w
\f
V
/L
Prvi slovenski dnevnik v
Zjedinjenih državah. Izhaja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov.
4
Glas Naroda
List Slovenskih delavcev v c-Ameriki.



The first Slovenic "Daily in
the 'United States. Issued every d ay except Sundays and Holidays.

ETON PISARITE: 1^79 RECTOR.
EiUrtdl aa Second-Clasa Matter, September 23., 1903, at the Poet Office at Hew forr, K. Y., under the Act of Consrew of Kerch 3, 1879.
TELEFON PISARNE: 1279 XEOTO]
NO. 212. — ŠTEV. 212.
NEW YORK, MONDAY, SEPTEMBER 16, 1907. — V PONEDELJEK, 16. KIMOVCA, 1907.
VOLUME XV. — LETNIK XV.
Roosevelt edino pravi Zdravnik toži Rockefel-republikanski kandidat.1 lerja za $100,000.000.
TAFTOVA KANDIDATURA NI NIČ DRUZEGA, NEGO LE VADA ZA SEDANJEGA PREDSEDNIKA.
Roosevelt izda v januarju uradno izjavo glede svoje nameravane kandidature.
ORGANIZACIJA PRIHODNJEGA KONGRESA.
-o-
Washington, 16. Fept. Zvezini senatorji so že sedaj pričeli za par dni prihajati v zvezieo glavno mesto in vsi brez izjeme delujejo na to, da sedanji predsednik Roosevelt ponovno kandid uje za predsedniško mesto kot kandidat republikan-ske stranke. Roo-seveltova popularnost je namreč v vseh državah izredno velika in tako je samoumevno, da se z vsemi silami deluje na to, tla se ustanovi za Roosevelt a tretji termin.
Da -i- v-i senatorji zavzemajo za sedanjega predsednika, pa nikakor ni slučajno in ta atritaeija tudi ne prihaja od strani R<wjpveltovo inieija-tive. oziron a one Jezovih prijateljev. Predsedniku ne more nihče očitati, da j.- sam priče! ia tak način r.giti-rati za zopetno svojo izvolitev.
I*r\ i pravi oiritaci jski korak za H'Mt^'velta ti,» storil m,li trov zet s tem, .1« j«' v Honolulu nekemu političnemu radovednežu zatrdil, da bode nje-pov tast, končno vendarle moral odlomiti. -e enkrat nastopiti kot kandidat, ako naše ljudstvo tako zahteva. Po-tmi s*i zo|>et druei |>olitiki odtočno izjavili, cia je njihovem mnenju Koo->-«\elt jedi.ti nio<ro«"i republikanski kandidat, tudi ako tozadevna ljudska želja ni splošna.
(ila-oni vseh pon.-il. k t era prihajaj.. i/ z:ij»a.li>ih držav. j«. za pa d edino le za Roosevelt a in k Roosevelt o vem zapadli ne s|«a<lajo le po«»-or>ke države brez del«ra«*ij. kakor Wyoming, Idaho, Montana, tYdorado itd., tem-več tudi države z velikimi delegacijami. kakor Iowa in Minnesota, iz kte-rih priha ja ve Ino bol j pognstnma zahteva. da predsednik še enkrat kandidira. Nilne e more trditi. <la R.»o-sevelt r.a za pa in ni p« »polaren, kajti sedaj — > zanj izjavile tudi države Kar sas. Nebraska. ol>e 1 »akoii. Ore -on in Washington.
Na zapadli nihče tu- misli na Tafto-vo kandidaturo in tudi na njeirovo izjav«, pri zadnjih volitvnli. ko je zatrdil. da •• bo.le v. r- kandidiral, nihče ne verjame. Taftn imajo le za naj-veltovega agitatorja » i * m .* 1 pa konečno o «»dst«pil Rnoseveltu. Roo-rasprotniki. kteri bi sami !i kand'daii, so ^a nepopis-» bi -_ra mora lično ra li pri-iefiuifivno izpove. lx.de li ali ne. V Oyster Bavu pa ;i -e brezdvomno vesele, da sedaj tak. Agitaciji za Roo-N'velta pa naravno nihče ne dela ovire in tako (»ostaja vedno večja.
V Wash in c tonu se zatrjuje, da bode predsednik v januarju izdal posebno izjavo glede svoje kandidature.
Semkaj je prišlo že mnogo zastopnikov in senatorjev, kteri pripravljajo organizaeijo novega kongresa.
Rr
»'U.
d:
k a
nI.
IZVANREDEN DAR PREDSEDNIKOVEMU TAJNIKU.
I* Afrike so mu poslali konec slono-vega repa.
Oyster Bay. X. Y.. 14. sept. Zasebni tajnik predsednika Roosevelta. Wm. T/oeb, je danes dobil od našega konzula v l,iberiji, Afrika, izvanreden dar v obliki konea slonovega repa, na kteremu so goste dlake. Slonov rep pomenja namreč v republiki Liberiji največjo čast, kakorsno dobivajo le afriški kralji. Mr. Loeb: Our congratulations!
pošljemo lepo sliko parni.
Brezplačno
ka, kteri spada k najcenejši, najboljši in najdirektnejši progi za SlOTence. Pifiite na Aostro-Ameri oana Line, Whitehall Building, yew York
ZAHTEVA IMENOVANO SVOTO ODŠKODNINE, KER MU JE PETROLEJSKI TRUST UKRADEL PA-TENTE.
Zdravnik je izumil vazelin, parafin in razne druge petrolej ske izdelke.
ROCKEFELLER KOT TAT.
Stari zdravnik milijardarja John I). Rockefellerja. dr. C. L. Moore-house, je po tridesetletnem molčanju oklenil za krivice, ktere mu je storil imenovani milijardar, zahtevati zadoščenje pri sodiščih in tako je vložil proti StandardOil Co.tožbo na plačilo odškodnine v znesku sto milijonov dolarjev. Dr. Moorehouse je namreč izumitelj vazelina. paratina in raznih druži h petrolejskih izdelkov.
Zdravnik je star So let in stanuje v N'cu Yoiku zap. 30. uliea. On od-lo.'no izjavlja, da mu je Rockefeller ukradel narin izdelovanja vazeline in Iru/.ih tnkili izdelkov. Razun tega <ra tudi dolži. da je njegov posel uničil, - 'c.kor t- t:uli - t:-o,"-i di*uzih ljudi -i.-t i!. Moorehous<> i rdi. da bi morali . o,d milijoni, kt. iv ima sedaj Ro-.Vller. prav za piav njegovi, ne pa '*< i-ketVIleijevi, i:i rudi tega >e je in obrnil du sodišč, da mu saj neko-"<k>' j»ri-«»«lijo za njegove iznajdbe.
SANJE PREPREČILE ŽELEZNIŠKO NESREČO.
Strojevodja je vozil počasi in tako se ni pripetila nesreča.
Harri.-burg. fVnn.. 14. sept. Na Northern Central železnici bi se včeraj prijHdila velika nesreča, ako hi je ne preprečile sanje, ktere je imel strojevodja ekspresnega vlaka.
Pred no .-e je strojevodja J. Burd podal na delo. da vodi ekspresni vlak iz Ilai risburga v Buffalo, je sanjal, da je njegov vlak za vozil na napačni lir me i Dauphine in Halit'axom, in -ko<"-il raz lir. <> -vojih sanjah je pove l.-i! raznim čuvajem, toda slednji so se mu smejali in norčevali.
Radi letra je sklenil, da bode počasi vozil, ko pride dalje od postaje Dou-phin. ku ra s^ nahaja 15 milj daleč od tukaj. iCo je dosjiel z vlakom severno od Douphina in sicer natančno na o-nem mestu, o kterem je'sanjal. da se je pripetila nesreča, je njegov stroj - k * -<i I raz tir. Ker je pa k sreči vozil počasi. -e ni pripetila nikaka nesreča: -troj »o kmalo zopet spravili na tir in vlak .je potem 7. običajno brzino nadaljeval svojo pot proti BufTalu.
VJELI ŽELEZNIŠKEGA AGENTA.
Spustili so ga par milj daleč od postaje.
Millerton, N. V., 14. sept. V mino-lej noči je prišel v tukajšnje mestece nočni telegrafist New York Central železnice. R. T. (Irant, in je naznanil policiji, da so ga na postaji po noči obiskali roparji, kteri so ga odvedli seboj in so ga dve milji daleč od postaje zopet izpustili.
Roparji so bili zakrinkani in so ga z revolverji prisilili, da jm je mrno sledil. »Sedaj zasledujejo meščani roparje, kterih pa naravno še niso in jih tudi najbrže ne bodo dobili. Lopovi so najbrže nameravali napasti kak vlak.
NAZNANILO.
Rojakom, kteri ao namenjeni potovati v staro domovino preko Trsta ali Reke z novim parnikom Anstro-Americana pro ge
"ALICE", tem potom naznanjamo, da isti od-pluj 3 iz New Torka dne 21. septembra (namesto 18. sept., kakor je bilo na več vprašanj rojakom pismeno naznanjeno) .
Vožnja do Trsta ali Reke stane samo $23.00.
FRANK SAKSER CO., 100 Greenwich St., New York, If. Y.
(14-18—0)
Razne nesreče
v raznih državah.
V	CINCINNATLTD, OHIO, SE JE PODRLA STARA ŠTIRINADSTROPNA HIŠA;
3 OSOBE UBITE.
V	East Altonu se je razletelo 15,000
funtov smodnika tovarne Equitable Powder Works.
K ARU SEL SE JE PODRL.
Cincinnati, Ohio, 15. sept. Staro, štirinadstropno poslopje od Dohan Shoe CVanpaxiy na Central Avenue blizo 6. ulice se je včeraj podrlo in pri tem so bile tri nepoznane osobe ubito. Poslopje, ktero je. bilo najstarejše v okraju tnalih trgovin, so popravljali. Ves sprednji del se je podrl na ulico, tako da sedaj stoji le še zadnji del.
Alton, 111., 15. sept. Včeraj o polu-dne se je v tovarni smodnika Equitable Powder Works v Kast Altonu razletelo 15.000 funtov smodnika. Jedcu delavec je bil pri .tem ubit in jedcu ranjen. Ljudje so mislili, da se pripetil ipotres, tako jaka je bila raz-strelba. Ranjenega delavca jc vrglo lOO čevljev visoko v zrak.
Pomeroy. Ohio, l->. sept. Xa raz-i. ktero je priredil county Meigs, se je včeraj j>odrl karusel med naj-iiit rejšt vožnjo, ker so srrciji nakrat t>ren hali dtl-i\ati. Kacih 100 ljudi •<• p.-:dlo na zemljo in trije so resno ranjeni. Med gledalci je nastala panika in tako je trajalo dolgo časa. predno je prišla na lice mesta zdravniška pomoč.
ITALIJANSKA KULTURA.
V Readingn so Italijani umorili kon-št abler j a.
Reading, Pa., 36. sept. Dva Italijana >ta včeraj v tukajšnjem mestu umorila državnega kon št able rja Timothy Keleherja. Italijana je hotel aretovati, ker sta napadla neko mlado žensko, toda divjaka sta bila hitrejša nego on in sta ga na mestu zaklala.
Konštablerjevo truplo so našli na bretru r< ke Schuylkill. Smrtno rano je dobil v trebuh, na kar je počasi izkrvavel. Iz sledov je razvideti, d-a sta Italijana konštablerjevo truplo vlekla 200 čevljev daleč, na kar sta nesrečnika vrgla proti reki. Keleher je bil star 30 let in je prišel v Ameriko iz Dublina.
Pomanjkanje mornarjev.
St. Johns, N. F., 13. sept. Tekom zadnjih par mesecev je tukaj nastalo tako pomanjkanje mornarjev, da mora več ladij čestokrat ostati v tukaj-šnjej luki po štirinajst dni dalj nego je določeno. Mornarji dobivajo sedaj po $30 na mesec, dočim jih je bilo lani lahko dobiti po 17 in 20 dolarjev na mesec, ktero plačo je bilo smatrati za sijajno.
Žrtev ljubosumnosti.
V Excelsiorju pri Shamokinu, Pa., je Mihael Bordner ustrelil Mihaela Morada, kteri je udvarjal prejšnjej Bordnerjevej ljubici. Morilca so zaprli. —
Znižane cene.
velja sedaj vožnja v Ham-^ burg in Rotterdam.
3 2 v Havre s francoskimi brzo-
parniki.
v Havre s francoskimi počt-^ nimi parniki.
$23 v ®avre 8 francoskimi na-^ vadnimi pdrniki.
J23 v Bremen z navadnimi par-
niki.
v Bremen z ekspresnimi par-
niki.
v Trst ali Reko na parnikih ^ " Anstro-Americana lane. Te cene Teljajo d# preklica.
Originalni listki se dobe pri
109 Oreemwieh St., Hew Tort
Rojakom rudarjem!
V železnih rudnikih Minnesote traja, kakor znano, še vedno štrajk rudarjev, kteri se bore za svojo pravično stvar, oziroma za poboljšanje plače.
Kadi tega poživlja odsek organizacije Western Federation of Miners št. 47 v Evelethu, Minn., vse cenjene rojake x udar je, naj se ogibajo Minnesote in ne hodijo tja opravljati dela mesto štrajkarjev, tudi, ako bi jih agentje podjetnikov še tako nagovarjali, da to store.
Katastrofa na železnici. 24 ljudi ubitih.
NA BOSTON & MAINE ŽELEZNICI STA ZADELA SKUPAJ EKSPRESNI IN TOVORNI VLAK.
Katastrofa se je pripetila štiri milje severno od Canaana, N. H.
GROZNA POMOTA.
-o-
White River Junction. Yt-, 16. sept. Na iiroiri Concord od Button & Maine žeL'Zuk*e prifjetihi se je včeraj rano zjutraj irrozna katastrofa. Proti ju-uii \ ožeči eksprejni vlak iz Que4»eca in nasprotno smer vozeči tovorni vlak sta 4 milje severno od postaje Canaan med najhitrejšo vožnjo zadela skupaj. Katastrofa, pri kterej je bilo '24 l.juui ubitih in vse polno ranjenih, se je pripet ila radi pomote telegrafista v Concordu. X. H., kteri je sprevodniku tovoi-nega vlaka zatrdil. da ima še dovolj časa za deleči izogibališče. Nesreča bi se na ravnej progi morda Še preprečila, ako bi mejrla ne bila pokrila progo. Ljudje v onem vagonu, ki je bil najbolj poškodovan, so bili skoraj sami izletniki, ki so se vračali od poljedelske razstave v Sherbr. oke. Quebec, Canada.
Mrtvece so tekom dneva pripeljali v Concord; 30 ranjencev so dovedli v bolnico Margareth Hitchcock v Hanover ju, N. H.
Lokomotivi obeh vlakov sta popolnoma raz de jam i in sta padli v jarek kraj itira. Polovico potnikov prvega vagona jc bilo na mestu ubitih.
Razne novnsti
iz inozemstva
IZREDNO VELIKO IZSELJEVANJE IZ RUSIJE V SIBIR. — POL MILIJONA NASELJENCEV.
Kolera v Moskvi in okolici. — Na Kitajskem se je v treh krajih pričela revolucija.
ŽRTVE ALP.
Petrograd, 16. sept. Iz Rjazana se brzojavlja, da se je od 1. januarja t. I. dosedaj izselilo iz evropske Rusije v Sibir 501,000 izselnikov, kteri vsi so potovali preko Rjazana.
Peer ograd, 16. sept. V Moskvi in okolici so se pripetili štirje slučaji kolere; tri osobe so umrle. Ta bolezen se je pojavila tudi v Vjatskej guberniji.
Hongkong, 1§. sept. Iz Mos-ze Mo-Mokaka in Fankoi v okraju Kwai-Zuau se poroča, da se je pričela vstaja proti uradnikom.
Berne, Švica, 16. sept. Turistika na Alpe še nikdar ni zahtevala toliko število žrtev, kakor letos. Pripetilo se je namreč 90 nesreč, ktere so zahtevale 80 člotvežkih žrtev; 22 o sob je bilo nevarno ranjenih.
Južne republike.
Umor v Mexicu.
V GUANAJUATO, MEXICO, SO TAMOŠNJI BANDIT JE UMORILI NAŠEGA DRŽAVLJANA GEORGE ROSEJA.
Brazilska vlada je imenovala svoje trajne zastopnike za mirovno razsodišče.
RUMENA MRZLICA V PERU.
Dogodki v Maroku.
Med sultanoma.
NOVI SULTAN MULAJ HATED SE JE NAPOTIL NA ČELU VELIKE VOJSKE PROTI OBREŽJU.
I
Iz Avstro-Ogrske. Kompromis z Ogrsko.
DANES SE VRŠI NA DUNAJU ZADNJA OBRAVNAVA MED AVSTRIJO IN OGRSKO GLEDE NAGODBE.
Arabci so po večini zginoli izpred Veliki izgredi v Trstu; demonstracije Casablanke; ostali sta le še	j	radi draginje; razdejane
dve koloni.
PODALJŠANJE PREMIRJA.
Guanajuato, [Mexico, 16. sept. Me-liikanski banditje so v bližini tukajšnjega mesta umorili državljana Zjed. držav George Roseja, doČim je njegova žena nevarno ranjena. Umorjeni je sin W. A. D. Roseja iz Benton Har-borja, Mich.; v Mehiki je bil inženir neke rudniške družbe. Roparji so ga ustrelili. Njegova žena, ki je doma iz Salt Lake City, bode najbrže okrevala.
Rio de Janeiro, Brazil, 14. sept. Brazilska vlada .je določila in imenovala senhores Lafayette Percira Joa-quim Xabuco. Ruv Rarbosa in Clovis Bevilaequa zastopnikom Brazila pri trajnem mirovnem razsodišču v ITaa-gu. Nizozemska.
Callao. Peru. 14. sept. V tukajšnjem mestu so se pripetili štirje slučaji rumene mrzlice.
Lima. IVru. 14. sept. Mrs. D. P. Todd. žena profesorja Toda od vseučilišča Amherst, je včeraj predavala pred tukajšnjo zemljepisno družbo o narodu Ainov na Japonskem. Toddo-vej se je zahvalil minister inostranih del, serior Pob).
Santiago de Chile. 15. sept. Tukaj >e naznanja, da bode brodovje oklop-nic Zjed, držav v Talcahuano v Chile u krča val o angleški premog, ko bode plulo v Californijo.
Dinamit v žitu.
Chippewa Falls. Wis., 14. sept. Na farmi Petra Petersona so včeraj mlatili pšenico in pri tem se je pripetila silna razstrelba. kajti nekdo je dejal v snop žita večjo količino dinamita, ktera je prišla z žitom v stroj za mla tenje, kjer se je razletela. Stroj je razdejan in razun tega je bilo tudi pet delavcev, kteri so bili zaposleni pri parnem stroju, ranjenih.
Štrajk telegrafistov.
Štrajk telegrafistov še vedno ni končan in položa j se ni niti malo spremenil. Obe brzojavni družbi poslujeta fl pomočjo skabov. Med štrajkazji krofi okrožnica, ktera jih poživlja, naj *e pismeno zavežejo, da bodo najmanj leto dni Strajkali, ako jim dražbe ne ugodijo.
KEETAKJE PARNIKOV.
Dospeli so:
Ameiika 14. sept. iz Hamburga z 2059 potniki.
Oceana 14. sept. iz Hamburga s 329 potniki.
Trave 14. sept. iz Bremena s 1072 potniki.
Columbia 14. sept. iz Glasgowa s 1186 potniki.
Philadelphia 14. sept. iz Southamp-tona s 1002 potniki.
Dospeti imajo:
Alice iz Trsta. Finland iz Antwerpena. Statendam iz Rotterdama. Kaiser Wilhelan der . Grosse iz Bremena.
Grosser Kurfuerst iz Bremena. Caronia iz Genove.
Odpluli bodo:
Kjronprinzessin Ceeilie 17. sept. v
Bremen. Oceana 17. sept. v Hamburg. Tropic 17. sept. v Hamburg. Vivtorian 17. sept. v Liverpool. Teutonic 18. sept. v Liverpool. Lucania 18. sept. v Liverpool. Nieuw Amsterdam 18. sept. v Rotterdam.	< La Provence 19. sept. v Havre. Amerika 19. sept. v Hamburg. Celtic 19. sept. v Liverpool. Barbarossa 19. sejpt. v Bremen. Finland 21. sept. v Antwerpen. Philadelphia 21. sept. v Southampton.
Iiusitatnia 21. eept. v Liverpool-Princess Irene 2L sept. v Genovo. Bttropa 21. eept. ▼ Genovo. Columbia 2L eept. v Glasgow. Alice ZL zept. v Trat.
Paiis 15. sept. Nameravanja in načrti obeh sovražnih si sultanov v Maroku še vedno niso znana. Glasom zadnjih poročil iz notranjih krajev Maroka se je novi sultan Mulaj Ha-fid napotil na čelu 8000 mož proti Rabatu ob obrežju in njemu sledi v kratkem njegov stric, kteri v«, di tudi veliko vojsko. Mulaj Hafid trdi, da je pripravljen poravnati stroške francoske ekspedicije v Maroko, ako Francija ostavi deželo.
Ivedaj se ustanovi franet»sko-špatiska policija v Maroku, še ni določeno, kajti vprašanje se reši, k > se položaj v Casablanki tako poboljša, da bodo lahlo od pozvali vojašt vo. V okolici Casablanke sta le dvei koloni domačinov pod orožjem, ostali Arabci s zginoli v notranje kraje.
Francoski poveljnik general L>rude namerava zopet pričeti z ofenzivo. Sedaj namerava razdejati arabsko taborišče pri Fedali.
Paris, 16. sept. General D rude poroča vojnemu m i niste rs i \ u. da je A-rabeem jnulaljšal premirje za nadalj nih 24 ur, da s** zamorejo tako medsebojno sporazumeti. Odposlanec rodu Chajuja, kteri je naprosil za podaljšanje premirja, je dejal, da bode njegov rod, ako bode potrebno, šiloma prisilil druge rodove, ua pridejo do sporazuma.
Drude tudi poroča, da je sultan Abd ul Azis odpotoval iz Ff«sa v Rabat. —
Paris, IG. sept. V» jno ministerstvo naznanja, da je general Drude dobil •povedlje, nemudoma zopet napasti A-rabce. Mirovna pogajanja, s kterimi so nekteri rodovi pričeli, so torej končana.
kavarne.
ALFONSO IN VILJEM.
KLERKOVA RADODARNO ST.
Klerk, kteri ima le $1200 letne plače, deli premoženje, ktero mu je ostavil njegov prijatelj.
Westchester. Pa.. 14. sept. Ulmer E. Pennvpacker, kteri je oskrbnik $130,000 vrednega premoženja, ktero je ostavil nedavno umrli njegov prijatelj Jos. Anderson, je pričel imenovano premoženje deliti v dobrodelne svrhe. Včeraj je podaril bolnici v Phoenixville $12.000 in je istodobno naznanil, da bode denar delil, dokler ne bode vsa svota pošla. Anderson je ostavil skoraj vse, kar je imel svojemu najboljšemu prijatelju Penny-paekerju z naročilom, da to premoženje porabi ali pa razdeli, kakor se mu poljubi.
Ko je prinesel v bolnico nakaznico za imenovano svoto, so imeli odborniki bolnice baš svojo redno sejo. Tu jih je vprašal, bodo li dar sprejeli, kar so naravno takoj storili.
Pennvpacker je klerk, kteri dobiva samo $1200 letne plače.
Denarje v staro domovino
poiiljapsp:
aa $ 10.30 ............ 50 kron?
sa | 20.50 ............ 100 kron.
aa $ 40.90 ........... 200 kron.
za % 102.00 ............ 500 kron,
aa f 204.00 ............ 1000 kron.
sa §1017.00 ............ 5000 kron.
Poštarina je všteta pri teh svotah. Doma m nakazane svote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka.
Naše denarne po&Djatve Izplačuje c. kr. poitni hranilni urad v 11. do 12. dneh.
Denarje mam pozlati je aajprilič-aeje do $25.00 v gotovini ▼ priporočenem ali rHtotrlmwm planu, večje zneske po DonHtfe Postal Koney Order aK pa Hew York Bank Draft.
TMAKK HAirwnt CO., IN Oraeewtch R, Haw York.
6104 WL (Mr An, IT. E,
Dunaj, 15. -ept. Jti'ii (.v ponedeljek) vrši se tukaj zadnja o1.• ravnava med zastopniki Avstrije i . glede nagodbe. < »grški ni i~i;i s« ]>rišli radi te^a • dane?-	• ...» n
Dunaj. Tukaj -e zal r ju -	'«•
najbrž:*. d»» kornjn- inir-a. i < -- • *•. ■>. da bode Oi:i-ska -voje -skupne izdatke A v-; r->-(>■_•* • šala. dočim mora Av- > ; i .. i - lt i zahtevano ureditev ban.- ■	a- '
uja. Končna r« -:ti-v :<-_■;'. • . - • se preloži za leto .:;;i. O- !.i . . -sanja, knkor ureditev tr-j i -k»-j».»-litičn -ta!:- a • be h d: .	i«»-
vic, so že urejena.
Trst, 15. sept. Tukajšnji socijalni demokrat je prirejajo zadnje dni velike demonstra«-ije proti drairinji n:;j-potrebnejših živil, kajti v Avstriji se je vse tako podražilo, da mora večina ljudstva stradati. Veliki izgrr-di so v Trstu sedaj na dnevnem redu. Tolpe hodijo po mestu in plenijo |k» kavarna h in re^tavrantili. (Jostje so bili v več slučajih prisiljeni braniti se z revolverji. Policija dosedaj ni bila k«»s svoje j nalogi in izgrednikov ni mog'la razgnati.
l>ndimpeštn. 35. seq»t- Tukaj krožijo vesti, da se koncem tega meseca snideta tna Odrskem španski kralj Altorizo in nemški ce.«ar Viljem, ktera oba b. uleta gosta nadvojvtnle Friderika. Vest še ni potrjena.
Dunaj. Iti. sfipt. Ogrski ministri so se zopet odpeljali v Budimpešto, da se tiim posvetujejo z vodjami koalicije, ker je končno vendarle pričakovati rešitev nagodbenega vprašanja. —
Opozici jonelno ogrsko čas4»jii?je kar najstr« žje napada ministerskega predsednika AVekerleja. ker je privolil v povišanje kvote in trdijo, da je to sramoten poraz Ogrske. Ker je pričakovati sklenitve na godbe, so vrednostnet listine avstro-ogrskega državnega dolga nekoliko poskočile v ceni. Državni dolg znaša sedaj o-grumno svoto deset tisoč milijonov kron ali $2,000.000,000.
Lvov, (ialieija, 16. sept. Vas Lien-keez je popolnoma zgorela, l^e sedem hiš v velikej vasi je ostalo nej>oškodo-vanih 1500 ljudi je brez domovja.
PETTIBONE NEVARNO BOLAN.
Izročiti so ga morali bolnici v Idaho.
Boise. Idaho, 14. sept. George A. Pettibone, kteri je obdolžen sokrivde umora bivšega governerja Steunen-berga. moral je iti v bolnico, ker je zelo nevarno zbolel. Zdravniki trdijo, da ga bodo morali operirati.
Požari,
Kansas City. Kans.. 15. sept. Požar je razdejal včeraj Yostov mlin in žitno skladišče. Škoda zna^a $110,000.
Olenns Ferry. Idaho, 15. sept. V hotelu Overland je včeraj nastal požar, ki je razdejal sedem poslopij in napravil škode za $50,000.
Philadelphia, Pa., 15. sept. Tovarna vreč in vrvi tvrdke J. T. Bailey je deloma zgorela. Akoda, ki se pokrije z zavarovalnino, znaša $68,000.
Francoski brzopamik
LA PROVENCE odpluje v Havre dne 19, septembra.
Kdor rojakov želi potovati z navedenim parnikom, naj nam naznani svoj prihod, da mu preskrbimo dobri in sigurni prostor.
Vožnja do Havre samo $33.00.
Originalne vožnje listke je dobiti v naši pisarni.
FRANK SAKSER OO., 109 Greenwich Bi, New Torte, V. T.
"GLAS NARODA"
(Slovcnic Daily.)
Owned and published by the SLOVENIC PUBLISHING COMPANY
(a corporation).
FRANK SAKBEK, presiilent-VICTOR VAUAVEC, Secretary. LOUIS BENEDIK, Treasurer.
Place of business of the corporation and addresses of above officers: 109 Greenwich Street, Borough of Manhattan, New York City, N. Y.
Za leto velja list za Ameriko . . . $3.0»
„ pol leta.........1.50
„ leto za mesto New York ■ . . 4.00 ,, pol leta za mesto New York . 2.00
P1 Kvropo za ^-se leto.....4.50
t. .. pol .....2.T>0
,, „ „ retrt leta .... 1.75 V Kvropo pošiljamo skupno tri številke.
"GLAS NARODA" izhaja vsak dan iz-vzemši nedelj in praznikov.
«GLAS NARODA**
(" Voice of the People") Issued 'every day, except Sundays and Holidays. Subscription yearly $3.00.
A«lvertisement*on agreement.
Dopisi brez podpisa in osobnosti se ne natisnejo.
Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Onler.
Pri spremembi kraja naročnikov prosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. Dopi-om iu pošiljat vam nare«lite naslov:
"Glas Naroda" 109 Greenwich "Street, New York City.
Telefon : 1Rector.
Georgija in naseljevanje.
Se nekaj za smefi iz Ge-orgije.
S 1. januarjem prihodnjega leta postane v Georgiji pravomočen novi prohibicijski zakon, kteri je najstrožji te vrste, kar jih poznamo v državah naše republike. Vendar je pa ta zakon konsekventen, kajti novi za-kcm je tako natančen in vesten, da prepoveduje tudi — duhovnom, kteri masujqjo, zavživati vino, tako da se bodo morali reveži v nadalje zadovoljiti z vodo, ali pa ostaviti državo, ako jim voda me bode dišala. "Vino bode t* Mre j -tudi iz cerkve popolnoma z pri nolo — kajti uživanje te. postavno proklete pijače spadalo bode v nadalje k največjim zločinom.
Prohibieijonistično gibanje, ktero sc| vedno bolj razširja, ima torej tudi svojo komično stran. Dasiravno je naša zvezina vlada in vojaške oblasti ogorčene, ker radi temperenčnikov ne sme več uvesti po vojašnicah kantine, vendarle ne more kljubovati primeroma maletj skupinji starih bab v "kikljah" in talarjih, kteri sknbe za vso komiko, ktera je pa taka, da nam ne vzbuja smeha, temveč le sramoto.
Tako smo doživeli komiko v Geor-^riji, kjer so "pobožni" ljudje proglasili svojo vero neumnega fanatizma za več vredno, nego za vero Kristusa, kteri je, kakor priča sv. pismo, celo osobno fabriciral vino, ko <ra je zmanjkalo pri "ohceti" v Kani Galilejski. Dogma v Georgiji se sedaj glasi: najpreje prohibicija in še le potem Kristus. Med novim zakonom. kteri postane ob novem letu pravomočen, in starim cerkvenim zakonom obstoji velikansko protislovje, ktero se pa b*de moralo vendarle poravnati. in sieer potom reforme no-ve<r:i zakona, ali pa potom reforme vsoiri krščanstva. Mogočo bodo se--daj iz evangelijev izbrisali ** proti-moralno' * povest o zadnjej večerji, pri kterej se je tudi pilo vino...
Kaj čita nemš£i cesar.
Cesar Viljem čita zelo malo časopis v. Re Ino čitajo časopise posebni uradniki, ki zanimive stvari izrezujejo ter jih pošil jajo v dvorni urad. Tu minister eesarskeira dvora se vse enkrat revidira i>n izreže. kar se mu ne zdi pripravnega za cesarja. Cesar pot<vn čita. kar mu dajo. Vendar pa čita nektere časopise audi cele. Toda to niso socijalistični " Vor-waerts", ne klerikalna " Germania", ne liberalni "Berliner Tagblatt", na reakeijonarna " Kreutzzeitung' % te-tnuč monarhistični " Lokalanzeiger In tako zve cesar za vse — javno mnenj«. Neko arevilko " Zukiraf ta»% ki je izšla v novembru, je čital cesar tele pet mesecev pozneje, ko mu je dal Jist njegov sin prestolonaslednik, lil vendar cesar Viljem o vsem govori in vse zna. Pač ni čudno, da se čestokrat zaleti, ker ni informiran o razpoloženju javnosti.
VsQpoljskl shod
se je vršil 20. avg. v Zakopanem ▼ Galiciji. Bilo je navzočih mnogo dr-fcavnozboT-skih poslancev. Sklenilo m je, obračati vso pozornost n* poljtfro narodno sirrmr ▼ ftl—ijt
Svetovni mir — v orožju!
Mirovna konferenca v Haagu je je-.iini parlament, ki zdaj v "mrtvi"; - 7 .ni še skrbi za "velike" novice,'
:i . !i t;i k< lfereuca se je udala na-ironn dobe kislih kumar, ko so polo-
:li '< melj novi "mirovni palači*', in j <e je predsednik Nelidov pri polaga- ' ji temel jneira kamna tako pre h hi- j ii!. da mora iti v t plice. Mirovno palač<» b< demo torej im Ji v lepem z. . i ui. <■<! hladnih kanalov prepre-;
tm-m Haagu na Nizozemskem, ali ! ode pa i/ te palače izšel svetovni ; mir, to je drugo vprašanje, nad kte- ! rim s~ drznemo dvomiti. Naš dvom u.imeljujejo razprave zadnje mirovne konference.
liuski ear je dal povod mirovnim ! konferencam, gotovo lepo in plemenito dejanje. A ko je ruski zastopnik i a v no predsedoval mirovni kon-ferenci v llaagu, je izbruhnila rusko-jafinska vojna in Rusija je morala pozabiti na vse svoje d- 'bre sklepe in hiteti na boj v Azijo. Mirovna konferenca pa se je umaknila sili dejstev, ki so močnejša od teoretskih razmišljanj.
Prvo geslo, s kterim se je sešla mirovna konferenca, je bilo: Vojska' vojski! Morda so prvi entuziasti resi mislili, da je mogi če doseči večen in • splošen mir. Ž-limo ga vsi, in vsak- ; do, ki bode klical: Pomirimo se in j delajmo složno za procvit človeštva, j bode imel vedno na svoji strani vse
aoromisleče in čuteče ljudi. A bodo drugi, ki bodo pripravljali smodnik in brusili sablje — in ti odločujejo.
Od prvotnega gesla se je sedanja mirovna konferenca že jako oddaljila. To ni več konferenca za mir, ampak je postala konferenca za mednarodno vojno pravo,, in še to v jako omejenih oblikah. Vse kontinentalne«, države gledajo zavistno druga na drugo. Med pogajanji za večni mir so ^e vse države oboroževale, kupovale nove topove in gradile velikanske vojne ladije. Pred vsemi se oboro-žuje Nemčija, ki kot osrednja evropska država vidi pogoj za svoj obstanek v velikanski vojni sili. To pa sili vse druge države, da ji slede, in ravno trozveza je tisti faktor, ki kaže najmanj dobre volje za razoro-ženje.
Anglija je proglasila zdaj načelo: "Razoroženje ali vsaj omejitev ob-oroženjal" Drugi ji odgovarjajo: Angiija lahko zahteva razoroženje, ker ji ni treba splošnega oboroženja, ker živi zunaj Evrope na otokih, a ravno Anglija je zgradila ogromno vojno b rodov je, s kterim hoče strahova ti vsa morja. Anglija se drži načela, da mora biti njeno vojno bro-dovja vsaj tako močno, kakor vojni brodovji dveh drugih najmočnejših velesil skupaj. Tudi to je slab zgled za druge.
In vendar je Anglija zahtevala, da se ustavi nadaljnje oborožen je. A Nemčija je izjavila, da se niti ne udeleži razprave o tem vprašanja, in Nemčija je seveda potegnila za seboj tudi trozveao. Anglež Bandole-Crei-er zdaj očita Nemčiji, da je ona tasti
nemimež, ki kazi svetovni mir. Nekoliko ima prav, a nemirneži so tudi drugi.
Ravno, ko sqp je predlagalo, da se
TLaj prepove 4*omlSfe.rdirati neutrjena mesta, so Francozi v Maroku bombardirali Casaiblanco. Prepovejte jim stokrat, oni bodo bombardirali dalje, dokler ne zmagajo!
Prišle so deputaeije iz Irske, iz Indije in iz Egipta, ki protestirajo proti angležkemu nasilju. Kaj bode rekla k temu Anglija, ki si s silo podjartmuje tuje dežele T Saj vojska ni le ona, ki se vrši naravnost s topovi in bajoneti, ampak vojska jo tudi vsako drugo nasilje, ki se opira na materialno premoč. In tu se bode Anglija upirala priznati nad seboj kako višjo silo. Na mirovno konferenco so prišli dalje Georgijci, ki se pritožujejo, da jih Rusija z vojno silo tišči pod svoj jarem, a nihče jih ne bode poslušal, ker se neee zameriti Rusiji.
Tudi o načinu bojevanja se bodo težko dogovorili za več kakor za ne>-kaj splošnih načel. Ravno te dni, ko se v Haagu posvetujejo, kako omejiti vojna sredstva, pa Francija in Nemčija med seboj tekmujeta, ktera bode imela 'boljše zrakoplove za vojno uporabo, da se taka sredstva za moritev ljudi še bolj pomnože. Francozi premišljujejo, kako 'bi prekosili nemške topove, in če Armstrongova livarna iznajde boljše topove nego so Krup-povi, bode Anglija prva, ki se bode okoristila s to iznajdbo. Japonski zastopnik je o angležkem predlogu, naj se oboroženje omeji, izjavil: Ta predlog se mi zdi jako lep, a ne pripisujem mu nobenega pomena. — Celo socialna demokracija se odpoveduje antimilitarističnim težnjam.
Tako smo torej še vedno jako daleč od svetovnega miru. Mi bi pač vedeli eno sredstvo, ki bi moglo vojske če ne odpraviti, pa vsaj omejiti in ublažili, in to bi bila od vseh držav priznana duhovna avktoriteta. Prvi angležki publicist William Stead je bil žg pred petnajstimi leti pozival rimskega papeža, naj prevzame on inicijativo za spi šno razoroženje in za svetovni mir. A kako naj prevzame to nalogo on, proti kteremu se na vseh straneh dvigajo ravno najhujši sovražniki?! Na sedanji konferenci niti zastopana ni sv. stolica iz jako pomenljivega vzroka. kotr je papež edini suveren, ki nima — topov in pušk!
Miru torej tudi i d mirovne konference ne pričakujemo- Edino, kar je
......_	4-- jL __ ____ I*	- 1-
moir< ;-e. je to, da se vzroki vojsk o-meje. da postane način voje»vanja bolj človeški in da se semterije kak prepir poravna potom razsodišč. Pomenljivo je tudi to, da se z razm. tri-vanjem o grozoti vojsk in z željo po mirnem razvoju spravi v javno mednarodno življenje nekaj etičnih blažil nlh misli in se pospešuje spoznavanje in medsebojno spoštovanje mer' raznimi narodi. Več se bode težk doseglo.	S—e.
DOPISI.
Linhart, Pa.
Cenjeni gospod urednik:—
Prosim, sprejmite teh par vrstic v Vaš cenjeni list. Žal. da nimam nič veselega sporočati, pač žalostno novico. Tukaj mi je umrl brat Valentin Brejc. On je delal v tukajšnjem pre-mogovem rovu in se je bil prehladil; potem ga je napadla vročinska bolezen. Bil je bolan tri tedne. Umrl je 5. septembra; pokopali smo ga T. septembra.
vzela od občine za tri mesečne goldinarje. < '^pal je drva. nabiral plevel za svinje, čistil lilev, pasel krave in k njo, delal je vse. kar je običajno delali na kmetiji. In ker je bil "tak" otrok, ni vprašal nihče, če je premlad ali ne. močan ali slab. S " takimi " nimajo ljudje ozirov. . .
Veljka so s štirinajstimi leti klicali za "gospoda". Znal je
ZAHVALA
V '-----r». r-Oo ^ ^r* jp T>-vnesre<xil
v k-ivačnici Alojzij Lušin, doma iz Brež pri Ribnici. Iver je bil šele 24 lir v delu nastavljen, mu ni družba franco- Preskr'bela pogreb. Zato smo nabi-ski. učil se je an-ležki. Za svoj god rali denar za	darovali so:
je dvbil bicikelj in prekrasnega psa,	salooner, $3.50.
bernhardinca. Petra so s štirinajstimi let i prvikrat vjeli, ko je kradel pišče, da bi ga spekel na paši tej*
pogostil se ž njim. Bil je lačen, a v.v	,
pišče je vendar boljše od krompirja, Tomsic, C Nieoli, Josip Simcic, An-repe in koruze, kar je kradel do- <lre;' Hribljan m Fran Dež slej. —
V devetnajstem letiu je Veljko ma-
Ivan AVallenstein $1.50. Po $1.00: Jakob Glažer, Leo Arko, Frin Sedlar, Leo Pucelj, Antcin Tru-kupavee, Mihael Gašperšič, Jakob
turiral. Peter je bil takrat prvič zaprt. Tepel se je, ker so se fantje norčevali, da se ne ve, čigav je, ljudski ali božji, ter svetovali mu, naj zato rajši nikar ne hodi za dekleti.
Peter je imel po očetu gosposk želodec in razne druge take nepotreb-ue talente^ Dekleta so mu bila všeč, oblačil bi se bil rad lepo, jel in pil.
Rajni brat je bil član društva sv. j Odšel je v mesto, delal po tovarnah Alojzija št. 31 J. S. K. Jednote v in pri stavbah, pil in norel za žen-Rra fidoeku, Pa., in društva sv. Bar- j skami. Pcrtreboval je denarja za bare ostaja št. 32 v Braddocku, Pa., | tako življenje, a zaslužilo se ni spadfijoče v Forest City, Pa. Društvi mnogo; — za suh kruh in nič več.
sta rnu priredili častni pogreb. Dru-štveniki sv. Barbare so mu kupili lep venec. Pogreba se je udeležilo tudi društvo sv. Barbare št. 33 J. S. K. J. iz Tie^tle, Pa.
Prisrčna hvala vsem sobratom in društvenikom, ki so se mnogobrojno udeležili pogreba in ga spremili na zadni poti k večnemu počitku. Izrekam še enkrat vsem skupaj: prisrčna hvala! Moj ljubi, nepozabljeni brat naj pa v miru spava. Bodi mu lahka tuja zemlja!
Pokojmi je bil d<-tma iz Novakov pri Cerknem na Tolminskem- Tukaj zapušča dva žalujoča brata, v stari domovini pa dva brata in dve sestri.
Tukaj imajo zopet lep izgled tisti, kteri niso še pri nobenem društvu.
Srčni pozdrav rojakom sirom Amerike, tebi "Glas Naroda" pa obilo uspeha!	Ivan Breje.
Pa je obiskal nejkega lepega dne zlatarja in pokral nekaj drobiža. Vjeli so ga.
Veljko je bil vzoren mladenič. Vsi so imeli svoje dopademje nad njim. Ivončal je jus, napravil doktorat in se z osemindvasejtimi leti oženil s hčerko edinico bogatega in imenitnega meščana.
Oče je bil jako pcmosen nanj.
P-> 50c: Andrej Glažar, Ivan Gla-žar, Jakob Glažar, Anton Skerl, Julij ana Oevirk, Anton Semaeh, Jernej Kovačič, Ivan Poekaj, V. Molnar, Lorenc Kisch, Martin Butkovič, Mat. Pemiš, Alojzij Arko, Leo Staum, J. Staum, Fran Pavlovec, Ivan Pavlo-vec, Sam Keaaro. Makes Kaith s, Josip lveržič, Ricil Rasios, Ignac Ur-šič, Josip Sovdat, Josip Dovgan, M. Jenko, Ivan Tristan, Ivan Bratovie, Mat. Maljever, Fran Tominc, Miha Fatur, Josip Forza, Primož Pavlovič, Ivan Lazar, Martin Stajduha, Anton Softič, Ivan Gasperde, Anton Jenko, Andrej Knafelc, Andrej Cher, Louis Sehmidt.
Ivan Softič 40c.
Ivan Coš 30c.
Po 25c so darovali: Ivan Ambrožič, Anton Valenčič, Anton Surina, Jos. Surina, Maks Stef, Franja Skerl, M Graber. Jurij ŽuliČ, Ivan Perniš, Iv. Mohorč, James Methos, M a uro North, Louis. Negro, Louis Skarbam, Anton Klošič, Josip Dekleva, Giovanni Čer-no, Mitro Vistoni, Louis Pinosa, V.
Sehein. Fran l/gar, Jakob Mica, Fl. Kakor sod ni jskemu zagovorniku se černe, Anton Skerl, Mat. Suriana,
Bell UraleL
Fitzgerald, G a., 13. sept. Policijski šef Short je včeraj v tukajšnjem mesta are to val 27 belih, kteri so se s namenom zbrali, da preženo zamorske meščane. Pričakovati je bojev med belimi in zamonfi in radi tega je dobila milica nalog, da se za vsaki slučaj prpravi. O ten eo oblasti obvestile
guvernerja.
je pripetilo, da je zagovarjal nekdaj nekega Petra Novakoviča, ki so ga obdolžili ropa in umora. Pripovedoval je o tem slučajno pri obedu. Tisti dan jo tudi oče njegov obedoval pri nji!h.
Pobledil je malo. • "Kako si rekel t" 1' Peter Novakovič, nezakonski sin, potepuh in tat, popolnoma izprijen človek. Gotovo ga ne poznaš. Pri-tepel se je sem iz Štajerskega.''
Tedaj jel oče vedel za gotovo, da je ta Peter njegov prvi sin...
Srce mu je zatrepetalo za hip. Moj Bog, da ni on kriv, da je ta človek propadel! Če bi se bil brigal zanj, morda...
"Tsfca, pij!" prekinil {je drugi, dobri in prijazni njegov sin te neprijetne in strašne misli. "Ta teran je izvrsten." In trknil je ob očetovo kupico.
Oče os je vs&ramil, vzdignil Sašo Id pO.
Mat. Bratovič, Jos. Bratovič, Ivan Fatur, Alojzij Novak, D. Sehmidt, Ivau Šabec, Louis Zuančič, Gregor Penko, Anton Truh, Ivan Beninger, Anton Beninger. P. Daj 15c.
Po 10c: Ivan Nigro in F. Kudala. Srčna zahvala za vse darove. Bog plačaj!
Deiagua, Golo.
Martin Luž in, stric.
Fran Lušin, brat.
VABFAXXLO.
Rojakom v Johnstownu, Pa, in okolici priporočamo naiega zastopnika g.
PRAN GABRENJA, 1105 Virginia Ave., Johnstown, Pa.
Preje je Unl a* 61V& Fewer St.
Dotičnik je pooblaščen pobirati naročnino za list In knjige ter je s nami »s ™č^lst TjfccpčijaksJ msL
FSAKK SAKSBK OO.

svete Barbari
-v
-e-o-
OOBOUXD:
Predsednik: JOSIP Z A T. AR mL, Box 547, Tormmt Podpredsednik: IVAN TELBAN, Box 3, Moon	Pa
L tajnik: IVAN TELBAN, Box 607, Forest City, Pe. BL tajnik: ALOJZU ZAVERL, Box 374, Forest Ci*y. f^ Blagajnik: MABTIN MDHlC, Box 537, Forest	Fa.
NADZORNIKI: IVAN DRASLER, Box 28, Forest City, Pa. ANTON PIRNAT, Box 81, Duryca, Pa. ANDREJ STTDER, Box 108, TIhrum, W. Vm FRANK SUNK, Luzerne, Pa.
POROTNI ODBOR: KAROL ZALAR, Box 28, Forest City, Ta. IVAN SKODLAR, Forest City, Pa. ANTON BORŠTNIK, Forest City, Pa. Dopisi naj se pošiljajo L tajniku: Ivan Tclbaa, f. fn ^ rest City, Pa.
Društveno glasilo je "GLAS NAROD i.
Gompagnle Beneraie Tiaosadantip.
(Francoska parobrodna družba.)
'v;-;;			T . ■ - . • j
I -»- S i" fe",	1 :fr. -		- - -' ' -45" t .
	,...		
			
24. okt. 1907.
31. okt.	1907.
7. nov.	1907.
14. n v.	1907. 21. nov. 1907.

a
-=c> I O- 1
AFSTBD-AfflEBICAK LINE
Regul&rril potni purnik)
(nov z 2 vijaki) odpluje IS. septembra. "Hrancesca" odpluje 1. oktobra.
odpluje 12. oktobra. ai-iro." (nov z 2 vijaki) odpluje 23. okt. voi,jo «t-'KU	Yorkon., 1 i ^ lom ir k'ck^.
Najpripraviit-jša n-, ijnji-^iit-j^a paiobr-»oi:i, ■ n. \ Ljubljano in splob n.. Sic-vtnsko. Železnica velja oo LjuU-ljane le 60 centov. Potniki dospo i^ti dan na j»am:k. ko [) od doma gredo.
i Phelps Bros. Co., General Agents,
2 Washington St., New York.
4
RUjAJkl, NAROČAJTE br. NA -.i.A- \AKOUA", NAJVT:^ n i* NAJOBNibJ&l DNfi\ NIK 1
W W -W w
www
W
Telefon 246.
Frank Petkovsek
720 Market Street.	Waokegan, 1U.
priporoča rojakom svoj
^SALOON,^
v kterem vedno toči sveže pivo, dobra vina In whiskey, ter ima na razpolago fine smodke.
V svoji PRODAJALNICI ima vedno jveže groce-rije po nizkih cenah.
Pošilja denarje v staro domovino celo hitro in ceno; v zvezi je s Mr. Frank Sakserjem v New Yorku.

A A ^ S
A tli
porip. društvo
^lovensk j. katoliško
73SrflnJ«no države Se-veme AmwUs^
Sedež: Forest City% Pa.
"■■•»'•'•no &nm a«, lanuarla I903 v drtevC li^mm-aot " >
DIREKTNA ČRTA DO HAVRE, PARIZA, ŠVICE, INOMGSTA IN LJUBLJANE
Poštni pamiki so:]
Pr.ovence" na dva vijaka..................14,200 ton, 30,000 konjskih moči
LaSavde' „ „ „ ..................12(<XK) „ 25,000
La Lorraine«; „ „ „ ..................i2,000 „ 25,000
"La Touraine" , „ „ ..................10,0(X> „ 1>,<KD0
"LaBretagne"................................ 8,(X)0	9,«K>o
"La Gasgogne"................................ S,o«K> f. 9,<JOO "	"
Glavna Agencija: 19 STATE STREET, NEW YORK.
corner Pearl Street, Chesebrough Building.
Parniki odplnjejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob 10. ur d o pol ud ne iz pristanišča št. North Iti ver, ob Morton St., N. Y
-LA PROVENCE 1«. «jpt. I**;.	*IlA LORRAINE	24. okt- 1
-LA LORRAINE 2tl. &«pt. IlK)'	* LA SAVOIE	31. okt. 190^
*LA SAVOTE 3. okt. 1907	*LA PROVENCE	7. nov. 190'
•LA PROVENCE 10. okt. 1907	*LA TOURAINE	14. n v. 190<
•LA TOURAINE 17. okt. 1907	*l-A LORRAINE	21. nov. 1907
POSEBNA	»'LOVITBA
L* Gascogne 14. sept ob 3. tiri pop.	La Bretagne 27. sept. ob 3. tiri poj
Samo za. II- in III. razred.
Pamika z zvezdo zaznamovani imajo po dva vijaka.
M. W. K OZminski, ^••nemlni a^rent za zapad,
71 I )ea. Hirn	Chicavo. lil
"Gnjila kri", je rekel v sebi. — "Kakoršna mati, tak sin... Jas ti-ste ženske pravzaprav še poznal ni-
In pozabil je na to* epizodo.
Tako je propadla njegova zavržena kri...
Ali ona mlada <dfeklica, ki je plaha in nevedna prišla v mesto, ki se je dala obmatmiti od temnih oči j in belih rok spoštovan^a gospoda, ta ni bila kriva prokletstva, ki se je rodilo iz nje.
On je bil kriv. Zavrgel je kri krvi svoje in pustil je^ da je propadla v siromaštvu in neznanju. Dal jo je na pogibelj vsemu zlemu, da se je izrodil iz nje hudoben in sirov človek. —
Ali on ni mislil na to. Pil je s svojim priznatim in vzornim sinom izvrstno teramsko vino in njegovo plitko srce ni poznalo strahu pred oso-do, ki je mrka in maščevanja žejna beležila korake in čine njegovega življenja .. .
USTNICA UPRAVNISTVA.
i
Dne; 17. avg. smo prejeli iz Dar-rag-h, Pa., znesek $1^0 za naročnino "Glas Naroda". Pošiljatelj pa je pozabil navesti svoj podpis. Dotič-nika prosimo, da se oglasi z imenom, da mu zamoremo omenjeno svoto vknjižiti ter ugoditi njegovi prošnji, navedeni v pismu.
POZDRAV.
Pred mojim odhodom v staro domovino pozdravljam vse vojake sirom Amerike, posebno znance in prijatelje v Ely, Minn., kakor Ivana Lužaniea, njegovo ženo in vse boar-derje, dalje Fran Lužaniea in Josipa Kuhar, ki me je spremil na kolodvor. Vsem skupaj kličem: Živili!
New York, 14. sept. 1907.
Mihael Kmetic.
Zadnji pozdrav na ameriških tleh vsem tu bivajočim rojakom ,posebno onim v Ely, Minn., kakor Mihaelu Rtiznr in njegovi ženi, Pran Urku, Ivanu Rekspengarju in Anton Golobu. Vsem skupaj kličem: Na zdar!
New York, 14. sept. 1907.
Valentin Martinak.
Ob j K) vratu v s*aro domovino pozdravljam vse rojake po širni -Ameriki. posebno moje brate Jak- ba in Ivana Jarea. sestro Rozalijo Pogum, <voje«rn moža. kakor tudi E. Kmetica, vsi v Leudville, Colo. Vsem -kupaj klicem: Xa zdar!
New York, 14. sept. 1907.
Marija Babnik.
Dva brata.
Spisala Zofka Kvedor^Jelovšek.
■Bogat je, ugleden, spoštovan od vseh, ki ga poznajo. Vsi iščejo njegove dražbe ixi on sam je prepričan, da je cvet svojega mairoda. In ponosen je na to.
Ima dvoje otrok. Dva sina.
To se pravi, ve se samo za enega. Za tistega, ki ga ima od svoje žene, lepe) in ljuibeznjive gospe Julije. Onega drugega mu je rodila dekla, ki je služila pri njegovi materi. O tem drugem, Peter mu je ime, ne ve razen njeg% nihčeL
V resnici nihče. Ko je prišla mati tega Petra k njemu, da mu pove, kako je ž njo, se je zelo preplašil. Bilo mu je jako neugodno. Ves njegov ugled bi prišel v nevarnost zaradi take afere.
Zato je xekel deklini, Katri: "Molči, to ti je glavno. Ako mQ poslušaš in molčiš, dal bom tvojemu otroka petsto goldinarjev. Ako se omožiš, bo ta denar tvoja dota, a če ne, ostalo bode to za otroka. Tukaj ima za zdaj petdeset goldinarjev, ali pred porodom se mi ne pokaži več. Potem pridi povedat, da urB|dim, kakor sem rekel. Ali samo, če molčiš.'*
"Še živa duša ne izve ničesar."
Dekle je molealo. Sploh je nikdar več ni bilo k njemu; poznejše je izvedel slučajno, da je>. rodila deeka in umrla.
Ni se smatral za sirovega človeka, ali ta novica ga je prijetno iznena-dila. Ni se mu zdelo potrebno, da se zdaj z darovanjem obljubljenih petsto goldinarjev brez potrebe kompromitira, poselbno, ko jih nihče od nje.^a zahteval ni...
Skoro v isti čas osrečila ga je tudi soproga s sinkom. Nazvali so ga Veljko.
Peter je rastel v vaškem blatu, u-mazan, zapuščen, kolikokrat lačen... Veljka so vozili v modernem vozičku na sprehod, lepo opranega, skrbno oblečenega, dišečega od svežosti in čistoče. Peter je imel komaj jedno jedino raztrgano in črno srajčico, Veljko je bil ves v čipkah in njegove haljinice so bile skrbno izvezene.
Ivo je bil star V »I j ko s''dem let. spremljala ira je njegova bona vsak dan v šolo in iz šole, noseč mu tor-bieo-. Peter je takrat pazil in nosil najmlajšega otroka kmetice, ki ga je
Kakor {M»snemamo iz raznih južnih prip klanih nam čas pis«>v, je unija ! farnn»:jt-v drž. Georirije. z ozirom na. naseljevanje, sprejela naslednje skle- j pe, 1 teri gotovo zaslužijo, da se z njimi -i^nnnijo tudi slovenski Ameri-čani.
"Z i žirom na vedno naraščaj« <-e pre- ,
bival^tvo, ktero bode trlasom mero-i
ila.jiu* cenitve tekom prihodnjih 50;
let, sam s jjomočjo rojstev, naraslo
na	nulij'fuov {!>. ktere vse bode |
tr«b.i preživljat. - j>«djed'.-lstvom; in'
/. < žirom na dejstvo, da ni mogoče
v na i al je najti Še kake nove dežele, ,
in kt r mora vsaka dežela preživljati ■
tivoje lastne milijone. i:i
nziiaj" se na dejs \o, «Ia se sedaj
deluje : a t<>, .la »e d< e«le mnogo
na —'Iji M e\- \ naš dr/avo, in ker ini-
^li:1 da s<> i i koraki najboljšim ma-
terijelniin. s«»ei jalnim. moralnim in
verskim k u istim i	ii /ave ikod-! ,
.... i Ijivi, 111
ki*, na- skušnjo	da r- iuozem-
<-i • .. y iju nezjn »si ji vi. X* > morali i
.... * ,.....t
mzkclai, ! mišljenju anarnistn-ni in
tak» t. ;« miru, druxbi in blasrosta-
t,ju republike nevarni:	j
> -a a:*	lx>d»> unija fanner-',
je\ države (le rgije naseljevanju i no- !
-/.< ,,■• v« 1; . iu>i>!i<: >vaia m da s ,
tem prot »-'ira proti politiki, ktera'
j<* i'.-!;!« ;ijena napeljevanj «- — Na-1
dalj»i
Si. i-jairA da se Ijode unija far- j me rje v protivila proti toki na>elje-va j a, k.eri se izliva od druge strani oceana v našo deželo in ki prinaša l tudi pr; ko Pacifika Monjjolce, kteri
.-e slabši, nego so Evropejci; in j končno
sklepamo, da je naša trdna želja, našo blagoslovljeno deželo, ktero so »i pridobili naša predniki s jsvojo krvjo, izi-očiti našim otrokom in otrokom naših otrok."
(jeorgia torej ni kraj, kterega bi bilo priporočati naseljencem. K sreči pa ujišLj<tuje v Ge*^rgiji ni tipično za ostali juir- Zapadna Florida in Ala-bam.i nudita, v kolikor prideta zemlja in p dnekje v poštev. iste izborilo-.! i. kakor <Jeorg\a, in tam so naseljem-1 vedno dobrodošli. Ti dve državi ho tlet a nekoč *.udi Cfeorgijo podučili, da -e »edaj smešno moti. Za eedaj so pa %' Georgiji še vedno zvesti »t a rim predsodkom, kteri so krivi, da »>e naš jucr po državljanskej vojni ni inogul razviti.

Jugoslovanska
inkorporirana. dne 24. janu»ija 1901 v državi Minnesota.
Sedež v ELY, MINNESOTA.
URADNIKI:
Predsednik: MIHAEL SUNIČ, 421 7th 8t., Calumet, Miezu, Podpredsednik: IVAN GERM, P. O. Box 57, Braddoek, Pa. Glavni tajnik: JURIJ L. BROŽJČ. Box 424, Ely, Minn Pomožni tajnik: ANTON G ERŽEN, 306 Pine St. Hibbing, litna Blagajnik: IVAN GOVŽE, Box 105, Ely, Minn.
NADZORNIKI : FRAN ME DOS, predsednik nadzornega odbora,
9478 Ewinp Ave-, So. Chicago, UL IVAN PRIMOŽIČ, 11. nadzornik, Box 641, Kveleth, IVAN KERŽIŠNIK, m, nadzornik, Box 138, Burdine, Pa.
POROTNI ODBOR: jakob ZaBUKOVEC, predsednik porotnega odbora,
4824 Blackbenrv St., Pittsburg, Pa. MIHAEL KLOBUČAR, H. porotni, 115, 7th St., Calumet, MIek. JOSIP PEZDLRC, UL porotnik, 1401 So. 13th St., Omaha, Neb. Vrhovni zdravnik Jednote: Dr.MARTIN J. IVEC, 711 N. Chicago
Street, Joiiet, I1L Krajevna društva naj blagovolijo pošiljati vse dopise, prexnem.be udov In druge listine na glavnega tajnika: GEORGE L. BROZICH, Box 424, Ely, Minn., po svojem tajniku in nobenem drugem.
Denarne pošiljat ve naj pošiljajo krajevna drtrštva na blagajnika: JOHN GOUŽE, Box 105. Ely, Xf in n - j po svojem zastopniku in nobenem drugem. Zastopniki krajevnik društev naj pošljejo duplikat vsake pošiljat ve tudi na glavnega tajnika Jednote.
Vso pritožbe od strani krajevnih društev Jednote ali posameznikov naj se pošiljajo na predsednika po*x>tnega odbora: JAKOB ZABUKOVEC, 4824 Black be rry St., Pittsburgh, Pa. Pridejani morajo biti natančni podatka vsake pritožbe.
Društveno glasilo je "GLAS NARODA".
Drobnosti.
KRANJSKE NOVICE.
Nesreča. I)ue 28. avgustov je zgrabil v Trojani mlatilni stroj za desno roko Simona Odloma, kteremu je skoraj odtrural ?itiri prste. Prepeljali so ga v deželno bolnišnico.
V Idrijci je 24, avgusta utonil hlapec Jos. Gnezda z Vojskega. Gnal je kopat konje svojega gospodarja Di-diča pod jez v bližini cinobrske tvor-niee. Konju, ki ira je jahal, je v vodi spodrsnilo, da j« padel in pokopal pod >alx» Gnezd«-, ki se vsled tega nI nioirel rešiti, dasi je znal plavati.
Škrlatica je začela razsajati po Gruči in Zgornjih Prekopih v župniji Št. Jernej. Obolelo jc 17 otrok; devet jih je okrevalo, eden umrl. 7 jih pa še leži. Baje se je bolezen zanesla s Hrvatskega.
Radi opeklin umrL Posestnikova žena Antonija Hrvatin je postavila na sredo kuhinjo kote z vrelo vodo, da omije kuhinjsko posodo. Petinpol-leti a hčerka je padla čezenj in se tako eparila po gornjem in spodnjem telesu, da je drugi dan umrla.
Domača živina na Kranjskem. Koncem leta HKHi so našteli na Kranjskem 24.280 konj. 129 mul, oslov in mezgov, 210131 goved. 23.133 ovc. 2020 koz in 112.300 prašičev. Razen ovc in koz. kojih število je padlo, se je živina pomnožila.
Postojna je od ea-a nastalega tifusa letos pa do sedanjega časa (računano šest tednov) izgubila povprečno pri obisku jame na dan 50 do 60 tujcev. Kar je bilo letoviščarjev, so pa večinoma že vsi zltežali iz trera!
Najstarejši mož v Idriji umrl. V Idriji je umrl najstarejši ondotni mož Ivan Mihevc, star 93 let.
Požar. V Regrški vasi pri Novem mestu se je vnel 23. avgusta proti večeru po-setnici Ani Gašper svinjak. Čeprav -o na pomoč došli sosedje iz-ku>a!i požar zadušiti, se je ogenj vendarle razširil 5e na hišo in ga ni bilo mogoč® pogasiti. Novomeška požarna hramba je mogla o«renj samo omejiti. Poleg poslopij so ziroreli tudi vsi pridelki in 180 K v gotovini. Škoda, znašajoča čez 2000 K, je pokrita le s 400 kr«.n zavarovalnine. Pri gašenju se je posebno odlikoval okrajni sluga iz Novega mesta Ivan Jarc. K sreči ni vlekel veter, sicer bi bila v nevarnosti cela vas. Kako je ogenj nastal, se n« ve.
Požig. Dne 18. avgusta je zgorela v T>etencih senena lopa. v kteri je bilo okoli 400 stotov sena in 28 plohov za pod. Lopo, lastnino kranjskega dekana Koblarja, je imel v najemu kmet Jožef Logar. Skupna škoda je cenjena na 2480 K; zavarovan ni bil niti lastnik niti najemnik. Sum. da je za-žgal, je padel na sitarja Franca Žlindro, ki ie je že dalje časa klatil po okolici Goric ter po požaru neznano kam izginil.
PRIMORSKE NOVIČK.
Posknšen samomor ▼ Trstu. Dne
27. avgusta ob 11. uri ponoči je v Bar-kovljah skočilo v morje neko mlado, lepo dekle. Redar, ki je to videl, je skočil za njo in jo rešil s pomočjo na obali se nahajajočih ljudi Dekleta, ki si j- hotela končati življenje, so prepeljali v bolnico« V bolnici ni hotela povedati niti svojega imena, niti vzroka, zakaj s je hotela končati življenje.
t
Opatija — 25 let letovišče. Dne 20.
avgusta je minilo 25 let, odkar je O-patija letovišče, kar so proslavili z raznimi slovesnostmi. Isti dan so slovesno sprejeli 30tisočega gosta, soprogo nekega ogrskega polkovnika ter jej v spomin poklonili krasen album z akvareli Opatije in okolice.
ŠTAJERSKE NOVICE.
Zblaznel je v Mariboru tamošnji trgovec Ignacij Lorber. Prepeljali so 2-a v blaznieo v Feldhof pri Gradcu.
HRVATSKE NOVICE.
Častnik natepel mestnega uradnika.
V topniški vojašnici v Osjeku delajo »elavci razne poprave, ki jih nadzo-i ;i je mestni uradnik Kovačevič. Dne 23. avgusta zjutraj je prišel k njim !«>pni*ki nadporočnik Pampihler po-l»olnoma pi jan ter jih začel psovati. končno pa pretepati s sabljo. Delavci -i niso upa-.i nastopiti proti njemu. Kovačevič je odločno protestiral proti temu. a Pampihler je ukazal vojakom, naj ga drže, potem pa je tudi njega pretepel s palico.
Iz sovraštva proti Khuenu. V dvorani poslopja za bogočastje in nauk v Zagrebu je nekdo iz slike izrezal podobo bivšega bana Kliuena, kar pa oblastva skrbno prikrivajo.
Žena je ušla kmetu Simonu Jandri-šiču iz Negova na Hrvatskem. Navzlic 45 letom se jej vroča kri še ni ohladila.
Ogri proti dr. Benkoviču. V "Egy-
< tersu *' se vseučiliščni profesor Kme-ty huduje na dr. Benkoviča, ker je i>osetil kongres stranke prava v Zagrebu in govoril za ločitev od Ogrske. Kmety napada bana, ker ni "sodrgo* razgnal. — "Pesti Hirlap" piše, da je stranka prava v Zagrebu sklenila kralja zapoditi in si izvoliti svobodno novega iz hiše habsburške. (Volitve v Bel envesn so ^ladjarom očito zmedle možgane.)
Ljubljančan-ropar prijet v Zagrebu. Nedavno jc v stanovanju zdravnika dr. Maleea v Zagrebu zapel hišni zvonec. Zdravnik se je ravno preoblačil in zato ni n ogel takoj odpreti vrat. Toda neznanec je sam udri v stanovanje, misleč, da ni nikogar v stanovanju. ter začel tlačiti v žepe razne dragocenosti. Med tem pa je stopil k njemu dr. Malee s samokresom v roki; ropar videč, da bi bil vsak upor brezuspešen, se je mirno udal ter dal zve-/ati z vrvico, na kaj- ga je zdravnik oddal straži. Tej je povedal, da se piše Feliks Iladerbolee, rojen v Ljubljani ter da je bil v Gradcu zaprt dve ieti radi tatvine. Pri njem so dobili IMtpise kakih 20 stanovanj z opazkami, kdaj so stanovalci doma.
BALKANSKE NOVICE.
Jubilejna proslava na Bolgarskem.
Sofija, 28. avg. Danes se praznuje po celi kneževini 201etni jubilej, odkar vlada sedanji knez Ferdinand. Mini-sterski svet je izročil knezu jubilejno poročilo na 664 straneh knjige, kjer se našteva delovanje vseh mi niste r-stev za njegovega vladanja. Pri tem je rekel ministerski predsednik: "V nagrado za Vaše napore, za Vaš trud in Vase trpljenje predlaga bolgarski narod svojemu voditelju to knjigo o njegovem napredku in ponosno izjavlja: to je knezovo delo. Ta napredek je najlepša nagrada, ki jo more Va$a kraljeva visokost in bolgarski narod doseči za zaupanje, da sta se dne 14. avgusta 1887 združili usodi obeh in kar je Bolgariji najsiguraeje jamstvo I
v dosego narodnih idealov. Glede ma-cedonskega -vprašanja pravi spomenica: Glavna naloga ministerstva zunanjih del izza stanovitve kneževine je bilo izboljšanje položaja bolgarskemu prebivalstvu v Macedoniji v cerkvenem in civilnopravnem ozira. Od tedaj, in posebno odkar je zasedel prestol knez Ferdinand, se minister-stvo zunanjih del vestno trudi, s posredovanjem pri turški vladi in pri velesilah temu prebivalstvu zagotoviti znosljivo življenje in miren kulturni razvaj. — Knez je izdal manifest, v k te rem med drugim razglaša, da daruje iz lastnih sredstev štiri milijone frankov za ustanovitev sanatorija za bolne na pljučih. — Dunaj, 28. avg. Cesar Frane Jožef je poslal bolgarskemu knezu k njegovemu jubileju sledečo brzojavno čestitko: "Na današnji, za zgodovino Bolgarijo pomembni dan, ko more Vaša kraljeva visokost z zadovoljstvom zreti nazaj na 201etno dobo notranjega ojačenja in mirnega razvoja Vaše dežele, izrekam Vaši kraljevi visokosti najsrčnejše čestitke v zvezi z najboljšimi željami za nadaljno uspešno delovanje Vaše kraljeve visokosti v blagor kneževine.' * - Tudi minister zunanjih del baron Aehrenthal je poslal
knezu prisrčno čestitko.
Justična reforma v Macedoniji. Sofija, 27. avg. Načrt Avstro-Ogrske in Rusije gre za tem. da se ustanovi v Solunu pod evropsko kontrolo kasači jsko sodišče, ki naj preišče vse v Macedoniji izrečene sodbe ter jih po potrebi razveljavi. Pred vsem pa bo naloga tega sodišča, da kontrolira in modernizira preiskovalno sodstvo, ki je skrajno zanemarjeno. Nadalje ima reforma namen, obnoviti volitev mirovnih sodnikov, kakor je to bilo pred ustajo. da pridejo prebivalci pred sodnike. ki so izišli iz njihove srede. S tem b se odpravilo brezpravno stanje in podkupljivost imenovanih sodnikov. Merodajni krogi se zavedajo, da bo Turčija storila vse. da justično reformo prepreči. — Rim. 27. avgusta. Sestanek med ministroma Tittonijem in A eh rent ha lom na Severniku je bil poglavitno zaradi justične reforme v Macedoniji. Na sestanku v Desiu je bil razgovor največ o albanskem vprašanju. ki se je uredilo v vsestransko zadovoljnost. Med tem sta Avstro-Oirrsko in Rusija izdelali načrte za justične reformo v Macedoniji ter se .je načeloma določilo, da se justična reforma, kakor svoječasno reforma za radi macedonske.ga orožništva, stavi pod neposredno nadzorstvo velesil. Italija je avstro-ogrske predloge v principu odobrila, toda v nekterih t« r-kah si je izgovorila pridržek. In zaradi teh pridržkov je bil sestanek med imenovanima ministroma na Severniku ter se je doseglo med obema vladama popolno soglasje.
RAZNOTEROSTI.
Moralna policija. Kakor iz dobrega srednjega veka se čita policijska naredila. ki jo je prinesel nedavno uradni razglas za švicarski okraj Frutin-gen (Kanton Bern) ter se glasi: "Dekleta iz Kanderske doline! Pazite se skrbno v tej nevarni dobi! Edina zgrešitev vas lahko pokoplje za celo življenje v nesrečo ter povzroči vašim rodbinam velike srčne bridkosti! Stokrat laglje je, se nesreči vnaprej izogniti, kakor pa poravnati škodo. Krajevna policijska oblast ima dolžnost, da po svojih močeh zabrani javno pohujšanje. Zato bo nastopala v potrebi najstrožje z vsemi zakonitimi sredstvi. Ženske, ki s tujimi elementi plešejo, pijejo ali se sprehajajo, bodo policijski organi prijeli in brez ozirov zročili prstojni oblasti, da jih kaznuje. "
Moč nemških socijalnih demokratov. Bebel je navedel na mednarodnem shodu socijalnih demokratov v Stuttgartu. da je bilo oddano pri zadnjih državnozborskih volitvah na Nemškem 3,500,000 glasov za soeijal-ne demokrate. Od vseh nemških volil-eev je 800,000 organiziranih socijalnih demokratov, kteri so v enem mesecu zložili 166,000 mark za volilni fond.
čuden samomor mladega dekleta.
V Dublinu je skočila Minuil Hunt, 211etna dekla, neko nedeljo s 120 čevljev visokega zvonika. Dasi so šli ljudje koj za njo v zvonik, da bi preprečili samomor, je ona vendar le izvršila svoj namen in obležala popolnoma razmesarjena. Vse polno ljudstva je gledalo ta pretresljivi prizor. Vzrok samomora ni znan.
Žalostna usoda nekdanjega Mehikanca. Na Dunaju je nedavno umiC v največji l^pdi umirovljeni preglednik eestne železniee Ivan grof Dubsky. Kot mlad mož je odpotoval s cesarjem Maksimilijanom v Mehiko kot konjeniški ritmojster; ko se je vrnil domov, ueil je pri grofu Colloredu jezdarjenje, slednjič pa dobil službo preglednika cestne železnice. V svojem stanovanju je hranil zanj dragocen spomin na nesrečnega cesarja, stensko uro, ki jo je nekoč dobil od Maksimilijana v dar. Leta 1904 stopil je v pokoj.
Samomor v vlaku. Med postajama
Trutnovo in Pelsdorf se je v vlaku ustrelil neki 201etni mladenič. Kdo je
bil, se ne ve. Pri njem so našli nekaj fotografij in denarnico z 40 vinarji.
Mati morilka in samomorilka. V
Hamburgu je vrgla 30Ietna trgovčeva vdova Jansen v Labo v obupu vsled revščine svojo dveletno deklica in petletno deklico in petletnega dečka in je skočila sama za njima! Vsi trije so utonili.	*
PROŠNJA.
Ker živimo med našimi sovražniki in bijemo ljute boje za obstanek, smo si ustanovili
ČITALNICO, ktera naj hi bodrila narodno zavest med naimi.
Tmamio sicer veliko Vlobre volje, a malo denarja, kep smo večinoma delavci. Zato se obračamo do slovenskih listov v Ameriki s ponižno prošnjo, če bi nam mogel vsak list pošiljati vsaj j eden iztis brezplačno. To 'bi bilo velike vrednosti za nas, ker se živo zanimamo za stanje naših rojakov onkraj oceana, a ne zmotremo toliko, da bi si mogli naročiti iste liste.
Upamo, da ne bode naša prošnja zastonj. Časopisi naj se izvolijo pošiljati na:
"Narodna Čitalnica"
v Hrastniku Austria.	Štajersko.
Za čitalnični odbor:
Miloš Ros, t. č. tajnik. (16-18—9)
NAZNANILO.
Rojakom naznanjamo, da je sedaj naš potnik
A A
jfll^lH
Al
Mr. JANKO PLEŠKO ▼ državi Wisconsin, potem ide ▼ Michigan, Minnesoto, Colorado, Kansas itd., ter ga vsem prav srčno priporočamo.	*
Fraak Sakser Oo.
TlKE':
i
lidneje poo. 109 Greeuv na i se »sat-
.:' r>:dop § za noteSnaj-1 i jfš najso ; Sakserju. York, zatt
• •	»hrnc
NAZNANILO IN PRIPOROČILO
Rojakom v Evelethn, Minn., u okolici naznanjamo, da je sa tamoinj., okraj naš zastopnik
MR. GEO. KOTZE, P. O. Box 541,	Eveleth, Mini
Ker je a nami v sveži, ga vsem to plo priporočamo.
Frank Sakser Co.
NAZNANILO. Rojakom v Calumetu, Mich., ix okolici naznanjamo, da je g.
PAUL SHALTZ,
11 7th Street, Calumet, Mich., pooblaščen pobirati naročnino s» "Glas Naroda" in ga toplo pripore
1 čamo.
Upravništvo "Glasa Naroda".
Pozor Rojaki!
Potne noge, kurja očesa in ozeblino Vam popolnoma ozdravim samo edino z Knajpovim praškom, kdor želi poskušnjo naj pošlje 30c v znamkah na kar mu takoj prašek pošljem. Za golobradce in plešaste imam najboljše mazilo po katerem se v 6 tednih lepi brkovi, braoa in lasje narastejo, če ni to resnica plačam vsakomu $500
Jakob Wahcic," "
K. 63. KILPOYLE STREET,
CLEVELAND, OHIO.
^^^ ................-- ........_ I_____
JOHN VENZIJL, * |10I7 E. 62nd Street, N. E., Cleveland, Ohio 'izdelovalec kranjskih in nemSkih
harm o n i k.
Delo napravim na zahtevanje naročnikov. Cene so primerno nizke, a delo trpežno m dobro. Tri vrstni od $22 do 545. Plošče so iz najboljšega cinka. Izdelujem tudi plošče iz aluminija, nikelia
l^do'Hs.'"- Cena "A J* ^
Ako boeeš dobro postrežbo
z mesom in grocerijo,
tako se obrni na
Martin Geršiča,
301-303 E. Northern Ave., Puebio, Colo.
Tudi naznanjam, da imam v zalogi vsakovrstno suho meso, namreč;
kiob&se, renra, jezike, šunke itd.
a Govorim v vseh slovanskih, obilni obisk.
POZOR SLOVENCI IN HRVATI
r"<»dp sani priporočam vsem potuji čim rojakom v Chicagi, 111., in okolici svoj dobro urejeni
—: SAIL O ON. :—
Na razpolago imam tudi lepo ke; lji&če. Točim vedno sveže in dobro Sel p pivo, j ako dobro domače vini razrie likerje ter prodajam fine smot ke. Postrežba solidna.
Proda j cm tudi in preskrbujem paro brodne listke za vse preko morske eru po izvirnih cenah Pošiljam denar j« v staro domovino zanesljivim potof po dnevnem kurzu. V zvezi sem 1 '> a n ko Frank Sakaer v New Torku.
S to j i k svojim!
Z telespoštovanjem.
JOSIP KOMFAU Oreenbay Ave., So. Chicago. Ili
pt. 1907
Samo do 30. £
nudi Vam
"SLAVIA" Watch & Jewelry Co. 27 THAMES ST., NEW YORK, N. Y.
redko priliko, da si preskrbite železni čn o uro za malo svoto______..._____
$5.98
Pokrovi pri tej uri so iz allvarolda ali solidnega nemškega srebra s krasno urezano »lokomotivo.
Oba pokrova sta na vijake. Prvi ima francosko kristalno steklo. Stroj je poznan Amenkanski Waltham na 15 kamnov.
Ta ura se prodaja v vsaki trgovini za $10 do $12. Sedaj se Vam pa nudi dobra ura za komaj polovično ceno. Ne odlaSajte ampak naročite jo Se danes. Pismena ea-
Obrnlte pozornost t
rancija je pri vsake) uri. lzrecite ta ogli ter ga pošljite najkasneje do 30. septembra na "Slavia" Watch & Jewelry Co. Prilo-z te $1 in uro jdobite po ekspresu na po« vxetje. Ako poSljete celo svoto naprej dobite uro po polti poštnine prosto, tudi rast bodoče oglase. .
Rojaki Slovenci!
Verjemite samo resnico, katere nikdo z la£mi fn obrekovanjem premagati ne more, pa naj pripoveduje kar in kolikor mu drago. Neovrgljiva resnica pa je, da je
COLLINS N. Y. MEDICAL INSTITUTE edini zdravniški zavod v Ameriki, v katerem prvi svetovni zdravniki in profesorji posebnim modernim načinom zdravljenja zdravijo vse bolezni bodisi akutne ali zastarele (kronične), kakor tudi vse tajne spolne bolezni možke ali ženske.- Temu dok^z so stotine zahvalnih pisem in slik, S katerimi se rojaki primariusu tega zavoda zahvaljujejo fZSL nazaj zadobljeno zdravje, izmed katerih radi poman-kanja prostora samo nekaj priobčujemo:
Ozdrsfvljena bolečin v trebušni votlini ter prebadanja v hrbtu in nogah.
Marija Dolenc
Trnje, Gorenjsko, Kranjsko.
Cenjeni Collins Medical Institute! Jaz Vam odgovarjam na Vase pismo in izpolnivši Vašo željo Vam pošilam mojo sliko ter se Vam zahvaljujem za Vaša zdravila, katera ste mi pošilali ker jaz sem sedaj popolnoma zdrava, a sem mislila, da ne
bo dem nikdar več. Se vam še enkrat zahvaljujem in vsakemu Vas priporočam ter Vam ostajam hvaležna rojakinja.
Marija Dolenc.
Ozdravljen od rt" umatizma in prebadanja po kosteh ter živčne bolezni.
Ozdravljen bolezni na očeh
John Polanc
t >ox 151
Mike Novak
1258'Mohlen Ave. Puoblo, Colo.
Kock Springs, Wyo.
Zatoraj rojaki, ako ste bolni ali slabi ter Vam je treba zdravniške pomoči, obračajte se edino na ta najstarejši, najzanesljivejši, in najboljši zdravniški zavod, če hočete v kratkem in zanesljivo do kraja ozdraviti. Točno in brez sramovanja opišite vse Vaše znake in uzroke bolezni, naznačite koliko ste stari, koliko časa traja bolezen i. t. d. ter pisma naslavljajte na sledeči naslov:
rLE7 H 3E
COLLINS N.Y. MEDICAL INSTITUTE.
140 W. 34th St.,
New York, N. Y.
Ozdravljen bolečin v rebrih, slabega teka in sLabosti celega telesa
Nikolaj Vučekovič
Danilov grad
Motenegro
Slo vensko- Hrvatsko Zdravišče
je u&jz»nesljitejši zave d >a Slovence v .Ameriki. — Čitajte kaj iiani ena rojnkinja poroča:
Visokospoštovani Dr. Thompson: — Naznanjam Vam, da sem zadnja zdravila potrošila, katera so mi podelila zopei popolno zdravje, kafeoišnega že celih C let nisem imela, kajti kakor sem Vam v prvem pismu naznar;la, bolehala sem celih 6 let in pri nobenem zdravniku nisem našla nob> ne pomoči in nekateri zdravniki so mi že rekli, da moja bolezen ni več za ozdraviti. Slučajno sem sezr^la za Vaše zdravišče in Vaša zdravila rabila sem skoraj 5 mesecev in danes sem tako popolnoma zdrava, kakor bi bila novorojena. Jaz * Vam Vaše dobrote in truda ne n oren poplačati; naj Vam Bog tisočkrat t povrne, kar ste za me dobrega storili. Priporočam Vas vsakemu rojaku ^ali rojakinji in ostajam s pozdravom Vam iz srca hvaležna
Marija Petač 55 Rear Straublene, Troy H Allegheny, Pa, Rojaki I Ako ste t o raj bolni, obrnite se osebno ali pa pismeno samo na to zdravišče, opišite natanko svojo bolezen, naznanite knko dolgo oo-lujete in tedaj smete biti popolnoma, prepričani, da bodete najceneje in najhjtreje zopet svoje zdravje zadobili. Ogibljite se pa kakih takozvanih zdravniških kompanij, da se ne bodete na vse zadnje kesali.
Pisma morate natanko tako nasloviti:
SLOVENSKO=HRVATSKO ZDRAVIŠČE
Ravnatelj: Dr. «J. E- THOMPSOIN, 334 West 29th Street,	New York,'\^"\ .
MARKO KOFALT,*
249|So. Front St.,* STEEUTON, PA.
Priporoča se Slovencem in Hrvatom v Steeltonu in okolici za izdelovanje kupnih pogodb, pooblastil ali polnomoči (Voll-macht) in drugih v notarski pesel spadajoiih stvari, ktere točno in po ceni izvršujem.
Dalje prodajem parobrodne listke za v stari kraj za vse boljše paraike in parobrodne proge ter pošiljam denarje v staro domovino po najnižji ceni.
2Vlt-_ Marico Kofalt je naš zastopnik za vse posle in ga rojakom toplo priporočamo.
FRANK SAKSER CO.
najprimernejša pijača je
LEISY F* I V O
ktero je varjeno iz najboljšega importiranega češkega hxr.ela. Padi naj nikdo na zamudi poskusiti ga v svo.jo lastno korist, kakor tudi v Vi i&t svoje družine, svoj ih prijateljev m drugih.
L,eiay pivo je najbolj priljubljeno ter se dobi v vseh T c žil-gostilnah. Vse podrobnosti zveste pri Geo. Travnikar-ju 6102 St. Clair A»e. f^.V-kteri Vam drage vol je vse pojasni.
THE ISAAC LEISY. BREWING COMPANY
CLEVELAND, O.
_i_^

___
.	-	CJ
Katol. Jednota. ^
n
V4OIAHILO.
Rojakom ▼ Plltdbmiu. Pa, la okolici nagnanjamo, da jt sa tamoftnji okraj naš jediai pooblaščeni zastopnik sa vm pools
Mr. JAKOB ZABUKOVEC, 4824 Blackberry Alley, Pittsburg, Fa., kteri je sedaj sopet nekoliko okreval in bode vsako soboto od 1 ure po-polndne do 8. vre aveter sa naa posloval Rojakom g* toplo priporočamo.
Frank Bakser Company.
mejaki, naročajte se na "Glas Ha rade", natveftji in najeenejil dnevnik.
Izšel je tretji in zadnji zvezek
potnega romana
WIHET00,
Rdeči Gentleman ter se dobiva po 40 centov.
Kdor sa je ie prej naročil, ga dobi drugi teden. Če m je kdo preselil medtem, naj sporoči nov naslov, da | ne bode nepotrebnih pritožb, i Vsi trije zvezki veljajo SAMO EN
I DOLAB s poštnino vred.
i
Kdor misli naročiti to zanimivo in | izredno ceneno knjigo, naj piie takoj, dokler se dobe še vsi trije sveskL
Upravništvo "Glas Naroda"
109 Greenwich St.. New York.
W	NARAVNA	fjBL
J KALIFORNIJSKA VINA &
^	NA PRODAJ.
H	Dobro črno vtao po 50 do 60 ct.	7a
1h	galon s posodo vred.	Js£
H	Dobro belo vino od 6U do 70 ct.	f[Jg
\j.	galon s posodo vred.	kj/
sjr	Izvrstsa tropavles od $2.50 do $3
f?	galon s posodo vred.	t^
M	Manj nego IO galon naj	ffL
J	nihče ne naroča, ker manje ko-	J
u	ličine ne morem razpošiljati.	JS
T	Zajedno z naročilom naj gg. na*	7] S
IJ*	roeniki do pošljejo denar, oziro-	k '
V	ma Money Order.	ftj [
Lr.	Spoštovanjem	L t
f Nik. Radovich, vj}
M SMVcroMtSt, SaaFraadsco,CaL A.
Zdravju
e*
■
Starca.
Povest grofa Leva Tolstega.
l>va starca sta se bila zaobljubila na božjo p<>t v Jeruzalem. Eden njiju je bil premožen kmet; ime mu je bilo .klim Tarasič Ševeljev. Jelisej Bodrov, drujri, j« imel le malo posest\ a.
Jcfini je bil časti vreden mož; ni pil žganja, ni kadil in njuhal tobaka, ni psovat nikoli svojesra bližnjika in se je držal v vseh rečeh vrlo in strogo. Izvoljen za starosto, je opravljal dvakrat svoj posel z vso poštenostjo. In:-'] je »Iva sina in oženj enega umika,
vsi so živeli skupaj. Izgledal je zelo dobrt>. Šele v njegovem sedemdesetem letu mn je brada začela si veti.
.Telisej. >tar možiček. ne bogat in ne reven, jt* svoje dni hodil okoli tesat ; zdaj na starost je živel doma in redil čebele. Kden sinov je delal zunaj doma, dru^ri je živel pri očetu. Jelisej je bil dobrodušen in vesel. Ob priliki je pil svoj kozarček žganja, njuhal je tobak in je rad prepeval. A bil je tih človek, je živel v miru s svojci kakor s so-«- li. Majhne rasti, črnkast s kodrasto bradico, je imel kakor njegov patron, prerok Elija, plešo po celi glavi.
Že davno sta se bila zaobljubila in se domenila, da pojdeta skupno, a nikoli ni Terasič utegnil: komaj je bila kaka stvar opravljena, takoj je moral začeti drucro; zdaj je oženil unuka. zda.i je čakal, da se vrne mlajši sin od vojakov, in ta Čas si je zidal hišo.
Xtkeir.i praznika -ta se sešla starca in se usedla na traraovje za novo hišo.
"Kdaj. boter."' je pričel Jelisej. ** izpolniva svojo obljubo?"
-Tefim je nagrbančil čelo.
"Treba še počakati,1T je menil. "Je
hudo leto za-nw---- Začel sem zidati
liišo. mislil sem: kaj malega čez sto mbljev poj.lt za to; in zdaj sem že pri tretjem stotaku in hiša še ni trotova. Pred p.'letjem -e ne bom mogel odtnmti. Poleti pa. če Rog da, se na-praviva na pot."
"■h>s j ;i pravim, da ni nič odlašati. Treba iti zdaj. Spomlad imamo, to je zdaj pravi Čas."
**Xaj ho pravi čas. l»oter: a delo je enkrat v teku — ali naj ^a vrže človek v kot?"
*	Kakor bi ne itnel nobenega! Tvoj sin opravi vse delo."
**Kako bo ta v-«» delo opravil! Moj starejši ni zanesljiv, zapelje sra kak-šnikrat."
"Kadar bova v crrobu. boter, bodo izhajali tudi brez naju. Tvoj sin se mora učiti."
"Je že prav. Jaz pa hi rad napravil v-e pod svojimi očmi."
" Ki. 1 juhi mo j. človek nikdar vse-ga ne opravi. Tu jn.miva.jo zadnjič pri na- ženske, pospravljajo za praznik. To in ono je potrebno, ne morejo d< »gotovi t i vsega dela. Starejša si-naha. pametna ženska, pravi nazadnje: Hvala Bogu. da pride praznik, ki ne čaka na nas. Drugače, je rekla, kolikor bi tudi delale, bi vendar ne izdelale.* *
Terasič se je zamislil.
** Veliko denarja sem potrošil za zidavo: in na to pot tudi ne moreš s praznino rokami. Ni majhen denar — -to i uhljev."
Jelisej se je smejal.
"Ne greši, boter. Tvoje p rem oženje je desetkrat toliko ko moje, in govoriš o denarju. Ee povej, kdaj greva. Jaz nimam nobenega denarja pri rokah, a za na pot ga bom imel."
Tudi Tarasič se je smehljal.
"<»l«'.j ga no. za kakšnega bogatina se tu postavlja! Ivje pa boš vzel denar?"
"Rom doma spraskal skupaj.... bom kje kako dobil.... deset panjev odstopim sosedu, že dolgo prosi zanje."
"Potlej, če bo dober roj, se >>oŠ pa kesal."
•	• Ke.-al ? Ne, boter! Se nisem v življenju kesal drugega nego svojih grehov. Ni nič dražjega nego je duša."
"Imaš prav, a tudi ne more biti dobro, če ni na domu vse v redu."
"Te pa v naši duši ni v redu, potlej bo še hujše. Obljubila -va — dajva iti."
Jelisej je pregovarjal tovariša. Jefim je premišljeval in premišljeval, na jutro je prišel k Jeliseju.
"Pa pojdiva." je rekel. "Tinaš prav. Smrt in življenje sta v božjih rokah. Dokler je moč, treba iti."
V enem tednu sta bila pripravljena za na pot.
Tarasi«"- je imel denar doma. Vzel si je stodevetdeset rubljev, dvesto jih je pustil stari.
Tudi Jelisej je bil gotov. Deset panjev z zarodom vred je bil prepustil za sedemdeset rubljev sosedu, trideset rubljev je zbrskal doma; stara mu je dala zadnje, kar je bila prihranila za -vvoj pogreb, tudi sin aha je dala, kar je imela.
Vsa dela je bil izročil Jefim Tarasič starejšemu sinu; kje in koliko je treba napraviti sena, kam je treba navori ti gnoja, kako dogotoviti in pokriti bife. Vsako stvar je bil preuda-
morem
Jelisej je samo naročil stari, naj mlado zalego v prodanih panjih dene posebej in odda sosedu, pošteno, z zadnjo čebelico. O domačih opravilih ni niti začel govoriti: 'Saj bo videla sama, kaj in kako je storiti.
Ženske so jima napekle pogač, ji-na naredile malhe in urezale novih cunj za na noge; obula sta nove Škornje. vzela povrhu še opanke in šla. Domači so ju spremili kos pota in se jHjslovili.
Jelisej je bil veselega srca; ko je*
hila vas za njim, je pozabil na vse
opravke. Mislil .je samo na to, kako
hi ustregel tovarišu, ne rekel nikomur
/žale besede, v miru in slogi prišel
na cilj in se potem vrnil domov. Ali
je šepetal gredoč kako molitev aH pa '
... i jo pripovedoval kaj iz življenja svet- j
nikov. Ako sta srečala ya poti kakega
človeka ali prišla v prenočišče — z
vsakim je poizkušal prijazno občevati
■n mu reči ljubeznivo besedo. Hodil je
fc—■ in se veselil.
Enega Jelisej ni mogel pogrešati: namenil se je, da ne bo več njuhal, radi česar je bil pustil doma svojo to-hakiro iz brezove skorje; a manjkalo mu je nečesa. Medpotoma je dobival malo tobaka v dar; pa je od časa do časa zaostajal za tovarišem, da bi ga ne zapeljal v greh, in je njuhal.
Tudi Jefim Tarasič je dobro korakal. ni storil nič slabega in- ni govoril nič nepotrebnega; a manjkalo mu je lahkosti na duši. Skrb za domačijo mu ni šla iz glave. Vedno je mislil, kaj se pač zdaj doma godi: če ni pozabil sinu kaj reči, če bo sin tudi vse prav naredil.... Ako je videk medpotoma, da sade krompir ali vozijo gnoj, vedno je moral misliti na dom in na sina. Mikalo ga je, da bi se vrnil — rad bi bil dal navodilo in -am poprijel.
• • •
Starca sta romala že pet tednov; pr.nosila sta bila opanke in si morala kupiti nove. In prišla sta k .Maloru-s.nn. I Ki slej sta hila za prenočišče in kobilo v-akikrat plačala: pri Maloru--ih pa so se kosali ljudje, kdo ju v jme; prenočevali so ju. jima da-;»': ic-ii in ni-o marali vzeti denarja; levaJi so jima v malho kruha za na :>• t i> tudi pogač.
Tako sta hila prehodila starca svo-i!i dobrih sedemsto verst. preronala e eno gubernijo i.i prišla v kraje, prizadete od hude letine. Ejudje so ju sieer sprejemali pod streho in niso zahtevali plačila za prenočevanje, a jesti jima niso dajali ničesar. Niti kruha niso imeli povsod, včasih ga za lenar n bilo dohiti. Pretečeno leto. so prij>ovedovaIi ljudje, ni bilo nič obrodilo. Bogatini so bili uničeni, prodati so morali vse; ki so drugače za silo živeli, so obubožali popolnoma: in reveži so ali šli po svetu ali beračijo ali se kako doma prerivajo skozi — po zimi so jedli pleva.
Starca sta prenočila nekoč v večjem kraju, kupila kakih petnajst funtov kruha in odrinila pred jnti*anjo zoro, da ne bi hodila toliko po vro čini. Okoli deset verst sta premerila, ko sta dospela k rečiei: sedla sta tja, zajela vode v lonček, liadrobila noter kruha, jedla in premenila 4eunje na nogah. Jelisej je privlekel ven svojo tobakiro, nad čemer je Jefim Tarasič zmajeval glavo.
" Zakaj ne zagnati preč take nesnage?"
Jelisej je zabranil roko.
"Greh me je premagal." je rekel. • • Kaj se hoče . . . . * *
Ko sta se odpočila, sta potovala naprej. Ko sta bila prehodila še kakih de-et verst, sta prišla skozi veliko vas. Pripekalo je. Jelisej se je čutil čisto opelianega. hotel je počivati in piti. a Tarasič je stopal naprej. Tara--:»■ je bil trdnejši v hoji in Jelisej se je s težavo vlekel za njim.
"Rad bi bil pil." je stokal.
"Pa pij. Jaz ne maram."
Jelisej se je ustavil.
"Ne čakaj na-me. Grem samo pit tukaj v hišo. Brž te dojdem."
<4 Dobro.''
In Jefim Tarasič je šel sam po poti. Jelisej je stopical proti koči.
Koča je bila majhna, spodaj črno prebarvana, zgoraj belo. a glina se je bila že vsa odluščila. Vhod je bil z dvorišča. Jelisej je stopil na dvorišče. Videl je I ežati tam golobradeara, suhega človeka, srajco utaknjeno za hlače. kakor je pri Malorusih navada. Ix?gel je bil pač v hlad. a solnce je sijalo naravnost nanj. in on je ležal in ni spal. Jelisej ga je poklical in ga poprosil vode. a človek mu ni odgovoril. Ta je bolan ali pa neprijazen, si je mislil Jelisej in šel k vratom. V koči je slišal jokati dva otroka. Potrkal je.
"Gospodarji!"
Nič odgovora. Potrkal je vdrugo.
"Kristjani!"
Nihče se ni ganil.
"Hlapci božji!"
Nobenega odgovora. Jelisej je hotel oditi, a je slišal ječati nekoga za vrat mi. Ali se je zgodila nesreča z ljudmi? Treba pogledati. In Jelisej je šel v kočo.
• • •
i
Ni bila zaklenjena. Jelisej je šel skoz vežo in stopil v izbo. Na levo je bila peč; na desno, v sprednjem odjp&qja
Ne trpite za reumatizmom.
Drgnite otekle in bolne ude z
Dr. R1CHTERJEV1M SidroPainExpellerjem
in. ČudlH se bodete radi hitrega ozdravljenja. —Rabil sem Vaš Pain Expeller 20 let drugod in tukaj z i&bornimi vspe-hi v slučajih reumatizma pre-hlajenja, bolezni v križa in »ličnih pojavah. Sedaj ne morem biti brez njega.
Rev. H. W. Freytag, Hamel, 10.
Na vsaki steklenici je tnaša varnostna znamka "sidro". 25 in 50 cent. v vseh lekarnah. F. Ad. RICHTER&CO.
215 Pearl St., New York.
kotu, je stala omara s svetimi podobami in miza, za mizo je stala klop. Xa klopi, samo srajco na životu, je sedela starka, glava je slonela na mizi. Poleg sebe je imela suhega fantiča ; izgledal je kakor vosek trebuh je imel napihnjen — cukal je starko za rokav, jokal in prosil. Težak vzduh je plaval po izbi. Jelisej je videl: zgoraj na zapečku je ležala ženska.
Ko je zagledala tujega moža, je starka dvignila glavo.
(Dalje prih.)
Važno za rojake,
ki nameravajo potovati v staro domovino.
BRZOPARNIKI francoske družbe. seve ron emške ga Lloyda in Hamburg-ameriške proge, kteri odpluje jo iz New Yorka v Evropo, kakoT sledi:
V	HAVRE (francoska proga):
LA PROVENCE odpluje 19. septembra ob 10. uri do p.
LA LORRAINE odpluje 26. septembra ob 10. uri dop
L A SAVOIE odpluje 3. oktobra ob 10. uri dopol
LA PROVENCE odpluje 10. oktobra ob 10. uri dopol
LA TOURAINE odpluje 17. oktobra ob 10. uri dopol.
LA LORRAINE odpluje 24. oktobra ob 10. uri dopol
LA SAVOIE odpluje 31. oktobra ob 10. uri dopol.
V	BREMEN
(proga severonemškega Lloyda):
KRONPRINZESIN CECILIE (novi)
odpluje 17. septembra ob 11. uri dop KAISER WILHELM DER GROSS L odpluje 24. septembra ob 10. uri dop.
KAISER WILHELM H. odpluje 1. oktobra ob 11. uri dopol.
KRONPRINZ WILHELM odpluje 8. septembra ob 3. uri po pol KRONPRINZESIN CECILIE (novi)
odpluje 15. oktobra ob 10. uri dopol.
KAISER WILHELM DER GfiOSSE odpluje 22. oktobra ob 10. uri dopol.
KAISER WILHELM II. odpluje 29. oktobra ob 10. uri dopol.
V HAMBURG
(Hamburg-am eriška proga) :
DEUTSCHLAND odpluje 26. septembra ob 8. uri dop.
DEUTSCHLAND odpluje 24. oktobra ob 7. uri zjutraj.
Za vse pobližne ali natančne pojasnila glede potovanja pišite pravočasno na:
FRANK SAKSER CO., 109 Greenwich St., New York, kteri vam bode točno odgovoril in vas podučil o potovanju.
ONI ROJAKI, kteri želijo potovati z manjšimi stroški, t j. m voziti cenejši, naj se po-■lužijo
ATJ STRO-AMERICAN A PROGE, ktere parni ki vozijo direktno med Trstom, Reko in New Torkom.
Parniki odplujejo:
LAURA odpluje dne 34. septembra.
Dalje so še krasni poštni parniki na razpolago, kteri odplujejo kakor sledi:
V ANTWERPEN:
AMERIKA
odpluje 19. septembra ob 3. uri pop.
FINLiAND odpluje 21 septembra ob 5. uri zjntr.
GRAF WALDERSEE odpluje 2L septembra ob 4. uri pop.
* VADERLAND odpluje 28. septembra ob 8:30 dopol.
PENNSYLVANIA odpluje 28. septembim ob 0:30 dop. KAJSBR3N AtTGUSTE VICTORIA odpluje 3. oktobra ob 2. uri popol.
KROONLAND odpluje 6. oktobra ob 3-tBi popohtdne.
ZEZ3LAND odpluje 12. oktobra ob 9. uri ajmtraj. FENLAMD
oktobra ob S. uri popol
-j
VADERLAND	'
odpluje 26. oktobra ob 8:30 zjutraj.
V	HAVRE:
LA GASCOGNE odpluje 14. septembra ob 10. uri dop.
LA «BRETA.GNE odpluje 28. septembra ob 10. uri dop.
LA GASCOGNE odpluje 12. oktobra ob 1(X uri dop.
T.A BRETAGNE
odpluje 2B AktnKra. oH T ft tiri Jnnol.
V	BREMEN.	j
BARiBAROSSA odpluje 19. septembra ob 10. uri dop.
GROSSER KURFUERST odpluje 26. septembra ob 10. uri doj
FRIEDRICH DER GROSSE odpluje 3. oktobra ob 10. uri dopoL
MAIN
odpluje 17. oktobra ob 10. uri dopol.
BARBAROSSA odpluje 24. oktobra ob 10. uri dopol.
GROSSER KURFUERST odpluje 31. oktobra ob 10. uri dopol.
V	HAMBURG:
PRESIDENT LINCOLN odpluje 14. septembra ob 9:30 dopol.
PRESIDENT GRANT odpluje 5. oktobra ob 4. uri popol.
BLUECHER odpluje 10. oktobra ob 7. uri zjutraj.
PRETORIA odpluje 12. oktobra ob 8:30 dopol.
AMERIKA odpluje 17'. oktobra ob 2. uif popol.
PATRICIA odpluje 19 oktobra ob 3:30 popol.
PRESIDENT LINCOLN odpluje 26. oktobra ob 8. uri zjutraj. KAISERIN AUG US TE VICTORIA odpluje 31 oktobra ob 12. uri opol.
V SOUTHAMPTON:
(ameriška proga)
ST. LOUIS odpluje dne 14. septembra.
PHILADELPHIA odpluje dne 21. septembra.
ST. PAUL odpluje dne 28. septembra.
NEW YORK odpluje dne 5. oktobra.
ST. LOUIS odpluje dne 12. oktobra.
PHILADELPHIA odpluje -dne 19. oktobra.
ST. PAUL odpluje dne 26. oktobra.
NEW YORK odpluje dne 2. novembra.
Ako kedo želi pojasnila še o drugih, ne tukaj naznanjenih pamikih, naj se z zaupanjem obrne pismenim potom na znano slovensko tvrdko:
FRANK SAKSER CO..
109 Greenwich St., New York, in po strežen bode vsakdo vestno in hitro.
Kdor naznani svoj prihod, po kteri železnici in kdaj dospe v New York, pričakuje ga naš uslužbenec na postaji, dovede k nam v pisarno in spremi na paraik brezplačno. Ako pa d.v spete v New York, ne da bi nam Vač prihod naznanili, nam lahko iz postaje i Depot) telefonirate po številki 1279 Rector in takoj po obvestilu pošljemo našega uslužbenca po Vas.
Le na ta način se je možno rojakom, ki niso zmožni angleškega jezika, izogniti oderuhov in sleparjev v New Torku.
Vožnje listke za navedene parnike prodajamo po isti ceni, kakor v glavnih pisarnah parobrodnih družb.
FRANK SAKSER CO.. 109 Greenwich St., New York, N. Y.
NAZNANILO.
Rojakom Chicago, HI., in okolici naznanjamo, da je za taamosnji kraj naš zastopnik Mr. MOHOR MLADIČ. 617 Booth Center Avenue, Chicago, HL, vsled česar ga vsem toplo priporočamo.
TJpravništvo 4'Glasa Naroda*'
Za vsebino inseratov ni odgovorno me uredništvo niti upravništvo.
Upravništvo "Glasa Naroda**.
SMRT NIMA OBLAST
DO TISTEGA, KATERI RABI
'PROSI zdravila'
SLOVENCI PREPRIČAJTE SE SAMI, KER ZDRAVJE JE ČEZ VSE NA SVETU.
! SLOVENCI!
Berite ta dva pisma, katera smo dobili iz hvaležnosti od našega rojaka J. GRCIC in naše rojakinje gospe ELIZABETA ZELISKA, ker gotovo bi že nebi več živeli, ako bi ne rabili "OROSI ZDRAVILA
OROSI ZDRAVILA POMAGAJO VSAKEMU BOLNIKU V NAJ KRAJŠEM
ČASU GOTOVO IN IZ NAJ BOLJIM USPEHOM IN MI JIH NOČEMO VEČ HVALITI KER JIH ŽE DRUGI DOSTI HVALIJO.
PRIPOROČILO.
Rojakom v Black Diamond, Wash., in bližnjih mestih, kakor: Ravens-dale, Ronton, Mackay, Taylor in Enumclaw, Wash., priporočamo našega zastopnika:
Mr. GREGOR FORENTA, P. O. Box 701, Black Diamond, Wash.
Dotičnik je pooblaščen pobirati naročnino za "Glas Naroda" in je s nimt t zvezi.
_FRANK SAKSER OO.
NAZNANILO. Rojakom naznanjamo, da Je Mr. GEO. 0. SEUUm 18 Iran Street, Canomdwg, Pa^
ffc».~PoWr?naročnino »""Glas Na-vanjn denar t atari kraj ter vmbk
Najboljše zdravilo za putlko, trganje in revtmatizem je RICHTER-JEV SIDRO PAIN V/STPreTT.Tra Dobiti ga je v lekarnah po 25e m po 50 centov.
Spominjajte se ob raznih prilikah, aaše prekoristne družbe sv. Cirila trn Metoda v Ljubljani! Mal položi daa lomu na oltar I	(v dj
Slavni zdravniki in Profesorji
od AMERICA-EUROPE CO. v New York
Jest Elizabeta Zeliska se Vam zahvaljujem od celega srca, da ste me tako dobro ozdravili od moje tako dolge in hucJe bolezni.
Vsi zdravniki pri katerih sem bla, so mi že naravnost v obraz povedali, da zamene ni več pomoči in vsa obupana sem se tia Vas obrnila slavni prosesor Dr. Roof od America Europe Co. in Vi ste me ozdravili in me rež.'.i gotove smrti-
Bog Vam naj plača in priporočala Vas bodem vedno, ter ostanem Vaša večno hvaležna,
Eiizabeta Zeliska, 38 St, Marks Place, New York
Dragi mi Profesor Dr. ROOF
in zdraviniki od AMERICA-EUROPE CO.
Dolžnost mi je, da se Vam iz srca zahvalim za Vaši trud in za in za Vaše izvrstne zdravila katera ste mi poslali in posebno pa za zdravje katero ste mi povrnili in v tako kratkem času. Prepričan sem da ste naj bolji jn naj bolj pošteni zdravniki in priporočal Vas bodem vsakemu in dajte to pismo tudi v dokaz v časopisu oglasiti da se bode vsaki bolnik takoj :ia Vas obrnil in da se nebodo dali od drugih zdravnikov samo ob denar spraviti.
Vas pozdravljam in ostanem Vas do smrt hvaležni,
J. Grčič
Box 77 — San Francisco, Cal.
ZAHVALNICA
Cenjeni gospodje od
America-Europe Co.
Naznanim Vam, da sem Vašo pismo sprejel in sem se Hvala Bogu tudi popolnoma ozdravil po Vaših prvih zdravilih in sem sedaj bolj zdrav kakor nekdaj popreje. Zahvaljujem se Vam cenjeni zdravniki in profesorji, ker ste me tako popolnoma ozdraviii in priporačal Vas bodem vsakemu človeku.
Toraj še enkrat Vam prav lepa zahvala in ostanem Vaš hvaležni, Jernej Durn, 704 Warman Ave., Indianopolis, Ind.
Cenik knjig,
katere se dobe v zalogi t rajstel sakseb co., 109 GreenWICH STREET . NEW YORK.
OROSI ZDRAVILA SO BISER in edina rešitev zdravja.
Pošlite pismo za posvetovanje Vaše bolezni, na Dr. SPILLINGER ja ali pa na Dr. KNIGHT od Slovenskega oddelka na
America Europe Company
(OROSI)
111 Mnftas Atvmc, Not Tsvk.
ROJAK. K^tftftAJTE	NA
"GLAS HA1KO0A", NA/.VKCJT |> KAjdfeMUfil DNEViraCl
MOLTYENIKL
Bogu, kar je božjega, ličen molitveni k za možke, zlata obreza, pol usnje, 75c.
Dušna paša (spisal škof Fr. Baraga), platno, nudeča obreza, 75c.. fina vezava, zlata obreza, $1.00.
Jezus in Marija, vezano v slonokost $1.50, fino vezano v usnje $2.00. vezano v šagrin $1, vezano v platno 75c.
Ključ nebeških vrat, vez. v slon. kost $1.50.
Mali duhovni zaklad, šagrin, zlata obreza 90c.
Nebeške iskrice, vez. v platno 50c.
Rajski glasovi, 40c.
Otroška pobožnost, 25c.
Rožni venec, platno $1.00.
Vrtec nebeški, platno 70c.
Skrbi za dušo, zlata obreza S0c., fino vezano $1.75.
Sv. ura, zlata o-breza, fkko vezano $2.00, šagrin vezava $1.20.
Abecednik, vezan, 20c.
Ahnov nemško-angleški tolmač, 50c.
Angleščina brez učitelja, 40c.
Aladin s Čarobno cvetlico, 10c.
Andrej Hofer, 20c.
Avstrijski junaki, 90c.
Baron Treak, 20c,
Belgrajski biser, 15c.
Beneška vedeževalka, 20c.
Berač, 15e.
Bojtek, v drevo vprežem vitez, lOe.
Božični darovi. 10c.
Burska vojska. 3Uc.
Cerkvica na skali. 10c.
Cesar Fian Josip, 20c.
Cesarica Elizabeta, 10c
C-iganova os ve ta. 20c
Cvetina Borograjska, 20c
Cvetke. 2<»c.
Čas je z'ato, 20c-
ČJmi bratje. 30e
Četrto berilo, 40e.
Darinka, mala Črnogorka, 20c.
Deteljica, življenje treb kranjskih
bratov, francoskih vojakov, 20c. Doma in na tujem, 20©. Dve čndopolni pravljici 20«. Hrmnik r Besednjak slovenskega in
nemškega jezika, vezan OOc. .Domači zdravnic po Rneippu, ave>-
■tn fUI*.. rJrazem Predjamski. 15c. Eri. 20c. Ev8tahija, 15e. Evangelij, vezam 50c. General Laudon. 25*. George Stephenson. o£e želesni«. 40c. Golobček in kanarček, 15c. Gozdovnik, 2 zvezka, skupaj 70e. Grof Radecki, 2(V.v
Grundriss der slovenischen •prache,
vezan $1.25. Hedvika, banditova nevesta, 15«. Hildegarda, 20e. Hirlanda, 20c.
Hrvatsko-angležki razgovori, vezano 50c.
Hitri račun ar, vezan 40c. Ivan Resnicoljub, 20e. Izanami, mala Japonka, 20e. Izdajalca domovine, 20c. Izgubljena sreča, 20c. Izidor, pobožni kmet, 20c. Jaromil, 20c.
Jurčičevi spisi, 11 zvezkov, umetno
vezano, vsak zvezek $1.00. Kako je izginil gozd, 20e. Knez Črni Jurij, 20c. Krištof Kolumb, 20c. Krvna o sveta, 15c. Kako postanemo stari, 40«l Katekizem, mali, 15c. Lažnjivi Kljnkec, 20c. Maksimilijan I., cesar mehikaneki, 20e.
Mali vitez, 3 zrezki, skupaj $2.25. Marija, hči polko va, 20c. Marjetica, 50c. Materina žrtev, 50c. Mati Božja z Bleda, 10«. Miklova Zala, 30c. Mirko Poštenjakovič, 20e. Mladi samotar, 15c. Mlinarjev Jaw, 40©. Mrtvi gostač, 20c. Mala pesmarica, 30«. Mali vaeanalec, 20c. MučenikL A. Aškerc. laegmntmo vezano, $1.25. Na indijskih otodh, «5e. Ha preriji, 20©.
Narodne pripovedke, 3 maki, vsaki
20e. Naseljenci, 20©. Naselnikova Mi, 20©.
Vsak Me.
Nedolžnost pregajana in poveličau.
20©.
Nezgoda na Palavanu, 20c. Nikolaj Zrinjski, 20©.
Narodne pesmi. Žirovnik. 3 zve*ki, vezano. Vsak po 60c.
Navodilo za spisovani« raxtdh pžs*^ .
75c.
Ob tihih večerih, 70c. Ob zori, 50e. Odkritje Amerike, 40©.
Poduk Slovencem, ki se hočejo n-tt liti v Ameriki, 30©.
Pregovori, prilike, reki, 30c. Pavliha, 20c.
Pod turakim jarmom, 20c.
Poslednji Mohik&nec, 20c.
Pravljice (Majar), 20c.
Pred nevihto, 20c.
Princ Evgen, 20c.
Pripovedke, 3 zvezki po 20©.
Pri Vrbovčevem drogi, 20«. *
Prst božji, 15«.
Prva namaka vadniea. 36«.
Poezije. F. Prešeren. Broširano, 50e.
Poezije. Vojanov-R. Majs:er. 60c.
Repo štev, 20©.
Robinson, vezan 60c.
Robinson Cruso«, 40c.
Rodbinska sreča, 40©.
Rodbina Polaneških. 3 »veaki fciur^.
Roparsko življenje, 20c.
Ročni angleško-slovenski in sloveeaka-
angleški slovar, 30c. Ročni nemško-slovenski slovar, Jio*.
žio-Rartel. nova izdaja, vez^n $3.0$. Ročni slovensko-nemški slovar, Jan*-žič-Barl el, vezan $3.00.
Ročni slovensko-nemJki slovar. 40«. Sanjske knjige, velike, 30c. Sanje v podobah (male) Senilia. 15c.
Sita. mala Hindostanka. 20c
Skozi širno Indiio. 3«»o. Slovenski šajjivec. 2 zvezda po 20e. Spis je. 1"><*
Spominski listi iz avstrijske sfto*«-
vine, '25p. S prestola na morišče, 2<U-Srečolovec, 20c. Stanley v Afriki, 20c Stezosledec. 20c. Sto beril za otroke. "sOc. Sto majhnih pnpovedJt JJxl Strelec, 2<»i-. Stric Tomova Koča. 4Uc Sv. Genovefa, Sveta noč, 15©. Sv. Notburga. 20c. 60 malih povestij, 20c. i bioveix^Ka Kuiitrxca, Bieiw^is. e.e^ant-i no vezana $1.80. Slovenski šaljivec, 20e. Spisovnik ljubavnih in ženitovaaj-i skih pisem, 25c. i Spretna kuharica, broširovaao 80«. j Sto!etna pratika, 60e. ; Slovarček priučiti se nemščine brez j učitelja, iUe.
; Šaljivi Jaka 2 zvezka, vsak 20r. j Šaljivi Slovenec. 75c. ; Štiri povesti. 20©. ! Tegethof, slavni admiral, 20©. . Timotej in Filomena. 20c. Tisoč in ena noč. 51 zvezkov, $6 f^-9. Tiun I/ing, morski razbojnik. 20«.
V	delu je rešitev, 20c. Venček pripovesti, 20©.
V	gorskem zakotju. 20c. Vrtomirov prstan, 20c.
V	zarji mladosti, 20e. Voščilni listi, 20c.
Winnetou, rdeči gentlem*n. S sveskft $1.00. 23ata vas, 25c.
Znamenje štirih, zanimiva pevavi, 12 centov.
fbirka ljubavnih in snnhilnfh piaca, 30c.
Zbirka domačih zdravil, 50©. Zgodbe sv. pisma stare in nove savese, vezano 50c.
Zgodbe sv. pisma za nižje iaxrsds
ljudskih šol, 30©. Z ognjem in mečem, $2.50. Ženinova skrivnost, 20c. Žepni hrvatsko-angležki razgoveri,
40c., broširano 30c. Zemljevid Avstro-O grške 25e., mali 10©.
Zemljevid kranjske dežele, mali 18«. Zemljevid Evrope, 25©. Zemljevid Zjedinjenih držav 251
RAZGLEDNICE: Kranjska narodna noža, ljubljanska, in drugih mest na Kranjskem, mew-yorske in raznih mest Axascrike, z cvetlicami in humorir^ičae po Ss^ ducat 30©. Razne sveta podobe, k niai Ss. Ave Marija. 10«. Album mesta New Tork t slikami mesta. 30«.
OPOMBA. NaroČilom Je priložiti denarno vrednost bodisi v fotovtaC, 'pofttni nakaznici ali potirOi znamkah. Poštnina Je pri vseh tal