Dl* Poetgrebth« kw besnili. Slovenski dom P*£tS - CE1W L 1.50 Leto IX. — Štev. 15 1 TEDNIK ZA POLITIČNA IN KULTURNA VPRAŠANJA*] Sobota, 15. aprila 1944 Po njih delu jih bomo sodili če Je kdaj držal slovenski pregovor »Dela kakor svinja z mehom«, potem drži.danes tam, koder so komunisti s svojim »umnim« gospodarstvom pripravili našemu ljudsivu »socialni dvig« in »boljli red«. Vso komunistično gospodarsko »reformo« in komunistično »gospodarstvo« po Dolenjskem in drugod lahko označimo z modrostjo tega pregovora. Sam komunistični poglavar Kidrič je na neki »diskusiji« politdele-gatov tožil nad komunističnim gospodarstvom in rekel: »Gleda aprevtz.clje m m morem« pohvaliti. Nismo .a izkazali pravallka akonomo, niti nl.mo prevzeli ukrepov. Traba ja uva.ll šled-njo. živina .a kolja na debalo, mesa bo zmanjkalo.« To je rakel rdeči glavar že leta 1947 In njegova tožba nad razdejanim slovenskim Jeruzalemom je popolnoma resnična vzllc temu, da so njegove gospodarske lamentacija naletela na gluha uiesa In so krvniki uničevali ie naprej. Komunisti so »itedlli« po svojem programu: z ropanjem in požiganjem. In to Komu? Kmetu, ki je postal berač in se spraiuje, čemu naj bi ie delal, če mu »novi red« za zabavo uničuje imetje. Zgolj način, kako .o komunisti delali s slovenskim ljudskim premoženjem, kaže, da Jim ja kaka »osvoboditev« ali boljie usoda ljudi deveta briga. Najvažnejia »delitev« aprovizaclje — po 15 dkg soli in čebulčka — naj bi ustvarjala videz globoke skrbi za javni blagor, toda v kakinem zasmehljivem nasprotju je ta skrb z dejanskim komunističnim gospodarstvom v primeri s tem, kako so delali zlasti od jeseni 1945 z živino, poljskimi pridelki, poslopji, skupno Imovino In dugimi dobrinami. Ali Je to skrb za boljio bodočnost, če si danes dobil 15 dkg soli, ali nekaj čebulčka, prejinjl dan pa so tl vzeli kravo, vola, nekaj sto kilogramov krom. pirja, vso mast ali nekaj dvajset mernikov žila? Ta gospodarski sistem bi lahko imenovali »sistem za britje norcev iz slovanskega ljudstva«. Vzdih razbojnilkega poglavarja Kidriča, »da Se živina kolja na debelo in da bo mesa zmanjkalo«, drži. V tej »živinski« ideologiji se s Kidričem strinjajo vsi Slovenci. Ravno glede živine, ki Je bistvena sestavina našega gospodarstva, na la zaradi prehrane, ampak zlasti seredi dela, so M komunistični gospodarji izkazali za strokovnjake v uničevanju. Kadar so priili do nje, so jo žrli, ne jedil Ze v lastni Prehrani niso kazali nobenega pametnega, kaj Ule načrtnega izkoriščanja — danes si dobil kilogram mesa. jutri dva ali tri krompirje. Kaj Ul«, da bi bili porabili vse, kar sa od živine porabiti da. Delali so po izreku: »Danes z betom, jutri s psom « Najlepie kose mesa .o pojedli, drugo — drobovje, glave In kar je ie uporabnega — so zmetali stran. S praiiči 10 Prav tako mesarili. Tistega, kar so zmetali stran, niso v večini primerih privoičili niti ljudem, ki So »dali« živino za »narodno vojsko«. Raji! so zmetali na gnoj, da rti bilo vač užitno. Kaj jim mar, saj ni ilo iz njihovega. Dolžnost milega naroda je bila. da skrbi zanjel Kje se bo jemalo, tudi za to naj skrbi pač mili narod, če bo pa zmanjkalo, bodo pa ljudem obrnili želode« In Jim potegnili te kožo s telesa. Sej gre vendar za »osvoboditev«, In ljudje bodo vendar U to žrtvovati, če hočejo, da bodo povsem »svobodni«. Nelteto ja bilo primerov, ko so tolovaji pobrali po 50 do 100 glav živine. In so poklali vso bkratu, da sa jim ja mnogo mesa pokvarilo, kadar so se hoteli Izkazati za posebna dobrotnika, so ljudem, katerim so živino vzeli, prodajali meso po »znižani« ceni. Obupane kmete »o potem tolažili s ciničnim izrekom: »Vam vsaj k* seno ne bo treba skrbetiI« človek bi pričakoval, da bo »slavna« vojska tako načrtno gospodarila vsa) zaradi sebe In kas«, da bi se proživila. Pa ni Ni zaradi tega, kar J« bilo vsakih itlrinajst dni vojske konec In ker je imala »narodna vojska« s svojimi po-slavarjl vred v načrtu izropati vse, samo da se Preživi do tedaj. Ljudje bodo živeli lahko od obljub In lepih besed, o »novem redu« In o Sovjetih, ki jih je komunistični besednjah poln. če bi vsaka vojska v tej vojni tako gospo-darila kakor je naia »narodno osvobodilna«. Potem bi bilo vojske res v žtlrinajstlh dneh ko-hec, ker bi pri takem gospodarstvu ves svet v Štirinajstih dneh vrag vzel. A vpralanje rdečega gospodarstva z živino I« treba pogledati ie od druge strani. Kako bo k gnojenjem In kako bo z delom? V nobenem gospodarskem redu, tudi v komunističnem ne, na raste, če ne gnojil. Nihče, ludi Kardelj in Kocbek ne bosta pridelala krom-p'rja brez gnoja, čeprav bi ila vsako jutro sku-Pal na kako »osvobojeno« njivo In spustila tam na Izčrpano zemljo svojo najboljio propagandistično odo: »Rasti, rasti, o krompir, v svobodi brez gnojal« Tako krompir niti njim« n« bo »astel. O resničnosti teh besed se bo večina tistih, Si verjamejo v ruske čudeža najbrž lahko prepričala v jeseni, ko vsa komunistična propaganda na bo mogla skopati krompirja, ker ga ne bo. Odkod vzeti gnoj, če ni živina? Niti komunistični minister Sernec, ki Ima precej »gospodarskih sposobnosti«, saj sl Je z delom za narod »prigospodaril« bajto in la kaj drugega, •I ne bo vadel to pot pomagati. In vendar je dal zapoved, da je treba vso »osvobojeno« zemljo obdelati, čeprav ni semena, ne gnojal la važnajia vrpaianja, katero so komunisti preskočili kakor paglavec Jarek, je, s kom bodo ljudje delali, s kom bodo obdelovali. Živina na »asa tako hitro, kakor bi jo rabila rdeča vojska. Posledica take komunistične gospodarske In socialne »osvoboditve« danes je, da so nail ljudje ostali brez delovna živina. Ker ni živine, »mamo po dosedanjih skuinjah pričakovati, da bodo — če hočejo pridelati vsaj zase — vpregli ljudi namesto živine. Ne mitingih pa bodo dopovedovali, da Je tudi to napredek In tudi to Potrebno za popolno svobodo. Drugo leto bomo Itak »orali s traktorji« In bo kmet sedal v •enti tar pel... Da« dunMe Tor ra Auersperg. ver dem in 89. September 1143 MafoBddrelaalf rerirurdete «lewen4aebe Heldeii ven de« Komu-nUten bestlillsch ermordert wurdent — Temna vrata na Turjaku, pred katerimi »o ž*. septembra lani komunisti zverinsko pomorili pet in trideset ranjenih slovenskih junakov. I i | [. t tj Slovenska narodna straža na Primorskem -poroštvo za obrambo domovine in dosego svobode Visoko nad mestom leže na tleh rodi la skupine neke čete. Skupina za skupino se. url, koraka, se razvriča v napad, se.krije, napada In preide slednjič ■ nasajenimi noži v poslednji naskok, To so vojaki 4z neke čete Narodnih straž; prostovoljci is dolin In gričev Jadranskem Primorja, možje, ki ao večidel doma Iz tolovajskih skeliiev la ae ve strnili v Narodne »traie sate. da bi pripomogli k očiščenju svoje domovine. Vodijo jih častniki ln podčastniki njihove narodnosti ln tem stojijo ob strani nemški stotnik ter več podčastnikov kot svetovalci ln vodniki. Ljudem s Krasa, v zaledju Jadranskega morja, ni lahko obraniti se duhovne zmede In boljševlike kuge. Zato pa se bode danea In v bodoče tolike viže povzpeli tisti možje lz ljudstva, ki so Imeli pogum ln ao v okrilju narodnih straž postali borci zoper zločince nad domovino. NI J4h do tega koraka priprav)! obup, marveč ljnbezen do domovine, vera v bolj. šo bodočnost. Postali so borci, toda možnost uspeha ni odvisna le od noinje orožja, temveč od pravilne la pametne rabe erožja. Kdor s| ogleda člane Narodnih straž nekaj tednov po njihovi uatanovltvl, kako se vadijo 4n korakajo, odide presenečen nad njihovo dobro Izurjenostjo. V začetku Jim je bilo marsikaj tujega: od kavarniških dolžnosti v ranem Jutru pa do rezkih povelj. Vživeli sp ae In postali pravi vojaki. Marsikaj, kar se zdi ie neuglajeno, bo Izginilo v naslednjih tečajih, čim se bo Izvetbal zbor lastnih podčastnikov, ki bo tvoril potem Jedro moštva. Ogorell so ln dobro hranjeni, arjenje jim ne dela nobenih preglavic. V službi zunaj na terenu so prav tako sposobni, kakor »n vešči v streljanju s puškami, strojnicami In pri teoretskem pouku. Pri marsikaterih vajah v napadu In obranih! kažejo njim svojske lastnosti, ki bodo njih uporabnost za boj proti tolpam ie ojačile. Muči Jih nepotrpežljlvost, ki se Izraža v vprašanju: »Kdaj bomo il| ven?« In prav siljenje v napad In boj je značilno za te može. Njihova starost te anče od 17. do 35, leta. PrlšU so lz malih vasi ln naselij, kateri tolovaji stalno vznemirjajo. In radi bi šli ven, kakor hitro bi se dalo, da bi pomagali narediti temp zlu enkrat sa vselej konee. , V. vseh postojanka^ Nerednih straž, ki jih je poleg Trst« i« veliko, ae Je ustvarila skupnost fantov ta mož, H hočejo nastopiti v boju sa svojo domovino. In kadar zvečer ali v nrah oddiha a svojimi zvonkim! glaee-v| prepevajo avoje otožn« narodne pesmi, se človek zave. ds so ti možje la fantje postali pravi vojaki la berei as svoje de. movtno. Marsikaterega izmed njih ae banditi mobilizirali In prisilno odvedli. Danes tl ljudje govore s zaničevanjem o tolovajih, med katerimi se ni mogel razživeti noben rodoljub, saj »o za temne moskovske «11 Je izkoriščali rodoljubni duh prebivalstva, na-vezanega na svoj narod. Tam je mlad član stražo, ki se je maral enajst dni klatiti s tolpo, v kateri so Imele večin« ženske. Potem je drugi, ki ra takoj opaziš Izmed vseh ostalih zaradi njegove krepke drže, Ta fant je bil lanskega septembra odpuščen iz italijanske vojske, se vrnil na svoj dom. pa s« ga tolovaji zgrabili. Stdri meseee s« je moral klatiti z njimi la korakati ln moral stat! na stražt zoper tiste dobra ljnfll, ki sa hoteli svojo , domovine osvoboditi. Potem se mn je posrečilo med bojem uliti ln ae pridružiti Narodni straži. Spet drugi fant Ja bil dolge tedne sel tolovajskega štaba, ki ae Je bil naselil v njegovi hiši, spet tretji je med begom odnesel tndl svoje puške la Jo ponosno nosi to sedaj. Petemu ae je po večdnevnem »osnovnem tečaju« pri tolovajih posrečilo pobegniti, vendar Je že nekaj sto korakov od taborišča padel v roke patroll, ki ga je odvlekla nazaj. Njegovo življenje je viselo na niti. In nazadnje je bil »po-mlioščen« na deset dni strogega zapora oh vodi in kruhn — kakor da bi prej dobival za hrano kaj drugega. Redki so. k! ne bi bllt doživeli kaj posebnega med tolovaji. Eden Izmed častnikov je moral nekoč kot parlamentarec svoje bojne skupine odltš v tolovajski tabor, da bi se udeležil pogajanj, pri katerih ao boljlevlk! poskušali narodno skupine potegniti na svojo stran. Le z Izgovorom, da bo privedel svoje vojake, Jo je mogel po-| pihati' iz taborišča. Trideset njegovih tova- Tudi zaradi zamena lab gospodarjev ni skrbelo. Kradli so, kar s« j« I« dalo, zlasti žito. Edino sem«, ki so ga spravljali, so bili ljudje, ki so jih pobijali, za drugo pa so sa ravnali po svetem pismu, ki pravi, da ja »og naradll iz nič mnogo. Toda zanj« volje la Izrek obrnjeno, da so naredili lz mnogo nič. »Smotrnost, njlhovag« gospodarstva kažejo zlasti naslednja dejstva: Po S septembru, ko J« vačlna molkih morala z doma, komunistom niti na misal ni prišlo, da bi organizirali ta tisoči odbor,— davot sto devet in devetdeset jih la Imajo — ki naj bi skrbel za izkopavanj« ln shranitev krompirja, če n« za drug«, pa vsaj zanj«. Vpratajt« kmet« begunce v Ljubljani, koliko krompirja Je sa-gnilo v zemlji. Najmanj ves tisti, ki ga J« Ljubljana to zimo stradala. »Narodni junak« j« tajil trkal s puiko po tleh ih pasal lenobo ter se pregibal samo toliko, v kolikor so ga silila uti, kakor pa da bi sl umazal rok« s tam dolom. Zahteval ja krompir v imenu »svoboda« iz kleti, na vse drugo sa Je požvligal. Najhujte je prizadelo slovanskega kmata pofiganja domačij. To požiganja je najbolj kričač dokaz, da je šlo komunistom kljub vsem trazam o svobodi, napredku in boljil bodočnosti samo za uničevanja. Tudi ča Je bila hita last mojega nasprotnika, je- ne bom poligal. Ca na bo njegova, bo pa moja, ostala bo pa la. Ostala bo v skupnosti slovanskega človeka In koristila posamezniku ter calotl, saj s tem, da polgot, škodit narodu, za katerega se baja boril, in s tam sebi. Zgovoren primer, kako komunisti v resnici mislijo o tam uničevanju, je pripovedovanj« prisilnega mobiliziranca Iz neke vasi pri žt. Vidu na Dolenjskem. Konec septembra, ko so komunisti mislili, da ja priiel njihov čas, Ja prišla neka četa proti jutru do hiša na samoti. Rdeči poveljnik jo Ja zalgal. Ko ga je prisilni mobiliziranec vprašal, zakaj je to storil. Je el« nično odgovoril: »Da bo sosednja čata vedela, kja smo ...« In zato ja bilo treba uničiti an slovanski dom In ano slovansko družino spraviti na beraško palico ... Nismo se Izkazali, ja rakel Kidrič: Rač. Izkazali so se, pa še kako zelo Izkazali. Izkazali, kako znajo uhlčevetl In krasti, Izkazali, kako znajo gospodariti. Izkazali tako, da' so slovenski ljudje končno spregledali mad drugim tudi to, kakšen »socialen dvig« jih čaka v »popolni svobodi«. Hvala Bogu, da to se Izkazali, pokazali in razgalili, da so prav zaradi tega računi z njimi še bolj čisti In jasni, kakor bi biti sicarl Po njih delih — In ne najmanj po njihovem gospodarjenju — jih je slovansko ljudstvo spoznalo; pa-ryjih delih, in samo po teh. Jih bo sodilo. rižev a« komunisti eh taktni priliki tovrstno umorili. Večin« članov Narodne straže, kt eo nhežall it tolovajske druščine, ae je morala najprej do eltega najaatl. preden Je bila sploh sposobna govoriti, sačett a tlnžbo In a urjenjem, Radej Imajo dner«B dobro eekrbo ld uživajo tndl stalno adravnlške nego. Kmaln bode prve skoplne Narodnih straž odšle na postojanke ln previele obrambo lastne domovine. Z njimi bodo ŠI4 tovariši, ki Is rasllčnlh nagibov, taradl bolesnl ali visoke starosti niso sposobni sa vojaško službe. Tt bodo potem nekaka reserva ln bodo tam, kjer ae čuti pomanjkanje motkih delovnih «11 taradl vstopa mot la fantov v nova ustanovljeno Narodno stražo, nastopili kot poljski delavel, ob potrebi pa se bodo pridružili possdkl v postojanki ln Jo take ojačili. Tako bo domača Narodna stra. ta v kratkem amožna bistveno pomagati k v postavitvi reda ta miru v Jadranskem zaledju In prevzeti varstvo ogroženih cest, železnic ln mostov. Sleherni teh horeev je prežet s voljo do boja. Videli smo vaje, ki bi delale čast tudi dobro Izurjenim vojakom In redkokdo je bil v četah, k| ao se pred nami vadile, da bi vedel sa usodo svojih bratov, sestra In staršev. Na vedo. ali so tolovaji njihove drnžlne pobili ali odvedli. Vedo pa. da so vojaki svoje domovine ' In da ae morajo žrtvovati, kajti avobode sl brez žrtev ni mogoče priboriti. Tisoči kratkih fantov ln mol ae arijo danea v šolah Narodnih straž In tisoči bodo prišli za njimi, kajti bolj kakor kdaj koli prej velja staro pravilo: »Pomagaj at sam lp Bog tl ho pomagal!« (Kurt Herwarth Bali * »Deutsche Adria Zeltnng«) N« Severnem morja »e je prTe dni tepe ne-sera 'vnela bitka med nemškimi podmornicami in zavezniškimi spremljevalnimi ladjami: Podmornice ao potopile 14 rušilcev in korvet. Letalski tapsd Amerlkanrev as Bukarešto. — 4. aprila j« napadalce veljal hudih izgub. Uničenih je bilo 44 bombnikov, od katerih so jih romunski lovci sklatili 32. škoda, ki jo je mesto trpelo, ni bila huda. Brod «a Savi le NIŠ so prejšnji teden obsuli s bombami Amerikanei. V obeh mestih je imelo prebivalstvo hude izgube in ob lej priliki je prišel do izraza tudi odpor hrvaškega in srbskega naroda, ki se svojim »zaveznikom« lepo zahvaljujeta za le obiske. Japonska vojska js na več mestih vdrla v indijsko zvezno državo Imphal in odrezala povratek večjim anglrlko-indijskim skupinam, ki ao poakušale svojo srečo onstran burmanske meje. Na bojiščih Tihega morja ni več zatišja, marveč vročične priprave na amerikanski in na japonski strani ter razni spopadi ob ha-rolinih in otoški skupini Talao. japonsko poveljstvo je objavilo, da se tam zbirajo močne ameriške pomorske sile, ki pošiljajo v boj zasti letalstvo. Amerikanei so imeli doslej hude izgube v ladjah in letalih. Vso strahovitost humanističnega raja js okusila tudi italijansko mestece Matere, ki leži med Barijem in Tarentom. Mestece ima TOOO prebivalcev, pa jih je »rdeča bramba« do danes že 1800 spravila pod rušo. Vsi, ki so bili osumljeni »kapitalističnega mišljenja«, so morali pred »proletarsko sodišče« in so bili poslani v smrt. IZ VSEBIREl Stran 1: F« njih delu jih »ost« sodili... Slovenska Narodna str«č» na Primorskem — poroštvo sa obrambo domovine In dosego avobode. Stran t: la velik je bil njegov padee... fftonee notranjskega Lenina Lovka Ludvik« in krvava zgodb* njegovega dela.) 8trsa I: Turjak, stoletni spomenik ««*e slave, danes ... (Najnovejše fotografije.) Stran 4: »Zdaj grem« v Trst. potem p« v Gorica In Ljubljano.« Stran 5: Boj Osvobodilne fronte sa osvojitev slovenske mladine. Stran T: »Breskov cvet« — naš novi roman Stran I: V deželi poječih zvonikov. TEDEN V SVETU Težišče bojev ■« južnem odsek« vzhodnega bojišča je še vedno ob gornjem toku Dojestrs in Pruts. Sovjetska vojska že dalj časa napada Tarnopol, d« bi si z zavzetjem tega mesta odprl« pot proti zahodu, do Karpatov. T vzhodni Bukovini so nemški oddelki odbili in potisnili nazaj prednje sovjetske oddelke. Razbili ao tudi obroč okrog Kov-ljn, katerega »o Sovjeti oblegali tri tedne. Na vzhodnih obronkih Karpatov so nemške in madžarsko čele »pet osvojile Delati a, mod Cernovlcami i« Brodljem pa se nadaljuje čiščenje ozemlja. Nemška vojak« je izpraznila Odeso in je pred odhodom temeljito uničila vse vojne naprave in odpeljala vse ladje. Na Krimskem polotoka ae hudi boji pri Sivašu iu pri Kerčn. N« srednjem in severnem delu vzhodnega bojišča ni nobenih posebnih dogodkov niti sprememb. Italijansko bojišče je ustaljeno. Pretekli teden ni bilo ališsti o večjih spopadih. Nemški oddelki so tu pa tam vdirali v utrjene nasprotnikove postojanke in imele krajevne nspehe. Težko topništvo je obstreljevalo an. zijsko pristanišče in ladja, ki tjnkaj' dovažajo ojačenj«. Potopljenih je bilo več ledij. Maršal Antoseera je dal romunski vojaki razglas, v katerem kliče vse Romune, naj strnejo svoje ati in neustrašeno sprejmejo boj z največjim sovražnikom Romunije — z boljševiki. Romunski vojak se bojuje, z najmočnejšim orošjem: t praviro, ki je na njegovi strani. Antonescu opozarja vojake na svetle zglede njihovih vrstnikov, ki to proslavili romunsko orožje in padli v boju ca srečo avojega naroda. Francoskemu generalu De Ganllen, ki je bil dozdaj predsednik političnega odbora francoskega »osvobodilnega gibanja«, so je posrečilo izpodriniti vrhovnega poveljnika francoske vojske generala Giraudja. De Ganile je tako združil v svojih rokah politično in vojaško vodstvo lega gibanja. Razkol med obema generaloma je postal s tem očiten, kajti general Giraud je odklonil ponujeno mn mesto glavnega nadzornika francoske vojake rekoč, da to mesto še dolgo ni enakovredno prejšnjemu. Girand je t podporo nekaj drugih generalov začel ostro nastopati proti tvojema tekmecu. Roke pa si ob tem razdoru manejo Sovjeti. Sovjetom je odpovedal poslušnost član sovjetske nakupovalne komisije v Združenih državah Kravčenko. Možu te je zagabila sleparska igra Sovjetov, ki Ijubiuikujejo z Amerikanei in Angleži in iztiskajo iz njih pomoč, zraven pa podtalno izjsodnašajo njihov ugled in vpliv na vseh področjih. Kravčenko je potrdil resnico (katero so v Evropi spoznali vsi pametni ljudje), da je bil razpust kominteroe le navidezen in da Sovjeti šc naprej vodijo ih podpirajo delovanje vseh komunističnih strank. Kravčenko je razkrinkal ludi sovjetsko »demokracijo«, ki je v tem, da se taborišča GPU še bolj polnijo in da vedno bolj divja nasilje. Badoglio pada vedno globlje in se oprijemlje sleherne bilke, da bi ojačil avoj položaj. Zdaj se je moral ukloniti tudi pred razbojnikom Titom, t katerim je sklenil posebno pogodbo. Badoglio bo moral priznati Titovo »vlado« in podrediti Titovemu poveljstvu nekatere italijanske oddelke, ki še tavajo po Balkanu. Kn ae je Madžarska izrekla aa odločen nastop proti boljševizmu, so se Amerikanei in An- 3leži znesli nad njo in vprizoriii 3. aprila va napada na Budimpešto. Podnevi so pri- - leteli Amerikanei, ponoči pa Angleži. Napada ata bila izvedena v običajnem slogu in je najhujše žrtve moralo nositi civilno prebivalstvo. Gospodarske ukrepe prod Argentini priprav. Ijsjo Anglija in Združene države zaredi neukrotljivega stališča argentinske vlade, hi noče odkrito stopiti na zavezniško stran. Amerikanei obljubljajo, da bodo nehali kupovati argentiusko meso, da bi s tem nda-rili Argentino na najbolj občutljivem mesta. Italijanski komunisti pritiskajo na Badnglia, da bi preosnoval svojo vlado čimprej, ne šele po zavzetju Rima, »kez je naglo zavzetje Rima padlo v vodo«. Komunisti hočejo temeljita izkoristiti sovjetsko priznanje Rado-glieve vlade in vsiliti vsnjo svoje ljudi, da bi dobili vpliv aa državno uprav« iG pritisnili ob stran svoje nasprotnik«« In velik je bil njegov padec... Konec »notranjskega Lenina« Lovka Ludvika in krvava zgodba njegovega dela TEDEN DOMA Svoj god je v torek praznoval prezldent *eneral Kupni k. Voščit so mu prišli predstavniki nemških oblasti z generalom Kote-nerjern na čelu, v imenu nemške vojske podpolkovnik Balke, poveljstvo domobranske vojske, predstavniki uradništva, ljubljansko občine, skupine mladino in prezl-dentovi prijatelji. Domobranska godba je godovniku zaigrala podoknico. Vsi so generalu Kupniku želeli sre-o in uspeh pri obnovitvenem delu, katerega so je lotil z mladeniškim navdušenjem in neustraše-nostjo. Dolenjski kmetje «o te Oglasili pri TlS-jem skupinskem vodji in generalnem poročniku Riisenerju in ga prosili, da bi pospešil ukrepe, po katerih bi se kmetje lahko vrnili na domove in se lotili obdelovanja zemlje. Predpogoj vrnitve je popolno za-trtje komunističnega tolovajstva in ustanovitev močnih domobranskih postojank. General Hiisener je odposlancem zagotovil, da se bo uničevanje komunistične golazni nadaljevalo neusmiljeno, dokler ta nesnaga ne bo. pregnana z naših tal. Obljubil je, da bo poskrbel tudi za dobavo plemenske In vprežne živine, katere je že precejšnje Število pripravljen*. Tudi prehrano bo zagotovil, vendar bo treba poprej urediti vprašanje varnosti, da ljudstvu namenjena hrana ne bo prišla v roke tolovajem. Domobranci bodo Po možnost) služili v krajih, kjer so doma, ker bodo tedaj z večjo vnemo branili svoj dom in svojce. Zastopniki dolenjskih kmetov so se generalu zahvalili za podana zagotovila. Komunisti hočejo tudi primorskemu ljudstvu napolaltf kupo fforja do roba in ne nehajo z zločinskimi napadi, ki prinašajo ljudstvu samo gorje in bedo. Tako *o vprizorili zločinski napad na Opčino 2. aprila in ubili nekaj nemških vojakov in več civilistov. Niso so zmenili za maščevalne ukrepa nemške vojske v Komnu in Rlliem-berku. Nemške oblasti so nastopile z vso strogostjo in so ustrelile 70 ujetih tolovajev, ki so bili poprej obsojeni na smrt, pozneje pa potnlloščeni. Daljo so dale izprazniti del Opčin, »troSke preselitve civilistov pa mora nositi občina. Zraven je bilo vsemu ljudstvu objavljeno »varilo, naj se zločinci spametujejo In nehajo s avojimi nastopi, ker bo sicer nemška oblast neusmiljeno udarila po zločincih in ne bo mogla preprečiti škodo, ki jo bo zraven utrpelo tudi ljudstvo. Ljubljanska policija je svoj čas prepovedala zbiranje v javnih prostorih ljudem, ki so kupčevali in prekupčevali s pretiska-nimi znamkami nnše pokrajine. Poseg policije je bil umeston zaradi razpasenega ve-rižništva, ki je uničevalo pravo ceno pro-tiskanim znamkam. Uspeh ni izostal. Zaradi tega je policijska uprnva svojo prepoved preklicala In spet dovolila svobodno trgovanje z znamkami. Urtdltev preskrbe i vinom bo odslej poverjena Prevodu in je v ta namen izšla odredba pokrajinskega prezidenta. Zaloge vina i‘o tarifi' prijaviti vetetraovci in dobavitelji, medtem ko gostilničarjem in trgovcem na drobno zalog zaenkrat še ni treba pflglašatl. Ako bi nastala potreba, bodo tudi slednji morali Prevodu staviti svoje zaloge na razpolago. Za uvažanje vina bo odslej potrebna nakupnica, ki jo bo izstavil Prevod. 8 S. aprilom letoinjega leta ]• bila z uredbo pokrajinskega prezidenta ukinjena prosta prodaja jajc. Določila uredbe pravijo, da bodo rejci kokoši morali vsa jajca, ki presegajo domačo potrebe, ataviti na razpolago pokrajinskemu prehranjevalnemu zavodu. V Ljubljani bo jajca prevzemal mlekarski oddelek Prevoda, na deželi pa posebne zbiralnice, V krajih zunaj Ljubljane bo moral sleherni rejeo oddati po 30 jajc letno od vsake kokoši. Za Ljubljano samo bodo izšli posebni predpisi. Koder komunistični tolovaji poskusijo avoJo srečo, si opečejo prste, pa naj vržejo v boj S« tako močne edinico. V noči od S. na 4. april je tako imenovana 8. brigada naskočila majhno domobransko posadko v Crni vasi na Barju. Po ostrem streljanju je domobranska posadka napadalce pregnala, pobrala pred žicami štiri mrliče, petnajst tolovajev pa ujela. Tolovaji «o večje število mrličev odvlekli s seboj. Med bojem so kradli bližnjim kmetom živino in živež. V rokovnjaštvn sta so najbolj odlikovala domačin Škraba Matija in komunistk* Grebencev* Iz Vrbljenj. Preteklo sredo so novomeSk) domobranci ndarlll proti Mirni peči. Njihovi uspeli sunki so že vsakdanji, kajti tudi pri tej akciji so pobili 15 komnuistov, zaplenili pa 1 težko strojnioo. Iz njihove srede je bil ranjen lo en vojak. Pri Lakovlcah pa je dan poprej padlo najmanj 50 komunistov, večinoma zaradi topovskih izstrelkov, ki so zadevali v polno. 5. aprila pa so bili ubiti sledeči tsroncl Iz Mirne peči: Lenarčič, žužek in Žužkova žena. Ljudstvo pod komunisti Je 2e »osvobojeno« vsega, kar je Imelo, vzlle temu pa banditi ne nehajo ropati in odnašajo kmetom 3e zadnjo ostanke njihovega Imetja. Nedavno so se v Struge pri Dobrem polju natepli tolovaji, uplenili v Kompoljah dva prašiča, nakradli tudi masti In si pripravili mastno pojedino. Vso noč so pekli in cvrli in si že oblizovali prste, ko so so nenadoma od nekod znašli domobranci IB jim zakurili pod nogami. Dva So ubili, štiri ujeli, meso in maat pa so vrnili pravim Ustnikom. Zločinski Izrael Ima svoje prste v vsakem prevratniškem in uničevalnem gibanju, pa jih Ima seveda tudi pri komunistični Osvobodilni fronti. Za komunističnega veljaka Baeblerja je znano, da so se njegovi judovski prastaril preselili iz Galicijo v Švico, od koder je stare oče bandita Baeh-lerja prišel v Trst ln služil pri »Llojrdu* za natakarja. Pozneje je krenil v Ljubljano, n se je spotoma ustavil na Vrhniki kot natakar v gostilni »Mantova*. Sodni predstojnik MuIIey ga je (»ozneje vzel za sodnega pisarja. Baeblsrjev ded je na ta na- njegove sestre, nekaj drugih Moletov, »potujoči pevec« Janez Lavrič; »umetnik« Pcpko Turšič, Jermani z Jezera, tihotapci, badoglievske vlačuge, nekaj železničarjev, med njimi Zagorjan i(i kar je še takih tičev. Širši krog so sestavljaj razni kimavci iz Gasilskega društva In Kmetijske zadruge, ki so vsi verjeli, da bo prav,. Koprivc s svojo »vojsko« de-lomržnežcv in tatov prinesel Cerknici raj. Toda navzlic propagandi ni maral skoraj nihče v gozd prostovoljno. Prvi, ki to maja 1942 šli v Slivnico, so se skoraj vsi vrnili, razen takih, ki jih je naravnost pognal v hosto. — Cerknica ni tnarala »v partizane«, morda tudi zaradi iega ne, ker so Koprive in vsi njegovi sedeli na varnem, zdaj doma, zdaj v tej, zdaj v oni vasi. Položaj glede tega je bil čisto drugačen kakor n. pr. na Rakeku, kjer je po zaslugi domačega razumnika, bivšega rakovskega »boga«, šlo že spomladi 1942 v gozd kakih 40 najboljših fantov,' on pa seveda v »okupatorjevo« službo v Ljubljano vzgajat mladino kot »naš človek«. | Ker Cerknica in Begunje in Lož in Bloke niso marali V gozd, je bilo treba začeti • terorjem. Troba j«, bilo iskati in likvidirati »izdajalce«. Poiskali jih jo Lovko, »pošteni Ludvik«, »naš ludvef, »dobri človek« in kak‘or se glase vsi njegovi komunistični priimki. Ta »pošteni Koprivc« je spomladi in poleti 1942 dal, kakor je ugotovoljeno po izvirnih komunističnih dokumentih, pobiti celo vrsto ljudi iz Cerknice, iz Begunj in drugod. Taboril jo po večini na Kožljeku, kamor je zvabljul svoje žrtve z raznimi pretvezami, luko je un primer poslal v neko cerkniško, terensko sumljivo trgovino smrtno pošto Jožetu Mulca in dvema njegovima svakinjama, ki so vsi izginili v Krimski jutni. Dal je ubiti Hitija Janeza in Franceta iz Begunj, najboljša fanta v vasi, zapovedal umoriti župana in občinskega tajnika ter župnika tužka pri Sr. Vidu, župnika Kanduča Iz Grahovega in celo vrsto drugih. Ko je med ljudmi zaradi tega završalo, je kazni nedolžen obraz. Obljubljal je, da bmio krivci kaznovani;' govoril, da vse lo obsoja, istočasno pa nosil v žepu sezname novih žrtev. On je našel Ih za strašni namen določil Krim. tko jamo, kjer Šč vedno čakajo desetine Iii desetine njegovih Irtev dneva ložbel Ni je bilo sfvari. ki bi jo Osvobodilna fronta v cerkniškem okrožju izvedla brez nasveta In predloga »terenskega delavca Ludvika«, kakor se glasi njegov uradni naslov v komunističnih dokumentih. Višek tvoje slave je dosegel po 8. septembru. 9. septembra se je priklatil razcapan In kosmat z razbojnikom Blažičem najprej do svoje hiše, potem do Samčeve gostilne, potem čez most, kjer ga je čakala njegova garda In ga pozdravila s petjem. Začel je pogajanja z z nasprotniki komunizma. Obljubil je mir, red, zakonitost, pravičnost — in še isto noč z nekaj tujimi Capini Izropal najprej občino, kamor mu je šel odpiral bivši župan Turšič, njegovo po-tluino orodje v tistih dneh. »Pošteni Ludvik« je izropal tudi stanovanje kaplana Femca in skušal priti do občinske in hranilnične blagajne, kar se mu tedaj ni posrečilo. Potem je pripravil vse potrebno za prihod rdečih brigad, ki naj bi uničile protikomunl. stično postojanko v Begunjah, ki so se prve uprle njegovemu terorju. Največji trenutek svojega življenja je doživel na mitingu 12. septembra, ko je izjecljal v Cerknici svoj prvi javni govor, razlagal visoko politiko in komunizem ter zatrdil, da on v Cerknici ne bo trpel ne Nemcev, ne Angležev, ne Rusov, ne Amerikancev, temveč da se bo Cerknica komandirala sama, vsemu svetu v brk. Tedaj je Cerknica v navdušenju spoznala, kakšnega Mesija ima v Koprivcu. Pozdravila ga je kot odrešenika. Nekatere bivše »narodne dame« so mn ploskate in sc hotele raztrgati od slavilnih vzklikov, zlasti tista, ki se je že zmeraj preganjala z oficirji ter bila nekaj dni potem pripravljena sprejeti v svoje široko srce katerega koli ušivega rdečega komisarja. Domači slikar, ki je pred 8. septembrom portretiral vsaj po enkrat slehernega badoglijevskega capina, je zdaj prav tako navdušeno portretiral edinega človeka iz Cerknice, čigar rok se je držala kri lastnih rojakov. Istočasno, ko je Lovko imel mitinge in pripravljal napad na Begunje, je pošiljal svoje orodje Turšiča na Rakek zagotavljat nemškemu poveljniku, da v Cerknici ni komunistov, da je red in mir, da on jamči za to, da se ne bo zgodilo nič prepovedanega. Nemški poveljnik je mislil, da ima opravka z možaki in poštenjaki in je verjel besedi. Ko pa so 14. septembra komunisti začeli z napadom na Begunje in je hotela nemška patrola skozi Cerknico tja, so jo iz kraja, o katerem je župan še prejšnji večer zagotavljal, da ni tam nobenih komunistov, prav ti komunisti, ki jim je vrata v Cerknico odprl Lovko, napadli in nekaj vojakov ubili. Se tisti dan je po zaslugi Lovka in njegovih Cerknica doživela vojsko in je pogorel ves stari del pod kaplanijo. Krivi so bili seveda »belogardisti«, ki jih nikjer ni bilo. Lovko, ki je vse do tedaj obljubljal Ccrk-nici raj in samostojnost, je bil gluh za vse prošnje preplašenega prebivalstva, naj se komunisti umaknejo iz trga, da ga ne bo zadela še hujša nesreča. Tedaj je imel druge skrbi: sestavljal je seznam vseh svojih osebnih nasprotnikov in jetnikov iz Begunj, ki jih je dal prignati najprej v Cerknico, od ondod pa jih poslal, ko jim je v Cerknici še prej organiziral javno zasramovanje in pljuvanje, v Kočevje in smrt. Na njegovo zapoved so bili odpeljani in pozneje ubiti med drugimi: kamnosek Arhar Lojze iz Cerknice, trgovec Martinčič iz Dolenje vasi, kmet Alojzij škof iz Dolenje vasi, zidarski mojster Jože Ronko iz Cerknice, Marija Mule, žena umorjenega Mulca iz Ccrknice, šolski upravitelj Vinko Skubic iz Cerknice, inž. Jože Beljak iz Cerknice, župnik Viktor Tnrk iz Begunj, jurist Bonač Janez iz Begunj, trgovec Alojzij Matičič iz Begunj, inž. Jože Vojska iz Begunj, France Rot iz Otav, Jože Debevec iz Begunj, Otoničar Ivan iz Begunj, Hiti Vinko iz Begunj itd. On, oznanjevalec novega ljudskega reda je dal prvi zapoved, da cerkniški capini planejo po ljudskem premoženju ter dal izropati Gospodarsko zadrugo, ki je v teh letih storila prebivalstva te doline toliko dobrega. Ljudstvu je oznanjal, naj se ne boji, ker bo njegova hrabra vojska odbila vsak napad, hkratu pa je pošiljal na Rakek patrolc dražit tamošnji oddelek nemške vojske. Ko pa je v nedeljo, 21. septembra, nemška vojska zaradi tega udarila na bandite v Cerknici, je Lovko dva dni prej izginil, njegova »vojska« pa je ostala samo toliko, da je oddala iz hiš nekaj strelov, ki to drugič »prožili bojno vihro nad Cerknico, tako da je večina trga pogorela. Od Koprivčeve slave je ostalo nekaj rdečih cunj, ogromno pogorišč, le več bede, množica trupel, ki jih divje bežeča tolovajska vojska ni utegnila vleči s sabo, ter obup uničenega prebivalstva. On se je lahko umaknil, (aj je dosegel svoj cilj, uničil je s svojim delom ta lepi kraj misleč, da ga bo tako pridobil za revolucijo. Vrnil te je šele čez čas, pretakal krokodilje aolze, hodil spet v župnišče, obljubljal pomoč, obrambo in svobodo, dva dni pred nemško ofenzivo spet zbežal pod zemljo u> se prikazal spet Jele po tolovajskem napadu na Grahovo. Dccembra 1943 je osrečil Cerknico t poslednjim tvojim junaštvom: dal jo zažguti tod-tlijo, občino, šolo in nekaj redkih kmečkih hiš v središču, ki jim je uničenje do todaj prizaneslo; dal je odpeljati še tisto živino, kar jo je ostalo, obljubil pa za vse to — mitinge. Od Novega leta dalje je organiziral v cerkniški dolini odpeljuvanje redkih ostalih moških, dal odvesti in ubili še nekaj ljudi, izvedet številne rope po okoliških vaseh, v zasmeh vsega pa na spomlad organiziral — »obdelavo slehernega kosa zemlje«. Zbral je okrog tebe poslednje domače razbojnike: Franceta Urbasa, bivšega vojaka Mulca, bivšega trgovca Hrena In podobne, z njimi ustrahoval ljudi In ropul, da je lahko tebi In svojim pajdašem v varnih zakotjih prirejal veselice. Ni ga človeka, ki bi ga Notranjska sovražila tako kakor njega. Nikdar še niso bili naši ljudje ob žalostni smrti svojega rojaka veseli, kakor »o bili na velikonočni ponedeljek ob njegovi, ko sc je kakor blisk raznesel po vsej Notranjski glas, da je dobil plačilo za vse, kar je med tem ljudstvom zagrešil. Zadnje čase je čutil, da ga nihče več ne mara in je očitno tudi obupal nad svojo rečjo. Pred tremi tedni je na mitingu v Dolenji vasi govoril, da ve, da njega na tem svetu ne čaka drugega kakor krogla. Toda odnehal ni in je Se za Veliko noč pobral po Cerknici zadnje ostanke živilskega beraštva, postavil v Pod-tkrajniku tolovajsko patrolo, da jo jemala kruh in druge reči ubogim ženskam, ki to za praznike hotele nesti nekaj prigrizka pregnanim svojcem na Rakek, v Logatec, v Borovnico in koder se pač morajo potikati. Ko so ljudje, zvesti njegovi zapovedi, da je treba obdelati vsoko ped zemlje, popravili most čez potok v Cerknici, da bi lahko hodili na polje, ga je dal podreti in dovolil samo ozko brv, da bi nosili lahko mrliče na pokopališče. In prvi mrlič, ki so ga nesli čez to njegovo brv, j* bil oa tam, ki mu je krogla notranj- skega slovenskega vojaka, pregnanega siromaka, orodje božje pravice, razdrobila glavo, tisto glavo, ki je zasnovala za Cerknico in vso notranjsko deželo toliko pogubnih načrtov. Velik je bil njegov padec, velik kakor njegov zločin nad domovino in velik zalo, ker se je ob njem toliko trpečih in preganjanih oddahnilo. Tako je končal največji sovražnik Notranjske, zločinec in uničevalec, čigar ime bo z grozo šlo iz roda v rod, dokler bo nad Ccrk-mco stražila Slivnica s svojim Gradiščem, neuničljivim znamenjem notranjske zvestobe tistemu. kar je to tepo in danes toliko trpečo deželico ohranjevalo za slovenski narod in njegovo bodočnost. Koprivci in njim podobni bodo šli, notranjsko ljudstvo, ki so ga hoteli uničiti, pa bo osialo in živelo *ase iu za lepšo bodočnost vseh Slovencev. ■■■■■■■■■■■■■■>■■■■■■■■■■■ Čuda iz rastlinskega sveta: Zahrbtnost pegastega kačnika Tam, kjer so jelše in vrbe ogledujejo v potoku in sl ob mesečini pripovedujejo čudovite zgodbe iz svojega skrivnostnega življenja, raste naša najbolj čudovita rastlina. Ko prične brsteti drevje, razvije v travi po močvirskem svetu pegasti kačnik ali štrkavee svoje maloštevilne liste, ki so dolgopeeljati in pegasti- Rastlina je strupena,. saj se je brani celo živina. V listih se namreč tvorijo silno ostri, v snopke združeni kristali oksalno kislega apnenca. Ce utrgamo le droben del lista in ga prežvečimo, se zabodo v sluznico na milijono teh ostrih kristalov, ki povzroče hude bolečine in tudi vnetje. Kakor je rastlina strupena in prav ni5 lepa, toliko bolj je zanimiva. Cvet nosi pokončna betva, katere vrh obdaja velik, trebušast, bledozelen tulec. Tulec je spodaj pritisnjen, da tvori jajčasto vrečo, zgornji del pa je pdprt. Bjavovišnjevkast betvin vrh gleda iz tulca in sega skoraj do vrha cvetnega lista. Ako cvet razpolovimo, vidimo, da Ima betič v spodnjom delu pestiče, ki so podobni drobnim zelenim borovnicam, nad njim je venček dlak, nato so drobne bun-čice — prašniki, nad njimi pa zopet precej močan venček dlak. Dlake so močne in se upogibajo samo navzdol. Sedaj ko že poznamo ustroj cveta, preidimo k čudovitim dogodivščinam, ki se dogajajo, ko pegasti kačnik zacvete. Ko prebudi pomladansko sonce Iz spanja žuželke, se poloti huda lakota tudi drobnih mrhavcev — mušic, ki jim je največje veselje in užitek stikati po trohnečih kadavrih. Tudi sedaj jim jo zadišalo po gnijočem mesu. Pegasti kačnik, ki ima že sam videz gnijočega mesa, je pričel svojo igro Najprej je razvil tako visoko toploto, da je v tulcu 10, da, celo 15» C topleje kakor zunaj. Ta toplota se razvija in stopnjuje 24 ur. Zaradi nje prično razpadati posebne stanice in izločati sluz, ki mušicam tako prijetno diši. Lačne mušice prično obletavati rastlino in Učejo mrhovino, ki mora tu nekje razpadati. Nič hudosrn sluteče r« usedejo os tulec in strme gledajo v jajčasto votlino, iz""katere 'prihaja ‘toplota 'In oni prijetni vonj. Kar ne morejo b1 pomagati, da bi ne dobile mastnega kosila. Toda jojl Brž ko premakne mušica nožiče, že ji spodrsne na svetlo lakiranem listu in mušica se prekopicne mimo navzdol zakrivljenih dlak v temno in neznano notranjost. Dvojna venčka dlak, ki segata od be-tiča pa do roba tulca, sta kakor rešeti Večje živalce obleže na njih in si že kako pomagajo zopet na svobodo, najmanjše pa sl tudi lahko pribore izhod mimo njih. Le one nesrečnice, ki bo primerne za življenjsko važno nalogo našega kačnika, ostanejo trdno pod ključem. Seveda sl skušajo pomagati na vse načine. Toda stene tulca so gladke, poleg tega pa izločajo kot olje mastno tekočino. ki ne pusti, da bi jetnice našle kako oporo. Ko po stenah ječe ne gro, prično iskati rošilne poti po cvetnem beliču navzgor. Tu je pot lahka in do prvih dlak kar udobna. Toda v goščavi močnih in drobnih laskov, ki se navzgor ne dajo prav nič upogniti, se uboge živalice prav kmalu utrudijo in padejo nazaj v strašno ječo. No, ječa ni tako strašna, kot so zdi na prvi pogled. Res je, da so često at—86 ur zaprte, a medtem jim m nič hudega. Pestič-ni venček dlak jih obilno preskrbi z medico, ki se je napijejo po mili volji. Zvečer prvega dne pa zapre kačnik gostilno ln gostje te morajo hočeš nočeš spraviti k počitku. V a vrhu cvetnega betlča pa se odpro prašniki In v trdi temi stresojo na počivajoče jetnico ovetnl prali. Vso noč sipljejo ramena življenjska zrnea, da se nabere na dnu ogromno ploda in so vso žuželke od njega popolnoma rumene. •Ponoči drugega dne pa se prične pripravljati pot v svobodo. Najprvo se zg.-baa-čl notranja stena tulca, ki tudi ne Izloča več mastnega olja. tako da je omogočeno tudi drobnim žuželkam, da sc s svojimi okončinami lahko oprimejo stene Pa tudi ovot sam se spreminja. Pcstičnl cvotovl, ki so prej nosili šopke lepkih brazd, se oplode. Pelod prične takoj odganjati tanko cevko do plodlšča, ln ko je to končano, ovenejo vse dlake in so zvijejo navzdol. Cvelni prah rosi iz odprtih prašnikov na preplašeno jetnice. Ko poslednji dan posije sonce, najdejo mu ice prosto p6t. Tuleo jo nagrbančen in kar udoben za vzpon Iz ječe. Vso rumeno cvetnega prahu ln tiore od veselja nad prostostjo odlole v pomladno jutro in pozabijo vse, kar so strašnega prestale. Knj kmalu jih zopet vldiriio na drugem tulcu hinavskega pegastega kačnika, ki neumni mušici, strmeči v novo ječo, dopoveduje, da je pri njem vse varno. Pa korak samo in komaj rešena mušica znova pade v kačnikovo past. Obložena s plodom prejšnjega cveta oplodi pestiče, se napije pri bogato pogrnjeni mizi, strada 18 tir, se naužije strahu, dokler st ji ne odpro znova vrala v svobodo, da ponese svež cvetni prah Se drugim ovetovom pegastega kačnika. Kako natančno je preračunan čas jefnl-*tvn Id kako se ujema celoten evotnl aparal kačnika. Nikdar ne bo mogel človek napraviti tako preciznega aparata, da bi tak« raznovrstno deloval In vedno dosegel svoj smoter, kot ga ima neznatna ln malo po* znana rastlina. Marjan Pisma Spoštovani gospod uredniki Dovolite mi, da povem svoje umenje o vprašanju, čigar reiitev bi bila res tudi v splošno korist. Različni ljudje Vam pišejo pisma o vseh mogočih zadevah, a o tem, kar sem si Vam namenil zdaj napisati, še nisem nikoli bral v Vašem listu. Malokdo se je doslej lotil, da bi Vam razložil vse težave našega kmetskega ljudstva. 7,a našega kmeta se tudi malokdo za-vzame še kako drugače kakor s tem, da mu gmotno pomaga kot beguncu, zlasti v Ljubljani. Je že kdo pomislil na primer tole; Naš kmet zunaj na deželi ima danes le za skrajno silo živine, gnoja in polja, a še ta obdelovanje tega nima potrebnih delovnih moči. Dobiti jih ne more na noben način, zakaj malo je takšnih ljudi, ki bi bili pripravljeni delati na polju in sploh pomagati pri kmečkih opravilih. Dostikrat pa slišimo in beremo razne nasvete, kako in kdaj naj kmetje sejejo in sade, da bodo v jeseni čim več pridelali in da ne bo lakote. A nihče ne pomisli pri tem, kdo naj zadosti vsem potrebam in zahtevam. Na neštetih kmetijah sta danes ostala doma le gospodar in gospodinja, oba izčrpana od večnega garanja in skrbi. Za njima stoji morda še kopica otrok — ie jim je rdeča roka le prizanesla — ki so še majhni, šoloobvezni in za težja kmečka dela nezmožni. Tako je čisto razumljivo, da so vsa kmečka dela doma in na polju opravljena le površno. Pridelek pa ne more biti dober, če ni vse ob pravem času posejano ali vsajeno, kaj šele, če ni ljudi, ki bi okopavali in pleli. Kdo more zahtevati, da bi kme/ki človek, ki je le ostal na svojem posestvu, delal za pet ljudi, ko je le tako in tako preveč obremenjen. V Ljubljani pa imamo toliko beguncev raznih starosti, moških in žensk, ki bi ne samo radi videli, če bi jim preskrbeli delo kje na deželi — ko že na svoje lastne domove ne morejo iti delat — ampak bi jih bilo mogoče z velikim pridom porabiti za poljska dela. Velika večina podeželskih beguncev bi se takšnega dela v resnici razveselila, zakaj kmečki človek je tak, da nerad živi od milosti raznih podpornih ustanov. Ce bi tem dali delo kje na deželi, kjer je danes že možno brez nevarnosti pred komunistično druhaljo obdelovati zemljo, bi se s tem poleg drugega tudi razbremenile javne kuhinje in dobrodelne pisarne. Vsak posestnik bi tem, kmečkega dela sposobnim in voljnim ljudem rad dal hrano in stanovanje ter brez dvoma tudi le primerno plačo. Prav je, da meščani prispevajo v denarju, kolikor morejo, da olajšajo življenje neštetim beguncem ter jim pomagajo v stiski, o kateri so se znašli po veliki večini brez svoje krivde, a denar, nabrani denar, naj bi se v prvi vrsti porabil za druge stvari, ne pa za ljudi, ki bi ne samo lahko, ampak tudi radi šli delat ven na deželo. Med prejšnjo svetovno vojno so temu zlu odpomogli na ta način, da so pošiljali na poljsko delo vojne ujetnike ter dajali kmetom konje, ki niso bili več uporabni za vojsko. Ce bi s« v tem smislu pravočasno nekaj ukrenilo, bi bila tudi Ljubljana vse leto preskrbljena z zelenjavo, v jeseni pa ne hi bito reč toliko stiske za krompir in zelje. Kmečke gospodinje hi rade gojile veliko zelenjave ter jo prinašale na trg, a v razmerah, kakršne so zdaj, ko za delo na kmetih ni nobenih pomožnih moči, je to nemogoče. Zemlja zahteva pridnih in zadosti delovnih rok, potem šele smemo zahtevati od nje obilnih sadežev. Ce pa bo ostalo pri tem, kakor je zdaj, ne moremo misliti na kakšno zboljšanje glede takšnega preživljanja. S spoštovanjem F. D. Gospod urednik.' te nekajkrat sem bral v Vašem listu, da se je kdo v svojem pismu »ram in nsmi pritoževal nad današnjo mladino, njenim vedenjem in vzgojo. Takšne pritožbe se mi zde res povsem upravičene, saj sem tudi som ie večkrat doživel prizore, ki so pač jasen dokaz, da mladina, zlasti še mestna, ni rarno na najboljši poti in da si od nje naš slovenski narod ne more bngve kaj obetali, če bo šlo s to vzgojo ie tako na-prej. Dovolite mi, gospod urednik, da Vam navedem nekaj primerov, kakšno — vsaj po mojem mnenju — ne bi smelo biti vedenje in govorjenje današnje mladine: Ko smo imeti v Ljubljani zadnji letošnji sneg, me je pot po opravkih vodila med drugimi tudi jto Koroški ulici, tam mimo. kjer je »Fond* železničarskih stanovanjskih kil. Doživel sem tole: Mlada pobalina sta s« no vso moč obmetavala s kepami, proti čemer seveda nič nimam, saj mladini vendar privoščim nekaj tistega veselja, ki smo tta v mladih letih užiti tudi mi, ki se zdaj kot begunci »potikamo* po Ljubljani, čeprav ne po lastni krivdi. A povedati moram, da je bilo to kepanje, ki sern ga gledal v koroški ulici, le nekoliko drugačno kakor tisto naše pred davnimi leti. Pobalina sta se pri tem svojem poslu tako krepko pridušala, da je bilo skoraj mene, ki sem v svojem življenju doživel že marsikaj, sram. Eden izmed njiju se je drl na vsa usta ‘n po srbsko preklinjal Boga, Mater boljo Pa po italijansko, da si tega niii napisati ne upam. Nisem se mogel več zdržati, da de bi oštel tistih dveh pobalinov, a kaj se Je zgodilo1 Grde, kletvine, kt to prej ivi-oala od »ene bojne črte do riruget, so te B* mah obrnile proti meni. Mural sem spoznati, da bi bilo morda dosti bolje, če se de bi bil »obregnil* ob tista dva smrkava fantalina. Ko sem jima skušal v svoji ogorčenosti dopovedati, da tisto njuno govorjenje ni preveč čedno, se je že oglasila z okna bližnje hiše mati enega tistih dveh pobalinov in me še ona začeta hruliti, »kaj me briga in kaj se vtikam p otroka*, če je tako, sem si mislil, pa naj bo. Saj navsezadnje res ne gre, da bi »kmetavz*, kakor se je hitela izražati tista »gospa*, učil mestne °troke olike in vedenja. Če hočete imeti •poje otrok« divjake, pa jih imejte. Da nas O« luke »milostljive* it tako in tako težko ( gledajo tu v Ljubljani, pa potovo veste. A mi si tega ne ženemo preveč k srcu, saj se poznamo! Takšno »zlato* in gotovo nič bolje vzgojeno mladino sem imel priliko videti tufli v drugem koncu Ljubljane. Bili so to otroci, ki bi jim prisodil, da hodijo v prvi ali pa kvečjemu v drugi razred ljudske šole. šli so iz šole domov kakor peklenščki, ki jih je bil nekdo pravkar spustil z verige. Preklinjali so in se zmerjali, da so se kar iskre kre-sale. Se odraslim moškim bi takšne besede, ki so jih ti kratkohlačneži pri tem rabili, ne delale prevelike časti. To je torej tista mladina, iisii up slovenskega naroda. ki naj bi nam nekoč prinesel srečnejše dni — sem si mislil. To naj bi bil tisti »neini« cvet. iz katerega naj se rodi boljši sad, kakor smo mi, boljši rod, rod večje srčne omike in poštenja! In še tretji primer: Bilo je na cvetno nedeljo p eni izmed ljubljanskih cerkva bo 1] ob robu mesta. Otroci so prinesli k blagoslovu butarice ali vsaj oljčne vejice. Kadar sem prejšnja leta gledal mladino, kako je pso v velikonočnem razpoloženju nosila butarice in oljko p cerkev, sem bil vselej tudi jaz — čeprav sem že precej v letih — z njimi vred sitet mlad in vesel. A zadnjič, na letošnjo cvetno nedeljo, sem bil, odkrito povem, ne samo žalosten nad tem, kar sem videl, pač pa tudi naravnost ogorčen. Ko se je župnik podal od oltarja s križem v roki po cerkvi — kakor vselej no rppfno nede-detjo — so se otroci kol pravi rablji zapo- dili za njim, m »očeti prerivati, na gtaz govoriti, da ne rečem kričati, kakor da bi jim ie nihče ne doma ne p šoli nikoli ne povedat, kaj je cerkev in kako se je tam treba vesti. Star možakar z dežele je ob tem prizoru zmajal s glavo, se obrnil k meni in dejal: »Ne, kaj takšnega pa ie živ dan ne! Tudi mi smo bili včasih veseli, ko smo nesli butare, takole drli se pa v cerkvi le nismo nikoli.* Mislim, da ti trije primeri zadostujejo. Težko sem se sicer odločil, da napijem tole pismo, a žilica mi ni dala miru, da ne bi irratii svojega nezadovoljstva in narapnost ogorčenja nad to sodobno mladino, pa čeprav morda res ni primerno, da bi »kmetavz* dajal nauke mestnim staršem, kako ne smejo vzgajati svojih otrok. Kmečki fant. e e a Ouo vadiš Roman v slikah I Dobile ga v uredništvo »Slovenskega doma«. • • • lilijah, stoletni spomenik naše slave, danes... Stoletja Je »tal turjaški grad na straž) slovenske domovine. Z njegrovlm Imenom Je zvezan dobršen del slovenskega boja ** domačo zemljo ln svobodo. Tisti, ki •• vdirali vanjo v Imenu sužnostl ln teme, niso bili kos njegovim Častitljivim zidovom. Tuja roka mn ni mogla do živega, dokler se nista v podil zaroti združila domači rdeči izdajalec ln njenov enakovredni pajdaš, savojski Italijan, ki sta iz tega častitljivega spomenika naše junaške zgodovine in naše slave naredila to, kar kažejo pričujoče ZAVEDNIM SLOVENCEM! Pol leta )e za nami, od kar je ▼ najusodnejšem trenutku naše zgodovine vzel v svoje roke krmilo naroda naš preži-dent, div. general Leon Rupnik. Dobrega pol leta je komaj od tedaj, a pred seboj vidimo vendar toliko storjenega, toliko sadov težkega in trudapolnega dela, da kaj sličnega v svoje preteklosti skoraj ne najdemo. Ob najtežji uri, ko »so letali na tleh slovenstva stebri stari«, se naš prezident ni ustrašil prevzeti nase zgodovinske odgovornosti. 2e ta korak sam, s katerim smo se Uvrstili med narode, ki ob strani hrabre in požrtvovalne nemške vojske prispevajo svoj delež v borbi proti komunizmu, zasluži vse priznanje. Toda ni ostalo samo pri besedah. V par mesecih se je dvignilo in organiziralo slovensko domobranstvo kot narodna vojska, ki hoče dokončno obračunati s komunizmom. V par mesecih so izpregledale in naile pravo pot široke plasti ljudstva, kar je dokazalo tudi splošno podpisovanje božične protikomunistične spomenice. Na vseh področjih je bilo izvTŠeno ogromno obnovitven'' delo, naj omenimo samo socialno polje, kjer je mogla biti izrednim potrebam kos samo tako velikopotezna socialna akcija, kot je danes ▼ tekn in kakršne Slovenci še nismo poznali. Vsi danes uživamo sadove tega trudapolnega dela. Zato dolgujemo svojemu prezidentu vso hvaležnost, hkratu pa tudi zaupanje v njegovo vodstvo in ▼ delo, ki ga še namerava izvesti v bodočnosti. O tem svojem delu bo spregovoril naš prezident, general Leon Rupnik ljudstvu sam neposredno in sicer na zborovanju, ki se bo vršilo v nedeljo, 16. aprila ob 10 dopoldne v veliki Unionski dvorani. V daljšem govoru bo ožigosal temne sile, ki so nas pahnile v nesrečo, obračunal bo s napakami preteklosti in nam pokazal nove smernice za bodočnost. Vsi, Id hočete sodelovati pri bodočem gradllnem in obnovilnera delu, udeležite se tega zborovanja, pridite poslušat besedo moža pod čigar vodstvom bomo gradili in ustvarjalk »Zdaj gremo v Trst, potem pa v Gorico in Ljubljano...« Doživljaji prisilnega mobiliziranca v »vojski«, v kateri je letalstvo organiziral »general« Jaka, tovarišice pa se pečale z visoko »strategijo« Kapitulacija badoglijevcev me je razveselila, hkrati pa tudi navdala s strahom pred bodočnostjo. Vesel sem bil, ker som menil, da smo zdaj vendar rešeni laži vari-liov, ki so nam v dveh lotih prizadejali toliko gorja in nesreče domu, zlasti pu še v taboriščih, kjer so umirali Slovenci v stotinah. V bodočnost pa sem gledal z grozo zato, ker sem skoro slutil, da se bodo zvoze badoglijevccv in rdečih »osvobodile, ljev«, ki smo jih lahko že več mesecev točno ugotavljali, spremenile v prijateljstvo. 2e sem naredil načrt Zaupal sem ga tudi materi, ki so me jokaje vprašali: »Kaj bo potem z nami?« Kes, kaj bo z družino! 2e toliko je v teh letih trpela. Bdeči zločinci so nam ubili brata in nas docela »osvobodili«. Moral sem opustiti svoj načrt. Med večerno molitvijo me jo presenetil sosed. Prinesel mi je »mobilizacijski« listek. Hočem se žrtvovati za družino. Bolje je. da padem jaz, kakor da pobijejo vso družino. Kodelja, 12. septembra. Dan počitka in miru. Zunaj lepo jesensko sonce, v mojem srcu žalost. Zvonenju, ki jo vabilo k sv. maši, je od daleč odgovarjalo bobnenje topov. Srce mi je krvavelo. Moral sein po. magati do »zmage« onim, ki so mi umorili brata, onesrečili družino in ki hočejo upro-pastiti narod. Po nekaj urah sem prišel z drugimi fanti, ki jim ni šlo prav nič na smeh, na prijavno mosto. Naložili so nas na avtomobil, in kmalu smo bili v Kibnici. Tu so »osvobojevalci« kar noreli od veselja nad »zmago«, ribniške »narodne« damo pa so jih obsipale s cvetjem. Popoldne smo bili že v Sodražici. Razen nekaj hiš in cerkvo vse porušeno. Iz nekdaj tako lepega trga so komunisti in bado. glijovci napravili pravo Sodomo. Tu so me določiti v udarno brigado Ljube Šercerja. Bila jo motorizirana. Imeli smo dva tanka, eno avtoblindo, dva oklepnika, okrog 30 tovornih avtomobilov in dva topova. Za vozače so bili »bratski« bado-glijevci. Na našem avtomobilu je bila rdeča zastava z zvezdami, okrašena z resami, oči-vidno ostanki kakšnega cerkvenega bandera. Ustavili smo se na Blokah. »Beli« so »e še držali. Po bribu smo zasedli položaje. Rdeče »topništvo«, ki so mu poveljevali cesarski častniki, je iz neposredne bližine začelo streljati na postojanko. Spričo take »naše« . premoči bi bilo brez smisla braniti postojanko. Kmalu suio »zmagoslavno« vkorakali v- vas. Vse fante so segnali skupaj in jih varno zastražili. Rdeči komisar je imel na tovariše navdušen govor, v katerem je naznanil »širokogrudnost« glavnega poveljstva — popolno amnestijo za vse »izdajal, ce«. Toda samo zaradi »potrebnega zasliševanja« so morali nekaj nad 20 fantov odpeljati v Kočevje, od koder se ni nihče več vrnil. Junaška smrt pudobskih branilcev 1’otem smo pohitel proti Vel. Blokam. Le za hip smo se ustavili in že smo morali spet naprej. Čakalo nna Je »veliko osvobodilno delo« — zavzetje Pudoha. Že med potjo smo zvedeli, da se »hudiči« ne podajo. čeprav jim je Tito jamčil življenje. Proti večeru naa je pozdravilo ataro-iavn<» mesto Lož. Dežela tod je že vaa »osvobojena«, le vasica Pudob še kljubuje. Troha je uničiti to zadnje »izdajalsko« gnezdo. Obkolili smo vas. Na južni strani je vodil skupine tovariš »Luka«. Po daljšem hudem boju so je del posadke udal, drugi so pa junaško odklouili vsako pogajanje. Vnel se je hud boj. Stari tovariši so v primerni razdalji na ves glas dajali od zadaj povelja in priganjali svojo »junaško« armado v smrt. Fantje so dobro odgovarjali. Nismo jim mogli do živega. Dika in ponos Sercerjeve brigade tovariš Radovan je padel. Kakšna zmeda pri to. varišicah! Bil je najhrabrejšl borec in njim tako drag. ltajši bi videle, da bi jih padlo 50 namesto njega. Pač lepo bratstvo! Ponoči so boji prenehali. Kaj bi se tudi borili, ko so pa trdno prepričani, da bo postojanka zjutraj padla. Toda kakšno neprijetno presenečenjel Hrabri branilci so nam jo kljuh naši straži vsi popihali — s poveljnikom Kremžarjem na čelu. Tovarišica Ivanka, vaSčanka, se je na vso moč jezila na nas, kke, od 10 do 12 pa moške. Tu ima vsakdo l'riUko, da se brez vsakih stroikov reji nad-Rnrij (srbečica), bolh in ufcivotsli. ^Pr so garje prnva družinska bolezen, je j boi j e, tja ge poidejo zdravit vsi družinski ani. čoprav so navidezno zdravi, k Potrebno je tudi, da prinefo oboleli s °J svoje telesno perilo, brisače in posteljno Perilo tmdi razkuzitve, jo tudi zavestno usmeriti v komunizem. S tem si je Osvobodilna fronta hotela vzgojiti udarno ideološko in vojaško jedro. Vabe Pri pridobivanju mladine se je vrgla najprej na izkoriščanje njenih slabosti, ali bolje, njenih naravnih nagonov, erotičnega, ljubezenskega, ki mladega, napol doraslega človeka prav za prav edini lahko docela omami, do kraja zveže in naredi sposobnega za kar koli. Do dna pokvarjeni, še bolj pa tisti dušeslovci Osvobodilne fronte, kakor so Kardelj, Kocbek, Baebler, bo takoj doumeli, kakšno orožje za pridobivanje mladine jim nudi zlasti erotično področje, ki je zaradi naše nekdanje, ne zmeraj dovolj širokosrčne vzgojo bilo pri slovenski mladini najbolj kočljivo in za revolucijo ter prevrednotenje pojmov najbolj dostopno. Kako je OF za svoje namene izkoriščala prav ta moment pri mladini, dokazujejo izpovedi zapeljanih slovenskih mladih ljudi. Najprej ljubezen, potem politika Deklica, ki so je šolala v samostanu, pripoveduje, kako so jo pridobili za mladinsko OF. Spoznala se jo z nekim fantom pri smučanju. Potem ga ni dalj časa vidola. Nokega jesenskega večera 1911 ga je srečala na cesti. Bil je lep in elegantno oblečen, kako se ne bi spet vnela zanj. Peljal jo j® na Gradiščico in ji samo »mimogrede« omenil OF, Ko je pri drugem srečanju opazil, da *e je zagledala vanj, jo je že prosil, če bo kaj prispevala za OF. Dala mu je 10 lir. čeprav je imela majhno plačo, s katero jo morala preživljati sebe in mater. Tretjič je pripeljal na sestanek še dve mladi dekleti in jo seznanil z njima. Četrtič ga že ni bilo več na sestanek, ona pa ni mogla več nazaj... In tako so ji dajali vedno večje nsfloge, da je postala nazadnje okrožna »sekretarka« in hkrati članica vrhovnega ljubljanskega odbora starejše OF. Poti nazaj ni bilo več, garati je morala za revolucijo kakor črna živina, dokler ni prišla v roke pravici. Dekle je zašlo v OF brez kakega idejnega prepričanja. Mislila je. da gre pač za ljubezen. Zdaj ve, da je bila na krivi poti, a danes je že prepoznol Podobnih primerov bi lahko navedli na stotine, človek, ki ima priliko slišati pripovedovanje mladih, zapeljanih ljudi, se zgrozi nad brezvestnostnim izkoriščanjem mladine po slovenskih komunistih. Zgrozi s« pa tudi nad tem, kako malo je bila naš« mladina zaradi napačne vzgoje odporna proti preračunanemu izkoriščanju erotičnega nagona v politične namene. »Mešani« odbori in drugo Kako ne bi mladega človeka privabilo tako politično delo, kjer ima mlad lep fant opraviti z mladim lopim dekletom ali pa narobe. Komunisti to dobro vedo, zato so pa snovali povsod samo »mešane« odbore Osvobodilne fronte. Kakšna romantična privlačnost v sestnn-kih! Mlad fant pripoveduje, da se je shajal z »Mileno«, »Darjo«, »Branko«. »Jasno«, »Tatjano« itd. na Napoleonovem trgu, za Ljubljanico, na Večni poti, v neki slaščičarni, na stanovanju neke operne pevke itd. Ob različnih urah: ob dveh. petih, testih, sedmih, devetih. Potem pa »konsplracijn«f Niso poznali drug drugega, niti niso smeli vedeti, v čigavem stanovanju so, in končno skrivnost pred profesorji, učitelji, pred starši in sorodniki1 Snma tajinstvenost, pobarvana z dražjo erotike, samn romantika, ki bi opijanila Se starejšega človeka. Toko podtalno delo ima svoje posebne čare, zlnsti če ga opravljata oba spola skupno. Teh čarov drugo organizacije nimajo, zato pač no morejo tekmovati t komunističnim rovarjenjem. Drugo važno dejstvo, ki je vleklo mladino v OF. je poudarjanja kako funkcije. Komunisti so zaupavali mladim ljudem najrazličnejšo naloge. Celo načrte In zemljevi. de so morali imeti narisane za svoje delovno področje ti otroci. Včasih taka funkcija ni pomenila prBv nič in vendar so ji pripisovali posehno pomembnost, ker «o jo navadno označevali s tujkami. Komunisti so na tisoče kunštnlh tujk uporabljali samo v mladinski organizaoiji, kaj za drugod 1 Kar pomislite, kako 'mistično« vplivajo na mladega človeka izrazi aktiv, aktivee, teren, terenec, rajon, rajonski. center, kvart, blok, sekretar, intendant, tehnika itd. Vse te besede so bile največkrat brez vsebine, ker ni bilo članstva, kakor povedo mladi ljudje. Večkrat Jo bilo zaradi pomanjkanja ljudi več funkcij združenih v oni roki. Tl mladi ljudje se sploh niso zavedali, da so le navadni hlapci — brez plač« — starejših gospodov, ki so mladino izkoriščali za nevarno podtalno delo. Kaj zatol Krilate besede so pa le vlekle. Stari OFarjt so mlajše silovito naplho vali r. otročarijami. Podtalnost in ubijanje avtoritete 8 funkcijami je bilo tesno povezano podtalno delo. Podtalno delo ima za mlade ljudi posebno privlačnost. Prvič je tajin-stveno In drugič je združeno s tveganjem, kar jo mlademu človeku posebno všeč. Tretje važno dejstvo, ki je dajnlo komunistom v borbi za mladino prednost pred • buržuji«, jo bilo ubijanje avtoritete, Kaj je lažje: ali ščuvati mladino proti sedanjemu »krivičnemu« redu, ali jo navajati nanj! Mladina je vedno prva tam,* kjer je treba kaj starega uničiti, podreti itd. Komunisti so bili mojstri Y ubijanju avtoritete. Vsakega posameznika so znali oblatiti. Pri tora poslu so imeli velike uspehe že med odraslimi ljudmi, kaj šele med mladino! Na drugi strani pa so zavijali voditelje OF v tako tajinstvenost, da so ljudje mislili, da so ti voditelji poslani z onega sveta. Nikdar niso povedali, kdo so skriva za lažnimi imeni. Zakaj? Zato. kor so se bali, da bi prišlo na dan, kakšni klavrni vitezi vodijo OF. Kakor hitro je komunistom uspelo, da so mladino prepričali, da ni potrebno vedeti in poznati človeka, ki se skriva za zlaganim imenom, so postavili lahko vsakega zločinca za voditelja. Z ubijanjem avtoritete In z rušenjem vseh »buržujskih« ustanov je uspelo komu. nistom netiti v mladini razkrajainega in uničevalnega duha. Ko so jo zastrupili s prevratnimi težnjami Po ubijanju avtoritete, so jo lahko uporabljali za poljubne nastope. »Nov družabni red« In končno je še četrto dejstvo, ki so ga komunisti izkoriščali kot »vzgojno« sredstvo, namreč nov družabni red. Nov družabni red je komunistom vzgojno sredstvo, za slepe, nemisloče množice pa prava dogma, največja neznanka, s katero so izražene vse neustvarljive želje mladine in starine. Za to besedo se skriva obljubljeni raji Ta beseda vsebuje vse tisto, česar zdrav človeški razum doumeti ne more. Komunisti so že zdaj vzgajali mladino r duhu »novega družabnega reda« in ji tu. di obetali vodilna mesta v njem. Zaradi tega je obešala mladina na klin šolo, redno delo, stalno službo, zaslužek, včasih tudi imetje, ker je mislila, da bodo vsi mladi komunisti komisarji in ministri v »novem redu«. Neverjetno v kakšne pustolovščine in lahkomiselnosti so komunisti znali zavesti našo mladino s svojo brezvestno taktiko obljub o »novem redu«. In tako so je n. pr. dogodilo, da si je mlad, buržujsko razvajen inženir, salonski komunist, predstavljal »novi red« takole: »Imel bom dve tajnici »za vse«, avto, frak in elegantno priležnico. Vse bo plačala država!« Našteli smo samo glavna dejstva, ki so dajala komunistom posebne prednosti v bo. ju za pridobitev slovenske mladine. Ta dejstva so jim sluzila včasih kot agitacijsko sredstvo, včasih kot vzgojno sredstvo, včasih kot duševna podlaga za razdiralno delo itd., kakor je pač nanesla potreba. Komunizem že več ko dvajset lot kvari našo mladino, zato pa je z OF žel uspehe. On je dal OF vso svojo mladino na raz. polago. če bi ne bilo te mladine, bi tudi OF ne bilo. Vsa hlapčevska dela v OF je opravila mladina! Kje se za komuniste začenja »mladina« Pojem »mladina« sega za komuniste do. sti dalje kakor drugim ljudem. Nekdo, ki je bil v štabu »Cankarjeve brigade«, jo pri. povodoval, kako so nekoč dobili v štab čez sto tisoč lir in važno pošto iz Ljubljane. Petleten otrok se je prevlekel v Ljubljani igraje čez blok In zavojček pri-nesol neki gospe, ki je čakala na cesti ter odnesla pošto v »štab«. Otroci, ki drugim še mar ni, prenašajo dostikrat važna poročila iz kraja v kraj. Za raztresanje listkov, letakov in napisov so se komunisti posluževali samo nedoletnih otrok. Seveda, da jim jo to uspelo, zadene največja krivda — poleg šole in drugih činiteljev — starše. Starši so preslabo vzgajali svoje otroke in jih premalo nadzirali. Štirinajstleten otrok je bil n. pr. organiziran in je Imel puško! Mati, ki so jo zaradi tega prijeli, jo prisegala pri živem Bogu, da je otrok tiodolžen. Naslednji dan pa jo fantič moral sam izkopati puško. Mati se je onesvestila, ker res ni vedela za to. Podobnih primerov je neSteto. Nekateri starši so s svojo malomarnostjo naravnost olajševali delo komunistom, drugi pa so dajali otrokom potuho pri komunističnem rovarjenju, če se starši izgovarjajo, da ne vodo, kaj počenjajo njihovi otroci, največkrat lažejo. Komunistična mreža med ljubljansko mladino OF ja bila organizirana! nekako takole: I. Vrhovno oblast nad pokrajino je Imelo »poverjeništvo«, ki ga je sestavljalo S—5 starejših članov OF. II. »Okrožje Ljubljana«, ki ga vodijo 3—1 starejši člani OF. III. »Mladinsko okrožje*, ki naj bi bilo najvišja oblast mladinsko OF ln kt je dejansko tvorilo hrbtenico ljubljansko OF. Vodil so ga Inž. Aučin. zdaj član »kulturnega Instituta« pri OF, bivši vodja poklicno posvetovalnice dr. Vlado Schmidt ter bivši knjižničar vseučlliške biblioteko dr. Cene Kranjc, član znanega literarnega omizja, ki je bil okrožni sekretar, torej ljubljanski Kidrič, in ki je januarja šel »na teren«. Vsa slovenska komunistična mladina pa mora hiti včlanjena v Zvezi slovenske mladine (ZSMi. Ljubljana jo bila razdeljena na S rajonov: Moste, Bežigrad, Šiška, center iu Trnovo.VIč. Vsak rajon je imel 5 kvartov s točno opredeljenimi mejami po ulicah. Vsak kvart je imel vsaj 3 torone. Teren jo sestavljnlo več hlokov, blok Ima več »grup« ali skupin, »Grupa« se imenuje po komunistično »akliv«, r katerem morajo biti vsaj trije ljudjo. »Aktiv« je. torej najmanjša delovna edi-nica, seveda je ta organizacija le na pa- pirju tako točno izpeljana, v resnici pa »e je pogosto dogajalo, da niso imeli ljudi niti za odbor. Ista pesem kakor v hribih, kjer je štela brigada na papirju 1500 ljudi, v resnici pa največ 300. Vsaka edinica, od najnižje do najvišje, je imela svoj odbor, ki je imel točno postavljene naloge. Najvažnejša oseba vsakega odbora je bil »sekretar«. Pri komunistih predsednik nič ne pomeni in ga po navadi ni, temveč le tajnik. Potem *o imeli »intendanta«, ki jo hranil nabrane stvari. Kaj go pa nabrali? Vse! 20 kg soli, zavoj perila, 100 škatlic vžigalic, svinčnike, gumbe, 8 paketov cigaret, 12 zavojčkov nosljanca, ene hlačo, eno obvezo, nekaj kosov jedilnega pribora itd., pravi neko tako njihovo poročilo. Vse te stvari redkokdaj pridejo na svoje mesto. Ni čudno, da so imeli nekateri ljudje vsega dovolj, čeprav so bili brez službo, odkar se je začela OF. Vsak odbor je imel tudi »tehniko«, ki Ima nalogo trositi listke (papir morajo dati sami člani), napise delati, izvesti bojkot kiua in gledališča, nabirati material, poiskati stanovanja za »ilegalce« itd. Tehnika mora preskrbeti tudi komunistične podtalne lističe. »Terenski ohveščevalee« mora popisati vso »belogardiste« in tiste, ki so nastopali proti OF, poiskati domobrance, ki se »boje pokazati barvo« itd. Vsako nalogo je morala mladina izvesti na zapoved starejših, ki so ji določili točno dan, uro in kraj nastopa. Mladi zapeljani ljudje so šli kakor neumni v nevarnost, doktor niso prišli pod ključ ali pred kroglo. Kako daleč je šla naravnost blazna poslušnost mladine v OF, priča med drugim primer mladega študenta Vurnika, ki je spomladi 1942 v nedeljo ob enajstih na pro. menadi streljal na svojega tovariša in bil pri tem sam ubit — za <00 lir, ki jih je pred atentatom dobil od svojih »višjih«. Vse to mladinsko delo je bilo združeno torej z veliko nevarnostjo, pogosto tudi s smrtjo. Zato se tako komunistično početje ne more imenovati drugače kakor zločin nad slovensko mladino. Sokrivi zločina so pa vsi, ki so bili dolžni skrbeti zn mladino in jo pravilno vzgajati. SKOJ in njegove zasluge za OF Da je mogel komunizem tako hitro vpreči velik del slovensko mladine v OF, je zasluga SKOJ-a. To je »Savez komuni, •tične omladine Jugoslavijo«. Organizacija se je ustanovila žo leta 1919. Njeno javno delovanje je prepovedal minister Draško, vič, ki so ga komunisti zato ustrelili v Delnicah. Poslej je bilo njeno delovanje tajno. Nekaj časa jo je vodil Boris Kidrič. V SKOJ je bil sprejet vsak mlad fant, ki je bil zelo agilen, discipliniran, ni zahajal v kino, na promenado ln na zabavo. Prepovedano je bilo torej vse tisto, kar bi fanta lahko pomehkužilo ali »poburžujilo«. SKOJevcl so bili tudi vsi sedanji komunistični voditelji. V tej organizaciji »o sl komunisti vzgojili svoj kader. Kdor je bil SKOJevoc, mu ni bilo troba delati kandidatskega kurza za sprejem v KPJ. Po 8. septembru je po vseh zasedenih krajih SKOJ organizira) tečaje za mladino, ki se imenuje »pionirji«. Na teh tečajih so najprej zabičali otrokom »konspiracijo«. Nihče ne sme pod smrtno kaznijo povedati, kaj so delali in govorili na teh tečajih. Učili »o jih, kako naj ovajajo protikomuniste, in jim obljubljali vodilna mesta v bodoči rdeči republiki. Tečaji niso prinesli velikih uspehov. Prirejali so jih zopet za oba spola skupaj. Po predavanjih je bil obvezen ples za otroke in zabava pozno v noč. Zapeljevalnim momentom so dajali tudi tu poseben poudarek in pomen. Najnovejše komunistično prizadevanje za mladino se kaže v tem, da uče otroke v »šolah« samo komunistične pesmi in jih vadijo z lesenimi puškami v tolovajskem načinu bojevanja. Zdaj prirejajo po deželi mladinske »mitinge*, na katerih uče otroke, da so s 14 letom žo polnoletni in da morajo vsakogar ovaditi, ki je proti OF, tudi starše, sestre in brate. Kakor polip... Čeprav je tu pa tam komunistom uspe- lo, da so začasno pridobili zase en del mladine, se jim je pozuejo povsod izneverila. Kako tudi ne. Oni »osrečijo* mladega človeka samo za toliko časa, dokler ne stop! na stvarna tla. Kakor hitro pa mora tudi mlad človek misliti in delati, pa »o takoj pokaže ogromno nasprotje med živ. ljenjem ln med komunističnimi nauki. Tedaj so v mladi duši vedno nekaj zgodi: včasih sproobrnenje, pogosto pa »o oglasi obup, ki žene mladega človeka v nesrečo. Nekdo teh pravi: »V zaporih sem razmišljal o svoji usodni poti v OF in sem spoznal, da sem bil na krivi poti.« Zal pride tako spoznanje po navadi prepozno. Nesreča je tem večja, ker Jb komunizem stegnil svojo morilno roko po mladini prav v vso našo vrste. Prav v vseh vrstah je imel svoje ljudi; če jih ni bilo, jih je sam poslal tja. Svoje roko jo imel povsod kakor polip, čigar objemu ni moči uit). Mlad fant je priznal: »Član Katoliške akcije som postal sredi lanskega leta. Stopit sem v KA zato, da bi so skril zaradi delovanja v OF.« Vedno Ista pesem. Na stotine takih izjav bi lahko navedli. Nauk za nas Ob spoznaujlh, ki jih dobimo pri pregledu koiuunističuih prizadevanj za prido. 5. Zavrihrnla je eastava tam nad vižnjegorskim gradom ... Most razpeli so tesarji tam pod gradom nad prepadom .. . Most je držal k beli cesti, ki se je kot p6tok vila, in se kakor p6tok v ribnik na ravan mehko izlila. Bila je ravan obdane, e mejo močne gabrovtne, tako goste, da še zajec skozi njo težko se zrine. Vso ravan so zdaj posuli s peskom belim kakor repa. Kraj ravnine pa tesarji oder so močan zgradili za gledalce, ki bi radi se ob igri razvedrili. Razvedrili se ob igri, ob turnirju, tekmi lepi, kjer «e močno kopje lomi ob jeklenem tam oklepi. Sli odSli so po deželi in vabili so gospodo, naj prijezdi v Višnjo goro, da se spoprijeli bodo na turnirju, v igri bojni, ki je vitezom v zabavo vsem, ki jim je duša močna in telo krepko in zdravo. Tam od severa in juga, tam od vzhoda in zahoda vrela v bojni je opravi bojevita vsa gosp6da. Vitezov okoli dvajset se je v nekaj dneh nabralo dvajset bojevitih mož je težko na turnir čakalo. Pa prišel je dan svečani, mčnda je sobota bila, ko se jc zastava rdeča od gradu v vetru vila. In na stolpu zatrobile so fanfare v jutro mlade in vabile, da se zbere Kdaj na odru vse, kar rado gledalo bi bojne igre, in pa viteze vznesene, ki bi radi razvedrili gospodične in ii ne. Starci, ženske in otroci so na oder vreti jeli in med njimi mlade dame vse v obleki novi, beli. Ko gospoda sc je zbrala šum šumel je prek ravnine kakor gozd, če močen veter šine vanj preko doline. In zapele so fanfare ter navzočim oznanile, da začno se bojne igre, vsem junakom tako mile. bitev slovenske mladine, m or« mn zsae čr-. pati koristne nauke glede mladoletne »lo-venske mladine in njeno vzgoje. Dveh nalog no amemo nikdar pozabiti: Starino Je treba čistiti, mladino rešiti. Boj zn slovensko mladino nam odkriva prot kane in hrezvostne načine komunistov. Kdor hoče iztrgati mladino iz rok komuni, »tov, mora zagrabiti tam, kjer ao komuni, sti najbolj občutljivi. Najprej je treba Izpodkopavati tla sekundarnim dejstvom, potem pa udariti s protiaredstvi. V bivši Jugoslaviji »mo mnogo grešili proti mladini. Monda jo ni bilo države, ki bi so tako malo brigala za mladino, kakor se je Jugoslavija. Kadar pa se je lotila mladinske vzgoje, je hotela % glavo skozi zid. čas jo že, da se znova organizira slo. venska mladina — toda delati je treba ■ srcem in z umom. Zdi se nam. da hi storil usodno napako, kdor ne bi upoštoval, da naša mladinska organizacija ne smo biti zgolj posnetek drugih organizacij, ampak raora ustrezati našim razmeram in našim potrebam. Ta zapoved izvira iz narave same. Ali niso poskušali pri nas f. debelim holandskim krompirjem, pa v splošno ni uspevali Za. kaj net Zemlja je drugačna. Drugič: organizacija bi morala biti tako urejena, da ne bi ustvarjala mladih (tar. eev. Mladina mora užiti tudi mladost. Tretjič: organizacija raora vzgajati mladino tako, da bo znala in hotela služiti ko. rlstim vsega naroda, no pa vsakokratnemu trenutnemu političnemu stanju in oblast. nikom. četrtič: taka organizacija ne sme prezirati našega narodnega In duhovnega iz-ročiia, ker je to oboje globoko zakoreninjeno v duši našega ljudstva ln je pogoj za njagovo ohranitev. Vzgojitelj in organizator morata imeti čist« namene in morata biti oba čista, ker besede mičejo, zgledi pa vlečejo. Kdor bo spet dobro vzgojil našo mla. dino, bo reiU slovanski narodi " / Stran 8.______________________________________________________________ »SLOVENSKI DOM«, 'dne 15. aprila 1944. Sfer. »•. % rir ' "" .1*? KLEOPATRE lajn, poalal tud! ▼ Tyr trojega «WP>^ DOSEDANJA VSEBINA: Zaradi nasledstva po umrlem kralju Ptolomeju XII. s»o v Kgipiu na-utali nemiri in si je oblast prisvojil Ptolomej XIII. Imel je hude nasprotnike, ki so ga nazadnje spravili ob prestol. Pregnani kralj si jc poiskal zaščito v Hiinu. od koder j«* dobil tudi priznanje in obljubo pomoči. Ptolomej XIII je skušal za svojo stvar pridobiti rimskega namestnika na Cipru Portia Cautona. vendar brezuspešno. Zato je odšel v H im in se obrnil na takrat najmočnejšega človeka Pompeja. Ponipeiu« jr že dolga leta snoval posebne naklepe z, H'gip-tom in zato je pregnanega kralja lepo sprejel. Pridobil je bogatega bančnika Rabirija, da je dal pregnanemu kralju na razpolago denar pod pogojem, da bo po vrnitvi na prestol njega. Rabirija. imenoval za egiptovske ?a finančnega ministra Denar je v Rimu utiral pot tistim, ki so sc zavzemali za po«eg v hi rri |)t. Pompeius je vojački pohod v Egipt mislil poveriti sirijskemu namestniku Gabiniju, izmisliti si je bilo treba le Se verjetno pretvezo in povod ter izbrati pravi čas. Oprezno nastopanje je narekoval odpor katonoveev, ki so se držali »večeniškega izreka, da bogovi prepovedujejo vsako vmešavanje v Egipt. Tedaj se je iz izgnanstva vrnil v Rim Cieero, ki je takratnemu konzulu Lentulu obljubil dobiti od senata pristanek za poseg v Egipt. Tako sta na tihem Pompej kakor Cirero snovala nastop proti Egiptu, kajti silno bi se ojačila stranka, katere voditelj bi edino svobodno kraljevino ob Sredozemskem morju pritegnil v rimski kroj. Obe stranki sta iskali potov, kako bi obšli Katonijame, ki so bili neodjcnljivi nasprotniki takšne akcije. Rimska liudska stranka, katere roditelja sta bila tedaj Cezar in Pompej. je hotela v tej skriti tekmi zmagati in je napela v*e sile. V Antiohiji so bili zbrani Ptolomej XIIT., na-mestnik Gabinius, Porfirij in stotnik Marcu* Antoniu? in pričakovali iz Rima navodil Pompeja, ki bi imel te-dai postati konzul. Iz Rima jim je tedaj važna sporočila prinesel bančnik Pabirius, ki iz pohlepa po egiptov- skem zlotu ni mogel prenesti oklevanja in čakanja. fPočemn?« je dejal namestnik. »Ako prihaja Rablrlu*. ga bomo itak vldeM. Saj o naših zadevščinah vendar ne more pripovedovati prvemu boljšemu vojaku, ki bi Ca srečal ,. .« Nekaj hipov kasneje ao a« v daljavi na rtvni cesti, tam, k.ier sc je belina stapljala e obzorjem, pojavilo nekaj črnih pik, ki so dvigni« vrtince prahu. »To »o pa spotov o oni!« je reke! Gahlnlns, dočlm sl je Piskač, ki Je akočil pokonci, s roko zastri oči, »Antonlus, pojezdi Jim nasproti. fe je on. pa takoj pripelji semkaj.« Častnik je odfcel ven prožnih korakov kakor mlada ujeda. Egiptovski vladar je i aavistjo poglprlal za njim. Četrt ure pozneje se je pojavil Rahtrta«, M ga j« orjaški Murena Antonia« hnlj vlekel kakor pa spremljal — ves zaprašen, oz-nojen In zatopljen. Vrgel ae j« ob ležalnik In zač pl JarHkovatl: »Ja* «*m navajen potovati v nosilnici, Jaz, ne pa na sedlu... Ta mladenič pa Je mojega konja pognal rolo v dir In pravi čudež je. da nisem sfrčai « njega, Vae koatl me bole. Ne morem več . . .« Oh pogledu na zavaljeno gmoto, ki ae je Vključena valjal« po ležalniku, Je Gablnlj« popadel bučen »meh, ki ga Je potlačil le a težavo I* obzira do razburjenega kralja. Ptolomej In ostali ao obkrožili prišleca. •O teh mukah nam boš pripovedoval po-aneje. Sedaj na dan a poročili! Kaj prinašaš. dovoljenje ali prepoved?« »Trenutek,. Je zajavkal nesrečni bančnik, kt mn j« splošna neučakanost tla že na Mr. ee. »Dovolite ml sekundo, da pridem do «a-pe.« In po kratkem odmoru: »Antoniu«, plemeniti prijatelj, zakaj ml ne daš prinesti čašo limonade?« Gahlnlus je i zlatim prstanom ndarll po bronasti plošči. Armenski auženj v belem oblačilu In bogato vezeni halji je vstopil. Namestnik mn Je nekaj ukazal. Suženj je Izginil. Ptolomej. ForftrlJ In Antonij sn ia-čell vnovič siliti t Izčrpanega Rablrlja. »Pustite nie, da zberem »voje misli, StTBr Je zapletena In ,. .. potem takem smo zopet na Istem, kakor smo hlll!« je vzkliknil kralj. »Marcelllnus.« je nadaljeval RaMrlna, »bi se v resnici rad naredil lepega na obe strani. 1'radno mora čuvati spoštovanje vere. toda med nami povedano, pa bi po vsej verjetnost) zatisnil eno oko pred osebno pobudo odločnega namestnika, ki bi Imel pogum, da hi ga postavil enostavno pred dovršeno dejstvo — ako medtem ni nastopilo že kaj novega,« »Kaj pa novega?« Ptolomej J« bil tako Živčen, da nt mogel držati Jezika. »Da, novo dejstvo. Cieero jo na glavnem zasedanju predlagal, da v primeru, ako bi kdo z vojsko ali hrez vojske povedel kralja Ptolomeja nazaj na njegov prestol, ne sme nastoptl) nihče drugi kakor elllcljskl namestnik I.Mitnlns Splnter.« »Večni drežnjač!« »Odvratni čvekač!« »Samn odvetniška duša Iz Arplna nam Je Is manjkala!« »Clodtun je Imel čisto prav . ..« Ril je takrat eel zbor, kt je prekinil Ra-blrtja. »VI ve«te.« Je hsnčnik zopet povzel besedo: »Cieero Je I.entulu dolžan večno hvaležnost. I.entnlus je bil tisti, ki Je kot konzul razveljavil njegov Izgon. In Cirero mn Je hotel sedaj, ko zonet uživa srečo, uslugo poplačati.« »Sentimentalnost.. ., ki ni na mestn ...« Je zagodrnjal Porfirij. »Dejstvo pa Je, da Je konzul, ki Je * liontulom v sorodstvu, moral predlog uva-ževatl. Pompej je bil kajpak ve« Iz sebe od besa, toda nasprotovati temu nt mogel. Sl-eer bi se reklo, da dela le zato, ker M sam rad šel v Egipt. Njegovo prijatel’stvo s kraljem Je preveč poznano. Omejil se Je le na to, da ne bo več prihajal na seje. Toda Jaz upam, da Je temeljito oštel Clcerona, kateri mn je «eda.l v prehranjevalnem uradu podrejen. Arplnee »e ho bal to reč ponovno načenjati. Toda zlo se Je že začelo. Lentulova kandidatura, katero je plemiška stranka takoj podprla, ker JI Je bilo silno všeč. da se je zaenkrat Pompeja zopet odkrlžala, Je nam- reč prodrla. Senat je sprejel sklep, a katerim pooblašča Lcntula, da popelje nazaj v Aleksandrijo kralja pod pogojem, da ne vzame s seboj nobenih čet.. « »Vso srečo mu želimo!« je dejal pikro Gabinius. »Toda rad bi videl, kako bo Len-tulus tako naročilo hrez čet Izpeljal.« »Niti v sanjah ne!« je vzkliknil Ptolomej. »Ako ne bom Imel ob sebi vojske, se s tega mest« sploh ne premaknem.« V resnici,« je spet začel bančnik, »se Lentulu« obotavlja, da hi se lotil tako tvegane reči. Strašansko mu je na tem, da hi prav on rešil egiptovsko vprašanje .,., toda poguma, zavreči senatov sklep, ne ho nikdar Imel. In večina je s svoje strani sprejela ta sklep ravno zaradi tega, ker omejitev, ki varuje spoštovanje do zapovedi ho-gov, vpliva pomirjujoče tudi na nepomtr. ljlvce In pobožnjake. Bojim se pa le enega: da bi njegovi prijatelji Pompeju v brk I.en-tula nahujskali k samovoljnemu koraku.« »Toda kralj Je tukaj pri nas kot naš gost. Kako neki bi dosegli, da bi ga Iztr- gali Iz naših rok.« Je dejal namestnik hladno. »ln Pompeius. kaj pravi k temu?« »Sedaj prihajamo do najbolj perečega vprašanja. Pompeius sl Je gotov Izvolitve za konzula za prihodnje leto. Tudi ni nobenega dvoma, da ne bi Ml Izvoljen. Na »e-stsnku v l.ncl se je pobotal « Krasom ln zdi se, da bo Kras njegov konzulski tOTa-rlš. Sedaj sta sl popolnoma edina. Cezar Je bil tisti duh, ki je naredil ta čudež. In ta trenutek so se vsi trije na življenje ln smrt zvezali proti Ciceronu.« »Potemtakem Je to vendarle najsijajnejša prilika!« je vzkliknil Piskač, ki se mn Je obraz medtem zvedril. »Trenutek prosim,« ga Je prekinil Gahlnlus. »Saj še nisi povedal, kaj nam svetuje Poinpej.« »Pustite me vendar, da povem do konra!« In tedaj se Je zavaljeni bančnik vzpel na prste, se ozrl naokrog In pritajil glas. kakor da bi bili T vseh kotili dvorane skriti sami vohuni. »Pompej svetuje, da člmprej pripravimo poliml. .Gabinius,' ml je dejal. ,naj sl Izmisli kakršno koli verjetno pre- fvew, da b, posegel i Tajska. Preden »e Lentulus zgane, mora on že pljuniti ▼ roke. V nekaj mesecih bom ja* na čelu države ln vlade. Potem prepustite meni, da bom razložil, kakšni razlogi višje sile so prisilili Gablnlja, da je Ptolomeja zopet posadil na prestol. Toda če misli udariti, mora storiti takoj ln na lastno pest. ne da bi mene potegnil ▼ atvar, V tej točki zahtevam naj-strožjl molk.' In vztrajal je na tem. da sem moral s prisego potrditi to tajno In da boni prisego zahteval tudi od drugih. VI veste, da ni preveč priporočljivo, Pompeja ne ubogati ...« »Seveda tl prisegamo,« so rekli Gahlnlus, Ptolomej, Antonlus In Porfirij s pridušenim glasom. Da hi pa svojo vest za vsak primer ne obremenil, se je Porfirij povzpel na stol ln v takšnem položaju Izgovoril prisego, tako da se noge nlsn dotikale tal, kar je Imelo po vraži, ki je bila med Sredozemcl silno razširjena, učinek, da ga prisega ni vezala. »Kratko ln malo.« Je zaključil rimski bančnik, »pooblastila senata ln vlade nimam ln ju torej tudi nisem mogel prinesti. Toda prinašam vam nekaj boljšega: pooblastilo pravega zapovedovalca v Rimu. TI, Aulus Gabinius, da ne boš javno osramotil ln boš Iztuhtal dobro pretvezo ter prekoračil mejo. Sedaj končno tudi lahko nekaj tvegaš. In Pompej bo dovršeno dejstvo priznal.« Rahlrtn« Je globoko zajel «apo, ae priklonil pred kraljem, sl pomel mesnate roke In cmokaje posrkal Trč, kar Je pomenilo toliko kot: »Sedaj bom avoj denar dobil po- vrnjen • tisočerimi obrestmi In bom postal finančni minister.« Ptolomej ga je objel. Vendar »e prokonzul ni pridružil sploi-nemu veselju. Zatopil se je bil v misli. Da bo Pompej postal konzul, v to ni dvomil. Da bo tedaj, ko bo prišel na vlado, zagovarjal postopek svojega namesntika. to Je bilo verjetno. Toda odgovornost, ki sl jo bo on, Gahlnlus, prav sam naprtil nase, je bila strašanska. Kako pa tedaj, ako b| senat ne priznal pretveze za poseg? Kaj pa tedaj, ako bi Cieero, ki mu gotovo še ni odpustil, da Je kot konzul podpisal ukaz o njegovem pregnanstvu, nahujskal proti njemu vse plemiške družine* kakor so bili Lukult, Me-tell. PortiJI. skratka vse PompeJeve sovražnike? In potem: AH bosta Cezar In Kras, kl že petnajst let sanjarita o Egiptu, to reč mirno požrla? Podjetje se brez dvoma ne bo tako gladko Izteklo, kakor «1 Je predstavljal Rablrlu«. kl so ga docela zaslepili talenti zlata, katere te vidi, kako mu teko v njegov žep. Gotovo, da ho dobršen del tega blagoslova kanil tudi nanj, toda kdo ga bo potem, ko M se utegnila razbliniti Pompe-Jeva vsemogočnost, rešil pred velelzdajnl-šklm procesom? Verska prepoved Je govorila zoper njega. Težka zapreka: tvegal bi izgnanstvo In zaplembo premoženja. Ptolomej XIII, ▼ Rima Ko Je oče naglo Jadral proti Rimu, Je njegova hčerka, ki Je ostala v Tjru, alavlla avoj dvanajsti rojstni dan. Karmlan Jo Je popeljala t svetišče Afrodite A»tarte, k boginji morja ln meseca, katere češčenje Je sličllo češčenju rimske Venere, ln Beduinka je pred podnožje golega marmornega kipa položila r dar golobčke, da bi za knje-ptnjo, kl je bila Izročena v njeno varstvo, Izprosila blagoslovljeno življenje, v katerem naj bi se povzpela na prestol In katero naj hi ji naklonilo ljubezen ln arečo. To mirno življenje pa so skalile nove vznemirljive novlee 4z Aleksandrije. Se-leukos, Bercnlkln mol, Je umrl za neko svojevrstno boleznijo In pojavila ae Je govorica, da bosta v najkrajšem času na egiptovski prestol sedla Berenlka V. In knez. svečenik Arhelaos, kl sta se ravnokar poročila. Plemstvo, denarni mogotci In svečeniki t Aleksandriji so torej končno le dosegli avoj ellj. Ker j« bil Arhelaos od njih popolnoma odvisen, so tako dobili popoln vpliv na vlado. Žezlo faraonov, katero Je na zunaj nosila Častihlepna, toda nespametna ln neizkušena ženska, je v resnici dobila ▼ roke stranka, kl Je a prestola pregnala pravega vladarja. Ko Je Porfirij Izvedel za rlmako poto-vanje Ptolomeja PUkača ln za okrepitev vlade aleksandrijskih »amozvancev, ga Je začelo akrhetl zaradi hodočnn»tl. Tudi zanj bi nenaden Arhelajev vzpon utegnil pomeniti popoln polom. Z gotovostjo je bilo treba računati, da k« ta vali Ji vae, ki j« postal gospodar polo- moža kot državnega predstavnika. Val *■-nanj! zastopniki stare vlade so ae moral* sprijazniti z mislijo, da bodo prej ali slej odstavljeni s svojih mest. Mala dvanajstletna dekliea Ja napetih ušes prisluškovala vsemu, kar so sl prlše-petavali stanovalci hiše, kjer Jc dehtelo P® kadilu ln morju. Toda mrki Porflrljor obraz ji je pripravljal več radosti kakor skrbi. Porfirij Je 1)11 slccr možak, toda očitno — noben junak,., Sleherni dan jo Je prihajal poučeval nek grški modroslovec, kl ji je predaval o najrazličnejših ln najčudovitejših stvareh. Mož ni lili nohen pikolovski slovničar kakor tisti, kl so jo mučili v Aleksandriji, temveč Je bil zelo učen, pa prijeten ln zgo-voren učitelj, kl je znal govoriti prepričljivo. Najrajši jo je poučeval tako, da sta se sprehajala Po prostrani vetrovni ploščadi, namesto da lil se zapirala ▼ ubijajočo samoto knjižnice. Poznal je posebno spretnost, s katero je znal vzbudit) pozornost svoje učenke. Govoril je živahno, preskakoval od predmeta dn drugega In znal razlago zabeliti z najrazličnejšimi prigodami. Mala kneginja je z užitkom sledila njegovim besedam In jih ni pozabila. Pred časom je zapazila, da JI je nčltelj s posebnim užitkom pripovedoval o slavnih ženskah, kl so v najtežjih nesrečah pokazale najveejl pogum. Toda sama se ni niti malo počutila nesrečno. Berenikino zmagoslavje v Aleksandriji jo Je sicer ujezilo, toda srce Je zaradi tega ni bolelo. NevolJn« Je bila, ker sl je Bercnlke domišljala več. ker Je bila rojena od druge matere. Prav zmerom ji Je dala čutiti, da je nekaj več od nje, ker Je bila edina hčerka pokojno zakonite kraljice. Pa vzllc temu Bcrenike ni nikoli zavidala. Zasovražila jo je, ker je nanjo gledala z viška in ji zmerom dajala razumeti, da je ne smatra za svojo mlajšo sestro, temveč za tujko. To jc bilo vse. Kar se tiče bega, ,|[ pritoževanje nad potovanjem ni nič kaj ugajalo, posebno pa ne nesramno vedenje spremljevalcev ln strogost Demetrija, njenega osebnega pribočnika, kl sc je od trenutka, odkar so prestopili mejo, vedel tako. kakor da bi bil sedaj gospodar. Tudi očetovo nastopanje Jo Je vznemirjalo, zlasti njegov rezki glas, kl je Izzve-ncval tako, kakor da bi mu bili sedaj r nesreči lastni otroci samo v hreme. Vse to jc bilo gotovo trpko, vendar s® ji Izgnanstva samo na sehl ni zdelo poni- žujoče. Preveval jo je občutek, da bo nekega dne udarila ura obračuna. O tem je bila cel0 trdno prepričana. Kadar se j® ogledovala v ogledalu — ln T T.yru se je to češfco dogajalo — Je Imela občutek miru, ponosn In zaupanja, pri čemer JI Jo srce pnsknkovalo od radosll. In čemu Jo Je torej modrijan mučil s temi zastarelimi tolažil- nimi zgodbami? Nekega dne Jo Je potrpežljivost minila: »Učitelj, čemu ml pripoveduješ prigodo o Elcktrl? Njeno neutrudno snovanje ma- ščevanja JI ni prav za prav nič koristilo. Ako ne hi Iz tujine prišel njen brat I" kaznoval očma, kl sl Je prisvojil prestol, hi se hrez potrebe starala, hirala In rumenela. Na njenem mestu hi jaz rajši dru-gačo ravnala, namesto da lil neprestano čezmerno Jadikovala.« »In kaj bi tl storila?« Jo Je vprašal Grk, k| ga Jc mučila rndovednost. »Jaz h| «n pred Egiptom pokazala ▼ takšnem stanju, da hi se tisti lilp zaljubil vame in bi pognal mojo mater. Potem bi n»u v vino natresla strupa ln se proglasila za kraljico Mlken.« Modrijan Je razumel, dn Je • svojimi tolažilnimi zgodovinskimi zgledi po nepotrebnem zapravljal čas, in Je začel pouk z drugačno snovjo. Ta mlada deklica ga ja navdajala s tesnobo. Tisti čas Je Ptolomej pristal r Puteo- • IJu. Egiptovski trgovci, kl so Imeli svoje poslovalnice, banke In skladišča na pomolih pristanišča — katero Je bilo tedaj največje razkladatlšče za blago, namenjeno v Rim — so g« sprejeli z velikim) slovesnostmi. Tl so kralja poučili o političnem položaju v Rimu, Na katern strsnko, na katere osebnosti naj se obrne, ako hoče doseči, česar ni mogel pri nedostopnem Catonn? Njegovi rojaki so mu podali sledečo sliko: pril iuhljenost demagoga Ciodlusa, kl Je * svojimi oboroženimi tolpami postavil r Rimu vse na glavo, je ugašala. Norosti, kl jih Je počenjal, sn temu ljudskemu tribunu vzele ves ugled celo pri preprostem ljudstva. (Dalja pritioUnJlftJ Poleg znamenitih kralje^kili piramid nam je «l«rl Egipt ohranil le nekaj grohllč za člane kraljeve rodbine ler višje državne uradnike. Gradili «o Jih v obliki prisekanih piramid In Jih v lepih geometrijskih mrežah razmestili posebno okrog Memflsa. V njih »o Imeli c« mrtveca več prostorov, da bi ae rajni tudi r posmrtnem Življenju ne dolgočasil. Egipčani sn verovali, da mrtvi iudi v grobu ne opuščajo zemeljskiklh navad. Zato Jih Je treha založiti z vsemi življenjskimi potrebščinami, kar n«m ravna kal* naša podoba. Cela vrata snlnjer nosi tovor raznih zemsklh dobrin, da ho mrtvi gospodar lahko obhajal obletnico •TPja amrtl: polna katar« la jerbua govedina, divjačina, zelenjava, km M, piva, vina tar av*Ulca g« okra* obloieaih arti Kraljica mater Hetep-herea reso na oblak k njeremn velikemu »Inn, »kralju gornjega In dolnjega Egipta« Khufu ali Keopsu, kl «1 je dal za posmrtni dom zgraditi naj večjo piramido. Za piramido ao porabili 2,301.101 kamnltnlh kvadrov, od katerih Je vsak tehta) okrog dve toni In pol. Stlrl častni sluge Jo nesejo v spremstvu dvorjanle In dvornega norca na pozlačenem stolu pred sinov prestol. Skoraj vse njeno okrasje, Imenitno ogrlleo, zapestnico ln dladem hranijo v egiptovskem muzeju v Kairu. Prav tam Imajo tudi pozlačeni stol. kl nosi vrezan napt»: Hetep-heres, božja hčerka njegovega telesa, kl ji sin Izpolni vsako besedo. Hetep-herea je bila vdova po velikem Snefrn, početnlku četrte kraljeve rodbine Btev. 15. I I I HUGO WAST DOS EiD ANJA VSEBINA: Getrman Castillo, siromašen kmet v argentinski letoviški gorski »vasi je vprav pokopal svojo zono —- trpinko. V zapuščenem domin mu je kot edini spomin nanjo ostala hčerka Kina. ki io ta trdi. molčeči človek ljubi bolj kakor vse na svetu, in breskva, ki .lo .io pokojnica dala vsaditi ob hčerkinem krstu. Breskva, Rini-no drevo, kakor pravi oče Roche-ro, ki bo cvetela, dokler bo Rina pridna, in se posušila, če se bo dekle izgubilo. II. Don Filemčn. Po ozki -stezi, ki pelje ob doloreškem Potoku, zdaj po tem, zdaj po onom bregu, kakor mu paič dopušča soteska, je na mezgu Jezdil možak in se pred neusmiljenim dežjem branil z ogrinjnčem brez rokavov, ki mu je pokrival prsi in hrbte, ki pa ni mo-Rel dajati strehe tistemu, kar je jezdec nosil « seboj. Znočilo se je bilo in pot, ki že pri belem dnevu ni kaj prida, je bila spolzka in »Podrarljiva. A zdelo se je, da se jezdecu mudi, zakaj precejkrat je mahnil mezga po »tegnih, da je kar zapelo. Mezeg se je stre-*ol, postrigel z ušesi in prhnil, ni se pa Prav nič zganil, da bi bil pospešil korak. Poskus se je ponovil dvakrat ali trikrat, dokler ni mezgov gospodar uvidel, da je njegovo prizadevanje brez haska, pa se je vdal v previdno hojo svojega živinčeta in »e ni dosti kesal zaradi tega, kajti razumel jo, da bi se reklo skušati Previdnost, če bi kotel v teh okoliščinah dirjati. A da bi se zdelo, ko da vztraja pri svojem, je zamrmral med zobmi: »Hvala Bogul Krevsaš pač, kakor se tl zdi, pasje matere pankrt!« Po tem sveto-pocestncm vzkliku bi bila sleherna ovčica deset milj naokoli spoznala, da je to župnik iz Doloreea, don Filemčn Rochero, pri vsej svoji neupogljivi pravovernosti veliki prijatelj mešanja človeških reči s svetimi. Kakor so pravili, je škof pri neki priliki dobremu župniku priporočil, naj bi se vsaj v pridigah ogibal teh in takih robav. sarskih rekov in domačih zabel, s katerimi Je solil svojo besedo, ki je bila po drugi strani prežeta z živim in močnim krščanskim duhom. Jalovo prizadevanje! Trideset let je že Preteklo, kar je don Filemon tako govoril ,Tojim ovcam. Prvič zaradi tega, ker bi ga ae bile raarumcle, če bi bil svoje govorjenje »Premeni!, drugič pa, ker ga spremeniti ni hiogel. In tako so s prižnice v doloreški nerkvi na krotko kmete še naprej deževale ^*r najbolj robate primere. »Ni mi mar,« je vzkliknil nekega dne, 1*» je govoril o verskih vajah, »tistih katoličanov, ki ne služijo ne Bogu ne hudiču, zakaj taki so kakor golobja golša, ki ne smrdi in niti ne diši .. .< Drugič je svoje ovce vprašal: »V čem je Gospod podoben ušemf« Po globokem premolku, med katerim Je v cerkev seglo šumljanjo oddaljenega potoka in žvrgolenje vrabcev v živi meji, je dejal: »Bedaki, ne uganete! Gospod je podoben hšem po ljubezni do siromakov, ker ga veseli živeti med ubožci, zakaj resnično, resnično vam povem: la/,o je oslu z dvema »odloma priti skozi uho šivanko kakor bogatinu v nebeško kraljestvo.« Nihče od vernikov ni nikdar šel od pridige, ne da bi bil razlago dobrega duhovna fazumel prav do zadnje pike. Gosposka škofija v Cordobi ga je nazadnje pustila, da je lahko v miru uganjal »voje izvirno govorništvo, in ga je opominjala samo toliko, da bi malo pazil na »voje besede poleti, ko je bila cerkev polna odličnih letoviščarjev Iz vseh vasio v okolici. Ce Je don Filemčn poleti svoje prispodobe res spremenil, tega škofija ni marala Ugotavljati. Drži pa, da Je Marija v Dolo-fesu morala biti zelo zadovoljna s svojim Hudnikom, ki je znal zgolj » svojo besedo Privabiti v cerkev in pripraviti k verskim v»Jam take duše, ki jim niso mogle do ži-v»ga niti pridige najsposobnejših . govornikov lx Buenos Airesa. Argentinski roman Lahko si mislimo, kakšen vpliv je ta robati človek, poln božjega duha, imel na preproste kmete, katerim je govoril v njihovi besedi. Tiste čase je don Filemon bil precej čez pol stoietja, toda trezno in zdravo življenje na kmotih, pa njegova drenova narava sta ga ohranjala pri taki moči, da ji ni bilo primere. Bil je oglat, njegov obraz je bil na pogled tak, ko da ga je kdo razbrazdal s sekiro: toda njegovi vedno nakodrani beli lasje, njegove sinje, neskončno sladke oči so omiljevale postavo tega velikana s širokimi rameni ter z rokami, velikimi in trdimi kakor roke dninarja s kmetije. Vedno je nosil dolgo duhovsko haljo, čedno in snažno, kolikor je mogla biti pri takem strastnem ljubitelju divje narave, ki je sredi zime imel navado hoditi na lov za gvanaki, s puško in visoko v gore in ki je v svoji pisarni imel kože dveh ali treh levov.i ki jim je prerezala nit življenja njegova roka včasih s kroglo, včasih z bodalom. Kadar so po kmetijah šteli živino in ji vžigali lastnikovo znamenje, ni manjkal pri nobenem zgonu. Hodil jo tja samo zijala prod&jat, kakor je govoril, da ne bi prišel iz navade. Toda kadar je kmetu, ki je ravnal z zanko, katera žival ušla, ker jo je zgrešil, ko je vrgel vrv, si je župnik zavihal haljo in zavpil: »Čakaj, neroda! Daj sem zanko, te bom jaz naučil, kako se zadrgne, preden utegne človek izreči .Dominus vobiseum*,« Dali so mu zanko, mahnil jo je v stajo ter spotoma krožil z vrvjo. »Katerega hočeš, da ti začopatlmf Tiste-gale srboritega bikca 1 No, prav!« In zanka je brne zletela naravnost na roge živali, ki se jo iz trme preplašeno uprla. Don Filemčn ji je popustil, da je tekla, v primernem trenutku poprijel zanko z levico, z desnico pa; katero je s konlolcom naslonil na bok, jo zategnil, se i nogami uprl v razhojeno zemljo staje in ne da bi se prestopil, preobrnil mogočnega bika, ki se je že valjal po tleh ter molel vse štiri od sebe. »Ite inissa esti« »To je pa tič!« so vpili kmefje in' ploskali župnikovi umetniji. Tisti večer, ko je jezdil ob potoku na mezgu, ki mu ga je podaril dober prijatelj, je moral iti na pot po svoji službi, četudi ni bil človek, ki bi se bil jezil za prazen nič, vendar ni zdaj bila ura za sprehode, in bolj bi se mu bilo prileglo, če bi bil lepo v pisarni, si grel nogo na levji koži. molil svoje molitve ali pa bral kaj od tistega mnlo, kar je sploh bral, dokler ne bi prišla ura za večerjo, kakor Pa taval kam dalčč. A bilo je pač tako. Prihajal je Iz Cum-hre, kakih pet ali šest milj od tod, kamor je odšel prejšnji dan nekoga previdevat. V tridesetih letih, kar je pral kmečke duše. Je odrgnil dosti umazanije, toda nikoli ni srečal ovce, ki bi bila tako razjedena po tako povprečnih grehih, kakor je bila ta, ki jo jo nocoj poslal v večno slavo. Bila je to bogatinka iz Buenos Airesa, ki se je bila utaborila tu v gorah pred dvema letoma ali pred tremi, ker so ji tako zapovedali zdravniki. Imela je na dobrem dosti dobrih del, toda takili, ki jih je delila »coram genti-busc, vpričo vse soseke, kakor je dejal don Filemčn; ki jim je ceno jemala ničemur-nost, iz katere je prihajal navdih zanje; ničemurnost, dn bi veljala za plemenitejšo kakor sleherni drugi Človek. Delila je tiso-čako snmo zaradi tega, ker so drugi dajali desetake. »Nai tvoja desnica ne ve. kaj dela levica.« jo zarenčal don Filemčn, ko mu je bolnica pripovedovala o svoji obilui radodarnosti. Poleg toga jo bila noizmorno navezana na posvetno reči in se strašansko bala smrti. Če jo kdo smrt samo imenoval, je bruhnila v krik in vik, ki jo vse ljudi, kar jih jo bilo okoli nje, moril. Župnik Je čakal ves božji dan. da bo sama od sebe prosila za spoved. Okoli nje jev. 1 južnoameriških levov, namreč jnguar- M. JAVORNIK so se vrteli prijazni sorodniki, ki so hoteli preprečiti, da bi don Filemon kar naravnost načel kočljivo vprašanje in z njim bolnico preplašil. On ra, ki je gledal to bedusto človeško previdnost pred smrtjo, ki se je bolj in bolj bližala, se je čutil kakor na žerjavici. Nazadnje se ni mogel več premagovati in je odločno dejal: »Gospa, ali bi se radi spovedali! Kadar je'človek v takile kaši, je prav, če ima osla osedlanega zaradi tega, ,quod potest contingere*.«2 »Jezus! Oče Rochero! Nikar ne govorite tega! Ne mislim še umreti, Bog ne more dopustiti tolikšne krivice: mlada sem in še zelo potrebna na svetu. Glejte, oče, doloreški Mariji sem obljubila, da to poletje postavim lepšo cerkev, če bom ozdravela, kakor pa jo ima. Kajti nočem Umreti. Kaj s tolikimi siromaki, če me ne bo več! No maram, ne morem umreti.., Jezus!« »No, in vendar, gospa,« je ves razjarjen zavpil župnik, \ »Umirate, da se kar kadi!« Prestrašeni sorodniki, ki so slišali tolikšno nesramnost, so se naglo zbrali v gručo, misleč, da je bolnica umrla že zgolj zaradi teh besedi. In vendar je ta zdravilna odkritosrčnost dosegla več uspeha kakor pa vsa poprejšnja boječa namigavanja. »Dajmo!« jo zamrmral župnik in si obrisal pot, ki mu je zaradi napora udaril na čelo, »nit sle že zagrabili, zdaj pa pojde vse kakor po maslu.« In res se je po kratkem pregovarjanju v dušo umirajoče naselil odkritosrčen duli ponižnosti in vdanosti. Kakor da so ji pre-menjali srce, je od tega trenutka vse svetne roči gledala z vdanim, odpovedi polnim duhom. »Gospa,« ji je v poslednji nasvet dejal don Filemčn, »krivično bi bilo, da bi jo morali mahniti v pekel, ko ste imeli župnika ob sebi.« A to pot se je veter spremenil.« Bolnica je izdihnila, medtem ko je on molil. Potem je naročil, naj mu osedlajo mezga, in kmalu nato se je zavil v ogrinjač iz vikunjine dlake, ki je za vpdo bolj nepredirna kakor vsi angleški nepremočljivi plašči, in so pognal v dir proti domu, poln veselja nad tem, da je rešil spet eno dušo. Ko je prišel domov v San Esteban, mu je dona Floriana, stara strežnica, odino imetje, ki ga je podedoval po svojih očetih, povedala, da so dane# popoldne pokopali ' Germanovo ženo. Ves zbit in utrujen se je po trdi temi znova odpravil na pot. Ob takih žalostnih urah ni nikdar nikjer smela manjkati tolažilna beseda dona Filemčna. Proti osmim je prišel do hiše, kjer je živci vdovec s sirotama. Psj so tajali vanj, a kn ■ je prišel Antonio, da bi jih pomiril' tu videl, kdo je, je lahko razsedel in spravil mezga pod streho, da bi ga zavaroval pred dežjem. Kot star prijatelj je stopil v prostor žalosti, ne da bi bil kaj vprašal, če lahko. ITT. Vedeževanje. Vrhovi, pokriti z ivjein, so se svetili v soncu in iz dna dolin je vstajala megla kakor dih gora. V dolini je dremal zamrznjeni potok v vznožju vrb, ki jih je bila osmodila nočna slana. Bil je hud mraz, toda jutro je bilo jasno in svetlo, zrak pa tako čist, da so so obrisi daljnih gora prav natančno odražali na sinjem ozadju obzorja. Rini ni bilo mar mraza. V staji je stregla kozam, ki so bile nemirne in nepotrpežljive, ker bi bile rade šle na sonce in obirat brstje po vršičkih. Koze so morale živeti in se roditi ob tej presiromašui hrani. Po globelih in po dolinah, ki so bile varne pred niTnzom, je rasla gosta in močna divja trava, toda bila je namenjena samo konjem in molznim kravam. Koze so jo gledale le od daleč in niso mislile nanjo. Brž ko je Rina pomolzla eno kozo in jo pri tem krotila tako, da ji jo nogo držala med koleni, je prosila Fabiana, naj ji da 2 kar ga lahko zadene. drugo. Ta je kozo pograbil za roge in ji jo privlekel. Koz je bilo treba opraviti dvajset in fant je čutil, da je to več, kakor da bi jih bilo deset. Vse dni, kadar je spal v kuhinji med svojo šaro, je vstal že pred zoro. Kakor močan privid ga je dramila misel, da mora pomagati sestrični. ?.e mesec dni, odkar je bila umrla teta, je tedaj, ko sta si German in Antonio tešila želodec z nekaj požirki grenkega čaja, preden sta se odpravila na delo, Fabian spremljal njo, ko je hodila molst. In se še ni bil navadili Ko so se odprla vrata in se je dekle prikazalo na pragu, mu je srce začelo na silo utripati. Rasel je poleg nje, pa vendar mu je bilo zmeraj tako. »Ne bi rekel, če bi jo videl prvič!« si jo mislil. Fabian svojih staršev ni poznal. Strio German ga je še kot otroka vzel k sebi in zredil kakor lastnega sina. Premišljal je svoje življenje in videl, da je polno ljubezni do tega dekleta, katero je začel imeti rad tedaj, ko ata skupaj gonila past čredo v hrib. Njegova ljubezen je rasla, kakor da bi se mu z leti večalo srce. Zdaj sta bila zaročenca, ne da bi so ji bil kdaj upal povedati eno samo zaljubljeno besedo. Bila sta zaročene«, ker je tako odločil oče Gor-man in ker so tako dejali vsi ljudje. A čeprav mu je dekle vračalo ljubezen, ni bil zaradi tega tako srečen, kakor bi bil moral biti. Fabian ni bil slab ženin. Pri devetnajstih letih je bil že mož, hud za delo, dobrega srca in brez slabih razvad. Zaradi toga bi 80 bil — ne da bi hotel a tem namigavatl kaj slabega n Rini — lahko ozrl za katerim koli dekletom v domačem kraju. Toda Rina je bila v njegovih mislih višja od zvezde jutranjice in nihče, niti on, ki jo je imel tako rad, ni tnogol biti vreden, da bi jo imel. Ta misel, ki mu je že dolgo vrtala po možgahih, ga jo naredila molčečegn, tako da je pri devetnajstih letih bil kakor človek, ki je že dosti doživel. To jutro se je opiral na ograjo pri staji in jo zagledal, kako prihaja, držeč v vsaki roki vedro. »Dobro jutro. Fabian. Nisi še pil čaja! Te nič ne zebe!« »Ne,« ji je odgovoril in pobesil oči. Rad bi ji bi| povedal, da se je odpovedal najbolj trdovratni kmečki navadi snnio zaradi tpga, kep J® r.aJ® v »taji, pri njej, ko sta 6am,a, Toda beseda mu je obtičala v grlu in misli so se mu zmedle v moglo, ki se na tleh razleze. Oba sta molčala. Ona je bila zatopljena v svoje opravilo, on pa jo je gleda] po mili volji, kako je molzla koze s svojimi kmečkimi, drobnimi, pa močnimi rokami. Ogledoval jo je od strani in videl njene nežne nosnice, ljubka usta, na katerih se je mudil smehljaj. Koder temnih las, ki jih je bila pravkar počesala, ji je padal na jasno čelo. Polti je bila tako nožne, da se je človeku ob njej vzbujala misel na breskov cvet. Zdaj pa zdaj je z bežnim pogledom presenetila fanti, kako je zaverovan vanjo, da je zardel ob porednem pogledu teh vlažnih in resnih oči,"rjavih kakor žgana kavnh zrna. Medtem so se posode, v katerih se je nabralo mleko, napolnile. Tedaj se je na pragu vrat v stajo prikazala tuja ženska. »Jo že tukaj!« je zaničljivo dejal Fubian. »Kdol« je vprašala Rina, »Candela!« Bila je potepinka, ciganka. V teh krajih ni nihče zatrdno vedel, kdo je in kaj je. Stari ljudje so pravili, da sc je prikazala v teh krajih pred davnimi leti, ko je ušla. iz tolpe ciganov, kjer so slabo ravnali z njo. Tedaj je bila mlada in lepa. Zdaj se je bila že spremenila. Pomanjkanje in pijača sla uničila na njej tisto rodko lepoto, ki je lastna njenemu plemenu. Ostale so ji samo velike, ognjeno oči in bujni črui ter nakodrani lasje, . Imela je štirideset let, toda videti je bila dosti siarejša. Živela je od miloščipe in od majhnih tatvin. Imeli so jo za čarovnico, in četudi so Jo praznoverni ljudje sovražili, se ji niso upali storiti nič, ker so »e bali, da jih ne bi urekla. Koder je hodila, jo jo zmeraj spremljal kuštrast, črn in zanemarjen pesek, ki ga Je klicala z« Coprnika. Psi so lajali vanjo, a se ji niso bližali, ker so so bali njene gorjačo, ter so prizanašali tudi njenemu ku-žetu, kdo ve zakaj. Oblečena Je bila beraško, zmeraj je bila umazana ln rekli so ji Candela. Fabian je ni mogel videti. Čutil je, da mu bo ta ženska prizadel« veliko zlo, in kri mu je vrela, ko je videl, kako se ženska smili Rini. Candela, ki je živela v brlogu ne daleč od tod, je vsako jutro prišla k staji. Rina ji je nalila mleka v pisker, ki ga je nosila s seboj, in ji je dala tudi, če je kaj ostalo od večerje. Bila je sama sirota, pa je vendar znala izkazovati dobroto tistim, ki so bili še večji siromaki kakor ona. Fabian, ki ni mogel hiti blizu oiganke, je kar na lepem dejal: »Na svidenje, Rina. Danes bomo začeli orati.« Zbežal je proti hiši, kjer sta German tn Antonio 'sedlala konje, da bi šla po vola, ki bi jih morala zapreči pred plug. Fabian je tudi osedlnl svojega konja in odšel z njima. Ko «o šli mimo vrat pri staji, je Gorrnan zaklical Rini: »Dekle, ne zadržuj mi kozi Izpusti jih brž, da se bodo lahko napasle po mili volji.« »Dobro, očka.« je odgovorila hči in stopila k ograji, German je zavil tih mimo nje ln ji Je s konja pobožal okroglo, sladko bradico. Dekle so je nasmehnilo, oče pa je, kakor d« ga je sram, ker jo pobožal hčer, vzpod-bodel svojega temnega rjavca in oddirjal proti Kokosovi globeli, ki je bila najbolj obsežna od vseh in ki »o jo imenovali tako zaradi drevja, ki je raslo ob njej. Bili so pri koncu z brananjem in Antonio je že začel po eni strani njive sejati koruzo. Rina je gledala za mrko očetovo postavo, dokler ni izginila za bregom, potem se je vrnila k svojemu poslu. Ciganka jo je gledala. »Ali je res, deklo, da ga boš vzela!« je vprašala in z gorjačo pokazala na enega i«, med troh moških. »Smokve so precej zelene,« je odgovorila Rina, »toda morajo dozoreti.« »Ali ga imaš rada,« je »pet začela ciganka. »ali pa je oče tisti, ki te mož)!« »Bog manj sprašuje, pa vendar odpušča.« »He, daj mi roko, ti bom prerokovala sročo.« Rina »e Jo zasmejala in roko skril«. »Jaz nič ne verjamem v te reči.« Tn začela jo še bolj vneto molsti po« slednjo kozo. Ciganka jo je gledala izza hrbta. Njen« pričujočnost je mladenko tako vznemirjala, da se je nemirno obrnila. »Lepa si,« ji je rekla ciganka, »kakor hreskov cvet. Tvoja usoda je v breskovem cvetu« Rina »e je stresla. Candeline besede so jo spomnile besedi, ki ji jih je povedal don Filemčn nekoč, pred davnimi loti. Da sta se prerokbi tako ujeli, ji je rodilo misel, če Candela morda res ni prava čarovnica. »Daj ml roko. prerokovala ti honv bodoč, nost,« je nadaljevala ženska, ki je razumela, zakaj je dekle nemirno. Rina je trenutek omahoval«. Kkoraj ne da bi so zavedala, ji je pomolila roko. Ciganka ji je položila na odprto dlan tri bakrene novce, začela risati po njej črte, vedno več črt ter s čudnim’ giasom mrmrar la, kakor da bere z roke: »Žalostna si.« »Da, zaradi matere.« »Ne, zaradi nečesa drugega. Nimaš rad« svojega ženina.« »Da, rada ga imam.« »Lažeš. Molči, če ne ho č«r pretrgan. Rodila sl »e pod tremi zvezdami. Tvoja zve. zda je sinja, lepa in nekdo te ima rad: tvoja zvezda je žolta, rodila si so, da se hoŠ omožila z bogatinom; tvoj« zvezd« Je rdeča, v tvoji rodbini bo zaradi tebe tekla kri; ne moreš zatajiti »voje zvezde, ki je tvoja usoda.« Ciganka je izpustila dekletovo roko, VI se je zamislilo, ker ga je to čudno vedeževanje težilo. Ne da bi rekla še besedo. Je odšla iz staje ln zavila v breg, opirajoč so na svojo gorjačo. Za njo je capljal njen borni, žalostni in kuštravi pes, ki so drugi psi od daleč lajali vanj. (Dalje.) MALI OGLASI ŠTABE NERABNE ZAMAŠKE i« vsakovrstne plutovinast« edpsdk« k up)ute v -vsaki količini. • Ljubljana, Emonska cesta štev. k dvorišč« — pisarn«. Zložljiv* »tol« »a vrl in soktonUčs kakor tndl vsakovrsten man in tesan )«■ dobit« v skladišču zadruge »Mared« v Zivi-nozdravniškl nllol (za Cukramo). Afaueer Karel; Zemlja kliče (Odlomek.) -Rekarjev Franeč je slonel ob mizi in fAžinlšlJal. Z obema rokama je grabil In lo-vil za kosi razbitih sanj, ki so se mu sproti 'f-mikale, kakor da se igrajo z njim. Grun-*ck, otožna Irena, njive, gmajna, univerza ~~ knkor da se vso vrti v krogu in izginja. »Ko hi morda le osial pri ilvljenjul« je frtala misel, ki se jo ni mogel iznebiti. “Kes da smo ostali sami, toda kje je zapisno, da ne bomo vzdržali. Fantje bo pogumni, ranjencev je malo, hrane še dovolj v kleti, vode — vode... Res, globoko pri J*nu je že, toda nekaj vina je še in konjak. silo gre. Zgo, toda vendarle preloži žejo. 2,1 eukrat morajo zunaj vseeno apozuuti, da večno ne moremo biti tu. Morda pridejo jutri, zavriskali bodo v dolini, in se za-Enall navkreber in — — Franci se je tresel od razburjenj«, ko Pomislil, kako bi bilo. Skočil je kvišku ,n začel hoditi od zidu do zidu. Spot so se privrtele sanje od nekod. Tre-z rdečkasto ruto, s tisto pisano obleko, »e ji j0 tako podala, s svojimi toplimi fjavlml očmi In s svojim veselim smehom. '*«a, še v slamo krita, z majhnimi okni rpf< križev, z visoko hruško pred vežo. Na stojijo mati iu z razbrazdano roko “nočejo koruzo kokošim. Stripnikov očo na-hregajo V0]0 jn resno kimajo: »Francft za štrunt si rojen, ne za šole. Hišo bi vzdignil, .streho premcnjnl in nazadnje« —. Nagajivo je pomignil proti Boltarju. Grunt, je pomislil Franeč. Pustil !,i univerzo in študij, zavihal rokavo in se zuko-pal v zemljo. Na vsnko grudo prsti bi spustil kapljo potu, da bi jo blagoslovil. Zvo-čer bi se zmenila z Lojzom za dolo za drugi dan. Na krivini bi pčruvnla tisto grmovje, pognojila bi in nato zorala. 'Pripravna njivica bi nastala za krompir. Na jesen hi odprodal nekaj lesa za novo streho in zi-dnvo. Ko 1>1 bilo vse urejono, bi pobaral Ireno. Radi lepšega, V maju bi »e vzela. Nato bi delala skupaj, ko bi kosil id za njim razl.rošala In tnalo prod poldnovom bi se vračala po ozarah domov. Mati bi kuhali, saj za delo niso več. Po južinl bi si privoščila kozarco’ mošta, šo kaj poklepetala, in ko bi Irena odšla mlost, bi si nažgal cigareto ln prod hišo pogledu! v časopise. Popoldne bi minil kot blisk. Zvečer bi vsi skupaj sedli pred hišo, pomodroval! a sosedi, se razgledali po vremenu za drugi dan, nato hi odšla * Ireno v štibelje, prisluhnlln Se zn čas žabjemu regljanju, si voščila lah-ko noč Ip v spanju čakala na zoro. Sladka mrščavica ga je obhajala po- celem telesu. Irena so je smehljala tam iz kota in njene rjave oči so sijale kakor dve murki. mmmmsmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmm Zdaj je vse končano, se je Franeč Bpet trudno sesedel k mizi. Morda ne bo dolgo, ko »i ho Irena nadela črno ruto in njene oči bodo stomnele kakor borovci v. noči. Se pokopati ga ne bo mogla, ne vreči rož na njegov grob. Mogoče pa le zdržimo. Saj zemlja kliče, grunti kričijo In njive čakajo knkor dekle- ta ob večerih na oknih. Mar nnj trnje zažene tam, kjer je pšenica zorela! Zemlja je kakor ženn. Kogar ljubi, samo tistemu se preda in snmo tistemu rodi. (e se Ji izmakneš tava zn tel>oj in razblča te s svojo ljubeznijo, da se vrneš in truden od slasti padeš k njej, to je zemlja. Živ« Je in kliče, in če si kmet, bi si moral mašiti ušesa, da bi je ne čul. Za grunt »I rojen Franeč ne za Sole. »o prikimavali Stupnikov oče izza Ireno. Roko poglej! Saj niso za poro. Za koso in motiko so ustvarjene. Mar boš zaradi šole pustil grunt, dn bo šel v tuje roke! LoJ/.e se ženil ne bo, In če bi tuj gospodar sedel na klop pred hišo, bi »e stari oče obrnili v grobu. Se na zadnjo uro so naročali tvojemu očetu, naj kupi nazaj njivo pod Planeo. Niso jo mogli, ker so bili več mizarja kot kmeta. Vsaj ti prinesi pokoj njegovim strohnelim kostem, če se že oče ni Zmenil. Francetu Jo bilo hudo. Včasih, v Ljubljani, ko je mislil na Ireno, v duhu iskal prostor za hišo. Lep« bi bila, z vrtom In uto. Saj ni ljubit razkošja, toda zn Ireno se mu jo zdelo vse preslabo. Sc v sanjah je popravljal načrte. Zdaj pa naj bi pustil študij, in ko bodo. njegovi tovariši že inženirji, bo nu kmot ln Irena bo kakor kmečka ženo. ki ji lepota hitro zvene in ostane-jo od nje le še dobre oči in, pridno roke. In če pusti grunt, da ga bo plodila druga kri! Mar ga ne bo zemlja preklela! Ni večje sovražnice kakor ponižana žena, ki je ljubila. Ali ni Ireni več za njegovo Ijube-zon ln zemljo kot za lepo hišo ln uto in dolgočasno mesto! Mar ui v njem umiral« od hrepenja po njivah! Naj jo čez leta kut ujeto ptico priklene v svoj dom, ko bo iz vsake njene besede lahko spoznal, da trpi! Ves dan bo sedel v pisarni ln zvečer bosta čemela kje v sobi ln njuna ljubezen bo postajala knkor prisojena taua. Mar ni lepša kmečka ljubezen, ki je zrela kakor žito v poletju in dehti kakor domače cvetje n« oknu. Mestna ljubezen je kakor roža vodonka. Vsak mraz jo strese. Tista ua deželi pa diši po prsti, in če se dve hrapavi roki združita, se ne spustita do smrti. Gladko se tako nnglo razkieuejo. Morda bi Ireno v mestu onesrečil. Do smrti bi »i ne odpustil. Zemlja! Nikdar je še ni tako občutil kakor v tem hipu. Vso študentovske sanje no se pričele nekam izgubljati. 8 tresočimi »o prsti je poiskal škatlico s prstjo, jo odprl in se zagledal vanjo kakor romar v milostno podobo. To je torej zemlja! Rjav« kepica prsti, od Boga ustvarjena in od človeškega znoja blagoslovljena. Kanjo so umirali milijoni, po njej so hrepeneli ln hrepene tisoči kakor Mojzes, dn bi jo smeli vsaj »o videti, jo vzeti v roke, poljubiti preden urnim. Mrtva kepica prsti, pa kliče kakor d« Ima tisoč ust ln veže kakor da je iz samih vrvi. Oči ima kakor basillsk, in če so vanje ozreš, s« jih ne rešiš več. Za teboj hodijo, zdaj vesel*, zdaj žalostne, in ko (e misliš, da sl se jih znebil ln kuješ načrte, ti . ne- nadoma zažare prav pred obrazom in tedaj moraš biti krut, če bi jim ne hotel slediti, Franeč je čutil, da so bile vse študentovske sanje brez tal, da »e je zmotil v poklicu, da je pozabil n« vrv, ki mu jo je zemlja ovila okoli pasu že pri rojBtvu. Nasmejano jo šol od nje in zemlja je molčala. Videla je, da pride hip, ko se bo vrv odvila do kraja in bo navezani začutil, da se mora vrniti. In ravno sedaj je prišel ta hip, sedaj, ko ne ve, ali bo čez uro še živ ali ne. Kako je Življenje čudnot »In če bi ostal živ!« se je trndno vpraševal Franeč. BI pustil univerzo in študij in začel z Ireno življenje, ki se vsak dan znova začenja ob petih zjutraj In konča ob enajstih ponoči «!i še kasneje! Bi upal morda na pogorišču zgraditi nov dom, novo Rekarjevlnol »Bit« Je skoraj kriknil. »Ob Ireni bi zmogel vse. fe bi ml njive razmetali na vse konce »veta, bi jih v košu znosil nazaj.« Odleglo mu je. Nekaj »e mu je odvalilo od srca. da je laže zadihal, Zaprl Je škatlico In se naslonil nazaj. Turjak je spal. Bila je mlrn« noč, nebo mehko kakor črni baržun, kakor ogromna razoran« njiva, Le zvezdnega semenja n1 bilo na ujej. Iz kota s« j0 smehljala Irena. Stala je na vozu pšenice in razvezovala snope. Sam je stal ob mlatilnici in zrl v zrnje, ki »e je vsipalo -v nastavljene' vreče. »Irena!« je dahnil. »8 teboj na zemlji ostanem, če hoš hotela.« Njene rjave oči so žarele kakor čisto vino ob luči. Nato je upihnil svečo. V Jcrnl se mu jc zdelo, da prst v škatlici gori k.a, kor zaklad v kresni noči. • j« ti1". tonik razvrščeni ki i tipke, razvrščene proslavljal v Utrechtu, ao dobremu orglavcu potrebni temeljito glasbeno znanje, dobre roke In dobre noge, ne sme pa Imeti revmatizma! Dobri zvonovi »o vil« lz bakra In dna v razmerju treh delov bakra proti enemu, delu cina. Tako so vlivali zvonove že na51 predniki, ln njihovo navado spoštujejo celo najboljSe danaSnje livarne. Z vlivanjem zvonov pa je v zvezi prav kočljivo delo: določanje zvoka. Velike livarne Imajo Se z modeli preračunano viSlno tona, kt naj Jo zvon Ima. Majhna nepazljivost pri odmerjanju zlitin, nepravilno ravnanje z modelom ali z Šarečo kovino lahko pokvari dragoceno delo. V livarnah vtdli dolge vrste samih glasbenih vilic, a katerimi skušajo veščakl natančno določeva« višino zvonOVega tona. Za tak posel moraš Imeti posebno Izurjeno uho, zakaj zvok zvona Je običajno sestavljen lz več tonov, v katerih je eden glavni. Z natančnim preskušanjem in prisluškovanjem pa « livarna danes lahko vlije precej dolgo vrsto zvonov, ki bodo natanko razporejeni po poltonih kakor klavir. Zvon, ki Je dobro vlit, ln Ima trden ton, ga ohrani za vselej. Najslavnejši »pojo« zvonik« se dviga nad plemenito stolnico sv. Rombolda v Meehll-nu, nadškofijskem sedežu v Belgiji. Tu živi mojster Jožef Denyn, najodličnejši med vsemi mojstri orglavci. Njegova spretnost Je zares čudovita, tako da ga lahko Imenujemo Paderewskega v »carillonskem« Igranju. Ob velikih praznikih se zgrinjajo po starih cestah tega še starejšega mesta tiso« ln tisoči. Hiše ln Javna poslopja so vsa okrašena. Pred le« so tu odprli prvo šolo za Igranje na »carillon« ln prvi učitelj Je bil ravno slavni Denyn. »Carillonska« umetnost Je dosegla največji umetniški višek v večernih koncertih, ki jih je Denjm prirejal v Me-chlinu. Nekdaj so se tt koncerti vrstili vsak ponedeljek zvečer v poletnih mesecih od ». do 19. ure. Mechlin Je na pol po« med Antvrerpnom in Brusljem, kake pol ure od obeh, tako da množice iz teh večjih mest lahko prlhlte na umetniško prireditev. Med domačini pa lahko zagledaš velikansko število tujcev lz vseh delov Evrope ln ostalega sveta. Olas-bcni spored vsakega koncerta' objavljajo že mesece in mesece poprej. Kot tujec Imaš nepopisno občutje, ko zvečer.utlhne vse vrvenje ln se oglašajo zvonovi v veliki pesmi kakega klasičnega mojstra ln se razlivajo daleč tja preko mestnih meja. Ko umirajo tresljaji zadnjega najglobljega in najbolj svečanega zvona, Je tak molk, kakor da bi. vse mesto Izumrlo. Nenadoma pa se začno oglašati najlažji ln najvišji zvončki, in glasovi frlljo kakor biseri Iz samih oblakov ter se stresajo po cestah kakor živi dragulji. Nato naraščajo v obsegu In slovesnosti, oglaša se cela skala ln vse nebo V nekaj dneh bo I*sla 11. »SVETOVA* knjiga pod naslovom: Mehanika vsakdanjega življenja ki jo je napisal univ. profesor dr. inž. Kuhelj. — Avtor nas bo v knjigi soznanil z večino mehaničnih in tehničnih vprašanj, ki jih človek srečuje v življenju na slehernem koraku. Knjiga bo gotovo zelo zanimiva. Naročite se na WSVETWJ ae zdi polno glasbe. Koncerta Je navadno konec ob desetih zvečer. Takoj za zadnjo noto pa veliki zvon udari deseto uro. Na svetu je 1S9 »carillonov«, od teh 1*4 samo v Belgiji In v Holanidtjl. Ostali so raztreseni po drugih krajih Evrope, Amerike in Kanade. Med svetovno vojno Jih Je bilo uničenih enajst, a trije novi so zavzeli njihovo mesto. Ni čudno, da je Ivana V. Portugalskega, ki Je potoval po Holandiji leta 1730, ta glasba tako prevzela, da Je takoj naročil, naj vlijejo poseben »carillon« za njegovo razkošno palačo. Cena pa Je bila že tedaj precej huda, tako da je skopi zakladnik vla- darja opozoril na velik strošek. Vladarja pa so te besede v tujini užalile, zato je od vinil: »Nisem mislil, da Je to glasbilo TSŠaa poceni. Želim, da mi Jih vlijejo dvoje.« M» polnili so mu željo tar mu preskrbeli d v« Imenitna »carlllona«, ki Ju lahko igrajo umetno ali pa na lgralnik. Tako sl tujeo lahko razlaga, da najde še danes v kraljevi palači v Mafri blizu Lizbone dva imenitna »carlllona«, kakršni so bili doslej v navadi le v Holandiji ter Belgiji. v Nočni čuvaj v Sronlngene naznanja in tl nea s svojo trobento vsako nočno četrt ar kakor Je Mia le prastara navada. Za nji pa se takoj oglaša »carillon« ter spečen prebivalstva zaigra kratek napev. | Vneti svonarjl po neki stari sliki. Brata Pleter In Prana Hemony sta bila najlmenlt-i nejša livarja zvonov v 17, stol. ter veljata I za Iznajditelja modernega »earlliona«. V deželi pnotiti zvonikov Pred štiri sto, leti Je Karel V., »rimski cesar ln španski kralj«, podedoval ozemlje, ki leži danes v mejah Holandije in Belgije. Tedaj je bil ta predel razdeljen v vojvodine, grofije in škofije, katerim Je on dodal še francosko Flandrijo ter ustanovil novo politično enoto z imenom »Sedemnajst združenih pokrajin«. Vnanje uradno znamenje nove zveze je bil lev, ki Je držal v šapah šop sedemnajstih puščic. Kmalu pa se je šop razvezal ln strellce so se obračale druga proti drugi ▼ dolgi uničujoči vojni. da ga je nepopisno občutje ob pogledu na lepo holandsko deželo tako prevzelo, da nekaj časa sploh ni našel besedi. Potem ga je vsega prešinila tuja glasba, ki je še svoj živ dan ni slišal in za katero ni vedel, od kod prihaja: srebrni glasovi so lili počasi drug za drugim nekje zviška, zdaj so se združevali v čudovite skupine, celo v trlice ln čudovite mehke akorde. Bilo mu Je, kakor da sliši odmev starodavnega življenja tega ljudstva, ki se je na poti skozi svojo veliko zgodovino ustavilo, se nasmehnilo in hkrati zavzdihnilo. Pogled v pojoči zvonik. Na močnih tramovih vise po pol tonih razvrščeni koncertni zvonovi, ki 80 po žicah v zvezi z lgralnlkom. lgralnik Ima tipke, razvrščene v dveh vrstah za roke ln pedal za večje zvonove. Na pritisk sproži posebno občutljiv Jeziček kembelj ln zvon zadoni. Schuberta, vmez pa umetniško Izdelane flamske in francoske narodne pesmi. Tisoči ln tisoči poslušajo te koncerte. Naj bo mesto še tako veliko ln prometno, kakor Antwerpen — kadar se oglaša koncertni »carillon«, se ustavlja ves promet in velik molk zajame vso okolico daleč naokrog. To sicer zahteva že županovo navodilo, toda umetnost je za to ljudstvo tako dragocena, da ne glede na predpise radi mirujejo ln poslušajo nove ubrane zvoke. Zvonik sv. Lovrenca so začeli graditi 1449. leta, mestna uprava pa je v njem uredila »carillon« sedemindvajsetih zvonov, ki pa je tudi več ko dve in pol stoletji star. Tretji »carillon« v Rotterdamu pa so šele pred nekaj leti namestili v novo mestno občinsko poslopje. Ta je tako po teži kakor po številu zvonov večji od vseh »pojočih zvonikov«, kar jih Je zgradilo preteklo stoletje. Zvonovi »carlllona« so navadno last mesta, mojster orglavec pa Je uradnik, ki ga voli mestna oblast, tako da je zvonik pod mestnim nadzorstvom. Okrog srede 15. stoletja je bilo v Holandiji in Belgiji le malo ur, in ljudje so se pač morali podnevi in ponoči ravnati po zvonikih. Da bi važnih udarcev polnih ur ne preslišali, ao navadno imeli posebno pripravo manjših zvonov, ki je tik pred glavnimi udarci po preprosti umetni napravi zaigrala nekaj taktov kake znane ljudske pesmi. Seveda so se mesta začela kmalu kosati med seboj, kdo bo imel bolj ubrano Igro zvončkov. V tem se je rodila želja po čedalje večji lestvici tonov ln poltonov, tako da smo naposled dobili celo kromattčno lestvico. Tudi naprave, ki so s kratkimi pesmicami naznanjale polne ure in dele ur, so se čedalje bolj izpopolnjevale, tako da so že začeli nanje Igrati daljše pesmice na treh, včasih celo na štirih oktavah zvonov. Vse to igranje Je bilo seveda avtomatično, v njem duša še ni imela stvarjalnega prostora. tlakama; Ljubljana, Kopitarjeva K ^ ------------------------- Behrlftleltet • urednik; Mirko Javornik / Heramgeber • Izdajatelj: Inl. Jole Smljn / POr die Ljudska tiskarna • za Ljudsko tiskarno: Jnle Kramarič / Uredništvo, oprava Telelont 40-01 do 40-05 I KokopUov ne vračamo 1 Mesečne naročnina h lir, za inozemstvo 12 lir. Na ribjem trgu T Mtdrflcburga, v deželi pojočih zvonikov, — Riba, maslo, cigara In piva aa štiri dobrine, ki Jih Holandce toliko ecnl kakor grški modrijani itlrl sestavne prvine sveta. Tako svanl »grozd«, aknplna harmonično razporejenih zvoaov v knpoll amsterdamske kraljeve palače. Jožef Dengu, največJi mojster za Igranje na zvonove, daje poseben pouk svojima najbolj nadarjenima učencema. V Mechllnn v Belgiji Imajo edino šolo za to umetnost, ki ao Jo odprli avgusta IZ2Ž ln jo vodi imenovani umetnik. Stolp stare amsterdamske kovnice Je eden Izmed najstarejših pojočih zvonikov a majhnim avtomatičnim »earlllonom«, ki vsako četrt ure zapoje kratko ljudsko pesem. Mehanični valj pojočega zvonika v Mlddle-burgu. Veliki kovinski valj se zavrti vsako uro. Posajen Je z natančno razporejenimi zobmi, ki Po žlčah sprožijo It zvonov v zvoniku, da zapojo kratko peeem. Sem pa tja zoba prestavljajo, kadar so se naviii-čall enega ln Istega napeva. Pozneje po so se lotili gradbe pravega igralntka, podobnega orgelskemu. Vsaka tipka Je imela ustrezno zvonovo noto. Za težje zvonove pa so dodali še pedale. Tako se Je v dveh ali treh stoletjih razvila »carillonska« umetnost, ki Je danes dosegla neverjetno višino. Co bi te pot kdaj zanesla v lepo mesto Oouda, boš gotovo šel v znamenito cerkev lz 19. stoletja, z Imenitnimi pisanimi okni, polnimi alegoričnih podob ln zgodovinske vrednosti, ter še hkrati občudoval lepi »ea-rlllon«, ki ga Imajo tamkaj. Po zavitem stopnišču boš kmalu prišel v sobico starega mojstra, ki M bo rad pokazal svojo umetnost. Ob nedeljah pa boš videl ob njegovi strani gruča dečkov ln deklic, ki Jim Je »carillon« največja lepota in največja želja po popolnosti v življenju. Dva velika trama nosita težke zvonove, na njih pa boš opazil imena vseh mojstrov orglavcev od leta 1689 naprej. Najstarejši med njimi Je služil tej narodni umetnosti 93 let, najkrajša doba pa je bila usojenla drugemu mojstru, ki Je igral samo deset let. Vsega Je na seznamu sedem mojstrov. Sedanji orglavec pa ima za seboj že šestnajst let te umetniške službe. Ta sodi med najboljše Igralce v Holandiji ter se Je vsega posvetil svoji umetnosti. V Holandiji taki mojstri ne sprašujejo toliko po plači, ker je njihovo delo bolj stvar narodnega ponosa. Po besedah velikega mojstra Fischerja, kt se je leta 1738 posebno Navzlic krvavim sporom, dolgoletnemu obleganju ter strahotnemu trpljenju se Je tu rodila posebna glasba plemenite lepote — glasba, ki Jo Je tamošnje ljudstvo z yedno bolj gorečo ljubeznijo gojilo, čeprav je še danes po svetu skoraj nepoznana. Po vladi Karla V. se Je ta umetnost počasi, toda prav čudovito razvila. Danes se glasba »pojočih zvonikov« uvršča v resnično umetnost in vsi priznavajo, da je zaradi slikovitega arhitekturnega okvira posebno pripravna, da krasi in spodbuja povsod smisel za plemenito skupnostno življenje. Zibelka malo poznane umetnosti leži za Jezovi Severnega morja, sredi nizkih, rodovitnih pašnikov, posejanimi z mlini na veter in prepletenimi z urejenimi vodnimi rokavi, po katerih se tu pa tam zibljejo Jadrnice in vlačilci, kakor da bi jih veter Vlekel kar po travnikih. Z Jadrnice vidiš na obeh straneh številna mesta, trge ln vasice, ki se pa na meglenem obzorju kar nekam razlezejo, če Jih ■Imaš tik pred seboj. Nikdar pa ne boš nad mehkimi obrisi občinske hiše. stare cerkve in mestnega obzidja zgrešil visokega »ničnega »pojočega« stolpa. Ko se mu prl-fcližuješ, te prej ali alej presenetijo lepo Ubrani glasovi mnogih zvonov, kakor Jih Se nikjer nisi slišal. V teh pojočih stolpih Je lama »cartllon«, zbor zvonov vseh velikosti, ki H ob urah zaigrajo posebno pesmico. »Carillon, Je spačenka iz pokvečene latinske besede »quadrilio«, ki pomeni četvorieo. Verjetno Je prvotni »carillon« obsegal samo štiri, za harmonični četverozvok ubrane avonove. Ce prideš s večjo ladjo k ustju Meuse ali Maasa, moraš včasih po več ur čakati, da plima toliko naraste, da ladja varno pripluje v Rotterdam. Tu boš kmalu našel pojo« zvonik znamenite cerkve Sv. Lovrenca, ki »e ponaša s kar se da imenitnim glasbilom te vrste, iz njegovih melodij pa veje pravi duh dežele same. Ko se je znani Italijanski potopisec De Amicls vzpel v ta zvonik, Je sam priznal, Gotovo te bo premagalo, da se boš povzpel po polževem stopnišču prav v zvonik, da boš videl to razvrščeno čudo vseh vrst zvonov. Ko se H odpre vsa notranjost lepo urejenega glasbila, boš onemel: dolgi tramovi se križajo sem ln tja ln povsod visijo v vzporednih vrstah veliki, srednji ln prav majhni zvonovi, ki napolnjujejo ves prostor, da se komaj motaš v njem. Najmanjši zvonovi vise na najvišjem drogu, debeli zvonovi pa tik nad podom. NajvečJi zvon presega velikost odraslega moža in tehta od 4 do 8 ton. Najmanjši zvon pa je komaj 30 do 25 cm visok ln tehta nekako 19 kg. Število, velikost ali teža pa še ni odločilna, tu gre namreč za zelo zapleteno glasbilo, ki ima tonske presledke natanko preračunano po poltonih kromatične lestvice »Carillon« v zvoniku sv. Lovrenca Je toliko bolj Imeniten, ker obsega tri cele oktave, le najnlžja dva poltona manjkata. »Carillon« Igrajo na dva načina: ali ga spravi v tek vrteči ae valj, ki. Je v zvezi z uro, tako da se zvonovi ubrano oglase ob celih urah, pol urah ali ob četrtih, ali pa igra vešč glasbenik, ki sedi za lgralnlkom kakor za orglami. Seveda ae prava umetnost »carlllona« začenja šele s tako Igro. Orgljavec lahko udari šest ali celo več not na mah. Ves lgralnik pa Je tako občutljiv, da ubrana igra zvonov odvisi od orglav-čevega občutja. Posebna naprava v zvonovih Igralcu dovoli, da lahko vzdržuje kak ton zvona dalj časa s tako imenovanim »tremolandom«. Avtomatično Igranje na preračunani valj, ki teče kakor ura in zaigra navadno stare ljudske pesmi posebno na manjših zvonovih, sliši popotnik povsod po starih mestih v Belgiji in Holandiji. Pravi umetniški »carillon« pa hranijo za posebne prilike in praznike. Ob nedeljah, ob semnjih ln večjih narodnih praznikih, včasih tudi v poletnih mesecih sede mojster z izbranim sporedom za lgralnik in izvaja Izdelan koncert, kjer lahko slišiš najboljšo glasbo velikih skladateljev, kakor Beethovna ln