OGLAŠAJTE V NAJBOLJŠEM SLOVENSKEM
ČASOPISU V OHIJU ★
Izvršujemo vsakovrstne tiskovine
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
ADVERTISE IN THE BEST SLOVENE NEWSPAPER
OF OHIO ★
Commercial Printing of All Kinds
VOL. XXXIII.—LETO XXXIII.
DomaČe vesti
Iz bolnišnice
k bolnišnice se je vrnil Joe ^afencie,'ki se sedaj nahaja na ^^ojem domu na 15609 Holmes ve. Prijateljem se zahvaljuje darove, kartice in cvetlice ter °biske v bolnišnici.
^'njakova večerja
Mr. Prank Godič naznanja, a se bo v soboto zvečer, 18. e ruarja serviralo okusno sr-jakovo večerjo v njegovi go-gg 1 Shore Tavern na 1273 E.
St. Zabava bo izvrstna in -postrežba najboljša. Prijate-in znancem se priporoča v
^naklonjenost.
Na obisku iz Jesenic
da 1^'^3-tkim smo poročali, do	Tone Razinger, ro-
s ^ '^|"^®senic na Gorenjskem, čar" jugoslovanskih smu-^	svetovno tekmo, ki se
pj.^v ^ Yorku. Snoči je pa cu ^ obisk k svojemu stri-Mr. in Mrs. Frank 7002 Becker Ct., došeli	par dni. Dobro-
direktorija SDD
na	7:30 uri se vrši red-
tven^^^ .^^'"^ktorija Slov. driiš-na Recher Ave.
važniK	ker je veliko
stvari za rešiti.
^obletnjj,^ poroke
38 ^ ° soboto sta obhajala ga	svojega zakonske-
, in	obče poznana Mr.
Highlit^	-&	b 1 y iz
ju Sorod	Priliki so
Do _ in prijatelji prijet-ro g|. ®®n®tili s zabavo, kate-in ijj Pi'ipravila hči Genevieve ^ Lawrence. Slavljen-še jia	in jima želimo
s«.
1950 i ^^^&cije SMZ za leto John o ^^^deči: Predsednik ^rank Podpredsednik mati bi . ^^jnik Matt Za-Martin Valetich, ^^Gdsed Benevol, častni Zorni nHu ^^^nk Cesnik, nad-iey Tony Mrak, Stan-Seje gg in Frank Perko. to v vsako četrto sobo-(»b 7^0 uri v Slov. Holmes Ave. Mjt —---
najden mr-hotelski sobi
()W:L. 14. feb.__
^ Sobi v, '^^nes našla mrtvega ^Uonar-j ° Texas znanega mi-*den oyda Noble, ki je bil kontraktorjev '^ože^j ^ naprave. Njegovo pre-^*^,000	na okrog $40,-
^a Števil ^ predsednik večje-
. oljnih družb.
CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY (SREDA), FEBRUARY 15,1950
ŠTEVILKA (NUMBER) 32
■žOBcSJ" direktor
»z prage
-Snoči je iz
K ^-^GA fT
od '	—onoci je iz
[''^ciie	direktor orga-
UUo% p 'nerican Joint Distri-
fi ^kago] ®®koslovaške obla-®Žeio	mora zapustiti
^Vy g .
^	odhodom zme-
v,_, °®^°vaškimi oblastmi $40ft	sklada v zne-
ga je še imela I'Atw ^'"^^'^'zacija.
^ATlt?![\^®T BOLAN
1	i krogj 14. feb—Vatikan-vf D&peŽ p?, ^anes naznanili, da
itifijj	dobil lažji na-
]	j® po nasvetu
2	of	ostati v poste-
i® star 73 let, je e bolj rahlega zdravja
Churchill se obvezal, da bo obnovil pogajanja s Stalinom, če bo na volitvah zmagovalec
w
EDINBURGH, Škotska, 14. feb,—Voditelj angleških torijevcev Winston Churchill je danes obljubil, da bo obnovil pogajanja s Sovjetsko zvezo z namenom, da se ustavi atomsko oboroževalno tekmo, če bo njegova stranka zmagala na volitvah 23. februarja.
Bivši premijer je slovesno obljubil, da bo vložil skrajne napore, da se premosti prepad med vzhodom in zapadom. Dal je vedeti, da bi takšna pogajanja s sovjetskim premijerjem Stalinom bila v obliki predvojnih sestankov "velikih treh," namreč med Trumanom, Stalinom in Churchillom.
Churchill je zagotovil, da je v odsotnosti takšnih pogajanj ameriška prednost na polju atomske energije "najboljša garancija svetovnemu miru."
Z obljubo za obnovo pogajanj 3 Sovjetsko zvezo, je Churchill zavzel nasprotno stališče od stališča laboritskega ministrskega predsednika Attleeja, ki v volilni kampanji zagotavlja, da takšna pogajanja ne bi prav nič pomagala.
Connally ni zadovoljen s ChurchiUovo obljubo
WASHINGTON, 14. feb.—Demokratski senator in predsednik odbora za zunanje odnošaje Tom Connally je danes izjavil, da za-padae sile ne bi trebale "drveti" v nova pogajanja s sovjetskim premijerjem Stalinom, dokler ne bi bilo dobrih vzrokov, da se lahko pričakuje tudi rezultate od takšnih pogajanj.
Connally je izjavo podal v zvezi z volilno obljubo Winstona Churchilla, ki je zagotovil, da bo vložil največje napore z namenom, da se ustavi atomsko oboroževalno tekmo med Zedi-njenimi državami in Sovjetsko zvezo.
-Iz-
IZVRŠNI ODBOR CIO BO IZOBČIL 4 UNIJE?
WASHINGTON, 14. feb.
vršni odbor CIO je danes začel tridnevno sejo, tekom katede bodo verjetno izobčene štiri levičarske unije.
Štiri unije in njeni predsedniki, o katerih izobčitvi se bo raz-motrivalo, so:
United Public Workers (predsednik Abram Flaxer), United Office and Professional Workers (predsednik James Durkin), Food Agriculture and Tobacco Workers (predsednik John Tisa) in Mine, Mili and Smelter Workers (predsednik John Clark).
Na dnevnem redu je tudi zadeva premogarjev. Izvršni odbor bo odločil svoje stališče v zvezi s stavko, kakor tudi v zvezi s sporom v industriji avtomobilov in pri telefonskih družbah.
BEVIN POHVALIL MARSHALLOV NAČRT
LONDON, 13. feb.—Angleški zunanji minister Ernest Bevin je danes v volilnem govoru izjavil, da je Marshallov načrt rešil zapadno Evropo pred komunistično nevarnostjo. To je prvič, da je neki član angleškega labo-ritske vlade oddal priznanje Ze-dinjenim državam.
JAPONKE PRIHAJAJO
WASHINGTON, 14. feb.—Ju tri bo prispela v San Francisco skupina desetih japonskih žena Japonke bodo "proučevale" de mokracijo v Ameriki.
Iz Življenja naših ljudi po Ameriki
Fleming, Kans.— Po enoletni
bolezni je 28. januarja umrla v bolnišnici Anna Pišek, članica SNPJ, stara 49 let, rojena v Mindenu. V Fleming je prišla, ko ji je bilo koraj tri leta in ves čas tukaj živela. Tukaj zapušča moža Bartelja, tri hčere in dva sina, v Pitts-burghu, Kans., 90-letnega očeta Johna Bregarja, brata Johna in sestro Christine Nankivel, v Tulsi, Okla., brata Leopolda, v Cherokee ju, Kans., pa sestro Mary Bergman.
Washington, Pa. — Janez Butkovec, Trbovlje-Retje 10, Slovenija, bi rad izvedel za otroke svojega pokojnega brata Franceta. Njegov sin Frank je menda živel v okolici La Salla, 111. Komur je kaj znano o njem, je prošen, naj poizvedovatelju piše na gornji naslov, ali pa na Frances Lavrencic, R. D. 1, Box 633, Washington, Pa.
Milwaukee, Wis. — Pokojni Frank Smaltz, o čigar smrti je bilo že poročano, je bil rojen v Mirni peči, Dolenjsko, ne v Metliki.
Joseph Struncel in žena sta v družbi sinov in hčera, prijatel-Ijev in znancev praznovala 50-letnico zakonskega življenja.
Pittsburgh, Pa. — Profesor Ciril žebot, ki poučuje ekonomijo na Duquesne univerzi, je spisal že več študij o primerjalnih gospodarskih sistemih. Dnevnik The New York Times pa je letos 29. januarja priobčil njegov celo kolono dolg komentar k jugoslovanskim vladnim napovedim gotovih gospodarskih in političnih sprememb v državi.
TAFT NE VE, KAJ NAJ SE STORI S PREMOGARII
CANTON, 14. feb.—Republikanski senator Robert A. Taft je snoči izjavil, da ne ve, kaj bi se lahko storilo v okviru zakona, če se premogarji kljub sod-nijskem ukazu ne bodo vrnili na delo. Izrazil je mnenje, da bo mogoče potrebno sprejeti neki nujni zakon, po katerem bi vlada zasegla premogovnike. Toda poudaril je, da ni mogoče spraviti v ječe 400,000 premogarjev.
NEMIRI V FRANCIJI
'NICE, Francija, 14. feb.—Danes je v tukajšnjem pristanišču prišlo do resnih nemirov, ko so delavci skušali preprečiti tovo-renje orožja na neko italijansko ladjo.
Pristaniščni delavci, ki na vse mogoče načina preprečujejo, da bi se orožje na pošiljalo v Indo-kitajsko, so bili razgnani s solznimi bombami. Policiji so priskočili na pomoč tudi gasilci, ki so pripeljali velikega metalca raket. Predno so se razšli, so komunistični delavci vrgli v morje metalca raket.
ZNANSTVENIKI SE STRINJAJO. DA ZA PLEŠE NI ZDRAVILA
NEW YORK, 13. feb. — Vodilni ameriški znanstveniki so včeraj naznanili za vse plešee žalostno novico, da jim nobeno zdravilo ne more pomagati. Naj si maže jo pleše s kakršnimi koli mazili in jo polivajo s še tako dragimi kemikalijami, bo njihova pleša kljub temu gladka kot jajce.
Do gornjega zaključka so znanstveniki prišli po dvodnevnih debatah, ki jih je sprožila new-yorška Akademija znanosti. Vkupno je na važnih posvetovanjih sodelovalo 200 znanstvenikov, ki so vprašanje pleš temeljito proučili.
D r. Marion Sulzberger, ki poučuje n a newyorski univerzi je izjavil, da kemikalije nimajo nobenega učinka za rast las na mestu, kjer se pojavlja pleša. To je po navadi na sencih in na temenu.
Predsednik konference dr. James B. Hamilton pa je zaključil diskusije z izjavo, da se pleše pri moških pojavljajo vsled treh glavnih činiteljev: dednosti, starosti in navzočnosti večje količine hormonov. Pleše začnejo moški dobivati ponavadi po tridesetem letu starosti. Nekateri znanstveniki pa so izjavili, da moškim začnejo padati lasje že pred rojstvom. Po rojstvu jim začnejo rasti lasje do dobe pubertete, ko mladeniči začnejo dobivati plešo, čeprav še ne tako vidno.
Mnogi znanstveniki so poudarili, da una jo evnuhi (škopljenci) zelo goste lase in niso skoro nikoli plešasti.
V Zaključnih besedah pa je dr. Hamilton potolažil plešče, naj nikoli ne zgubijo upe. Med znanstveniki je bila večina takšnih, ki so bili izraziti plešči.
V Moskvi je bil sklenjen sporazum za medsebojno pomoč med Sovjetsko zvezo in Kitajsko za dobo 30 let
Naročajte, širite in čitajte "Enakopravnost!"
LETALO S 16 POTNIKI IZGINILO NAD PACIFIKOM
SEATTLE, 14. feb. — Neko ameriško vojaško , letalo tipa B-36 je danes potom radio naznanilo, da je prisiljeno spustiti se radi kvara. Letalo se je s 16 potnikov nahajalo nad Pacifikom, ko je bila zaprošena nujna pomoč.
Letalo se je zgubilo na poti iz Alaske v letalsko bazo pri Fort Worth, Texas.
PIKE IMENOVAN ZA ZAMENIKA LILIENTHALA
WASHINGTON, 14. feb. — Predsednik Truman je danes imenoval Sumner T. Pikea za začasnega predsednika Komisije atomsko energijo.
Pike, ki je bil član komisije, bo zamenjal Davida Lilienthala, ki je podal ostavko.
VOGELER NE BO DOBIL AMERIŠKEGA ODVETNIKA
B U D I M P E ŠTA, 14. feb.— Ameriški businessman Robert A. Vogeler, ki se nahaja interniran na Madžarskem zaradi vohunstva in sabotaže, je danes sporočil, da mu madžarske oblasti ne bodo dovolile, da najame ameriškega odvetnika za obrav navo, ki se bo pričela prihodnji petek. Na osnovi madžarskega zakona ni dovoljeno tujim odvet nikom, da bi prevzeli obrambo obtožencev na Madžarskem.
ROBERT ST. JOHN BO IMEL PREDAVANJE
Znani časnikar in bivši komentator na radiu Robert St. John bo v četrtek zvečer ob 8.15 irnel predavanje v Fairview High School. Kot član organizacije United Federalist Union bo St. John govoril o temi: "Man's^ Great Chance."
Nedavno je St. John objavil knjigo "Shalon," v kateri opisuje svoje vtise iz obiska Izraelu v letu 1948. Kot znano je pred tem napisal dve knjigi o Jugoslaviji.
Zadnjih 10 let je St. John zelo mnogo potoval. Vkupno je v tridesetih deželah prepotoval razdaljo milijon milj.
POVELJNIK HITLERJEVE STRAŽE JE V PARIZU
PARIZ, 14. feb.—Komunistični časopis "Ce Soir" je danes naznanil, da se načelnik Hitlerjeve osebne straže Otto Skorzeny nahaja v Parizu.
Skorzeny je postal posebno znan, ko je leta 1943 rešil Mussi-linija in ga z letalom pripeljal v Nemčijo.
Soglasno s časopisom so. Skor-zenyja videli v neki pariški kavarni, kjer si je mirno točil vino. Časopis je objavil tudi njegovo sliko, na kateri se nahaja v družbi neke ženske. Ko so ga poročevalci slikali, je bil Skorzeny zelo razkačen.
GRŠKI MILIJONAR SE UKVARJA S SLEPARIJAMI
ATENE, 13. feb.—Grški milijonar Theodore Lanaras je danes bil obtožen, da je žel pretirane dobičke s svojimi tekstilnimi izdelki. Preteklega meseca je Lanaras dobil od Administracije za ekonomsko sodelovanje za $500,000 vredne opreme za tekstilno tovarno. Toda izdelke je prodajal po višji ceni kot pa je predvidevana.
AMERIŠKI ČASNIKARJI PRI DIKTATORJU FRANCU
MADRID, 11. feb. —Španski fašistični diktator Franco je danes skupini 37 ameriških časnikarjev izjavil, da ne vidi nobene razloge, zakaj ne bi med Španijo in Zedinjenimi državami bili upostavljeni dobri odnošaji. Franco je prekinil sejo vlade, da bi lahko prišel v hotel Pardo pozdravit ameriške goste.
ŠVICA PRIZNALA KITAJSKO
BERN, 13. feb.—Kitajska komunistična vlada je včeraj obvestila švicarsko vlado, da je pripravljena na pogajanja za izmenjavo diplomatičnih pred-predstavnikov med obema deže-lema. Švica je že 17. januarja obvestila kitajsko vlado, da bi bila pripravljena upostaviti z njo diplomatjčne odnošaje.
MOŽ ZASTRUPIL ŽENO
SHELBYVILLE, Ind., 14. feb. —Neki Clarence E. White je danes priznal, da je zastrupil svojo ženo, ker je bila zelo bolana in je dolgo trpela. Izjavil je, da je v ženina zdravila nalil dve steklenici strupa. Mrliški oglednik je 11. januarja izjavil, da je Mrs. White umrla naravne smrti, toda pozneje je bilo ugotovljeno, da je bila zastrupljena.
Cilj sporazuma je, da se onemogoči oživljanje japonskega imperializma; Sovjetska zveza se bo umaknila iz Mandžurije, Port Arthurja in Dairena
LONDON, 14. feb.—Moskovski radio je danes naznanil, da je med Sovjetsko zvezo in Kitajsko bil sklenjen sporazum za medsebojno pomoč med obema državama. Sporazum bo v veljavi 30 let.
Soglasno z naznanilom je spo-
razum v glavnem vperjen proti oživljanju japonskega imperializma.
Sporazum o prijateljstvu, zavezništvu in medsebojni pomoči je bil sklenjen po dveh mesecih pogajanj.
Na osnovi sporazuma se bodo sovjetske čete umaknile iz Mandžurije, Dairena in Porth Arthurja. Kitajska pa bo brez odškodnine dobila upravo nad važno železniško progo Cangčun.
S sporazumom sta se Sovjetska zveza in Kitajska obvezali, da bosta skupno nastopili proti vsaki kršitvi miru s strani Japonske, ali pa katere koli druge države, ki bi se direktno ali pa indirektno združila z Japonsko z namenom, da bi sprožila napad.
Dalje sta Sovjetska zveza in Kitajska obljubili, da bosta sodelovali pri vseh mednarodnih akcijah, katerih cilj je, da se zagotovi mir in varnost na celem svetu.
Kitajski komunistični voditelj Mao Tze tung je prišel na pogajanja že 16. decembra. Zapadni krogi so trdili, da Sovjetska zveza preveč zahteva od Kitajske in da ji hoče odvzeti štiri province, toda na osnovi sporazuma je jasno, da je prav Sovjetska zveza odstopila Kitajski mnoge baze in pravice, ki jih je imela na osnovi prejšnjih sporazumov.
Rusija bo pomagala pri industrializaciji Kitajske
Na osnovi vrste sporazumov bo Sovjetska zveza pomagala Kitajski pri razširitvi njene industrije. Za te namene ji je odobrila kredit v znesku $300,000,-000 za nakup industrijske in železniške opreme. Te kredite bo Kitajska povrnila v teku desetih let s pošiljkami čaja, surovin in delno bo tudi odplačala s svojim denarjem in ameriškimi dolarji.
Sporazume sta podpisala sovjetski zunanji minister Andrej Višinski in zunanji minister Ljudske republike Kitajske Čou En lai, ki je od začetka sodeloval pri pogajanjih. Oba zunanja ministra sta izmenjala note, s katerimi je zajamčena popolna neodvisnost Ljudski republiki Mongoliji.
JUGOSLAVIJA PREMAGALA AMERIKO V ŠAHU
NEW YORK, 14. feb.—Jugo slavija je danes premagala Ze-dinjene države s 5.5 proti 4.5 točk v šahovski tekmi med obema deželama. Jugoslovanski ša-histi so igrali v Beogradu, ameriški pa v New Yorku. Poteze so bile naznanjene potom radia. Jugoslovanski šahisti so dobili dve igri, Američani pa le eno.
MOSKOVSKI ČASOPIS NAPADA JESSUPA
MOSKVA, 14. feb. — Včerajšnji moskovski časopis "Izvesti-je" je objavil članek, v katerem je napaden ameriški ambasador dr. Jessup, ki skuša poživeti reakcionarne elemente v Aziji za borbo proti azijskim ljudstvom.
Članek je bil objavljen v zvezi s konferenco 17 ameriških diplomatov na Daljnem vzhodu, ki razmotrivajo o zajezitvi komunizma v Aziji.
Moskovski časopis pravi, da se je Jessup pogovarjal z ameriškim vojaškim guvernerjem Japonske, gen. McArthurjem o življenju japonskega militarizma, da bi se z oboroženo silo zatrlo osvobodilna gibanja azijskih ljudstev. Nadalje pravi, da je sestanek Jessupa s francoskim lutkarskim vladarjem Viet Nama Bao Daiem tudi del teh naporov.
NEMŠKA VLADA SE NI ODPOVEDALA OZEMLJU
FRANKFURT, 13. feb.—Minister za nemške zadeve v bonn-ski vladi Jacob Kaiser, je danes izjavil, da ozemlja vzhodne Nemčije ob reki Oder-Neisse še vedno pripadajo Nemčiji. Obsodil je tudi vlado vzhodne Nemčije, 'ki je priznala novo mejo med Poljsko in Nemčijo.
Na osnovi Potsdamskega sporazuma je Poljska dobila nekaj nemškega ozemlja v vzhodni Nemčiji, toda nemški neo-naci-sti že sedaj zahtevajo, da se ta ozemlja vrne Nemčiji.
PREDLOGA ZA POMOČ KOREJI PODPISANA
WASHINGTON, 14. feb.— Predsednik Truman je danes podpisal zakon za pomoč južni Koreji in Formozi v znesku $70,-500,000. Od te vsote.bo južna Koreja dobila $60,000,000, nacionalistična vlada Kitajske pa $10,500,000.
S to pomočjo se je vsota za vkupno zunanjo pomoč zvišala na $29,000,000,000, do spomladi pa bo verjetno znašala okrog $33,000,000,000.
TRUMAN BO GOVORIL
WASHINGTON, 14. feb. — Iz Bele hiše so danes naznanili, da bo predsednik Truman govoril v četrtek na demokratskem Jefferson-Jackson banketu.
MAO ŠE VEDNO V MOSKVI
MOSKVA, 14. feb. — Kitajski komunistični voditelj Mao Tce tung je danes prisostvoval baletu "Labodje jezero" v slovitem Boljšo je gledališču. Mao se nahaja v Moskvi že od 16. decembra. Veruje se, da so v teku važna pogajanja in posvetovanja v zvezi z azijskimi zadevami.
STRAN 2
ENAKOPRAVNOST
15. februarja 1950
"ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3. OHIO
HENDERSON 5311-12
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI)
By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town:
(Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta):
For One Year—(Za eno leto)
For Six Months—(Za šest mesecev) _____I____~.................
For Three Months—(Za tri mesece) _____________________JI
$8.50 .. 5.00 . 3.00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries:
For One Year—(Za eno leto) . ........................
For Six Months—(Za šest mesecev)___________________
For Three Months—(Za tri mesece) ______________________
----------$10.00
------------- 6.00
............ 3.50
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3. 1879.
KITAJSKI NACIONALISTI SE NE ZMENIJO ZA PROTESTE
Ameriška vlada je zadnje čase poslala nekaj protestov kitajski nacionalistični vladi, ki je po porazu na celinski Kitajski zbežala na otok Formozo. Prvi protesti so bili v zvezi z napadi na ameriške trgovinske ladje. Zadnji teden pa je Državni oddelek poslal bolj ostro protestno noto kitajskim komunistom zaradi bombardiranja Sangaja.
Kitajska nacionalistična letala, ki so večinoma ameriškega izdelka, so 6. februarja metala bombe na Šangaj. Po poročilih iz Peipinga je bilo več kot 500 civilcev ubitih in okrog 1,000 ranjenih. Seveda, ameriška vlada ni protestirala proti napadu na civilno prebivalstvo Sangaja (to je končno notranja zadeva Kitajcev), pač pa radi napada na šan-gajsko električno centralo, ki jo lastujejo Američani.
Diktator Čiangkajšek je dobil v teku civilne vojne na Kitajskem ogromno pomoč iz Zedinjenih držav. Poslali so mu ne samo več milijard dolarjev, pač pa velike količine raznega orožja—topove, strojnice, letala in celo ladje. Čiangkajšek pa svojo hvaležnost izkazuje na ta način, da z ameriškimi topovi strelja^ na ameriške trgovinske ladje, z ameriškimi letali pa bombardira ameriško imovino v Šan-gaju.
Nacionalistična kitajska vlada na Formozi se sploh ne zmeni za ameriške proteste. Glede prvih protestov zaradi napadov na ameriške ladje je neki kitajski uradnik izjavil, da nacionalistična vlada "nima časa, da bi odgovarjala na proteste." Na zadnji protest pa so kitajski nacionalisti odgovorili potom časopisov. V dveh taipeških listih je bila objavljena vest, da se bodo zračni napadi na Šangaj nadaljevali ne glede na ameriške proteste. Nacionalisti pravijo, da električna centrala sedaj obratuje za komuniste in da prispeva vojnim naporom.
Ciangkajšeku so nedvomno dnevi šteti. Poročila pravijo, da na otoku Formozi s svojo v svilo oddeto ženo po več ur na dan "premišlja" in "moli." Zaupa v božjo previdnost, pravijo. Bog ve, če razmišlja tudi o ljudstvu, kateremu je prizadel toliko gorja?
Po 22 letih na obisku v rojstni domovini
Milan Medvešek	;	----------- — "
VLADA BO DELILA HRANO
Kot poročajo vladni krogi bo surplusna hrana, ki se nahaja v raznih državnih skladiščih, razdeljena potrebnim družinam v deželi. Vkupno ima vlada za $115,000,000 sur-plusne hrane, med ostalim 73,000,000 konzerviranih jajc in 169,000,000 funtov mleka v prahu. Ta hrana je bila nabrana na osnovi vladnega programa za podpiranje cen poljedelskih pridelkov. Surplusno hrano bodo delile potrebnim družinam in brezposelnim razne federalne, državne in lokalne agencije.
Sklep za deljenje hrane je bil sprejet, ker so posebno v zvezi s poročili o nameravanem uničenju 40 milijonov bušljev krompirja mnogi senatorji in kongresniki začeli zahtevati, da se surplusno hrano bolj koristno uporabi. Nekateri senatorji in kongresniki so mnenja, da bi vlada sploh morala ukiniti program za podpiranje cen, ki da pomeni samo brezpotrebno potrato denarja.
V državnih skladiščih se je nabralo toliko surplusne hrane, posebno krompirja, da se je poljedelski oddelek želi na vsak način iznebiti. Znano je, da je bil krompir ponujan po ceni 1 cent za 100 funtov, toda krompir se je namenoma "prepariralo," da ne bi bil užiten.
Sklep za brezplačno deljenje hrane je zelo pameten. Vlada bo zopet izpraznila svoja skladišča, potrebne družine, posebno brezposelni, pa bodo imele vsaj nekaj koristi od tega vladnega programa, ki sicer podpira kmete, toda na splošno je v škodo ameriškim davkoplačevalcem, ki ga mor rajo financirati do zadnjega centa.
TKlJiMAN BO IVKMUK K	! volitvah leta 1952. Izjavo je po-i
ZOI'KT KANDIDAT	'dal enemu od svojih najbolj na-j
WASHINGTON, 13. teb. vdusenih i.()di,irateljev podpred-|
sedniku caliiot nijske Demokrat-i Predsednik Tiuman je danes iz-;	Luckeyu. H
javil, da bo "mogoče" ponovno katerim je imel krajše pogovo-
kandidirai za predsednika na re.
2.
V	poročilu, katerega sem napisal v letalu visoko nad Atlantskim oceanom, sem že omenil, da je naša vožnja iz New Yor-ka do Beograda trajala samo 24 ur. Kako enostavno je potovanje z velikim letalom! Za mojo naturo skoraj preveč varno. Nekajkrat sem si mislil, da bi bilo dobro, da bi se malo guga-li. Leteli smo z letalom švicarske družbe Swissair. Brzelo je z največjo sigurnostjo skozi ogromne zračne prostore; vsi smo bili mirni, kakor da bi se vozili v udobnem vlaku "Pace-makerju".
V	letalu je imenitn^ postrežba; stregli sta nam dve mladi Švicarki, kateri sta dobro govorili angleščino. Leteli smo iz New Y o r k a naravnost proti Fundlandiji, nato nad Atlantikom, Irsko, Francijo v Švico. Naravnost čaroben je pogled na številne oblake in spodaj na ogromne mase vode.
Z letala smo opazovali Francijo, katero smo preleteli o d enega konca do drugega, od za-pada do severovzhoda. S ptičje perspektive je obdelana zemlja podobna posteljni odeji, ki je sešita iz raznobarvnih krp. Polja so bila videti zelo skrbno obdelana. Prav tako v Švici. Ves svet hvali lepoto švicarskih gora, katere so v resnici lepe, toda Gorenjska je lepša, samo svet ne ve o njeni lepoti.
V	Zurichu smo imeli kosilo, nakar smo se odpeljali v Jugoslavijo z jugoslovanskim leta lom tipa Douglas. Jugoslovansko moštvo je napravilo na nas dober vtis. Dvignili smo se 12,-000 čevljev nad vrhovi Alp, nato nad Munchenom, Salzbur-gom, Dunajem, Gradcem i n kmalu nato nad Mariborom preleteli jugbslovansko mejo. "Predrli" smo skozi "železno zaveso", ne da bi butnili ob njo. Kako majhen je svet v dobi letala ! »Samo eno cigareto pokadiš, pa si že preletel kraje, o katerih si v mladosti mislil, da so tako daleč—na koncu sveta! V nekaj urah, pa smo jpreleteli švicarske Alpe, Tirole, Bavarsko, del Avstrije, takoj nato pa smo že pluli nad jugoslovansko zemljo.
Ves čas poleta, od Švice do Jugoslavije, je bila gosta megla in dež, nad Alpami in Tiroli pa so okna na letalu zamrznila. Jugoslovanski pilot je spretno vodil letalo, tako, da se ni niti ganilo, in s Kuhljem sva se nekje nad Tiroli, ali je bilo Dunajem, obrila, tako, da nisva stopila na jugoslovanska tla preveč kosmata.
Ko smo preleteli jugoslovansko mejo, sem se zelo trudil, da bi predrl z očmi gosto meglo in videl jugoslovansko zemljo, katera pa se je prikazala nekje za Zagrebom.
Ne morem najti besed, da bi izrazil čustva, ki so me prevzemala, ko sem zagledal skozi pretrgane oblake našo zemljo. Z očmi sem blisknil po sopotnikih in videl sem, da za nekatere ni to dosti pomenilo, do-čim sem jaz napenjal oči in še bolj napenjal. Zrl sem na zemljo, na kateri je bilo prelito potoke krvi, na grudo, katera je rodila toliko junakov, na drugi fitrani pa tudi veliko stvorov. Na tej zemlji se je rodil veliki mož kot je Tito, a piav tako stvori, lopovi kot je Pavelič. Na misel mi je prišel Jasenovac.
Nekoč sem se vozil vso noč skozi Slavonijo v Beograd, sedaj pa je vzelo le nekaj kratkih ur in že smo bili v Zemunu, kjer smo se 27. oktobra ob šestih zvečer spustili na tla.
Na jugoslovansikih tleh smo! Meni je bilo tesno pri srcu. Na letališču so nas sprejeli zastopniki direkcije za informacije, kateri je oddelek predi^edstva vlade. Med njimi je bil tudi Slo-
nevec z imenom Jakše, doma blizu mojega rojstnega kraja in prijatelj enega izmed mojih bratov.
Teh sprejemov sem se najbolj bal. Vedno sem bil v zadregi, dasiravno sem to skušal prikriti. Ce bi me čakal na postaji France Bizjak ali pa John Šprohar, ju bi bil vesel, zastopnikov jugoslovanskih organizacij in vlade pa prav gotovo nisem bil, dasiravno so se po večini izkazovali za "fejst" fante.
Nekajkrat sem omenil, da so vsi ti sprejemi nepotrebni, a odgovorili so mi, da so v prvi vrsti namenjeni onim našim ameriško-jugoslovanskim rojakom, kateri so toliko žrtvovali za svojo staro domovino ob času, ko je najbolj potrebovala pomoči. To pojasnilo me je malo pomirilo, vendar pa ne dovolj, da ne bi bil vsakikrat ob srečanju raznih reprezentantov več ali manj v zadregi. .
V resnici ni bila ta gostoljubnost namenjena Kuhlju ali meni ali ostalim delegatom, pač pa vsem onim našim rojakom, kateri so tako dobrosrčno pomagali svoji rojstni domovini v njenih najkritičnejših urah in ji še vedno pomagajo moralno in gmotno. ■ Ta pomoč se vidi povsod. Kamor koli sem se ozrl, sem videl ameriške plašče obleke ali kaj drugega.
Ameriški Jugoslovani so se pokazali v zadnji vojni in po vojni, da v resnici ljubijo svo jo rojstno domovino, svoje bra te in sestre, narod, iz katerega so izšli,^ deželo, katera njim ni mogla dati dovolj kruha, zato so morali v svet, kjer jim tu jec ni nalagal lahkega breme na na rame.
Takoj, ko smo se odpeljali z zemunskega letališča, sme opa žili, da se v Beogradu in okoli ci veliko gradi. Vse povsod ka ravane delavcev, tovorni avto mobili, vozovi itd.
Nastanili smo se v hotelu Bal; kanu, kateri pa je precej slabo opremljen, čemu pa se ni čuditi saj so Nemci vse odnesli iz njega ali pa pokvarili. V njem ni bilo ne gorke vode, ne mila, so be ob koncu oktobra še vedno negrete, o—papirju na strani šču pa sploh ne govorim. In za razvajenega Amerikanca je to že problem!
Tujec, ki ne pozna ozadja Jugoslavije, ki ne ve ali noče vedeti, kako silno je bila Jugo slavija prizadeta v zadnji vojni se bi najbrže spodtikal nad takimi malenkostmi, dočim smo mi vse to vzeli za dobro in vedeli, da ni mila in podobnih po trebšcin zato, ker mora 'država trositi denar za bolj važne stvari, in da niso bile sobe ob koncu oktobra zakurjene zato, kei mora narod hraniti kurivo za industrijo, katera se danes gra di v Jugoslaviji "v tako ogromni obsežnosti.'
Naj še omenim, da sva s Kuhljem ves čas skupaj spala, prav za prav vedno v isti sobi, in sva o teh stvareh veliko razpravljala in jih skušala razumeti v lu či realnosti. Ce bi hotel jugoslovanske razmere gledati z ame-riškega vidika, bi se lahko spotaknil v marsikaj.
Dasiravno ni bila najina postelj najboljša, sva prvo noč v Jugoslaviji prespala tako kot da bi garala nekaj tednov skupaj. To je bilo razumljivo. Od New Yorka do Zemuna nisva niti za minuto zatisnila očesa.
V hotelu "Balkan" je bil z nami tudi Jože Zavertnik iz New Yorka. Tudi on je vse to dobro razumel. Razlika med njim, Kuhljem in menoj je bila samo ta, da je šel kot pameten mož spat ob pravem času, dočim sva se s Kuhljem pogovarjala dolge ure, predno sva zaspala.
(Dalje prihodnjič)
NAŠ AZBEST V PRVI PETLETKI
(Poročilo iz Jugoslavije)
Poročilo podr. št. 39 SANS
Sledeča društva so prispevala v upravni sklad:
Po $50; Društvo Carniola Tent, št. 1288 the Maccabees; Slovenski narodni dom, in društvo Naprej, št. 5 SNPJ.
Po $25: Društvo Lunder Adamič, št. 28 SNPJ; društvo Napredne Slovenke, št. 137 SNPJ; društvo Sbodomiselne Slovenke, št. 2 SDZ, in Clevelandska federacija društev SNPJ.
Po $20: Društvo Slovenec, št. 1 SDZ, in društvo Vodnikov Venec, št. 147 SNPJ.
Dramsko društvo Ivan Cankar, $18, in društvo Slovan, št. 3SDZ $15.
Po $10: Društvo Jugoslav Camp, št. 293 WOW; društvo St. Clair Grove, št. 98 WOW, in pevski zbor Zarja.
Po $5: Društvo Ribnica, št. 12 SDZ, in društvo Novi Dom, št. 7 SDZ.
Posamezniki so prispevali sledeče vsote: Prijatelj iz St. Clair Ave. $15; Frank Černe iz E. 174 St. $10.
Po $5: Mrs. Mary Zavrl, Louis Dular in John Tavčar.
Joseph Champa $4.25.
Po $2: Andrew Turkman John Lazar, August Kužnik, John Centa, Vincent Salmič in Felix Strumbelj.
Anton Eppich $1.
Za otroško bolnico in zdravila v Sloveniji pa so darovali sledeči :
Mrs. Julia J. Pire izročila vsoto $108.50, nabrano v uradu Enakopravnosti od sledečih:
Po $10: Mr. in Mrs. Matt Ma-tečič iz Wickliffe, Ohio; Mr. in Mrs. John Kapel iz Segamore Dr., Euclid, Ohio, in Mr. in Mrs. Frank Laušin v spomin pokojnega Joseph Batič.
Po $5: Frank Verček, Maple Heights, Ohio, Frances Oblak, Mr. in Mrs. Andrew Cajhen, Geneva, Ohio, Apolonia Mohorič, Andrew Bratkovič, Wickliffe, Ohio, Mr. in Mrs. Frank Prelc, Joseph Pule, W. 140 St., Mr. in Mrs. Obranovič, E. 236 St., Joseph Ban, E. 168 St., Mr. in Mrs. Joseph Centa, Addison Rd. v spomin pokojnega Joseph Sa-darja, pevski zbor Zarja v spomin pokojnega Joseph F. Terbi-žan, John Rautt v spomin Rose Rakovec, družina A. Križmančič v spomin Joseph F. Terbižan, Mr. in Mrs. Joseph Kraje, E. 70 St. in Mrs. Frances Kranjc, Aurora, 111.
A. Poklar, E. 174 St. $2, in Anton Rems, Gowanda, N. Y. $1.50.
Mrs. Josephine Tratnik izročila $10, katere je daroval Frstnk Kurtz v spomin pokojne žene.
Janko N. Rogelj izročil $5, katere sta poslala iz Los Angelesa, Cal., Mr. in Mrs. Frank Matja-sich v spomin pokojnega J. Zupančiča.
Andy Turkman pa je izročil $5 v spomin pokojne Mary Slej-ko od družine Turkman in Eler-sich.
V imenu odbora podružnice št. 39 SANSa, najiskrenejša zahvala vsem!
John Pollock, tajnik-blagajnik.
v "Enakopravnusti" dobite ^edno isveite dnevne novice o dogodkih po svetu in doma!
Naš petletni plan postavlja velike naloge na področju rudarstva : Odpreti nove premogovne bazene, nahajališča rud, poiskati nove surovine in izkoristiti mineralno bogastvo naše države. Med drugim imamo v Jugoslaviji vehka nahajališča minerala, ki ga prištevajo k "strateškim surovinam". Ta mineral, ki je za razvoj industrije neogibno potreben je — azbest.
Kaj nam priča zgodovina o azbestu
že mnogo stoletij pred našim štetjem so ljudje poznali azbest. V starem veku so azbestu zaradi svoje nezgorljivosti' pripisovali nadnaravne lastnosti. Po stari mitologiji s o bogovi darovali smrtnikom azbest kot simbol večnega življenja. Najstarejši zapiski nam pripovedujejo, da so prvotni prebivalci Indije pri svojih verskih obredih uporabljali nezgorljive tkanine iz azbesta. Že trinajst stoletij pred našim štetjem so azbest prinesli iz Indije v Judejo. Tudi stari Kitajci so poznali azbest. Po starem kitajskem izročilu so se pred 24 stoletji odposlanci kašgarskega kana obrnili na vladarja velikega kitajskega cesarstva in ga prosili, naj njihovemu gospodarju poš Ije sveto obleko Bdue, izdelano iz azbesta. Rimljani so v az bestne tkanine zavijali trupla patricijev, da se pri • sežiganju ostanki trupel ne bi pomešali s pepelom grmade. V srednjem veku pa je krožila bajka, da je azbest verjetno dlaka kače, ki živi v ognju.
Azbest je dragocena surovina
Azbest se koplje v zemlji kot mineral in predstavlja magnezijev silikat. Pojavlja se v slojih serpentina v obliki močnih žil. , Ta mineral lahko razstavimo v tanka in elastična vlakna, ki jih pozneje predelamo. Azbestna vlakna so mehka in podobna bombažu, ne trgajo se in so ne-zgorljiva. Razen tega ima az best še druge koristne lastnosti; predvsem je odporen proti kislinam, znan je tudi kot dobro izolacijsko sredstvo proti zvoku, toploti in elektriki. Zato se uporablja v številnih panogah gospodarstva. Zlasti proti koncu 19. stoletja se je z razvojem industrije znatno pove čala potrošnja azbesta, ki je postal dragocena in mnogo is kana surovina.
Danes se azbestna vlakna izdelujejo za iiezgorljive tkanine Azbestna preja se uporablja, v izolacijski tehniki, zlasti za izolacijo parnih strojev in parnih cevovodov. Iz azbesta se izdelujejo tesnila za motorje, filtri za potrebe vinarstva itd. V velikem obsegu uporabljamo danes azbest za izdelovanje salonita — azbestnocementnih izdelkov, strešnikov, cevi itd. Take salonitne cevi so zelo trdne in odporne ter se uporabljajo tudi kot tlačne cevi namesto železnih. Kratka azbestna vlakna pa se upor'abljajo pri izdelovanju specialne ognjevzdržne opeke.
Jugoslavija v svetovni proizvodnji azbesta
Nahajališča azbesta so zelo redka. Imamo le nekaj držav, v kateri se je razvila industrija azbesta. Kanada je največji proizvajalec azbesta na svetu. Kanadske monopolne družbe pridobivajo na leto okrog 200,-000 ton tega minerala. Nahajališča so brezobzirno izkoriščali in uporabljali samo najdaljša azbesLna vlakna. Najnovejša raziskovanja geologov pa so pokazala, da bodo nahajališča azbesta v Quebecu kmalu izčrpana. Zato jc Kanada začela omejevati izvoz, cene azbestu pa so se na svetovnem trgu naglo dvignile. Za Kanado je največji'
proizvajalec azbesta Sovjetska zveza, večja nahajališča azbesta pa so tudi v Južni Afriki in Južni Rodeziji. V Evropi pridobiva največ azbesta Italija, ^ daje na leto okrog 3000 ton, manjše količine pa pridobivajo tudi na Slovaškem, na otoku Cipru in v Pirenejih.
Največji potrošnik azbesta, ameriške Združene države krijejo z lastno proizvodnjo komaj dvajseti del svoje potreK Svetovna potrošnja azbesta f zlasti zadnja leta zelo narasla In kanadske monopolne be dvigajo cene azbesta, kop'' čijo milijone.
Sedaj pa se je na svetovne® trgu pojavila s svojim bog^ tvom tega dragocenega la Jugoslavija!
Azbest na Kapaoniliu
Pogorje Kapaonika krije ta^i kjer se strmo spušča do pod tanko plastjo zemlje gočne sloje serpentina, ki buje mnogo azbesta. Ta re mineral smo našli v KorW||' v Belcih, na Plani, Ka^oviČu
v	drugih krajih. V Korlaču i®® mo že rudnik azbesta s sep^ cijo za pridobivanje vlaken. R.udnik so leta 1 odprli Nemci, da bi svojo stri jo, ki drugje ni mogla ^ biti azbesta, preskrbovali ® važno in nujno potrebno s vino. Partizanske enote ^ dovoljevale okupatorju, da ropal in odvažal naše
ske zaklade. Šele leta separacija v "Korlaču z a c ' obratovati z vso zmogljiv"®
Ker tu govorimo o , kot novi surovini v naši
vi	in o možnostih pridobiv , te nove surovine, nam
ne dopuščav da bi prikazali ppre in uspehe ljudi iz slovanskega azbestnega P^Tl,.
ja", ki so lani 6. decembr^^^^^ polnili letno proizvodno ^ go. Pokazali bomo le na kako v separaciji izločajo best iz rude.	. j,
V rudniku Korlače prid^)^^ jo rudo v glavnem na dnev ^ kopu, ker so nahajališča ru razmeroma majhni globini' ^ ozkotirni progi dovažaJ majhno lokomotivo rude do separacije. Tu str rudo na transportno ki jo prenaša do velikih cev "Titan". Ko je sivka^^^^ lena ruda zdrobljena, jo P j? se drug transportni mlinov, ki zdrobe rudo v drobnejša zrna. Tu se k ^ prvi del proizvodnega
Ko so azbestna vlakna na od kamenja, se začne faza proizvodnega P'-". joJ Zmleto rudo zajame zraciii^.gj, in jo dvigne skozi cevi v no. Zračni ciklon vrže del P hu iz separacije, azbest P® s težjimi drobci jalovine ^
piave za ločitev. Pod pi
jtiS''
zračnega toka potuje sita. Nov zračni ciklon azbestna vlakna, težja pada na spodnja sita.
vlakna, ki se naberejo .M
in so podobna bombaz^
poberejo in spravijo v vi'
•eiS®'
Nase proizvodne nioz»'
žiiost'

Pred dvema letoma J® fpt obratovati naša prva za predelavo azbestnih ^ Tovarni so primanjkoval' '' jc teri stroji in zato ni ^ lati s polno zmogljivosti"' trebne stroje in stroj"® ,j v smo sicer itupili in	i
sovjetski coni Nemčije,	j
pa so zadržali na He0 škoslovaški meji, kjer ^ "ji' leži v nekem skladišču, Madžarski smo naročili ^ prej plačali z dolarji drobljenje serpentina, podjetja ni bilo mogoče ti. Ko je bilo po več f urgencah ugotovljeno, to podjetje preselilo, J®
sled madžarska tovarna (Dalje na i. atiuii'O

15. februarja 1950
ENAKOPRAVNOST
strak3
Damir Feigel:
na odru
Sam ne vem kako je prišlo. Zjutraj sem vstal še zdrav in vesel, zadovoljen in brezskrben, popoldne so me pa že naprosili fantje iz neke okoličanske vasi, '^S'j jih naučim, igro za prihod-društveno veselico. Ustre-sem njihovi prošnji in po-®^a.l tako režiser in šepetalec, ®Ploh pravi naroden delavec, ki trudi za kulisami za povzdi-So okoličanskih veselic.
O igranju nisem imel pojma. )'oj čas sem pač nastopil v ne-^ igri, ki bi se bila pa kmalu Ponesrečila meni in mojima so-%ralcema. v drugem prizoru ®Wo imeli dva litra terana pred
sabo
in seveda se dejanje ni
° elo razvijati, šepetalec se je
v svojem zaboju, prekli-
ga je bilo slišati do
°Jisč po štirideset vinarjev in
od	jezno odstranil pod
nas pa ni oviralo v
^Ijevanju, samo s to razliko,
se naše igranje ni prav nič
'"mjalo s tiskanim besedilom
ase igre. Proti koncu se nam
^ ugodila neumljiva pomota.
nečaka je umrl stric
nioral ta še nastopiti,
^° ga poklicali hitro k življe-
3*1. med tem ko se nam je UlUHi" v
g ■ '^^cak prav prisrčno
Por^w ^	Tudi ženin ni
JUbil svoje neveste, ker ga je
Precious Fluid


i^Gcelves a trans-*®'ed ht Cross blood to help »tots nf	Nearly 400,000
%ough J'®®"! have been donated '•"d ni.«	Cross national
1948.	since its inception in
v tern poslu prehitel drug igralec, vsled česar bi se bil ženin kmalu resno spopadel s tem nepoklicanim hišnih prijateljem. No, zastor je padel in mi igralci smo želi burno priznanje.
S takim znanjem in s tako prakso sem nastopil torej svoje novo mesto kot režiser. Potrudil sem se, učil in naučil di-letante, o katerih so potem pisali časopisi, da bi delali čast tudi meščanskim odrom, zaslovel sem pri društvih in nabral tekom let vse polno lepih spominov.
Nekoč se je vprizarjala lepa, dolga, a težka igra. Oseb je bilo kakih štirinajst. Vsi igralci so se dobro naučili in med tem ko sem jih izpodbujal in tolažil, sem se bal zanje in se tresel kakor šiba na vodi. Vzroka sem imel dovolj. Dva igralca sta sicer znala svojo ulogo, toda. bila sta boječa in čim bolj se je bližal trenotek njunega prvega nastopa, tem nervoznejša sta postajala.
K sreči je imel reči eden pri svojem nastopu edini besedici; "Tukaj smo!" Dolgo časa pred predstavo j e hodil z a odrom semtertja. Drugega ni bilo slišati kakor: "Tukaj smo, tukaj smo!" Ko je,pa prišel na oder, je pozabil na svojo ulogo, obračal neokretno klobuk v roki in molčal. Izza kulis sem mu zaše-petal: "Tukaj smo!" Diletant je še bolj preplašeno gledal in ko sem mu še glasneje zašepetal "Tukaj smo!" da me je slišal celo blagajnik na drugi strani veselične dvorane, se je ohrabril moj igralec in rekel: "Ja!"
Ne dolgo potem je nastopil drugi igralec, za katerega sem se pa še bolj bal. V igri je igral ulogo poročnika. Ni še bil dobro na odru, kar zadoni na moje uho bučen smeh gledalcev. Pogledam na oder in — knjiga mi pade 'iz rok. Poročnik je stal sredi odra, sabljo je imel na desni strani (kar sem jaz sam
Zavarovalnino
proti
ognju, tatvini, avtomobilskim
nesrečam, itd.
preskrbi
Janko N. Rogelj
6208 SCHADE AVE.
Pokličite:
ENdicott07l8
zakrivil), v nervoznosti si je izpulil desno polovico umetnih brkov, umetna brada mu je zlezla na sredo levega lica, na glavi, nekoliko po strani, je pa čepel širokokrajen slamnik njemu — poročniku. V hitrosti je namreč pograbil za kulisami pokrivalo, ki mu je bilo najbližje. In tako karikaturo marcialične-ga vojaka je pozdravila njegova zaročenka z besedami: "Kako si lep! Kolikokrat je hrepenelo moje srce po tebi!" Ni čuda, da so se pri tej tragični igri tako prisrčno smejali gledalci, kakor malokdaj v svojeni življenju, posebno še, ko bi se bil kmalu zvrnil glavni junak med godce pred odrom.
Od onega časa dalje sem postal opreznejši. Vsako bojazen, vsak strah sem radikalno ozdravil z nasvetom, naj se igralec napije malo "korajže". Ubogali so me, žalibog, pretemeljito. Na-pili so se in v igri jih je alkohol tako zmešal, da je sledil prvemu prizoru sedmi, temu drugi itd., da sta se dva prej poročila in se zaljubila komaj potem kot tujca drug v drugega. Take stvari se dogajajo celo v življenju in igra je zaslovela na mah kot ena najmodernejših.
Taki so spomini! Režiser ima res mnogo pripovedovati in če se tudi zgodi tupatam kaka mala pomota, jo gledalci navad-,n'o prezrejo, večje pomote pa zabavajo navzočno občinstvo. Kritika je navadno ugodna in vsi, gledalci in igralci, so zadovoljni in dobre volje.
bavili, in še to z veliko zakasnitvijo in v • tako slabi kakovosti, da se po večini ne morejo uporabljati.
Danes lahko rečemo, da je Jugoslavija glede azbesta najbolj bogata država v Evropi. Nova nahajališča azbesta smo odkrili v Makedoniji v bhžini Šti-pa, v Sandžaku in pri Vrbnjač-ki Banji. Veliko nahajališče v Kosmetu nedaleč od Kosovske Mitrovice nam bo dalo velike količine najfinejšega dolgovlak-nastega azbesta, tako imenovanega "kruduma", ki se uporablja kot predivo. Rudnik azbesta v Bosanskem Petrovem selu in rudniki na pobočju Kopaonika že dajejo dragoceno surovino naši industriji.
Usi)eh prof. Kramaršiča
V Stragarcu pri Kragujevcu
lahko opazujemo edinstven pri-rodni fenomen. Tu imamo velikansko nahajališče azbesta, pomešanega z lojevcem. Kar s prsti lahko izločiš iz zemlje velike ploskve azbesta, podobne usnju. V okolici Stragara vsebuje ruda kar 40% azbesta. Ta usnjasti azbest še nikomur ni uspelo predelati v industrijske namene, ker še nihče ni našel tehnološkega procesa, ki bi omogočil izločitev azbestnih vlaken iz jalovine. Težke naloge, najti možnost za pridobivanje azbestnih vlaken iz te vrste rude, se je lotil prof. Kramar-sič iz Ljubljane. Po dolgotrajnih poizkusih je že dosegel pozitivne rezultate, ki kažejo, da je izkoriščanje usnjastega azbesta možno. To je za nas velikega pomena, saj imamo neizčrpna nahajališča te vrste az-
NAŠ AZBEST V PRVI PETLETKI
(Nadaljevanje z 2. strani)
dobavila. Sita, ki so neogibno potrebna za separacijo, pa so nam iz madžarske le deloma do-
-'iMXSFER
OBLAK MOVER
Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega znanca
JOHN OBLAKA
1146 East Gist St	HE 2730
N. J. Popovic, Inc.
IMA ZASTOPSTVO
Chrysler - Plymouth avtov
PRODAJA NAJNOVEJŠE 1950 IZDELKE KOT TUDI
RABLJENE AVTE
V zalog! ima razne dele in potrebščine za avte ter izvršuje razna popravila po tovarniško izurjenih mehanikih.
8116 LORAIN AVE.
ME 7200
NICK POPOVIC, predsednik
besta. Po zaslugi prof. Kramar-šiča bo še v prvi petletki nastal pri Stragaru velik kombinat az-
besta. Takrat bo Jugoslavija v proizvodnji azbesta lahko nad-krilila tudi Italijo.
Children are
more Wiely io get thisi
When parents reguh^rly buy these:



Autormtic saving is sure savings
lis. SaTings Bonds
ENAKOPRAVNOST
This ft an o£iciaI U. S. Tfeasury advertisemeat-^
prepared under auspices of Treasury Department and Advertising Cmwetl*
Anton ingolič;
Mlada leta
POVEST
Nadaljevanje)
1 Marf •
u J® bila v njem, vsa
prv'	je pred odho-
poljubil in ji povedal.
je bilo več, je namreč priložila naskrivaj.
da
t , -1° ima v. J .......
Srečna je, da se 'Videl. ^^Sih mesecev, kar ga OH	koncu in da jo
^ ""Jegale
I'k	je predramilo trka-
'*? liU v!"^" Vstopil je poštar rt je ^^nai'no pismo. Ma-^^Q\, JP^Blala, denar za vožnjo
še nekaj dni.
•Ja
na
listič
^ -»Ln; pa je napisala, ^®2ko pričakujejo. Do-
daj
'^a je dobival samo
^"^jev na mesec, kar
Tinetu je postalo mehko.
Saj je navadno dobival i)o ik)1-drugi tisoč! In to deset mesecev! Koliko truda je bilo zanje! Kolikokrat je oče s pomočniki zamahnil s kladivom, potegnil z obličem in žago!
Z obličem!	t
iDeset mesecev ni slišal njegove pesmi, ni vonjal skobljaue-ga lesa in mizarskega kleja. Od jeseni ni držal v rokah kladiva, dleta, žage, oblica . ..
Da, čez nekaj dni bo doma v 1'otočju!
v delavnici, sredi lesa, na gmajni, pri Marti!
Tedaj se je spomnil, da pride popoldne ob petih Dora. Pogledal je Martino pismo, preletel materine besede in naglo odšel.
Ne, popoldne ob petih njega ne bo doma!
Po kosilu je izmenjal denar in si kupil vozni listek za domov. Jutri zjutraj odpotuje, v soboto zvečer pa bo doma. Na univerzi je že vse uredil, samo svoje stvari pospravi in pojde.
Ostalo mu je skoraj sto petdeset frankov. Ogledoval si je izložbe in iskal, kaj bi kupil materi in Marti. Ni se mogel odločiti, čeprav je že dobro uro postajal pred izložbami in izbiral. Postajal je nemiren. Končno je stopil v kavarno in izpil dva vrčka piva. Potočje z materjo in Marto se je spet odmaknilo nekam daleč, daleč. Na ovinku je popil še čašo vina, nato pa krenil proti svojemu stanovanju.
A še vedno si je predstavljal, da Dere ne bo sprejel, da je ne
ljubi, da ljubi samo Marto in noče oskruniti sebe in nje.
Toda ni se mogel več upreti sili, ki ga je gnala proti domu. Še v tramvaj je stopil, da ne bi zamudil.
Pred svojo sobo je za trenutek obstal, zdirjal pet nadstropij navzdol in stopil v cvetličarno ter kupil polno naročje rdečih nageljnov, na oglu pa čokolade in bonbonov.
Ob petih je Dora potrkala in vstopila.
Dolgo nista našla besed. Kakor bi se sramovala drug drugega. Tine ji je ponudil stol, sam pa je sedel na posteljo.
Cora se je v zadregi ozirala po sobici.
Tedaj je opazila na postelji rdeče nageljne; zardela je, se zmedla in začela brskati po knjigah na mizi.
Čez čas je Tine stopil k nji in jo potegnil k sebi. Ko jo je začutil v svojem naročju, je vzpla-menelo v njem. Brezumno jo je poljuboval in ji šepetal vroče besede predolgo zadržanega hre-
penenja. Tudi Dora mu je omamljena razodela, kako se je borila s seboj, a nazadnje je morala priti.
Tine pa ni razumel več njenih besed. Čutil je le njo. Vrgel se je nanjo in ji hotel strgati obleko s telesa, a tedaj se je Dora dvignila, da bi se slekla sama, pri tem pa je omahnila z ozke postelje ter opazila na tleh kup raztrganih belih pisem in veliko dekliško sliko.
Prebledela je, se v hipu osvobodila Tinetovih rok in segla po sliki:
"Kaj je to?",
Tine se v pi'vem trenotku ni ničesar zavedal, planil je k Doti in jo hotel priviti k sebi.. Toda Dora ga je pahnila od sebe in mu pomolila sliko pred oči:
"Kdo je to?"
"Prijateljica iz moje vasi," je zajecljal Tine.
"In pisma?"
"Njena . . ."
"Jo ljubiš?"
"Ne . . ."
Okoli Dorinih ust se je pri-
kazal bolesten nasmeh. Naglo je stopila pred zrcalo, si z mrzlično naglico uravnala lase in obleko ter prijela za kljuko:
"Zbogom, Tine!"
In že je odšla s trpkifii nasmehom.
Na ulici pa je na glas zajokala.
Tine je še dolgo strmel za njo. Ni mogel razumeti, kaj se je bilo zgodilo. Ko se je pa zavedel, je planil gologlav na ulico, da bi našel Doro,
A nikjer je ni bilo.
Sedaj je zanj izgubljena!
In začel je iskati ženske. Naj se zgodi karkoli z njim, samo da mu bodo otopele misli, da ne bo ničesar več čutil in vedel.
In prišla je majhna blondinka v rdeči obleki, se ga oklenila in ga odvedla kakor otroka.
DRUGI DEL
Pri Kotniku v Potočju so v prvi polovici delali trije pomočniki.
Ob oknu, ki je gledalo na dvorišče, se je sklanjal nad skobel-nik Ivan Toplak, velik fant, moč-
iiih, nekoliko naprej štrlečih ličnic, črnih las in črnih oči; rokave zelene, na prsih odprte srajce je imel zavihane daleč čez lakti. Z majhnim obličjem je gladil stranico za posteljo. Včasih je prenehal, pogladil stranico z dlanjo, se vselej ozrl skozi odprta vfata na dvorišče in spet pognal oblic po orehovini, da je visoko zapel in so kakor svila mehki oblanci zakipeli iz njega.
Ob nasprotni strani pa se je vrtel nekoliko starejši Fric okoli napol dogotovljene mize. Pripravljal je ploščo, da jo pritrdi na ogrodje. Ves čas je že kričal nad vajencem, ki mu je segal komaj do pasu, mahal z dolgimi rokami in tekal od ogrodja k ekobel-niku, da nazadnje že sam ni več vedel, česa naj se najprej loti. Treba je bilo vročega klej^, vsaj deset spon in primernih kosov lesa za podlogo, da more pritrditi neklejano ploščo na ogrodje. Treba je bilo delati hitro, da se klej ne ohladi, in natančno, da se plošča dobro prilega ogrodju.
(Dalje prihodnjič)
STRAN 4
ENAKOPRAVNOST
15. februarja 195"
CIRIL KOSMAČ:
GOSENICA
(IZ KNJIGE: SREČA IN KRUH)
v ljudski šoli so me učili, da so prirodoslovci razdelili življenje na zemlji v tri skupine: v človeštvo, živalstvo in rastlinstvo. Živalstvu so odmerili sredino — in ker pravi pregovor, da je srednja pot najboljša pot, so živali na najboljši poti. Telo imajo in kakor vse kaže tudi um in prosto voljo. Duše nimajo, kajti če bi imele dušo, bi ne bile — živali. In nemara je vse, njihovo življenje prav zaradi tega tako smotrno in naravno, ker jim nihče ne utepa v glavo katekizma ničevosti in vzvišenosti pokorščine. Velike žro male; to je pri njih naravna postava. To se dogaja tudi pri človeštvu — in sicer s postavo, ki to z božje kakor človeške sod-nije izrecno prepoveduje.
O živalih ne vem prida. Čeprav sem kmet, poznam samo tiste, s katerimi sem se seznanil v domačem hlevu, na polju in v gozdu. Vse te živali smo pri nas po nekem tihem sporazumu, ki je prehajal od rodu do rodu, delili v pet skupin: v koristne, nadležne, škodljive, strupene in indiferentne. K prvi skupini smo šteli predvsem krave, prašiče in kure. S konji, voli in biki smo imeli malo opravka; naša kmetija je bila majhna in teh živali nismo redili. V skupini nadležnih živali so bile miši, podgane, muhe, pajki, molji, bolhe in kuhinjski ščurki. Vsa ta plemena so prebivala v naši hiši od pamtiveka — in nikdar se nismo zaradi njih čez mero razburjali. Po ustnem izročilu pa se\je še do današnjih dni ohranila navada, da smo tem živalim nastavljali pasti, medico, tobak, strup, različne morilne in uspavalne praške ter podobno sredstva, da bi se prenaglo ne množile. Izrecno pa jim strehe nismo rakd.ar od-
rekli. V to skupino so sicer sodile tudi uši in stenice, toda do teh dveh plemen nismo poznali strpnosti: uši smo imeli med vojno in smo jih preganjali z lugom in lisjakovo vodo; stenice pa so imele svojo ljudovlado v postelji starega očeta — in zato smo posteljo po očetovi smrti zažgali. Škodljive živali so živele v prosti naravi: zajcem smo nastavljali zadrgalice, ker so glodali lubje mladih drevesc, lisico smo preganjali zaradi kurje tatvine, jazbecu smo ponoči kurili stare cape na vratovih njiv, da bi ga nagnali iz koruze. Strupene živali so bile vse kače razen slepiča. Indiferentne pa ptiči, metulji, čmrli, sršeni, netopirji, žabe in tako dalje. Za te živali se nismo preveč zanimali.. Uporabljali smo jih v vsakdanjem govoru, ne da bi mislili nanje: živi kakor ptič, leta kakor metulj, brenči kakor čmrlj, gleda kakor sršen, pije kakor žaba in tako dalje. Poznali smo tudi ribe, toda rib nismo prištevali k živalim, ampak ribam.
Tudi gosenica je žival. Kdaj sem jo prvič videl, ne vem. Kolikor se spominjam, poznam tri vrste gosenic: dlakave, svetlo-črne in svetlorjave barve, ki so se takoj zvile v špiralo, če sem se jih dotaknil s travno bilko; gole, zelene, ki so se mi zdele kaj nemarne, in take, ki so imele na vsakem vretencu kosmato bradavico. Poslednje so se mi zdele najbolj zanimive in smešne; spominjale so me tete, ki je imela po bradi prav take bradavice. Gosenice so bile škodljive: mama se je pritoževala, da so ji obžrle kapus, oče je spomladi stokal okrog sadnega drevja. V šoli so me poučili še o tem: iz vsake gosenice izleže metulj. In sklepam, da
Early Start for Water Safety

Red Cross swimming instruction gets this confident youngster off to •n eariy start to safety in the water. Last year 568,375 Red Cross swimming certificates were issued.
Kecruit's Mom Meets the General
je imela učiteljica, ki je nam to razlagala, vsekakor "odlično" v pedagogiki, ker je ob tej priliki povedala tudi lep i n koristen nauk:
"Poglejte, otročički moji, kakor je v na videz grdi gosenici skrit lep metulj, tako je tudi v grdem človeku skrito dobro srce. Metuljčki so vendar krasni, kajne, otročički?" je rekla in plosknila z rokami.
S tem smo se vsi strinjali.
"Seveda, seveda!" smo se drli. "Vsi metulji so krasni, samo vešče ne!"
To je bilo vse, kar sem takrat vedel o gosenicah. Kasneje pa se je moje življenje, ker sem iskal življenje, tako za-suknilo, da sem se z gosenico pobliže spoznal.
Meseca aprOa 1930 so me pripeljali iz kopersk^ kaznilnice v rimsko ječo Regina Coeli. Tridnevna vožnja brez kruha, vode, spanja in cigaret me je precej oslabila. Za navrh pa so mi še roke omrtvele; prsti so mi otekli in pomodreli. Ko so me izpregli, to se pravi, ko mi je karabinjer snel lisice, se je izza zapestja pocedila gnojna kri. Več dni nisem mogel gibati s prsti. Raskavo leseno žlico, ki me je praskala po ustih, sem prijemal z dlanmi, kruh pa sem drobil s koleni, ki so bila za ta posel dovolj ostra.
A vendar me vsa utrujenost in vse bolečine niso ovirale, da bi si takoj ne ogledal svojega novega bivališča. Jetniku je sprememba celice kakor svobodnemu človeku potovanje v neznano deželo. Vse mu je novo: okno, pod, polica, vrata, postelja — in najmanj teden dni ubije, preden prešteje vse predalčke v mreži in razreši vse napise, ki so jih njegovi predniki z žeblji, iglami in nohti ukle-sali v stene in v okenski okvir.
Celica v rimski ječi je bila v primeri s celico v Kopru prava omara: tri metre dolga, dva metra široka, dva in pol visoka. Njena notranjščina ni bila zanimiva, kakor ni bila na prvi pogled zanimiva še nobena celica, čeprav sem jih obiskal že lepo vrsto. Obokan strop, tla iz cementa, ki ga je zidar z nerodno roko kar z zidarsko žlico razrezal v dokaj nepravilne četverokotnike, stene pobeljene z vodenim belilom. V kotu je bila majhna polica in na polici okrušena majolika za vodo. Tik police sta bili z žebljem vdolbeni v steno dve vrstici stare pesmi:
Tam za goro zvezda sveti,
Aj, kok' jasno se blišči.
Pod te dve vrstici je nekdo s sveto jezo, kar je bilo vidno iz širokih zamahov velikih črk, pikro pripomnil:
FIGO PA NE BLIŠČI
Skozi vodeno belilo so se še poznali napisi in razne risbe. Napisi so bili, kakor so bili takrat napisi po celicah: W LA LIBERTA, hočemo svobodo, W LENIN, SLOVAN NA DAN, A MORTE IL RE in tako dalje. Ravno pretiranih risb ni bilo. Viden je bil samo še rahel obris, ki naj bi podajal golo razkoračeno prsato žensko. V tistem trenutku se je po obrisu plazila sploščena, sestradana stenica na lovu za krvjo.
Opustil sem podrobno ogledovanje svoje celice, časa bo še na pretek, sem si rekel in stopil k oknu. Okno je bilo še precej veliko, zakrižano, zamreženo in na zunanji strani pregrajeno z neke vrste stopnicami iz motnega stekla. Tej pregradi pravijo v Italiji volčje žrelo in je pred oknom za to, da vidi jetnik samo ozke pasove neba. Če sem se dvignil na prste, zvil vrat in pogledal kar se je dalo na levo, sem ujel vrh griča Gia-nicolo, kjer je Garibaldijev spomenik. To je bila vsa moja širna pokrajina. Bila je res širna pokrajina v primeri z oknom v Kopru, ki mi je nudilo samo kos sivega zidu.
Toda še več. Blizu je bil kos življenja. Pod oknom je rasel divji kostanj. Moral je biti precej debel, star in visok, da so njegove veje segale do drugega nadstropja. V svoji rasti k solncu iz teme jetifiških dvorišč je pognal mladiko mimo mojega okna. Ta mladika je bila živa, majniška v maju. Na njej je bilo štiri in' dvajset že izvaljenih lističev, štirje pa so bili še zabubljeni v temnorjavih smolnatih popkih. V nekaj dneh se bodo tudi ti nasrkali sončnega soka in razgnali temno-rjavi obod, kakor piščeta lupi no, in se razpihnili. In razpihni-li so se. Bili so majhni, svetlo-zeleni, podobni na pol odprtim otroškim ročicam. Okrenili so se proti soncu kakor otrok k
TEKOM ČASA,
ko se zobozdravnik Dr. J. V. Župnik nahaja na St. Clair Ave. in E. 62 St., je okrog 25 drugih zobozdravnikov v tej naselbini prakticiralo in se izselilo, dočim se dr. Župnik Se vedno nahaja na svojem mestu.
Ako vam je nemogoče priti v dotiko L vašim zobozdravnikom, vam bo Dr. Župnik izvršil vsa morebitna popravila na njih delu in ga nadomestil z novim. Vam ni treba imeti določenega dogovora Njegov naslov je
DR. J. V. ŽUPNIK
6131 ST. CLAIR AVE. roga! E. 62nd St.; vhod samo na E. 62 St.
Urad )e odprt od 9.30 zj. do 8. zv.
Te).: EN 5013

v vsaki slovenski družini, ki se zanima za napredek In razvoj Slovencev, bi morala dohajati
A mother proud of her ion and a general proud of hli new loldier reflect their thoughts in a pleoied smile and o handshake. The news photo above, mode by on Army photographer. If said to be one of the most remarkable studies in human interest photographed in 1949 be. cause It so clearly depicts the evident pride of o young soldier, standing toil and ramrod straight, as he introduces his mother to his commanding general. The recruit's mother, Mrs. William Dowd, of Cincinnati, wot welcomed to Fort Knox, Ky., by Moj. Gen. Roderick R. Allen, commend-
3d Armored Division, when that crock outfit invited the parents of trainees to see at first hand how their sons ore being schooled and trained.
The photographer captured not only the evident pride of his three sub-leets, but olso the attitude of common understanding and mutual awareness of the mother's and the general's responsibility to the young soldier. The picture actually seems to sey . . America will alwoyt be oil right J	»"<• ••"•rols and soldier«, «ke these, de-
voted to the common cause ef preserving the peace."
Enakopravnost
Zanimivo In podučno čflvo priljubljene povesti
materi. Vsako jutro je bilo v njih nekaj rosnih biserov. Ob vzhodu, ko sonca nisem videl, je v vsakem biseru zagorelo majhno drobno sončece. Prvega maja sem ta sončeca preštel; naštel sem jih sedem in petdeset.
Lističi so rasli z neverjetno naglico. Vsako jutro so bili širši, zelena barva temnejša. Opazoval sem jih vsak dan, poznal sem vsakega posebej, če bi jih potrgali in mi jih položili na slamnjačo, bi natančno povedal, v kakšnem vrstnem, redu so rasli na mladiki. Z njimi sem dpživljal tudi svojo pomlad: stara tepko pred našo hišo na Tolminskem, lipo za hlevom in očeta, ki zdaj na pomlad s kropom poliva star lesen plug, da bi se ne klecala lemež in črtalo. Tudi o svoji bodočnosti sem ugibal z njimi. Bil sem trdno prepričan, da bodo prej doživeli in odpadli kakor bom izpuščen iz ječe.
Kakor vsako jutro, tako sem tudi petnajstega maja ob sončne mvzhodu naskrivaj skočil iz postelje, da bi opazoval majhna sonca v biserih na mojih listih. Bilo je zlato jutro, kakor pravimo. In v tem zlatem jutru sem takoj opazil, da se je list, ki je samo s konico gledal izpod motnega stekla, stresal v rahlih neenakomernih sunkih. Vsi drugi so mirovali v soncu. Vznemi-rils em se. če bi zapihal piš, bi se zazibali vsi, sem sklepal. Kje je vzrok, je rinilo vprašanje vame. Popolnoma sem pozabil, da sem se predčasno dvignil iz postelje. Spenjal sem se kvišku in zvijal vrat na vse načine, da bi si lahko ogledal ves list in odkril vzroke njegovega nemira. Bil sem tako zamaknjen, da nisem slišal, kdaj so se odprla vrata. Vstopil je ječar Cesare, mi položil roko na ramo in skoraj proseče dejal, naj ležem.
S Cesarjem sva imela svoje račune, živela sva v kombinaciji, kakor smo takrat rekli v ječi. Ko so mi od doma poslali velik kos sira, sem prosil Ce-
sarja, naj mi ga razreze: Cesare se je nasmehnil in odnesel sir.' Vrnil se je šele po dobri uri Ves kos mi je razrezal na drobne kocke. Tega sem bil kar nekam vesel. Takoj sem sedel na posteljo in začel preganjati neskončni dolgčas s tem, da sem kocke spet sestaviti v kos. Mučil sem se vse popoldne — in ko sem proti večeru spravil kocko h kocki, je manjkala približno polovica kosa iz sredine.
Že ko sem se popoldne ukvarjal s tem delom, je Cesare večkrat pogledal skozi okence. Ko sem pa stvar uredil in je sredi moje postelje zevala velika luknja v kosu sira, je odprl vratca in me vprašal, kaj počenjem.
"O, nič," sem dejal, "samo čudim se, ker nisem vedel, da ima pri vas sir iste lastnosti kakor kafra: če pride na zrak, skopni."
Cesare je nekoliko pomolčal, potem pa je vprašal:
"Ali me boste ovadili?"
"Ne vem," sem zmignil z rameni.
"Odkrito vam rečem, da ni vredno," je dejal. "Dosegli ne boste nič. Vtaknili vas bodo v podzemlje, ker ste se drznili državnega uradnika sumničiti tatvine. In jaz bom seveda priča, ozirom bom moral pričati
zoper vas. Ko bodo za vami zaloputnili vrata, me bodo pok^ cali v pisarno ter mi odtrgal" polovico plače. Tako delajo v takih primerih."
Molčala sva oba.
(Dalje prihodnjič)
V Euclidu od Babbitt Rd.
ZIDANA HIŠA—6 velikih sob, ena spalnica in "tile" kopalnica spodaj; 2 spalnici in shramba zgoraj. Mnogo dodatnih posebnosti. Garaža za 2 avta. Cena prava.
Imamo tudi par hiš za 2 družini od E. 140 St., izpod $12,000. POKLIČITE KADARKOLI EV 8754 Mrs. Peterca — Eastland Realty
Naročajte, širite in 'Enakopravnost!"
ŽELIMO DOBITI
HIŠO ZA 1 ALI 2 DRUŽINI. čE IMATE NAPRODAJ, DokliCite
IV 7646
REALTOR
V NAJEM SE ODDA
stanovanje s 6 sobami;
Blizu trgovin, transportaci]^ ,
parka. V zelo lepem kraju na vz ^ ni strani. Mesečna najemnina ' ^ Prednost ima slovenska odraslimi osebami. Naslov se P" v uradu tega lista.
B. J. RADIO SERVICE
1363 E. 45 SI. — HE 302'
SOUND SYSTEM
INDOOR—OUTDOOR
Prvovrstna popravila oa vrst radio aparatoT
Tubes, Radios, Rec. PW®'' Vse delo Jamčeno

Zakrajsek Funeral Home, Inc. .
6016 ST. CLAIR AVEW" Tel: ENdicolt 3113
PERUTNINA
17330 BROADWAY. MAPLE HEIGHTS
V zalogi imamo vedno mlade piščance in vseh vrst perutni#®' Se priporočamo za svatbe, bankete in razne druge prilik®' Pridite in si izberite.
ANDY HOČEVAR in SINOVI
TEL. v trgovini: Montrose 2369—na domu; Montrose 1368
EAT THE SEED
»••and you lose the harvest!
The money you have toHay can bo the leed that groWi into dream# come true. Elaten up today in spendthrift buying, it only gives momentary satisfaction. But planted wisely, it can bring you a harvest of farm or ranch expansion—education for the kiddies —that long vacation trip you've wanted.
Put profits where they grow. Invest every possible penny in U. S. Savings Bonds. Then every $3 you plant today, will allow you to reap a harvest of $4 in ten short year«.
Dean !W. I. Myers of Cornell University,
says: '*A financial reserve in U. S. Savings Bonds is just as important a part of a well-managed farm or ranch business as is land, livestock, and machinery. Agriculture is a speculative business, and farm and ranch people need to have their financial reserves in the safest possible form and where they will always be readily available. Nothing meets these two requirements as well as United Stales Savings Bonds."
INVEST IN U.S. SAVINGS BONDS
ENAKOPRAVNOST
This is an official U. S. Treasury advertisement—prepared under auspices of Treasury Department and Advertising Council