Največji * Združenih državah Veti* za m leto * • • $6.00 Za pol Uta.....$3.00 S Za Him York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 J GLAS NARODA IistislovenskihJelayccvT Ameriki« I The largest Slorana Daily in and legal Holiday«. L_^^_J TELETOM: OHslssa «71 HO. Ml. — ITIT, ML_ Entsrsd m Second Claw Matter September 21, 1903, at the Pott Office at Hew York, N. Y., under Act of OoncreM of March 8, 1870 - - •••*• •• —--- ——~~———~~———— ———' * i ■ - - —- _ NEW YORK, SATURDAY, KO VEMBER 5, 1932 — SOBOTA, 5. NOVEMBRA 1932 TELETON: CHelsea 3—387? VOLUME XL. — LETNIK XL. HOOVER ZVRAČA VSO KRIVDO NA DEMOKRATE DEPRESIJO JE POVZROČILA SVETOVNA VOJNA, NIKAKOR PA NE REPUBLIKANSKA STRANKA V St. Louis, Mo., je ugotovil predsednik Hoover, dm to demokrat je pahnili deželo v vojno ter tro-iili denar. — Posledice so se v sedanjem času pojavile. — Ponovno je poudarjal, da je nad en milijon nezaposlenih dobilo de!o. — Nazadovanja trgovine ni povzročil tarif. Izboljšanje v nekaterih industrijah ST. LOUIS, Mo., 4. novembra. — Demokratje radi očitajo Hooverju in njegovi administraciji, da sta povzročila sedanjo depresijo, danes je pa Hoover obrnil kopje in zvrnil vso krivdo za sedanje nevzdržne razmere na demokrate. Governer Roosevelt naj bi povedal resnico in naj bi izjavil, da je depresijo povzročila svetovna vojna. Ker je nastala yojna tedaj, ko so bili demokratje na krmilu in ker je tedanja demokratska administracija trosila denar, bi bilo neumestno očitati republikancem, da so krivi sedanjih slabih razmer. Ako skušajo demokratje rešiti težavne probleme in dobiti izhod iz sedanje stiske, ne smejo pozabiti velikih bremen, ki so jih naložili ameriškemu narodu. Milijarde in milijarde so bile potrošene v onem času, na tisoče Amerikancev je padlo in na stotisoče jih je bilo ranjenih. Vojni je sledilo oboroževanje, mržnja med narodi je narasla, in sklenjene so bile pogodbe, ki niso rodile prijatelj-j stva, pač pa sovraštvo. — Demokratje pravijo, da je visoka carina, ki *mo jo naložili na import tujezemskih izdelkov, povzročila nazadovanje nase trgovine z inozemstvom. Inozemstvo ne more od nas kupovati iz enostavnega vzroka, ker nima denarja. Stiska je prisilila tuje države, da so potegnile iz Amerike zlato in kredite v znesku dveh tisoč štiristo milijonov dolarjev. — Temu je sledila finančna panika, koje posledica je bila, da so potegnili Amerikanci iz prometa t soč šeststomilijonov dolarjev ter ves ta denar spravili doma. Položaj je postal tako preteč, da bi morale Združene države opustiti zlati standard, če bi kongres ne sprejel zaščitne odredbe, za katero so tudi demokratje glasovali. i — Ako bi tega ne storili,— je nadaljeval predsednik, — bi bankrotirale zavarovalninske družbe in banke, posojila na farme bi bila odpovedana, kredit bi bil uničen, in skorc nihče več bi ne imel dela. — Demokratska poslanska zbornica si je na vse mogoče načine prizadevala ovirati povratek prospe-i itete. Najboljši dokaz, kakšna ovira so bili demokratje, je dejstvo, da izza odgoditve kongresa, to-tej izza 1. julija, je dobilo delo nad en milijon ljudi. — Vsak mesec dobi približno 500,000 ljudi delo, in to se bo nadaljevalo, ako ne bo v zvezni vladi nobene spremembe. To je najboljši dokaz, da je iz trte izvita trditev demokratov, da so republikanci povzročili depresijo. Včeraj je govoril v Brooklynu pred ogromno ljudsko množico demokratski predsedniški kandidat Roosevelt. Njegov govor se ni dosti razlikoval od prejšnjih. Med poslušalci je nastalo silno navdušenje, ko sta se na odru pojavila governer Roosevelt in bivši newyorški governer Smith. Smith je ponovno priporočil občinstvu, naj sleherni glasuje za Roosevelta, ki hoče, da bo enkrat ko-jnec sedanjih nevzdržnih razmer. INSULLA SO ARETIRALI Po novi pogodbi med Grško in Z dr. državami je bil Insull aretiran v svojem stanovanju.— Pred vrati stoji policist. Atene, Grška, 4. novembra. — Na prošjno Združenih držav je bil Samuel Insull aretirali. Na prošnjo ameriškega poslanika Leta n d ]». Morrisa, da Cirška Insulla izroči ameriškim oblastim, je bil Insull v hotelski sobi aretiran, ker ga Združene drsa ve zahtevajo, da se zagovarja zaradi propada svojega nekdaj velikanskega podjetja Middle West Utilities. Atenski policist ga straži pred vrati njegovega stanovanja v hotelu l'et i t Palai>. Njegov grški zastopnik, odvetnik Christ os La-das. bo pri prizivnem sodišču vložil prošnjo, da sme Insul! v soglasju z grško postavo ki dovoljuje starim osebam zasebno stanovanje, ostati v hotelu, mesto da bi bil poslan v zapor, dokler niso končan* pogajanja meti obema državama glede njegove izročitve. I j Insull j«* bil v svoji hotcUki so- bi, ko je prišel atenski policij-i . .... , , ' , . -. ju policija vdrla v ski komisar in mu je naznanil are- tacnjo. Sprejel jra je prijazno in po kratkem razgovoru ga je policijski komisar naprosil, da gr»-ž njim v soglasju s postavo t»-r mu obljubil, da se bo mogel po zaslišanju zopet vrniti v no vanje. NEZAPOSLENI V ! ANGLIJI BODO D0BILIDEL0 Baldwin pravi, da izdelu-' jejo načrt za zaposlen je brezposelnih. — Dela bo dovolj za 25 let. London, Anglija, 4. novembra. Predsednik vladnega sveta Stanley Baldwin je rekel, da vlada iz-' deluje načrt, ki ima namen rešiti ves problem sedanje nezaposle-nosti. — I pamo, — je rekel Baldwin, — da bo ta načrt prihodnje poletje prišel v postavo. Naši načrti niso izgotovljeni, toda bodo i ■skoraj gotovo vključeni v kraljevem govoru pri otvoritvi parlamenta. — I "panto, da bo ta načrt odgovarjal sedanjim razmeram in bo trajal 25 do 50 let. Londcn, Anglija, 4. novembra. V namenu, da londonska policija uniči komunistično skupino "armade la<"nLh"\ je aretirala dru^re-tra voditelja Sid Eliasa. ki je postal voditelj brezposelnih po aretaciji \Y. A. Tj. Hnnnigtona. Z Isto naglico, kot pri aretaciji Hannigtona. je tudi v tem sluča-glavni stan in je aretirala Elia.vi. S t »-m je bi! brezposelnim zidan najhujši u-daree. kajti sedaj, ko mi izgnani i t. Londona, najbolj potrebujejo voditelja. Novi vrhovni vodja V ZDRUŽENIH DRŽAVAH ŠE VEDNO 10 MILIJONOV NEZAPOSLENIH WASHINGTON, D. C., 4. novembra. Ameriška Delavska Federacija je izdala poročilo, iz katerega je razvidno, da so se razmere vprvič izza pomladi nekoliko izboljšale. Izboljšanje je opaziti v. tekstilnih in tiskarski industriji ter v industrijah čevljev, konfekcije in živil. I brezposelnih bo najbrže komunist s\o„# s a ^jarry \fcShane. ki je vodil svojo skupino v London i7. Skot.ske. Trije aretirani izgredniki v Ilvde parku so bili obsojeni na novembra so potekla tr. leta, ko fri ^^ v . .|n. dHavni<.L Chicago, 111., 4. uovembr. —» 4. je Samuel Insull. ki je bil na vr-; ^ ^ biJ obsojen na xUho ^ kuncu svojega boga.stva. pnsoeden pa je bil o- proščen. stvoval otvoritvi novega poslopja Civic Opera, ki veljalo 20 milijonov dolarjev. Zvečer 4. novembra 1929 j»* bil Simuel Insull neizmerno bogat, slaven, spoštovan in j«» imel upliv in moč v javnosti in politiki. Dane-. je o-i vel in -»trt in grška vlada ga je na prošnjo ameriške vlade aretirala zaradi razpada njegovega velikanskega podjetja. One nov«'mb* r>ke noči je doživel In>u!l največjo -lavo. k«T se mu je klanjalo eelo občinstvo velikega m«->ta za njegovo pomoč, da je bilo zgrajeno poslopje, ki ima 42 nadstropij. Ničesar ni bilo tedaj, kar bi t-i mogel Insull tedaj še poželeti: neizmerno bogastvo. slava in «*a>t. V TJ državah, v Mehiki in Kanadi so n^potali dinamo .stroji, žarele >'t kok-ove peri. tekle so električna železnice — vse j*» bilo In-siillova last. Njegove delnice «.«» imele na trsu %:soko eeno. Ljudje «.0 se kar pulili za delnice raznih Insnllovih podjetij. Za otvoritev open- je Insull določil opero "Aida" in te l*«-' iiudbo za diplomatične zveze med obema državama Japonski poslanik v Moskvi Kiji Amoh je vprašal sovjetski zunanji urad za jK»j«j»nilo glede ta-| kili vesti. Sovjetska vlada je odgovorila. da je kitajski delegat v Ženevi. \V. W. Yen predlagal ruskemu delegatu Maknimu Litvi-novu. da bi se obnovili diplomat-I »ki od noša j i med Rusijo in Kitajsko. I Moskva, Rusija, 4. novembra. Yosuke Mat.siioka. ki je dokon-I cal vseučilišče v Oregonu. v Zdr. j drihvah. in je sedaj priznan kot i najboljši japonski državnik, je^ I prišel v Moskvo na čelu prve važ-; ne japonske delegacije, ki je prišla v sovjetsko Rusijo po revoluciji. Tekom svojega bivanja v Moskvi. ki bo trajalo en teden, bo STARODAVNA MEHIŠKA GROBNICA V Mehiki so našli staro grobnico. — Stopnice iz mramorja. —Upajo najti bogat indijanski zaklad. Mexico City, Mehika, 4 nov. — V Oaxaea znani mehiški arheo-logi>t dr. Alfonso i'a-lan. predno je odprla vrata svojemu moderno o-blečenemn možu. Nato je dala vsem bližnjim psom kruha v zahvalo za njegovo vrnitev. Zaro Aga. ki zatrjuje, da je najstarejši človek na s»vetu. je prišel v Ameriko v juliju 1930. Skoro celo svojo življenje do starosti 150 let je bil vratar, ali hamal, v Ištainbulu. Svojo se«lanjo ženo je poročil pred petimi leti in je za ločitev od svoje desete žene. ki je bila stara 90 let. plačal $200. katere mu je podaril afganistanski emir. 'Njegova sedanja žena, ki j« enajsta, je bila zelo neroljna, ker je hodil po svetu in nru je zagro* žila * tožbo, vsled česar «e je odpravil na pot domov, toda njegovo vrnitev je zadržala bolezen v Londonu. Amerilški zdravniki, ki so ga preiskali, pravijo, da je »e pri najboljšem zdravju, toda po njihovem mnenju nima za seboj več kot 90 ali 100 pomladi. HazačUs ss a* **Gfitf Kavadto** » POSKUSEN ATENTAT _o NA PU-YUA Mlada Kitajka je bila a-retirana. — Dijakinje so se zarotile, da umore vodilne uradnike Man-čukuo države. Šanghaj, Kitajska, 4. novembra. Japonska in mančukuo policija v J Mandžuriji je odkrila zaroto, ki: je imela, namen umoriti mladega' načelnika Mančukuo države. II. 1 Pu-vi in druge visoke uradnike nove mandžurske države. Vsled' 1 te^ra odkritja je bila v glavnem j mestu Mančukuo ('angčun areti-( rana dijakinja višje dekliške šole j IL'U Yu-lan. o kateri domnevajo,; da je bila ena izmed voditeljic zarote. Neko kitajsko poročilo iz i'ang-' čuna pravi, da je Hsu priznala, da je voditeljica dijakinj, ki so se zarotile. da pomore glavne u-radnike Mančukuo države ter s tem zrušijo to v državo. j Policija je v dekliškem stanova-, nju v šoli zaplenila lLstine. iz ka-| terih je razvidno, da je general Yung Chen, ki je v službi mančukuo vlade, obveščal dijakinj*1. kki zastopniki aatrjujej«*, da od teh posvetovanj ni ničesar gotovega pričakovati, ker se -Rusija pred ameriškimi predsedniškimi volitvami n«M*e vezati z nobeno pogodbo. Vendar pa se hočejo državniki posvetovati o ireh zadevah glede bod«>čegs stališča obeh držav. j i' Prvič: mogoče bo med Rusijo t in Japonsko .sklenjena nenapa-( dalna pogoba : drugič: Rusija bo . mogoče pod gotovimi pogoji priznala M Subscription Yearly 3600 Advertisement on Agreement _ -Glaa Naroda* i«Aaj» rsakl dan Ixnemftl aaflelj in praznikov._ DopU broa pnlplim in osebnosti se ne priobftijejo. Denar naj se blagovoli pobijati po Money Order. Pri sprea*mbl kraja ntfočnJkor, prosimo, da ss m tudi prejinje biralidfe naznani, da hitreje najdemo naslovnika. "GLAS NARODA", 216 W. 18th Street, New York. N. Y. / / PRIMEREN PREDLOG Zdi .se, da se bo pri prihodnjih volitvah vvndarle odločilo vprašanje, ee (bodo Združene države tudi v bodoče tmbe, * li ee bo ljudem postavno dovoljeno uživati dobro pivo hi vino. Kot je znano slelfemeniu prebivalcu Amerike, niso bile Združene države nikdar suhe. v dobi proliibicije so pa postale tako mokre kot niso bile še nikdar poprej. Toda hinavseina, ki jo je rodila suhaška postava, ne dovoljuje, da bi bilo to dejstvo ufkijelno priznano. Kako je v resnici, pa sleherni ve — tudi isuhaei, četudi so neizmerno zagroženi in neizmerno omejeni. Vprašanje nastane, kako bi bilo mogoče odpraviti to komedijo. Ker mora iti vse po paragrafih in predpisih, ne bo slo tako zlahka in zle|>a. Demokrat je »o se javno izrazili preklic osemnajstega amendmenta. Dve tretini ameriških držav mora biti za to, pa jih bo težko spraviti skupaj. Itepublikanci oblj obuje jo, da vsaka država posebej odločevala, če naj bo naprodaj kaj drugega kakor skidka, ]x»barvana voda. S tem hočejo dobiti na svojo stran južne države v katerih imajo suliači se vedno poglavitno besedo. , — Kako tri bilo mogoče najprej in najbolj uspešno do«eči izpren*etnbo, da bi bil volk ž" vsaj deloma sit in koza že vsaj deloma cela f Prvoboritelj inokitačev. bivši newyorski governer Hmkh, predlaga, naj bi bil osemna jstmiu ainendintnitu tKodan sledeči stavek: — Vse. kar ta amendment določa, se ne tiče pijač, napravljenih iz shida. T>a stav*nk bi nam prinesel pivo, vitsa |»a ne. Prohibieijo bi bilo mogoče tudi* na dnr^c načine odpraviti. Najbolj enostaven in uspešen bi I »i t sledeči način: — Sleherni, ki bi hotel nastopiti kako javno službo— od mestnega pomot ara pa do predsednika Združenih držav, hi moral priseči, d« izza uveljavljenja proliibicije ni okunit niti kaplje opojne pijače. Oe bi imel korajžo priseči, bi smel nastopiti službo, če naj bi ga pa sodišče obsodilo zaradi kršenja prohibieijske postave. Koliko javnih služabnikov je v deželi, ki niso nikdar prekršili določb osemnajstega amendmenta f Koliko jih je v vasem mesm. v vašem okraju, koliko jih je v Washingtonu? Če je res, kar se pripoveduje o Hardiugu. bi v tem slučaju ne mogrf biti nikdar predsednik. In koltko je kongresu i kov, ki že dvanajst let uživajo iaključno le sodo, kavo. čaj in vodo? - Taka prisega bi bik najhujša preizkušnja in bi v kaj kratkem času odpravila vso prohibicijsko hinavščiiio. OAi, ki bi se mu dokazalo, da je po krivem prisegel, liaj bi b&sastraii krive prisege primerno kaznovan. . Antona Vrečka v Bukovcu in njegov čebelnjak. Trgles je požigal iz gole naslade. Veselijo ga je, če je videl. da. gori in kako begajo Ijude okrog plamenoov. Sam priznava. da je po vsakem požigu mir in o zaspal in ga vest ni prav nič pekla. Sodišče ga je obsodilo ua dosmrtno ječo. Zastrupljen je z gobami. Kljub vsem opominom in-poučnim spisom o strupenih gobah ljudje še vedno premalo pazijo ua gobe. Tako so se tudi pred kratkim v Mirni zastrupili ol«r ban°" Požigalec obsojen na, dosmrtno ječo. Zt razpravo 22. oktobra pred velikim senatom mariborskega o-krožbega sodišča je vladalo med vsem prebivaJbit wm Maribora in vse širne okolice izredno veliko zanimanje. Ljudstvo na deželi se je globoko oddahnilo in zopet spi brez skrbi. Pred sodniki je stal slaboten, telesno zaostal 22-letni hlapec Albin Trgles. ki je »služil v zadnjem času pri posestniku Antonu Vrečku v Bukovcu pri Zg. Po Ink a vi. Že od lanskega Božiča se je treslo vse -polskavsko in bližnje prebivalstvo noč in dan pred njim, ne da bi ga poznalo. Najbolj .se je udejstvoval v prager-ski okolici, kjer je spravil kar čez noč 14 posestnikov na beraško palico. Dolgo so se trudili z vso budnostjo in pridnost jo tako kmetje kakor tudi orožniki, da bi zalotili zločinskega skrivnostnega požiga!ca. toda zaman*-jSele v nekem srečnem trenutku je uspelo pragerskim orožnikom prijeti podpohortikega ^Nerona''. Požigalec je sin živeče kočari-ce Ane Trglesove. Svojčas so imeli Trglesovi manjše posestvo v Loki pri Framu. Po očetovi smrti je šel Albin služit za hlapca in je bil zelo priden delavec, kakor ga opisuje njegov zadnji gospodar Vrečko. Bil je vojak, pa ; til frančiškan p. Bernard Jamar tudi kaznovan je žc bi! zaradi zlo- j v vasico Gozd visoko v hribih čina tatvine. Pragerski orožniki j nad Kamnikom. Hotel je kakor so imeli piko na njega in se niso j običajno pogledati in oskrbeti ee-motili. čeprav se je Trgles prosto-; be In ja k, ki ga ima frančiškanski voljno javljal za stražo ter prid- J samostan na Gozdu. Na poti od no in junaško pomagal gasiti pri * Brezi j proti Oozdp pa se je redov-vsakem -požaru. Ko so orožniki nik zgrudil zadet od ka-pi in oble-zvedeli. da bo v noči na 23. apri- žal ob poti. kjer so jra šele čez la na straži, -o neopaieuo sledili [ dalje časa našli ljudje in mu nu-vsakemu njegovemu koraku. Bila , dili prvo pomoč, vendar ga ni>o pa je tista noč strašno temna. Za- mogli zbuditi iz nezavesti. Pripeto je orožnik, ki je bil na zašle- ( Ijali so ga v Kamnik, kjer je dovanju v bližini Vrečkove —-j--— IH&HBlIlftlSHi BLKZNIKOVE Pratike za leto 1933 t , _._ Kdor jo hoče imeti, naj nam piše. 20c s poštnino vred. "Glas Naroda" t 216 West 18th Street New York, tf. Y, k Viščku so tudi nabrali strupe-1 vinskp kmetijske šole. \ lomilca nih gob v mnenju, da so prave. !sta mordA* okr^ P®dP™zov«ti 111 »ta počaka-po končanem obedu so začeli 1 la' (la Je oU*,a K»*P« pa sta posledic, irorebiti tudi smrti. Tragična smrt redovnika. IS. oktobra zjutraj se je napo- do- j kmalu za tem izdihnil mačije takoj opazil, ko se je po- j svetilo v čebelnjaku. Ob slabem lahko nemoteno izvršila pri belem dnevu na tako prometnem kraju svoj posel. Po končani tatvini sta odšla v bližnji gozd. kjer sta se' preoble-kla in pu-stila tam nekaj slabše, tudi ukradene obleke. Ljudje so ju videli, kosta prišla iz jiozda. t«*r je opis dobro znan. Zaradi tega obstaja upanje, da- bosta kmalu v rokah pravice. Požig v Metliki. IS. oktobra ob pol 2. zjutraj je sirena na šolskem poslopju zbudila vse meščan«* in "znanila požar v samem mestu. Goreti sta za-čeJi hkrntu dve girtpodarski poslopji na koneii inesta proti Gra ' • - Dopisi. Eveleth, Minn. Ne morem si kaj. da ne bi odgovoril Mrs. lleršie iz Clevelan-da. ki taki> vneto agitira za soe-i-jalisti. I*ravi. da je v Cleve-landu demokrat za župana, pa iif more ali noče nič dobrega napraviti. Ali Mrs. Ileršič morda misli. da bo takoj imel vsak delo. če bo izvoljen .NOcijnli>t. Jaz s«'iu že t riintrideset l«»t t likaj iu >eiu volil za šest predsednikov. Ta bo ž»-sedmi. Ako bo demokrat i/.vo'jen. ne bo dosti slabše, boljše je pa lahko. Prosim, natisnite ta moj dopis. ki j»> prvi v triintridesetih letih in mogoče tudi zadnji. M, ^kr.iaue. Bed Star, W. Va. Ker je to moj prvi dopis, prosim. da ga ne vržete v koš. Z delom se ne morem hvaliti. Dela se vsak dan. pa ne. da bi kojra vabil sem. ker dela sc n#* dobi in plača je tako nizka, da se ne more zaslužiti za vsakdanje potrebe. Sporočiti imam žal«>Mn«» novico. da je smrt pretrgala nit življenja dobro znanemu rojaku Alojzu Moharju. kateri j»' bolehal! kel ženi: tri leta in je zatisnil svoje trud-j _ No. ta je že za spa L sedaj mi ne oči v Beeklev bolnišnici 2-J. [ drugega da j. oktobra ob uri popoldne. K več j — \(. Vem kaj govorLš.* — ?a nemil počit*ti j.- bil položen j je žena i1«>b«do poglethla in malo oktobra 1?»32 po katoliških obre- manjkalo, da ni bruhnila v dih v Beeklev. \Y. \'a. K o jen je j j,,^ bil leta 1»H1 v vasi Hrib pri Lo-j _ \ drugega mi daj. da uspaval. Saj Peter Zgsga Ne vem. če je res. toda pravili si mi. da je bilo tako. ttojak je dobil v delavnico poročilo. da mora takoj domov. češ. da se je približal usodepolni trenutek. Okrog srca ga je zazeblo, kri po žilah mu je zledenela. da je moral medpotoma iti iskat tolažila oziroma tolažbe. Te robe je pa v sedanjem ča-u dosti v Do\vn-townu. kajti kjer je bilo količkaj mogoče, so prešali. in se je že prej učistil. Precej pozno jo je primahal do-tak<» pozno, tla ga uboga reva v postelji ni prav posebno prijazno -pogledala. Zamerila mu pa ni. vedoč. da si ga je od ve^'lja nekoliko čez mero privoščil. Ki» so mu pokazali lepega, malega otročička. s«» mu svetovali, da stori najbolje. <*♦■ j^re snat. In res je šel. vdan v božjo v o-ljo. Naslednjega jutra s<- mu j«- pa glava iztreznila. Navilušen«» jo za-čel pest o v« t i ubogo malo -.tvari-co. j>o desetih minutah je pa rekel ženi: — 'No. ta je že zaspaL sedaj mi pa ši* drugega daj. — Ne vem ka.i govoriš* — je žena i!«-b«*!o pojrl.-d^la in malo je manjkalo, da ni bruhnila v jok. — I. s*- drujregy mi daj, da *ra bom uspaval. Saj imaš vendar dvojčka. Sinoči sem dva potoval. * Pokojni p. Bernard Jamar p. .nemara .jamar i . • . . - . , , bil '|k> rt>du Ljubljančan. Star je svitu plamena, ki je objel slani-' .. I , . , . J . , - •» t i - bil ze oo let. vendar pa se izred- nato i>trelif>. je opazil, kako 1 - . * • ... .no krepke in trdne p«stave. V svitrnila inoska postava iz čebel- ., ..... . , u v^ -i i ^ • 1 Kamniku je bival z«« vec let m u-njaka na Vreckovo dvoriare in p<» geslu "Gori. gori!" tak<>j spoznal hlapca Trglesa. Tako se je ujel požigalee Trgles v orožuikovo zanko. žival splošno spoštovanje. Pokopali so ob veliki udeležbi občinstva ua pokopališču na Žalah. Smrt stare ženice pod vlakom. Izprva pe skušal vse tajiti., , , . ! - , , . i Pred dnevi se je zgodila na slednjič i»a se je le vdal. Ko so pa ' . , . ..... .... i pn»gi OriiKiz—llvars. v bhzmi oro/.mki močno vklenjenega jrna-' \r„„ , - , - - J ~ j Jlurske Sobote nesreča, ki je za- li od pogorišča do pogorišča, je j htevala človeško žrtev. Že nad 77 priznaval požig za požigom. ' let Mara Ana Medičeva iz Mur- , . .. , . . lit vzeti vodo. rud! se je ponovno ske Sobote se je s samokolnieo 1 , , , , ' pokazala neobhodna potreba vodovoda. ki naj bi se izvršil čim-p/ej. Pri samem po»foriščii je bila polna cisterna vode. t«»da zara- škem potoku, priženjen v Mali l^oh. št. 12. V starani kraju zapušča dva bratu in dve sestri, v I Ameriki pa enega brata in žalujočo soprogo, dva sinova. Kdvard. 1 15 let star. Tony. 17 let. V imenu prizadetih se lepo zahvaljuj« m vsem skupaj za darovane vence iu za pomoč jn tolažbo. vsem. ki so dali svoje avtomobile brezplačno ua razpolago in ki »o ga spremili v tako velikem broveu. v hiši Antona <>bermana. 1 Številu k zadnjemu počitku, ki se sedaj nahaja pri m<»rnarici. [ ^ enkrat lepa hvala vsem sku-Na pogorišče so prihiteli domaeitP^J* * gasilci, a prav kmalu tudi t o vari-i ^ ise. ši iz Rosalnie in sosednjih bližnjih vasi. ki so dišali sireno. Po-! Q™!1 ^ke, Sask, Kanada, goreli sta pa zaradi nedo»tatka j Priloženo vam pošljem tri dovode hlev, kašča in svinjaki, fia- lar-»(' 7A Xj,riHla silci so mogli samo omejevati raz- »"*rite mi. k.-r sem tak., zakasnil. širjanje ]»ožara na sosednja po- Pa n,i l,n'J »» bilo mogoče. <>-hj0.#ja na našim pridelkom je tak«» pad- la. da nas več stanejo kot pa zanje dobimo. Pšenica in ove> nimata skoro nobene vrednosti. Živina je po poldrugi eent. Ako j<- živina ,>llha. je pa še vzeti nočejo. Pridelali smo preeej. toda v denar ne moremo spraviti. Pozdrav \ Podboj. DKVABHA nakazila izvbfttjjkmo ZAKE SLjrro or tooko kakor vam pokažs ha 8tqpki seznam V IU008LAVU0 V ITALIJO DM I*------------- $ 350 ur 100____________$5.?» na 000 -----------S 5 00 Ur 900 _____________Sli .20 mt 0»--------o 0.75 Lir 300 ____________S10.0D HIB 000--------- IIAIIK #0------$2175 Oba 1000 ---$10-25 Ur 800-----$26.75 Dto 0000 -------------- $7000 Ur 1000 -------------------------$5250 S* mplaAOo 0 SJO morata potfti_L t in »• m tUjOO ** m OKMtt » ^^ mu i* »t OHjOO m m _ moo * « m Vmm m • _H* jo ______^ (WBAWK 8AKSEE) Pri razpravi je predsednik po prečit an ju obtožnice prebral mnenje psihiatrov, ki so opazovali Trgi e»sa. in dotrnali. da je dedno o-bremenjen ter opazil na njem duševne zaostalosti, vendar ne v toliki meri da bi ne bil ognvoren e je potrebno, ustvariti ^'a.silski načrt za vsako liLšo v mestu, da ne bo nepotrebnega neodločnega beganja in iskanja, kje napotila na polje po živinsko krmo. Pot jo je vedla preko železniškega -prelaza. Baš takrat pa je privozil popoldanski osebni vlak iiz Beltineev. Medičeva prihajajočega vlaka ni opazila in zaradi naglušnosti niti slišala. Strojevo-daj je začel dajati svarilna znanje njo in vlak zaustavljati, toda bi-lo je prepozno. Ženica je prišla na progo in odbijači stroja so jo vrgli z vso silo med tračnice, nato pa jo je stroj še vlekel kakih 18 korakov naprej. Vlom pri belem dnevn. 20. oktobra ob 0. zjutraj sta vdrla dva zlikovea v hišo železničarja Ivana Kopel ja pri Sv. Juriju ob južni železnici ter mu odnesla večjo vsoto denarja, novo moško obleko, žele^ničarski plašč, srebrno uro in še več drugih re- I Mali Oglasij imajo velik uspeh I 9 ■■■■■■■■■viMiBOHHNHOHM radi hude vročine ni mogel nihče blizu, v sosednjih cisternah je pa biol tako malo vode. da je ni bilo mogoče črpati iz »rlobiiie. Škodo cenijo na 2.~».(H>0 Din. Požar je bil baje podtaknjen in so bile izvršene tri aretacije. Naročite se na "Glaa Naroda" — največji slovenski dnevnik v Xdr» te nih driavah Prijatelji me vpras>ije.jod. kateri bo -zmagal pri prihodnjih volitvah — Hoover ali Roosevelt. Odgovor na to vprašanje je kaj labak. Zinajral bo ti^ti kandidat, kateri ima v svoj-m imenu dve črki "o" ter črko 'V. bodisi spredaj ali zadaj. Kd»»r bo stavil ua podlagi tega. ni vrag. ila bi ne dobil. Kajti to ni prerokba, to je ugotovilo Več pa zaradi previdnosti zaenkrat ne rečem. r*rl»-den zdravnik svetuje pre-va!*tvu : — Zdaj Ne vreme Npreminja in preti velika nevarnost influence. Kdor si nakoplje to nevarno bolezen. na i dobro zakuri in naj 'Mane par dni v popel ji. Zdravnik j«* pozabil povedat i. kaj naj •»tore milijoni, ki so brez kuriva in bre? postelje nemška zrakoplovna služba z juž. ameriko Berlin, Nemčija, -i. novembra. Lufthansa je danes objavila, da namerava uvesti redno zrakoplov- i Italiji Uabriele d'Annunzio. ki je V Italiji Ne vrš«- velike slavno-sti. Pred d«*M*timi leti so namreč fašist i prevzeli kontrolo nad de-deželo in ji izza onega časa vladajo tako ali tak*'. Ob koncu vojne j.- zaslovel v no zračno zvezo v. Južno Ameriko. Pamik **\Vestfanlen" IkhIo preuredili ter «ra zasidrali ua Oceanu, da bodo mogla na njem pristajati letala. e> s' -i Božični Izlet v Jugoslavijo priredimo na našim rojakom ptananem parniku "PARIS" DECEMBRA | Vozni list do Havre na parniku "Paris" $77.— Železnica od Havre do Ljubljane--— $ 14.73 Vozni lifit iz New Torka do Ljubljane in nazaj do New Torka s parnikom "Pariz" samo — -------, — $166.— (Davek posebej.) 9 Pišite takoj sa brezplačna pojasnila, te Yam pravočasno preskrbimo povratno dovoljenje, potne Ihte in potrebne vtzejc. iffitropolltan tram bureau •___ FRANK S4KSE9 216 West 18th Street Hew York, H. T. sv<>ječasn>> marsikaj lepega napisal. pa mu je "zmaga" Italije zmedla pamet, in j:a je Musvdini poslal k OariLskemu jezeru, kjer stanuje v vili. katero so fašisti ukradli vdovi nek -ga nemškega učenjaka. l)TAnnunzio ima pri -»ebi par po-norelih žensk, ki no v zaljubile v nje;*a in v njegove >pise ter so oblečene v bele obleke, d oči m se on izprehaja v frančiškanski ku-ti ter obožuje indijske bogove. Zgraditi je dni gledališče, v ka-terejn predstavljajo oziroma bodo predata vlja I i njegove drame. Te dni jra je obiskal Mssolini. Ko sta se laška veljaka po dolgih desetih letih srečala. *»ta se najbrže začudeno ^pogledala. 8kon» bi rekel, da si je mislil Mussolini ob pogledu na znorelega pesnika: — Oh. kakšen norec! — dočim mu je d'Annunzio istočasno v mislih odgovarjal: — Vem. toda ti si še večji. Ko pred leti vprašali časnikarji d'Ajinunzija. kaj je njegova največja željo, jim je odvrnil: — Najraje bi se razpršil v slavi dvajsetega stoletja! Nič lažjega kot da se mu to hrepenenje uresniči: Xa odprti sod gazolina naj sede in cigaro naj prižge. V kratkem času se bo razpršil v slavi dvajsetega stoletja. Za dobro mero. za blagor Italije in blagor vsega sveta, naj pa še Mumolinija povabi, naj sede poleg njega. thi laiff^ar normam daily in y. a jl LAI Kiioor WtM TOU UTUM>ATt lOYgOP 5. 19» Of KRATKA DNEVNA ZGODBA I ggf METHILftB /\ A..- PRAVLJICA Težko se je zamajal veliki zvon. hovi glasovi ozračje. Mlademu kra- trok. "Tam je pa straža, ki me Kakor da bije plat zvxia je za- lju J*e je boleče zajedel pečatnik v ue pusti ven." "Zdaj razumem, j »val čez deželo: ** Kralj je umrl čelo. Že je zganil z roko. da bi od-1 zakaj hi žalosten." je nwxlr?> pri-Za trenutek m> onemele šumeče n-j maknil. kar se je prqpixlil. Še tes-licc. ki so križale kakor rake rane oeje je jn-itUnil vroče čelo na |>e-rdečo skorjo mestnih hi*. Za ča* so čatnik. ki je bil hladen in se še ni upadli skrbi j i vi obrvi po oprav- j ogrel na njegovi roki. Mladi kralj kili hitečih in so bili prašno sivi.1 še ni čutil njegove teže. ki ga je Široko odprte oči so (»e plašno uprle \ trepečočo moJočuo luč. I "stne so mmo '.a joka le: "Kralj, naš kralj je umrl!" Pa je |MM*ingljal v težke valove velikega zvona >rebrn zvon. Kakor vini h je |H»kakovalo njegovo pritr-k'.vanje: Mladi kralj! Mladi fcmij!" Lahno *o zardeli obrazi. Na ustne je legel drolien smehljaj. Nege so .se /nova .sprožile v korak, l-učanje je napihnilo uliee. V šumu je utonilo zvoncu je. Potlačena ograja je oklepala kra-Jjc\>ki dvor kak «r vrsta ognjenih mečev. Stny vrste so .>e strrinjale za njo v zelen pajčolan. iz».a katere so rahlo |ttt*evale srč- kov ala. da .se ni mogel pognati izra j.lameneče ograje v šumeče drgetanje v wAega due. Le hlad je občutil. ki »»e je skelW-e prelival iz zlata, katero je bilo še motno od pogleduje srage njegovega očeta. "Mrtev je kralj! Živel kralj!" s< peli zvonovi. dostojne gube zjiebljeni so Stopali dvorani skoT.i zeleno |»omrčje. Ob ograji je slo-n »i mladi kralj. Bledi s«- je svetil »• .legov obraz vrh ernih čipk. Njegove oči so gledale tojnt v pra/lio. Kakor stO|»e je kovalo v njegovih n.Mih: "Mrtev je kralj! Živel kr.dj^" "Ti!" Mladi kralj se je zdrznil tu {-ogledal. On>tran »»graje je .stal gre- *ima4 otrok, potem je pa vneto nadaljeval : "Pa se bova vseeno igrala. češ. ma'-eni. da bi imel žalostne oči.../' "Pravljico se bova šla. Ti si ujeta kraljičina. Huda čarovuiea te je začarala v zakleti grad. Jaz sem pa kraljevi«". Na belem konju jašem. da te Ihhii reši!.... Kaj ti je?...." V dlaneh je skril kralj obraz. Preko pečaUjikovecra zlata so polzele solze. Knakouierno so j>eli zvonovi: — "Kralj je mrtev! Živel kralj!" NEZVESTA ZENA V ZABOJU DEKLETA PRI MRS. ROOSEVELT Prileten Pražan je ovdovel. Star jc že blizu <»0 let. tinla srce ima še mlado in tako si je dal pristri-či brke in popraviti zobe. pa je bruc strehe gradu. \ es i»ark je bil 4 , „ . j .... ..... otrok. Z boso nogo je ixdahko poln zvon jen; a. ki ga tu ni iltiitlol. , , , . ... ,. ,. . ?«el v prahu. Palec je vtaknil v vvcnje motajoedt si- ljudi. \ svo- . | , , , T . , . .. , jo bronast , pesem >o zagrnili n J!'' /mrsen.h Hilo treba dolgo, .saj >o časi taki. novi kraljevske vrtove "Kralj jc1 k' v ^ . ~ VNlk" Dobil je n>..lnu tO'f U *ii ivtula «• nt -i. lutki I-*•«■ 1 » * « • ■ ■ ■ k • usta li j,kat nevesto. Iskati mu je ni umrl! ZivH kralj!" Po |w>ti. [KiKiiti z drobnim pe-skom. je prišel mladi kralj. Kakor hudouren oblak >o obdajala n/egov obiar črna oblatila. S prazni.ni očmi je *triuel topo pred se. Komaj je slutil dvorjane. ,ki so stopali brez šum» strogo jm> redu in časti zvričeni za njim Z rokavov in klobukov so jim visele črne tenčice. Njihovi obrazi so bili |K>tegn»enj v žab* t ne gube in v kotih njihovih oči je drhtela pritajena ."k-1* - "Ali u*s bo »rbdržal novi kralj? Ob ograji je kralj zastal. I*oč«».i s- je o^rl n« dvorjane. Zamahnil je / roko. Težko mu je |>adla desnica. Ni/dol jo je |Hitegtiila teža zlatfga pečatnika. ki je oklepal »•redinec. "Sain'» hoče njegovo veličanstvo s svojo žalo-tjo." so Ijivo zaš** pet a I i dvorjani. V globoke | »n ki one mi se scM-dli in jiodrsali z. nogami. Potem dostojanstveno odšli. V znak žalosti mi bili zgrbljeni v dve gnl»e. Pod njihovimi nogami ni zaakrtal kamen. Orni pajčolan na njihovih klobukih in rokavih *o plaj>olali zaspano. Mladi kralj se je oklenil potlačenemu kopja ograji. Na r«iko se ,ie naslonil z glavo. Brez prestan-k;. |M>jo nonnvi: "Kralj je umrl! Živel kralj!" Brenčeče |*>lnijo nji- NOY NAČIN ŽIVLJENJA Kolik.. J» lja«ll, ki M rs*<11 pta«'-mlt \m»-lo •••ii", »k«« N '»ili (rffot»vl>ni, d» w Jim p»\i-n<- njih mMoMna mu' In (•vi hmwl! Xlh<> vam ne m-.fi- >11111. iti |m.|w>Iii.-vrnil*«« ralaiMliir m.h i. l.-da lahko m->> is* i*rf~J itrliiuhi s ur»ntl»> X«* j*t ih a^- I" i xbnmit r dni |a>. uponthl urt<>«-n|jnl. w tam v«A drnMr m .rn« Ali ni Ui puite- < Adv.* na Ina jeza je \>tala v mladem kralju- Kaznoval bom .stražnika, ki ne I>a '.i.... ( »trok je vzel palec u ust in tehtno ponovil: "Ti.'...." Nehote je * pra^al mladi kralj: "Kaj pa ho- iti n*s * "Ali >i žalosten, ker tako grdo ghsiaš .* je resno }»oizvedo\al o-11Vk. Jedko m* je .stisnilo srce lula-demu kralju. Za trenutek mu je bilo. da bi zajokal. Nemo jc odkimal. Otrek je nagubal čelo v tež-!:ih mislili, potem pa je znova ne-j-v« rno v prav* val: "Pa res ni»i žalosten?" Kralj se je poskušal nasmehniti. T-nJa ni šlo. Njegov* lice je bilo t rdo. kakor bi bilo izrezano iz lesa " nisem." je hripavo od-jrovr ril. "Zakaj pa tako hudo gledaš." je katal otrok. "Ne rem.!.." je skomignil kralj z rameni. Znova je dal otrok palec v usta. nagnil je glavo v težkih mislih in gledal široko kralja. Za čas je .spregovil: "Pridi k menj. da se bovta igrala. Boš videl, potem ne l>oš nič več trrdo gledal." "Ne morem." je odmajal kralj." "Z, kaj ne?" >e je začudil otrok. "Ali ne vidiš, da je '»»raja .'" je odgovoril z n^rašanjeni kralj. '*Ph jwt.idi pri vratih!" je odrezal o- IŠČEM svojega brata Frank Dovjak, doma iz Doleuje vasi pri (Vrkniei. V «Vmeriko je prišel pred .'{]. let i. Pred 10 let i je oflšel v Milwaukee. Wis., ali v Richmond. Sporočit i mu imam važne stvari, ^loj mož je umrl 1K. septembra 10T2. C> kdo kaj ve o njem. naj sporoči sestri: Uriali Bacar, 951 H. Warman Ave., Indiana poli«, Ind. (:ix 3—T» i " * ** ' šJt ^ I ( ^ društva KI NAMERAVATE PHUOm veselice:, ___ ZABA^it^HI OGLAŠUJli - - ... 'XU^NABODA* m v** &*xutwo9 Pftč p« Slormd ▼ pffl.rfrnfrl ''r u rw * irrn^f (mumsivimam Poziv! Isd^janja lista ja ▼ svasl s velikimi stroški. Mno go jih je, ki ao radi slabih razmer tako prizadeti, da so nas naprosili, da jih počakamo, zato naj pa oni, katerim je mogoče, poravnajo naročnino točno. Uprava "O. N." Pred kratkim j.- bi! v hotelu Waidoif Astoria prirejen ples na čast Mrs. Roosevelt, ženi demokratskega predsedniškega kfindidat«a. Plesa ~o se udeležila dekleta petnajstih narodnosti v narodnih nošah. — Na -liki vidimo .nI leve na desno s,..|ef-i Mrs. William Randolph Hearst in Mrs. Franklin I). Roosevelt. V ozadju *To> z leve na de.siio: dve Litvinki. Gloria Mlulin*<». Florence Asidrič. M. Tornič. Baiie. Helen Adaiuovič. t s<»m nosile! A na Diiiiajn s«, bile v XVIII. stoletju za ka'eii oslri-i žene ženske, ki >o nemoralno ži-| vele . Tik pred uvedbo kratke i frizure je veljal ',» običaj tudi še Iv nekiiterib mestih .1 ujfoslavije, ( tako n t pr. v Sarajevu. To pa ra-| <1: te^a: da -o se ženske z o.-jj- obtožbe na->proti ravnatelju češki »Jo vaške p. donavske brtMlarske d r u ž b <• Zilenko Hiidečkii. Dvornik je ob-lož'1 Hmlečka v svojem listu "Obrana Slovenska", da je dal "J-I. junija lJ*l-> kot poveljnik av.str:Higr-ske piMlmoruiee I*-l."» tor^ieilirati ilalijafi^ki parnik "t'itta di Me.— .sin:; "*. Na parniku je bil » baje i?(XMJ .si o-kili vojakov, ki s<» Wi utonili. Pm vojni je zahtevala Jugoslavija in Italija izročitev Jludečka. češ. da je bil potopljeni paruik la^a-retiia ladja. Izročitev pa se ni ifc. Kludei-ek je tožil Dvornika In t.:i\e<|el v .svoji tožili, da ni bil nikoli poveljnik navedene avstrijske Itodmornice in da tudi nikoli ni dal t->rpedirati nolienega italijau->k»*ga parnika. D\iornik je navedel v svojo o-biamlx> eelo vrsto prič. me«| n -mi \ is<>ke častnike in bivšeffa češkos*lo-vašlrega poslanika v Beogradu -lana Se ho. Ta je baje izjiovedal o Hudei-ku zelo (4>težiltie stvari. Temu nasproti pra\i priča, rezervni polkovnik Peter |*r-»kič. «la mu ui i:ič znanega o torpedirHnju kakšnega | karu i ka v onem časn. v«, manj |». da bi se z njim potopilo 200tl hrl^kih vojakov. "Citta di Mes-sin*. *" je bila pač torjiedirana v juniju 1316. a pri tem je utonilo 20r«'-j ko je človek živel v jamah in lo- di telesa" tako -e je izrazi' neki vil divje zveri /.a hrano iu obla- odobnik Iz onih ča»ov irovore eila. se je ženska brez dvoma jmi- j glasno karikature «. neskončno našala z ki ><> ji "padali do j smešnih frizurah. Na pr. kako >lu- zeniljc". h> ko je čakala moža. kijžibniki snemajo streho koeiji. da j" s kamenito sekiro lovil po pra- bi taka dama m"_rla vstopiti. Na gozdovih pb n. si je pletla kite. j teh "stolpih" je liili. čipk. perja, katere je na razne načine ovi- j bisernih koral. vrvi«*, evetja. ptie. jal i okro? glave. Pri tem >i je ki- igrae pa tdui cela inajhiui !a<|.ii-tila ta.se s predmeti, ki so imeli; ca! Rekord je pa vsekakor «»«lii'-največjo vrednost; s perjem ali.-sla koncem XVIII -to|.-T.ja L'r bile tak" t'rizu-la.-e kod rale, mazale jih z razni- re izredno neprijetne in težke. pa mi olji in dišavami, celo barvale česa n»* bi ženske prenesle za svo-so jih črno ali j»šenieno. kakršen ! jo "modo"' Mar n<' gredo "1/,,,,tlIt* ' kratke lase; se. dem. da je post ovala Sira Walter-podobna grški, pa se Urkinje in V",U v",l'K ,li> s" J,h ^-'M'-'an-Rimljanke slikajo danes popolno- ke let pred Kristu- ] nia enako, dasiravno to tli točno. V srednjem veku so nosile že-J ne hrabrih vitezov in križarjem dolge lase. zdaj razpuščene. zilajj okrog glave ovite kite. ki -o bile | prepletene z vrvicami in biseri, j Takrat ni Verniki ljubezni, tako' z van trubadurji, so nam zapusti- • ti v svojih pesmih zanosile opi>e , frizur, ki .so jih nosila takratna dekleta. Poleg ostalih zahtev je moda narekovala zlatoharvne lase. pa so ženske poskušale vse. da bi to dosegle. Neke benfeške lepotice so v izpostavljale gobrgla-ve žarkemu solncu. -j stalo mlado dekle kar čez noč ma-j mica sina. ki je dokaj atarejši od nje. Niso pa še minili medeni tedni ko je bilo zaljubljenemu možu na-tiignjeno. naj nikar v.seinu ne verjame. Mož je pa .samo zamahnil z roko. češ. ?»aj ni re*. Kdo bi i.skal d ugod. čoar ima doma dmvolj. Pa s.» zaljubljenemu možu kmalu porn-', no-namignili. d« na zakonskem vrtu ne v rtnari sam. temveč da i-uia nevarnega mladega tekmeca. Možev sin in trije njegovi prijatelji .so se iMMtavili na prežo, da bi n:-1 »sklicanega vrtnarja zasačili. Pravijo, da ženska vedno pra\r»-ča^i.o zavoha nevarnost, ki pri-ti nji in njeni ljubezni. Pravijo tudi. da nobena ženska ne gre *lepo \ past. To pa ne drži vedno in tudi v Pragi ni držalo. Mlada žena je šla k svojemu ljuheku na dom in ujela se je v spretno nastavljeno past. Sin varanega moža je « »rojimi prijatelji čakal pred hišo. da se mačeha vrne od ljubčka. Čakati s*o pa morali noč in dan. na preži so m* menjavali in trdovratno čakali. Ljudje v hiši so se zabavali. zabavala se je vso ulica, samo mlada žena in njen ljubček ne. — Skozi okno sta videla na hodniku škodoželjno go*i*> iz hiše na nasprotni strani, ki je dirigirala zabavo na ulici. — Da hi >i je/ik odgriznila, da bi t.- strela inlarUa! — je rohnel Zi.-eeeni zapeljivee /roe skozi okno n?? množico radovednežev, ki so s» knr za trebuhe držali ka vrata čez vrt in preplezati zid. Pa ni šlo. Ljudje so odpirali okna iu se ji tako škodoželjno togali. da je morala zbežati nazaj k ljubčku. Tudi |>on<»či ni šlo. Lj.Kl.ie so čakali s svetilkami v rokah. Saj je škodoželjnost ljudi posebno v takih primerili po-vKcd en«;l:o velika. — Le čakajte, mrcine grde. saj vos speljeva na led. — je dejal slednjič v kozji rog ugnani za-p^ijivee. Hitel je v klet in ko je vrnil, jo je ubral iz hiae čez uli* eo. Cez dobro uro je prispel pred zastraženo hmo tovorni avto, štirje krepki fantje so dvignili nasilnico ir krenili v hišo. ftovek bi mislil, de gredo po klavir. Kmalu so prinesli iz hiše velik zaboj, ga naložili na avto in «e odpeljali. Na preži stoječi fantje *o zazijali. Takoj *o hI nt i I i. da nekaj ni v rodu. Sin varanega moža jo je. ubral za avtomobilom. kar so ga nesle pete. Pohitei je avto. skočil k šoferju in ga prisilil, da je lutavil. Okrog avtomobila ao »e abrali radovednež. Prihitel je tudi Mražnik. — Odprite zaboj, v njem je moja mati! — je kričal fant. Odprli so uboj i V Dubinin je umrla le dni najstarejša ir*.ka žena lady Katarina Plemkeltova. najstarejša hči barona Pehnkelta. I'uirla je v svo-ji hiši v gorah stara 112 I"t Pre-. iivela j- vlado petih angleških kraljev. Sama j- žive!* kot kra-Ijiea. svojo dutneno je upravljala s fevdaltiini «l<»sto.ianstvom Kljub , vis«»ki -ta ros t i je še zadnji dan obedovala ob normalnem času. pivčitala je glasno poglavje iz s v. pisma, kar je bila njena vsakdanja navadi/, potem je pa mirno ' izdihnila brez najmanjšega znaka . bolezni. Vse svoje dolgo Življenje je bi- , la lady Plemkeltova trdnega zdravja in niti njeni najstarejši služabniki ni>o pomnili, da bi jo videli kodaj bolno. Sluh in vid sta ji do zadnjega izborno služila. Do svoje Miirti je bila vedrega duha. Zadnjič j<* zafnistila svojo hišo. k<» ji je bilo l(Kl let l»d vseh krajevno jo hodili ljudje gledat Le redko se je zadnja leta odpeljala V zaprti kočiji na polje V. velikim ponorom je pripovedovala ljudem. da je pest ovala Sira Walter-ja Seotta. Njegova dela je zelo rada prebirafn. iti ne. Kaj ne je pagodilo potem, nam P* kronika ne pove, POKOPALIŠČE MORSKIH ORJAKOV V Leningrad je prispel znanstveni »;otrudnik geološkega muzeja a-kademije znanosti Adrijanov. ki je cs4»m mesecev- proučeval ob izlivu reke Ob v Sibiriji OKtanke ogromnih morskih živali. Oatanke morskih orjakov so našli prebivalci tistih krajev, ki m* imenuje Nenene-ni. Poedini deli ogromne, doslej še neznane morske živali, so bili razmetani na velikem prostranstvu ob ohali polotoka Jameje. Kosti, koža. meso in mast. vse sc je v več-«jem ledu zelo dobro ohranilo. Ne-n »neni nabirajo že ckI leta 1901 sistematično mast neznanega morskega orjaka. Riiski učenjak meni. da so živeli na vsem ozemlju okrog izliva reke Ob v predhifltoričnib časih morski •rjaki. ki doeiej sj»4oh nismo ve-j orjaške morske živali v dokaz, da je les našel v polarnih krajih -pokopališče morskih orjakov. V kratkem bo organizirana velika znan- re* so nafli v njem nervesto že- edaj? Za božjo voljo, kam z otrokom f — O, Ježeš. — stoka vsa iz sebe. — Kje naj sedaj pustim Frido! Moram služiti! — Strah preleti njeno duao; že predolgo je izostala in gospod Mlinar si bo moral sam skuhati k?vo. — O. joj, joj! — N> vedoč. kaj bi naredila, tie ozira okoli. — Ali nimate sorodnikov ? — vpraša soseda. — O. da — ne. ne. — da — pa — — Že vem. pa zaradi otroka vas ne marajo. Mina prikima in zardi, — Veste kaj, človek mora biti usmiljen, saj vemo, kaj je življenje. — dajti meni otroka. Težko boste kje drugje našli prostor zanj. Dandanes se nikdo noče več ukvarjati s tako stvarjo. Pri tem ' tudi ni nobenega zaslužka: vse gre za hrano. Vedno hoče jesti. En' dinar na dan je kot zastonj, ker ste vi! Xjena hči hoče nekaj oporekati, da majhni otroci radi jokajo; saj ponoči hoče imeti mir. Toda mati zavpije na njo: — Jezik za zobmi! Jo bomo že potolažili. Vzela jo bom! (Dalje prihodnjič.) JESENSKI ČUDEŽI ]romanjkaujt-m utravioletnih žarkov. kakor je dognala medicinska \«'da. Z uporabo utraviolefao ob-e-vanega prej »ara ta iu z direktnim opevanjem z umetnim utraviole-tom je dosegla čudežne u>|»ehe preti tej bolezni. (Nadaljevanje.) I Po tibili rtIteali je drvita, kot bi jo kdo preganjal. Vedno v diru. Poulična železnica še ni vozila. Posamezni moški, ki so zgodaj šli na delo, •»© ar smeje ozirali za njo. Sama se mora smejati; ali ni bi i a neumna, da tako teče? Lrpi jutranji zrak ji hladi oči in v glavi ji je lažje. V prejšnjih časih je pogosto šla ob tein času na polje. Šla je s srpom v roki, da je žela mokro travo. Svetlo in zlato, kot velik krožnik, se je dvignilo solnee. Vedno drvi dalje. Mina sama ni verjela, da more še tako teči. Čeprav ne tako kot enoletno irebe. pa vendar kot očetova krava, kadar je v vročini pribijala v hlev. Mina oddahne; lovi sapo. Zdaj pride v Kopitarjevo utieo: vedno teče dalje. Vendar je enkrat zadnja hiša! Vratar je vrata ravnrfcar odpri; delavci, ki su šli v t o vrtne so jo »rečavali na dvorišču. Skoro brez sape hiti po stopnicah. Matilda se bo gotovo prest raiila. ko bo prišla tako zgodaj. Gotovo je še v postelji, kajti pr*d pol o**mo ji ni bilo treba biti na delu.. Potrka. Vrata so bila še zaklenjena. Nobenega odgovora. Mina potrka močnejše Matilda je morala trdno spati. — Matilda! — Mina udari po vratih pestjo; zbuditi jo mora. — Matilda. Matilda! Tnkaj sem. Mina! Ali ** ni znotraj nekaj zganilo! Mina posluša, glavo skloni k irafom Nič! Samo utripanje njenega lastnega *rca. Nepotreben strah jo prevzame — zakaj vendar ne odpre! — Matilda! Ježeš. odprite vendar! Nimam časa. Matilda! Toda sedaj! Znotraj se zasliši tako Mokanje — in zdaj prestrašen otročji jok. Pa slaboten glasek, truden, kot bi prihajal iz liri (»avega grla. ki je žc bilo izjokano. — Frida! Mina se upre v vrata. Pogleda skozi ključavnico; od znotraj ui bilo ključa. — Frida. Frida! Vse tiho. Vsa obupana gleda Mina okrog. Z vso močjo tolče po vratih. | manjšem pišu. — Matilda! Frida! — Kaj pa tak ropot! — zakliče soseda na levi. ko potisne skozi vrata. Tudi z desne strani pride star mož; oba sta bila le za silo oblečena. — Nikar se ne bojte. — pravi soseda. — mogoče še spi. — Ne. ne! — Matilda! Frida! Obe trkate. — Potem pa sinoči najbrže ni prišla domov. —- pravi g(*>pa. Ko se grospa obrne proti svojemu stanovanju, zakliče: — Alma. ali nisi rekla včeraj: — Mati. kako se je stara Matilda oblekla! — Ali ni sla okoli štirih v črni svilnati obleki! Zakaj xe jexenxko l i »tje pobarva t~t*m*o in rdeče f \ >e rastline prh* ne jo |*» svoji dozorel ost i nakupičevati svoja hraniva v Meblu ali koreninah. Pozimi nepotrebne končine se odstranijo. f!a ne bi življenjski soki krožili brez koifeti. V listu preostali klorofil ra.stIin>»ko zelenilo) se razkroji in laje listu jesensko rjavo barvo. *'Večno*' zelenje tropskega jr»zda j- *amo prevara, kajti tudi večina tropfkih rastlin izsrubi \sako leto tvoje liste, le ne vseh Istočasno. Ko >«* je razkroj na |M>vršini lista dokončal. se stvori ob stiku lista z S oh'nI Je »eni. Človeško tel e ii«b»i iler mil i j« ?i*o bolezenskih klie. V normalm-m Manj u ustvarja pa istočasno d«»-veljno količino ^»rambnih snovi, ki POZIV NAROČNIKOM Vse naročnike, ki se ni-so . odzvali na poslane jim opomine prosimo, da po možnosti takoj poravnajo naročino. Ko mor to začasno ni mogoče, naj nam sporoči. Vsem onim, ki se ne bodo odzvali, bomo pri-morani vstaviti na daljno pošiljanje lista. Uprava "Glas Naroda" jiiimii' mmj METROPOLITAN TRAVEL BUREAU (FRASK 8AKSER) 21« WEST IStb STREET NEW YORK, N. T. PIŠITE NAM ZA CENE VOZNIH LISTOV, REZERVACIJO KABIN. IN POJASNILA ZA POTOVANJE . I' I U'111ll-TT ummi i, LES? S. novembra: lit-*. lU>o»e\Ht * Havre Hamburg v ChtrUrMr« •a. novembri: Berlin v Bremen C« nte Grande * Ceno* 11. novembra: Majestic v Cherbourg Kr»nirij v Frlt **. Če to ne' »*»Mtbri: Vnl«-ntanja z zobmi do splošne tre^Jiee. Tako »i razumno telo pomaga samo. 30- novembra: Srw Y»rk v Cherbourg Manhattan v Havre Statt-ri'l.im v Boulogne sur Mar I. decembra: Stuttgart v Kremen Zal 'ij na* prevelik mraz boli.' Zato. ker učinkuje na neštevilnc ' živčne konce v koži vsega telesa. ! T< končke imenujemo toplotne in ovirajo prekomerno razmnožitevj n«rzlotne to.-ke. število teh točk je Mi klic. V jevni zaradi hladnej-|na različnih delili telesa različno, š- temiM-rature pa telo ne more iz-i Xh trebuhu so mrzlotne t«M-ke po- \cjo tenka plutoviuasta kožica —'. na k«»n- — Dh. — pravi tanek glas in pri vratih se pokaže mlado dekle v kratkem krilu in z bosimi nogami. Radevedno se ozre na Mino: — O, to je ono dekle, ki ima otroka pri Matildi! Veste, vaš otrok je upil celo noe. — Frida! — Mina prebledi. .Mina poklekne pred vrati, gleda skozi ključavnico in govori prijazuo otroku. — Mama. — pravi d»*kle. — Bruno vedno poje. kadar jo *re-č» "Star« baba. nora baba!" — Saj je malo prismojena. Včeraj bi jo videla, kakšna je bila. Morala bi se ji smejati. Velik, zelen šopek je imel na prsih. Različni ljudje pridejo po stopnicah, (iospod Šmiuski je opozoril ljudi. Vsakdo ima kaj povedati o Matildi. Vsi se postavijo na Minino stran. — (Juspodična. — pravi krojač ki je stanoval v petem nadstropju. — kako ste ji »ploh mogli zaupati otroka! Večkrat sem jo zvečer videl, ko je stala ostavimo dalj časa vetru. nam tak > rekoč zinasira obrazni mišice, j»ospeši krvni obtok iu tako nam obličje zardi. Zakaj se bojimo " prt hodn>h dol."* b'T ]>omladi in jeseni se mnogi ljudje silno boj". Zaradi vremenskih preobratov >e jih z lahkoto lotevajo katarji, ki so po človekovi konstituciji daljši ali krajši, lažji ali težji. Po novih znanstvenih preiskavah pa moramo na jesenski- bolem i g*e-dsti čisto drugače n^o na pomladne. Pokazalo se je namreč, da je Človekova odpornost proti bolez-l niin jeleni večja nego spomladi, do-ciro je z odpornostjo baketrij na-•trobe. Znano je dejstvo, da pobere pomlad v posebni m»*ri ^tare ljudi C'e stopimo pozimi prezebli v to-»;lo sobo in nam lica isto tak;> pordečijo, |»omeni to. da je postala t 'plota, ki jo je telo zunaj s produ-ciialo proti mrazu, odveč. V mm-' P0^01 mraz. zu >o .se žiliee stisnile, v s«ibi se razširijo, krvni obtok se poveča in prevaža preobilo telesno toploto skozi žareča lica. < '•» si pa že na pol zmrznil in je cu jezika pa sjiet toplotne. Oe vpli vii mraz na nas. povzročijo te t'^-k • hitro in močno >tiskanje okoliših mišic, kar ima za posletlico močno porast toplote. Prehitro sti >kai;je >tanic pa učinkuje tudi na t.-čke. ki posreilujejo občutek l>ole-čme. Tako da nastaneta istočasno dva občutka: bolečina iu mraz. K--r pa živci za posredovanje bolečin dosti hitreje prevajajo olx'utke v možgane nego temperaturne točk*-, se dogodi, da občutimo pri hudem iiira cu naj prvo bolečino in šel«' IU-x v Genua IS. novembra: Le-vi«than v CherWur* In l:r*m-} 13 novembra: Vubarla v Tr«t I '»-utiM-M^Tifl v Cberl >ourK 'I. novembra: «»l>mcir v f*hert»-»'ir« M. i ropa v l:r»-men 23. novembra: St I^iiii« v <""h»-rl--nir* l*r»—. Hanllnv v Havre 24. novembra: n v F'r*-rnen 23. novembra: v Ch»rbi.tirg 26. novembra: Champlain v Ifarre n«r:i>if v «;»-n' a Vajmtir v ClKrlxmrg 23. novembra: rr»-m.n v |:r>-m»n 2. decembra: C'iympic v Cherbourg 3. decembra : Hex v Oen. a K. decembra: S^tturnia v Trat 7. decembra: I ur«-pa. v Br»-m«*n l"r<-!« Ciiowvrlt v H.ivre 8. decembra: j It^rlln v Bremen I 9. decembra: PA KIS (BOŽIČNI IZLET) Havr« ^tb«-rt Haliin v Ch»rt»>>jrr Majf^tic v Cherbourg 10 decembra: l:>>mt v Oma 13. decembra: llatritMire Cherbourg 14. decembra. Maj*--tir v l^-r^nic^ria v ("hrrtn.iirf C«nl» di ftauda v Oen a 15. decembra: r.rrmiri l^eviathan v Cherbourg in Itrnnm 2' decembra: l*re« II v<1lnie v 11 a v r» I'eutwlil^Md v Ch»-rl«»'irg 22 decembra: r»r»—il^ri v |{rem»-n ?J decembra: <'h:imi''ain r ti n-r» "lin I.i.' v ''hirlHHi'K 27. decembra: Kuni a v llfitien M d«r«nb'a: \>w V--rl< v <*hKrl.niirj M;.nh»ltrr» v 11» * r« 30 decembra: '•limpi.' v »*li»-rl> -urr Cim začenjajo temperature v naravi padati, .s** v živalih, ki zimo prespijo. izvršijo čudne sprememba S spremembami v delovanju kn i:ili žlez prične telesna temperatura rapidno padati. ko »panje. Kadar nam je mraz. mora naše j Tedaj se jim telesna temperatura i telo bolj "zakuriti*'. To proizvaja-! večinoma takoj dvisme in ostanejo noševneiši žarki tem več-a ie nii ni° toT,ote ^ vrži v^m0ma v 1»° Ur' dni ali po«e\Tiej8i žarki, tem ^e,-a je nji- nam zadoKtu e samo zim^im panjem živali ne luna pot skoal ozračje m tem vee-,^ jn ^^ ' umreti od gladu, ker jim ki u t ra viol^tn f d el e? topleje. Če pa se ne ganemo, mora i< ^ java snovi silno zastala. | pričeti telo samo to akcijo; or»ra- ^ Jim zadostujejo razmer«»- To ima ^a posledico, da je j«se- rij-ira nam sjilošno trčenje mišie. majhne količine hrane. Nizka ni in pozimi v naših krajih poiieb-. Xajprvo reagirajo tenki mišični ti lesna temperatura jim olajša to je govorila sama * seboj. Zdi se mi. da je govorila: — Saj pridem. no prosta bolezen, ki jo imenu e-' snopi |hk! površino kože. Stisnejo tf'»e*no gospodarstvo, ker j«- tudi »aj pridem. — Nato-pa se zasmeje in gre veselo dalje. nio rahitLs. Ta bolezen je v rvezi s u-. dlačice se naježijo: in dobimo[ r'»''»ba kuriva v telesu minimalna. Vs! se čudijo njegovemu pripovedovanju. —Ž njo je konec. — pravi krojač dalje. — Pojdite jo iskat: gotovo leži v kanalu. Takoj bom naznanil policiji. — Se včeraj popoldne sem jo videla, ko je šla po ulici. — pravi neka žeua — Še ozrla sem se za njo. — pravi druga. — in vedno .... ... . . pt stala koza cisto rdeča ter raz po- ln tuberkulozne, docim prenašajo _ . _ ... . ! v, -m . , , cena. je to ze razsdor tkiva, pri ka- ;esen bolje. Ta pojav se da razla- . „ , , .. , , . • terem se je rdeče krvno barvilo gati morda tudi s tem. da ie zima . ...... , , . . ... - , \ razkrojilo in izločilo, človekovo odpornost oslabila in dal T . t. - . , , - - . - , . . ! Ljudje, ki imaio vedno rdeča li- jA značaj sončnega ol*>evanja bLst- , , , , ca. so lahko popolnoma zdravi — venrga pomena. s- • • i , | ali pa izvira ta rdečina od preobi- Stle v naši dobi smo odkrili, da .lih rdečih krvnih telesc v organi- so ultraviolet«i žarki v sončni svet- zmu. i lobi samo spomladi in poleti, med. oktobrom in marcem pa v nižinah /.tlaj šklepetamo z zobmi.* Tisto manjkajo. Ta pojav je v zvezi j z -različno lego sonca in z vpad nim kotom njegovih žarkov. Čim' Zakaj neke z r aH ziabo prespi jo* V JUGOSLAVIJO Preko Havre Na Hitrem Ekspresnem Parnucu PARIS n. M tv EM ni: A V. Jh rt mbra — Jjo. Januarja CHAMPLAIN S ore iu bra — J.7. Ih n mbrn LAFAYETTE 5 Ju nun rja — Januarja NIZKE CENE DO VSEH DELOV JL G OSLA VI JE Za pojasnila in potna nate vpra-fta)te naša pooblaščene agenta 19 STATE STREET. NEW YORK Vse oblije kurja polt. — — Srečni ste. ako še najdete svojega otroka živega. — pravi soseda prijazno Mini. — Kako lahko pusti taka ženska otroka, da umrje lakote ali pa mu kaj ?>tori. Taki ljudje irmajo razuma. •Mina se trese po celem životu. Vedno še z vso močjo trka na vrata. Konečno pride gospod Sminski s ključavničarjem, ki se je komaj mogel pripraviti k delu. tako se v*»i drenjajo okoli njega. Ko \e vrata odpro. kar vsi padejo v sobo. ;Mina niti ni mogla biti prva Toda pri poMelji je bila -prva. Z enim skokom je vse pustila za seboj. 4 Frida leži z odprtimi, preplašenimi očmi. S pasom je bila skrbno privezana k postelji, da ni mogla pa*ti s postelje. Otrokove oči »o od joka otekle. Grlo ji je bilo od kričanja hripavo. Nobenega glasnega glasu ni več iz nje. Ko spozna mater, se ji lahno nasmeh- S krikom pnvije Mina otroka k »tebi. ISrez števila poljubov priti-ne na bleda liea. na spoteoe lase. In pri tem se mora polna sreče smejati in jokati. Voem ** Mina smili — Kako lep otročiček! — Kot kaka irneira. — Škoda bi je bilo, ako bi »e ji kaj zgodilo. Vsi občudujejo malo Frido. * Soseda potiplje male noŽiee. Xograviee si je zbrskala že do gležnje v. % __ . — Malo je eapuacena. vsa je zalita. Ali ie hodi! Koliko je stara? Dve. kaj? — N>, aele šestnajst mesecev, — -pravi Mina z nekim ponosom. — Kaj pravite! »Na takega otroka pa morete biti ponosni! Vsaka ienaka je hotela vzeti Frido v naročje, da poizkusi, kako je težka. Sla je iz rok v roke. iXikdo ne mudi na Matildo, tudi Mina ne. . Konečno ae krojač zmisli na Matildo in pravi: — Ne bo je več. Leži kje v vodi. Mina a otrokom v naročju »e mu prestrašena približa. Ali je £**, da ae Matilda več ne vrne? Široko odpre oči — kam naj dene Božični nr ^ vn: u; so pred vrati t « Letos ne bodo tako veseli kot so bili prejšnja le. ta, toda sleherni jih bo praznoval v spominih na staro domovino. Nikdar ni spomin na domovino in na svojce tako jasen in svetal kot v božičnem časa. P& tudi naši domači o Božiču nestrpno čakajo pisma is Amerike Veseli so pozdravov in voščil, najbolj jih pa razveseli denarna po&iljatev. DINARJI SO SEDAJ POCENI Pošljite božična darila v obliki denar, ne nakaznice s posredovanjem Metropolitan Travel Bureau (Frank Sakser) 218 West 18th Street New York, N. Y. ZEMLJEVIDI Stenaki zem'jevld Slovenije on mrV» Dim papirja m platnenimi bi ________________________1M rok rajni rotni xemljerkH: Dravaka Banovina___________ Slovenuke Gorice, dravako ptujsko polje .................................-3t ljubljanske in mariborsko ablaatl JI Pohorje. Kujak____________Sa 1'rekmurje in Mfduararje -------J» Canada__________4« Združenih driav, veliki--------4« Mali___i_13 Ntra Emp»________M Zemljevidi: n*ri*r r n. Art««—. Arltam. Colorado. Kanaaa. Kratuekj Is Tennessee, Oklabonw. Indian. ton. W> amine, raakl po--------A Illinois, Pcans} Ivanin. MIhmm-U, MkUpn, Wlacemln. Weel Vlrcinia. Ohio. New \ork — Vtrflnla, OMo. Now Totfc — voo-kl po —--M Naročilom Je pruoilti denar, bodisi v gotovini, Money order aH poštne znamke po 1 ali 3 centa poftljete gotovino, rekomandirajte pismo. Knjiga potil) amo poštnine prosto "GLAS NARODA** Sit W. IS Street mw tou CENA DR. KERNOVEGA BERILA JE ZNIŽANA Angleško-siovensko Serilo (ENGLISH SLOVENE Si« ne same $2.— Naročite ga prt KNJIGARNI 'GLAS NARObA SIS West IStb Street -Ne« York City VELIK BOŽIČNI IZLET V JUGOSLAVIJO f preko Cherbourgai na največjem Cunard-ovem ekspresnem parniku BERENGARIA dne 26. Novembra Vkrcanje v petek zvečer. Pod osebnim vodstvom Mr. M. S. EKEROVIČA in dne 14. Decembra 4 pod osebnim vodstvom Mr. A. MAR KI SA Omenjene dni bo potoval) dosti naših rojakov, in Cu-nard Črta si seveda pr'/a~ deva, da bo uspešna kakor v preteklosti, ter vam jamči udobnost, postrežbo in dobro domačo kuhinjo. Zajamčite si proster takoj. Obrnile se na svojesa lokalnega agenta ali na LED ZAKRAJŠE* General Trave' Service. Inc. 1359 Second Ave., New York METROPOLITAN TRAVEL BUREAU (Frank Sakser) 216 W. 18th St., New York CUNARDLINE 25 Broadway New York BOŽIČNI IZLET v JUGOSLAVIJO Tak Božič kakor včasi sa-morete imeti, ako praznujete praznike s svojimi sorodniki in prijatelji v stari domovini. Prisrčnega sprejema boste deležni, samo pridružite se enemu naših izletov pod osebnim vodstvom. Posebna od plut ja iz N e iv Yorka. ALBERT BALLIN - -10. DECEMBRA HAMBURG----14. DECEMBRA Dospeli boste začasno za božične svečanosti. Nagla vožnja iz Hamburga v kraj. kamor ste namenjeni. Posebni zastopniki naše proge bodo spremljali vsak izlet. Freskrbite Si fl zgodaj prostore. H OD NEW YORKA Pj/V S I DO LJUBLJANE »N NAZAJ I r^yf JL tJt/ TRETJI RAZRED l^t/ g Za naclaljna pojasnila vpraiajte kateregakoli lokalnega agenta ali 4 HAMBURG AMERICAN LINE i BaUHMB 3f IHWPWAY, new tow WSK^B i '' 'f'jt