w v w ‘ r II IIjVJ	'
s	* * * * IVJZ	.	^	*
Mostnina plačana v gotovini.
KRALJEVINA	JUGOSLAVIJA
SLUŽBENI LIST
kraljevske banske uprave dravske banovine
' I	r
93 • U09.	V LJUBLJANI, dne 23. novembra 1932.	Letnik	III.
VSEBINA:
737. Pravilnik o opravljanju državnega strokovnega izpita pooblaščenih inženjerjev: gradbenih, strojnih, elektroinženjer-jev, ladijskih inženjerjev in arhitektov.
738. Pravilnik o opravljanju državnega strokovnega izpita di-
Uredbe osrednje vlade.
737.
Na osnovi § 37. zakona o ustroju ministrstva za • gradbe in njegove zunanje službe z dne 16. januarja 1930. tn členov 1., 2. in 11. začasne uredbe o pooblaščenih mženjerjih in arhitektih v zvezi s § 40. zakona o obrtih 2 dne 7. novembra 1931. predpisujem nastopni
pravilnik
o opravljanju državnega strokovnega izpita pooblaščenih inženjerjev: gradbenih, strojnih, elektroinženjerjev, ladijskih inženjerjev in arhitektov.*
Namen opravljanja izpita.
Člen 1.
Ta izpit se opravlja, da se pridobi pravica do samo-stojnega dela v poedinih panogah inženjerske stroke.
S tem izpitom je treba oceniti kandidatovo sposobnost za javno izvrševanje inženjerskega poklica. Potemtakem ima ta izpit značaj praktičnega izpita, pri katerem hiora kandidat dokazati izkustvo in izobrazbo za uspešno uPorabo strokovnega znanja, pridobljenega v tehniških naukih, kakor tudi poznavanje potrebnih zakonskih predpisov in administracije.
Pravica, opravljati izpit.
Člen 2.
Pravico, opravljati ta državni izpit imajo vse tiste °selbe, ki so dovršile pri nas ali v inozemstvu tehniško fakulteto ali drugo visoko tehniško šolo z veljavo tehni-
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 7- oktobra 1932., št. 232/LXXXIX/635.
plomiranili inženjerjev: gradbenih, strojnih, elektroinženjerjev, ladijskih inženjerjev in arhitektov.
739. Popravek.
740. Razne objave iz »Službenih novlnc
ške fakultete in so dobile inženjersko diplomo dotične stroke.
Ta pravica se pridobi po dvoletni praksi v državni, banovinski ali občinski službi ali pri pooblaščenem inženjerju ali ustanovi ali podjetju, ki mu načeluje v tehniškem smislu pooblaščeni inženjer.
Osebam, ki so opravile državni strokovni izpit, pa so zapustile državno službo, se prizna ta izpit kot opravljen državni izpit pooblaščenih inženjerjev dotične stroke, toda samo, če so po opravljenem državnem strokovnem izpitu prebili najmanj pet let v državni službi.
Čas, ki so ga prebili v praksi pred in med šolanjem, se ne upošteva.
Tuji podaniki nimajo pravice do opravljanja tega izpita.
Vrsta izpita.
Člen 3.
Kandidati smejo opravljati izpit samo iz one stroke, za katero so pridobili strokovno izobrazbo.
Čas opravljanja izpita.
Čle'n 4.
Izpiti se opravljajo v mesecu aprilu vsakega leta.
Prijave za opravljanje izpita.
Člen 5.
Prijavo za opravljanje tega državnega izpita pred-lože kandidati ministrstvu za gradbe pismeno najkes-neje do dne 1. septembra.
Naknadne prijave preko tega roka se ne upoštevajo.
Vsak kandidat mora priložiti prijavi:
1. diplomo o opravljenem izpitu po členu 2. tega pravilnika; inozemske diplome se morajo predhodno nostrificirati;
2. kratek popis življenja in dela;
3. potrdilo o dvoletnem praktičnem delu;
4. potrdilo o podaništvir
5. takso po členu 24. tega pravilnika.
Odločba o sprejemu kandidata.
Člen 6.
Došle prijave pošlje • ministrstvo za gradbe izpraše-valni komisiji. Izpraševalna komisija pregleda prijave in odloči, kateri kandidati se pripuste k izpitu. Ta odločba se priobči kandidatom preko ministrstva za gradbe pismeno najkasneje do dne 1. oktobra.
Izpraševalna komisija.
Člen 7.
Izpiti se opravljajo v Beogradu pred izpraševalno komisijo, ki jo postavi za vsako stroko z odločbo minister za gradbe naprej za vsako leto v sporazumu z resortnimi ministri; obenem imenuje predsednikn in zapisnikarja komisije in njuna namestnika.
Dolžnost izpraševalne komisije je pripraviti pismene naloge (teze), jih pregledati in kandidate izprašati.
Stroke, ki jih obseza državni izpit.
Člen 8.
Državni izpit obseza:
1. izpit za gradbene inženjerje vseh panog;
2. izpite:
a) za strojne inženjerje;
b) za elektroinženjerje;
e) za ladijske inženjerje;
3. izpit za arhitekte.
Pismeni in ustni izpit.
Člen 9.
Pismeni izpit je sestavljen iz domače naloge večjega obsega (teze), ki jo mora predložiti kandidat ministrstvu za gradbe za izpraševalno komisijo, in eventualno iz klavzurne naloge med izpitom po členu 19. tega prar vilnika.
Kandidati za gradbene inženjerje smejo zahtevati pismeno nalogo po izberi: ali iz cest ali iz železnic ali iz hidrotehnike.
Kandidati za strojne, elektrostrojne in ladijske inženjerje smejo zahtevati pismeno nalogo iz ene Izmed panog strojne, elektrotehniške, odnosno ladijske stroke.
Istotako dobivajo tudi kandidati za arhitekte pismeno nalogo ali iz javnih ali iz privatnih gradb.
Izdelava domače naloge (teze) obseza izdelavo vseh potrebnih razprav, skic, načrtov, statističnih proračunov, izmer, proračunov, kakor tudi občih in tehniških pogojev za izvrševanje gradb glede na obstoječe zakonske in tehniške predpise in zakonske odredbe.
Ustni izpit je sestavljen iz obrambe domače naloge. Iz poznavanja tehniških naukov za dotično stroko po členu 10. tega pravilnika in iz poznavanja zakonskih predpisov in administracije za vse stroke po členu 10. tega pravilnika.
Obseg izpita.
Člen 10.
T. Za gradbene inženjerje:
1 Trasiranje cest in železnic (komercialno In tehniško).
2.	Variante in primerjanje tras.
3. Razpored in prenos izkopine (razpored mas).
4. Spodnji in zgornji ustroj cest, železnic in mestnih ulic.
5. Cestni in železniški mostovi in predori.
6. Postajne naprave.
7. Skladišča, kurilnice-remize za lokomotive, vodne postaje, delavnice itd.
8. Manjše postajne, potniške in postranske zgradbe pri železnicah in strešne konstrukcije.
9. Uravnavanje rek, rečic in potokov.
10. Kanaliziranje rek in izdelava kanalov.
11. Gradnja rečnih in morskih pristanišč in ladjenic (dokov) za gradnjo in popravljanje ladij, gradnja zaščitnih zidov, pristanskih nasipov (molov) itd.
12. Ukoriščanje vodne sile, jezovi in dolinske za-grade.
13. Vodovod in kanalizacija mest in zgradb.
14. Vse vrste fundiranja inženjerskih in arhitektonskih zgradb na suhem in v vodi v zvezi s sondiranjem zemljišča.
15. Uporaba armiranega betona pri vseh gradbah.
16. Gradbeni objekti: luški in svetilniški.
17. Poznavanje gradbenega materiala in gradbenih
strojev.
II.	Za strojno inženjerje, elektroinženjerje in ladijske inženjerje.
a) Za strojne inženjerje:
1. Teorija hidravliških motorjev.
2. Teorija parnih strojev, parnih turbin in eksplozijskih motorjev.
3. Izračun parnih kotlov, turbin, eksplozijskih motorjev in visokih dimnikov.
4. Konstrukcija motornih, parnih in ostalih kaloričnih motorjev, kakor tudi eksplozijskih motorjev.
5. Gradbeni stroji, stroji za obdelavo.
6. Stroji za transport trdih, tekočih in plinastih teles (dvigala, črpalke, puhala, ventilatorji, kompresorji, stroji za zabijanje kolov, bagri itd.).
7. Lokomotive, tenderji, vagoni, napajalniki, kretnice in prenosnice.
8. Ustroj kurilnic in železniških delavnic.
9. Izračun odpora lokomotiv in vozov.
10. Izračun porabe vode, premoga in maziva pri lokomotivah.
11. Poznavanje materiala zn strojne konstrukcije in priprave za njegovo preizkušanje.
1/2. Termiški in hidravliški stroji ter plinski motorji in niih uporaba pri električnih centralah.
13. Sistemi parnega, vodnega in zračnega ogrevani3 in prezračevanja.
14. Parne kuhinje, parne pralnice in parne pekar nire.
15. Tvorniške naprave.
16. Aerotehnika.
17. elektrotehnika.
b) Za elektroinženjerje:
1. Pogonski stroji: hidravliški motorji, parni stroji/ stroji z notranjim zgorevanjem, strojne naprave.
2. Delovni stroji, gradbeni stroji.
3. Prometno strojništvo.
4. Dinamostroji in motorji za istosmerni tok.
5. Dinamostroji in motorii za izmenični tok.
C. Transformatorji.
7. Aparati, instrumenti in akumulatorji.
8. Določanje učinkovitosti električne centrale. Vrste m karakteristike central; način postavljanja, donosnost, organizacija in upravljanje.
9. Električna kanalizacija — razvod.
10. Električna trakcija.
11. Aparati slabega toka.
12. Uporaba električnega toka pri signaliziranju.
13. Aparati toka visoke frekvence (radijska telegrafija in visokofrekvenčna telefonija).
14. Poznavanje materiala za strojne in elektrotehniške konstrukcije.
%
c)	Za ladijske inženjerje:
1. Pogonski stroji: hidravliški motorji, parni stroji, stroji z notranjim zgorevanjem, strojne naprave.
2. Ladijski stroji in kotli.
3. Delovni stroji, gradbeni stroji.
4. Prometno strojništvo.
5. Elektrotehnika.
6. Cista ladijska teorija.
7. Uporabljana ladijska teorija.
8. Ladijsko korito in njegovi deli.
9. Oprema in notranja uredba ladij.
10. Praktična dela pri ladjedelstvu.
11. Kalkulacija cen za razna popravila, cenitev in donosnost ladij.
12. Poznavanje materiala za strojne konstrukcije in gradbenega materiala.
III.	Za arhitekte:
1. Položaj, razpored, zunanja in notranja arhitektura najobičajnejših javnih in privatnih gradb.
2. Konstrukcije iz lesa, kamena, železa, betona in armiranega betona, s fundiranjem na suhem in v vodi • in njih uporaba v arhitekturi z njih statičnim računom.
3. Ureditev mest in naselij in dela, ki so s tem v zvezi.
4. Asanacija naselij in zgradb.
5. Gradbena higiena.
6. Poznavanje gradbenega materiala in gradbenih strojev.
IV. Za vse kandidate.
Kandidati morajo poznati razen izdelave načrtov in detajlov tudi izdelavo izmer, proračunov in analize cen, kakor tudi tehniško administracijo: vložni zapisnik, register, inventar, licitacije, obče in tehniško pogoje, kolavdiranje, superkolavdiranje, račun za več opravljena dela (račun viška), račun za manj opravljena dela (račun manjka), končni obračun, odstopno pismo, razvezo pogodb, likvidacijo, voditev knjig v tehniških Ustanovah.
Istotako morajo poznati kandidati tudi predpise iz ^slednjih zakonov, uredb in pravilnikov, kolikor je to Potrebno za samostojno delo v dotični stroki, lji so:
1. ustava kraljevine Jugoslavije z dne 3. septembra 1931.;
2. zakon o ureditvi vrhovne državne uprave;
3. uredba o razdelitvi na oddelke predsedništva ministrskega sveta in ministrstev;
4. zakon o notranji upravi;
5. zakon o nazivu in razdelitvi kraljevine na upravna območja;
3 zakon o bahski upravi:
7- zakon o državnem svetu in upravnih sodiščih;
8. zakon o poslovnem redu pri državnem svetu in upravnih sodiščih;
9. zakon o glavni kontroli;
10. zakon o upravnem postopku;
11. zakon o ustroju ministrstva za gradbe in njegove zunanje službe;
12. zakon o administraciji vojske in mornarice;
13. zakon o uradnikih;
14. zakon o državnem računovodstvu in pravilnik za izvrševanje tega zakona;
15. zakon o zavarovanju delavcev;
16. zakon o zaščiti delavcev in inšpekciji dela;
17. zakon o zidanju javnih gradb;
18. gradbeni zakon z dotično uredbo in pravilniki;
19. zakon o razlaščanju;
20. zakon o tapijah;
21. zakon o taksah;
22. zakon o obrtih;
23. zakon o državnih cestah;
24. zakon o samoupravnih cestah;
25. zakon o izkoriščanju vodnih sil;
26. zakon o vodnih zadrugah;
27. državljanski kazenski in trgovinski zakon, samo odredlbe, ki se tičejo gradb;
28. uredba o vzdrževanju državnih cest, mostov in propustov;
29. uredba o zaščiti javnih cest in varnosti prometa na njih;
30. uredba o službenih razmerjih državnih cestnih nadzornikov in o službenih razmerjih državnih cestarjev;
31. uredba o razdelitvi oddelka ministrstva za gradbe na odseke in razdelke;
32. uredba o ureditvi ministrstva za vojsko in mornarico;
33. uredba o vojaških gradnjah,
34. pravilniki o delu poedinih oddelkov in odsekov in dolžnostih poedinih organov v prizadetih ministrstvih;
35. pravila za trasiranje in sestavo projektov za državne ceste in železnice;
36. pravilnik za izvrševanje del v režiji;
37. pravilnik o kolavdiranju in superkolavdiranju;
38. organizacija pomorske in rečne uprave;
39. vodno pravo, predpisi o morski obali, o morju in morskem dnu; predpisi o dajanju koncesij za uporabo obale;
40. predpisi o trebil niški (bagrski) službi, o merjenju ladij;
41. poglavitna pomorska in rečna terminologija;
42. uredba o osnavljanju inženjerskih zbornic in uredba o pooblaščenih inžepjerjih in arhitektih z dotičnimi pravilniki.
1’rejem teme za domačo nalogo.
Člen 11.
Kandidat prejme temo za domačo nalogo v zapečatenem zavitku od občega oddelka ministrstva za gradbe, in to najdalj do dne 1. novembra.
Koncept teme se hrani v ministrstvu za gradbe.
Jamstvo za domačo nalogo.
Člen 12.
Kandidat mora izdelati nalogo popolnoma samostojno, kar potrdi z izjavo na nalogi sami: •*.Jamčim s svojo častjo, da sem to nalogo samostojno izdelal.<
Predložitev domače naloge.
Clen 13.
Izdelano domačo nalogo predloži kandidat ministrstvu za gradbe z izvirno temo najkesneje do dne 1. februarja.
Po tem roku predložena dela se ne upoštevajo.
Odločba o pripustitvi k ustnemu izpitu.
Clen 14.
Po pregledu del predloži izpraševalna komisija ministrstvu za gradbe obrazložen pismen referat o tem, katere kandidate je pripustiti k ustnemu izpitu in katerih ni pripustiti; o tem se obveste kandidati pismeno najkesneje do dne 15. marca.
Ponavljanje izpita.
Člen 15.
Zavrnjeni kandidati imajo pravico javiti se ponovno k izpitu po tem pravilniku v naslednjem izpitnem roku, ko dobe novo domačo nalogo.
Zavrnitev od izpita za kazen.
Clen 16.
Kandidat, o katerem se izpraševalna komisija uveri, da naloge ni delal samostojno, se zavrne od nadaljnjega opravljanja izpita, kakor tudi od izpita v naslednjem roku; če pa zavrnjeni kandidat tudi ob naslednjem opravljanju to ponovi, izgubi za vselej pravico, opravljati državni izpit.
Nezadostni uspeli pri ustnem izpitu.
Clen 17.
Izpita tudi oni kandidati niso opravili, ki so dokazali pri pismenem izpitu zadosten, pri ustnem pa nezadosten uspeh. Potemtakem morajo opravljati državni strokovni izpit iznova.
Odložitev ustnega izpita.
Člen 18.
če bi bil kandidat iz opravičenih razlogov zadržan, opravljati ustni izpit, ali če ga prekine, mu odloži izpraševalna komisija opravljanje ustnega izpita za naslednji izpitni rok. Ce se tudi v tem naslednjem roku kandidat ne javi k ustnemu izpitu ali če med izpitom opravljanje iz kakršnihkoli neopravičenih razlogov prekine, se mu zavrne domača naloga in se mu vrnejo vse priloge, pri-dejane prijavi, razen vplačane takse.
Nato ima kandidat pravico javiti se iznova k izpitu po tem pravilniku v enem naslednjih izpitnih rokov, ko dobi novo domačo nalogo.
Klavzura.
Clen 19.
Izpraševalna komisija ima pravico dati kandidatu, če spozna to za potrebno, ponovno pismeno nalogo, ki sme trajati naiveč 3 dni, in jo izdeluje kandidat ob nadzorstvu komisije.
Vprašanja pri ustnem izpitu.
Clen 20.
Kandidati, pripuščeni k ustnemu izpitu, morajo odgovarjati na vprašanja, zastavljena po programu iz do-tične stroke v smislu člena 10. tega pravilnika.
Vprašanja je zastavljati tako, da dokaže kandidat poleg praktične izobrazbe tudi svoje teoretično znanje.
Izpit sc sme opravljati trikrat.
Clen 21.
Državni izpit se sme opravljati vsega skupaj trikrat.
Če kandidat izpita tudi v tretje ne opravi, izgubi za vselej pravico do opravljanja državnega izpita.
Ocena uspeha in izdajanje diplome.
Člen 22.
Glede na izdelano domačo nalogo in odgovore pri ustnem izpitu oceni komisija kandidatov uspeh tako-le:
1. Opravil odlično.
2. Opravil prav d^bro.
3. Opravil dobro.
4. Opravil.
5. Ni opravil.
Zapisnik o izpitu podpišejo člani izpraševalne komisije, odločbo o izpitu obenem s poročilom o poteku vsega izpita pa predloži predsednik izpraševalne komisije ministrstvu za gradlbe v 15 dneh po zaključku izpita.
Diplomo o opravljenem izpitu podpiše predsednik, zapisnikar izpraševalne komisije pa jo sopodpiše.
Kandidati dobe diplomo o opravljenem državnem izpitu od občega oddelka ministrstva za gradbe proti plačilu predpisne takse ob povračilu vseh listin, priloženih kandidatovi prošnji, ko se je prijavil k izpitu.
Oilsotstvo za opravljanje izpita.	>
Clen 23.
Če je kandidat v državni službi, sme dobiti za izdelavo domače naloge in opravljanje ustnega izpita, kakor tudi za potovanje od prebivališča do Beograda in nazaj odsotstvo do 6 tednov.
i
Nagrada izpraševateljem.
Člen 24.
Predsedniku, članom in zapisnikarju izpraševalne komisije pripadajo nagrade po pravilniku ministrstva za finance 1). R. br. 72.100 z dne 4. junija 1927., ki jih trpe kandidati sami, ki izpit opravljajo.
Veljavnost pravilnika.
Clen 25.
Ta pravilnik velja od dne razglasitve v »Službenih novinah« in od tega dne preslane veljati pravilnik ° opravljanju državnega strokovnega izpita M. G. br. 35.664 z dne 30. septembra 1931.*
V Beogradu, dne 30. septembra 1932.; K. M. G. Ibr-28.026.
Minister za gradbe dr. Srkulj s. r.
* »Službeni list« št. 484/68 iz 1. 1931.
738.
Na osnovi §§ 14. in 20. zakona o uradnikih z dne
31.	marca 1931. predpisujem nastopni
pravilnik
o opravljanju državnega strokovnega izpita diplomiranih inženjerjev: gradbenih, strojnih, elektroinženjerjev, ladijskih inženjerjev in arhitektov.*
Namen opravljanja izpita.
Člen 1.
Ta izpit se opravlja, da si uradniški pripravniki diplomirani inženjerji in arhitekti pridobe pravico, biti postavljeni na uradniška službena mesta.
S tem izpitom se mora oceniti kandidatova sposobnost za izvrševanje inženjerskega poklica v državni
službi.
Pravica, opravljati izpit.
Člen 2.
Pravico, opravljati ta državni strokovni izpit, imajo uradniški pripravniki, ki so dovršili pri nas ali v inozemstvu tehniško fakulteto ali drugo visoko tehniško Šolo z veljavo tehniške fakultete in dobili diplomo inže-njerja dotične stroke.
Ta pravica se pridobi po dvoletni pripravljalni službi v dotični stroki.
Uradniškemu pripravniku, ki v pripravljalni službi premeni stroko, preden opravi strokovni izpit, se sme všteti čas, ki ga je prebil v prejšnji stroki, v rok pripravljalne službe v novi stroki; toda pripravljalna služba v tej stroki mora trajati najmanj eno leto; vendar se s tem letom ne sme prestopiti skrajni rok petih let za pripravljalno službo.
Če prestopi uradniški pripravnik v drugo stroko, ko je v prejšnji stroki strokovni izpit že opravil, sme biti oproščen strokovnega izpita v novi stroki iz onih predmetov, iz katerih je opravil izpit v predhodni stroki. Uradniški pripravnik, ki opravi izpit za pooblaščenega mženjerja ali arhitekta, se sme oprostiti deloma ali popolnoma opravljanja državnega strokovnega izpita. Odločbo o oprostitvi od opravljanja državnega strokovnega •zpita izda resortni minister po zaslišanju izpraševalne komisije.
Če prekine uradniški pripravnik pripravljalno službo lz drugega razloga, razen zbog bolezni ali zbog odslužitve obveznega roka v stalnem kadru, se mu všteje pripravljalna služba samo v isti stroki.
Čas, prebit v državni službi pred in med šolanjem, Se ne upošteva.
Vrsta izpita.
Člen 3.
Kandidati opravijo izpit lahko samo iz tiste stroke, z" katero so pridobili strokovno izobrazbo.
Stroko sestavljajo vsa zvanja, ki so določena na oslovi iste izobrazbe za opravljanje istih ali bistveno istih Poslov, neglede na resort.
V istih strokah je državni strokovni izpit isti.
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 7- oktobra 1932., št. 232/LXXXIX/634.
Čas opravljanja izpita.
Člen 4.
Izpiti se opravljajo v mesecih marcu fn septembru vsakega leta.
Prijave za opravljanje izpita
Člen 5.
Prijavo za opravljanje tega državnega strokovnega izpita predlože kandidati pismeno ministrstvu za gradbe najkesneje do dne 1. oktobra za marčni izpitni rok in do dne 1. aprila za septembrski izpitni rok.
Naknadne prijave preko tega roka se ne upoštevajo.
Vsak kandidat mora priložiti prijavi:
1. odobritev pristojnega oblastva za opravljanje tega izpita;
2. kratek popis življenja in dela.
Odločba o sprejemu kandidata.
Člen 6.
Došle prijave pošlje ministrstvo za gradbe izpraše-valni komisiji. Izpraševalna komisija pregleda prijave in odloči, kateri kandidati se naj pripuste k izpitu in iz katere tehniške skupine naj dobe domačo nalogo. Ta odločba se priobči kandidatom preko ministrstva za gradbe pismeno najkesneje do dne 1. novembra za marčni izpitni rok in do dne 1. maja za septembrski izpitni rok.
Izpraševalna komisija.
Člen 7.
Izpiti se opravljajo v Beogradu pred izpraševalno komisijo, ki jo postavlja za vsako stroko z odločbo minister za gradbe naprej za vsako leto v sporazumu z zainteresiranimi resortnimi ministri; olbenem imenuje predsednika in zapisnikarja komisije in njuna namestnika.
Dolžnost izpraševalne komisije je pripraviti pismene naloge, jih pregledati in kandidate izprašati.
Stroke, ki jih obscza državni strokovni izpit.
Člen 8.
Državni strokovni izpit obseza:
1. izpit za gradbene inženjerje vseh panog;
2. izpite:
a) za strojne inženjerje;
b) za elektroinženjerje;
c) za ladijske inženjerje;
3. izpit za arhitekte.
Pismeni in ustni izpit.
Člen 9.
Pismeni izpit je sestavljen iz domače naloge, ki jo mora predložiti kandidat ministrstvu za gradbe za izpraševalno komisijo, in eventualno iz klavzurne naloge med izpitom po členu 19. tega pravilnika.
Kandidati za gradbene inženjerje dobivajo pismeno nalogo ali iz cest ali iz železnic ali iz hidrotehnike.
Kandidati za streme, elektroinženjerje in ladijske inženjerje dobivajo pismeno nalogo iz ene izmed panog strojne, elektrotehniške, odnosno ladijske stroke.
Istotako dobivajo tudi kandidati za arhitekte pismeno nalogo ali iz javnih ali iz privatnih gradb.
Ustni izpit je sestavljen iz obrambe domače naloge in poznavanja	tehniških naukov	za	dotično stroko	po
členu 10. tega	pravilnika, kakor	tudi za vse stroke	iz
poznavanja zakonskih predpisov	in	administracije	po
členu 10. tega	pravilnika; vse to	v	obsegu, kolikor	je
potrebno za uspešno opravljanje službe dotične stroke.
Obseg izpita.
Člen 10.
I.	Za gradbene inženjerje:
1. Trasiranje cest in železnic (komercialno in tehniško).
2. Variante in primerjanje tras.
3. Razpored in prenos izkopine (razpored mas).
4. Spodnji in zgornji ustroj cest, železnic in mestnih ulic.
5. Cestni in železniški mostovi in predori.
6. Postajne naprave.
7. Skladišča, kurilnice-remize za lokomotive, vodne postaje, delavnice itd.
8. Manjše postajne, potniške in postranske zgradbe pri železnicah in strešne konstrukcije.
9. Uravnava rek, rečic in potokov.
10. Kanaliziranje rek in izdelava kanalov.
11. Gradnja rečnih in morskih pristanišč in ladjenic (dokov) za gradnjo in popravljanje ladij, gradnja zaščitnih zidov, pristanskih nasipov (molov) itd.
12. Ukoriščanje vodne sile, jezovi in dolinske za-grade.
13. Vodovod in kanalizacija mest in zgradb.
14. Vse vrste fundiranja inženjerskih in arhitektonskih zgradb na suhem in v vodi v zvezi s sondiranjem zemljišča.
15. Uporaba armiranega betona pri vseh gradbah.
16. Gradbeni objekti: luški in svetilniški.
17. Poznavanje gradbenega materiala in gradbenih strojev.
II.	Za strojne inženjerje, elektroinženjerje in ladijske inženjerje.
a)	Za strojne inženjerje:
1. Teorija hidravliških motorjev.
2. Teorija parnih strojev, parnih turbin in eksplozijskih motorjev.
3. Izračun parnih kotlov, turbin, eksplozijskih motorjev in visokih dimnikov.
4. Konstrukcija motornih, parnih in ostalih kaloričnih motorjev, kakor tudi eksplozijskih motorjev.
5. Gradbeni stroji, stroji za obdelavo.
6. Stroji za transport trdih, tekočih in plinastih teles (dvigala, črpalke, puhala, ventilatorji, kompresorji, stroji za zabijanje kolov, bagri itd.).
7. Lokomotive, tenderji, vagoni, napajalniki, kretnice in prenosnice.
8. Ustroj kurilnic in železniških delavnic.
9. Izračun odpora lokomotiv in vozov.
10. Izračun porabe vode, premoga in 'maziva pri lokomotivah.
11. Poznavanje materiala za strojne konstrukcije in priprave za njegovo preizkušanje.
12. Termiški in hidravliški stroji ter plinski motorji In njih uporaba pri električnih centralah.
13.	Sistemi parnega, vodnega in zračnega ogrevanja in sistemi prezračevanja.
14.	Parne kuhinje, parne pralnice in parne pekar-
nice.
15. Tvorniške naprave.
16. Aerotehnika.
17. Elektrotehnika.
b) Za elektroinženjerje:
1. Pogonski stroji: hidravliški motorji, parni stroji* stroji z notranjim zgorevanjem, strojne naprave.
2. Delovni stroji, gradbeni stroji.
3. Prometno strojništvo.
4. Dinamostroji in motorji za istosmerni tok.
5. Dinamostroji in motorji za izmenični tok.
6. Transformatorji.
7. Aparati, instrumenti in akumulatorji.
8. Določanje učinkovitosti električne centrale. Vrste in karakteristike central, način postavljanja, donosnost, organizacija in upravljanje.
9. Električna kanalizacija — ruzvod.
10. Električna trakcija.
11. Aparati slabega toka.
12. Uporaba električnega toka pri signaliziranju.
13. Aparati toka visoke frekvence (radijska telegrafija in visokofrekvenčna telefonija).
14. Poznavanje materiala za strojne in elektrotehniške konstrukcije.
c) Za ladijske inženjerje:
1. Pogonski stroji: hidravliški motorji, parni stroji, stroji z notranjim zgorevanjem, strojne naprave.
2. Ladijski stroji in kotli.
3. Delovni stroji, gradbeni stroji.
4. Prometno strojništvo.
5. Elektrotehnika.
6. Cista ladijska teorija.
7. Uporabljiva ladijska teorija.
8. Ladijsko korito in njegovi deli.
9. Oprema in notranja uredba ladij.
10. Praktična dela pri ladjedelstvu.
11. Kalkulacija cen za razna popravila, cenitev in donosnost ladij.
12. Poznavanje materiala za strojne konstrukcije in gradbenega materiala.
III.	Za arhitekte:
1. Položaj, razpored, zunanja in notranja arhitektura najobičajnejših javnih in privatnih gradb.
2. Konstrukcije iz lesa, kamena, železa, betona i>j armiranega betona, s fundiranjem na suhem in v vodi in njih uporalba v arhitekturi z njih statičnim računom-
3. Ureditev mest in naselij in dela, ki so s tem v zvezi.
4. Asanacija naselij in zgradb.
5. Gradbena higiena.
6. Poznavanje gradbenega materiala in gradbenih strojev.
IV.	Za vse kandidate.
Kandidati morajo poznati razen izdelave načrtov in detajlov tudi izdelavo izmer, proračunov in analiz0 cen, kakor tudi tehniško administracijo: vložni zapisnik, register, inventar, licitacije, obče in tehniška P°Roje, kolavdiranje, superkolavdiranje, račun za ve2 opravljena dela (račun viška), račun za manj opravljena dela (račun manjka), končni obračun, odstopno pism°*
razvezo pogodb, likvidacijo, voditev knjig v tehniških ustanovah kakor tudi važnejše razpise tehniškega značaja.
Istotako morajo poznati kandidati tudi predpise iz naslednjih zakonov, uredb in pravilnikov, kolikor je to potrebno za pravilno izvrševanje tehniške službe in za delovanje v resortu, v katerem je kandidat uslužben; ti so:
1. ustava kraljevine Jugoslavije z dne 3. septembra 1931.;
2. zakon o ureditvi vrhovne državne uprave;
3. uredba o razdelitvi na oddelke predsedništva ministrskega sveta in ministrstev;
4. zakon o notranji upravi;
5. zakon o nazivu in razdelitvi kraljevine na upravna območja;
6. zakon o banski upravi;
7. zakon o državnem svetu in upravnih sodiščih;
8. zakon o glavni kontroli;
9. zakon o občem upravnem postopku;
10. zakon o ustroju ministrstva za gradbe in njegove zunanje službe;
11. zakon o administraciji vojske in mornarice,
12. zakon o uradnikih;
13. zakon o državnem računovodstvu in pravilnik za izvrševanje tega zakona;
14. zakon o zavarovanju delavcev;
15. zakon o zaščiti delavcev in inšpekciji dela;
16. zakon o zidanju javnih zgradlb;
17. gradbeni zakon z dotično uredbo in pravilniki;
18. zakon o razlaščanju;
19. zakon o taksah;
20. zakon o državnih cestah;
21. zakon o samoupravnih cestah;
22. zakon o izkoriščanju vodnih sil;
23. zakon o vodnih zadrugah;
24. uredba o vzdrževanju državnih cest, mostov in propustov;
25. uredba o zaščiti javnih cest in varnosti prometa na njih;
26. uredha o službenih razmerjih državnih cestnih nadzornikov in o službenih razmerjih državnih cestarjev;
27. uredba o razdelitvi oddelka ministrstva za gradbe na odseke in razdelke;
28. uredba o ureditvi ministrstva za vojsko in mornarico;
29. uredba o vojaških gradnjah;
30. pravilniki o delu poedinih oddelkov in odsekov in dolžnostih poedinih organov v prizadetih ministrstvih;
31. pravila za trasiranje in sestavo projektov za državne ceste in železnice;
32. pravilnik za izvrševanje del v režiji;
83. pravilnik o kolavdiranju in superkolavdiranju;
34. organizacija pomorske in rečne uprave;
35. vodno pravo, predpisi o morski obali, o morju in morskem dnu; predpisi o dajanju koncesij za uporabo obale;
36. predpisi o trebilniški (bagrski) službi, o merjenju ladij;
37. poglavitna pomorska in rečna terminologija.
Prejem teme za domačo nalogo.
Clen 11.
Kandidat prejme tčmo za domačo nalogo v zapečatenem zavitku od občega oddelka ministrstva za gradbe,
in to najdalj do dne 1. decembra za marčni izpitni rok in do dne 1. junija za septembrski izpitni rok.
Koncept tčme se hrani v ministrstvu za gradbe.
Jamstvo za domačo nalogo.
Člen 12.
Kandidat mora izdelati nalogo popolnoma samostojno, kar potrdi z izjavo na nalogi sami: »Jamčim s svojo častjo, da sem to nalogo samostojno izdelal«.
Predložitev domače naloge.
Člen 13.
Izdelano domačo nalogo predloži kandidat ministrstvu za gradbe z izvirno tčmo najkesneje do dne 1. januarja za marčni izpitni rok in do dne 1. julija za septembrski izpitni rok.
Po tem roku predložena dela se ne upoštevajo.
Odločba o pripustitvi k ustnemu izpitu.
Člen 14.
Po pregledu del predloži izpraševalna komisija ministrstvu za gradbe obrazložen pismen referat o tem, katere kandidate je pripustiti k ustnemu izpitu in katerih ni pripustiti; o tem se obveste kandidati pismeno najkesneje do dne 1. februarja za marčni izpitni rok in do dne 1. avgusta za septembrski izpitni rok.
Ponavljanjo izpita.
Člen 15.
Zavrnjeni kandidati imajo pravico javiti se ponovno k izpitu po tem pravilniku v naslednjem izpitnem roku, ko dobe novo domačo nalogo.
Zavrnitev od izpita za kazen.
Člen 16.
Kandidat, o katerem se izpraševalna komisija uveri, da naloge ni delal samostojno, se zavrne od nadaljnjega opravljanja izpita, kakor tudi od izpita v naslednjem roku; če pa odklonjeni kandidat tudi ob naslednjem opravljanju to ponovi, se odpusti iz pripravljalne službe dotične stroke.
Nezadostni uspeh pri ustnem izpitu.
Člen 17.
Izpita tudi oni kandidati niso opravili, ki so dokazali pri pismenem izpitu zadosten, pri ustnem pa nezadosten uspeh. Potemtakem morajo državni strokovni izpit iznova opravljati.
Odložitev ustnega izpita
Člen 18.
Ce bi bil kandidat iz opravičenih razlogov zadržan, opravljati ustni izpit, ali če ga prekine, mu odloži izpraševalna komisija opravljanje ustnega izpita za naslednji izpitni rok. Če se tudi v tem naslednjem roku kandidat ne javi k ustnemu izpitu ali če med izpitom opravljanje iz kakršnihkoli neopravičenih razlogov prekine, se mu zavrne domača naloga.
Nato ima kandidat pravico, javiti se iznova k izpitu po tem pravilniku v enem naslednjih izpitnih rokov, ko dobi novo domačo nalogo.
Klavzura.
Člen 19.
Izpraševalna komisija ima pravico, dati kandidatu, če spozna to za potrebno, ponovno pismeno nalogo, ki sme trajati največ dva dni in jo izdeluje kandidat ob nadzorstvu komisije.
Vprašanja pri ustnem izpitu.
Člen 20.
Kandidati, pripuščeni k ustnemu izpitu, morajo odgovarjati na vprašanja, zastavljena po programu iz do-tične stroke v smislu člena 10. tega pravilnika.
Vprašanja je zastavljati tako, da dokaže kandidat mimo praktične izobrazbe tudi svoje teoretično znanje.
Izpit se sme 'opravljati trikrat.
Člen 21.
Državni izpit se sme opravljati vsega skupaj trikrat. Če kandidat izpita tudi v tretje ne opravi, izgubi za vselej pravico do opravljanja državnega strokovnega izpita.
Uradniški pripravnik, ki ne opravi strokovnega izpita do dovršenega petega leta pripravljalne službe ali, ki ga tudi pred tem rokom v tretje ne opravi, se mora odpustiti iz pripravljalne služibe dolične stroke.
Ocena uspeha in izdajanje potrdila.
Člen 22.
Glede na izdelano domačo nalogo in odgovore pri ustnem izpitu oceni komisija kandidatov uspeh tako-le:
1. Opravil odlično.
2. Opravil prav dobro.
3. Opravil dobro.
4. Opravil.
5. Ni opravil
Zapisnik o izpitu podpišejo Člani izpraševalne komisije, odločbo o izpitu obenem s poročilom o poteku vsega izpita pa predloži predsednik izpraševalne komisije ministrstvu za gradbe v 15 dneh po zaključku izpita.
Obči oddelek ministrstva za gradbe izda kandidatom po poročilu izpraševalne komisije predpisna potrdila o opravljenem državnem strokovnem izpitu.
Odsotstvo za opravljanje izpita.
Člen 23.
Za izdelavo domače naloge dob; kandidat odsotstvo 1 meseca dni, za opravljanje ustnega izpita pa dobi odsotstvo od 5 do 10 dni, glede na oddaljenost kraja svojega službovanja od Beograda.
Veljavnost pravilnika.
Člen 24.
Ta pravilnik velja od dne razglasitve v »Službenih novinah« in od tega dne prestane veljati pravilnik o opravljanju državnega strokovnega izpita M. G. br. 35.604 z dne 30. septembra 1931*
V Beogradu, dne 30. septembra 1932.; K. M. G. br. 28.025.
Minister za gradbe dr. Srkulj s. r.
Banove uredbe.
73».
II.	No. 23 327/7.
Občina Ptuj, proračun
za 1. 1932.
Popravek.
Občina Ptuj v srezu ptujskem bo pobirala v 1. 1932. 3818% občinsko doklado na vse državne neposredne davke.
S tem je razveljavljena 1. točka zadevne objave v »Službenem listu«, kos 89, pod št. II. No. 23.327/6, dočim se t. 4. c) iste objave črta.
Za bana pomočnik: dr. Pirkmajer s. r.
• •» -------
740.
Razne objave iz »Službenih novin“.
Številka 229 z dno 4. septembra 1932.
Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne
22.	septembra 1932., štev. 96.373, je bil postavljen za predsednika višjega deželnega sodišča v Ljubljani v II. položajni skupini 2. stopnje Vrančič Ivan, sodnik apelacijskega sodišča v Ljubljani III. položajne skupine
1.	stopnje.
Z odlokom ministra za promet z dne 22. septembra
1932.,	p. t. štev. 82.230, je bila premeščena v istem svoj-stvu, po potrebi službe v pošto in telegraf Konjice Kurinčič Pavla, p. t. manipulant X. položajne siku* pine oošte in telegrafa Maribor 1.
Številka 230 z dne 5. oktobra 1932.
Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne
18.	septembra 1932. je bil odlikovan na predlog ministra za ocialno politiko in narodno zdravje z redom Sv. Save
V.	stopnje Komar Ludevit, učitelj v ■ Ponikvi.
* »Službeni list« št. 484/68 iz 1. 1931.
Izdaja kraljevska banska uprava Draške banovine: nlen predstavnik In urednik- Pohar Robert v Ljubljani. Tiska in zalaga. Tiskarna »Merkur« v Ljubljani; njen predstavnik; Oluiar Mich&lek v Ljubljani.
SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE: BA16V9NE
Priloga h kosu 93. letnika III. z dne 23. novembra 1932.
Razglasi sodišč in sodnih oblastev
Preds. 1090—15/2G—37	3647
Razglas.
Višje deželno sodišč' v Ljubljani je *a cenitve, navedene v « 19. min. navedbe z dne 25. VII. 1897, št. 175 d. z., ki Se bodo vršile v letu 1933., določilo, da je kapitalizovati čisti donos po'obrestni meri 4% (štiri od sto).
Predsedništvo višjega deželnega sodišča v Ljubljani,
dne 11. novembra 1932.
*
Preds. 701-13/31—5	3619
Objava.
Notar na razpoloženju v Mokronogu, Demšar Gregor, prestane poslovati dne 31. decembra 1932 in prične Poslovati kot novopostavljeni notar v Mokronogu due 1. januarja 1933. Predsedništvo višjega deželnega sodišča v Ljubljani, dne 16. novembra 1932.
*
Preds. 796—13/31—7	3651
Objava.
Notar na razpoloženju v Črnomlju, dr. Krisper Franjo, prične poslovati kot novopostaVljeni notar v Črnomlju dne 16. novembra 1982.
Predsedništvo višjega deželnega sodišča v Ljubljani,
dne 7. novembra 1932.
*
Prods. 726—13/32—4	3648
Objava.
Notar na razpoloženju v Novem mesili, Marinček M atija, prične poslovati kot novopostavljeni notar v Novem mestu dne 11. novembra 1932. Predsedništvo višjega deželnega sodišča v Ljubljani, dne 7. novembra 1932.
*
Preds. 1152—13/32—3	3650
Objava.
Notar na razpoloženju pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah, Stupica Fran, Prestane poslovati dne 31. decembra 1932 in prične poslovati kot novopo-Mavljeni notar pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah dne 1. januarja 1933.
Predsedništvo višjega deželnega sodišča v Ljubljani,
dne 13. novembra 1932.
&
Cg la 973/32.	3646
Oklic.
Tožeča stranka Zabukovec Ana, babica, Glince cesta X/3, je vložila proti toženi stranki Zabukovcu Janezu, delavcu iz Starega trga št. 35, sedaj neznano kje v Ameriki radi plačila preživnine tožbo.
Prvi narok za ustno razpravo se je določil na 22. decembra 1932 ob pol devetih pred tem sodiščem v sobi št 134, razpravna dvorana.
Ker je bivališče tožene stranke neznano, se postavlja dr. Jakše Josip, odvetnik v Ljubljani, za skrbnika, ki jo bo zastopal na njeno nevarnost in stroške, dokler ne nastopi sama ali ne imenuje pooblaščenca.
Deželno sodišče v Ljubljani, odd. Ia, dne 14. novembra 1932.
*
T III 65/32-1	3589	3-3
Amortizacija.
Na prošnjo Sinkoviča Franca, pos. v Križan vrhu 9, p. Sv. Peter pod Sv. Go-ramiv se uvede postopanje za amortizacijo naslednjih vrednostnih papirjev, ki jih je prosilec baje izgubil, ter se njih imetnik pozivlje, da uveljavi tekom 8 mesecev svoje pravice, sicer bi se po poteku tega roka proglasilo, da so vrednostni papirji brez moči.
Oznamenilo vrednostnih papirjev: vložna knjižica Okrajne hranilnice v Kozjem, št. 6138, glaseča se na ime Sinkovič Franc s stanjem Din 1127-85.
Okrožno sodišče v Celju. odd. III., dne 9. novembra 1932.
*
T 69/82.	3641
Amortizacija.
Na prošnjo Moscha Ivana, gostilničarja v Mariboru, Stolna ulica.8, se uvede postopanje za amortizacijo sledečih vrednostnih papirjev ki jih je prosilec baje izgubil ter se njih imetnik pozivlje, da uveljavi tekem šestih mesecev od dneva razglasitve v >Službe-nem listu« svoje pravice, sicer bi se po poteku tega roka proglasilo, da so vrednostni papirji brez moči.
Oznamenilo vrednostnih papirjev: zavarovalni polici št. 131208 in 131209, glaseči se vsaka na Din 500'— jugoslovanske zavarovalne banke jSlavija« na ime Mihael Rutnik.
Deželno sodišče v Ljubljani, odd. V., dne 16. novembra 1932.
*
T 101/32-3.	3640
Amortizacija.
^ Na prošnjo Sitar Mihe, posestnika iz Stožic 15, se uvede postopanje za amortizacijo sledečih vrednostnih papirjev,
ki jih je prosilec baje izgubil, ter se njih imetnik pozivlje, da uveljavi tekom šestih mesecev od dneva objave v »Službenem listu« svoje pravice, sicer bi se po poteku tega roka proglasilo, da so vrednostni papirji brez moči.
Oznamenilo vrednostnih papirjev: hranilna knjižica Ljudske posojilnice št. 28532, glaseča se na ime Si ter Min:# in na vlogo Din 5513-43.
Deželno sodišče v Ljubljani, odd. V., dne 16. novembra 1932.
H?
Nc III 834/32—1.	3661
Sklep.
Predlog upnika na uvedbo konkurza o imovini dolžnika Karničnika Ivana, trgovca v Mariboru, Aleksandrova cesta št. 19, se je zavrnil, ker ni imovine. Okrožno sodišče v Mariboru, odd. III., dne 17. novembra 1932.
•J;
E 1030/32—7.	3671
Dražbeni oklic.
Dne 12. decembra 193 2. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 24 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Zagorica, vi. št. 95.
Cenilna vrednost: Din 71.631-10.
Najmanjši ponudek: Din 10.000-— (ker znaša breme Din 71.110-—.)
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče Novo mesto, dne 8. novembra 1932.
*
E 587/32—7.	3838
Dražbeni oklic in poziv k napovedi.
Na predlog zahtevajoče stranke Fifolt Antonije, pos. v Starem logu 29, bo dne
16.	decembra 1932 dopoldne ob devetih, pri tem sodišču v sobi št 3, dražba sledečih nepremičnin:	zemljiška	knjiga
Stari log, vi. št. 114, koča-skedenj, cisterna, in zemljišče.
Cenilna vrednost Din 14.6C0-—.
Najmanjši ponudek Din 9734-—.
Vadij: Din 1460-—.
Pod najmanjšim ponudkem se ne prodaje.
Okrajno sodišče v Kočevju, odd. II., dne 4. novembra 1932.
E 445/32—6.	3658
Dražbeni oklic.
Dne 19. decembra 1 932. ob devetih bo pri podpisanem sodišču
v sebi št. 7 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Peterovavas, vi. št. 212.
Cenilna vrednost Din 9792'!!0.
Najmanjši ponudek: Din 6528'60.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče Črnomelj, oid. II.,
dne 29. oktobra 1932.
*
E Va 2439/32—8	3679
Dražbeni oklic.
Dne 27. decembra 1932 ob 9. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 16 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga k.
o.	Udmat, vi. št. 465.
Cenilna vrednost: Din 70.000.
Najmanjša ponudek: Din 35.000-—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbe-nem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Ljubljani, odd. Va., dne 11. novembra 1932.
*
E 216/32—17.	3667
Dražbeni oklic.
Dne 2 8. decembra 1 932. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 2 ponovna dražba nepremičnin: zemljiška knjiga k. o. Trebelno, vložna št. 18.
Cenilna vrednost: Din 63.450-—.
Vrednost pritikline: Din 4125-—.
Najmanjši ponudek: Din 45.050-—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, jo priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Mokronogu,
dne k. novembra 1932.
*
F 614/32.	3639
Dražbeni oklic.
Dne 29. decembra 1932 ob desetih in) pri podpisanem sodišču v sobi št. 5 •ražba nepremičnin: zemljiška knjiga n. o. Orlavas. vi. št. 19.
Cenilna vrednost Din 44.070-—.
Najmanjši ponudek: Din 29.380-—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-beneni naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, kd je nabit na uradni deska tega sodišča.
Okrajno sodišče Vransko, dne 12. novembra 1932.
*
E V 2913/32—6	3644
Dražbeni oklic.
Dne 30. decembra 1932 dopoldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 16 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga k. o. Kapucinsko predmestje, vi. št. 61.
Cenilna vrednost: Din 65.340-—.
Najmanjši ponudek: Din 43.560-—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Ljubljani, odd V.,
dne 9. novembra 1932.
*
E 1467/32—5.	3664
Dražbeni oklic.
Dne 3 0. decembra 1 932. dopoldne ob p o 1 d e v e t i h bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 5 dražba nepremičnin lastninska polovica kmečkega posestva v Lahovgrabnu št. 16, zemljiška knjiga Paneče, vi. št. 6.
Cenilna vrednost: Din 15.629-20.
Vrednost pritikline: Din 850-—.
Najmanjši ponudek: Din 10.419-50.
Pravice, ki bi no pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Laškem, dne 15. novembra 1932.
*
E 912/32—9.	3663
Dražbeni oklic.
Dne 3 0. decembra 1 93 2. dopoldne ob poldevetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 5 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Slivno, vi. št. 25.
Cenilna vrednost: Din 84.757.—.
Vrednost pritikline: Din 11.000’—.
Najmanjši ponudek: Din 56.504'67.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasili sedišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe,
sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražiteljBi ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Laškem, odd.
dne 15. novembra 1932.
*
E 1030/32 in E 1197/32.	3665
Dražbeni oklic.
Dno 3 0. decembra 1932. do* poldne ob poldevetih bo pri pod* pisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Zg. Muta? vi. št. 1, 2, 87.
Cenilna vrednost: Din 346.340-50.
Vrednost pritikline: Din 13.446’—•
Najmanjši ponudek: Din 230.894.
Vadij znaša Din 34.634 in ga je po}0" žiti v gotovini ali vrednostnih papirji!1* sposobnih za naložbo denarjev mladoletnikov.
Pravice, ki bi ne pripuščale dra/.bf* je priglasili sodišču najpozneje pri dražbe nem naroku pred začetkom dražbe; sicer Li se ne mogle več uveljavljat1 glede nepremičnine v škodo zdražitelja* ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražben1 oklic, ki je nabit na uradni deski teg^ sodišča.
Okrajno sodišče Marenbcrg,
dne 25. oktobra 1932.
*
E 1692/32—12.	3662
Dražbeni oklic.
Dne 3. j a n u a r j a 19 3 3. dopoldn® ob devetih bo pri podpisanem dišču v sobi št. 4 dražba nepremičnin-zemljiška knjiga k. o. Št. Pavel pri Preboldu, vi. š. 256.
Cenilna vrednost: Din 41.016-—.
Najmanjši ponudek: Din 20.508-—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe* je priglasili sodišču najpozneje pri dra&* benem naroku pred začetkom dražb®; sicer bi se ne mogle več uveljavlja*1 glede nepremičnine v škodo zdražitelja* •ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki jo nabit na uradni deski t®Sa sodišča.
Okrajno sodišče v Celju,
dne 2. novembra 1932.
*
E 878/31—10.	3666
Dražbeni oklic.
Dne 5. januarja 1933. dopoldn® ob devetih bo pri podpisanem f°' dišču v sohi št. 18 dražba nepremičnin-zemljiška knjiga Kad ovci, 50/106 vložna št. 271, 25/784 vi. št. 111.
Cenilna vrednost: Din 26.193-50.
Najmanjši ponudek: Din 17.463—
Pravice, ki bi ne pripuščale dražb®*
je priglasiti sodišču najpozneje pri dra'-'
benem naroku pred začetkom dražb * sicer bi se ne mogle več uveljavita glede nepremičnine v škodo zdražilel1
ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega
sodišča.
Okrajno sodišče v Murski Soboti,
dne 8. novembra 1932.
*
E IX 3566/32.	9673
Dražbeni oklic.
Dne 16. januarja 1933. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 11 dražba nepremičnin: 1. zemljiška knjiga Grajska vrata, vi. št. 2 >n 337; 2. zemljiška knjiga Orešje, vi. št. 12.
Cenilna vrednost: ad 1. Din 182.430; ad 2. Din 67.029-20.
Vrednost pritikline: ad 1. Din 195.056; ad 2. Din 2325-—.
Najmanjši ponudek: ad 1. 188.784 50 ■ dinarjev; ad ‘2. 46.369-46 dinarjev.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati Rlede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Mariboru, odd. XI.,
dne 2. novembra 1932.
*
E IX 3321/32—8.	3659
Dražbeni oklic.
Dne 18. januarja 1933. dopoldne ob enajstih bo pri podpisanem sodijču v sobi št. 11 dražba nepremičr hin: zemljiška knjiga k. o. Krčevina,
vi. št. 88.
Cenilna vrednost: Din 124.894-—.
Najmanjši ponudek: Din 83261-70.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, le priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati Rlede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni °klic, ki je nabit na uradni deski tega
sodišča.
Okrajno sodišče v Mariboru,
dno 11. novembra 1932.
*
E IX 3871/32—8.	3637
Dražbeni oklic.
Dne 18. januarja 1933. dopoldne ob desetih ho pri podpisanem sodišču v sobi št. 11 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Polička vas, vi. št. 220. 79.
Cenilna vrednost: Din 132.709. in Din 894—.
Najmanjši ponudek: Din 88.472-67 in Din 596—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe. Je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati Rlede nepremičnine v škodo zdražitelja,
ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Mariboru, dne 5. novembra 1932.
*
E 704/32—7.	3672
Dražbeni oklic.
Dne 2 0. januarja 1933. dopoldne ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Dovje, vi. št. 471.
Cenilna vrednost: Din 48S6'52.
Najmanjši ponudek: Din 3258-—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Kranjski gori,
dne 17. novembra 1932.
*
E IX 3361/32—8.	3674
Dražbeni oklic.
Dne 2 3. januarja 1933. dopoldne ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 11 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga k. o. Sv. Miklavž, vi. št. 15, 221; k. o. Digoše, vi. št. 438.
Skupna cenilna vrednost:	56.297-50
dinarjev.
Najmanjši ponudek: Din 37.531*66.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Mariboru, dne 11. novembra 1932.
Vpisi v trgovinski register
Vpisale so se nastopne firme:
1435.	Sedež: Celje.
Dan vpisa: 16. novembra 1932.
Besedilo: Stober in Guček, čevljarstvo v Celju.
Obratni predmet: Izdelovanje in prodaja čevljev.
Oblika družbe: trg. družba.
Družabnik: Stober Ivan, čevljar v Celju, Guček Franc, čevlj. pomočnik, Zagrad 21.
Firmo zastopa na zunaj Stober Ivan, čevljar v Celju, Gosposka ulica.
Podpis firme: Besedilu firme pristavi svoj podpis Stober Ivan.
Okrožno sodišče v Celju, odd. III., dne 16. novembra 1932.
Firm. 365/32 — Rg A III 159/2.
❖
1436. Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 12. novembra 1932.
Besedilo: B. Kolb & Predalič.
Obratni predmet: trgovina s športnimi potrebščinami.
Družbena oblika: Javna trgovska družba od 15. novembra 1932.
Družabniki: Kolb Bine, lastnik športne delavnice v Št. Vidu nad Ljubljano,
Predalič Stane, trgovski sotruduik v Ljubljani, Tržaška cesta 21.
Zastopstvo je kolektivno po obeh družabnikih.
Družabnika podpisujeta za družbo kolektivno na ta način, da pristavita pod od kogarkoli napisano, natisnjeno ali s štampiljko odtisnjeno besedilo firme svoja osebna podpisa.
Deželno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 11. novembra 1932.
Firm 928/32. — lig A VII 110/1.
*
1437. Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 5. novembra 1932.
Besedilo: »Panreklam« družba z o. *.
Obratni predmet: zastopstva in izvrševanje vseh vrst reklam v tu- in inozemstvu. — Izdajanje in razmnoževanje vseh vrst edicij in publikacij, zlasti izdajanje brošur, koledarjev, spisov, časopisov, letakov, lepakov, not, propagandnih in drugih filmov, slik, fotografij in izdelkov likovne umetnosti. — Pretipkavanje in '■azmnaževanje vseh vrst poslovnih spisov in poslovne korespondenco, oskrbovanje prevodov iz vseh modernih jezikov in v vse moderne jezike sveta po kvalificiranih profesorjih, uvajanje trgovskega knjigovodstva in trgovsko bilanciranje, posojevanje pisalnih strojev, podajanje raznih informacij in nasvetov.
Družbena pogodba z dne 22. oktobra 1932.
Družba je ustanovljena za nedoločen Čas.
Visokost osnovne glavnice Din 10.000.
"a to vplačani zneski v gotovini Din k ,30-—.
Poslovodje: Kranjc Slavko, profesor v Zg. Šiški 182,
Krošl Anton, profesor v Ljubljani, Kr-žičeva ul. 6.
Družbo zastopata dva poslovodji kolektivno. Tvrdka družbe, ki je lahko natisnjena, od kogarkoli napisana ali s štampiljko vtisnjena, se podpisuje na ta način, da pristavita pod besedilo tvrdke oba poslovodji vsak svoj lastnoročni podpis.
Deželno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 4. novembra 1932.
Firm. 906/32. — Rg C V 95/1.
*
1138. Sedež: Sinja Gorica.
Dan vpisa: 25. oktobra 1932.
Besedilo: Tone Verbič, tovarna usnja.
Obratni predmet: Nakup sirovih kož in potrebnih strojilnih snovi, predelovanje istih v usnje in prodaja usnja.
Imetnik: Tone Verbič, usnjar, Sinja Gorica št. 26, občina in pošta Vrhnika. Deželno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 21. oktobra 1932.
Firm. 843/32. — Rg A VII 107/1.
Vpisale so se izpremembe in dodatki pri nastopnih firmah:
1131). Sedež: Kovor pri Tržiču.
Dan vpisa: 12. novembra 1932. Besedilo: »Peko«, družba z o. z. Fa-brikacija 111 prodaja čevljev.
S sklepom občnega zbora družabnikov 7, dne 19. VIII. 1932 se je osnovala v Novem Sadu podružnica pod tvrdko: Peko« družba z o. z. Fabrikacija in predaja čevljev, filijala u Novom Sadu. Deželno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 11. novembra 1932.
Firm 919. — Rg C III 201/31.
*
1440.
Sedež: Kranj — podružnic«! Ljubljana.
Dan vpisa: 24. septembra 1932. Besedilo: K. Pučnik.
Obratni predmet: Krojaštvo.
Obratni predmet odslej:
Krojaštvo in trgovina z manufakturam, modnim, galanterijskim blagom ter narejeno obleko.
Dež. kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. ML, dne 23. septembra 1982.
Firm 693 — Rg A II 10ii/6
1142. Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 12. novembra 1932. Besedilo: Commerce d. d.
Po sklepu rednega občnega zbora z dne 2. novembra 1931. in sklepa upravnega sveta z dne 4. avgusta 1Q32. se je znižala delniška glavnica od 1,000.000 dinarjev na 250.000 Din in obstoji iz 2500 delnic nom. Din 100 ^ ter se je zadevno spremenil § 7. pravil.
Izpremembo pravil je odobril ban Dravske banovine z odlokom z dne
20.	septembra 1932., VIII žt. 5460/1.
Dež. kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 11. novembra 1932.
Firm. 921 — Rg B II 160/20
*
1443. Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 19. septembra 1932. Besedilo: Mariborska industrija svile d. d. preje Metra v Ljubljani.
Izbriše se član upravnega sveta doktor Lapajne Stanislav, vpiše pa član upravnega sveta inž. Sernec Dušau, minister 11. r. v Ljubljani, Breg 20.
Dež. kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 16. septembra 1932.
Firm 765 — Rg B II 105/14
*
1444. Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 19. septembra 1932. Besedilo: Julio Meinl d. d.
Izbriše so član upravnega sveta Frie Ehrenfest.
Dež. kot trgovinsko sodišče v' Ljubljani, odd. UL, dne 16. septembra 1932.
Firm 711 — Rg B I 187/15
*
*
1411. Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: VI. novembra 1932.
Besedilo: »Alpina«, izdelava in prodaja alpinističnih potrebščin, družba z omejeno zavezo.
Izpremenili sta se točki »Sedmič« in •Osmič« družabne pogodbe.
Zn namestovanje upravičen: Družbo zastopa eden ali več poslovodij. — Ce je samo eden poslovodja, zastopa ta družbo samostojno, če pa postavijo družabniki več poslovodij, zastopata družbo vedno po dva poslovodji kolektivno.
Podpis tvrdke sp vrši tako. da ako je samo en poslovodja, pristavi ta sam pod besedilo tvrdke, ki je lahko od kogarkoli pisano, natisnjeno ali s štampiljko odtisnjeno, svoj lastnoročni znak. — Ako pa je več poslovodij, podpisujeta vedno po dva poslovodji ali pa en poslovodja in odnosno postavljen prokurist skupno s tvrdko na gori navedeni način, prokurist vedno s »pp«.
Izbriše se poslovodja Predalič Stane.
Dež. kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 11. novembra 1932.
Firm. 911 - Rg C IV 97/2
*
1115. Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 28. oktobra 1932. Besedilo: Stavbna družba d. d. Vpišejo se upravni svetniki: dr. Pe-stotnik Pavel, profesor v pok. v Ljubljani; ing. Pirkmajer Milko, ravnatelj v Ljubljani; Počkar Lovro, nadrevident v pok. v Ljubljani, Kladezna ul. št. 7; dr. Ravnihar Vladimir, advokat v Ljubljani in Tosti Avgust, ravnatelj v Ljubljani.
Izbrišejo se upravni svetniki Božič-koviČ Aleksander, ing. Karnttschnigg Egon, Guttman Josip, Ehrenfest Fric, ing. Šuklje Milan in Reich Viktor.
Dež. kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 21. oktobra 1932.
Firm 831 — Rg B I 57/34
*
1446.	Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 19. septembra 1932. Besedilo: Emerik Zelinka.
Izbriše se Oroslavu Jezeršku podeljena prokura.
Dež. kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 16. septembra 1932.
Firm 761 — Rg A V 64/4
$
1447. Sedež: Trbovlje.
Dan vpisa: 16. novembra 1932.
Besedilo: Miloš Rozin in drug, klepar" stvo, slikarstvo in pleskarstvo k. d. r Trbovljah.
Obratni predmet: izvrševanje klepar-.stva, slikarstva in pleskarske obrti, naslednja prememba:
Za namestovanje s'* upravičena družabnika Rozin Miloš 111 Camer Konrad, in sicer vsak zase.'
Podpis firme: Pod napisano, natisnjeno ali s štampiljko odtisnjeno besedilu firme pristavita Rozin Miloš in Čainer Konrad svoj podpis vsak zase.
Okrožno Sodišče v Celju, odd. L,
dne 16. novembra 1932.
Firm. 377/32 — Rg A III 143/5
*
1448. Sedež: Vič pri Ljubljani.
Dan vpisa: 11. novembra 1932,
Besedilo: Golob & Ko.
Izbriše se zbog smrti družabnik Golob Franc.
Besedilo, firme odslej: Golob & Ko., lastnik Rozman Ivan.
Edini lastnik tvrdke Rozman Ivan. tovarnar, stanujoč sedaj v Ljubljani, Streliška ulica 31.
Dež. kot trgovinsko sodišče v Ljubljani* odd. ML,
dne 28. oktobra 1932.
Firm 883 — Rg A I 177/8
Izbrisali sta se nastopni firm M
1449. Sedež: Ljubljana.
Dan izbrisa: 19. septembra 1932. Besedilo: Franjo Gerkman.
'Obratni predmet: Trgovina z mešanim blagom na debelo.
Radi opusta obrata.
Dež. kot trgovinsko sodišče v Ljubija"') odd. III.,
dno 16. septembra 1932.
Firm 756 — Rg A II 208/2
*
1450. Sedež: Ljubljana.
Dan izbrisa: 24. septembra 1932. Besedilo: L. Gerkman.
Radi opusta obrata.
Dež. kot trgovinsko sodišče v Ljubija"'* odd. III.,
dne 23. septembra 1932.
Firm 786 — Rg A VI 42/2
Vpisi v zadružni register
Vpisale so se nastopne zadrug®-
1451.	Sedež: Celje.
Dan vpisa: 16. novembra 1932. Besedilo: Zadruga državnih usluiben-bev za nabavo kredita r. z. z o. z.
Obrat Ln predmet:
Namen zadruge je:
1.	da med svojimi člani propagir® širi smisel za štodnjo;
2. da sprejema hranilne 'vloge od svo-M članov in nečlanov;
3. da daje posojila svojim članom z ^jugodnejšimi pogoji;
4. da organizira specialne fonde (čl. 7 zakona točka 6. in 9.), iz katerih bo ali Sar>'a ali pa s pomočjo Saveza ali drugih zadrug, ki so članice Saveza, ustanavljala, vzdrževala in podpirala razne so-cialno-humane in higienske ustanove v korist svojih članov in njih otrok;
5. da za svoje namene zaključuje Ugodna posojila, ako ji ne zadostujejo Iastna sredstva (čl. 56. zakona, točka 1.);
6. da za svoje člane izplačuje in in-kasira;
7. da posreduje v vseh poslih zavarovanja svojih članov.
Pravila, sprejeta na ustanovnem oho-"em zboru dne '22. oktobra 1932.
Opravilni delež znaša 100 Din in se UJora plačati takoj po vstopu v zadrugo v celoti ali pa položiti ob vstopu v zadrugo vsaj ena desetina podpisanega deleža, ostanek pa devet mesecev zapored po ena desetina mesečno.
Vsak zadružnik jaoiči s svojim opra-Ujni deležem in pa z njegovim 10 kratki m zneskom.
Vse objave namešča zadruga na vid-n«m kraju v svojih prostorih.
Vabilo na skupščino mora biti razpo-•oženo na vpogled %saj 15 dni pred skupščino in istotako tudi objava o razpolovitvi polletnega računskega stanja. Dru-Pe objave bodo razpoložene po potrebi 'n odločitvi Upravnega odbora.
Upravni odbor more zadružne objave Podajati tudi v krajevnih in drugih lb slih, z letaki, lepaki ali na druge načine.
Upravni odbor sestoji iz 7 zadružnikov. člani upravnega odbora so: dr.Dolničar Josip, sodnik okrožnega sodišča v Celju, predsednik Voglar Franc, šolski upravitelj v Celju, podpredsednik, Močan Josip, davčni upravitelj v p., tajnik in blagajnik. Kocjan Franc, okrajni fejnik v Celju, Vengust Jernej, poštni kontrolor v Celju, ProseJc Martin, jetn. Paznik v Celju in Lenassi Konrad, profesor v Celju.
Pravico zastopati zadrugo ima: upravni pdi-or.
Podpis firme:
. Upravni odbor podpisuje za zadrugo, j!1 to tako, da podpišeta pod napisano, ‘iskano ali s štampiljko odtisnjeno ime fediruge svojeročno svoje ime predsed^ J}*k ali podpredsednik in en član, ali ~va člana upravnega odbora, ali eden feli in tisti uslužbenec zadruge, ki ga za podpisovanje pooblasti (ampak samo za Posle, za katere ga izrečno pooblasti) ,pr pri sodišču registrira upravni odbor.
Zadruga stopi takoj v članstvo Saveza 'abavljačkih zadrug državnih uslužben-cev v Beogradu.
Okrožno sodišče v Celju, odd. IV.,
dne 16. novembra 1932.
Firm. 378/3*2 — Zadr. IV 60/2.
*
^32. Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 19. septembra 1932.
besedilo: »Belokranjska klet«, vinar-
ska in sadjarska registrovana zadruga z omejeno zavezo v Ljubljani.
Obrat in predmet: Zadruga ima namen, pospeševati gospodarsko in nravno povzdigo svojih članov s tem, da
1. sprejema od svojih Članov vino, grozdje in sadje1 ter vnovčuje te pridelke predelane ali nepredelane,
2. nabavlja in vzdržuje v dosego svojih namenov potrebne stavbe, orodje in druge naprave,
3. izvršuje gostilniški obrt za boljše razpečavanje belokranjskih vin,
4. vrši vse potrebne priprave za ustanavljanje gospodarskih zadrug za gospodarsko povzdigo Bele Krajine,
5. prireja za svoje člane strokovna predavanja, razstave in sejme za grozdje, vino, sadje in druge pridelke in izdelke Bele, Krajine. .
Zadružna pogodba z dne 21. julija 1932.
Vsak zadružnik jamči s svojimi opravilnimi deleži in pa z njihovim dvakratnim zneskom.
Oznanila se izvršujejo po pismenih obvestilih posameznih članov ter z oglasi na uradni deski.
NačeMvo sestoja iz načelnika, pod-načelnika in 7 odbornikov.
Člani načelstva so:
1. dr. Riko Fux, magistralni višji svetnik v Ljubljani, načelnik.
2. dr. Miha Kambič, tajnik Kmetske posojilnice ljubljanske okolice v Ljubljani, podnačelnik.
3. Martin Cesar, soimetnik realitetne pisarne, Ljubljana, Miklošičeva cesta 4.
4. Franc Kafol, tajnik Kmetijske družbe v Ljubljani.
5. Božo Račič, ravnatelj Osrednjega zavoda za žensko domačo obrt v Ljubljani.
6. dr. Juro Adlešič, odvetnik v Ljubljani.
7. Lojze Hočevar, akademik v Ljubljani.
8. Karl Miiller, trgovec in župan v Črnomlju.
9. Konrad Barle, šolski nadzornik v Metliki.
Načelstvo zastopa zadrugo in podpisuje zanjo na ta način, da se podpišeta pod zadružno tvrdko po dva člana načelstva.
Dež. kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 16. septembra 1932,
Firm 735 — Zadr X 287/1
*
1453.	Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 26. septembra 1932.
Besedilo: Narodno obrambna tiskovna zadruga v Ljubljani, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Obrat in predmet: Zadruga ima namen pospeševati gospodarstvo in nravno povzdigo svojih članov z izdajanjem lastnega glasila, publikacij in knjig. Vse publikacije naj služijo propagandi jugoslovenske miselnosti.
Zadružna pogodba z dne-29. avgusta 1932.
Vsak zadružnik jamči s svojimi opravilnimi deleži in pa z njihovim enkratnim zneskom.
Oznanila se izvršujejo z razglasi, nabitimi v zadružni pisarni.
Načelstvo sestoja iz 5 članov.
Člani načelstva so:
Majcen Ciril, restavrater v Ljubljani, glavni kolodvor, načelnik;
Zemljič. Joško, ind. uradnik v Ljubljani, Podlimbarskega ulica št. 31, podnačelnik;
Mlekuž Vekoslav, učitelj, Ljubljana, Poljanska cesta 15;
Rebek Josip, ključavničarski mojster v Ljubljani, Cankarjevo nabrežje št. 9;
Sire Franc, ravnatelj, Kranj.
Pravico, zastopati zadrugo ima:
Načelstvo zastopa zadrugo in podpisuje za zadrugo na ta način, da se podpišeta načelnik in še en član načelstva ali pa dva člana načelstva pod zadružno tvrdko.
Dež. kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 23. septembra 1932.
Firm 785/32 — Zadr. X 290/1
Vpisale so se izpremembe in dodatki pri nastopni zadrugi:
1454.	Sedež: Kapela.
Dan vpisa: 16. novembra 1932. Besedilo: Kmečka posojilnica za krajni občini Kapela in Bojano, reg. zadruga z neomejeno zavezo.
Izstopila sta iz načelstva: Zivič Jože, pos. v Kopelah 17, kot načelnika namestnik in Šepetave Andrej, pos., 2u-pelevc 13, kot odbor, namestnik.
Vstopila sta: Požar Anton, pos., Slo-gonsko 55, kakor načelnikov namestnik in Medvedec Franc, pos., Jereslavc 42, kakor odboru, namestnik.
Okrožno sodišče v Celju, odd. I., dne 16. novembra 1982.
Firm. 67/29 — Zadr. I. 307/34
Konkurzni razglasi
S 39/32-2	3677
1155.
Konkurzni oklic.
Razglasitev konkurza o i mo vini Prve jugoslovanske tovarne hladilnih strojev, dr. z o. z. v Ljubljani, Šelenburgova ul. št. 7 registrovane pod navedeno firmo.
Konkurzni sodnik: Avsec Anton, sodnik okrožnega sodišča v Ljubljani.
Upravnik mase: dr. Kreč Vladimir, odvetnik v Ljubljani.
Prvi zbor upnikov pri deželnem sodišču, soba št. 140 dne 2. decembra 1982 ob 9. uri.
Oglasitveni rok do 31- decembra 1932.
Ugotovitveni narok pri imenovanem sodišču dne 7. januarja 1933 ob 9. uri. Deželno sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 18. novembra 1932.
*
S 14/32-33	3669
1456.
Določitev naroka za prisilno poravnavo.
Prezadolženec Gorenjak Konrad, Čevljar v Celju.
Za razpravljanje in sklepanje o prisilni poravnavi, ki jo predlaga prezadolženec, se doloCa narok na dan
3.	decembra 1932. ob pol enajstih pri tem sodišču, soba št. 2. Prezadojženec mora priti k naroku osebno.
Okrožno sodišče v Celju, odd. I.,
dne 15. novembra 1932.
*
S 18/32-4041	3660
1457.
Določitev posebnega ugotovitvenega naroka.
Prezadolženim: Kmetijska eksportna zadruga r z. z o. z. v Mariboru.
Za preizkušanje naknadno prijavljenih in morda do naroka še prijavljenih terjatev se odreja poseben ugotovitveni narok
na 15. decembra 1932. ob enajstih
pri podpisanem sodišču, soba št. 84.
Okrožno sodišče v Mariboru, odd. III.,'
dne 18. novembra 1932.
*
Sa 61/32-2.
1458.
3678
Poravnalni oklic.
Uvedba poravnalnega postopanja o imovini dolžnika Trebar Matije, prot. trgovca v Ljubljani, Sv. Petra cesta 6.
Poravnalni sodnik: Avsec Anton, sodnik okrožnega sodišča v Ljubljani.
Poravnalni upravnik: dr. Tavčar Ivan, odvetnik v Ljubljani.
Narok za sklepanje poravnave pri deželnem sodišču, soba št. 140 dne 31. decembra 1932 ob 9. uri.
Rok za oglasitev do 25. decembra 1932 na dež. sodišču v Ljubljani.
Deželno sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 19. novembra 1932.
*
Sa 34/32-47	3343
1459.
Konec poravnalnega postopanja.
Sklep oprav. št. Sa 34/32—45, s katerim je bila od sodišča potrjena poravna va dolžnika Skoka Antona, posestnika in trgovca v Domžalah, Mlinska ulica 9, ie pravomočen.
Poravnalno postopanje se smatra za končano.
Deželno sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 12. novembra 1932.
Sa 29/32—43	3646
1460.
Konec poravnalnega postopanja.
Sklep opr. št. Sa 29/32—41, s katerim je bila od sodišča potrjena poravnava dolžnika Franza Draga, trgovca v Ljubljani, Stari trg 24, je pravotmooen.
Poravnalno postopanje se smatra za končano.
Deželno sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 12. novembra 1932.
j;
Sa 36/32—23	3642
1461.
Konec poravnalnega postopanja.
Sklep oprav. štev. Sa 36/32—21, s katerim je bila od sodišča potrjena poravnava dolžnice Ahlin Angele, trgovke v Ljubljani, Poljanska cesta št. 5, je pravomočen.
Poravnalno postopanje se smatra za končano.
Deželno sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 12. novembra 1932.
Sa 34/32-47	3668
1462.
Potrditev poravnave izven stečaja.
Poravnalna zadeva Krell Josip, trgovec v Celju.
Potrjuje se poravnava, ki jo je sklenil poravnalni dolžnik s svojimi upniki pri naroku dne 14. novembra 1932. in ki določa, da je prednostne terjatve in zahtevke, ki jih ne doseza poravnava, prvenstveno v celoti plačati, ostali upniki pa dobijo 40% kvoto, plačljivo v 10 mesečnih enakih obrokih, počenši 60 dni izza sprejetja poravnave po upnikih.
Poravnalni ponudbi pristopa kot po-rokinja in plačnica Krell Josipina, trgovka v Celju, z učinkom § 60. zak. o pris. por. izven stečaja.
Okrožno kot poravnalno sodišče v Celju, odd. I., dne 16. novembra 1932.
Razglasi raznih uradov in oblastev
3652
Razpis nabavke.
Licitacije, objavljene v >Službenem listu Dravske banovine«: št. 87 z dne
2.	novembra 1932, 88 z dne 5. novembra 1932 in 89 z dne 9. n overil b ra 1932 in določene za 5., 6., 7. in 9. decembra 1932, se preložijo po istem vrstnem redu na
27.,	28., 29. in 30. decembra 1932.
Obča državna bolnica v Ljubljani, dne 17. novembra 1932.
•j.
Štev. 11.556/11.	3853
Razpis.
Direkcija državnega rudnika Velenje razpisuje za na dan 6. decembra 1932 dobavo;
15.000 kg pšenične moke št. Ogg. 0& 2 in 6,
2.400 kg svinjske masti,
400 kg bučnega olja,
400 kg sirove kave,
2.000	kg riža >Carolina Diamante«) 600 kg terpentinovega mila,
300 kg cikorije,
1.800 kg koruznega zdroba,
400 kg papirnatih vrečic.
Dobavni pogoji pri podpisani. Direkcija drž. rudnika Velenje, dne 15. novembra 1932.
*
Štev. 11.545/11.
3654
Razpis.
Direkcija državnega rudnika Velenje razpisuje za na dan 6. decembra 193* za dobavo franko Žalec:
20.000	kg pšenične moke št. 0 gg, 0g> 2 in 6.
Dobavni pogoji pri podpisani.
Direkcija drž. rudnika Velenje,
dne 15. novembra 1932.
Narodna banka kraljevine Jugoslavije. 3°51
Stanje 15 novembra 1932.
Aktiva.	Dinarjev
Metalna
podloga . 1.990,492.428.19 (—35.551.415-80) Devize, ki niso v podlogi 79,489.913-14 (—11,260.155-92) Kovani novec v niklju 165,249.636-50 (4-75,251.279—) Posojila . . 2.539,760.829-55 ( — 12,401.865-59) Vrednostni
papirji . .	12,872.520"—
Prejšnji predujmi državi 1.811,178.682"80 (-j-	269.951	76)
Začasni predujmi gl. drž.
blagajni .	600.000.000-—
Vrednosti re-
zervn. fonda 53,861.017-89 Vrednosti ostalih fondov ...	2,631.562-76
Nepremičnine ... .	168,143.386-38(4- 674.216'87)
Razna aktiva 134,417.064-58 (+ 2,666.704-41)
7.548.097.031-79
Pasiva	Dinarjev
Kapital . .	180,000.000-—
Rezervni
fond . . .	63,058.446-40 (+	76-—)
Ostali fondi	3,967.581-09
Novčanice v	.
obtoku. . 4.091,205.325-—(— 90,607.540-—) Obveze na
poka* . .	870.585.524-06	(-f	30.867.543-36)
Obvoze z rokom . . . 1.456,977.487'80(- 3,294.586-46 Razna pasiva 282,302.667-44 (-+- 82,683.232-82)
7.548.097.031-79
Obtok in obvoze . . . 5.561,790.849-06 Celotno kritje . . . 35-780/,
Kritje v zlatu . . . 31"77°/„
Obrestna mera:	^
po eskomptu
do lombardu %Q ••***■'-❖
3675
Razpis za sprejem uradniških pripravnikov.
Po sklepu izvršilnega odbora Narodne banke objavlja direkcija banke teni potem razpis za sprejem desetih uradnikih pripravnikov v službo Narodne banke.
Na ta razpis se lahko prijavi vsakdo, kdor izpolnjuje sledeče pogoje:
1. da je državljan kraljevine Jugoslavije;
2. da je dobrega vedenja;
3. da ni pod kuratelo ali v konkurzu;
4. da ni bil obsojen in da ni v sodni preiskavi;
5. da je dovršil univerzo ali višjo trgovsko akademijo v državi ali v inozemstvu, ki je enakovredna fakulteti, ali državno trgovsko akademijo v državi ali v inozemstvu;
6. da je telesno in umsko popolnoma zdrav;
7. da je uredil svojo vojaško obveznost;
8. da ni mlajši od 20 in ne starejši od 31 let.
Zadostitev vsem tem pogojem mora kandidat dokazati z izpričevali pristojnih oblasti, zdravje pa z izpričevalom zdravnika, ki ga odredi banka.
Po izvršenem razpisu in pred sprejemom v bančno službo morajo vsi kandidati opravljati sprejemne izpite iz naslednjih predmetov:	pismenega iz
dvojnega knjigovodstva, trgovskega in bančnega računstva ter korespondence, Ustnega iz trgovskega in meničnega prava.
Izmed priglašenih kandidatov jih bo direkcija izbrala 30, ki bedo pripuščeni k izpitu.
Izmed kandidatov, ki bodo napravili izpit, jih bo uprava banke izbrala 10, ki jih bo sprejela za bančne uradniške Pripravnike.
Po preteku enega leta začasne službe bodo morali pripravniki opraviti izpit, ki ga predpisuje uredba o bančnih uradnikih, zaradi definitiv :ga sprejema v bančno službo.
Sprejeti kandidati se po potrebi dodelijo na službovanje kateremukoli bančnemu sedišču.
Prošnje z dokumenti sprejema Inšpektorat banke najdalj do 15. decembra 1932 in daje tudi vsa pojasnila o leni razpisu.
Sprejemni izpit, ki ga predvideva ta Iazpis, se bo polagal v drugi polovici meseca januarja 1933.
Direkcija Narodne banke kraljevine Jugoslavije v Beogradu, dne 16. novembra 1932.
*
kroj; 46.574/1932.	3636
Oglas jeftimbe.
Predmet: Dobava ovojnog materdjala za mjesne organe Središ-njeg ureda za osiguranje radnika.
Mjesni organi Središnjeg ureda za osi-
gurainje radnika trebaju za povremeno snabdjevanje svojih ambulanata, sanatorija, lječilišta, bolnica, opraviilišta, uredskih lekana d osigu ranih članova ovojnim materijalom, znatnije količine vate; vate rz staoičevine; hidrofilne tkanine; kaliko i muli ovoja razne širine i duljine; sadrenih ovoja; impregnirane hidrofilne tkanine; trouglastih rubaca, Billroth i Mozetik batista, te drugi sitni ji ovojni materijah
Za povremenu dobavu ove robe čija vrednost mjesečno iznosi od prilike Din 50.000'— raspisuje se na osnovu od-luke Pretsjedmišitva Središnjeg ureda za osiguranje radnika od !?". novembra 1932. druga javna pismena — ofertalna jeftimiha na dan 30. novembra 1932. u 11 sati, do kojega se roka imade zape-čačena pismena ponuda predati u uruč-benom zapisniku potpisanoga ureda (soba broj 305). Na omotu zapečačene kuverte valja označiti »Ponuda na jef-timbeni oglas broj 46.574/1932. za dobavu ovojne robe«.
Sve ponudjene cijene imadu se razu-mjevati franco pakovanje, ocarinjeno, mjesto odredišta mjesnog organa Središnjeg ureda za osiguranje radnika — ura-čunav u jediničnu cijenu sve državne i samoupravne poreže, prireže, takse, trošarine i slično.
Uz svaku ponudu valja predložiti uzorke za sve ponudjene vrsti robe.
Svaki nudilac ostaje svojom ponudom u obvezi 30 dana iza dana održane licitacije, te imade do 11 sati 30. novembra 1932. položiti kod blagajne Središnjeg ureda (soba broj 413) kauciju, koja iznosi Din 10.000— za naše državljane, a Dinara 20.000'— za strane državljane.
Središnji ured nije vezan na prihvat najjeftinije ponude, ili uopče bilo ko je, te svoju odluku nije dužan obrazložiti, a nije vezan ni na označene količine, te imade .pravo dobavu razdijeliti rnedju dva ili više ponudjača prema povoljno-sti ponuda.
Ponuda mora biti taksirana sa držav-nom taksenom markom od Din 50'—, te taksenom markom savske banovine od Dinara 50'—,*jer se inače neče uzeti u obzir, nadalje obložena uvjerenjem nadležne komore (esnafa, sindikata) o pravu učestvovanja kod javnih licitacija, kao i uvjerenjem nadležnog Okružnog ureda (soba broj 413) kauciju, koja izje ponudjač platio sve dospjele propisa-ne mu prinose osiguranja i konačno podpisana izjavam nadmetača, da su mu uvjeti jeftimbe poznati i da pristaje po istima obavezno nadmetati se.
Ponudu treba podnijeti na propisnom formulam tiskanice, koju svaki nad-metač može dobiti kod Središnjeg ureda za osiguranje radnika (soba broj 305) uz odštetu od Din 5'— po komadu. U toj su tiskanici sadržani i svi pobliži itvjeti dobave. Ponude, koje ne če biti stavljene na ovim tiskanicama, telegrafske ponude, neodredjene ponude ili prim-ljene nakon započetka licitacije i otva-ranja ponuda makar i pravodobno im-postirane, otvorene ili uvjetne. kao i ponude. koje ne bi odgovarale propisa-
nim uslovima i naknadne ponude predane nakon odredjenog roka ne 6e se moči uzeti u obzir.
U Zagrebu, dne 12. novembra 1932.
SREDIŠNJI URED ZA OSIGURANJE A. A.	RADNIKA
Mihanovičeva ul. broj 3/III.
*
Broj 46.478/1932.	3636
Oglas licitacije.
Predmet: Izrada stolarskih radova na-mještaja apoteke u zgradi Središnjeg ureda za osiguranje radnika u Zagrebu.
Središnji ured za osiguranje radnika u Zagrebu održati če dne 20. decembra 1932. u svojim službenim prostonijama u 10 sati prije podne javnu pismenu ofertalnu licitaciji! za izdavanje stolarskih radova uredjaja apoteke u svojoj zgradi u Zagrebu, Mihanovičeva ulica broj 3.
Ponude mora ju glasiti za sve rad ove u predračunu navedene, te se imadu u predračun uvrstiti jediničke cijene u dinar ima. Jedinične cijene oioraju biti ispisane, te ukupne cijene lačno množene i zbrajane, a konačna svota i pisana brojevima i slovima.
Cjelokupni radovi izdaoe se uz obračunavanje po faktdčnoj izvedbi a po je-diničnim cijenama.
Ponude se imadu biljegovati prema odredbama T. Br. 25 taksene tarife Zakona o izmenama i dopunama Zakona o taksama od 25. marta 1932. (Službene novine 26/3 br. 196) i to:
1. za poslove do 20.000'— dinara 50 Din,
2. preko 20.000'— do 100.000'— dinara 100 Din,
3. preko ICO.000— db 500.000— di-nara 200 Din,
4. preko 500.000 — do 1,000.000-— dinara 300 Din,
5. za poslove preko 1,000.000'— Din • za svaki započeti milijun još po 100'— dinara. Ponude treba u zapečačenom omotu do gore označenog roka u uruč-beni zapisnik Središnjeg ureda za osiguranje radnika u Zagrebu predati. Na omotu valja napisati:
»Ponuda za izvedbu stolarskih radova za uredjaj apoteke u zgradi Središnjeg ureda za osiguranje radnika u Zagrebu na oglas licitacije broj 46.478/1932.«
Kauciju u iznosu od 5% za domače državljane a 10% za strane imade svaki nudioc položiti na blagajni Središnjeg ureda za osiguranje radnika u Zagrebu, te potvrdu o torne Uročiti komisiji prije otvaranja ponuda.
Kao kaucija megu služiti: 1. Nevinku-lirane uložne knjižice koje velebanke ili gotov novac; 2. Državni vrednosni pa-piri računajoči ih po otpisu Min. finan-sija od 11. maja 1932. Br. 11-55644 ; 3. Uložnica Državne hipotekarne banke, založnice i komunalne obveznice, koje ie Ministar finansija oglasio po lesnima za kaucije i priznao im popilarnu si-
gurnost svo po berzanskom tečaju ali ne preko uominale, konačno 4. Garantno pismo novčanog zavoda prvog reda re-gistrovano kod geueralnog inšpektorata Ministarstva finausija samo kao privre-mena kaucija, koju dostaoc u roku od 8 dana izmenjuje sa jednom od ostalih spomeuutih kaucija.
Dostaoc radnje imade ovu kaucija po-visiti prigcdom potpisa ugovora na 10% (strani na 20%) preračunane svote.
Ponudjači dužni su ponudi pritožiti pismenu izjavu, da su im uslovi licitacije poznati te da pristaja po istima nad-metati se. Ujedno imadu priložiti pismeno očrtovanje, da su im s ve mjesne prilike kao i one gdje se radovi imadu izvesti, dobro poznate.
Svaki nudioc ima dopriiieti pismeno uvjerenje svoje nadležne trgovačko-obrtničke komore, esnafa iti sindikata te uvjerenje Ministarstva gradjevina o pravu učestvovanja kod javnih licitacija.
Isplata zaslužbine izvršavat če se na-mi rama providjenim taksenim markama u iznosu od 05% svote koja se po-diže nakon odbitka državne takse prema
odredbama T. Ur. 262 i 268 Lak sen e tarife Zakona o izmenama i dopunama Zakona o taksama od 25. marta 1982. (Službene novine 26/3. br. 108), te banovinske prenosne takse. Kod potpisa ugovora plača poduzetnik 1 % ugovorene svote u ime državne pristojbe za pravni posao.
Ponude, koje ne bi edgovarale propi-sanim Usloviina, neče se uvažiti, isto tako kao ni naknadno te brzojavno pod-liešene ponude.
Središnji ured za osiguranje rudnika n Zagrebu nije obvezan priliVatitf ni jednu ponudu, kao ni prilivati ti najjef-tiniju, te nije dužan obrazložiti svoj postupak o izboru dostaoca.
Uslove licitacije, opšte i pospbne uslo-ve, predračun i načrte mogu nadmetači dobiti kod Središnjeg ureda za osiguranje radnika u Zagrebu. Cijena uslova i predračuna je Din 30;— a načrti če sg posebno naplatiti prema veličini i broju istih.
Za vrijeme raspisa mogu interesenti dol iti eventualna nužna razjašnjenja kao i uvid u načrte ,u uredcvnici Središ-
njeg ureda za osiguranje radnika, Mihailovičev« ulica 3, soba 418.
U Zagrebu, mjeseca novembra 193‘--SREDISN.TI URED ZA OSIGURANJE A. A. RADNIKA U ZAGREBU.
Razne objave
3670
Razid društva.
Društvo :.Narodna čitalnica« v Ribnici se je po sklepu občnega zbora z d|ie
11.	oktobra 1932. prostovoljno razšla Premoženje se je oddalo po društvenih pravilih Sokolskemu društvu v Ribnici-
Ribnica, 17. novembra 1982.
Odbor-
Objava.
Izgubila se je evidenčna tablica tovornega avtomobila št. 2/144, ki se Pr0" glasa za neveljavno.
špedicija Turk, Ljubljana-
Za Službena lisi liraijevsLe banske uprave Pravske banovine
znaša naročnina: mesečno Din 16’—.četrtletno Din 48'—, polletno Din 96'—, letno Din 192'— in se mora plačevati vedno naprej-
Na »Službeni list« se lahko naroči vsakdo!
•	l	p,	,|	i	., 't	' r -;1
List objavlja vse za Dravsko banovino veljavne zakone in kraljevske uredbe, uredbe osrednje vlade, banove uredbe, okrožnice kraljevske banske uprave, razne občeveljavne odredbe, razne objave iz »Službenih novin«, izpremembe v osebju itd.: razen tega pa še vpise in izbrise v trgovinskem in zadružnem registru, družbene in druge sodne oklice, licitacije« razpise služb in razne objave.
List je važen za vsakogar: trgovca, obrtnika, občine, šole, razna društva, podjetja itd.
Upravništvo »Službenega lista kralievske banske uprave Dravske banovine« v Ljubljani. Gregorčičeva ulica št. 23*
Izdaja kraljevska banska oprava Dravske banovine. Urednik: Pohar Robert v Ljubljani Tiska in zalaga: Tiskarna Merkur v Ljubija ul; njen predstavnik; 0- Michklek v Ljubljani