ouih eadov, katerih si obeiaio „Siovenec" iu vsi oni gospodje, ki v svoji požrtvovalnosti polnijo navadno prazne dijaške žep« .... K -f V.
Razstava grozdja na Bizeljskem
iz novih vinogradov za okraj broški od 20. do 28 septembra-
Od leta 1882. do 188G. propala je naša vi-noreja zbog trtue uši in sicer tako, d . nismo imeli več let ni kakersnega pridelka. I dasi so naši sodi prazni v kletih trohneli, vender so brezvestni trgovci točili slavnega Bizeljanca, Pišečana, Sromljana, Sremičarja itd , kakor nekdaj po onih krajih, k|er je prej naše vino slovelo. Velika nevaruoit pretila je našim slove un krajem, kajti v nevarnosti smo
bili, da izgubimo dobro ime in one kraje, v kater« smo prej vino prodajali. Dokler smo bili brez vin bili smo mirni. Danes pa silijo gospodarske sile, da se postavimo na noga in da oživimo dobro ime naših pokrajin. Pet let je sem, kar so naše gorice na ameriški podlagi ozelenele, uspehi so taki, da ni nikdo od takih niti sanjal. Vsa sredstva smo uporabili in nismo samo naše vinograde na novo zasadili, ampak smo vinorejo v obče na najvišjo stopinjo spravili.
Pridelujemo vina, ki so tako dobra in Še bolja kakor ona starih trt in upamo, da 8a nam bode dokaz popolnoma posrečil.
Dne 28. junija t. I. zbrali so se odborniki prvih vinorejskih občin breškeg* okraja in sklenilo se je, da se napravi izložba grozdja na Bizeljsk«-■« v prostorih tamošnje šole. Te razstave udeleži se v prvi vrsti kmetski vinorejec breškega okraja. Tq se bode nudila vinskim kupcem prilika, da se na licu mesta pogledajo vinske pridelke iu uverjeui smo, da bode vsak z uspehi zadovoljen.
Za razstavo se je nalašč Bizeljsko izvolilo in sicer zato, ker so tam najstarejši in največi nasadi. Izleti v bližnje gorice, ki se bodejo od komiteji razstave prirejali, kazali bodo naš napredek na polju vinoreje. Vinski trgovci imajo tu uajlep.šo priliko stare zveze ponoviti in nove skleniti.
Drugi iu važnejši povod te razstave je pa dolžnost hvaležnosti do onih krogov, ki so nas v silni borbi ena leta VStrajno podpirali DfŠava, '!«>-žela in š jer.ska posojilnica žrtvovali so ve> «t■>-tisoč sa prospeh nove vinornje na Š^ajerskettl« Hva« !• žno moramo priznati, da je »koraj ce'a svota brelkemu okraju do sedaj v veliko pomoč pričila. Maša dolžnost, je, d.i damo rsčuu o tem, kako smo ta velika podpore porabili. In mislimo, da ss to naj lažje, o priliki nameravane izlo/.be dokaže. Ujiamo, di bodo naši uspehi merodajne ktogn Bpodbtydile, da bodo dali tudi drugim okrajem tisto pomoč, kntero jo naš okraj dosedaj užival. Ponm don vi li]ih vfst je merodajne kroge in vae one, ki sa sa novo kultu'.'o ameriških trt />aii;mijo, na n>.šo ra v nt.avo opozoriti. Natančneje določbs bodo se pa šs pravočaano razglasile.
Odbor razstave grozdja na Bizeljskem due 25. julija 189G.
Slovansko Sokolstvo.
„Ljubljanski Sokol4. Danes zvečer točno oh 1 a'.l. uri so redovne in proste vaj« z t kranjski izlet. Člane, ki si želć društveno opravo omisliti, otiozar jamo, naj se zaradi potrebnega blaga za sokolsko < bleko obrnejo do br. M u l a č k a v Miyerjevi pro-dajalnici, ki jim bole postregel z vsem potrebni:), da si pravočasno omislijo društveno obleko.
Postojinskega Sokola* izlet v Razdrto. Pod sivim Nanosom vršila se je minulo nedeljo lepa narodna slavnost. ki jo j-i pirelil vrli „Sokol1* iz Postoj me, kateremu na čelu stoji za sokolstvo /aslu/.n. starosta dr. Treo. Pozivu bratskega dru štva sta se odzvala „Sokola" iz Trsta korpora tivno z zastavo jio 2o članih, na č:^lu jim starost dr. Gregorin, in iz Ljubljane po depotaoiji 15 članov, na čelu jej starosta dr. Tavčar, ter celiski „Sokol" po jednem svojsin članu „Post,()-jmski Sokol" je nastopil v jirav Umira številu 26 članov z zastavo. Bilo je zbrano torej primern > število Sokolov. Kar j>a je d ijalo izUtu inačaj prave narodne slavaosti, je bila obila udele/.ba občinstva iz vseh krajev notranjskih Iz Postojme s one s> jti odpeljalo v dolgi vrsti voz kakih 150 osob, člano/ čitalnice, pevskega društva itd., iz Trsta je prihitelo na vozovih poleg Sokolov še kakih <i0 od ičnih .slovenskih narodnjakov in namdujakinj, vipavski čitalnica bila je zastopana korporativno z zastavo, Podlaga in Ajdovščina sta poslali deputaciji, jako mnogo zastopnikov bilo je iz Košanske ok ilice, Bi strice, Zagorja i u Š?;. P tra itd Itazdrško pevsko društvo bilo je zastopano korporativno z zastavo. Da jo bilo naroda is post jinske in razdrške. okolice prav obilo, ni treba posebej poudarjati.
„Ljublianskega Sokola" deputacija dospela je v Postojino že zjutraj ter jo je vzpisjel na kolodvoru starosta dr. Treo z deputacijo „ Postoj niskog* Sokola". V g. D'ikleve hotelu „pri ogrski kroni" bili so ljubljanski gostjo do odhoda priv dobro spravljeni in prijazno postreženi. V telovadnici pa se je vršila skupna skušnja za prosta vaje.
Odhod iz Postoji ne bil je ob 1. uri popoludne Z domačo godbo ua čelu so odkorakali Sokoli in druga društva skozi trg do mesta, kjer so čakali vozovi, t**r se potem odpeljali v dolgi vrsti proti Razdrtemu Malo pred dohodom leteh prispeli so od nasprotne Strani v Razdrto vrli Sokoli in rodoljubi iz Trsta iu druga društva iz vipavske doline, ki so bili slovesno vzprejeti in pozdravljeni. Pri slavoloku, kjer je čakal .Tržaški Sokol", bil je slavnostni skupni vzprejem in pozdrav vseh došlih gostov. Na čelu dejmtacije v narodnih nošah došlih Razdrčank nagovorila je gospica Vladislava Kavčič, hči prerano nam vzetega poslanca Hinkota Kavčiča, Sokole in društva s krepkimi besedami, poudarjajoč, kako veselje je vzbudila v malem razdrškem kraju vest o prihodu Sokolov, buditeljev narodne zavesti, katerim je zaklicala kakor vsem došlitn prisrčen : Dobro došli l lraeuom razdrških rodoljubov jo pozdravil goste gosp. podžupan H. Debevc, zago avljajoč, da ideja, ka-
tero posebno goji „Sokol", ideja narodne odločnosti in zavednosti, je živa ob podnožju sivega Nanosa. Ogovoril je in se zahvalil za prelep vzprejem starosta „Sokola postojinskega", dr. Treo, potem pa ao vsa društva korakala z godbo do konca vasi in zopet nazaj ter se razšla pred prostori g. Lipe Kavčiča. Slavnostno okičena velika dvorana in vrt sta bila kmalu zasedena do zadnjega prostorčka.
Mej petjem m sviranjem godbe ie hitro minul čas do javne telovadbe, ki se je pričela ob 5. uri na prirejenem prostotu pod cerkvijo, prav v vznožju Nanosa. Telovadba je pokazala, da se prav dobro bližamo oni dobi ko bodo vsa sokolska društva v resn ci izpolnjevala svoj namen. Postoji ns k i, tržaški in ljubljanski „Sokol" izvajali so proste vaje (bluu 50 članov) skupno, potem pa telov&ddi na drogu iu na bradli v oddelkih. O telovadbi sami prinesemo strokovno oceno. Mnogobrojno občinstvo m^j kate rim je bilo tudi veliko v Razdrtem bivjočih U-to-viščarjev, je z živahnim odobravanjem izražalo Sokolom svoje priznanje.
Po končani telovadbi zbrala se je zopet vsa družba v dvorani in na vrtu. kjer se ju vršila prosta zabava. Pr i je pozdravil družbo in društva starosta dr. Treo. sahvaljujoč se z*, takp lepo nd-ležbo in prijazen odziv na vabilo „Postojinskega S'kola" ter pozdravil posebno bratski* društva iz Ljubljane in Trata iu vs" rodoljube, došle i;: raznih krajev. Starosta dr. Tavčar je odgovori', da ta slavoost, ki se vrši v podnožju sivega Nanosa in obilna udeležba naroda je dokaz, da črni obk ki. ki po aj zbrali nad Kranjsko, niso še mogli zanesti p n pira v la lep kraj, kjer r:e ne boje. lesenih strel švtgajočih iz iz-vestnih krofov. Posebno vedelo znamenje je tudi toliko število krasnega spola, kajti dokler je z nami narodno čuteče ženstvo, ni se nam hali da nam črni Obhiki zalemnijo luč napredka. Nazdravlja torej zavednemu prebivalstva notranjski mu in narodnemu ženstvu. Govor dr. Tavčarja j" bil VSprejet z uprav frenetičnim odobravanjem. Starosta dr. tire gori n je poudarjal potrebo organizacije mej Sokolstvom, katera Be bodu dosegla po to!o o zaieJjeni sokolski zvezi, ki naj bi že skoro oživela in začela delovati v prosp h Sokolstva in narodnega življenja sploh. Tudi ta govor je bil vsprejet z živim odobravanjem. Postojinski mešani pevski zbor, k;>ti remu BO BS | t družili ee drugi pevci, jo zapel pod vodstvom iz-bornega vodje g Pahorja Hubadove narodne pesmi prav dovršeno in žel burno odobravanje za zaslužno svoje sodelovanje. Na vrtu pa j-- svirala godba in je pel dom či pevski zbor prav pohvalno. Po 9 uri se je začel v gornji dvorani ples in ji trajal do odhoda milih gostov, ki so se še le okolu pnlunoči začeli razhajati proti Trs1 u iu proti Postojini, ozi roma Ljubljani.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 29. julija. — (Poštenjak „Slovenec" o sokolski slav-nost.i na Razdrtem ) Tista družba črnoanknježev, katera uganja politične lopovščine, kadar se nave liča pijančevanje in svojih kuhane, se zvija v onemogli jezi, ke»' s* je sokolski izli t v Rasdrto sijajno obnesel. Nasieumk' tistih hrabrih junakov, kateri «n so po dogodbah na Jančab in na Jež ci
po krili {»o faroviifa ia prepustili nah.nukane kimtske fanto trdi nsi di, so si domišljali, da ao Notranjsko zavzeli za vso večne čas* in da „bber*lua" nega tja že več stopiti ne sme. Radi bi bili v Ra idr Lem upn/orili vsaj kaj takega kakor v Starem trgu, a ker vhh agitacija ni imela uspeha, ker je vse huj-|kanjs bilo zaman, tolažijo se zdaj z neumnim sa bavljenjem. Jasa klerikalnih požtaojskov jo naravnat
Ker so Nolruuj <ko tako ponižali, da je poklala v dežolui zsstop senožeškega Zelena, so upali, da so nikdar več tam ne prikaže noben B liberalec", a morali so doživeti, da jo v Ri:drle.u nastalo frenetično, več minut trajajoče viharno ploskanje iu pri trjavanje, ko je dr. Tavčar v svojem govoru ožigosal nasprotno si ranko. „Sloveuco" trdi, da jo nekdo zaklicsl „pereat dr. Tavčar" in da je nastal „vsied tega kuk mej poslušalci pio »u contra. T o g a pernata u i nihče slišal, vsaj i z m o j ljubljanskih Sokolov nihče, in da bi bil nastal krik proincontra, je debela in nesramna katoliška laž. To si „Slovenec" že lahko misli, da bi biii ljubljanski Sokoli tistemu pošteno posvetili, kdor bi bil njih starosti zaklicat „pereat". Vsi ljubljanski Sokoli, kar jih je bilo v Razdrtem, pričajo, da nobeden iz njih ni zapazil ni najmanjšega nasprotovanja Naj se oglasi, kdor je kaj zapazil, „Slovenec" pa naj pove, kdo je klical „pereat" in kdo je vrgel krik „contrau, oziroma naj navede za to verodostojnih prič. So-li bili tržaški gostje kaj nejevoljni ali ne, tega ne vemo, in prav tako ne vemo, je-li kdo prosil dra. Grego -rio-, naj vzame dru. Tavčarju besedo, slišalo se o tem ni nič, vemo pa, da je bil dr. Gregorin tako
gost v Razdrtem kakor dr. Tavčar n ni imel torej pravice, jemati komu besede, zakaj shodu je predsedoval dr Treo, ne dr. Gregorin. Sicer pa bo-deta dr Gregorin in dr. Treo to stvar, kolikor se tiče njiju, že pojasaila, če ne drugače, pa na podlagi § 19. tisk. zak. Ča konečno pripoveduje .Slovenec", da za hrbtom zavedni ljudje obsojajo politiko dra. Tavčarja in njega imenujejo Dežmana II, jo to otročje blebetanje. Kar zavedni ljudje mislijo, tega „Slovenec" ne more vedeti, ker zavedni ljudje s „Sloveučevci" še občevati ne marajo, kaj še, da bi jim razkrivali svoje misli, sicer pa naj „Slovenec" le nam verjame: vsi zavedni ljudje na Kranj-so tega mnenja, da tam več ne rase trava, kamor stopi kranjski klerikalec in da bo mora ta „stranka" v interesu naroda, napredka in omike zatreti, veljaj kar koli. Ker je slučajno dr. Tavčar tisti mož, ki je s svojo peto stopi klerikalnemu gada za vrat, da se ne more ganiti, zato brizgi nanj ves svoj strup Le brizgaj, klerikalni gad, vratu ei ne osvobodiš!
— (Zatiški  dvoivc.)   Te dni  pregledala je
j posebna komisija Btavbinsko stanje tako zvaoegi „Ztt'škega dvore."  Da Starem mru, v katerem je bilo do p< tresa nameščeno c kr. dežeino sodišče. Glasom izreka komisij-* mora si poslopje, ki je hudo poškodovano, Čim prej podreti    Kakor se nam poroča, namerava mestna občina to poslopje, ki je last verskega  zaklada,   kupiti  v legulacijske namene ! Kikor znano, pn>;e«r<>vana je po regulacijskem na-J Črta kot podaljšanje Florijinsk h ulio uprav čezZi-j tiŠki dvorec UOVS ces!a, ki bole vezala Stari trg s i S. Jak- b-kini nab-e;Vem  Ne l h zid a ii prostor, ki se ! nahaja Bsdaj mej Palušovih dedičev hiš i in Zatiškim d oresoa pa ^e bob- primarno zazidat
— (Uboj v deželni bolnici.) M moli teden j=» j bd v del bolnico v/. • ejet desetletni Anton Lustftk \ it ZgOruj o Pirnča^. Fant je bd vsied neko bole mi j postal bedast in ker  e bd jako nemiren iu je hote'
opetovano -'-koč ti j ko i okno. se je oddal na opazovani od Ježek. V isto sob i kakor ta fant, je priše' m ii n*ki drugi blssni, povsem miren in kar nič nev«rer. človek. Pređvčeraiioj m popoludne je bili; i Trbovelj pripeljan blazni Karol Drobas Vsprejet je bil v bolnico, dasi ni :mei predpisanega z lrtvmš<eg.* spričevala, nego la neki listek trboveljskega sdrav-Dik-» in tudi primarij se o prih'du tsga človeka ni obveBtil. Postopalo se je torej n korektao Namestu pa, do bi ►-e bil Drobas spravd wra v jedno sobo, ie dotična usmiljena sestra D o'asa dela v sobo k Luatriku, onega dragega, pri Lnstrikn nabajnjoč^ga se ; asoegs pa spravila v drugo enbo. Ob 1. uri ponoči jo prišla pos režn ca M in-a Urba lija v sobo. Čim jo je Drobas zagleda), j s planil Is postelje, za-gr bil postrežnico za vin' in jo skušal zadavi:i. Postrežoioa se js obupno branila in posrečilo se j-j i* ».o d i;s,i'ia hudem boiu, da se je iztrgala D-mbasu iz ti k. ZbeŽa'a je iz srme, zaloputnila za soboj vrata ' In hitala po ^trnžsj t. Pr-<lno se je s tem vrnila, je i Drobas popadal Antona Lustrika in ga dvakrat a tako silo vrgel ob tla, d* BS je fantu lobanja zdro-b la. Ko so pnšli strožaji, je bil dečko že mitov. S var :-e io imznarih drž. i -avdništ u.
— (Tatvina.) Gospe Aui S t a v d a h a r, sta-I nujoči v Križevniš.vih ul  ah štev. 5   bile so ukradene tri srečke iz ieta 1860   Tstviua izvrši'a se je
I v t ku Badnjih treh msseoav. O tu tU do sedaj ni j sledu
I----
— (Iz Radovljice i ae nam piše 28. julija: j Z pet jo požar zahtnva! s**oje žrtve. Na Bohinjski i Beli pri Bledu je Sgorelo 7 mi z gospodarskimi j poslopji vred iu 8 prašičev. Komaj se je zapazil v I Radovljici  dim, že je n iše vrlo gasilno društvo iz
stolpa novo zgrajenega doma gasilcev konš atovalo, kje gon in hitro odpravilo se je 28 naših gasdcev z gasilnim orodjem nt Bslo, dasi je tje dobro uro v šnja. Dobro je, da so ia kateri naši gasilci tuli j kolesarji. Trije so prispeli s kolesi na kraj požara. In treba je bilo iidatne p roči. Ljudje so bili večinoma v gorskih senožetdi na košaji. Tudi gasilni j društvi blejsko in gorjansko sta prispeli tja. Rešilo se je, kar je bilo mogočo pri pomanjkanji vode. j Da ni bilo tako izdatne pomoči, gotovo bi bila po-gorela cela zgornjo vas, ki Šteje veliko lepih poslopij. Izmej pogorelcev je bilo le 6 zavarovanih, ali kaj pomaga, ko le za majhne svote in le za poslopja, ne tudi za pridelke, katerih so že dosti imeli doma. \rh tega nista dva pogotelet plačala premije in odvisno j ■ sedaj od milosti dotične zavarovalnice, jima-li hoče dati kaj odAkodu ue ali ne. Zadnji čas bi bil, da se postavnim potom da zavarovalni premiji prijoriteta še pred vknjiženimi dolgovi jednako, kakor davku, zavarovalnicam pa naloži, da morajo zavarovancem izplačati v slučaji požara odškodnino, tudi če premija ni bila pravočasna poravnana, saj jo zavarovanec venderle dolžuje To bi bilo veliko pametneje prerešetovati, nego deželno zavarovalnico m prisilno zavarovanje, kar je oboje tako trd oreh, da si bode Ždnik nad ujim zobe polomil. Da „Sla vija" nima mej pogorelo nobenega zavarovanca, zahvaliti ee ima prečastitemu g posl. Ažmanu, ki je evejedobno po teh krajih vrlo agitovsl proti domači „ Slavij i' za židovske zavode. Tako je prihranil „Slaviji"  na odškodninah obilo več, kar bi
bila tod na premijah pobrala, ko bi io bil on podpiral. Nerazumno je pa in neodgovorno, ako dan danes kdo svojih poslopij ne zavaruje. Pa kat naj pričakujemo od kmeta, saj še „gospodje" <:asih smatrajo zavarovanje za nepotrebno. Tako na pr. mežnarija na Beli menda še zdaj ni zavarovana — vsaj lansko leto še so „gospod" rekli: „Bom že zavaroval, pa ns vem če je prav treba". K sreči ni pogorela. Radovedni smo, če jo bodo „gospod" sedaj zavarovali.
— (Okrajna posojilnica v Mokronogu) bode imela dne 9. avgusta t. I. popoludne ob potu petih v šolskem poslopji v Mokronogu izvanredni občni zbor v svrho nakupi društvene hiše, h kateremu vabi odbor vse zadružnike. Po preteku pol uro se bode zborovalo, če bi Iu li predpisano šte viio zadružnikov ne b«Io navzoče.
v
— (Deželnozborske volitve na Štajerskem.) Izmej dosedanjih slovenskih dež. poslancev štajerskih sta izjavila dva, da več ne kandidujeta, namreč dr. Radaj in ces. svetnik Jerman. „Tatfespošta" slepi sebe in svoje volilce, Če namigava, da sta se gospoda umaknila, ker jo sh^enako prebivalstvo na Štajerskim nez.-idovo'jno z abstinečuo politiko. Gospoda Raduj iu Jerman sta žp stara in jirai telesne moči ne pripuščajo delovati šs nadalje na političnem polju, tembolj ker kaže vse, da zahtevajo štajerski Slovenci, naj ii^ih poslanci odslej postopajo -koliko bolj energično in brezobziroo, nego doslej.
— (Samostanske skrivnosti) Poročali smo, da je obč. sveimk Venezian v tržaškem obč, svetu inteipehrol zaradi douodb v samo t m i „Mutio Dam de Sion". Trdd je, da no redovnice rasne gojenke pregovorile, nai vstop'jo v red, in je poslali v Pfiriz, ne da bj bd; v to privolili zakoniti ^utopil ki dotičnih deklet. V včerajšnji seji obč. sveta tržaškega j«- župan poročal, da ^e je vršila prestava, katera je dogaala, da redovmoe niso storile nič kasnjivega.
— (Amerikanski dvoboj?) 1) e 25. t. m. zvečer j.  bliza Kopra b parnikom „Hagnara" vozeči
šs Martin StaniŠko iz Se..eča •• črn imaljskem okr;.-ju skočil v morja, da ;se otopi. Dv.-. moro.irja sta skočila as ».• m i-j ga rešila. BtantskO — mož se najbrž kako dn.gače pTse. — j' povedni, da ss js hotel utopitt, ker uima dela in tudi oe npanja, dn ga d< bi. Pri njem bs je našel listek z misteiijoanim napisom „Prid dvema letoma sam v 1 a D po-tegnil Črno krogljo. Moi 11 najdem v vaiovii morja tisto erečo, katere v življenji nisom mogel doseči".
* i Morilec in Bamomorilec ) Kovač Ploske, 49 let st-^r mož, je sta:.oval v Berol mi pr neki vdovi, s katero se pa ui prav razume! Vdova se js pa naveličale kova, ve ljubosumnosti m mu je odpovedala stanovanjs Pleska je vslad t-ii-*- po-noči napadel vdovo in jo hudo ranil, potem ranil nje hčer in nie vnukinjo in SVO Sga Bi na, aaposlad pa sebi prerasel traboh ia si preresal is trabnJaa stopivša čreva. Rasen morilca je tndi njegov «m mrtev, vdova, i>iH hči in n;e vnukinja i»a so tako
I ranjene, da rn upat', da okrevajo
* (Nemška kultura v Afriki) O tistem Schioddrju, o katerem hqio poročali, da je bil kot ravnatelj nemških plantaž odstavljen io ar-tnvan, se čnjejo zdaj grozns brutalnosti. Nekega slugo je dal v najhujši vročini privezati na kol in pomazati s sirupom. Zbralo se je na milijone mnŠtO, ki wi nesrečneža več ur trpinčile Dečko je potem kmalu umrl Neko črno dekle ki so ni hotelo odzvati Schioderjevim pouudham. ;e dal kulluronotec v Bvoji pisarni prste v železno stiskalnico in jo pustil tam celo noč v tem položaju. Dekleta je kri izpod nohtov tekla in vsied krči e je zvijala tako, da bi je zlomila ko^ti jfdne ro*e.
* (Brata ustrelil) je dragonski častnik Rei-nersforfer v Briseju V ptuski Šie/.iji, in sa: r na lovu. Kratkovidni častnik je ',:.lel iz'a drevesa nekaj za grmom letati in ustrelil svojega brata v glavo.
SiflBOj^'VlCaB-
Dunaj 29. julija. Na Čelo novih s.kcij drž. železnic stopijo sekeijski načelniki VVittek, "\Vrba, Plchler in Liharzik.
Pariz 29. julija. Blizu Ilavrea, kjer se zdaj mudi predsednik republike Faure, je policija zasačila nevarnega anarhista.
Rim 29. julija. Listi javljajo, da se dogovarja laški kralj z ruskim carjem glede naroke laškega prestolonaslednika s črnogorsko priiicezinjo Heleno.
C urili 29. julija. Pri včerajšnjih izgredih zoper Lahe je bilo 12 laških lokalov demoliranih. Lahi zapuščajo mesto. Vlada je poslala tri bataljone vojakov, kateri vzdržujejo red.
Carigrad 29. julija. Turška vlada je doposlala velesilam okrožnico, v kateri bridko toži, da grška vlada na vse mogoče načine podpira ustaše na Kreti in v Macedouiji iu se za nasvete velesil ne zmeni.
Narodno-gospodarske stvari.
Trgovinska in obrtniška zbornica v Ljub-jani. (Dalje). V kolikor pa ponamezm delavec brez primoči tujih pomožnih roočij, če tudi na tuj račun dela, epada vnled ministerflkega ukaza z dne 16. septembra 1888., št 26.791. v kategorijo domače-obrtnih delavcev in obdrži ta značaj tudi takrat, ako ne sodelujejo Harao žena in otroci, ampak even-tuvelno tuje osebe; samo morejo poslednji biti sprejeti na podlagi poselskih ne pa delavskih knjižic, tako da jo mogoče, da, če tudi le na videz vrše domača dela Hpadajc vender k družini Le prevečkrat se razločuje torej ta „dom;iče-b! tni" delavec od tovarniškega delavca v svojem razmerju proti podjetniku (delodajalcu) le v tem, da prvi v svojem lastnem stanovanji, oziroma aVlavn ci dela in ne v tovarni, zato pa ne uživa obširnega varstva obrtnega zakona. (Domače obrtni) podjetnik stoji v svoji lastnosti kot založnik nekako v Hredi mej producentom (tovarnarjem) in trpovcem; ou potrebuje samo obratno in nobene napravne glavnice, kar samo ga že manj vt-že, kakor posestnika tovarne, kateremu je ravno cbstoj in nedaljni obrat tovarne bolj pri sten, kakor pa podjetnemu založniku njegova zatožna kupčija, katero lahko opusti brez velikih težkoč in z neznatno izgubo, zato pa more tu rabljeno obratno glavnico obrniti aa kako drngo podjetje. Zanj je malone izključno le zasebna gospodarska korist trgovčeva morodaina. Dobro vedoč, da je absolutni dobiček navadno večji pri, če tudi manjšem, pa tem večkrat se ponavljajočem posamični zvslužku, kakor pa pri posamnem velikem za-?•■ ii. kn. na čegat povratek so ne more računati, inisli najpoprej na te, kako bi bolj razširil razpe-("ovalni okoliš svojim zttložmm predmetom. Znižanje cene mu zategadelj ni tuje. Po razširjatvi razpeče-
v. iluega t kulisa s časoma ae pomnožeči transportni stroški in ceneje ponudbe tekmujočih podjetij, ukra t ;o vender konkurenčno zmožnost njegovim založil m predmetom, tako, da si mora sedaj pomigati h tem, da pomnožene stroške, oziroma izsiijeoa znižanja cene prevrne na izdelovalca, oziroma, da mu jih omogoči poslednji. S tem se začenja pravo i/.icoriščanje delavne moči, in sicer ne samo otroške po stariših, ampak tudi one starišev po delodajalcu. Poslednje j-i tem lažje mogoče, ker so delavci celo u met nemu zn 'zanju plačila razmeroma malo proti vno vsied njihnega osamljenja in vsied tega, kvr jim ovira stebodno selitev družinska vez, včasih pa luli malo pesestvo.   Na ta način hh razlagajo tndi
•ii.- t( žbe zaradi padajočega mezdnega postavka, oziroma zaradi z ozirout na tovarne neprimerno n>ekaga zaslužka. Dejstvo je, da f>e testo 7gode vnled bfde poneverjanja aorovin, prikazen, ki se je hudo raženila mej tkavci v Prostejevn in ki razun tega soupliva na nizko stopinjo mezd*. Tu slikani, s tem produkcijftkou obratom spojeni narodnogo-Hpodaroad kvari BO, ki se nahajajo v vseh tkavskih p' krajinah, osobito pa v • "kili deželah in ki i i rejo deloma ra/.ložiti ono „tkalsko* bedo', ki je 7 puntala žalostno slavna. Take in jednake pri-k.i/.ni se kažejo več ali manj povsod tam, kjer cd/isi zavisnost dtlavčeva od vrste obrata.
(Dalju priti.)
Aviti IJaku specljalltota. Na leiodov bolehajocim ljudem priporočati j»' porabo pristnega ,,Muli ovega Sei<tlitz-Iin *<ka", ki te preskuSeno domače zdravilo m upliva na
lalodeo krapilno ter pospcsilno na prenavljanja m atest i
raatoftUn uspehom. Bkatljioa I gld. Po poštnem povzetji razpošilja tu zdravilo vs.ik dan lekarnar A. MOLL, c. in kr.
dvorni aalagatelj, DUNAJ, Tnoblanban 9,  V lekarnah na
deželi zahtevati je i.-.n ■. no MOUi-ov preparat, zaznamovan 7. varnostno znamko in s podpisom. ,r> (175H—10)
C: Najčistejši in najboljši malinčov sirup
v steklenicah po 1 ky lio kr. lla pnSilia se t\idi v pletenicah
po 3, 10, "20 in 40 Ay, ftf po 48 kr.
I ,r k 111*111«    ■*!«•«-«» ■ I.   ..|"rl lftlltf<»IJll"
(J Is—21)    LJubljana, Dunajska oeita.
Iz iirastiiejr,«« 0»M*a.
IorNllur  »li  akaali u II • ue ■* rta* bet Zemljišče
vi. st. 68 in 864 v Bođjan vrhu (V drugič, dne 1. avgusta v Metliki.
Franceta P e ž e n e I a posestvo v Pred pričah, cenjeno 1879 gld. f»0 kr., dno  1.   avgustu in 5. septembra v Idriji.
Marijo K n e, rojene Čebul posestvo v Adergasu, cenjeno  liT.'t  gld.,  dno Ji. avgusta iu 7. septembra v Kranju.
Tiiici.
Dne 28. julija 1896.
I*rl Klonu: Perlmann, Kaun z Dunaja. — Borštnik, Arko iz Zagreba. — Može iz Vipave. — Lichtvvitz iz Budimpešte. — Schmidt i/. Aleksandrije. — Sorko iz Ptuja. — Wiesk iz Gradca. — Ramoves iz Dobrepolja. — FJdhin, Lardy, Magnani, Grattoni iz Trsta. — Kohn iz Budimpešte. Pitra iz Kremna. — Jellinek iz BudimpeSte.
ItfaiK-u: Bernitein. Bobatter, Adler, Kary, Ber-liart, Pojiovitz, Giitzl, Filipek, Barlunstver z Dunaja. — Stra-soldo iz laianit e. — Merteu iz Bele cerkve. — Pammor iz Knitteltelda.
I*rl I.loj O u: Strltof iz Kranja. — Kuchinka iz Trsta. — Gregorutti iz Celovca.
Vri .liiiueiii 1* nloil \ oni ; Blumel, Schmidl z Dunaja. — Majorica iz Trsta]
l»rl A »hI i I|sU«iu «-<<*tarjii:  Cast.ellitz  iz Gorice.
l*rl Um iosIh ni ihoru : Scbcrner jz Beljaka.— Tertnik iz Maribora.
Meteorologično porodilo.
Jalij	Cas opazovanja	Stanje barometra ▼ mm.	1 ti lil)! p'-ratura	Vetrovi	Nebo	fclokrina v mm. v 94 arah
28.	ii. z veće r	735-2	2rl	al, vzhod	jasno	
29.	1 7-iutraj	788*6	184	si. vzjvzb.	iiicgla	00
	2. popoL	731 3	29*9	bi, jug	skoro jas.	
Sreduja   v^orajanja  temperatura  23'3n,  n*   341 Dorauunn
nad
.10 u.xi&0&. «€* t>or«5€*
dne 29 julija 1896
Skupi i drA:ivn> dolg v ootfth..... 101 gld.
Skupni drsavni dolg v srebru   . 1 o 1 r
Avstrijska alata renta....... 123 ,
Avstrijska kronska renta ■I" „     .... 101 ,
Oger»!\a zlara renta !'•/»....... 122 „
Oganka kronska n.-nta -i' ,    .       ... 99
Avatro-ogerske bfuičue delnice         ,   .    . 977 .
Kreditne delnice    ...       .        ... •'••r>8
London visi a.    .   .            .   . I 19 ,
Neniftl.i dr*, bankovci *a i :•   murk ^8 ,,
1Hj rcmrk......... 11 „
ifO frankov    ....            .   . 9 t
ItalijHriHki bankovc«........ '.4 „
C. kr. cekini      .   . f> .
Dn6 28 julija 1896.
4°f» državne srečke iz 1. 186^ po 900 gld. 144 gld.
Državno srečke i^ 1. 1864 po 100 gld.,   . 1*0 ,
Dunava r»g. sreOke R* u po 100 gld. 126 „
Zemlj. obč. avstr. 4'/|'V| zlati zaBt. b«t> — ,
Kreditne sreiJke po 10O gld...... 900 ,
Ljuhljunske srečke......... 22 ,
Rudolfove srećke po 10 gld...... 22
Akcije anglo-avHtr. banke po 200 gld. , 155 „ —
Tranmav-drnAt. »elj. 170 gld. a. v.       . 476 m —
Papirnati rnhelj......... 1 . '26'
kr.
50 6 ) 60 20 4.0 40
75 70 75 73 51 4<> 64
50 kr 25 , 75 .
BO
Zemljišče, pripravno za
opekarno
se tla v najem ali proda blizu tobačne tovarne
Jako dobra ilovica. — Natančneje se izve na Tržaški cesti št 27 (1712—3)
Iždb*=* se, da takoj i.aatopi  za potovalno pisarno v Severni Nemčiji (2725—2)
korespondent
kristijan, zmožen ilovenikfga, brvatukega iu nemškega jezika v govoru in pinmu. — Prij. ponudbe pod Nr. 1000 upravniAtvu »Slov. Narrda".
Izvod iz voznega reda
"velJsL-vn-egra- od 1. j-a.n.ija. 1S96.
Nastopno  omenjeni prihajalnl lu odhajalnl  čaii  označeni »0 *. ■rediiJoetropNkeiii <imti (I7l>5-179\ Odhotl Im Ljubljane (juž. kol.). '
Ob 12 uri r, min. p» noči oaobni vi ik v Trbiž, 1'ontahol, i!,;. il( Celovec, Kraiia«nafo«to, Ljubno, črz Sol/tli.il v Auiaoo, Iacbl. Oimi-. i,,tl' Boluojrrail, 1j«mmI liimlnin, /pil 11:1 jeceru, Innmout, StHyr, Lino, DauaJ Tla Amatettnn. — Ob t), url 16 min. ajutrnj innannt Tlak v Kmievjo, Novo mailo
— 1)1» 7. uri 10 mm. oRobni vUk v Trbii, 1'otitiibel, B*IJak, (Joloveo, Kran. aonafeite, Ljubno, Dnnai BtlltluJ v Solnuvrud, Stoyr, l.<no, liu<loji-vic» Plicnj, Marijino vuro, Bab, PrUttOVt varo. Karlovo mru, I'ra^o, Tii|is|,,j ćea Anihi. 111- n na Dunaj-— IU- »H nri min popolltdne mniUiii r\nk • Koćovjn, N«tc meito. — Ob II. uri Mi min. dopolnilno oiobol vlak ▼ Ttblj Pontitbnl, Itnljak, Celovec, KrHimniefint«, l.iubno. Hclzthul, Dunaj. — tej 4. url popoludne oiobui vit k * Trbiž, Itoljak, Cflovec. Ljubno, čez Sni,, thal v Siilnotfrail. Lmnl-Oitiiteln, /nll na Ji'inrn. Itinmout, IlroKOilc, Curili Gonevo, l':in,, Ktevr, Lim:, ninumleu, lacbl, lliuloiu vira, l'lzonj, Marinu j ▼are, llnb, Fr»ncn\« v«ro, Karlov« vnro, 1'rnijo, blpsko, Dunaj via Ani. HtvitiMi   — Ob H. uri       min. zviičer iiii-».in vlak v Koirvjn, v,,v,, nnHj0
— Oh 7. uri 44 Uiti, zvocer oiobui vlak v I,«>nc<^HIe<l — Vrlin to«» oh 6. uri 39 min. popolmluo v«ako neilel.jo iu [ir.i7.nik v 1. o .■■ Itlod.
1'riliotl t I.juUl] auo 'juž. kol.).
Ob A. uri tii min. zjutraj naobni vluk a Duna|.t via AniHtrtUn, 8oliiO(rrM<la, Hrenonca, Iuomoata, /ella na jotaru, Leiul-Oaitoina, Line« 8toyra, liiniii I. ■ 111*.. Iacbla, Auiaenn, Ljubila, Celovca, II ■• 1 j ukrv, Krututm. feato, Trbiža. — Ob 8. uri zjutraj oaotiui vi ik iz LcacOlloilu. — Ob H. url 1Đ min zjutraj miiiini vlak iz Kočevju, Novci.'., int'attt. — Ob II. uri Hi min. dopolnilu« oaolmi vlak a Dunaja vin Aumtetteii, Lipikeira, 1'rai)«. Krnu, o i: I. varov, Karlovili vnrov, ileba, MarijiniU varov, IMznja, 11 n. 1.. ,, vic, Soliiotfr.ol.i, I, nr«, 8tnyra, 1'arlaa, Genovo, Curiba, Hrefienoa, Iu,>. ntoata, /ulla na jeseni, Loiid-Oastoina, LJubua, Celovca, 1'ontabla, Trbiia,
— Ob 3. uri 33 min. popoluiliie nioiaui   vlak it Kočevja,  Novega muRta.
— Ob 4. url Tifi min. popoludne oaobni vlak z Dunaja, Ljubila, Šelctlialr, lleljaka, Celuvoa, FranzniiKfeatn, 1'ontabla, Trbiia. — Ob 8, uri 3.% min, zvitit niotiiiii vlak ia Kočevja, Novoga ineata.— Ob 9. uri 4 min m>, . oaobni vlak a Dunaju preko Amitottena, ie Llpaije, 1'ihki', Krauoovili varov, Karlovih vurov, Ileba, Marijiuib vnrov, Plznja, lliulojevia, HoliKijfrii i« Ljubnn, HoLjaka, Celovca, 1'ontabla, Trbiža. — Vrbu t«K» oh 10. uri i} niiu. »vi'i'iT vsako nedeljo in praznik Iz LeaouOlloda.
Cltllio«! ir. I.juUl,»n«- (drž. kol.) v Kamnik.
Ob 7. uri 33 min. rjutruj, oh 3. uri fi min. popoludno, ob A. uri 60 min. zvečer, oh 10. uri 36 mili. zvečer. (Tonli-iliiji vlak lo ob 111 ■ ■ I lu praznikih.)
I*riiiod v l.jnt>li:tiH»  drl, kol.) u Kamnika.
Ob 0. uri rili min. riutnij, ob 1. uri id min. dopolnilno, ob 6. url 30 ntlu. zvečer, oh H. uri 6b nun. zvečer, il'imledujl vlak 1« ob nedeljah lu praznikih.)
Pozlatarskega pomočnika in učenca
tale©} vzprejm©      (8708—8 IT i" it> n c; T o m it. ii podobar in pozlatar, Križevniski trg štev. 1.
■■■i muhi i ili i mil
(pomnaienl r«'siiiu<ijsiii iok>
Btekletiii-a 1 gld , 5 steklenic 4 gld.
rnbi Be za drgnjenja v krepilo konjskih udov. Ta cvet, miio^o let po
izkušenih livuiosclravnikih in od praktični Ii poljedelcev priznan kot krepilen, lajša otrpne-loBt konjskih udov ter služi v krepilo prt>d in v re8titucijo (očvr-steiijc po kakem tru-daFolcem delu.
nar
Skušena
štupa za živino
za konje, rogato živino, ovce, prašiče itd.
Babi se skoro 40 let . '■'        """ z najboljšim vspehom
vaAlnoaoa po filavih, ako zivinče ne more jesti; zooljšuja mleko.
Zamotale I rabilnim n uvodom   v ml   v«-lj :i
so kr , 5 lanotaov
z rabiliiim nitvodoin ■ i-.nio 2 r ld.
Priporoča in  raapOlilja na vse strani b prvo poŠto
lekarnar Ubald pl. Trnk6czy
Ljuliljanu, Kranjsko. (ji5o-i7)
lanasBananani
✓iv/TxxiNxrs^ix^r\^rv^*\
Vizitnice
pript>roća
v Ljubljani.
Preizkusili in priporočili so
znameniti možje medicinske vodo
tinkturo za želodec
lekarja PICCOLI-ja v L ubl ani
katera krepča želodec, pospešuje
prebavljenje in telesno odprtje.
St«lcl«n.loei IO Icr. (2G35—4)
11 ateklcnic 1 ;:ld.    Pofttnu  razpoAiljatev so vrfii  v zabojckih po 1.' Ookltuii- a 1 gld. 3<1 kr. itd.; pofitni zaboj b lili steklenicami velja «1 gld. 2r» kr.   Po&tnino plača naročite!).
4*     »<**• 4*   *** '■' ^* ■■• *p *** *J*   •/* *<•     4» «1»^'
<*3
Uhojiuii He najuljiidnejo naznaniti, da bodem prevzel vodstvo nd Btetnfaldiko pivovarne bratov Rolnlnghaua v Oradou
v najem vzete, htarorctioinirane
gostilne g. Maksa Brunerja
v Novem mestu
v torek dne 28. t m.
1'otnidil so bodem kot zaslopnik imenovane pivovarno k pozorno postrežbo, akumlml .ledllt, tabornimi vini, posebno s pristnimi dolenjskimi vrstami, kakor tudi r. najboljšim Rei-nlnghauftklm  marčnim pivom p. n. gosto rajboljo zadovoljiti.
/a prijazen obisk prosi
Z \ < 11 .' 11 ■ ■ o ■ i v. 111 j i ■ 111
Fric Novak
prej plavni natakar v hotelu „Iiloyd" v Ljubljani.
aaaF~ Zaloga piva pivovarne Relnlng-hans Je v lati hlil, kjer so so povekialo ledenlike kleti, m se vabijo gospodje gostilničarji prijazno na od jemanje splofino znanega izbornega niaro-nega in uložanega piva v sodih ter se zagotovlja izredno pozorna postrežba. (8180—2)
7Q
m*
• Ki*
'•.-.»•a  ti* •'►  a'- •>••>»•*• «*• •>  •'• * * •iT^K.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip Nolli.
Lastnina in tisk tNarodne Tiskarne".
7