VEAR XXIV. PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Wm • Lmilk A v« Uiitt 4m ■jbor' pravi, ao voditelji in- iSirij, ki ao odredili redukd-j je mezd. "moralno in intelek-tuakio bankrotirani" Washington, D. C, 26. aept«— Roditelji industrij, ki znižujejo de, ao moralno in intelektu-j bankrotirani, se glasi uvod-f tedniku "Labor", glasilu uiikih bratovščin, [gedukcije mezd "Labor" oznake za najtežji udarec* ki je bil > kdaj zadan obstoječemu indu-jtkemu sistemu, ter doetav-da se bo treba obrniti za tvo drugam, ker ao voditelji Pjtrij pokazali, da ne razume-{asa m svojo kompletno nest pri reševanju perečih "Številne druge velike kon\pa-! so včeraj naznanile redukci- The Pittsburgh Coal Compa-r, največja premogovna družba pittsburikem distriktu, je zni-Ja plače za deset odatotkov, ilcago, Milwaukee, St. Paul & hctfic Railroad je reducirala leče vsem uradnikom,'ki preje-njo 1900 ali več na mesec. Re-ikcija vstopi v veljavo 1. okto-r». Anaconda Copper Co. in ne-itere druge so tudi naznanile sdukcije plač in mead. Delavski tajnik Doak je vče-kj izjavil, da ao mezdne reduk-jt obžalovanja vreden pojav, ijal je, da bi morali voditelji duatrij vzdržati mezdni stan-trd na prejšnji višini. Njubiti sta morala, da zapustita premogovni diatrikt. — Tritlsoč rudarjev na črni Usti Harian, Ky. — (FP) — Iz ja-t sta bila izpuščena mra. Jessie Jakefield, zastopnica delavake forimbe, in Arnold Johnsto milj daleč, kar je veliko fl-Ijreme za obrambo in po-da mnogo prič ne bo moto Priti na sodnije k zaslišanju. ti obrambnem delu sodeluje ■Ji odvetnik U. M. W. of A. ^rujri rezulUt tekočega boja K*ntuckyju je ta, da ja okrog rudarjev prišlo na črno Kdor more, ae izseli, mno-* družin pa tudi tega ne pre-kf»r ao prerevne. Premo-** družbe. ki ao pod kontro-[javnonapravnih korporadj iz Chicaga, New Yorka «*ilonovih interesov, pa ni-y "rc* In v iktlmiztrani ru-1 kutinami vred lahko JJ^Jo gladu. To j« tudi edina ki je rudarjem še oata-1 v nentuckyju. "Naut iloa _ Norveška, 25. aept. — J*«*>r Marold U. Svedmp, dan ju^ore <*kapedidjs v arktlč-71 Vodov'Ju, je včeraj izjavil, 1 * i^momica "Nautilua" ne 4 vr»kl r Združene dr- 2 ^ ie bila Uko polkodo-^ ^ i* nespoeobna za voi- Zamorci obsojajo diskriminacijo Pritožujejo ae, da ae jih zapostavlja prt iskanju dela in organiziranju St Louia, Mo. — (FP) — Tukajšnja postojanka Asociacije k napredek zamorskega ljudstva je na svoji konferenci sprejela resolucijo, v kateri je obsodila netolerantnost belokožcev, ki zanikajo zamorcem pravico do dela in jih zapostavljajo ob vsaki priliki. Dalje je bila sprejeta resolucija, da se apelira na narodne in mednarodne unije ter na Ameriško delavsko federacijo, naj odpravijo zapreke, ki ovirajo z morskim delavcem vstop v delavake unije. V resoluciji je rečeno, da imajo zamorski delavci iato pravico do organiziranja kot belopoltni in do enakih priložnosti. Ako se odstranijo diskriminacije, bodo zamorski delavci sodelovali z belopoltnimi v bojih za višje mezde in dostojnejše življenake razmere. To bi bilo v korist ameriškemu delavstvu na aplošno, ker bi bile odpravljene razmere, ki ustvarjajo iz zamorskih delavcev stavkokaze v času stavk. m. m«. •» um a ut*. Chicago, M., sobota, 26. MpUnbra (Sept. 26), 1931. STBV*—NUMBKK 225 rala ef peataf GANDI 8E NE BOJI GROŽENJ Odpotoval bo v tekstilni diatrikt, ki trpi telite poalsdke indij, skega bojkota ZIIU2EVANJE KAPITALISTA MH STRANK NonOnirali ao akupne kandidate proti socialistom. Volile! o-staN doma. Socialisti upajo na zmago 26. sept. — "Svetnika" Gandija niso prestrašile grožnje tekstilnih delavcev v. distriktu Lancashire glede napada na njegovo življenje, ie as pri-tam, in bo vseeno šel tja in prebil msd njimi kensc ted- dija, ker je z bojkotiranjem izdelkov povzročil veliko bedo v angleških teksti)** d Na poti bddo Gai ljali štirje angleški de Gandi pričakuje, da mu ljudje ne bodo storili nič žalega, ko" jim bo pojasnil, da z bojkotiranjem angleškega tekstilnega blaga ni nameraval škoditi tekatil-nim delavcem v Lancaahlru. Izjavil je, da zaupa v Boga in radi tega ns čuti nobene bojazni. Caa odhoda iz Londona je zavit v tajnoat. Praiska va karapaija v ara-di driavaaga prodnika Posebni komttej bo preiskal ob-dolžitve, ki jih js Izrekel bivM pomožni državni pravdnik glede zvass gangežev a sodišči Pa. — Pri primarnih moatnih in okrajnih volitvah je bila scementirana skupna kandidatska lista, katero so postavili demokratje in republikanci proti socialistom, ki vladajo mesto zadnja tri let*. Večino kandidatov na skupni* listi pa ao dobili republikanci, in demokratje drže skoraj prazno vrečo. Kar politike starih strank najbolj skrbi, je dejstvo, da se primarnih volitev ni udeležilo skoraj 20,000 izmed 84,000 registriranih voliloev. Njihov kandidat za župana je dobil le 14,000 glaaov, in republikanaki in demokratski bossi ae vpisujejo, kaj ta štrajk pomeni in kako bodo ti volilci glasovali pri novsnberskih volitvah. Socialisti smatrajo, da je to njim v prilog in da bodo nezadovoljni volilci glasovali za njihovo lista Zupan Stump je po primarnih volitvah posvaril socialiste, da se ne smejo udati i-luzijam zmage radi/ "štrajka" volllcev in jih pocval, da ae morajo pripraviti na najživahnej-šo kampanjo, v kateri se bo bil boj msd socializmom in kapitalizmom. Socialisti upajo, da bode zmagali tudi v okraju Bsffa in vodijo močno propagando med farmarji kot med d* lavstvom v Readingu. tarife ftsagli v sptr Polomi bank se nadaljujejo Najet are Jia ttnanfna Institucija v Pittaburghu Zaprla vraU državnega kon- Pittsburgh, Pv-(FP)—Medtem ko js meščansko časopisje posvečalo veliko poafcrnoet finančni krizi v Evropi, je najstarejša bančna institucije v Pittaburghu, Bank of Pittaburgh, ki je bila uatanovljena 1. 1810 in je imela vlog v vsoti $4T,000,000, zaprla vrata. Direktorij banke je po dvadnevnl konferenci z uradniki Clearing HouaeUss'n, ki jo dominirajo Mellonivi interesi, zaključil, da kontrolorja, da trolo nad institucij«* Dve njeni podmiici, Franklin National Bank in Highland National Bank, sta tudi zaprli vrata. V teh bankah znašajo vloge deset milijonov dolarjev. Domneva aa, da je Melkmova institucija, ki iw*ja diktaturo nad finančnimi aatodi v zapadnl Pennsylvaniji» na za polom. Ni of Pittsburgh ne resna tskmovi finančni oligarhiji, stimi meseci ao reai invadirali to af jo in oevojili Ta boj ja imel ce sa Inatitueijo in več mogoče popra> V bližnjem Mellonova la, da je propadlo kar js ono najme reorganizirala a ai lom; Sedaj js ta ConnelsvlUu. Radi Me bilo vlagateljev. JAPONSKA KRSI LAPOGOMO LIGE NARODOV Ignorirala js točke, ki predvidi-jejo arbitražo v spornih zadevah Chicago, 25. sept. — Cikaška kriminalna komisija je .včeraj i-menovala komi tej sedmih članov, da preišče obdolžitve proti ursdu državnega pravdnlštva, ki jih je izrekel v zapriseženi izjavi bivši pomožni državni pravdnik Theodore Miller. Obdolžitve ae glsae, da je bil Miller odstavljen kot proeekutor kmalu potem, ko Ja uprizoril naval na zloglasni hotel Rex, zbirališče gangežev; da je izginilo lz hotelske blagajne $25,000 po navalu in gangeži izvajajo velik vpliv na meetna sodišča. Komisija je naročila komiteju, naj uvsds temeljito preiskavo glede obdolžitev bivšega pomožnega državnega pravdnika, kakor tudi v "postranske stvari." Neki član komiteja js izjavil, da bodo skušali razjaaniti okok ščine v zvesi a pismom, katerega je "Miks de Pike" Hertler plaši državnemu pravdnlku ftnrsn-sonu ta katero je na nepojaanjen način prišlo v roka Al Csponeju. Dalje js rekel, da bodo akuftali dognati, zakaj drugo Heltlerje-vo piamo, katerega js HeltlerJeva hči po smrti njenega očeU izročila načelniku preiakovalm-ga oddslks v uradu državnega pravdnika Pat Bocheju. nI prišlo v roke izTsdai veleporoti. Obe piami aU vssbovsli detajl Iran« podatka o gangeški kontroli po-Ikrije to sodišč. ^ _ _ •obema vladama noti, v kate-vili nrgira, naj prenehatf. a ; sovražnostmi — Liga narodov upa, da ba spor kmalu končan Wsshington, D. C., M. sept.— Ameriška vlada je sinoči poalar la identični noti Japonaki in Ki-tajaki, v katerih ju opominja, naj as držita obveznosti medsebojne mirovne pogodbe. Dalje ju urgira, naj prenehata s sovražnostmi in razpustita avoje vojaško čete v Mandžuriji, da tako preprečita nadaljnje frikclje. Akcija ameriške vlade je v po-polnem soglasju z Ligo narodov. To je prva diplomataka intervencija a strani ameriške vlade, ki ima namen končati oborožen konflikt. Državni tajnik Stim-son, ki je apiaal noti, Js jaano pokazal, da ameriška vlada na trpi kršenja pogodb, katere js tudi ona podplaala. Ženeva, 25. sept. — V krogih Lige narodov prevladuje upan- odgovor-je Bank da posta-Mellonovi pred še-sovi inte-instltuci-»ntrolo. poaledl-■Ui bilo lsvilhi je |a dopusti-bank, na-jšlh od teh kapi tabu nka v bank teč tlaoč ŽIVKOVlC, Bslffrnd, Jugoslavija, 25. aept. — General Pstsr Živkovič, prsd-ssdnlk jugoslovanske vlade, js včeraj podal oetavko. Kralj Aleksander je oetavko aprejel. Devetnajst ubitih v izgredih k v Indiji Srinigar, Indija, 25. aept — Devetnajat oaeb js bik) včeraj ubitih v Anantangu, ne daleč od tukaj, v iagradih, ko so sa muslimani spofirijell a policijo. Washington, D. C. 25. aept — Zadnja poročila s bojne fronta v Mandžuriji pokaaujejo, da js Ja-ponaka Ignorirala več točk pogodbe Lige narodov, ko ao njene Čete prejšnji teden invadirale kitajsko osemlje in aaaedls petnajst mest ob progi Južne mand-žurske železnloe, ki jo kontrolira Japonska. Deseta in dvanajsta točka pogodbe, ki govorita o mednarodni kooperaciji v dosego mednarodnega miru in zaščite, ata bili kršen), ker ss ja Japonska poelužlla orožja, da itva-Uavi svoje aahteve. Vlada Združenih držav in druge, ki ao podplaala Kelloggov mirovni pskt, smatrajo, da js Japonska kršila določbe tudi tega pakta, ki pred v id u j e mirno poravnavo in rešitev aporov ter konfliktov. Dvanajata točka obveauja Japonsko in druge države, ki ao podplaala pogodbo, da mora apor-ne aadeve predložiti Svetu Liga narodov v arbitražo. S tem. ko je japonaka vlada rabila oboroženo silo v sporu a Kitajsko f)* de želesniee v Mandžuriji, js podan jaasn dokaz, da je kršila dvanajeto točko ln je radi tega odgovorna aa posledice. Napoveduje profite velike Pravočaano Investiranje bo milijonarjem prlneafeo od 4000 do 600» odatotkov dlvidende New Ysrk. — (FP) — Kljub temu, da js skoraj ena tretjina ameriških delavcev bres dela in aaalužka. napoveduje Anglln'a Financial and Eoonomlc Service ia Bostona bogate dlvidende za tiats kapital i ate, ki bodo v tej krizi previdno Inveatirali avoj denar. * Ta avetovalna agencija napoveduje fantastične dlvidende od 4000 do 6000%; fantaatičns, ker altuaoija ni tako rožnata. Vendar ae pa agencija naalanja na rekorde dividend v preteklosti. Navaja n. pr., da ao nekateri in-veatorjl V* S. Steel korporaoije naredili 4150% prtflta} General Motors 6419% 1 American Radio korporacljs, n. pr. Owen D. Young, 2645%. ffe ogromne profite ao namreč lati tiatl špekulanti, ki ao kupili iuatenovne ali prvotne dalnios in jih prodali, ko je btl trg na vižku. Agencija pravi avojim klisn-tom, da vidi vsHko bodočnost v industriji televialje, ki čaka navoja. Pričakuje, da bodo borzni rakstirji žali v tej Muatrijl ravno tako velike profite kot ao jih y novejših Induatrijah. BREZPOSELNOST V AMMIK! NARA8CA To is raavidne ki D. t/., 2ft. aept Je js vsa« m veča. On aatim ec, lra, da Je 5,600,000 Zdru- sstavks. Vzrok savodan v goro- Kralj je aprsjel ■' dNHlMHMlnP Iz Js, da bo spor msd Japonsko in Kitajsko kmslu končan. To upsp nje potrjuje uradna izjava js-poneke vlade, da ja odpoklicala avoje četa ia Klrins, hi zagotovilo ameriškega državnega tajnika Stimaona, da bodo Združene države sodelovale z Ligo narodov v poskus« aa poravnanje sovražnosti v Mandžuriji. Detroit, Mich. — (FP) — Govor predsednika Hoovsrja na konvenciji Ameriške legije, v katerem je opozoril na reene po-aledlce, če aa člani ns odrečejo zahtevam glede izplačitvs bonu-aa ia vladne blagajne, Js bil prvi namig z njegovo strani, da ae Združene država nahajajo v manam ekonomakem in finančnem položaju. Ta govor je Izzval začudenje med lsgionarji, kar ao doesdaj slišali le optimistične izjava Iz Hoovsrjsvih uat, da altuaeija nI Uko resna kot jo slikajo nekateri črnoglednaži. Izjava, da fe* deralna vlada na more huje taksirati bogatine, js toliko bolj neutemeljene, ker js ameriško čssopisjs skoro v Istem čssu ob-jsvljslo poročila, da ao dohodninski davki v Veliki Britaniji sa sto odstotkov višji kot v Združenih državah. e v K> dslav-indani upanja, da aa bolšavllo znižalo v prihodnjih meaeeJh, pač pa obatajajbo-jazen, da bo šs bolj naraslo. Grssn omenja Ohkago kot eno izmed oaaih meat, v katerih je breapoeelnoet reaan problem. O* atala msata ao Jaraey Clty, Cle-veland, Baltimore, Boston, Phi-ladalphla, Detroit ln Blrmlnr-ham. Bregpoaelnoet je zlaatl občutna v atavblnakl InduatriJI vzlk poskusom administracije, ki je podvsela akcijo, da etimu-lira gradbene aktivnosti. ■■MOTMMMNft Lafija aa Izrtkia ia rafa- apenija, etražlje Vf>jaške čete v js bila apr jata i veliko vedno glaaov Detroit, Mlak., 25. aept. — Delegate na konvenciji Ameriške legija ao včeraj sprejeli rseolu d jo, v kateri urgirajo kongrea, naj pmdioži vprašanja prohlblei-js ljudstvu, da o njem gtaeuje. Rsaoluclja is bila aprajeta po krajši in vroči debati a 1,006 proti 9M glaeovom. Resolucija na-glaša, da osem najet! amendment ografta rsapekt pred aakonl In a-meriške tnatituclje, zato naj kongrea predloži državam pro-iK«icijo za odpoklic ali modifikacijo prah tokijskega zakona in da vsaka država da to vprašanje vollleem na gtaeovanje. Zagovorniki resolucije ao sr-gumentlrstl, da Js prohlbicijs odgovorna za razvoj gangeštva in koruptnega vpliva na eodlšča, nasprotniki resolucije pa ao trdili, da vpaiftanje prohibtelje na epakia na konvencijo Ameriške legije. Dslsgstjs ao tudi a prejeli predlog z »02 proti 607 glaaovom, da ns bodo ashtsvsli, da Jim vlada takoj Izplača zaostali dal bo-nuaa v denarju, obenem pa ao ur-girall prsdaednlka Hoovsrja, naj pooblasti ivet narodne obrambe da upoatevl akonomeko diktaturo, katera naloga naj bo reševanja problema deprealje. Zs novega načelnika Isgijs je bil Izvoljen Hsnrjr L. Stevena, mlad odvstnik Iz Wsraaws, N. C. PREISEINIK HOOVERSEJE SPET7M0TIL' Njegovo lajava s adravstvenem stanju postavili na laž. Botoanl ae širijo, ns ps krčijo Nsw York. — Ko Je nedavno pivrisednlk Hoover iajavll, da ja bila "umrljlvoet otrok, splošna umrljivost in bolsaanako atanjs dežela poalmi 1. 1981 ntžjs kot pa v šasu večje aapoelenoati 1. 1988 In 1929," js dregnil v arie-novo gnasdo. Da ae prepriča o resničnosti ali neresničnosti njegove iaJsvs, js uprava United Hoapital Fun-da v tem meatu uvedla praieka-vo v 141 bolnišnicah ln dognala, da ae je adravatveno stanje v tej krlal Jako poslabšalo. Vaa bolni, oe izkazujejo "abnormalen hi vedno večji porast Števila bolnic kov." "Mnogo je ljudi, ki bi moral! biti v adravniški oekrbl, ampak ne zmorejo Mtl bolni," pravi u-prava bolniškega aklada. "Statistika veliko štev Ho lju- n i a ko oskrbo, odklanjajo pa miloščino. Situacija je izredno resna." Poročilo tudi pravi, da adravniki obžalujejo, kar v Wa-ahlngtonu pokaaujejo raamare dežela v napačni luči. Poročilo lllinoiakega adrav-atvaaega departmenta pravi, da ae js adravatveno atanje v 1111-nolau poslabšala Zvišale ao aa poeebno otroške bolsznl, ki Izvirajo Iz podhranjovanja In neprava hrane. Samo sastnipljsnjs naraatlo ta 17% leta r pravi adravatvenl de-nt, kar pokaauje, da je •adava "v tesni itlkl i ekonomsko situacijo." Ako bi ae bil Hoover obrnil po atatlatlčne podatke na adravatvs-ne Inatltuclja in avtoritete ali pa na podporne organlaaclje, ki 1-majo bolniško aa varovanja, M bil lahko dobil točnejše podatke. Ampak v Waahlngtonu ae ne zanimajo za pravo allko dežele, o-zlroma Ja vaa aparat admtniatra-oije usmerjen tako, da "adravi-jo" deželo z bunkom in aavajal-nlml poročili ter lijavaml. To je vrgel Bell hiši v obraz tudi finančni izvedenec Ray O. Hali, ki je bil odalovljen radi tega, ker ae je uprl potvarjanju njegovih dognanj. Naereča za deželo je, ker ima na krmilu človeka, ki noče zreti dejstvojn v obraz, pač pa igra vlogo ptiča noja mfcleč, da bo rešil vladajočf, ra«-red pred večjim obdavčenem in ' odgovornostjo aa aiatem, ki peha milijona v propast In ooup. Dva banilte ustreljena Chicago, 25. aept. — Pot bsn-d i to v js včeraj vstopilo v groce-rijsko trgovino na 901 Hemhažu. ^^m Apanaka zbornica adobrila avto-s-nnljs Ušdrid, 25. aept. ^ Sociali-stični poslanci so včeraj odobrili ustavni dodatek, katerega je predložil predaednik Zamera in kateri priznava načelo regionalne avtonomije za tiste province, ki Jo zahtevajo. Glasovi iz r-""i: 1 FEOSVZT* PROSVETA THE enllghtehimrf •l^mtMmmArn^^ br M «*Ut Om* HM m mU I*-™ - 9* Mf-M prosveta or tvx nwbut® Zanimive IMiviki Gowanda, N. Y.—živimo v letu 1931 Ce človek premišlja, kako at godi ubogemu delavcu v tam gospodovem letu, mu prida na mM vprašanje: Ali m v resnici ne bo delavstva nikoli kmjav imm m h biti t (Deptoevsld Is "Glanevt Is miiM«.' as| vortof •J MMtov. ksr as| snaM. ža JesOlJe ss evnj noj bo4* Mrntl, kratki la n si Niti Ne »wisM stoM la " VVaahingtonu uatrašil, da hi mogoče moral skrbeti sa sedenj milijonov brezposelnih (kje so druifne?) v kratkem času, je prijel v roki telefon in zadrdralo je proti Londonu v Angliji, glaseč se: "Jas goapud Hoover in new- bodo ljudje spoznali to resnico in nuč svojih vrst, se bo razvila vojna—brsr strupenih plinov in smrtonosnega svinca ter krvavega bajoneta, ki se v današnjem redu v vedno večji grozi pripravlja sn naše hrbte. Socialistična vojna bo vojna miru in bratstva med vsemi narodi EoAena bo blaginja—proaperiteU, katera bo stopila avo-bodna med avojo veliko zemeljsko d rutino in jo rešila miserije in trpljenja današnjega časa. Rudarjeva žena. Poročilo Ualversnl Pa. Dno 17. sept zbudilo U »Panja? Saj jo vendar "Jsz goapud Hoover In new- ™ mojih dol- upravlčeno do_ življenja, kakor ,orškl bankirji zahtovamo od an- mmPMM^^ £ kakšen'Mellon in drugi krvosesa-delavatva. Toda U drhal si gleške vlade, da takoj uaUvi doio" delavcem, ali pa v veliki goletnli prijateljev se tudi pri slovenskem trgovcu čl delavstvn. Toda ta arnai si ook> ueiavcem, au pa v v«,.« " " * . . nikrbni].1J su>. lasti obkst nad nsmi, oblast nad meri zniža. Mi ameriški multi- T. Prevcu in pri imm w *fcos|s. aa prtmm Unr. II. >NI>. M 'litin umi nI. Sa va» * • *m Smfmm .. Pmmrni» h , S* — He&rstov obliž last nad vsem Psr krvosesov s svojimi gar- jovci /eduje milijonom de- Wililsm R. Hearst, časniksrski kralj, ki ims avojo dnevnike, čez dvsjset po štovUu, v vseh večjih mestih Zdrutenih držav, nastopa kot neodvisni kapitalist in kot ekonomski Ur socialni reformist. Njegov socialni evangelij je, da se laveev. In tej skupini se delavci popolnoma nič ne smilijo, pa bodisi v dobrih sli slabih časih. Sebi prirejajo milljondoUrake gostij* igrajo golf, se senčijo v Floridi • z našimi žulji rešujejo skrahifnni kapitalistični sistem v Evropi. Boje se namreč, da bi evropski delavci prijeli za va>e- upoštevate, pripišite posledice samim aebi." — ln glej čudo! 6las po telefonu k gospudu pri- priskočill na pomoč, ker ima veliko družino, in so mu dali dek>| oskrbnika ali hišnika v Domu. Mi, da ee zgodi po vol jiameri- To je zelo lepo odrtih rojskov ških bo angleško de- On je zv^t ru^^P^ lavstvo reklo, je vprašanje). To jo tisti "Inženir/ kuha in peče piške za sebe. NI mu bilo dosti, da strada narod pod njegovo vlado, ampak jo moral še v AngHjo pomoliti svoj to in tudi sedaj je obnovil naroč- niaOkJHHpHp^^HI^^H Istega dne se je vršila izredna društvena seja, ker so dobili* obvestilo, da je preminul v pitts- J^ito da M kapitalisti pobolj- ti, kakor so v Eusijl in prekucni- faigi nos, v škodo revnemu Ijtid- SSS^SCLj^ oslfSSSo II investirane milijone ameriških itvu. Al Smlth se pa drtl svo^ Su-Slmi»n7ah vsake vrsto. Hsarst mogotcev - v jarek, zavefcjoč | „ olva^ln niše članke v kapita. »JEE3B&« ksterimi so tudi mi- J se, da so potem "pečeni," če bi se -Fiiluiii rtmi» VValker, newyortki ______ _ _ r________ župan, ki se jo pravkar vrnil burški bolnišnici br. Frank Lau-1 potovanja po Evropi. Ko je m rich. Pred par dnevi je pretežko v Parizu, ae Francozi ga piva—ln piše članke v kapitalistične liste, ravno tako v ško- rovu dvignil, nakar se je mo-1 Jlmmk rad zaspi to se, zamudi, pa ao m« dali budilko. NI nič ral podvreči težki operaciji, ki ji je podlegel dne 17. sept. Za- lijonarjl ln multlmilijonarji kot je on vedno kaj čisU; enkrat "čisti' ameriško politiko, demokratsko in republiksnsko, drugič graf-tarsko policijo, tretjič gledališčne odre itd. Pred vojno je križarll proti salunom in pomagal suhačem, danes pa pobija prohibicljo. Vedno ima kakšno "zdravilo" zoper to ali ono zlo, na kaj sličnega pripetilo (ne bo dol-1 do delavskemu poklicu. To sta go. ko ae l>o). ^^m Ti pa, ameriška sedemmilijon-1 ga naroda, ska delavska masa, bree zaslužka, brez prihrankov (so pošli), i jedi in pijačo — brez obleke, bosa, izčrpana, prepadena Londonu je z Gandljem. hotel Gan- .. . . .. ii|1M„ I no aenvru n» »»* i ui ga jv mmh »■» Jim-J ti maaača in zapeljivca ameriške- ^^ ^ y flUri kovini, star mi*ja nI bilo od nikoder. Zaspal ^Mk« Aamr ie leU 1&28 do- U> bU 54 let ^^ ^ je vr4U ^^A^r^Z. dne 20. sept. Soprogi in blodni- Ns pušča žalujočo bolno soprogo, e- imeti no sestro na Candari in enega | di ga je čakal in čakal, toda bil Norman ThomasTI Bore malo — malo več kakor nič. Bori aa za delavake pravice že leta in le- Ntf čudnega torej, da je New Yorku — korupcija. , 'ZZZZŽ?* Z* Vum rekUmo » .ioj. Itd. UMpo^tlOfc. U- U Ak^vno ni bU Mta t katerega ooonm m tera je amrdljivo gnuana (ie urad, v katerega je kandidiral. časopisje. Haarstovo zdravilo proti bresposelnostl je, da zvesna vlada izda bonde sa pet milijard dolarjev in začne na široko z javnimi deli. On je proti socialnemu zavarovanju, češ, delavec mora vaak dolar, ki ga dobi, zaakižiti z delom. Za vzrok depresije In krize navaja nadkapitali-tacijo. Njemu je kapitalistični red dober in nenadomestljiv, toda posamezni kapitalisti ga zlorabljajo. Preveč so požrešni; vse hočejo sami imeti. Masna produkcija je silno pomnožila dobičke, ker je snižsls produkcijske stroške, toda lastaiki industrij prilagajo te dobičke o|Nftto»mive finančno paniko in vrže produkcijo iz tira. Prevelika kapitalizacija In prevelika Špekulacija. Vsaka kvatre Hearst natisne v svojih listih dolgo lekcijo, v kateri naAteva grehe tvojih požrešnih bratcev ln jih svari, kaj vse pride v deželo, če ne bodo previdni In če ne bodo upoštevali njegovih zdravil. Tako je te dni objavil dolgo pridigo, v kateri obsoja zabite bratce, ki znižavajo mezde delavcem. To je bedasto in nevarno, jih svari, In tega ne bi treba, če bi bolje gospodarili s svojimi Industrijami in drugimi podjetji, s katerimi delajo kakor svinja s polnim mehom. Kdorkoli se poglobi v socialno in ekonomsko vprašanje do dna. mu je lahko jasno, da se Hearst—kakor vsi ostali reformisti s raznimi socialnimi (tudi krščanskimi) idealisti vred— peča le s simptomi kapitalističnega sistema in le simptome na koži gnilega telesa skuša odpraviti, telo samo pa neguje. To dels tudi pepel Pij. Kapitalizem je ali right, ampak kaplta-llsti ao slabil Kspltallzem nI odgovoren za krizo, kapitalisti pa so odgovorni 1 To je prav taka logika. k|d(rina je v krščanski dogmi o dobrem Rogu In slabem Človeku: Bog je vaeakoal dober in polteh, ustvaril pa je mevžo, ki je k slabemu nsgnjens In sa posledice te svoje napake Je sama odgovorna! Kapltallatl rea špekulirajo, nadkapltallzirajo In drugače zlorabljajo In Izkoriščajo industrije, ampak to Izvira Iz kapitalizma samega. Iz njegovega bistva. Kapitallaem bazira na Izkoriščanju, drugače ne moro ekslatlrati. Biatvo in baza kapitalizma sta v tem, da ao produkcija dobrin vrši a priori aa trg ln dobiček, ne aa rabo. Kako naj bo potem kapltallat dober za delavce? Kapitalist je lahko dober človek, toda. če hoče ostati kapitalist In noče bankrotirati ter Iti med proletarre, mora gledati sa dobiček ln mora ae držati pravil sistema. Vsak kapitalist dobro gospodari saas. ne more pa hkratu dobro gospodariti sa druge ljudi v splošnem. To je dokazal gospod Hearst sam, ki je multl* milijonar, delavci v njegovih tiskarnah pa nlao milijonarji. Do danaa nI še noben reform ist doka sal. kaj mora atoriti kapltallat. da bo dober In da bodo njegovi delavci arečnl. Dokaza nI. ker jo to nemogoče. Ako hoče biti kateri kaplta* list tako dober—poakuai ao že bili—ne bo dolgo oatal kapitaliat. Javna dola bi hipno pomagala -ln bolje bi bilo to ket n*—toda ta hipna odpomoč še ne oadravt atoloma ln ne prepreči bodočo krize. Simptom brezpoaelnoatl je omiljen, ampak korenino, ki poganjajo simptome, ostanejo In poganjale bodo nova In nova zla. Odpomoč no gre do dna. Privatni kapitalizem ae ne da reformirati ali izboljšati. Uko da bo dober aa delavce. Ce bi bil dober za delavca—bo slab za kapi tal lata, a to ne bo več kapitallaem. kom moje globoko sodUUjel Delavske razmere v Universa- delavcev je spregledalo v Uh Ča-1 lu so j ako slabe in mnogo naših sih, kam spadajo in katera je strežbo in društvenemu predsedniku A. Erženu za brezplačno vožnjo in postrežbo. Anton Zidanšek, zastopnik. ljudi je brez dela. H koncu se za- njih stranka, toda večina je ---- ——-v— • tx | — U1 . , ^ MitAi I hvaljujem vsem rojakom, ki so in ostala bo—v temi, ker je pre- N^U.« 11 r^timeuT^! I * na roko u, mi nudiii po-1 v«! zaalepljena od kapiUli.ttfnlh se zbudik iz spanja, zavedla svo- tomi, da bi prijel sa vajeti. Bori jih dolžnosti in enkrst za vzelej se mož še nadalje za principe de-pometla s tem krivičnim stote-1 lavstva. za načela aoclallatlčne mom, ki je tvoj največji sovrni- stranke, se ubija in tudi, da nik_ga a svojo nevednostjo še Ukor mogoče omili položaj pori ada) je podpiraš in sama sebi tom prispevkov pri bedni in po kopiješ prezgodnji grob. Delavce se povsod napada/ na kapitalistično-koza&ki način ln to v letu lftSl. Ce ae protivi, mu krogle* krog glave. Ko | t, se prično aod-ve — ubijalci delav- In verakih listov, pa odklanja vsak poduk, kateri bi ji bil v ko-riat. ■■■■ Tukaj je bil sklican ahod za| 14. sep. zvečer na 64. in Green-Kriza In aoc. stranka | field cesti (sUri naslov) v Owl's| _ Weet ABte, Wla.-—Brezposel- dvorani. Predsedoval je W. Cole- KI ZTIlTrirf Jnrll o^-i 1 pomanjkanje, izganjanje man, Ujnik wisconslnžke soc. zsvedli sv^ih dofenosti ln I družin Iz sUnovanj, izguba pose-1 stranke. Bili so štirje govorni-1 SOBOTA, 26. SEPTEMBER Veliki človek Avgust Ford V svojem znanstvenem delu je rtxitwi predvsem možgane. V zvezi s tem jo val vprašanje podedovanoeti in vzrokov duZH nih bolezni sploh. V nekem predavanju m I l je dokazoval, da vpliva na duievn« bolS poleg podedovanosti (dve tretjini nor^vi. dedno obremenjenih) napačna vzgoja — kjf si presurova bodisi prenežna. Nadalie i« S? Ijlv težak boj za obstanek v mestih * •'Bedno tovarniško življenje ob dJH zraku za mlade ljudi, ki potrebujejo vsestr« ' akega razmaha moči. življenje izven ^^ razdrapano spolno življenje sploh, nemiri razdraženo življenje brez počitka radi velikm prometa, konkurence in zgodnje b!a/;.uno^ — to so za možgane skrajno škodljivi vm^ •moderne" civilizacije . . Poleg tega vpli« kvarno preklinjajoča, fanatična in dogmatičm plat vere, posebno dogma o podedovanem tZ hu in prokleUtvu vseh grešnikov/' ■ Poleg vsega »tega je sUlno študiral mriJ Ue. Izdal je 200 knjig o njih. V 50 letih jtl popisal nad tri tisoč pet sto novih vrst mra. veljl Boril se je in delal za splošno zboljšanj« v oskrbi in zdravljenju umobolnih. Pri t«* svojem delu je postal popolen sbstinent. Do teta ga je pripravil navaden čevljsr. Forel Je namreč z žalostjo opažal, da so se navadno sopet vračali v pijanstvo pijanci, ki jih je zdri. | vil v Burghdlzlu, da pa doeega čudovite uap«. he čevljar Boashardt, ki je vodil društvo | reševanje pijancev. Forel ga je vprašal vzroku njegovih uspehov in Čevljar mu je oi I govoril: ■■ "Popolnoma enosUvno, gospod .ravnatelj, jas sem abstinent, vi pa ne." Forel sam je ^ koj po Um posUl in ostal dosleden abstinent] Hkrati pa je z njim abstinenčno gibanje pr dobilo moža, ki je potrebo abatinence znanstveno dokazal in jo propagiral z vso vnemo i) Predavanja je imel pol Belgiji, Avstro-Ograki, Grčiji, Mali Aziji in Srbiji Forel meni, da ji rešitev le v popolni abstinenci, kajti takozVaii zmerni pivci so le mikaven zgled za uživanji alkohola množicam, ki ne poznajo mere. Oi meni: ••Alkohol, ki čutnost trenutno zviša, da jo spial in predavanji. Švici, Skandinaviji, inženirju zapeljani masi. Ce Iv eej ne oi £a£ kaUritTbT»oraH bit <£ »tev, to so vdaj dnevni dogodki, ki, med njimi tudi s. Benson ki I da imTo Kakor povsod, se je tudi tukaj nam je razlagal o težkočah, ka-^ vt,acll',da ,ma,Q| prijela zemljiških ln posojilnih tere ima a svojim družb nekakšna manija, kakor Iga kapiUlističiii listi' oni moč, Ukšno moč, kaUra v h pu lahko razprši gnili k a pitali-' t i! aS 'i nI delavec pa mora v ječo. Nihče drugi nI Uga kriv kakor delavska maaa sama. Ca bi se zaVedia, da bi ona veliko bolje foš Podarila's kapitalom kakor njA sovrai rekli: "K vragu z našimi sovrad^ r*vno sedaj napočil pravi čas za evikcijali. ■ Nadalje je razlagal, dolgov. Gotovo, v 1 w kakšen položaj nas je potisnil j VaUroTTvai V uTrrašimo 11 takih slučajih se najraje poslu-1 kapitalistični sistem, in nikdo| nik i! Ml amo mi — imamo mett Vi, naši krvosesi, poberite se iz Javnih uradov, ml hočemo urad- žujejo sodnlj, ker jll» ne stane nežna kaj bo čet 'prihodnjo «i-| vse U nič, ker po ,'lpoiUvT se mo. In to Je n^jVečjk l^vfla da- na krivda stem Ufcropašča, W ob prvi priliki Izvolili avoje delavake kaneft-daU, Od najnižjega uradnika pa do predsednika Združenih držav. Za sedanje gospode je svoboda tukaj, nam pa ukazujejo: trpi in moltt, če ne—pa crknil Za Vzgled si vzemimo pred- kasneje otopi, alkohol, ki s počasnim, neopi. ženim zastrupljanjem naših možganov otopi in uničuje naše etično čuvstvovanje, mišljenji in hotenje, alkohol, ki nas dela še bolj živinski in surove, kakor smo že, alkohol, ki že v oem* nu kvari na*e bodoče generacije, jc najhujši sptfjražnik. človeškega rodu. Napovedati mo , dal moramo uničevalno vojno in ne amemo miro-dokler ga definitivno in popolnoma m nemo v kemični laboratorij, kamor edino spada z morfijem, opijem in kokainom." V zvezi Is Um se je boril proti prostituciji in dosegel v Um ozlru precej uspehov. Ko » mu nekaUrl zdravniki nasprotovali, jim jt kret ln blagor delavske mase. Trpin. gov. Vzrok, da nas ni bilo več, Ko človek" stopi v sodnijsko I je, mislim, največ to, ker ni bil dvorano, opaal na prvi pogled shod objavljen javno; največ le sovražnik ln da je nje- „|ke socialistične stranke, katera morajo vsi stroškT zvrniti na lavcev samih ker seJm org^n - oror^no 2aklicAr: GleJU, da posUne že enkrit :, da jo kapitalistični si- ^ v re.,vlcl bori za delavski po- ubogo žrtev Sodnij« Jim tudi zirajo. ' V dvorani »dMšo* ^remilm ono, kar se poje v neki študent ..... ■ " »redo v vseh ozirlh na roko, ker di kakih deset slovenskih aodru- medici semper sunt porcii tudi one s tem dobro služijo. | gov. Vzrok, da nas ni bilo več, | zdnm;iki ^ vedno prašiči.) V znanstveno peihiaterski smeri Je don-; gel največ ftapehov v hipnozi. O hipnozi ii samo teoretiziral in delal poskusov, temved j« Je predvsem uporabil v korist človeštva. S hipnozo ln sugestijo je ozdravil mnogo lja ne, poštene vzgole in Isobrasbe. Veliki inženir, varuh zaprte blaginje, se je izrasil. da ljud stvo si naj iromaga samo v svoji mlaerlJI! Kako—tega on ne ve. Res al bi lahko pomagali sami s svojo delavsko stranko, ki ima načeU skupne lastnine vsega semeljakega bogastva, do kaU- rijo po človeku kot je šerif Ben- dati volilno liato in kandidaUka | son, ker ae mu gabi vae to me- imena na nji. Letos je bilo Ijud- Šetarjonje s ubogim delavatvom In ker ae je javno izjavil proti atvo močno razcepljeno pri vo-| litvah. Treba je tudi povedati, metanju revnih družin iz aUno- da republikanci niso prav nič u- vanj. Najbolj ga napadajo tu-kajlnjl kapitalistični listi, ker so v dostih slučajih ne pokori kaplUllstičnim poatavapt, katere tako hlapčevsko zagovarjajo. Po poffUvali 16. amendmenU k u-sUvl, samo da ao volllce preva-rlll. Ob 10. dopoldne sem se peljal iz Farrela v Plttsburgh, kjer njih mnenju se ne bi smel obo- sem imel priliko videti rasne ne- iU 1*11. Ker ee Je goapud IntenU* rega smo upravičeni vai. Kadar tavljatl* pri izganjanju družin, kar oni s« ne brigajo za trpljenja revnih družin Na drugi strani ga napadajo komunlat I—kakor poroča Sper-Uk. Komunisti, ki pravijo, da ao za delavako stranko, bi morali vedeti, da je bil Benaon Izvoljen od delavaklh glasov. kaUre tudi zaatopa koliko mu je mogo Če pod sedanjim alaUmom. Ker ao komuniati tudi deUvcl, dela Benaon gotovo tudi za njihove koriati. Tisti, ki verjamejo kaplUllstičnim ležem, katere t rešijo med svet (ao tudi mojstri v tem), bi ae morali večkrat ude ležltl socialističnih shodov, na kaUrth bi slišali marsikaj, kar bi bilo v njihovo korist Veliko lepe stvari s barantanjem glasov. Videl sem kako so delili pijačo v zameno sa glaeove, da celo policaji so pomagali donašstl aUklenice pijač«. Napil! so Uko. da ao se končno stepli. Pa nI bilo blizu nobenega moža postave, da bi čuval red in mir. Dne 21. in 22. sept. ps so se hitro pojavili v Brldgeportu. kjer so dvema lUlljansklms žgsnjarjema pobrali kotličke in velike množine pijače, ki so jo seveda spravili — za prihodnje volk ve. Slovenci niso bili v tem navalu pri-aadetl. - Antonij Ustnica uredništva Z N . Denver. Colo. — Nečlani ne morejo kritizirati v Pro-svetl jednotinih razmer. bolnik ne čuti bolečin), Uko da so lshko oper^ ral i bolnika, ne da bi ga narkotlzlrsll. Najboljša Fordova' knjiga o tam je: "Hlpnotiiea ali sugestija in psihoterapija." Moči hipnoze pa «1 nikdar precenjeni Videl je, da nima hipnoza trajnih uspeh* Nekoga naravnega daru, ki ga človek nima. u ne da sugeriratt. Zato Je zelo uporabljal tudi delovno UrapiJo: delo v poljedelstvu, vrtnarstvu. itd. odvaja človeka od bolnih miali in P usmerja v koristno udejstvovsnje. ' "LeU 1694. je Imel na kongresu naravoslovcev ln zdravnikov na Dunaju predavanji "Možgani in duša", ki je izšlo kasneje tudi t ktitigl. Tu zadeva Forel svoje filozofsko »v«-tovno naziranje. Bil je monist, t. J. pristaš r* uka, ki trdi, da sU maUrija in duh enatna n odina svetovna potenca (slls) in ds je nsrsvie duh nemogoč brez materije. Vse zsvestno din hoxno življenje Jt navezano na možgane^o možganov brez duše in ni duševnosti bre* ganov. Motnje v enem samem delu asoif*^ povzročajo motnje v enem delu duševnega it-Ijenja, splošno obolenje možganov poviro« splošno duševnoet obolelost. Materijs ni višja od duha ln duh ni višji od : * splošno duševno obolelost. Materijs ^ Naravno Forel ni priznaval, da bi imel ^ svobodno voljo. Cuv^tvo, da imsmo voljo, je Iluzija (zabloda), ki izvire iz t«** se ae zavedamo mnogoatranskih in nih motivov svojega hotenja. Motgan« is^ primerjamo s dlnsmo-strojem, le Jf neka gotova, narejena stvar, dočim «ms w živčna subsUnca to lastnost, ds si P""^ vedno nove pojave, da se Um prllsgodi da vplivati po njih In da na U način"« ■ novo. Ta plastična zmožnost prilsfoditv* kombiniranja j« značilna » biatvo ^^ možganov, t J. zdravega duha. ^ le relativno avobodnl, to sa prsvl, ds nsar šljenje, čutenje in dejanje poteks pr.ur ^ in odgovarjajoče vsem sunanjim in n *ra razmeram. * A, 2« septk*b«a PROBTIT* ■»i ' Tri -4 n V . Ml « Vesti iz Jugoslavije J (IirirM pOMrflta ta Jageoiavlie.) ■VLADA DBMISIJONI. * RAIA It mik) v no ii Jf kateri j« 22 »iutetrov teh» brel r«,orU ;Bbljsna, 4. sept. 1981. »imenoval kralj 8 novih ir j* predsednik vlade ♦ivkovič položil formalno vse vlade, nakar je 0Va imenoval vlado v l- ■tavu. J ftdsednika vlade je bil imenovan general Ziv-njegovi vladi je vaega , njm, vred 22 ministrov pili: dvaindvajset mi-Od teh ministrov jih je j nimajo nobenega resorna ao "ministri brez por-Od Slovencev sta v vta-jbert Kramer, bivši vod-i demokratske stranke, gtal minister za gradbe, tijec Ivan Pucelj is Ve-Jč, ki je postal minister (tfelja. . linistrov bo kar zadoeto- urn drobne vesti i je gačsiškl morilec v Gačnfku, umor starčeve in izropanje njene redno ni pojasnjeno. Po-■o, da so aretirali sose-nanu in njegovo ženo, ki tajita vsako sodelovanje, ranje Bahmana je sploh no, ker Bahman na vsa-iianje plane v krčevit jok sogoce spraviti iz njaga besede. Prstni odtisi mo-! ne ujemajo z Bahmano-i to je Bahmana razbra-lelo. Čigavi so torej prst-»i? borska policija je pregle-' >oj arhiv prstnih odtisov Bala, da se krijejo z odti-ga zločinca, ki je presedel [v kaznilnici. Imena poli: ne izda, ker bi to lahko preiskavo. Tudi so ae na-e, ki vedo povedati, da so domnevanega nibrllca u-p večera v bližini Heriči-aačije. Opis in ime tega (enca so sporočili tudi avti žandarmeriji v obmejnih in avatrijski orožnika dobili sled za morilcem, se namreč bližali neki hi-»tran meje, ki se je zate-njo domnevani morilec ter il za brivski aparat, da se > je ta osumljenec zagle-Snike ter na pol obrit piskače ter izginil v gozd. O-i ga zdaj zasledujejo in policijske oblasti, da se jim rečilo pravega morilca prl- i Krajina, ki je vsekakor že kdsj slovenska zemlja •kimi prebivalci, je nove • glede banovinske maje *la. Spet je priključena M Po Beli Krajini so tatovi in mnoga društva fcdila kar nekake proslave toodka. Slovenija sama je pt* priključitve, te vrnitve »jine k združeni Sloveni- ► so bile določene bano-! meje predlanskim in od-»Bela Krajina od ljubljan NaMi ter priključena Za- • as nini smel izreči javno da bi se Bela Krajina k Sloveniji. Zagrozili no ti - Metličanl in okopa M i jo za avoje o-® rlavarutvo, ki ao ga ne-£*iHi. Boje ae, da ga jim mejo. 1 it>r*ča y Trbovljah v o-nem tednu Mnu se je pripetila D tretja težka ne-"i Mparaciji so vozički 8 Udarja Juvana tako, da 1 •orali -»drezati nogo. Po-rjf ponesrečil pri podjetja delavec Reatar. kl najbrž morali odre-■J0 > "r. do i« se je pripe-r Pri polaganju ■ rudniško iek>znko na » i* Psdla tračnica *am-■aHaveu Avgueta Hanžlču mu jo stlačila. Tudi ■"G" moralj •ti *** >**«*U\ trnki jezik? ^■' poročajo, da se je be-h«-U.Ua*k«" institut na «*Mst, medldaaka termi-T " "«osl*venska« j#- • M dobijo tako mediclacl avljah le nogo najbrž naše države enotno medicinsko terminologijo. Terminologija bo torej pisana v "jugoelovenskem jeziku". Kateri jezik je to? Kdo ga pozna? Treba bo raapisati nagrado: Kdor odkrije kje jugoslo-venski jezik, dobi toliko in toliko nagrade. Odkril ga tako ali tako ne bo nihče, ker takega jezika ni! Podobno se je glasilo tudi v stari in novi ustavi: Službeni jezik je srbsko-hrvatsko-slovenski. To sta veekakor dva jezika. Slovenci imajo svoj jezik, svojo književnost, svojo kulturo. Samomor Slovenca v Zagrebu. — V Zagrebu se je obesil v neki novi zgradbi časopisni koiporter Prane Ojsltršek, doma iz Padeža pri Laškem. Pri njem so našli pismo neki znanki, v katerem piše, da gre v smrt radi težke živčne bolezni. Trika nesreča delavca. — V Woechnaggovi tovarni Se jejtežko ponesrečil delavec Ivan Škroba. Prenašal je s svojim tovarišem žveplen natrij, ki je silno jedka kemikalija. Na mokrem tlaku je Skrubi spodrsnilo^ posoda se je ob tleh razbila in natrij se je rszlU po delavcu ter ga razjedel in močno opekel. Shiba bo za dalj časa dela nezmožen. Koliko prebivalcev ima Slavonija? Po zadnjem štetju prebivalstva v Dravski banovini je imela ta ,približno 1,121,£60 prebivalcev. Tu niso bili všteti prebivalci Bele Krajine, kije pripadla zagrebški banovini, prišteti pa so bili prebivalci čaborakoga okraja, ki je bil priključen ljubljanski banovini. S tem, da je zdaj čaborski okraj odpadel od ljubljanske banovine, ja Izgubila dravska banovina 10,800 prebivalcev, s metliškim ln črnomaljskim okrajem na je pridobila 26,260 prebivalcev, Tako štetje zdaj dravska banovina — v kateri je združena vsa Slovenija — 1,186,000 prebivalcev. [ Koliko plače trna naš delave*? — Naj navedemo le jjri iriti-i*! koliko je zaslužil neki celjekl delavec'v tovarni Westeti za pločevinasto posodo. Za en teden je dobil delavec: 48 delovnih ur po Din 1.0A, Din 7632; 12 nadur po Din ZSd, Din 87.84; za davak se mu odbije Din 1; za bolniško blagajno itd. Din 3.48. Delavec dobi Izplačanih v gotovini borih Din 99.68! ^HH^HH S tem naj živi delavec en teden. Tudi če je samec, je živijo^ nje a tako plačo nemogoče.. To je samo en primer. Našteli bi jih lahko sto in stol — Lahko se naša država postavlja ln baha z moderno socialno zakonodajo, toda ksj nam koristi vsa ta zakonodaja? Bahmana nista morilca. — Mariborsko sodišče je izustilo iz zaporov Bahmana in njegovo ženo, ki sta bila osumljena umora starke Heričeve v Gačniku. Dokazalo se je po prstnih odtis-kih, da je pravi morilec nekdo drugI, ki je zbežal čez mejo v Avstrijo. . .. .„ . O elektrifikaciji kočevskega o-kraja sa že dalj časa debatira. Za elektrifikacijo se namreč potegujeta dve podjetji: banovin-ska elektrarna (Kranjske deželne elektrarne) ter elektrarna Tr-boveljske premogokopne družbe. Trboveljske družba ima v Kočevju svoj rudnik in precej močan vpliv v občinskem odboru, v ks-terem sedi tudi neksj rudniških inženirjev, ki se razumljivo potegujejo za Trboveljsko družbo. Sedi pa v občinskem oJboru tudi nekaj državnih nastavljencev, kl so seveds zs banovlnsko elektrarno. Ko so na občlnakl seji glasovali, je bilo pol glasov zs TPD, pol glasov ps sa banovlnsko elektrarno. Pri tem soglssju glasov je odločM žunan, aevedi v prid — bsnovinski elektrarni. S tem pa debata še ni bila zaključena. Univerzitetni profesor dr. Milan Vfdnar agltlra v časo p is ju za to, da izvrši elektrifikacijo TrbovHJaka družbs, če mur se spet mnogi čudijo, ker j'' ponudba Trboveljske družbo n*-ugodns zs Kočevje In zs oknllco. Vlom v Mežiei. — Pred neksj dnevi so ponoči neznani vlomilci vlomili v trgovino Konzumne-ga društva ter pokradli mnogo blaga. Delali so tsko previdno, da jih nI nihče slišal Isbrall so najbolje koee manufakturnega blaga ter pobegnili v noč. Za njimi al H so blaga za nsd 22,000 Din. Isto noč so vdrli tudi v mleksrno ter odnesli 360 Din. Spet požar pri Celju. — V sredo 3. sept. je začelo goreti pri posestniku Paholetu na Glinskem. Ker leži domačija precej na skritem, niso opazili požara v mestu, da bi alarmirali gasilce pravočasno. Dospeli so prepozno, da bi požar zatrli, preden bi storil kako večjo škodo. Tako pa je pogorelo eno gospodarsko poslopje in hlev. Gasilci so ubranili pred požarom le sosedna poslopja. Smrtna nesreča alovenakega rudarja v Boani. — V rudniku Kukavica ae je pripetila težka nesreča, pri kateri je izgubil živ-ljenje slovenski rudsr Ivan Ruč-nlk. V nekem delu rova je premog gorel. Ognja niso mogli pogasiti in so zato tisti del rova iull z zemljo. Zdaj pa ao zasip odkopali, da vidijo, ali je o-genj že pogašen popolnoma. V rov sta šla Ručnik in še en rudar, da pregledata rov. Svarili so ju, naj kljub plinskima maskama ne gresta predaleč. Toda plin je Ručnika naglo omamil, da se je agrudil, tovariš pa se je še utegnil umakniti do vhoda v rov, kjer so ga našli in obudili. Ručnika pa ao prinesli iz rudnika mrtvega. Napad na avto. Poljčanski restavrater Bauman se je pripeljal v nedeljo v Oplotnico s svojo ženo in znancem. Krog 9. zvečer s« je hotel vrniti, tedaj pa ga je zaprosil davčni uradnik Ozva-tič, naj bi njegovega sina prepeljal z avtom v mariborsko bolnico, ker mora po mnenju dr. Lautnerja biti na njem takoj izvršena operacija radi slepiča. iBauman je rad ustregel proinji, vzel v avto obolelega OzvatiČe-vega sina, zdravnika dr. Lautnerja in Ivana Jonkeja ter odpeljal proti Mariiboru. Ko so vozili skozi vas Pobrežje pri Oplotnici je nenadoma nekaj počilo in Bau-manu je zbilo klobuk z glave. Bauman je mislil, da je vrgel kdo kamen v avto, ustavil je, da bi pogledal, tedaj pa so sopotniki o-.pssiil, da ima glavo s krvjo obli-to. Klobuk pa je bil preluknjan. (Nekdo je z revolverjem ustrelil .,v avtp ter je le malo manjkalo,! ao nama vsa, ksr sva imela. Jas: sem se nekaj čask otepal svojo laščino, a ne ddbro. Eden je začel ropotati nad menoj, kateri Jezik govorim r Povem mu, da angleški in nemški,! ia poka-<šem na hišo, kjer je bil moj dom. .Razumeli niso nič kot sSojo italijanščino, tedaj ao postali-po na* •jinega brata Ifertina, kl so ga poznali in vedeli so, da zna Italijansko. Brat je prišel vee bled, ker ni vedel zakaj ga kličejo. Doma niso nič vedeli, da prideva midva iz Amerike in najmanj smo pričakovali takega sprejema. Prizor je bil za bogove. Dva z nabitima puškama ob strani, eden z revolverjem spredaj in četrti zadaj, mi trije bratjf pa v aredl — šli amo kot rasfcojniki na Savoden, eno uro hoda. Tam se je zopet vršila preiskava. Pri meni so našli tri zavojčke ameriških cigaret "Camel" ln škatlo cigar "fr Pallna", le deloma oboje napolnjeno, pri Tomažu pa steklenico kislih ku-msrc in "Green, Crsckeis" — in s tem smo motfili romati pol ure daleč na carinil urad v Pod- pleču. Brat je bil kmalu prost, tods mene so vaega pretipali in pregledali. Ce bi bil prinesel cigarete in cigare ia Jugaslsvija, bi bilo šest mesecev sapors, tako ps, ker je bila roba iz Amerike, so po eni uri razprave zaključili, da se njihov plen sežge. Moral sem iti v drugo barako, kjer je bita peč in položil sem cigarete in cigare na ognjišče za kuhanje polente. Stražnik je sažgal papir, kl je brž zgorel, cl* garete so pa ostale nepožkodova-ne. 1-akast i ovitki so odbili plamen. Tedsj je ukssal prineati petrolej ln polil je nesrečne cigarete ter zopet sažgal. V baraki se je močno posvetilo, po stensh so pa sašumeli ščurki, kakor da je baraka is samih ščurkov. U« ra je bita polnoči in Ralijsnska kontra je bila rešena 1 Ob treh zjutraj smo prišli na Brdo in se nekoliko pokrepčali a jedjo in pijačo. Doma je pa 70 let atara mati vso noč čuta v skrbeh, kam so ji odgnali aina. Pototažena je šale bila, ko smo vsi trije prišli domov proti ju« tru. Bil sem tako tam učen, da še nikdar tako; prav tako To; mai Tam je meja vaa šiva. Imajo majhne stražnice v Podplečem, na Brdu, pri Slugu ln Vuškovšu, kjer patroltrajo po dva in dna od ene do druge postaje. Tako ima tudi Jugoslavija na drugI strani. Doma ln pri aosedlh sva bila en teden. Z brstom Jurijem sva šla v Cerkno. Tam grade veliko vojašnico in Italijanov je bilo vse polno. Z avtom aa odpeljemo tudi v Gorico. Med potjo nam je šofer pokasal vojaške grobove in druge znake vojne. On je bil tudi na tej fronti. Razkazal nam je Gorico. Sedeli smo pod lipo ln srli proti Rs vnem u polju (italijansko: Redipol). Tam je pokopališče, kjer je pokopanih 30,-000 vojakov rasnih narodnosti. Majhni hribčki (grobovi) so na goato posejani; nekateri imajo spomenike. Par vojakov je prodajalo karte ln obiskovalec se mora vpisati v veliko knjigo. , Obiskati sva hotela tudi grad Miramar, toda ogled nI dovoljen od zadnjega maja. Prišli so visoki gospodje ts Kima In od takrat ni več posetov. Trst še stoji, kjer je bil, toda Čisto mriev. Mesto js silno zapuščeno. Veliko kaaarno so podrli ln seveda tudi kantino. , Napotimo ae v Postojno in jamo. Vstopnina je 80 Ur sa oao-bo. Jamo so prscej Izboljšali med vojno. Ruski Jetniki so naredili več predorov. Tako nam Ja povedal vodnik. Krasote v Jami nisem jaz zmožen opisati, rečem pa vsskemu, k{ obišče naše kraje, nsj ne zamudi prllfee In Jo posetl. Preko Vlpavsks doline v Idrijo, Cerkno in Novske, Seveds smo se povsod ustavili. Vino je dot>ro in korajino — ln šofer je naju opozoril, naj pazimo kaj govorimo. Vojaki so povsod v bil Žlnl in nastavljajo ušesa. Kjerkoli smo sedli k mizi, že Je bU den ali dva bllsu. Mussollnijev« glava je namalana povsod, kjsr Je kollčksj gladka stena. Silno grda je ta čreplaja .. . (Konte prlhodnjll.) Slovaški Uvodu tsas Podporna Jidaota IV. JaoSa 1SOT vdrta* ToL RockwoU 4M4 atftT-ftl So. Uvadala A?o„ Cklcas«. 1U. v GLAVNI ODBOR S.N. P. J. UPRAVNI ODSEK: VIN CENT GA IN KAR. prodsodaik. ...t68T 8. Uwndalo Aro., Chicago, IN. PRED A. VIDER, vi. tafotk..........M67 S. Lawndalo Av«„ Chloaco, III. BLAS NOVAK, tajnik hol. oddelka... .M67 8. Levadelo Avo., Chkago. 111. JOHN VOGR1CH, gl. blagajnik......M7 8. Uwadata Avo., Chioa«o, 111. PIUP GODINA, upravitelj glasita.... 2(107 8. Uwndalo A ve., Chicago, Ilf. JOHN KOLEK, urednik glasila......«687 8. Lavrndal« A ve., Chicago, 111. ODBORNIKI} ANDREW VIDRICH, ppri podpredsednik, 069 Ruseell Avo., Johnstovra, Pa. DONALD J. LOTRK1H, drugi podpredi., 1967 P. Trumbull Avo., Ohtoago, III. JOHN J. EAVERTNlK, gl. idravnlk........3714 W. 90th 8t, Chicago, 1U. GOSPODARSKI ODSEK: PRANK ALESH, prtelS|e|e ee t^ letoUjNo, ^^ JSiii. K1s" p^Mtf. taihii^ N M « «1 ■ 9a sMMMMk II «MS |n 4vub1 aplal SS9S9r1Iž nHlaal ssfslslss B^ldl VBB« iMMf V^NMa Mhs. mi m mitu* ee «saosvBrb.M mi a u-ak am. anm, ui. v Berlina, kl jo več tednov zaprla, ka je pritisnile ■ I ■NVVIRi Mva Ljudje večinoma mislijo, da ja beseda <4kavaM arabska bsseda. To mnanjo pa |e napačno. Tudi Arabsi ao namrsi to beeedo dobili od drugpd iH » «> Potem osnačovall sms ksva in pa jno- ga favora in pomeni "hribovskega kmeU", V abesinsklh hrU bih živa namreč, kmetje, ki Imajo cele goedovs kave, tam kmetom pa pravijo Ahaalnsl "kafečo". a zemlja, ldar prebivajo ti kmetje, ss imenuje "Uaffa", odtod pa ja dobilo svoje Ima tudi kavlno drevje ln grmovna ln zrnje ln plja* ču. To Ime 60 obdržali tudi A-rabel, od Araboov pa ae Je kava razširila po vaam svatu. Zanimivo jo, da al kava nI mogla osvojiti Kitajcev, kl za kavo ne mV rajo, dačlm Ja skoro povsod drugod kava Jako priljubljena pijača. Pa tudi Arabci Be člalajo kava tako, kakor ljudje splošna mislijo. Arabci posnsjo namreč ša neko drugo.pijsfo, kl Jo pripravljajo ls listja grma "Kata". čaj ls tega listja pUo na mMljona A-rabeev. V pravljicah ls "tisoč ln ena noči" beremo, da so tepli tista ljudi, kl so uživali kavo. Topli so Jih, kar ja bilo takrat prepovedano uživati pljašo, ki Ja učinkovale skoraj kakor alkohol. Ta pra- Kved je trajala do 16. stoletja. le pismouki U Kaira so rešili vprašanje pitja ali nepltja kava. Ti so dovolili piti kavo, ker drži človeka dolgo budnega. Dandane* pa cenijo Arabel kavo kot najboljše srsdstvo ss žejo. £eje pa al ne gaae s pijačo, ampak s tem, ds grisejo prežgsno zrnje. Nemške besede "Bohne" ("Kaffee-bohne") pa prihaja bržkone od arabske besede "bunN — tako I-menujejo Arabci kavlno zrno. Ksvo so zsčeli piti povsod, kamor je prodrla, najprej učenjaki. Tudi sladkati ao začeli kavo že Jako zgodaj. V Carigradu so odpril prve kavarne, kl so Jih I-mottovsll "mektabi istsn", t. j. "krsj omike", V ksvsrnah