»Kmetovalec« izhaja 15. in zadnji dan v mesecu ter stane 20 Din. na leto. Za inozemstvo 30 Din. — Posamezna številka stane 1 Din. Udje Kmetijske družbe za Slovenijo dobivajo list brezplačno.
Inscinti (oznanila^sc zaračunjajo po nastopnih cenah: Inserat na pol strani 410 D, r.a <;, strani 200 D, na i/s strani 100 D, na •/„ strani 65 D, na '/a< strani 35 D Vsaka beseda v .Malih naznanilih" stane 25 para, najmanj pa skupaj 6D.
Urejuje inž. Rado Lah; založba Kmetijske družbe za Slovenijo; tisk J. Blasnika naslednikov.
Vsa pisma, naročila in reklamacije je pošiljati Kmetijski družbi za Slovenijo v Ljubljani, Turjaški trg štev. 3. — Ponatisi U »Kmetovalca« so dovoljeni le tedaj, če se navede vir
ilustrovan gospodarski list.
Uradno glasilo
Kmetijske družbe za Slovenijo.
Na tragičen način je končalo življenje moža, čegar ime je tesno združeno z zgodovino Kmetijske družbe pa tudi z razvojem slovenskega kmetijstva v zadnjem polstoletju. V divnem Bohinju, ki ga je nadvse ljubil, je našel svoj konec. Na prijaznem griču sred-njevaškega pokopališča, od koder se odpira pogled po bohinjskih planinah, za katere se je v življenju tako vneto zavzemal, počiva njegovo izmučeno truplo. 1 Nevenljive so zasluge, ki si jih je pridobil Pire za napredek našega kmetijstva. Nad
40 let je neumorno delal na njegovem razvoju in s takim uspehom, ki mu zagotavlja trajen spomin v po-vestnici našega kmetijstva. Lahko bi imenovali to dobo dobo kmetijskega preporoda. Skupaj s svojimi tovariši je oral ledino in sejal, da so pognali najlepši sadovi.
Pirčevo pravo delovanje se je pričelo z 1. 1884., ko je postal tajnik Kmetijske družbe in je prevzel tudi mesto državnega potovalnega učitelja za kmetijstvo. S teni je nastopila doba najbolj uspešnega njegovega delovanja in največje-
Ljubljana, 31. maja 1923. Letnik XL.
Obseg: t Predsednik Gustav Pire. — Pozor na predenieo! — Zaprana zemlja. — Senožeti na visokih planinah. — Kako je zatirati pirnico. — Shujšana teleta. — O gnojilih, ki se prilegajo travnikom. — Mleko kot čistilo za vino. — Uporaba samočistih vinskih droži, — Vprašanja in odgovori. — Kmetijske novice. — Družbene vesti. — Uradne vesti. — Inserati. —

!>a razmaha naše družbe. Kot potovalni učitelj je budil in bodril slovenske kmetovalce k vsestranskemu delu za napredek. Kot diužbin tajnik je pa reformiral in organiziral družbeno delovanje. Pod vplivom njegovega uspešnega prizadevanja jc narastlo sčasoma število članov od 500 na 30.000, na celo armado. Družbi sami je pomagal do nepričakovanega razvoja in lepega imetja. Poleg kmetijskih podružnic je organiziral v tem času tudi mlekarske in druge zadruge. Najlepši spomenik si je pa postavil s „Kmeto-valcem", ki ga je začel izdajati takoj 1. 1884. in ki ga je urejal nepretrgoma celili 35 let do časa, ko je stopil v zasluženi pokoj. Ne-številni so članki, ki jih jc spisal v tem času. Pa tudi še v času pokoja je spisaval članke, dokler ni omagalo pero pod udarci krute usode. Ni še dolgo, ko mi je potožil, da ne spravi pri najboljši volji nobenega članka več skupaj, tako strta je njegova duša. Pokojni Pire je spisal pa tudi razne brošure in knjige, ki bodo poznim rodovom pričale o njegovem nadvse požrtvovalnem in truda-/jubivem delu za blagor našega kmetovalca.
Mož, ki je bil po naravi zelo darovit in odlično naobražen strokovnjak, je z njemu lastno lahkoto obdeloval najtežja strokovna vprašanja, ki so mu prišla na vrsto.
Kakor je bil Pire neumoren delavcc na polju kmetijstva, tako je bil tudi skrben oče
m gospodar, ne le družbi kot taki, ampak tudi svojemu uradništvu, kateremu je bil darežljiv in dober do zadnjega.
V zadnjem času je začel duševno in telesno hirati,' tako da se je bilo bati za njegovo življenje. To bedno stanje si je skušal lajšati z veronalom. Slednjič je podlegel duševni bolesti.
Pire se je rodil 1. 1859. v Škofji Loki na Gorenjskem in je dopolnil 63. leto svoje starosti. Po dovršenih študijah in kmetijski praksi je služboval najprej kot pristav na bivši vinarski in sadjarski šoli na Slapu pri Vipavi. L. 1884. jc prišel v Ljubljano, kjer je našel pravo mesto, da je mogel razviti vse svoje sposobnosti v korist slovenskega kmetijstva in kjer je vodil Kmetijsko družbo od uspeha do uspeha. Za svoje zasluge je bil leta 1921. odlikovan z visokim redom sv. Save III. razr.
Ob grobu svojega ustanovitelja in neumornega urednika žaluje danes ..Kmetovalec", ki je izgubil v pokojnem svojega najboljšega pospeševatelja in voditelja. Čast njegovemu spominu!
Žaluje pa tudi do skrajnosti potrta obi-telj, ki je izgubila svojega dobrega, skrbnega očeta in soproga. Težko prizadeti obitelji naše globoko sožaljc!	K.
Pozor na precfenioo!
Po naših deteljiščih dela vsako leto veliko škodo d e t c 1 j n a p r e d e n i c a (pod. 10.), ki se pokaže po prvi košnji. Ogromna je škoda, ki jo prizadeva ta zajedavka, če pomislimo, da je razširjena malone po vsi deželi. Na vagone najboljše krme gre s tem v izgubo.
i
Pod. 10. Deteljna predenica.
Ta škoda ne obstoji samo v tem, da je po napadenih mestih samo po ena košnja uničena, ampak tudi v tem, da ostajajo ti prostori sploh prazni. Že pri domači detelji, ki jo kosimo samo eno dobro leto, je ta škoda velika. Veliko večja je pa pri Interni, ker jo po napadenih mestih za vse število let pokonča. Škodljivo, dasi manj vidno nastopa predenica pa tudi na travnikih, kjer narn nizko pri tleh uničuje drobno deteljo, tako da jc je čimdalje manj.
Škodo, ki jo prizadeva predenica, lahko' močno zmanjšamo, če predcnico o pravem času poiščemo — namreč takoj v pričetku — in uničimo, ne pa šele takrat, ko se je tako razširila, da so predenična gnezda že vsa rumena in nas detelja že od daleč opominja in kliče na nujno pomoč.
Ko nam detcljišča p o p r v i košnji zopet do-| bi o ozelene, naj se pazno pregledujejo (posebno ob j nedeljah popoldne), ali se je predenica že vgnezdila ali ne. Napadena mesta naj se zaznamujejo z vejico, potem pa o prvi priliki očistijo prcdcnice. Pri tem pokončevanju je glavna stvar, da sc zatro vse pre-denične niti, ker se ta zajedavka po teli nitih hitro i naprej razširja. Napadena mesta naj se čim najprej pokose, in sicer tako daleč naokrog, dokler sledimo | razlezle predenične niti. Pokošeno deteljo je varno t znesti z deteljišča, da ne pade nobena predenična
uit na tla, ker bi nam sicer hitro pognala novo pre-denično gnezdo.
Če napadeno deteljo zgodaj pokosimo, še preden je predenica nastavila cvetje, potem ni treba nobenega požiganja ali drugega pokonoevanja. Zadostujejo navadno le ostre grablje, da iztrebimo to zajedavko. V tem primeru tudi detelja naprej raste. Treba je le pozneje še paziti, ako bi se predenica nanovo pojavila.
Ce smo pa nastop predenice zanemarili in se nam ta škodljivka preveč razvija, potem ni zadosti, da napadena mesta pokosimo in predenico varno pospravimo, ampak je treba s takih mest predenico s požiganjem preganjati, da se je iznebimo. V tem primeru so deteljne rastline tudi že uničene in zamorjene. Bodimo torej rajše oprezni in previdni in ne čakajmo, da bi se predenica preveč razpasla po detelji. Stikajmo za njo, da ji pridemo o pravem času do živega!
Zaprana zemlja.
Rastline potrebujejo rahlo, zračno zemljo, da ugodno uspevajo. Le zemlja, ki je v takem stanju, je delovna in ima vse potrebne pogoje za svojo rodovitnost. Kmetovalec mora gledati, da zemljo tudi tako pripravi in da jo v dobrem stanju vzdržuje.
Zemlja se lahko kvari na različne načine. Pri tem trpi njena ustvarjajoča sila in njena rodovitost. Med drugim se delovnost zemlje zavira, če jo dež z a p e r e in če se napravi na vrhu trda skorja. To se čuti posebno na težki zemlji. V takem slučaju izgubi zemlja svojo rahlost in zračnost. V tako zemljo ne moreta dohajati ne zrak niti toplota v tej meri kakor treba. Pa tudi sicer se izpremeni njena delovnost za toliko časa, dokler se zemlja zopet ne zrahlja in ne odpre.
Na zaprani zemlji seme težje kali in rast: line slabše uspevajo. Vse to se po-zna tudi na končnih pridelkih. Posebno občutljive so v tem pogledu okopavine, pa tudi stročnate in druge rastline, Zaprano zemljo je zaraditega rahljati, pa naj bo z brano ali s pripravnim okopalnim orodem. Pri nas pomagamo navadno le različnim okopavinam. Žitne in druge rastline ostanejo navadno brez pomoči. Na Angleškem in Ruskem se pa v takih primerljajih tudi žitu pomaga, in sicer s posebnimi stroji, ki jih rabijo za pletev in okopavanje žita, ki je sejano v vrste.
Tudi nam ne sme biti vseeno, ali je njivska zemlja zaprana ali ne. Če je le mogoče, moramo v takih slučajih pomagati rastlinam, naj si bo že da jim zrahljamo zemljo z brano ali pa da jo obdelamo z okopalnim orodjem.
Senožeti na visokih planinah.
Po mnogih planinah nahajamo drugod tudi senožeti, da se na njih priidela nekaj suhe krme. Potrebujejo jo za primer, če ohole posamezne živali ali če zpade sneg in zmanjka za par dni paše. Te senožeti se nahajajo navadno tik staj, kakor kaže pod. št. 11. Taka planinska senožet je seveda ograjena, da ne more živina blizu.
Po naših planinah jih nimamo. Zato tudi nimamo nič suhe krme, če bi kaka žival na en ali drug način obolela ali če bi trebalo iz drugih vzrokov polagati nekoliko suhe klaje.
Po mestih, kjer bi se pri nas lahko nakosilo nekaj sena, rase samo ščavje. To zel še prašiči ne marajo in tako ostajajo najboljši prostori okolu staj neizrabljeni in brez vsake prave koristi. Iz tega se lahko poučimo, kakšna razlika je med planinami,
č m^mm


Š§|pl "v
' i iT i ^m ■ m A
■ ■ ....
« • \ • :,--	-:r ■■ ..-T —• ■ -

lllSl^ifM

.... f^a-grg^
i:- i

-r
Pod. 11. Ograjena senožet na visoki planinj. Zadaj planinski hlev.
na katerih se skrbno gospodari, in med takimi, ki so zanemarjene. Drugod pridelujejo seno, pri nas pa ščavje.
Ne rečem, da se ne da izhajati pri nas brez takih planinskih senožeti. Saj nas o tem uče že dolgoletne
izkušnje. Vsekako bi pa pri nas ti prostori veliko več zalegli kakor pa ščavje, ki kot ničvreden plevel zavzema najugodnejše prostore in napravlja na vsakega, ki ima količkaj zmisla za dobro gospodarstvo, prav slab in žalosten utis.
Kako je zatirati pirnico?
Pirnica (perenka) spada med najbolj nadležen plevel, kar jiJi imamo po naših njivah. Ta plevelna trava je silno trdoživa. Ker se razmnožuje po svojih vrvem podobnih korenikah, jo je silno težko zatreti. Po mnogih njivah je vsa plast preprežena s temi korenikami, ki se pri vsakem oranju raztrgajo in nanovo razmnože. Vsak konec raztrgane ali razrezane korenine napravi nove rastline. Razmnožuje se pa tudi po svojem semenu.
Zatiranje pirnice je v rahli zemlji bolj uspešno kakor v težki zemlji. V lahki zemlji jo najbolj zatiramo, če jo z brano ali z razruševalcem por i jemo iz zemlje in zažgemo. S pomočjo krepkega vlačenja se dajo korenike uspešno izpuliti. Treba le, da jih s čiščenjem brane na obeh koncili njive spravljamo na kupe, da jih tam presu-šimo in na to sežgemo.
Težje je preganjati pirnico na težki zemlji, ker se iz take zemlje ne dajo korenike izlahka izruvati. Na težki zemlji zatiramo pirnico na dva načina. Nekaj se da doseči z brano, ki ob ugodnem stanju zemlje potegne marsikatero koreniko na vrh, tako da jo lahko odstranimo in zatremo. 01) vsaki ugodni priliki naj se pirnica tudi na težki zemlji na ta način zatira. Drugi način je pa ta, da jo skušamo z globoki m o r a n j e m z a -d u ši t i. Pirnica raste s svojimi vodoravnimi korenikami bolj pri vrhu. Ce jo globoko podorjemo, jo s tem pripravimo ob življensko moč in mnogo rastlin se na ta način vkljub vsej trdoživosti zaduši in pokonča.
Pirnico preganjamo sicer tudi z obdelano pra-ho, z dobro obdelanimi okopavinami in s pridelovanjem detelje, ki s svojo košato rastjo ne da pomiki uspevati. Pri nas je treba ta nadležen plevel na vse načine preganjati, da se ga iznelmno po naših njivah.
Shujšana teleta.
Malokje se vidi, da bi odstavljena teleta ne shujšala. Prej vesele in poskočne živali, postanejo naenkrat klavrne. V očeh jim ugasne prejšnja svetloba in 'iskrost. Dlaka izgubi svojo prejšnjo gladkost in postane mršava in dolga. Živali izgledajo, kakor bi bolehale. Namesto, da bi nadalje uspevale, pa začnejo hirati in hujšati. -
Pri nobenih drugih domačih živalih ne opazimo tega v tej meri kakor pri teletih. Vse to pa edinole zaradi napačnega ravnanja pri odstavljanj u. Pri nas se dobe celo gospodarji, ki trdijo, da mora tako biti, da morajo teleta shujšati, baje zato, „ker mora mlečno meso dol". Prej se ne začnejo rediti! Tako izgovarjanje pa kaže našo skrajno zaostalost. Kakor da bi teleta delala v tem oziru kako izjemo med domačimi živalmi in da bi morala prestati nekako ..telečjo bolezen"! Vse to je pa seveda prazno. Prav tako, kakor se morajo praseta in žrebeta venomer lepo razvijati, kadar jih odstavimo, ravnotako se morajo tudi teleta lepo razvijati in je vsako hujšanje le znak slabega odstavljanja.
se od mleka 11 a suh o k r 111 o ne da na naglotna prehajati, ker je med mlekom in suho krmo prevelika razlika in to v vsakem oziru. Tudi je pri ses-nem teletu le zadnji del .želodca razvit (siriščnik) in da se morajo ostali trije deli želodca, ki so namenjeni za prebavo, šele polagoma razvijati in usposobiti za prežvekovanje in prebavljanje suhe klaje. Čim položneje in pravilneje se vrši ta prehod, toliko bolje se teleta odstavijo.
Prenaglo odstavljanje telet je starin podedovan greh naših živinorejcev, ki ga moramo že enkrat opustiti! Teleta ne smejo shujšati! Kaj nam pa pomagajo navsezadnje tudi lepi in žlahtni plemenjaki iz domačih in tujih krajev, če bomo njih teleta v prvi mladosti zatirali s slabim in prezgodnjim odstavljanjem? Kajti o tem moramo biti na jasnem, da se v tej dobi zatrta teleta nikdar več ne popravijo do popolnega razvoja. Take napake se ne dajo nikdar popolnoma popraviti!
0 gnojilih, ki se prilegajo travnikom.
(Nadaljevanje in konec.)
Zemljišču II. se ne gnoji in ostane torej ne-pognojeno. Zemljišče I. se pognoji -samo s fosfo-rovo kislino v obliki superfosfata; zemljišče III. s fosforovo kislino v obliki superfosfata in s kalijem v obliki 40% kalijeve soli; zemljišče IV. s fosforovo kislino v obliki superfosfata in z dušikom v obliki apnovega dušika; zemljišče V. s kalijem v obliki 40% kalijeve soli in z dušikom v obliki apnovega dušika; zemljišče VI. pa s fosforovo kislino, kalijem in dušikom v obliki istih gnojil. Gnojila naj se odmerijo v količini, ki odgovarja slabotnemu ali pa srednje močnemu gnojenju. Pridelki s posameznih zemljišč se morajo seveda določiti s tehtanjem in se tako pokaže razlika med njimi. Razlika v teži pridelkov zemljišč I. in II. pove, koliko zaleže gnojenje s fosforovo kislino samo, oziroma s superfosfatom. Resnični učinek fosforove kisline se pa spozna v razliki teže pridelkov med zemljišči V. in VI., ker pride fosforova kislina do polne veljave le tedaj, če je svet Hudi s kalijem in dušikom primerno založen. Učinek kalijevega gnojenja se pokaže v razliki teže pridelkov zemljišč 1. in III. in je resničen v razliki teže pridelkov med zemljišči IV. in VI., ker zahteva tudi kali prisotnost ostalih glavnih gnojilnih činiteljev v zadostni količini. Resnični učinek gnojenja z dušikom pa je podan v razliki teže pridelkov med zemljišči III. in VI. Za pridelek s travnikov veljata seno in otava. Tako se dožene, na katere gnojilne snovi reaguje pognojeni travniški svet. Izkazalo se bo včasih, da je z eno ali drugo rastlinskih hranin dotični travniški svet dovolj založen. V večini primerov pa nas bodo poučili gnojilni poizkusi, da enostransko gnojenje premalo zaleže na travnikih in da je treba zatorej za popolni uspeh takozvanega polnega gnojenja, ki obsega fosforovo kislino, kali in dušik.
Važno pri izvajanju praktičnih travniških gnojilnih poizkusov je tudi, da se dožene potrebna najvišja količina gnojil za dobiČkanosno gnojenje. Gnojilni poizkusi za ta namen so prav tako enostavni kakor zgoraj opisani, samo da se vsakomu
naslednjemu pognojenih zemljišč gnoji z večjo količino gnojil polnega gnojenja. Na rodovitnih travnikih bi bilo napraviti 4 delni gnojilni poizkus s 4 enakovelikimi zemljišči, kakor kaže spodaj stoječi gnojilni načrt (podoba 2). Izračunjeno za hektar
I.	II.
III.	IV.
Pod. 2. Gnojilni načrt, se bi naj raztrosilo na posamezna zemljišča v kilo-logramih kakor sledi:
zemljišče št.	rud. superfosf.	40 °/0 kal. soli	apnovega
I-	0	0	0
II.	100	150	100
III.	200	300	200
J V.	30.0	450	300
Za gnojilne poizkuse, katerih posamezna zemljišča merijo pa 1 a = 100 m2, bi bilo treba potemtakem stoteri del označene količine umetnih gnojil. Tudi v tem primeru se mora stehtati pridelek sena in otave s posameznih zemljišč in povedo razlike v teži pridelkov, kako so gnojila učinkovala. Uspešno je gnojenje do tedaj, da so z vrednostjo večjega pridelka pokriti stroški gnojenja. Če naj bo zatorej gnojenje na zemljišču IV. dobičkanosno, potem mora dati to zemljišče v primeri z zemljiščem III. za toliko višji pridelek, da so z vrednostjo večjega pridelka kriti stroški jačjega gnojenja. V širši praksi naj se izvaja ono najmočnejše gnojenje, ki se je pri primerjalnem gnojilnem poizkusu še dobičkanosno izkazalo.
Izvajajo se na travnikih še raznovrstni drugi gnojilni poizkusi, ki so pa že bolj znanstvenega značaja in spadajo zatorej v delokrog veščakov.
Mleko Kot čistilo za vino.
Napake in bolezni vina se lažje preprečujejo, nogo odpravljajo in zdravijo. Leto 1922. ni bilo prav dobro vinsko leto glede kakovosti zaradi neugodnega vremena ob trgatvi, zlasti še, ker so nam bili v predobrem spominu vinski pridelki izbornih letnikov 1917., 1920. in 1921. Ali umni vinogradar je mogel tudi preteklega leta takoj pri trgatvi popraviti marsikaj, kar mu je neizprosna sila narave pokvarila. Mošti od gnilega grozdja se morajo namreč redno izsluziti, uporabljati je zanje čiste vinske kvasnice ali vsaj kipeči mošt od zdravega grozdja, skrbeti je za snago, primemo toploto v moštu in kleti itd., kar pospešuje dobro alkoholno vrenje in pozneje zdrav razvoj vina. Kdor tega ni storil, ima sedaj dovolj posla in brige z najmlajšim vinskim letnikom, ki pa v splošnem ni tako slab, kakor so prvotno mnogi mislili.
Nova vina nekaterih vinogradnikov se ne či stijo lepo, so deloma še zdaj sladka, na zraku pa iz-preminjajo svojo barvo in postajajo rjava; vsled-tega trpi tudi njih okus kaj občutno. Taka vina niso priljubljena, se težko vnovčujejo, niso spo-
sobna za veliki vinski trg in, če vsebujejo še več sladkorja, prav rada zbole predvsem v slajbih kleteh, ki jih imamo žal še veliko.
Dohajajo poročila z več strani, da smatrajo mnogi vinski pridelovalci kot nekako splošno po-rabno sredstvo proti vsem tem neljubim pojavom v vinu kravje m 1 e k o , ki ga baje prav pridno uporabljajo kot domače vinsko'čistilo. Ne bo odveč, če spregovorimo o tem nekoliko besed.
V mleku sta dve beljakovinasti snovi, namreč beljak ali albumin (kakor v jajčjem beljaku) in s i r n i n a (kazein). Sirnina se ob navzočnosti kislin strne v kosmuljčice (zasiri se) ter čisti izvrstno. Mleko je v praksa priljubljeno, ker temeljito čisti rjava vina ter hkrati izvleče iz vina snovi, ki kvarijo okus in duh pijače. Slaba stran pa je, da mleko izvleče tudi dišeče ali buketne snovi iz vina in vsebuje poleg čistilnih še druge tuje snovi, ki ostanejo v vinu in ga pod gotovimi okolnostmi močno kvarijo.
Pomniti je, da rabimo za čiščenje vina le sveže (najbolje s posnemalnikom) posneto, torej sladko posneto in surovo (neku-hano) mleko.
Za čiščenje vina sta v tem primeru neugodni samo dve snovi, ki se nahajata tudi v mleku, to sta mlečni sladkor in t o 1 š č a. Mlečni sladkor se more pretvarjati vsled navzočnosti mlečnih in drugih bakterijev v mlečno kislino in še v druge kisline, česar posledica je torej lahko neprijeten cik po mlečni kislini. Tolšča se p*a porazdeli v najmanjših kapljicah in provzroča lahko dolgotrajno fino kalnost vina. Razentega pa pridejo z ndekom v vino (poleg razmeroma precej vode) še razni drugi bakteriji, ki se lotijo morebitnega ostanka sladkorja in provzročajo tako neprijeten tuj duh in okus vina. Množina takih bakterijev je zelo različna in se ravna po tem, ali je mleko čisto sveže ali je že več ali manj prestano.
Iz navedenih razlogov je mleko kot čistilo rabiti le za vina slabše kakovosti in je tudi prej prev-dariti, ali bi ga ne bilo bolje nadomestiti z želatino in dodatkom tanina. Pri posnemanju mleka s posnemalnikom je paziti, da ne ostanejo v posnetem mleku sledi od olja ali masti, s katero je bil posne-malnik namazan. Kakršnokoli mleko rabimo, mora biti čisto sveže in se kisanje še ni smelo začeti.
Pri uporabi mleka je torej paziti predvsem na dvoje:
1.	sladko posneto mleko mora biti sveže in surovo;
2.	(takega mleka vzamemo samo toliko, kolikor ga je za čiščenje neobhodno potrebno, da pride škodljivih tujih snovi čim manj v vino.
Jemlje se Yz do največ 2 1 mleka na 1 hI vina. Pripravlja se tako, kakor vsa druga čistila: preden se zmeša z vinom v sodu, se dobro meša z manjšo količino istega vina v vrčih ali škafih. Čez 2 do 3 tedne se vino pretoči s čistila, ki se je medtem izločilo kot usedlina. Ali tako čiščeno vino ni vselej kristalno čisto; če hočemo to doseči, ga moramo naknadno še z ribjim klejem čistiti.
Dobro je, da napravimo najprej poizkus v malem. V splošnem rabimo za 1 lil vina samo % do 1 1 mleka.	Andrej Žmavee, Maribor,
Uporaba samočisflh vinskih cirozi (kvasnic).
V štev. 8 našega lista od 30. aprila t. 1. vzpodbuja g. Ž. naše vinogradnike in sadjarje k uporabi samočistih vinskih droži za vrenje mošta. Prepričani smo, da je imel g. Ž. z objavo lega svojega članka najboljše namene in hotel s tem edino nekaj doprinesti k zboljšanju kvalitete naših vin in sadnih moštov. Škoda samo, da je g. Ž. to svojo razpravo nerodno zasukal, tako da izgleda, kakor bi hotel s svojimi izvajanji zapostavljati dosedanje delovanje naših odličnih krnetisko-kemijskih zavodov v Ljubljani in Mariboru v pogledu razmnoževanja in oddaje čistorejenih vinskih kvasnic.
Tako sojenje pa bi ne bilo nikakor na mestu, ker ni nobenega dvoma, da so bile na imenovanih zavodih dtosedaj vzgojene čiste vinske \kvasnice, kakor potrjujejo moogobrojni tozadevni poizkusi, prav uporabne iti popolnoma čiste. Saj so se še v zadnjem času priznani strokovnjaki in kletarji o njihovi uporabnosti zelo laskavo izrekli. Tako je med drugimi predkratkim poročal g. kmet. svetnik Ska-licky z Grma o doseženih sijajnih uspehih pri zadnji trgatvi. Očividno se je g. Ž. v tem primeru s tem, da je vzel en sam primerjevalni poizkus z ljubljanskimi (Stcinberger) z ene strani in z gumpoldskirchen-skimi samočistimi kvasnicami z druge strani pri svojih tozadevnih razmotrivanjih v svoji sodbi prenaglil.	______—ž.
VPRAŠANJA iN ODGOVORI.
Na vsa kmetijsko - gospodarska in druga vprašanja, ki doiiajaio na Kmetijsko družbo za Slovenijo ali na uredništvo ..Kmetovalca", se načelno odgovarja le v ,.Kmetovalcu". Odgovarja se edinole na vprašanja udov, ki so podpisana s polnim imenom; brezimna vprašanja ali taka, ki so zaznamovana le z začetnimi črkami, se vržeio v koš. V ,,Kmetovalcu" se pri vprašanju nikdar ne natisne vprašalčevega imena, ampak vedno le pričetne črke imena in kraja. Redno se v vsaki številki odgovori le na tista vprašanja, ki pridejo pravočasno pred izdalo lista; na pozneje došla vprašanja se odgovori v prihodnji številki. Kdor takoj želi pismenega odgovora na svoje vprašanie, mora priložiti 2 dinarja za stroške. Odgovori na vprašanja, ki niso kmetijsko-gospodarski, zlasti pravni, morejo bili seveda le splošne vsebine, kajti uredništvo ne more poznati vseli včasih zelo važnih okoliščin in zalo za take odgovore ne prevzame nikakegl jamstva.
Odgovor k vprašanju t*). Dodatno k -zadnjemu odgovoru na vprašanje zaradi pokotičcvanja kuhinjskih ščurkov je navesti, da ie treba švajnftirtskcmu zelenilu primešati v prah stolčenega sladkorja, da se na ta način ščurke privabi k uživanju nastavljenega strupa.
Vprašanje 50. Sejal sem samočisto inkarnatno deteljo, ki ie pozimi trpela, tako da ie košnja komaj polovična. Zanaprej želim primešati travnega semena, da bo več pridelka. Prosim, katero travo mi svetujete za to mešanico in kje dobim njeno seme? (M. L. v D. 1.)
Odgovor: Za mešanico z inkarnatno detelio ali r d eč o deteljo, kakor jo navadno imenujemo, se priporoča edinole tiava, ki je znana z imenom njivski kopitnik (tudi njivska sto-klasa, lat. Bromus arvensis). Ta trava se že odnekdaj seje skupaj z rdečo deteljo in daje prav povoljne košnje. Če odpove rdeča detelja, daje pa njivski kopitnik bogatejšo košnjo. Ta tiava se glede svojega razvoja ujema povsem z rdečo deteljo in tudi v tistem času zori. Če jo sejemo z deteljo med strniščno ajdo, nam daje spomladi sredi maja svojo košnjo. Trava je enoletna. Ponekod jo imenujejo tudi egiptovska trava. Potrebno seme se pa ne dobi v semenski trgovini, dasi bi bilo za naše kraje umestno, dobiti tudi to seme v trgovski obrat. Dosedaj ga pridelujejo naši kmetovalci le za svoje potrebe in v mešanici z rdečo deteljo. Odstopil Vam ga bo lahko eden ali di ugi posestnik iz Vaše bližnje okolice, ki seje v večji meri to mešanico.
Vprašanje 51. Prosim pojasnila, katero umetno gnojilo se prilega za proso iu v kakšnih množinah? (M. M. v K. p. Z.) t Odgovor: Na tako splošna vprašanja je težko odgovoriti", ker je treba v takih primerih tudi vedeti, po kakšnem sadežu se ima proso sejati in v kakšnem stanju se zemlja nahaja. Navadno se prosu lie gnoji z umetnimi gnojili, če pride proso n. pr. po domači detelji ali rdeči detelji in je zemlja še dosti močna. Če pa manjka zemlji potrebne rodovitosti, potem laliko pomagamo z umetnimi gnojili. V tem primeru bomo najbolj ustregli z dušičnatimi in fosfatnimi gnojili, tako kakor pri žitnih rastlinah. Za en hektar se priporoča vzeti 100 kg apno-vega dušika, 300 kg rudninskega superfosfata in 150 kg kalijeve soli. Za mernik posetve bi se potrebovala približno desetina tega, torej 10 kg apnovega dušika, 30 kg rudninskega superfosfata in 15 kg kalijeve soli. Kalijevo sol kaže upoštevati na lahkih peščenih tleh, dočim se na težki zemlji navadno tudi brez nje izhaja. Napravite poskus in poročajte o uspehu! Opozarjamo, da se apnovega dušika ne sme mešati z rudninskim superfosfatom. Zaraditega ie druga gnojila podorati, apnov dušik pa po surovih brazdah potrositi in zavleči z brano.
KMETIJSKE NOVICE.
Preskušnja raznega orodja in kmetijskih strojev z vajami njih uporabe na drž. kmetijski šoli v sv. Jurju ob juž. žel. v nedeljo, 3. junija t. I. od devetih dalje. Čim težje je kmetu za pomožne delovne moči, toliko bolj rase pometi pripomočkov, ki povišajo uspešnost dela. Gre se posebno za boljše in lažje obdelovanje zemlje, oskrbo, pripravo semena itd. Vsled občutne potrebe res rase tned kmeti zanimanje za boljše stroje, vendar nihče ne kupi rad mačka v vreči. Gotovo je torej dobrodošla prilika spoznati razno orodje in stroje pri delu v kmetijskem obratu samem, posebno če se spojijo te preskušnje z nepristranskim strokovnjaškjm poukom. Iz teh razlogov se priredi ta tečaj. Preskušali se bodo posebno plugi, brane, okopovalniki, stroji za setev, za košnjo, trijerji, vevniki itd. različnih tvrdk, ki hočejo dati zato svoje izdelke na razpolago. Nekatere so to žc obljubile; Udeležiti se zamorejo kmetovalci, ki se za stvar zanimajo in se prijavijo pravočasno z dopisnico, pri ravnateljstvu gori imenovanega zavoda. — Ako bo dotični dan slabo vreme, se bodo preložile vaje na sledečo nedeljo.
Kmetijski pouk po deželi. Oddelek za kmetijstvo priredi v prvi polovici meseca junija t. 1. naslednja strokovna predavanja, in sicer na Kranjskem: v nedeljo 3. junija t. i.: v Trebelncni, na Brdu, na Sv. Gori in V i d r g i pri Litiji, v Koprivniku, D oblicah, Stari Loki, So-dražici, v Rovtah ; v nedeljo, 10. junija t, !.: v Š t. J e r -n c j u , v Š m a r t n c m v Tuhinju, v Crmošni ica h . v D o b u pri Št. Vidu, na V r č i c a h , v Z ab n i c i, v S p. Lipnici, v Cefknici, v Dan ah; na Štajerskem: v nedeljo, 3. junija t. 1.: v Št. Vidu nad Valdekom, v Poliča n a h , pri Sv. Trojici, v T u r n i š č u (Prekmurje), pri Sv. Heleni in Sv. Jurju v Prekmurju; v nedeljo, 10. junija t. 1.: v Framu, v Leskov cu (okr. Ptuj),'v D r u ž -m i r j u , v B o d o n c i h in V udarci h (Prekmurje).
DRUŽBENE VESTI.
t Ivan Munda, vladni svetnik v pok. in mnogoletni član r.aše družbe, ie umrl 10. maja t. 1. Pokojni je bil šef veterinarskega oddelka pri deželni vladi in je na tem svojem mestu deloval tudi v prid našega kmetijstva, posebno pri pospeševanju naše živinoreje. Bodi blagemu pokojniku ohranjen časten spomin!
i I
Družbeni predsednik sen. ravnatelj G. Pire t.
Kakor se je domnevalo, tako se je žal zgodilo. Ravnatelj Pire, ki je že dalje časa trpel na živcih, se je une 3. maja odpravil v Kranj k sorodnikom. Namesto v Kranj, se je pa odpeljal v Bohinj in odšel iz Bistrice peš proti jezeru, kjer stoji njegova vila. Iz pisma, v katerem se poslavlja od svojih domačih, je bilo povzeti, da si je vzel življenje. ,',Moji živci so pri kraju in lc z največjim naporom se kvišku držim in premagujem", tako toži svoji obitelji. V resnici so izvlekli dne 25. maja njegovo truplo iz Bohinjskega jezera. — V pokojnem predsedniku je izgubila diužba moža, ki ji je žrtvoval vse svoje življenje. "Zgodovina naj sodi, kakor sam pravi, to delo, ki jo trajalo 40 let v korist družbe in slovenskega kmetijstva.
Pogreb predsednika Pirca se je vršil v soboto, 26. maja popoldne ob pol 5. na pokopališču v Sredn,i vasi ob udeležbi sorodnikov, tovarišev, znancev in številnega občinstva. Pogreba so se udeležili šef kmetijskega oddelka Sancin, vladni svetnik Pavlin, kmetijski svetnik Rohrman, podpredsednik Pipan, glavna odbornika Ažrnan in Cerne, zastopniki družbenega uradništva, zastopnika Jadranske banke, zastopniki občin, bistriški Sokol s pevci, ki so zapeli žalostinke pred mrtvašnico, v cerkvi in na grobu. Položenih je bilo na krsto tudi več vencev: Kmetijske družbe, uradništva itd. Spomin pokojnika so v vznesenih besedah proslavljali šef Sancin, podpredsednik Pipan, glavni odbornik Ažman in župan Mcncinger. V srce segajoče besede so pretresale vse navzoče in vzbujale globoko sočutje za pokojnika in -uiegovo obitelj, ki je prišla na tako tragičen način ob svojega očeta in soproga. Bodi odličnemu voditelju ohranjen časten in hvaležen spomin!
ss&mmmmmMmm*
t Inž. Rado Švigelj, suplent na srednji kmetijski šoli in strokovni učitelj na vinarski in sadjarski šoli v Mariboru, je moral dne 10. majuika t. 1. v najlepši dobi svoje starosti umreti. Bil je nadebuden strokovnjak",' izvrsten učitelj in drag tovariš, tako da žalujejo za njim ne lc svojci, ampak tudi učenci in tovariši, ki jih je zapustil. Pokojni je bolehal za posledicami malarije, ki si jo je nakopal v vojni službi. Zavoda v Mariboru sta izgubila v njem zglednega učitelja in delavca na kmetijskem polju. Mlada soproga, s katero je bil poročen komaj leto dni, pa najboljšega tovariša na poti svojega življenja. Inž. Švigelj je imel lep sprevod v Mariboru do železniške postaje, kjer so se v ginljivih govorih poslavljali od njega učitelji in učenci. V Ljubljani je imel pa častni vojaški pogreb. Tudi v Ljubljani so imeli učitelji in učenci lepe poslovilne govore.
URADNE VESTI.
ZAPISNIK
seje glavnega odbora Kmetijske družbe za Slovenijo, dne 5. maja 1923.
Sejo otvori družbeni I. podpredsednik s. J a r c. Navzoči so gg.: II. podpredsednik Pipan ter odborniki Ažman, B a j u k , B r e n č i č , Čeme, Hočevar Franc, Jan, Košar, Meden, Pavlin, Skalicky, S t e -bi ovni k", Supanič, Štrumbelj ter družbeni tajnik inž. L a h.
Pokrajinsko upravo, oddelek za kmetijstvo, zastopa g. kmetijski svetnik R o h r tn a n.
G. podpredsednik J a r c otvori sejo in ugotovi sklepčnost. Prečita izjavo tajnika, s katero umakne svojo odpoved službe, ustno podano dne 7. februarja t. I., kar se vzame na znanje. Poroča tudi o nekaterih notranjih zadevah posebno glede ureditve prejemkov družbenega uradništva, vsled česar nastane potreba po sklicanju prihodnje odborove seje naj-kesneje do konci junija.
Nadalje poroča o korakih, ki jih je storil v stvari postopanja carinske oblasti proti Kmetijski družbi zaradi oddaje modre galice.
Tajnik prečita zapisnik zadnje odborove seje, ki se po nekaterih pojasnilih odobri.
Pri poročilu tajnika sklene glavni odbor, da se vsaka točka zase obravnava.
Tajnik poroča o razdelitvi podpor za bike, mcrjasce in ovne v tekočem letu. Od novega leta sem je bilo dodeljenih podpor za 16 bikov, v znesku 16.052 Din; za 37 merjascev 15.136 Din: za 24 ovnov 28863 Din. Pri bikih se je prekoračil od države dovoljeni kredit za 821 Din 50 para, pri merjascih je še ostanka 15.491 82 Din, pri ovnih 9793'20 Din. Prosilcev je še priglašenih za 7 bikov, 87 merjascev, 12 ovnov in 7 petelinov. Za bike in merjasce se prosilci Še vedno priglašajo, toda državna podpora je tako nizka, da ne bo mogoče vseh prosilcev upoštevati. Glavni odbor naj določi, če se naj upoštevata prošnji živinorejskih odsekov v Radovljici in Kranjski gori, ki sta šele v zadnjem času vložila skupni prošnji za podpore za 16 že kupljenih in dodJjenili merjascev. Oddelek za kmetijstvo je ukrenil, da se en del podpore za merjasce obrne za nakup bikov, dalje da se podpore na predlog družbe znižajo na eno četrtino nakupne cene in da se premovanje živine v tem letu opusti v korist subvencioniranja bikov. Na nabavo plemenjakov iz inozemstva pri pomanjkanju sredstev dandanes ni misliti.
G. Brenčič opozarja, da namerava okrajni zastop v Ptuju kupiti nekaj plemenskih bikov iz Nemške Štajerske, za katere naj se iz prihodnjega državnega proračuna določi primerna podpora.
G. Č e ni c priporoča, naj Kmetijska družba potom oddelka za kmetijstvo ponovno naprosi kmetijsko ministrstvo za podpore za bike. Z ozirom ria današnje finančno stanje v državi bo po mnenju g. Pavlina ta prošnja brezuspešna.
Glavni odbor sklene, da se dovoli živinorejskemu odseku v Radovljici podpora za 11 merjascev v znesku 3500 Din, onemu v Kranjski gori pa za pet merjascev 1600 Din.
G. R o h r m a u pojasni,, da je uvoz inozemskih bikov mogoč in da se tostvarna uvozna dovoljenja v Beogradu hitro izdajajo. Priporoča samopomoč med živinorejci, v kateri namen nai se povsod ustanove živinorejski odseki, ki naj v svojem okrožju skrbe za nabavo plemenjakov. Na Gorenjskem je par takih odsekov že začelo z delovanjem.
G. Hočevar pravi, da na Dolenjskem ni pomanjkanja bikov. Živinorejske zadruge naj se ožive, kajti te so v prvi vrsti poklicane, da pospešujejo nabavo dobrih plemenskih bikov. Po daljši razpravi o tem važnem vprašanju, pri kateri se ugotovi splošno pomanjkanje bikov in nedostajanje sredstev za njih nabavo, sklene glavni odbor iz družbenih sredstev založiti izredno podporo 25.000 Din, iu sicer v prvi vrsti za nakup bikov, potem tudi merjascev. Ta podpora se naj uporablja do tistega časa, dokler ne bo prihodnji državni proračun odobren, oziroma dokler vlada ne bo dovolila v ta namen primerne vsote, iz katere se naj družbi vrne gorenji znesek. Istočasno se sklene, da sc odslej dovoljuje podpora za bike le v višini ene četrtine nakupne vsote. Na predlog g. K o š a r j a se izmed odbornikov izvoli živinorejski
odsek Kmetijske družbe, ki bo zbiral prošnje za subvencije za bike, merjasce in ovne ter o teli prošnjah poročal pri odborovili sejali. Ta odsek je pa pooblaščen, da v nujnih primerih tudi že sam v naprej'odloča. V ta odsek se izvolijo gg.: Jarc, Cerne, Pavlin, K o h r m a n in i 11 ž. L a h.
Na predlog g. J a r c a se sklene, da Kmetijska družba sestavi promemoria na velikega župana v Ljubljani, v katerem se naj izčrpno pojasni stanje živinoreje v Sloveniji, v katero je zašla vsled dveletne suše. Istočasno se naj naprosi velikega župana, da skliče o tem perečem vprašanju posvetovanje, na katero naj povabi vse merodajne činitelje. Priskrba plemenjakov za Slovenijo je danes življensko vprašanje za našo živinorejo.
Tajnik poroča o korakih, ki jili je družba ukrenila glede it a Jbla v' c b e r tj a m aš k i h ovnov, za -katere je cena 300 do 400 lir na licu mesta. Postavljeni v Slovenijo bi pa z vsemi stroški eden stal približno 10.000 do 12.000 K. Z ozirom na to visoko ceno sc za enkrat opusti ta nabava, pač pa naj Kmetijska družba tega vprašanja v bodoče ne izpusti iz oči.
Pašnik Iv je ne izpolnjuje več svojega prvotnega namena, da bi se namreč na niein vzrejevali plemenski biki in telice. Pašnina za živino posestnikov tamošnjega okrožja, ki piihaja na pašo, nese družbi komaj toliko, da krije stroške za to posestvo, ki se pa nikakor ne obrestuje; vsled tega sklene glavni odbor, da sc pašnik kot tak povečini opusti in košnja na travnikih da potom javne dražbe v najem. To dražbo je tudi v ..Kmetovalcu" razglasiti.
V	stvari nameravane opustitve žrebčarne na S c 1 u in žrebetišča na Brdu se pojasni, da opustitev še ni izvršena, da so se pa dali žrebički z Brda na Hrvatsko, da se tam prehranijo. Baje je pa že določeno, da se žrebčarna kakortudi žrebetišče pridelita neki kobilarni na Hrvatskem. V kratkem bosta o tem vprašanju razpravljala korilereJšTčh odseka I in II,'ki podasta o svojih sklepih poročilo Kmetijski diužbi. Oddelek za kmetijstvo se bo naprosil za pojasnila, v kakšnem stanju se to vprašanje v trenutku nahaja.
G. Steblovnik je sporočil Kmetijski družbi o nezakonitostih pri zavarovanju kmetijskih delavcev. Od strani kmetovalcev prihajajo pritožbe, da nekatere poslovalnice Zavarovalnice zoper nezgode po deželi zahtevajo, da se kmetijski delavci, zaposleni pri slamorezni-cah, mlatilnicah in drugih strojih zavarujejo pri zavarovalnici za vse leto. To je proti naredbi o zavarovanju kmetijskih delavcev. Proti takim nezakonitostim mora Kmetijska družba nastopiti pri centrali v Ljubljani in zahtevati, da se izdajo poslovalnicam natančna navodila, kako imajo postopati.
G. S u p a n i č pojasni, kakšne težkoče je imel v tem vprašanju pri poslovalnicah kakortudi pri centrali sami, preden je prišel do pravili pojasnil. Odbor sklene, da si Kmetijska družba pri Zavarovalnci v Ljubljani priskrbi natančne podatke, kako se v tem oziru postopa, in jih objavi v „Kmetovalcu".
G. Steblovnik je mnenja, naj Kmetijska družba zahteva, da se zakon o zavarovanju delavcev ali sploh odpravi, ali se naj pa glede kmetijskih delavcev temeljito predela. Najbolje bi bilo zopet ustanoviti okrajne bolniške blagajne, ki so pred vojno zadovoljivo poslovale.
V	stvari državne podkovske šole poroča tajnik, da se oddelek za kmetijstvo brani za prostore, ki jih ima za to šolo od družbe v najemu, plačati od družbe določeno itak nizko najemnino in kriti stroške za popravo streli, kakor se je v najemninski pogodbi zavezal. Kmetijska družba se mora posluževati skladišč v tujih prostorih, za katere mora plačevati letno več kakor dvakratno vsoto kot najemščino, ki jo sama zahteva za podkovsko šolo. Če bi družba svoja skladišča
prenesla v poslopja na Poljanah, ne bi ji bilo treba drugod plačevati najemščine. Po raznih pojasnilih sklene glavni odbor, naj Kmetijska družba še enkrat zahteva od oddelka za kmetijstvo, da plača odmerjeno mu najemščino in krije stroške za popravo streh, v kolikor pripadajo na prostore, ki jih ima podkovska šola v najemu, in slednjič naj plača najemninski davek, kakor se je v pogodbi zavezal. Stanovanje ravnatelja Tepine se izloči iz te najemninske pogodbe. Če oddelek za kmetijstvo teh zahtev ne izpolni do 1. junija 1923, bo družba primorana oddelku za kmetijstvo odpovedati najemninsko pč-gedbo, sklenjeno za državno podkovsko šolo.
Na podlagi sklepa zadnje odborove seje se pojasni stanje zaloge posnemalnikov in emajlirane posode. Glavni odbor pooblasti gg. Jarca, Pipana, R o h r m a n a in Laha, da se pogajajo z zastopnikom tvrdke »Triglav" ter sklenejo primeren sporazum glede dobave in plačila tega blaga.
Nove podružnice: Odbor odkloni potrditev nove podružnice V u k o v s k i dol, dovoli pa ustanovitev podružnice Z g o r 11 j a S v. K u n g o t a.
Sprejem novih udov. Od zadnje odborove seje se je priglasilo 26 udov, ki jih glavni odbor sprejme.
Ostale točke dnevnega reda se prelože na prihodnjo od-berovo sejo. S tem se seja zaključi.
VABILA
k občnim zborom podružnic Kmet. družbe za Slovenijo.
SPORED:
1.	Točke 1.—6. po § 31. družbenih pravil.
2.	Slučajnosti.
Opomba: Opozarjajo se načelništva, da pravočasno (t. 1. vsaj 10 dni pred izidom onega ,.Kmetovalca", v katerem ima biti objavljena vršitev občnega zbora) pošljejo vabila in spored podružničnih občnih zborov Kmetijski družbi, kajti za veljavnost teh je merodaicn izpremenleni S 3», po katerem morajo biti občniv zbori podružnic vsaj 14 dni poprej razglašeni v družbenem glasilu z natančno navedbo kraja, prostora in časa.
Laško, v nedeljo, 17. junija 1923. ob osmih zjutraj v šoli;
Moste pri Komendi, v nedeljo, 17. junija 1923. ob polštirih popoldne pri županu v Mostah;
Serdlšče ob Dravi, v nedeljo, 17. junija 1923. ob dveh popoldne v občinski pisarni;
Sv. Bolienk v Slov. goricah, v nedeljo, 17. junija 1923. ob desetih dopoldne v šoli.
RAZGLAS
0	javni dražbi košnje na družbenem pašniku Ivje, Radeče pri
Zidanem mostu.
V	nedeljo, 10. junija t. I. ob dveh popoldne se vrši javna dražba za letošnjo košnjo sena in otave na travnikih posestva Kmetijske družbe na Ivju, občina Radeče pri Zidanem mostu.
V	najem se odda približno 30 zemljišč, vsako v iznr ri od 1 do 3 oralov.
Dražbeni pogoji so na upogled pri županstvih v Radečah in Št. Janžu.
Glavni odbor Kmetijske družbe za Slovenijo v Ljubljani.
Razglas. Polletni tečaj na državni podkovski šoli v Ljubljani se prične 1. julija t. 1. Za vstop je vložiti na ravnateljstvo državne podkovske šole s kolekom za 13 Din kolekovano prošnjo do 15. junija t. 1. ter ji priložiti: 1. rojstni in krstni list; 2. domovinski list; 3. zadnje šolsko izpričevalo; 4. učno izpričevalo; 5. nravstveno izpričevalo in 6. ubožni list. Vsako prilogo, če še ni kolekovana, je kolekovati s kolekom za
1	Din. Pouk v podkovski šoli je brezplačen. Učenci dobivajo redno državno podporo ter imajo prosto stanovanje; skrbeti pa morajo sami za hrano in učne knjige. — Državna podkovska šola v Ljubljani, dne 27. maja 1923.
ETOVALEC.
Ilustrovan gospodarski list.
Uradno glasilo
Kmetijske družbe za Slovenijo.
»Kmetovalec« izhaja 15. in zadnji dan v mesecu ter stane 20 Din. na leto. Za inozemstvo 30 Din. — Posamezna številka stane 1 Din. Udje Kmetijske družbe za Slovenijo dobivajo list brezplačno.
Inserati (oznanllalse zsračunlajo po nastopnih cenah: Inserat na pol strani 400 D, ca «/. strani 200 D, na '/• strani 100 D, na '/u strani 65 D, na •/„ strani 35 D Vsaka beseda v .Malih naznanilih" stane 25 para, najman) pa skupaj 6 D.
Urejuje inž. Rado Lah; založba Kmetijske družbe za Slovenijo; tisk J. Blasnika naslednikov.
Vsa pisma, naročila in reklamacije je pošiljati Kmetijski družbi zj Slovenijo v Ljubljani, Turjaški trg štev. 3. — Ponatisi ia »Kmetovalca« so dovoljeni le tedaj, če se navede vir
St. 10
Ljubljana, 31. maja 1923. Letnik XL
Kmetijska družba za Slovenijo ima za svoje ude v zalogi naslednje Eunetijshe potrebščine.
Vse cene so z ozirom na sedanje razmere popolnoma neobvezne.
Umetna gnojila:
Cene veljajo za nadrobne pošiljatve. Pri vagonskih naročilih naj se podružnice obrnejo preje pismeno na družbo, ki jim bo napravila po možnosti ugodnejše cene.
Apneni dušik, 18—20% po Din 260:— za 100 kg fran-ko vreče. Vreče po 75 kg.
Kalijeva sol, 42%, po Din 150-— za 100 kilogramov.
Kostni superfosfat z 18% v vodi raztopne fosforove kisline po Din 260-— za 100 kg z vrečami.
Rudninski superfosfat s ca 16% v vodi raztopne fosforove kisline po Din 210'— za 100 kg. Vreče po 100 kg.
Surova kostna moka z 4% dušika in 16% skupne fosforove kisline po Din 160-— za 100 kg. Vreče po 80 kg.
Thomasova žlindra 18% po Din 240'— za 100 kg.
Krmila:
Lanene tropine po Din 5'— za kg. Vreče po 50 kg.
Orehove tropine, vsebujoče 42% beljakovin in maščobe po Din 5-— za kilogram z vrečami. Vreče pa 75 kg.
Osušeni zrezki sladkorne pese po Din 3 50 za kilograma z vrečami vred. Po znižani ceni 2'50 jih ni več na razpolago, če pa kdo reflektira na zrezke po znižani ceni, naj jih naroči ter se bo njegova naročba prihodnjič vpoštevala.
Poklajno apno v izvirnih vrečah, težkih 80 kilogramov po Din 6.— kilogram na drobno Din 7"— za kg, najmanj 5 kg.
Ribja moka v originalni vreči 100 kg po Din 8-—
za kg, na drobno Din 850 za kg, najmanj 5 kg.
Vinogradniške in vrtne potrebščine:
Antiklor (gl. salojidin).
Drevesne škropilnice za prevoz, razne kakovosti Iia izbiro po različnih cenah.
Vinski eponit po Din 70-— za kg. Poštnina posebej.
Gumijevi trakovi po Din 220.— za kg.
Gumijeve plošče (skiopke) za trtne škropilnice po Din 10:— komad.
Gumijeve cevi po Din 20'— za 1 m.
Natrijev tiosulfat (gl. salojidin).
Petrolfenol, sredstvo zoper krvavo uš, po Din 12-50 1 kg v posodi kupca.
Ročni žveplalniki po Din 80"— za komad.
Salojidin, (antiklor, natr. tiosulfat) preskušeno sredstvo zoper oidij, trtno plesnobo, po Din 7 za 1 kg.
Tobačni izvleček imamo zopet v zalogi. Cena za-klopnice po 5 kg Din 50 brez poštnine.
Trtne škropilnice po Din 500— za komad.
Urania zelenilo se oddaja v tablah po Din 9'— za komad.
Vinometri so zopet na razpolago. Komad stane Din 40.— brez poštnine.
Žveplo, dvojno rafinirano, po Din 5'— za kg.
Žveplovi trakovi na asbestu, najfinejši, po Din 16:— za kg.
Razne kmetijske potrebščine:
Kose prvovrstne 45 cm, 60 cm, 65 cm, 70 cm, 75 cm po Din 30 - 32 - 33'— 34"— 35"—. finejše opremljene 60 cm, 65 cm, 70 cm.
po Din 3o-— 36— 37"— za komad.
Antiavit v varstvo setev pšenice, turščice, graha, grašice, travnih in deteljnih, vrtnih in gozdnih semen vseh vrst pred poljskimi vranami, vrabci, kokošmi itd., je zopet došel in se dobi v zaklopnicah po 50 gramov za 6-25 dinarjev, K kg 20"—, 1 kg 80— Din.
Uspulun, sredstvo za razkuženje semena, v zaklopnicah po '/« kg po Din 35-— za komad. Posnemalniki. Jubilea.
za 50 1 po..........Din 625'— za komad
- 100 „ ............ 1250 - „ „
, „ ...........„ 1300"— „ „
„ 150 „ „........... 1500'— „
Slamoreznice po........Din 1500-—	za	komad
Brane VA..........................455'—	„	„
Plužni trupi AW 5..........255'—	„	„
Ročni okopavalnik........,, 280'—	„	" „
Obračalni plugi UW 7........v^OO"—	r
„ „ uw&. ..... . r	soo —	„
Vinogradniški plugi..................370—	„	„
Podzemni plugi......... „	400 —	„	„
Lahko nagnenje k prehlajenju? Prevelika občutljivost? Bolečine olajša in naredi telo odporno masiranje in umivanje s pravim Fellerjevim Elzafluidom! Veliko močnejši, izdatnejši in boljši kakor francosko žganje. Kot kosmetikum že 25 let priljubljen za negovanje zob, zobnega mesa, ust in kože na glavi! S pakovanjem in poštnino 3 dvojnate ali ena špecijalna steklenica 24 dinarjev; 36 dvojnatih ali 12 špecijalnih steklenic 208 dinarjev in 5% doplatka razpošilja: lekarnar EUGEN V. FELLER, STUBICA DONJA, Elzafluid št. 333, Hrvatsko.
JVIala naznanila.
Z« vsako besedo le naprel plačati 25 para v
denarju ali znamkah najmanj pa skupaj Din. 6 — sicer se naznanita ne objavijo. Upravništvo ne prevzame posredovani«.
Stiskalnice in mline za sadje
in grozdje, mline za moko in zdrob, najboljše vi ste, na pogon, in vso drugo železnino nudi po zelo ugodni ceni A. Sušnik, železnina, Ljubljana, Zaloška cesta.
Zdravilna zelišča
saponaria (milnica), salvia (kadulja, žajhelj), bez-govo cvetje, drosera (rosika), ržene rožičke, ko-ščice marelic, cvetje nore ajde, vinski kamen, razna semena in deželne pridelke kupuje Semenska trgovina Tirna Vladisavljevič, Beograd. — Glavni obrat se nahaja v Franciji: Marseille 29, rue Ferrari.
Merjasca,
dobrega plemenlaka, 14 mesecev starega, proda J. Zadravec, Središče oh Dravi.
Pravi italijanski brusi za kose
se dobe pri tvrdki Sever & Komp., Ljubljana Voliova ulica 12.
Semenski oves
prvovrstno blago ima Fran Pogačnik, Ljubljana Dunajska cesta št. 36.
Jajca za valenje
belih radvanjskih kokoši pri oskrbniku Zohrer Radvanje pri Mariboru.
Vinsk sod,
dobro okhranjen, 2(116 1, je na prodaj pri A. Radej Mali kamen. p. Rajhenburg.
Prvovrstnega pleirtenskega bika
v starosti enega leta. čisto montafonske pasme proda za ceno 22.0011 K Rozinanit, graščak v Rad vanj! pri Mariboru.
Bukovo oglje,
sposobno za eksport. kupuje po najvišjih cenah Družba ..Carbonarla", Kočevje.
Priznano najboljše
peklenske kose (Hollensensen)
priporoča založnik in samoprodaja te znamke za Jugoslavi o tvrdka F. S. Škrobar, Višnja gora. —
Preprodajalcem ugodne cene!
Živinorejska zadruga na Bohinjski Beli ima
dne 10. junija 1923 ob 3. uri popoldne tu v župnije u
redni občni zbor
z običajnim dnevnim redom: volitev načelstva in nadzorstva in spremembo pravil.
Sprejmem
izvežbanega ogljarja,
že gotova drva. plača dobra, Ivan Maller, Črnomelj.
Apno,
portlandcement, deske, late, traverze itd. se dobi najceneje pri V. Bratina, Križevci pri Ljutomeru
Prodam
mlatilnico novega sistema,
še v zelo dobrem stanju, ki trese in reta. Franc Sifrer, /abnica 45, pošta Škofja Loka.
25 plemenskih ovac
ploda Luka Otonlčar, posestnik, Cerknica 110 pri Rakeku.
Na prodaj je:
7 hI dobrega jabolčnika, rabljen obračalnik za
seno v dobrem stanju. I bik montafonske pasme, 20 mesecev star, pri Fr. Maiasek, strokovni učitelj na kmetijski šoli na Grmu, p. Novo mesto.
Mlin z žago
iri malim posestvom je na prodaj v bližini Novega mesta. Več pove Janez Udovč, posestnik, Rcgerča vas 13, p. Novo mesto. — Za ogled ali .osebni, poset se .h; treba nekaj dni poprej napovedati.
Klepalne stroje,
'najnovejše in najboljše vrste, kose, srpe, osle in vse druge potrebščine za stavbe, kmetijstvo in obrt nudi in se priporoča A. Sušnik, železnina, Ljubljana, Zaloška cesta.
Hlode, gojzdove, trame, deske in drva
ponudite Lasni dražbi Ilirija, Ljibljaaa. Kralja Petra trg št. 8 pred lodaijo. Plačujejo se najvišje dnevne cene
Naprodaj je bik
montafonske pasme,. 14 tednov star, pri Oik.torju Petsche, posestnik in gostilničar v Kočevju."
12 A. 2. in 10 eksportnih
panjev
s b ljudstvi proda Fr. Goričar v Letuš, p. Rečica ob Paki.
Lepo domače platno^^e^"^
najceneje tkalnica „KR0SNA", Ljubljana, Zrln-skega cesta 6 (nasproti cerkve sv. Jožefa.) Sprejema tudi laneno prejo v tkanje. Zamenja platno za predivo. Na zahtevo pošilja vzorce.
Mlinarji
Pristno in svežo švicarsko svilo prvovrstne znamke ,.Albert Wydler", 24 in 32 cm široka volnena sita, pocinjeno žično tkanino, garantirano minsko kamenje za belo, zmesno in koruzno meljavo, gurte, peharčke, vijake itd. priporoča po najnižjih dnevnih cenah spccialna trgovina za mlinske potrebščine Cadež & Brcar, Ljubljana, Kolodvorska ulica 35. — Zahtevajte cenike in ponudbo!
Verige,
električno varjene in patent amerikanske, vseh debelosti, za vsakovrstne potrebe, poveznice za hlode, žlajdre, stranice, verige za govedo, za pse, za vodnjake, tudi po posebnem naročilu razpošilja po železnici ali po pošti vsako množino L. Fiirsager, Radovljica.
Dnevne tvorniške cene. Pri večjem odjemu in trgovcem popust.
Stole,
trpežne in lepo izdelane, priporoča Teharska lesna industrija, pošta in postaja Store p. Celju.
Razpošilja na drobno in debelo. Zahtevajte cenik!
KOSE
prima avstrijski produkt, 1
BRUSOVI
uz originalne tvorničke cijene
kod
„ORBIS" d. d.
Zagreb
Paromlinska cesta 1.
Telef. »O 1 1230.
Telegr. „OrbIs*
Gospodarska zveza
v Ljubljani
Dunalska cesta — Bavarski dvor.
Velika zaloga vsakovrstnih poljedelskih strojev.
Iz na]siovlte]šib tovarn.
Zastopstvo za parne kotle znanih tvornlc „Welsia".
CEMENT
Gips, strešna lepenka, karbolinej drvocement, vat prof, apno, izolacijsko lepenko, mavčne plošče, pravi Hatschek eternit itd. nudi po tovarniških cenah
9t
A T E R I A L"
družba z o. z.
Ljubljana, MiMošičeaa cesta šteu. 13.
Telefon 716. - Telefon 716.
Ima? ti solnčne pege, zajedavce, nabore, ogerce?
Uporabljaj Elza obrazno pomado!
Ali želiš imeti lep vrat, obraz in roke?
Uporabljaj Elza obrazno pomado!
Ali so ti roke in obraz občutljivi v zimi in vetru?
Uporabi. Elza lilijno-mlečno milo!
Ali že iš imeti kožo belo, mehko, čisto in zdravo?
Uporabi. Elza lilijno-mlečno milo!
Ali se tožiš na izpadanju las, prhuta in osivelost?
Uporabi. Elza pomado za rast las!
Ali želiš bujne mehke in lepe lase?
Uporabi. Elza pomado za rast las!
Ali hočeš biti in ostati lep? Ali hočeš biti povsod rad viden? Ali hočeš da te veseli Ivoja slika v zrcalu ? Poskusi prave Fellerjeve Elza preparate in kmalu bodeš rekel tudi ti kakor vsi:
TO je ono pravo?
Išči v vseh poslovnicah samo prave Elza preparate od lekarnarja Feller. Naročiš naravnost, tako stane s pakovanjem in poštnino, če denar naprej ali po povzetju: 2 velika porcelanasta lončka Elza-obrazne pomade 25 Din., 2 velika porcelanasta lončka Elza-pomade za rast las 25 Din., 4 velike kose Elza lilijnega mlečnega mila 35 Din.
Treba da Fellerjev Elzafluid Povsod kupiti m o etel
Ako ustanovite, da Fellerjev pravi Elzafluid kje ne morete dobiti, prosimo sporočite, takoj dobile sporočilo za Vas najugodnejše mesto, kje se prodaja
TO JE NAJBOLJŠE, KAR SEM KDAJ OKUŠAL!
Pravi Fellerjev Ezafiud kot dobrodejno sredstvo za drgnenje! Za ude! Za vraj Za glavo! Za zob s! Za negovanje kože! Kot kosme-tikum! Za negovanje ust! V zimi! V letu! Pri tisoč priložnostih pokaže se blago-delujoč, bolečine lajšujoč, koristi n in mnogostransko uporabljiv. Je veliko močnejši in bolj delujoč kakor francosko žganje in najboljše sredstvo te vrste! Nekoliko kapljic zadostuje, da tudi vi rečete!
To je najboljše, kar sem kdaj okušal!
Skupaj s pakovanjem in poštnina stane: 3 dvojnati ali 1 špecijalna steklenica 24 Din, 12 dvojnatih ali 4 špecijalne sfeklenice 84 Din, 24 dvojnatih ali 8 špecijalnih steklenic 140 Din, 3(i dvojnatih ali 12 špecijalnih steklonic 208 Din.
Kot primot: Elza-obliž zoper kurja očesa 2 Din in 3 Din; Elza-mentolni črtniki 4 Din; Elza-posipalni prašek 3 Din; Elza-ribje olje 20 Din; Elza-voda za usta 12 Din: Elza-kolonska voda 15 Din; Elza-šumski m'ris za sobo 15 Din; Glycerin 4 Din in 15 Din; Lysol, Lysot'o m 12 Din; Kineški čaj od 1 Din dalje; originalno Radikum francosko žgaire velika stekleniea 13 Din; Elza-mrčesni prašek 7 Din; strup za podgane in miši 7 Din. Za primot se pakovanje in pošt. pos. računa.
Na te cene se računa sedaj 5 °/0 doplatka. — Naročilna pisma adresirati na:
EUGEN V. FELLER, lekarnar, Stubica Donja, Elza trg št. 333, Hrvatsko.
I I I
I I I I
I I B I B B B B I B B B B B B B B B B
a
i
IB
Vabilo
k
občnemu zboru
Živinorejske zadruge v Rovtah pri Logatcu r. z. z o. z.
kateri se vrši dne 17. junija t. I, ob 3. uri popol. v hiši št. 102 v Rovtah.
Na dnevnem redu je sledeče:
1.	Odobritev računskega zaključka za leto 1922.
2.	Likvidacija zadruge.
Ako bi občni zbor ne bil sklepčen, se čez pol ure vrši drugi, ki je sklepčen neglede na število navzočih udov.
„K0RM1IT"
zajamčeno pravi asbestni škrilj za kritje streli.
KORANIT ne premoči, ne odzebe, se ne lomi in ne trga, je popolnoma siguren proti ognju, toči in viharju, tehta na 1 m2 samo 12 kg, je neomejeno trpežen, je boljši kakor vsi eterniti, je najboljša in najcenejša streha ker ne potrebuje nikdar popravil.
Fran Hočevar
ŽIROVNICA, (Moste), Gorenjsko.
Vinometre »Bernadot" — Asbeste bombaž in prašek — Eponit — Francosko želatino — Lipovo oglje Marmornat prašek — Modro ga-iico — Natrijev bisulfit — Ribji mehur — Špansko zemljo — Tasta — Žveplo v prahu — Limono vo kislino — Vinsko kislino — Sodo bicarbono — Strupa proste barve itd. ima v zalogi po najnižji ceni
tirogerija ANTON K9NG
Ljubljana, Židovska ulica 1.
Burni trakove
za cepljenje trt in druge potrebščine za škopilnice priporoča tvrdka
Ign. Vok,
Ljubljana, Sodna ulica 7.
Podružnica: Novo mesto, Glavni trg 72.
Vabilo
na
občni zbor
hranilnice in posojilnice
v Gore nji vasi, p. z, z n. z.
ki se vrši dne 10. junija t. I. s tem sporedom:
Po ročilo načelstva in nadzorstva Odobrenje rač. za leto 1922. Čitanje re. vizijskega sporočila Zveze slov.- zadrug'-Ljubljani. Volitev nadzorstva. Spremembv pravil. Slučajnosti.
V slučaju nesklepčnosti se vrši poa ure pozneje drugi občni zbor, ki sklepa brez ozira na število navzočih članov.
Modro galica
prvovrstna angleška 98/99 %, žveplo
prvovrstno siciljansko za vinogradnike se dobi v večjih in manjših količinah pri
„ZORA" d. z o. z. LJUBLJANA, Dunajska cesta 33.
Rudolf Wilsmer in Sarol Haerdtl
gojišče trt, sadnega in gozdnega drevja d. z o. z. v PTUJU
dobavlja še od zaloge: korenike: Riparia x Portaiis, Solonis x Riparia 1616; požlahtnene: Traminc, laški rizling, Slankemenska na Goethe, Riparia x Portaiis, Solonis x Portalia 1616.
Kmetska posojilnica
ljubljanske okolice T » tiuBuiiV"."
v lastnem zadružnem domu na Dunajski cesti št. 18
Obrestuje hranilne vloge po S °j0	(1)
brez vsakega odbitka rentnega davka katerega plačuje posojilnica sama za vložnike.
Sprejema tudi vloge v tekočem računu v zvezi s čekovnim prometom ter >ih obrestuje od dne vloge do dne dviga.
Stanje hranilnih vlog nad 160,000.000 kron.
===== Stanja rezervnih zakladov 1,200.000 kron. =====

Hamburg Amerika
in
United Amerikan lines inc.
Filijalka
SIMON K N E T E C, LJUBLJANA
Sprejema potnike v ju-žno in severno Ameriko, izdaja točna pojasnila in prodaja vozne liste.
Odhod iz Ljubljane vsaki teden.
Glavno zastopstvo ] g QPQŠhOV!Č "B" Cesta pri dr' za Jugoslavijo	'	žavnem kolodvoru
Podružnice:
BEOGRAD, Balkanska ulica 25. SUŠAK, Jovo Gj, Ivoševič, Karolnska c. 160. SPIT, Ante Buič, Dioklecijanova obala 13. GRUŽ, Ivo Lovričevič. BITOLJ, Gjorgje Dimitrijevič & Kom., Bulevard Kralja Aleksandra 187. ^VELIKI BECKEREK, Dušan Lj. Mihajlovič, Trg Kralja Petna 4.
Potnike do Hamburga spremlja družbeni uradnik.
HLODE
4'50 do 6 m dolge, 25 do 60 cm debele, plačam 200 kron nad dnevno ceno. Dobava do jeseni, polovica kupnine se plača v naprej. Ponudbe s ceno pod: »EXPORT« na Anončni zavod DRAGO BESELJAK in drug, LJUBLJANA, Sodna ulica št. 5.
se tudi Vi bo-dete nizkim cenam, po katerih se prodaja: su-kno, volno, platno, cefir, modro-^ Y...Y vina, hlačevina, /	W)h) \ robci in sploh
vsa manufakturna roba v veletrgovini
R. STERMECKI, CELJE
katera dobiva stalno velikanske pošiljatve robe direkno iz prvih svetovnih tovaren. — Zahtevajte cenik.
V.
SL9VEHSK9 MM d. i ZAGREB.
Podružnica: L3UBL3ilNflf So.Petra c.ZV.
Delniška glav. in rez. D. 50,000.000. Vloge čez D. 125,000.000.
PODRUŽNICE:
Beograd, Bjelovar, Brod n. S., Celje, Dubrovnik, Gornja Radgona, Kranj, Maribor, Murska Sobota, Osijek, Sarajevo,
Sombor, Sušak, Šabac, Šibenik, Velikovec, Vršac. Ekspoziture: Jesenice, Rog. Slatina (sez.), Škofja Loka. Agencije: Buenos Aires, Rosario de Santa Fe.
AFILIACIJE: Slovenska banka, Ljubljana, Jugoslavenska industrijska banka d. d., Split, Balkan Bank r. t., Budapest, Vacni utca 35, Bank-haus Milan, Robert Aleksander, Wien I. Augustinerstrasse 8.
Izvršuje vse
bančne
J'*: ■
posle najkulantneje.
Vinogradniki pozor!
Podpirajte domačo obrt!
Nahrbtne žveplal-nike, lahke, jako praktične, od strokovnjakov preizkušene za žveplanje vinogradov proti grozdni plesnobi, (oidijuj ima vedno v zalogi
Josip Rueh
Kostanjevica pri Krškem,
VABILO na
redni občni zbor
Kmečke gospodarske zadruge v Št. Vidu nad Ljubljano
ki se vrši v nedeljo, dne 10. junija ob 8. uri dopoldne pri Žibertu na Trati. DNEVNI RED:
1.	Poročilo načelstva (tajnika, blagajnika).
2.	Poročilo nadzorstva.
3.	Revizijsko poročilo.
4.	Potrjenje računskega zaključka in bilance za 1. 1922.
5.	Volitev nadzorstva.
6.	Prememba pravil.
7.	Slučajnosti.
K obilni udeležbi vabi odbor.
LJUDSKA POSOJILNICA v Ljubljani
(v lastni hiši tik za frančiškansko cerkvijo)
obrestuje hranilne vloge po
57„
najnovejša iznajdba namesto klepanja in brušenja kos. Najboljša svetovra kosa je „GORENJSKA KOSA" zato rabite in zahtevajte to. Dobi se pri:
IVAN SAVNIK, Kranj, Gorenjsko.