LETO X11L, ŠTEV. 71
Ljubljana, nedelja 23. marca 1952
POSAMEZNA ŠTEVILKA 6 CIN
Z imperialističnimi gesli ni mogoče prikriti zatiranja Slovencev v Italiji
Protestna nota Jugoslovanske vlade o kršenju narodnih pravic Slovencev v Italiji, je v živo zadela italijanske vladine kroge, z njimi pa tudi vse za-govornike italijanskega iredentizma, od fašistov do kominlormovcev. Iz čašo. Jfisnih komentarjev je jasno videti, da je za italijanske vladne kroge odgovor na našo noto zelo težaven. Zato so že takoj v začetku njihovi glas-niki označili noto kot »smešno« in da na njo ni niti vredno odgovarjati. Takoj nato pa so rimskim listom priskočili na pomoč tržaški, ki so iznašli rešilno zdravilo: slovenskega vprašanja v Italiji sploh ni, kakor ga ni bilo v dobi med letom 1866 do 1913. In dalje: »Neznatna slovenska manjšina (okrog 50.000 ljudi!, v dolinah Nadiže kljub propagandističnemu priše-petavanju z one strani meje ni imela nikoli nobenih nerešenih Jezikovnih, kulturnih, verskih in socialnih proble mov.c
Te ugotovitve tržaškega uradnega Iredentističnega glasila »Giornale di Trieste« samo še bolj utemeljujejo npravičnost in utemeljenost naše protestne note. Slovenska manjšina v Italiji je in tega nihče ne more zani. kati. In ker ta manjšina nima skoraj nobenih narodnih pravic, zato tudi slovensko vprašanje v Italiji obstoja, čeprav nekateri mislijo, da so ga z nasilnimi protislovenskimi ukrepi že davno spravili s sveta. Ce bi napisali, da slovenska manjšina, ki živi na
Dokaz bratstva in enotnosti
Ko so prišle prve vesti o snežni katastrofi v nekaterih predelih Slovenije se je prav vsakomur, ki čuti z ljudstvom, stisnilo srce. Vsakdo je sočustvoval s prizadetimi in vsakdo, kdor je čutil v sebi le trohico poštenosti in človečnosti, bi jim rad pomagal.
Na pomoč prizadetim so takoj priskočile ekipe, da jim pomagajo očistiti sneg, brez kakršnega koli poziva so prišli, brez kakršnih koli razpravljanj, ali je to potrebno ali ne. Iz vse domovine so hoteli pomagati tistim, ki jih je zadela nesreča. Delavcem, vojakom, zadružnikom, nameščencem, otrokom, učiteljem, materam, vsem po Sloveniji in Srbiji, Hrvatski, Makedoniji, Bosni in Hercegovini, Slovencem v Trstu povsod in vsem se je takrat porodila misel, pomagati tistim, ki so prizadeti. Nihče jih ni pozval, toda pričeli so zbirati denar, hrano, obleko, obutev in razne predmete, s katerimi bi nadomestili vsaj del tiste škode, ki so j o povzročiti snežni plazovi. Iz vseh naših krajev, iz Maribora, iz Velike Nedelje, iz Novega mesta in Poljčan, iz daljnega Skoplja in z Reke, iz Pirota in Beograda, iz Banja Luke in Novega Sada, iz Sarajeva in Titograda, iz Zaboka in Zagreba, iz Kopra in Postojne, iz Siska in Peči, iz Mitroviče in Niša in iz tisočev drugih krajev so začela prihajati pisma z izrazi sočutja in sporočili, koliko denarja so zbrali in poslali za ponesrečene kraje. Prispevali so delovni kolektivi, sindikalne podružnice, partijske, frontne, mladinske in ženske organizacije, organizacije Zveze borcev in vo 'mi invalidi, miličniki in vojaki, kmečke zadruge in obrtniki, učitelji in otroci — vsi: kolektivi in posamezniki, vsi naši narodi in vse naše ljudstvo. Dali so, kolikor so lahko dali. Nekateri več, nekateri manj. Neki obrtnik iz Ljubljane je dal 10.000 dinarjev, pionirji madžarske manjšine osnovne šole v Dolini pa so zbrali 800 dinarjev. Kolektiv državnega posestva *Crvena zvezda* v Makedoniji je dal 20 ton žita, 100 praš:čev in okoli pol milijona dinarjev. Kolikor je pac kdo zmogel. Ponekod posamezniki niso imeli denarja, pa so dali svoje industrijske bone!
Z daljnega Atlantika so mornarji »Neretve• po etru pozvali vse kolektive naših ladij na plemenito tekmovanje, kdo bo več prispeval za ponesrečence. In takoj so z daljnih morij sledila sporočila, kakšen bo prispevek ponesrečencem.
Sa-.no nekaj bednih ostankov star e za, umirajočega sveta je bilo, ki v tei težki katastrofi ni sočustvovalo s prizadetimi. Ob težki katastrofi, ki je zadela mnogo hudi v ogroženih krajih, so si meti roke in govorili: »Kazen božja prihaja!. In da bi odvrnili Hudi. ki so hiteli po nesrečencem na pomoč, so na veliko pozvonili in govorili:	»Najprej služba
božja, nato pa drugo! Kajti le bog vam labko pomaga!.
T oda ljudstvo jim je dalo krepak odgovor. Odgovor vsem tistim, ki mislijo, da bodo ribarili v kalnem, odgovor vsem tistim, ki mislijo, da se bodo še kdaj povrnili stari časi, ko so lahko po mili volji ukazovali m izkoriščali. Odgovor odločen in mogočen!
Prišla so pisma, na tisoče pisem. Pisana so bila s trdo, žuljavo roko, a polna bratske ljubezni m zaskrbljenosti za ponesrečence. Prišla je in še prihaja pomoč za ponesrečence.
Težko bi bilo narediti seznam tistih, ki so kaj prispevali, kajti tak seznam bi bil ogromen. Do sedaj je prišlo na IOOF že skoraj sto milijonov. Čeprav je škoda mnogo, mnogo večja in st še v dolgih letih ne bo dala povsem nadomestiti, je vendar ta prispevek nekaj ogromnega, veličastnega. T o ni samo vrednost zbranega denarja, to je vse več. T o je izraz nezlomljivega bratstva naših narodov, to je izraz iskrene in mogočne enotnosti naših narodov, to je izraz nepremagljive moči naših narodov in izraz neomaine ljubezni vsega našega ljudstva do naše skupnosti, do naše so-ciatisttčne domovine.
etično strnjenem ozemlju v Beneški Sloveniji, odkar živi pod Italijo, n i smela imeti nobenih jezikovnih, kulturnih in socialnih potreb, potem bi jim prav lahko pritrdili. Ze mesec dni po aneksiji Beneške -^Slovenije I. 1866 je »Giornale di Udine« rotil italijanske oblasti, da je treba Beneške Slovence čimprej poitalijančiti z italijanskimi šolami. Temu klicu je prisluhnil ves državni aparat, ki je s pomočjo učiteljev in karabinerjev izvajal to »sveto« opozorilo videmskih patriotov. Res je, da je slovenščina popolnoma izginila iz šol, toda res je tudi, da se mora še danes, ko je od tistega časa minulo že 86 let, ves dr. žavni aparat od učiteljev preko karabinerjev do sodišč boriti proti Beneškim Slovencem, ki nikakor nočejo razumeti, da oni ne smejo imeti no. benih jezikovnih, kulturnih in socialnih problemov, zato, ker jih njihovi oblastniki proglašajo za najbolj italijansko prebivalstvo Italije.
Jugoslovanska vlada je v zadnjem času že dvakrat opozorila italijansko vlado, da še vedno niso z zakoni ure. jene narodne pravice Slovencev v Italiji. Ze junija 1950 je italijanska vlada na zadevno naše opozorilo odgovorila, da bo nova italijanska republika srečna, če bo lahko dala pravo obliko ukrepom, ki so že stopili v veljavo in ki na pravičen način izpolnjujejo težnje slovenskega prebivalstva. Kljub tem svečanim zagotovilom pa se položaj Slovencev v Italiji niti za las ni izboljšal. Nasprotno, poslabšal se je. Iz slovenskih srednjih šol so izgnali 52 dijakov, slovenske vrtce so izročili potujčevali» organizaciji ONAIR. ukinili so osnovno šolo v Krminu itd. Po vsem tem pa bi sedaj še celo radi zanikali zatiranje slovenske narodne manjšine, češ. »če bi v Italiji obsto. jala kakršna koli oblika preganjanja redkih (!) italijanskih državljanov slovenske narodnosti, bi se ti prav goto. vo hoteli preseliti v Titov raj«, kakor se je »sto tisoč prebivalcev Ju. Iijiske Krajine preselilo v Italijo«. Goriški in beneški Slovenci naj bi se torej preselili v Jugoslavijo in tako naredili uslugo italijanski iredenti, ker bi se za vse večne čase odpovedali svoji zemlji, ki je vedno bila in je slovenska. Avtohtonega slovenskega prebivalstva pač ni mogoče enačiti z italijanskimi priseljenci, katere je fa. šistični režim naseljeval v Julijski Krajini zato, da so zatirali Slovence in izvajali pctujčevalne načrte omenjenega režima. Ti ljudje se po končani vojni niso izselili iz Julijske Krajine, lahko se reče le, da so se vrnili tja, od koder so prišli.
Kaj hočejo doseči s tem, da negirajo obstoj slovenskega vprašanja v Italiji, je več kot jasno. Ce bi začeli govoriti o tem, kaj so napravili v skladu z določbami mirovne pogodbe in njihove ustave za zagotovitev narodnih pravic slovenski manjšini, bi bilanca pokazala samo ogromno pasivo. Za kulturne potrebe slovenske manjšine niso izdali niti prebite pare, niso jim dali niti ene dvorane za njihovo kulturno dejavnost. Beneškim Slovencem niso dali niti ene slovenske šole, slovenskim knjigam iz Jugosla. vije je prepovedan prehod čez mejo v Italijo itd.
Na isti način, kakor hočejo prepričati svet o tem, da v Italiji sloven, skega vprašanja ni, čeprav so ga ob pod-risu mirovne pogodbe sami priznali, hoöeio izsiliri tudi imperialistic, no rešitev tržaškega vprašanja na osnovi tristranske deklaracije. Ker se zavedajo, da bi bila taka rešitev za Jugoslavijo krivična, zato se poslužujejo obrekovanja jugoslovanskih obla. sti v jugoslovanski coni STO in prirejajo fašistične demonstracije, ka. kršne so uprizorili ob četrti obletnici omenjene deklaracije v Trstu. S temi demonstracijami so hoteli pred svetovno javnostjo dokazati, da tržaško pre-bivalstvo podpira stališče italijanske vlade glede rešitve tržaškega vprašanja. Ker pa jim je to izpodletelo in manifestacije niso bile nič drugega
kot fašistično divjanje šolske mladine, katero so »patriotski« učitelji naučili fašističnih pesmi »Dalmazia, Dalina. zia...« in »Nizza, Savoia, Corsica fatal...«, sedaj lete protesti na vse strani proti ukrepom policije, ki je hotela vsaj delno zavreti to fašistično divjanje. Med vsemi temi protesti pa je najbolj značilno, da so rimski vladni krogi izrazili obžalovanje, ker 'e prišlo pri manifestacijah v Trstu do spopadov s policijo, kar bi se lahko olmačilo kot spopad z zavezniškimi oblastmi, čeprav so manifestacije predstavljale le protest »proti jugoslovanskim nameram«.
Posebni pečat pa je dal tržaškim ire-lentističniim izgredom De Gasperijev govor v italijanski poslanski skupščini. De Gasperi je ponovno napihoval veljavnost tristranske deklaracije, izražal gotovost in zaupanje v zmago, opozarjal zavezniške vlade na njihovo mo. ralno obveznost do Italije ter napadal pristaše neodvisnosti Trsta in Jugoslavijo kot največ je sovražnike Italije, izjavil je tudi, da se je pri svojih zadnjih razgovorih s predstavniki angleške in ameriške vlade prepričal, da je stališče jugoslovanske vlade povzroči, lo precej zaskrbljenosti in da je bila priznana italijanska zmernost. Mnogo ie govoril o tržaških volitvah, ki da bodo istočasno kot v Italiji in po italijanskem volilnem zakonu o vezanih listah. Z vsemi temi izjavami je zelo asno prikazal, da so bile tržaške iredentistične manifestacije organizirane pod direktnim vodstvom rimske vlade, iti je hotela na ta način izsiliti imperialistično rešitev tržaškega vprašanja, hkrati pa direktno poseči v upravne zadeve Tržaškega ozemlja in v tem okviru doseči ali sprejem .italijanskega volilnega zakona ali pa odobritev volitev. Incidenti v Trstu pa so poleg tega potrebni italijanski vladi tudi za kritje raznih njenih notranjepolitičnih ežav pred občinskimi volitvami.
Seja vlade LRS
Dne 20. In 22. marca Je bila 7. redna seja vlade LRS pod predsedstvom tov. Mihe Marinka. Vlada je sklepala o predlogih zakona o razdelitvi LR Slovenije na okraje, mesta in občine ter o zakonu o izvedbi reorganizacije ljudskih odborov, ki jih je pripravil Svet vlade LRS za zakonodajo in izgradnjo ljudske oblasti.
Vlada LRS je oba predloga zakonov z nekaterimi spremembami in popravki sprejela ter sklenila, da jih predloži Ljudski skupščini LRS, ki naj o njih odloči na prvem prihodnjem zasedanju.
Iz pisarne Generalnega sekretariata vlade LRS
S seje Izvršnega odbora AFŽ
19. marca je zasedal Izvršni odbor Antifašistične fronte žena za Slovenijo, ki je sprejel sklep, da se za 4. in 5. oktobra 1952. leta skliče IV. kongres AF2 Slovenije, v počastitev kongresa pa se razpiše petmesečno tekmovanje, ki se prične 1. maja L L
Iz tajništva GO AF2
Razstava 36 jugoslovanskih umetnic v Londonu
London, 22. marca (Tanjug): V britanski kralj, galeriji je bila sinoči odprta iikkarska 'in kiparska razstava mednarodnega ženskega umetniškega kluba. Približno 200 britanskih slikark je razstavilo 400 svojih del. Na razstavi sodelujejo j 36 deli tudi naslednje jugoslovanske umetnice:	Zora Patrovič,
Ljubica Sokič, Liza Križanič, Kosara Boksam, Sama Lukič, Damica Antič, Olivera Kangrga, Vera Popovič, Dama Sokič, Olivera Galovič, Vera Josifovič, Vera Čohadžič, Ljubimka Mihajlovič-Joramovič, Marta Erlih, Anka Krizma-nič, Miranda Morič, Jelica Žuže in Jela TrunkošL
Nova hidrocentrala O zal j II, na Kolpi bo začela dane« redno obratovati z obema agregatoma in skupnim učinkom 220« kilovatov. Naprave nove el ek. trame so izdelali v Litostroju In v tovarni Rade Končar; montažna dela pa so opravili delavci Hldromontaže lz Maribora. — Slika nam kaže strojnico nove centrale tn del pregrade, ki služi tudi stari centrali ob levem bregu Kolpe.
Delo odborov zvezne ljudske skupščine
V	petek so v Beogradu začeli zasedati trije odbori zvezne ljudske skupščine in sicer odbor za gospodarski plan in finance, odbor za ljudsko oblast ter zakonodajmi odbor.
V	odboru za gospodarski plam in finance so razpravljali o predlogu družbenega plana FLRJ, ki so ga po pri pombah republiških skupščin popravili. Poročilo je podal tajnik odbora Vlajko Begovič.
V	odboru za ljudsko oblast so razpravljali o predlogu splošnega zakona o ljudskih odborih. Poročilo je poda! tajnik odbora Leo Gerškovič. V razpravi je sodelovalo več ljudskih poslancev.
V	obeh zakonodajnih odborih so razpravljali o dveh zakonskih predlogih, in sicer o predlogu zakona o proglasitvi izginulih oseb za mrtve in zakona o dokazovanju smrti ter o predlogih za izpremembo in dopolnitev zakona o ureditvi ljudskih sodišč ter zakona o vodnih disciplinskih sodiščih. Zakono-
NEREDI V TRSTU
imajo fašistični značaj
Trst, 22. marca. Izgredi, ki so se začeli v četrtek v Trstu ob proslavljanju četrte obletnice tristranske deklaracije o priključitvi STO k Italiji, so se nadaljevali tudi še včeraj in zavzemajo vse bolj izrazito fašističen značaj. Delavska zbornica je napovedala 13-urno splošno stavko, ki naj bi bila protest proti policiji, ker je na dan iredentističnih manifestacij skušala vzpostaviti red. Kom-informovsko vodstvo je svojim Enotnim sindikatom dalo nalog, naj stavko Delavske, zbornice podpro s polurno solidarnostno stavko. Poleg tega so kominformovci poslali iredentističnim strankam poziv, da bi sklicali skupen sestanek, na katerem bi razpravljali o skupni protestni akciji v zvezi z incidenti, do katerih je prišlo pri iredentističnih manifestacijah. — Kominformovci so s tem pokazali, da se popolnoma strinjajo z iredentističnimi in fašističnimi akcijami v korist italijanskega imperializma.
Mestni odbor komunistične partije za Tržaško ozemlje je takoj ob napovedi iredentistične stavke izdal proglas na tržaško delavstvo, v katerem med drugim poudarja, da ie morala nacionalistična parada, ki so jo priredile nacionalistične stranke 20. t. m. v Trstu, neizbežno nuditi priložnost najbolj šovinističnim in najbolj reakcionarnim skupinam, da so manifestaciji dale odkrit neofašističen in provokatorski značaj. Proglas poziva tržaško delavstvo, naj odkloni svoje sodelovanje pri manevru, s katerim hočejo iredentisti s pomočjo Delavske zbornice izrabiti delavstvo za politične cilje, ki so popolnoma nasprotni interesom tržaškega prebivalstva, posebno pa še interesom delavskega razreda.
Vedno bolj postaja očividno, da hočejo iredentisti še bolj zaostriti položaj. Izvršni odbor Delavske zbornice je ob napovedi stavke zahteval od anglo-ameriške vojaške uprave, naj odstavi tiste' organe, ki so odgovorni za javni red in varnost, ter naj pri-
Odkrita podpora kominformovcev tržaški iredenti — Poziv EP za STO tržaškemu delavstvu — Razbijanja drhali po mestu — Občinski odbor preki nil sodelovanje z angloameriško vojaško upravo
DVE NAŠI NOTI ALBANSKI VLADI
Protest proti vdiranju albanskih graničarjev
na jugoslovansko ozemlje
Beograd, 22. marca. Jugoslovansko poslaništvo v Budimpešti je izročilo albanskemu poslaništvu na Madžarskem dve noti, v katerih protestira proti izzivanjem, ki so jih zagrešili albanski obmejni organi na jugoslo-vansko-albanski meji 15. in 17. marca.
Prva nota navaja izzivanje dne 15. marca, ko je jugoslovanska obmejna patrulja naletela 200 m od meje v notranjosti jugoslovanskega ozemlja na albansko • zasedo, ki Je začela streljati nanjo, pri čemer je bil ranjen v glavo jugoslovanski obmejni stražar Slobodan Radosavljevič. Nota pravi, da vdor albanskih obmejnih stražarjev na jugoslovansko ozemlje, postavljanje zasede, kakor tudi sreljanje iz neposredne bližine na jugoslovansko patruljo in streljanje z albanskega ozemlja, da bi zavarovali umik albanske zasede, dokazuje, da je bilo to oboroženo izzivanje že v naprej pripravljeno in preračunano. Jugoslovanska vlada protestira proti temu, da so ranili jugoslovanskega obmejnega stražarja in grobo kršili Jugoslovanske
ozemlje ter zahteva, naj albanska vlada preneha z organiziranjem oboro» Ženih provokacij na jugoslovansko-albanski meji. Jugoslovanska vlada hkrati zahteva, naj albanska vlada pokliče na odgovornost in strogo kaznuje povzročitelje ter izplača ranjenemu jugoslovanskemu obmejnemu stražarju odškodnino v znesku 200.000 din.
V drugi noti protestira Jugoslovanska vlada proti incidentom, ki so se pripetili 17. marca, ko so trije albanski vojaki prav tako prišli 200 m daleč na jugoslovansko ozemlje in streljali na jugoslovansko patruljo. Jugoslovanski obmejni stražarji so odgovorili na streljanje in ubili nekega albanskega vojaka, medtem ko sta se ostala dva umaknila na albansko ozemlje. Nota odločno protestira proti temu organiziranemu pošiljanju albanskih organov na Jugoslovansko ozemlje zaradi subverzivne dejavnosti in spričo tega zahteva, naj albanska vlada ukrene vse potrebno, da bi preprečila takšno dejavnost svojih organov proti Jugoslaviji,
zna odškodnino poškodovanim iredentistom. Hkrati zavrača vsako sodelovanje z anglo - ameriško vojaško upravo, dokler ne bodo izpolnjene omenjene zahteve. Tržaški žhpan Bartoli je v intervjnvu dopisniku »Ulti-me notizie« izjavil, da bo občinski odbor prekinil vsako sodelovanje z anglo - ameriško vojaško upravo, dokler ne bodo odstranjeni vsi, ki so odgovorni za preveč odločni nastop policije proti demonstrantom, tonski predsednik dr. Palutan pa je poslal ravnatelju za civilne zadeve pri Vojaški upravi generalu Whitelawu pismo, v katerem s sličnimi zahtevami kot Bartoli odklanja svoje nadaljnje poslovanje. General Whitelaw je pismo dr. Palutana zavrnil.
Medtem se je po mestu nadaljevalo razgrajanje fašistične drhali, ki je s kamenjem napadla kinodvorano za angleške vojake in metala kamenje tudi na vojake. Minulo noč so skupine šovinistov demonstrativno hodile po glavnih tržaških ulicah in silile trgovce, naj zapro lokale in se pridružijo iredentistični splošni stavki. Skupine šovinistov, sestavljene iz srednješolcev in študentov, so po glavnih ulicah razbijale napise v angleščini in metale kamenje na angleški in ameriški klub. Neka skupina razbijačev je s kamenjem napadla sedež Tržaške fronte neodvisnosti.
Fronta za neodvisnost Trsta in tržaški blok sta danes poslala protestne resolucije anglo-ameriški vojaški upravi v Trstu, v katerih zahtevata, da naj Vojaška uprava takoj uvede najstrožje ukrepe proti osebam, ki so v Trstu organizirale iredentistične manifestacije, predvsem pa proti predsedniku tržaškega občinskega sveta Bartoliju kot pobudniku teh izgredov ter proti šefu šolske uprave, ki Je dovolil, da so učenci in dijaki na nedovoljen način zapustili pouk. Resoluciji zahtevata tudi kaznovanje občinskih funkcionarjev in nameščencev, ki so dovolili izobešenje italijanske zastave na tržaški občinski palači. Tržaški blok ob zaključku svoje resolucije še poudarja, da so hoteli iredentisti s svojo akcijo diskreditirati anglo-ameriško vojaško upravo in prenesti tržaško vprašanje pred mednarodne organe, da bi izsilili rešitev teaa vprašanja na osnovi tristranske deklaracije.
Trst, 22. marca. Dopoldne so se v Trstu ponovile večje demonstracije, ori katerih so sodelovali v glavnem študentje. Demonstranti so s kamenjem napadli sedež Fronte za neodvisnos*
Trsta, kakor tudi več amerišk:K in britanskih. vojaških zgradb in zavezniških avtomobilov. Prpti demonstrantom je’ nastopila civilna poßcija, ojačena z ameriško in britansko, vojaško policijo.
Kljub iredentističnim demonstracijam in grožnjam stavka Delavske zbornice in kominfoimovških Enotnih sindikatov ni uspela. Na delo je prišle okrog 80 % delavcev, ki pa .zaradi raznih ukrepov delodajalcev niso mogli vsi delati. Delavcem in nameščencem cestne železnice so preprečili delo s tem, da so odklopili električni tok. V pristanišču pri Sv. Andreju so delavci izžvižgali kominformovskega sindikalnega predstavnika Muslina, ki jih je prišel pozvat, naj stavkajo vsaj pol ure iz solidarnosti z iredentisti. Večina tržaškega delavstva je ostro obsodila kominformovsko sodelovanje z iredentisti in fašisti.
Zastopniki tržaških iredentističnih strank so obiskali zavezniškega poveljnika generala' Wintertona in imeli z njim razgovor, ki je trajal eno uro. Poročajo, da so protestirali proti nastopu policije pri nemirih v četrtek. Uradno poročilo generala Wintertona pravi, da so izjave italijanskih uradnih krogov proti nastopu policije napravile nanj neugoden vtis. General Winterfon je poudaril, da morata biti red in mir zagotovljena.
Jugoslovanski novinarji v britanskem parlamentu
London, 22. marca (Tanjug): Skupima ■ugori ova inskih novinarjev, ki se mude v Vel. Britaniji kot gostje britanskega zunanjega ministrstva, je obiskala včeraj britanski parlament.
Jugoslovanski novinarji so danes iz Londona odpotovali v Pariz, odkoder se bodo po krajšem bivanju v Parizu
aaäf v sjofrai, _
Odlikovanje borcev iz koprskega okraja
V Narodnem gledališču v Kopru so bila včeraj razdeljena odlikovanja 120 borcem in aktivistom Osvobodilne fronte iz koprskega okraja. Ob tej priložnosti so bivši borci poslali svojo spomenico zunanjemu ministru vlade FLR Jugoslavije Edvardu Kardelju, s katero odločno obsojajo gonjo italijanskih šovinistov zoper Jugoslavijo.
Maroko zahteva revizijo
Pariz, 22. marca (Reuter): Iz zanesljivih virov v Parizu se je danes zvedelo, da je maroški sultan zahteval od predsednika francoske republike Vincenta Aurioia revizijo statusa Maroka kot francoskega protektorata. Maroški sultan je poslal to poslanico francoskemu generalnemu rezidentu v Maroku Augu-stinu Guillaumeu, ki je izročil sultanovo zahtevo predsedniku francoske republike.
Pred razpustom egiptovskega parlamenta
Kairo, 22. marca (AFP) Egiptovsko časopisje piše, da bo verjetno prišlo d0 razpusta parlamenta. Pričakujejo, da bo ministrski svet na jutrišnji seji sprejel važne sklepe o notranji politiki. Kakor piše časopis »Akbar el Jon«, bo po razpustu parlamenta ob-j ,-ljen ukaz. po katerem bo mogoče postaviti ministre pred sodišče. Zvedelo se je, da bodo na podlagi tega ukaza postavili pred sodišče nekatere ministre vafdistične vlade Nahas paše. Objavljen bo verjetno še en ukaz, s katerim bodo razveljavljena vsa izredna, imenovanja državnih funkeio-agrjey X zadnjih desetih letih.
dajna odbora Zveznega sveta in Sveta narodov bosta podrobno razpravljala o zakonu o ljudskih odborih v pomedel jek, ko bo govoril o tem zakonu predsednik zvezne vlade in predsednik Sveta za zakonodajo in zgraditev ljudske oblasti vlade FLRJ Edvard Kardelj.
Skupni seji odbora za gospodarski plan in finance obeh svetov je predsedoval ljudski poslanec Ivan Gošnjak. Poročilo je podal Vlajko Begovič, ki je med drugim ugotovil, da se v načrtu družbenega plana za leto 1952. po vseh dosedanjih predlogih in pripombah zviša narodni dohodek za 24 milijard 621 milijonov, akumulacija pa za 4 miii-■arde 93 milijonov, tako da znaša povprečna stopnja skupaj z obrestmi, dohodkom in prometom z inozemstvom 126. Spremembe temeljnih proporcev prvotnega predloga zveznega družbenega plana so ob upoštevanju teh sprememb le neznatne. Pri razdelitvi narodnega dohodka ie vsota investicij ostala skoraj ista. Fond narodne obrambe se je znižal od 210 na 200 milijard zaradi znižanja cen volne industrije za okoli 10 mili-:ard. V družbene fonde so všteti rudi fondi podjetji v znesku 11 milijard in zadružni fondi v znesku 4 milijarde.
Pri akumulaciji v industriji je nastalo zaradi znižanja cen (nafte in naftinih derivatov, nekaterih proizvodov barvaste metalurgije, posebno pa zaradi znižanja cen v vojni industriji za okoli 10 mi’üard), zmanjšanje za okrog 26 miiriard: po drugi strani pa se ie povečala akumulacija na drugih pod’-očnh z mobilizacijo rezerv v industriji in rudarstvu za okoli 20 milijard. V novem p-oračutiskem predlogu je izločen po-'eben fond za socialno zavarovanje, hrav tako ie izločen tudi fond temeline :nvestici'ske graditve, v katerega se bodo stekali prispevki za temeljno in-vesticiisko graditev.
Jablanica — najdaljši predor, ki ga gradimo po vojni
Nad bodočim umetnim jezerom hidrocentrale v Jablanici na Neretvi gradi 2000 delavcev železniškega gradbenega podjetja št. 1 najtežji del bodoče normalnotirne proge Sarajevo—Luka Kardeljevo, in sicer od Konjica do Jablanice v skupini dolžini 24 km. KeT bo dolino Neretve zalilo umetno jezero je treba novo progo graditi v višji legi m v zelo razbitem terenu. Od Konjica do Jablanice bo šla proga v dolžini 3300 m čez mostove in viadukte in skozi predore. Od 1. aprila bo pri gradnji pomagalo še okrog 5000 članov mladinskih delovnih brigad, da bo mogoče progo dovršiti do Dneva republike.
Graditelji so že prebili 2000 m dolg jablaniški predor. To je najdaljši predor, ki ga gradimo po vojni. V predoru izvršujejo sedaj betonska dela. Razen tega predora gradijo še 4 nadaljnje predore. Pred dnevi so delavci premostili Neretvo, ko so postavili (železno) mostno konstrukcijo, dolgo 110 m. Ploščad postaje Ostrožac morajo vsekati v hrib in so v ta namen že izkopali 65.000 kub. metrov kamenja. Prejšnji teden so začeli prebijati poslednji predor Ostrožac, v bližini Konjica pa prebijajo predor, ki bo širok 9 m, ker bodo skozi ta predor speljali ne le železnico, marveč tudi cesto. Prav tako so začeli graditi 250 m dolg viadukt pri Ribičih, kmalu pa bodo začeli graditi še drug viadukt.
Upravna razdelitev Hrvatske
Po novi upravni in teritorialni razdelitvi bo imela LR Hrvatska namesto dosedanjih 24 samo 13 samostojnih mest, namesto dosedanjih 34 mest v sestavi okrajev samo 19 takih mest in mestnih občin, okrajev pa bo, kakor doslej 88. Največja sprememba je pri ustanovitvi občin. Iz dosedanjih 1222 krajevnih ljudskih odborov bo ustanovljenih 683 občin.
Vreme
Stanje dne 22. marca ob 7. uri zjutraj: Dotok toplega zraka v zahodno in srednjo Evropo nepričakovano hitro prodira proti severni in vzhodni Evropi in povzroča v navedenih predelih močne oto_ plitve z dežjem. — Danes je v Sloveniji pretežno sončno vreme z menjajočo oblačnostjo in najnižjo temperaturo —50 C v Planici. - Zračni pritisk je bid danes ob 7. uri v Ljubljani 735.2 mm, pritisk pada, temperatura zraka 1.90 C, najnižja temperatura 1.40 c, relativna vlaga 88®/*, nebo oblačno 7/8, vidljivost 12 km debelina snežne odeje 15 cm.
Napoved za nedeljo, dne 23. marca 1952: Menjajoče oblačno vreme z vmesnimi mazjasnä Ivami. Tu in tam prehodne padavine. Temperatura se bo še nadadja dvttotta.
Kdo so gospodarji celovško
Mohorjeve družbe
V	zadnjem časa prihaja iz Mohorjeve hiše v Celovcu toliko nesramnih, žaljivih in koroškim Slovencem škodljivih napadov, ki se hkrati raztezajo tudi na življenje in delo jugoslovanskih narodov, da se sprašujemo, kje Je izvor tega sramotnega početja.
V	tej hiši je sedež Mohorjeve družbe in Katoliške ljudske stranke, ki se imenuje tudi Narodni svet, in izdaj» glasilo Naš tednik — Kronika. V njihovih krogih sicer marsikdo dokazuje, da je Mohorjeva družba eno in KLS drugo, toda že nekaj časa se dejanja in pisanje ljudi okrog obeh organizacij presenetljivo ujemajo.
žolč, ld ga izlivajo v zadnjih številkah Tednika na napredne koroške organizacije in njihove prireditve, se prav nič ne razlikuje od zakrknjenosti tistih, ki so se »proslavili« z letošnjo zbirko Mohorjevih knjig. Avtorji rednikovih člankov hočejo ob vsaki priložnosti razbijati enotnost koroških Slovencev, v najnovejšem času na primer enotnost Slovenske kmečke zveze, kakor so avtorji prispevkov Mohorjevih knjig hoteli razbiti enotnost slovenskega ljudstva v narodnoosvobodilni borbi. Vsi ti avtorji služijo istim namenom in istim gospodarjem — sovražnikom Slovencev tostran in onstran Karavank. Naj sede v Mohorjevi hiši ali celovškem škofijskem ordinariatu, naj so se zatekli na Holandsko, v Ameriko ali Argentino, vsepovsod je z njimi pečat narodnega izdajstva. Z nj’im sta oskrunjeni vse njihovo po-
četje in pisanje, pa. čeprav se skrivajo za Mohorjevo družbo in hočejo z njo dokazovati, da je »katoliški tisk za ohranitev vere in miru med narodi« (Koledar Družbe sv. Mohorja 1952, zadnja stran platnic).
Dovolj bo, da se seznanimo z nekaterimi, ki v sedanji Mohorjevi družbi in njenih publikacijah skrbe »za ohranitev vere in miru med narodi«, pa nam bo jasno, da so se ti ljudje v resnici borili za ohranitev fašizma in suženjstva nad narodi, da hočejo v tem duhu še tudi zdaj zastrupljati odnose koroških Slovencev do matične države. Njihova imena so se pojavila v letošnjih Mohorjevih knjigah in njihova načela vejejo iz stolpcev Tednika, ki hkrati dela zanje reklamo in priporoča kot »dobre knjige« njihove proizvode.
Eden izmed njih je dr. Stanko Kociper, ki se je doslej vse bolj kot z literarnim delovanjem, s katerim bi se rad predstavil bralcem Mohorjevih knjig, izkazal z narodnim izdajstvom. Bil je med vojno Rupnikov osebni iajnik, dober prijatelj gestapovskega sodelavca dr. Smajda in najvnetejši domobranski propagandist. Vodil je posebne tečaje za domobranske propagandiste in sam večkrat predaval Po radiu in na javnih zborovanjih, na katere so s silo segnali prebivalstvo. Kociper je bil stalni sodelavec takrat-
Oboroževanje Nemčije je prisililo ZSSR, da je ponudila rešitev nemškega vprašanja
* Ustanovitev anketne komisije «a Poharje — Grotewohl proti tem u, da hi komisija OZN obiskala Vzhodno Nemčijo
London, 22. marca (Reuter): Britanski minister brez portfelja Selwyn Lloyd je izjavil, da je sedanja politika za oborožitev Zahodne Nemčije primorala ZSSR, da je ponudila rešitev nemškega vprašanja.
Trije načini so, ki se dajo uporabiti za rešitev problema nemške oborožitve: 1. Pustiti Nemčijo neoboroženo kot nekak prazen prostor med Vzhodom in Zahodom, kar pa bi dalo možnost za izzivanje nevarnosti z Vzhoda. 2. Nemčiji dovoliti, da se oboroži iz lastnih sredstev pod nadzorstvom, vendar pa je težko nadzirati razvoj neodvisne države. 3. Vključitev Nemčije v evropsko obrambno skupnost. Selwyn Lloyd sodi, da je v tretjem načinu upanje za bodočnost Nemčije.
Predsednik zahodnonemške vlade Konrad Adenauer je ob vrnitvi iz Pariza v Bonn izjavil, da se je z zunanjimi ministri zahodnih velesil popolnoma sporazumel o odgovoru na sovjetsko ponudbo za sklicanje konference o Nemčiji. Pripomni! je, da bodo poslali Sovjetski zvezi odgovor že čez nekaj dni.
Adenauer je govori! tudi o vprašanju Posarja in spričo tega dejal, da se je sporazumel z Robertom Schumanom o ustanovitvi anketne komisije za Posarje, kar naj bi bil začetek razčiščenja Murskega vprašanja. Dokončno odločitev o tem vprašanju bo izdal saarski parlament, ki bo izvoljen na svobodnih in demokratičnih volitvah.
Predsednik saarske vlade Johannes Hoffman je izjavil novinarjem, da pozdravlja odločitev, naij bi sestavili nem-žko-francosko-saarsko komisijo, ki bi proučila pogoie za razpis volitev v Posarju. Prav tako je pozdravil zamisel o »evropeizaciji« Posaria, ki jo podoirata zunanja ministra Vel. Britanije in Francije.
Svobodna demokratska stranka, ena Izmed strank vladne koalicije, je v načelu pozdravila franeosko-nemški sporazum o Posariu. Schumacherjeva socialnodemokratska stranka pa je izjavila, da je skrrino nezadovoljna. Erich Ollenhauer, k' nadomešča obolelega strankimeea voditelia Schumacheria Je iz’avi'1, da ie ta sporazum oddaüevante
od nemškega stališča, da je Posarje sestavni del Nemčije.
Predsednik vzhodnonemške vlade Otto Grotewohl je včeraj rekel, da Komisija OZN za Nemčijo »preprečuje rešitev nemških problemov«. Komisija, v kateri so predstavniki Brazilije, Pakistana, Holandske in Islandije, se mudi v zahodnem Berlinu in čaka na dovoljenje, da bi smela obiskati Vzhodno Nemčijo, kjer mora ugotoviti, ali so pogoji za razpis vsenemških svobodnih in demokratičnih volitev. Komisija je poslala to zahtevo načelniku sovjetske kontrolne komisije generalu Čujkovu, ki pa še ni odgovoril.
Podoba je, da je po tej Grotewohlovi izjavi zahtevano dovoljenje dokončno
zavrnjeno.
Voditelji francoske socialistične stranke •n britanske laburistične stranke bodo te dni v Parizu razpravljali o evropski armadi in ponovni oborožitvi Nemčije. Pričakujejo, da bodo britanski vodilni laburisti predlagali francoskim socialistom skupen sestanek s predstavniki nemške socialnodemokratske stranke.
nih okupacijskih In domobranskih časopisov ter brošur, r katerih Je nastopal kot Ideolog protinarodnega delovanja.
Pri NemcBi je užival Kociper popolno zaupanje, saj so mu. poverjali zelo zaupne naloge. Kreisleiter dr. Hoch-steiner ga je večkrat povabil v Kranj, da je tam predaval po posebnih vojaških tečajih. Politični in gestapovski vodja domobrancev na Gorenjskem Messner je počastil Kocipra, da je smel predavati kot edini Slovenec — vsi ostali predavatelji so bili Nemci — na specialnih tečajih v prostorih NSDAP v Kranju. Kociper pa se je znal tudi izkazati vreden tega »izrednega« zaupanja. Ko so leta 1944 partizanske enote že s tako silo navalile n» nemške postojanke, da so morali nacisti na hitro zgraditi posebne utrdbe, je bil Kociper največji priganjač nasilno mobilizirane delovne sile. Izkazal pa se Je še tudi vse drugače, ko je šlo za aretacije med ljubljanskim prebivalstvom. (Ugotovljeno je, da je po Rupniku in svojih gestapovskih prijateljih spravil v ječo precejšnje število ljudi. Navsezadnje pa vse to ni propagandnemu ministrčku in ge. stapovskemu agentu Kocipru — ki je mimogrede povedano v svojih govorih grozil in napovedoval »neizprosen boj« celo Churchillu — prav nič pomagalo. Partizanska vojska, ki jo je on že tolikokrat preklel in z jezikom uničil, je pregnala take izrodke in osvobodila domovino.
Iz iste druščine je tudi dr. Tine Debeljak, ki ga Mohorjeva zbirka prav tako priporoča kot moža, ki nai v »duhu katoliških kulturnih načel skrbi za umsko in srčno izobrazbo slovenskega ljudstva« (taki bi vsaj po pravilih Bratovščine sv. Mohorja v Celovcu morali biti sodelavci njenih knjig). Tudi on je sodeloval v propagandnem oddelku Rupnikove nacistične pokrajinske uprave, se družil z istim gestapovcem Smajdom, za obveščevalno področje pa so mu poverili okolico Škofje Loke, kjer je zasledoval narodnoosvobodilno gibanje in ovajal njego, ve pripadnike.
Omenimo še Stanka Janežiča, ki je pri Mohorjevi družbi izdal »Mlin ob potoku« in sodeluje z nekaterimi prispevki tudi v zbirki »Gor čez izaro«. Janežič se je kot semeniščnik s puško v roki boril v domobranskih četah do konca leta 1943, ko so ga oprostili vojaške službe, da je nadaljeval študij v semenišču. Toda temu se ni povsem posvetil, pač pa je bil vztrajen politični predavatelj, ki so mn Nemci in domobransko vodstvo zaupali zastrupljanje šolske mladine.
Našteli smo tri cvetke, s katerimi je celovška Mohorjeva družba omadeževala svojo stoletnico, ni pa se Jim od» povedala, kakor tudi ne drugim , njihovim sobojevnikom ter prav takim in še hujšim izdajalcem, ker je prišla v zakup sovražnikom vsega naprednega med Slovenci.
’OGAJANJA ZA PREMIRJE V PAN MUN JOMU
Severna delegacija še vedno nasprotuje prostovoljni repatriaciji ujetnikov
Pan Mun Jom, 22. marca. Na današnjem sestanku štabnih častnikov v Pan Mun Jomu je severnokorejso-ki-tajska delegacija izročila delegaciji Združenega poveljstva zemljevide z označenimi področji vhodnih pristanišč. Zemljevidi kažejo, da je kitajsko-severnokorejska delegacija sprejela predloge Združenega poveljstva, da
Evropska proizvodnja premoga
Pariz, 22. marca (Reuter): V evropskem odboru za premog, ki ga sestavljajo zastopniki Vel. Britanije, Nemčije. Francije in Nizozemske, so izjavili, da bo Zahodna Evropa lahko krila svoje potrebe po premogu do 1. 1956. porabljajoč za uvoz premoga okrog 700 milijonov dolarjev na leto. Ministri sodijo, da se uvoz premoga, ki je znašal lani 25 milijonov ton, leta 1956 pa bo verjetno dosegel količino 25— 35 milijonov ton. lahko znatno zmanjša. Izjavili so, da so sestavili priporočilo Svetu organizacije za evropsko gospodarsko sodelovanje, po katerem bo letos znižan uvoz premoga v Evropo na 17 milijonov ton in na 13-5 milijona ton prihodnje leto. Proizvodnja premoga v Zahodni Evropi bi bila povečana za 36 milijonov ton v primeri z letom 1952. Evropske države izdajo sed?} za uvoz nad polovico sredstev iz gospodarske pomoči Evropi.
Pododbor za svobodo informacij je končal svoje delo
New York, 22. marca (AFP): Pododbor za svobodo informacij in tiska, ki je pomožni organ Ekonomsko-so-oiainega sveta OZN, je po treh tednih končal svoje peto zasedanje. Na tem zasedanju je sprejel predlog zakonika o novinarski časti in priporoči'! ustanovitev stalnega organa strokovnjakov, ki bi prav na mestu proučevali svobodo tiska, ter sklican-e mednarodne konference, na kateri bi razpravljali o pomanjkanju paoiria na svetu. Vsa ^priporočila pododbora bodo predložena Ekonomsko-socialnem svetu, ki bo imel
Odstavitve v ZSSR
Moskva, 22. marca (UP): Uradno je bilo sporočeno, da je ukrajinski vrhovni sovjet odstavil prvega podpredsednika ukrajinske vlade Vladimirja Marskeviča.
Obenem je bil odstavljen tudi predsednik moldavskega vrhovnega sodišča Čislean.
Kekonen je umaknil svojo demisijo
Helsinki, 22. marca (Reuter): Predsednik finske vlade Kekonen, ki je včeraj zjutraj podal ostavko svoje vlade, je na prošnjo predsednika republike Pasikivija umaknil ostavko. Kekonen bo ostal predsednik vlade do plenarnega sestanka i svojim predstavnikom, da začno pro-agrame stranke 2. aprila.	| ačevati predlog v podrobnosti.
Ostra nota ZDA poljskemu poslaništva
Washington, 22. marc« (UP): Američki zunanji minister Dean Achesoo je izjavil na tiskovni konferenci, da so ZDA poslale ostro noto poljskemu veleposlaništvu v Washingtonu, naj takoj preneha izdajati svoj bilten, ker so v njem objavljali napade na ZDA, ameriško vlado in kongres. Achesom očita Poljski, da je »prekoračila meje pristojnosti, določene v mednarodni praksi glede na dejavnost tiskovnih oddelkov tujih misij«. Acheson je dal to izjavo na današnji redni tiskovni konferenci.
Radnje v©§tij
•	Beograd, 22. marca (Tanjug). Na jugoslovansko ozemlje sta pribežala spet 1 madžarski in 1 romunski vojak. Madžarski vojak Janos Horvat, ki-je zbežal 20. marca, je rojen 1928 v vasi Catalja gora. Izjavil je, da je zbežal v Jugoslavijo zaradi nasilstev sovjetskih in madžarskih častnikov nad njim in njegovo družino. 21. marca je pribežal romunski graničar Tit Timotijev, po narodnosti Rus. Ko se je prijavil jugoslovanskim organom, je izjavil, da je zbežal zaradi neznosnega terorja v romunski vojski in v Romuniji sploh.
•	Berlin, 22. marca (Reuter). Komisija OZN za Nemčijo je sporočila danes, da še vedno ni dobila odgovora na prošnjo, ki jo je poslala sovjetskim oblastem, da bi ji dovolile vstop v Vzhodno Nemčijo. — Predsednik komisije Albertson je izjavil danes, da se bo komisija jutri vrnila v Ženevo, če ne bo dobila do takrat odgovora šefa sovjetske kontrolne komisije generala Cujkova. Iz Ženeve bo vnovič skušala dobiti dovoljenje za obisk Vzhodne Nemčije.
•	Kairo, 22. marca. Arabska liga je poslala danes državam članicam predlog, naj se pooštre ukrepi za gospodarski bojko Izraela. V predlogu navaja omejitev uvoza iz Izraela, bojkot vseh tvrdk, ki imajo zastopstva v Izraelu, nadzorstvo nad izvozom blaga, nadzorstvo nad letalskimi in pomorskimi možnostmi ter nadzorstvo nad bančnimi in poštnimi transakcijami.
•	Dunaj, 22. marca (Tanjug). V bližini Innsbrucka je včeraj velik snežni plaz zasul neko barako in 8 delavcev. Nesreča je povzročila tudi veliko gmotno škodo na gradbišču tamkajšnje hidrocentrale.
KP Italije na lovu za glasovi monarhistov
Rim, 22. marca (Tanjug): Italijanski
kominformovci in monarhofašisti so začeli včeraj politično akcijo na Siciliji, da bi ustvarili tako imenovane »akcijske skupine narodne monarhije«. Liste teh skupin bodo na bližnjih občinskih volitvah povezane z listami komunistične partije Italije in Nennijeve socialistične stranke. Politični program teh skupin govori o nujnosti, da »izgine iz zavesti ljudi strah pred Moskvo« in o združitvi monarhistov z »drugimi ljudskimi silami ne glede na ideološke razlike«. V Rimu. Neaplju, Bariju in Chietšju so že ustanovili odbore monarhističnih skupin zaveznikov KP Italije.
To namovejšo spletko italijanskih ko-minformovcev razlaga :o v rimskih krogih kot poskus KP Italije, da hi pridobila za kominfrsrmistične liste čim več monarhističnih glasov.
Kakor je znano, ie bil prvi znalk za onbližavanie kominformovcev monarho-f ali stom intervju z bivšim kraljem Umbertom, ki je hi! objavljen v vsem italijanskem kominformovskem tisku ter prikazuje b:v(eza kralja Umberta kot prijatelja ZSSR in pristaša sovjetske mirovne propagande.
Stavke v Italiji
Rim, 22, marca (Tanjug): Stavkovni val v Italiji zajema sedaj 300.000 de-
lavcev raznih kategorij. Sindikalna, rudarska organizacij«, ki šteje 60.000 članov, je razglasila včeraj 24 urno stavko iz solidarnosti z rudarji v žveplenih rudnikih na Siciliji, ki so nehali delati že pred dvema mesecema, ker jim niso hoteli zvišati plač.
Sindikat kemičnih delavcev, v katerem so včlanjeni delavci v 62 objektih industrijskega trusta »Montecatini«, je objavil 24 urno stavko z zahtevo, naj «e sklene kolektivna pogodba za delavce kemične industrije. Kovinski delavci so stopili v enodnevno stavko v pokrajinah Firence, Livorno, Terni in Spezia.
Vrhu tega so se začele splošne stavke v pokrajinah Livorno in Savona. Vzporedno s temi stavkami vre tudi med delavci petrolejske industrije in plina, grafičnimi delavci in delavci industrije paiprja.
Generalna konfederacija dela, svobodni sindikati in enotni sindikati se odločno bore proti smotrnemu odpuščanju iz tovam »Ansaldo« v Genovi, »Marelli« v Milanu in »Saviglano« v Turinu.
Že več dni stavka 35.000 rimskih študentov, ki protestirajo zaradi zvišanja šolnine. Včeraj je prišlo do spopada stavkajočih s policijo, pri čemer je bilo ranjenih več študentov. Aretiranih je bilo 50 oseb.
„Program samoodpovedi na Češkoslovaškem
u
Dunaj, 22. marca. Češkoslovaška vlada je te dni objavila nov »program samoodpovedi«, po katerem naj bi prihranila 50 milijard kron. Praški časopis »Rude Pravo« piše, da bodo porabili,
Spletke Moskve z bakteriološko vojno
New York, 22. marca (UP): Raz-orožitvena komisija razpravlja že tri dni 0 sovjetskih očitkih, da vodijo ZDA bakteriološko vojno v Koreji. Sovjetski delegat Malik pa hkrati rioče odgovoriti na ameriški predlog, naj bi poslali nevtralno komisijo, ki bi ugotovila, ali so očitki utemeljeni ali ne. Britanski delegat Jebb je poudaril, da bi moral sovjetski delegat Malik, če že nima namena odgovoriti na predlog ZDA, vsa] omogočiti komisiji, da nadaljuje svoje delo za reševanje nalog, ki Jih ji je zastavila Centralna skupščina Združenih narodov, čilski delegat Santa Cruz je zavrnil obdolžitve, da vodijo ZDA v Koreji bakteriološko vojno, kot »nov vidik hladne vojne, ki jo vodijo ZSSR in nlena propaganda«.
Papagasov poskus, da bi strmoglavil Piastirasovo vlado, se Je izjalovil
bi ljilo vse področje s pristanišči Sinadžu, Sinuidžu, Congdžin, Manpod-žin in Hungnam dostopno članom komisije za nadzorstvo nad premirjem.
Po besedah zastopnika Združenega poveljstva polkovnika Hickmana častniki, ki proučujejo vprašanje ujetnikov, niso napredovali v razgovorih, ker kitajsko-severnokorejska delegacija še vedno nasprotuje prostovoljni repatriaciji ujetnikov.
Po poročila štaba ameriške 8. armade so bile edine važnejše operacije na Koreji na zahodnem delu fronte, jugozahodno od Corvona. V letalskih bojih nad Sinandžujem je bilo sestreljeno eno kitajsko-sevemokorejsko letalo, dva pa »ta bila poškodovana.
Evropski svet
Pariz, 22. marca (Reuter): Predstavniki odbora ministrov Evropskega sveta so začeli proučevati britanski načrt, naj bi Evropski svet postal politična oblast v odnosu na Schumanov načrt in zahodnoevropsko obrambno skupnost. Na včerajšnjem sestanku so ministri v načelu sprejeli ta predlog in prepustili
Atene, 22. marca (Tanjug): Po pet dni trajajoči razpravi o splošni vladni politiki, ki se je začela na zahtevo Pa-pagosovega »Gibanja za zbiranje grškega naroda«, je grški parlament izrazil zaupnico Plastiirasovi vladi s 132:114 glasovom Papagosovih pristašev. Osem poslancev združene demokratske levice se ni udeležilo glasovanja. S tem se je po dvomesečni kampanji izjalovil Pa-pagosov poskus, da bi strmoglavil koalicijsko vlado EPEKA in liberalcev.
44 žrtev letalske nesreče
Frankfurt, 22. marca (Reuter): Blizu Frankfurta v Zahodni Nemčiji se je pripetila danes letalska nesreča, pri kateri je izgubilo življenje 10 članov posadke in 34 potnikov. Štiri osebe so hudo poškodovane. Nizozemsko potniško letalo tipa »DC-6«, ki je potovalo iz Johannesburga v Južni Afriki v Amsterdam, je strmoglavilo
v.	bližini frankfurtskega letališča in se takoj vžgalo. Domnevajo, da je prišlo do nesreče zaradi slabe vidljivosti.
Podpredsednik vlade Vanizelos je na koncu parlamentarne razprave izjavil, da je koalicijska vlada trdna in da ni nikakršnih nesoglasij med vladnimi strankami. Poudaril je, da večinski volilni sistem ni pravičen in da ne more dati trdnejše vlade, kakršna je sedanja Venizelos je na koncu poudaril, da ne bodo na vlado niti najmanj vplivali napadi Papagosovega gibanja in da bo nadaljevala svojo pot.
Proizvodnja letal na raketni pogon v ZDA se bo podvojila
Chicago, 22. marca (Reuter):	5ef
uprave za obrambno proizvodnjo Charles Wilson je izjavil, da bo ameriška proizvodnja letal na raketni pogon do konca 1952 povečana za pri bližno 250%. V govoru, ki ga je ime! na letni skupščini ameriškega društva strojnih inženirjev, je Wilson dejal, da bodo proizvodnjo letal na raketni pogon in tankov »dvignili do presenetljivega obsega«.
ta denar za zgraditev novih livarn, ki bodo izdelovale jeklo za rusko in češkoslovaško vojno industrijo. Ta prihranek je mogoče doseči spričo »nesorazmerja med plačami in delovno storilnostjo«. Časnik se pritožuje, da so plače previsoke in delovna storilnost prenizka, kar pomeni, da bodo morali češkoslovaški delavci odslej še več delati ob manja kupni možnosti.
Na Dunaju spravljajo objavo tega programa v zvezo z vrnitvijo češkoslovaškega zunanjega ministra Antonina Gregorja iz Moskve, kjer je prebil tri mesece.
Nemške reparacije Izraelu
Haag, 21. marca (Reuter): Predstavniki Izraela, svetovnega židovskega kongresa in Zahodne Nemčije so imeli včeraj uvodne razgovore v zvezi z izraelskimi reparacijskimi zahtevami. Izraelska vlada zahteva od Zahodne Nemčije milijardo dolarjev reparacij za uničeno židovsko premoženje. Pričakujejo, da bodo objavljene podrobnosti o židovskih zahtevah in zahodnonemških predlogih.
Izraelska in zahodnonemška vlada
plačilo v naravi. Zvedelo se je, da je predsednik zahodnonemške vlade dr. Adenauer že privolil v izplačilo 60 mi. lijonov mark, ki jih bodo uporabili za naselitev približno pol milijona židovskih beguncev v Izraelu. Predlagal je tudi dobavljanje strojev za večjo industrializacijo Izraela. Izraelska vlada zahteva, naj bi bile reparacije v celoti izplačane v 5 do 6 letih, zahodnonemška vlada pa se zavzema za to, da bi
sta se načelno že sporazumeli za tz-—bile izplačane v 35 letih.
Konferenca o evropski kmetijski skupnosti
Po zadnji vojni, zlasti v zvezi z organizacijo Schumanovega načrta za železo in jeklo, se je ponovno pojavil predlog, da naj bi organizirali tudi evropsko kmetijsko skupnost. Ce Evropa (mišljena brez vzhodnoevropskih držav in Sovjetske zveze) — tako so govorili zagovorniki teh načrtov — poveča svojo kmetijsko proizvodnjo, zmanjša cene in organizira skupen trg za svoje kmetijske pridelke, bo stalni veliki primanjkljaj v prehrani, preračunan letos na 5 milijard dolarjev, (ki seveda tudi vpliva na vso gospodarsko dejavnost in onemogoča zdrav finančni razvoj) mogoče precej znižati.
Zdravilo za te težave nam sedaj predlagajo in predpisujejo trije evropski državniki: 1 francoski in 1 holandski minister ter 1 francoski strokovnjak za poljedelstvo.
Prvi je predlog o evropski kmetijski skupnosti sprožil minister Pflimlin. Po njegovem bi bilo treba:
1.	združiti pridelovalne vire na slehernem poljedelskem področju;
2.	prilagoditi proizvodnjo potrebam potrošnje in 3. ustanoviti skupen trg držav-udeleženk za sleherni 'pridelek.
Da bi fe smotre dosegli, predlaga Francija ustanovitev evropskih ustanov, ki so po svoji sestavi in funkcioniranju podobne ustanovam Schumanovega načrta za železo in jeklo. Zaradi zapletenosti problema pa Francija za začetek predlaga le pogajanja za organiziranje 4 velikih trgov: za žito, mlečne izdelke, sladkor in vino.
Holandski poljedelski minister Manshold predlaga, da bi združili vso kmetijsko proizvodnjo, in sicer takoj, ko bi načrt stopil v veljavo. Manshold se namreč boji, da bi »zeleni načrt« ne zanimal dovolj vseh prizadetih držav, če bi bil omejen le na nekatere pridelke in izdelke. Po njegovem bi se tako izpostavljali nevarnosti, da bi na koncu sklenili le nekaj dvostranskih sporazumov. Manshold predlaga, da
Na berlinskem kongresu miru februarja 1951 zbrani delegati, ki so zvesto sprejemali resolucije, napisane v Moskvi, so tudi sklenili, da naj se v bližnji bodočnosti skliče mednarodna konferenca ekonomistov z Vzhoda in Zahoda, ki naj skušajo pregovoriti države vsega sveta, da je gospodarsko sodelovanje med Vzhodom in Zahodom nujno potrebno za utrjevanje miru in medsebojno razumevanje. Od tedaj je postala propaganda v tem smislu eno izmed najvažnejših poglavij sovjetske in kominformistične propagande širom sveta: v glavnem kot argument proti oboroževanju Zahoda, zlasti pa proti ameriški zunanji politiki. Sovjetski propagandisti nudijo vsakemu nekaj, vhodni Nemčiji ponujajo tržišča v Vzhodni Nemčiji, Angležem in Francozom bi radi dopovedali, da bodo Nemci prevzeli tržišča na Vzhodu, če ne bodo sami pohiteli-Japonce bi radi prepričali, da bodo ‘brez trgovanja s Kitajsko propadli itd. Za gospodarsko šibke evropske države, ki nadvse potrebujejo ravno tržišča, zelo vrtljiva propaganda bo brez dvoma dosegla svoj vrhunec v gospodarski konferenci, ki bo prihodnji mesec v Moskvi. Priprave zanjo so že dlje časa. V vseh državah sveta so kot gobe po dežju zrasli »pripravljalni odbori«, ki pošiljajo vabila važnejšim gospodarskim osebam (se-
v New Yorku, -- XSfe MSfe teolje»®! «K
Mojstri zdrah
Ob moskovski gospodarski konferenci
ujeti na svoje limanice čim več kalinov. ki bi bili pripravljeni odpotovati v Moskvo z naivnim upanjem, da bodo tam res kaj dosegli, in pridobiti zase čim več trgovcev, ki so pripravljeni trgovati ne glede na kakršne koli moralne ali politične obveznosti. Tudi so v sovjetskih listih (in seveda tudi na vabilih) nenadoma izginile besede »imperialisti; kapitalisti, vojni hujskači« itd.; bodoči delegati s0 kar žez noč postali nedolžni »predstavniki raznih gospodarskih področij«. Sovjetski tisk tudi izrečno poudarja, da se bo konferenca »izognila pogovorom o prednosti tega ali o-nega gospodarskega in socialnega sistema«.
Udeležba na konferenci bo brez dvoma zadovoljiva. Dobiti 300 ali 400 delegatov iz vsega sveta, zlasti ker bodo delegacije Vzhodne Evrope polnoštevilne, ne bo tako težko (zanimivo je, da bodo predstavniki Vzhodne Nemčije na konferenci kot delegati Vzhodo, Japonci pa bodo delegati Zahoda). Komentatorji na Zahodi zlasti poudarjajo, da zahodni delegati v Mo-## bäte grsdataylialj
razen sebe — saj so samoimenovani pripravljalni odbori točno določili, kdo sine iti v Moskvo in kdo ne sme. Mnogo bolj pa zanima komentatorje, čemu ‘ bodo služili sklepi moskovske konference. Zelo malo je namreč verjetno, da se bo trgovina med Vzhodom in Zahodom povočala, dokler bo Sov-jetska zveza izvajala vojaški pritisk in podpihovala mednarodne spore zdaj na tem, zdaj na onem koncu sveta (navsezadnje res ni vseeno, če dobijo Angleži jeklo, ki so ga že izvozili v Sovjetsko zvezo, v drugačni obliki nazaj v Korejo). Poleg tega je značilno, da si je Sovjetska zveza izbrala ravno letošnje leta za konferenco, ki bi naj zbližala Vzhod in Zahod. Morda bi jo lahko dali v isto vrsto s predlogi zadnjih dni, kot je na primer predlog za združitev Nemčije. Zahodna -Evropa, ki ravno zaradi sovjetske agresivnosti z vedno večjo vnemo združuje svoje armade in je deloma tudi zato gospodarsko vedno bolj odvisna od ZDA, kaže v svojih prizadevanjih vedno večje uspehe. Mogoče in verjetno Je-da bo skušala ZSSR ravno » sklepi V>Iaaotaogl
_______—	bi najprej postavili temelje neke
rope, zasejati zdraho zlasti med ZDA> nadnacionalne organizacije: evrop-
Veliko Britanijo in Francijo in tako izkoristiti nastalo zmedo za svoje zle namene. Niso celo redki komentatorji, ki trdijo, da želi ZSSR resnično trgovsko sodelovati, t, j. povečati trgovino med Vzhodom in Zahodom do takšne mere, da bi bile evropske države vezane na sovjetska tržišča — nato pa v danem trenutku prekiniti trgovske stike, kar bi že tako neuravnovešene evropske države vrglo v gospodarsko razsulo, To 'je morda nekoliko pretirano, kajti spričo agresivne sovjetske politike bi bil zelo kratkoviden tisti ekonomist ali politik, ki bi vezal svojo državo na Sovjetsko zvozo. Vendar vsi ti komentarji služijo v dokaz, da bo moskovska konferenca za gospodarsko sodelovanje naletela na Zahodu na slab sprejem, kot to brez dvoma tudi zasluži.
Kako si sovjetski politiki zamišljajo gospodarsko sodelovanje, se namreč vse preveč nazorno kaže v njenih odnosih do držav Vzhodne Evrope, da ne govorimo 0 pritisku, ki ga je izvajala na Jugoslavijo in ki smo se mu odločno uprli. Ce hoče Sovjetska zveza gospodarsko sodelovati, se ji zato nudi izvrstna prilika v Ženevi, kjer zaseda gospodarski odbor OZN in kateremu bi zelo olajšala delo, če bi mu vsaj prenehala metati polena pod noge.
> ‘	M*
s ki odbor za poljedelstvo in prehrano, ki bi bil za svoje poslovanje odgovoren svetu ministrov. Ta svet po bi za svojo politiko odgovarjal parlamentarnim delegacijam prizadetih evropskih držav.
Sestavljalec tretjega načrta. Francoz Charpertier, se ukvarja predvsem s sestavo in poslanstvom visoke oblasti, ki bi bila podobno, kot je pri Schumanovem načrtu. Njena glavna vloga bi bila uravnovesiti proizvodnjo in potrošnjo, določiti cene in nagrade ter uskladiti nacioalne programe za proizvodnjo, investicije in kreditno politiko.
Ce se ne pojavi še kak nov načrt, potem bodo ministri povabljenih držav (doslej so se vabilu na pripravljalno konferenco v Parizu, ki se začne 25. marca, odzvale že Velika Britanija, Zahodna Nemčija, Italija, Holandija, Danska, Luksemburg, Švica, Avstrija, Belgija in Švedska) razpravljali o treh predlogih. Ne glede na težave in zavlačevanja pri organiziranju in uresničenju Schumanovega načrta za železo in jeklo, so gospodarski opazovalci mnenja, da jim ne bo težko uskladiti teh načrtov in se sporazumeti, za katere predmete naj bi trg najprej poenotili. Optimizma je torej precej, vsaj za ~~'‘r-1ek; če je povsem upravičen, va bo pokazala
že. Vunjak hMafmst,	S, j
BTEV. 71/23. MARCA 1952 SEÖVENSKI POROČEVALEC Str 8
TARIFNI PRAVILNIK — OSNOVA
ZA NOVI PLAČILNI SISTEM V GOSPODARSTVU
Končan je republiški seminar za izdelavo tarifnih pravilnikov v podjetjih in gospodarskih združenjih
V četrtek in petek je bil pri Svetu vlade LRS za ljudstvo in socialno politiko republiški seminar za izdelavo tarifnih pravilnikov v podjetjih in gospodarskih združenjih v LR Sloveniji. Seminar je sklicala republiška komisija za izdelavo tarifnih pravilnikov, udeležili pa so se ga predstavniki svetov vlade LRS in direkcij ter predstavniki republiških odborov sindikatov. Seminar je bil namenjen predvsem inštruktorjem, ki jih bodo v kratkem poslali na teren sveti in direkcije ter republiški odbori sindikatov, da opravijo slične seminarje s predstavniki podjetij ter nižjimi sindikalnimi forumi. Vse to delo je usmerjeno na čim boljšo in kvalitetnejšo izdelavo tarifnih pravilnikov podjetij in gospodarskih združenj, ki bodo osnova za uvedbo in izvajanje novega plačnega sistema v našem gospodarstvu.
Republiški seminar je dobro uspel in je izredno živa diskusija pokazala, kako se bo uveljavil novi plačni sistem v naš gospodarski razvoj. Pokazalo se je predvsem, da bo potrebno — zlasti pri neposrednem delu s podjetji — tudi temeljito politično delo, kajti uvedbe novega plačnega sistema ne moremo odtrgati od celotnega našega družbeno-ekonomskega in političnega razvoja, ki gre vse bolj dosledno po liniji samoodločanja asociacije neposrednih proizvajalcev v vseh stvareh, ki se tičejo proizvajalcev samih. Od politične priprave in od politične zrelosti delovnih kolektivov bo odvisno, kako se bo uveljavljal novi plačni sistem in kako bodo delovni kolektivi znal: izkoristiti vse tiste prednosti, ki jih novi sistem nujno prinaša s seboj.
Na seminarju so bili referati o temeljih finančnega poslovanja gospodarskih podjetij, o določanju tarifnih postavk in obračunu zaslužka v podjetjih, o razdeljevanju zaslužka po delovnem učinku, o vsebini tarifnega pravilnika ter o postopku pri sprejemanju, potrjevanju, spremembi in nadzorovanju nad izvajanjem tarifnega pravilnika. Iz teh referatov, ki so jih imeli strokovni uslužbenci ministrstva za finance LRS ter odbora za delo pri Svetu za ljudsko zdravstvo in socialno politiko vlade LRS, posnemamo naslednje glavne misli:
Uredba o razdelitvi fonda plač ta o zaslužkih delavcev in uslužbencev gospodarskih podjetij (Ur. 1. FLRJ št. 11/52) se bo uporabljala na delavce in uslužbence v državnih gospodarskih podjetjih, v gospodarskih podjetjih zadružnega sektorja in družbenih organizacij, kakor tudi na delavce in uslužbence gospodarskih združenj. Ne bo pa se ta uredba uporabljala na delavce in uslužbence, zaposlene v trgovini, zadrugah in njih organizacijah razen podjetij), v obrtnih obratih, v ustanovah s samostojnim finansiranjem ter v kinematografiji.
Vsa podjetja, na katere se nanaša navedena uredba, bodo morala izdati svoj tarifni pravilnik, ki bo osnova za razdelitev plačnega fonda in ki bo uredil tudi vsa ostala vprašanja, ki se tičejo zaslužka delavcev in uslužbencev. V pravilniku bo treba predvsem pravilno utrditi pravilno razmerje med tarifnimi postavkami delavcev in nameščencev ustrezno tistim delom, ki jih eni in drugi opravljajo; vse to seveda v okviru sredstev, ki jih ugotovi podjetje kot planirani plačni fond.
Novi gospodarski sistem in novi plačni sistem še posebej bistveno spreminja odnos gospodarskih podjetij do državnih organov in tudi do višjih gospodarskih združenj. Podjetja sedaj skoraj povsem samostojno urejajo svoje poslovanje; vežejo jih zgolj osnovni proporci družbenega plana. Obveznosti, ki jih imajo podjetja v novem sistemu do skupnosti, so praktično vezane na naslednje: na določeno najmanjšo izrabo kapacitete podjetja, na določeno stopnjo akumulacije in družbenih fondov, na obvezni družbeni prispevek im ev. dodatni prispevek ter na temeljno investicijsko graditev, h kateri je podjetje obvezano Po družbenem planu. Kar se tiče nagrajevanja, pa je najvažnejša novost v tem, da podjetje ni vezano več na vnaprej od države predpisane tarife, temveč je določanje tarifnih postavk prepuščeno delavskemu
svetu podjetja, ki o tem svobodno odloča.
Novi plačni sistem združuje v svojem bistvu dvoje: delovni uspeh posameznika ter delovni uspeh podjetja kot celote. Zato zaslužek po tarifnih postavkah, ki jih določi delavski svet s tarifnim pravilnikom, ni več absolutna zagarantiram v primeru, kadar podjetje iz ,teh ali onih razlogov ne doseže planiranega plačnega fonda. Tako na primer delavec, ki dela po normi, ne dobi izplačanega zaslužka v višini, ki jo določuje tarifna postavka v akordnem ceniku, če podjetje kot celota ne doseže planiranega plačnega fonda. Tudi minimalne tarife, določene v uredbi o razdeljevanju plačnega fonda, niso mišljene v tem smislu, da j.ih mora prejeti delavec ali uslužbenec v vsakem primeru, temveč so mišljene le itot minimalni plačni fond, ki ga mora podjetje dobiti v vsakem primeru; razdelitev med posamezne delavce ta uslužbence pa se tudi v tem primeru vrši po delovnem uspehu posameznika.
Osnova za ugotavljanje delovnega učinka ostanejo še vedno delovne norme, ki pa ne bodo več določene niti v zveznem niti v republiškem merilu, temveč jih bo določalo podjetje samo. Regulator realnosti delovnih norm bc odslej plačni fond sam; kajti če bodo norme nerealne, bo plačni fond premajhen in bodo delavci dobili manj kot 100 o/o preračunanega zaslužka. Ce bodo norme pri nekaterih deLavcih prenizke, pri drugih pa previsoke, bodo prvi soudeleženi v večji meri pri delitvi plačnega fonda, oškodovani pa bodo tisti, ki bodo imeli zelo napete delovne norme. Tako bodo člani delovnega kolektiva sami bistveno zainteresirani za pravilno določanje norm in zato bo moralo podjetje pred sprejetjem pravilnika temeljito revidirali sedanje, deloma že zelo zastarele oziroma neustrezne norme.
V prihodnjih dneh bo torej prenesena aktivnost glede izdelave tarifnih pravilnikov na podjetja in na sindikalne organizacije. Od pravilnega tolmačenja novih predpisov o zaslužkih ta o plačnem fondu bo v marsičem odvis-
no, kako bodo delovni kolektivi sprejeli ta novi sistem, ki je neposredno povezan z našim celotnim političnim in družbenim dogajanjem. S tem, da se dosedanja mezda spremeni v novo po-litično ekonomsko kategorijo: v udeležbo delavca ta uslužbenca na dejansko doseženem plačnem fondu, ki se ravna po ekonomskem uspjehu podjetja — je zaključena obenem nova faza našega razvoja, ki je pričela z uveljavitvijo temeljnega zakona o gospodar-jenju z državnimi gospodarskimi pod-jetji ta gospodarskimi združenji' po delovnih kolektivih samih.
Sklepi E plenuma Republiške zveze kmetijskih zadrug
n. plenum Republiške zveze kmetijskih zadrug LRS je sprejel 20. marca na podlagi poročila predsednika Zveze Maksa Krmelja in razprave o tem poročilu naslednje sklepe:
1. Pripraviti je treba vse potrebno za združitev okrajnih zvez kmetijskih zadrug in skladov za mehanizacijo in investicijsko zgraditev zadružnega kmetijstva, izvesti združitev in takoj nadaljevati delo, ki sta ga doslej opravljala okrajna zveza kmetijskih zadrug in sklad za mehaniza-
Na državnem posestvu v Nov! Gorici so končali pomladanska dela
Posejali so vrtnine, oves, godejen dež
Za rast bi bil potreben blagrah in zgodnji krompir —
Na državnem posestvu v Novi Go rici, ki ima okrog 500 ha zemlje, so že vse njive za pomladansko setev preorali, posejali zgodnji krompir, grah. oves im druge vrtnine. Zaradi suhega vremena bi zelo koristil dež, ki bi px>-spešil rast. Zaradi lepega vremena, saj državnega posestva bela snežna odeja ni pokrila, boljše organizacije dela ta izkoriščanja strojev je posestvo pomladma dela končalo mesec dni in pol prej kakor lani. Kot dobri gospodarji so letos dali ohišnice svojim delavcem pri Ajševici, s tem so zaokrožili nekatere zemljiške površine v Šempetru. Lotili so se tudi načrtne arondacije zemljišč. Sedaj ko so dobili katastrske knjige, so pričeli z merjenjem.
Mnogo skrbi so posvetili tudi sadjarstvu. Bivši lastniki namreč niso sadovnjakov posebno negovali. Letos so pričeli z blagim pomlajevanjem sadovnjakov in tako pomladili krog 60°/u sadnih dreves, ki so jo tudi poškropili proti sadnim škodljivcem. Poleg tega so obrezali še velik del vinogradov in zamenjali v njih okrog 10.000 opornih kolov. Na Parkovišču pa so zrigolali 3.5 ha novega matičnjaka, v katerem bodo posadili 12.000 ključev raznih sort divjakov. Uredili so tudi plantažni nov sadovnjak na površini 3 ha ter ga po-
sadili s kakiji, marelicami, hruškami in jablanami. Na bivšem letališču pa so preorali 10 ha ledine za koruzo. Pretežni del kislih zemljišč ob Lijaku pa so poapnenili s kninskim peskom.
Kakor so prvi v delu, tako so tudi med prvimi izvolili svoj novi delavski svet in upravni odbor. V 25 članski delavski svet so izvolili 18 novih članov, 7 najboljših od starega delavskega sveta pa so ponovno izvolili. Prav tako so ponovno izvolili za predsednika delavskega sveta Jožeta Makuca, vinogradnika. Predsednika upravnega od. bora pa so izvolili novega, in sicer Izidorja Mučiča, med tem ko so bivšega predsednika izvolili za člana v upravni odbor in sicer edinega, ki je ostal od starega odbora. Vse kandidate. >reden so jih izvolili, so temeljito pretresali po brigadah in deloviščih sami delavci, ki so dali svoje predloge Hkrati so obravnavali tudi gospodarska vprašanja in družbeni plan. Novo-izvoljeni delavski svet je prvič zaseda) rt sprejel važne sklepe, predvsem o varčevanju ta boljšem gospodarstvu.
Na to posestvo bo prišlo za dobo po' leta tudi 50 študentov s kmetijske fakultete iz Ljubljane na prakso in delo, da se priuče vodenju takih obratov.
— Jt>-
cijo in investicijsko zgraditev zadružnega kmetijstva, upoštevajoč razčlembe in ugotovitve plenuma.
2.	Spričo važnosti rasti zadružne kmetijske proizvodnje je treba veliko hitreje ustanavljati zadružna kmetijska gospodarstva in druge zadružne proizvajalne obrate in jih krepiti.
3.	Zaradi velike potrebe po dobrem mesu je treba v zadrugah začeti takoj urejati pitališča za govejo živino in prašiče, zlasti še za tisto živino, ki je predvidena za izvoz.
4.	Zadruge naj takoj začno v primernih krajih urejati tudi sadne nasade na veliko, vinograde itd.
5.	Pripraviti je treba vse potrebno za takojšnjo ureditev gospodarskih odborov pri okrajnih zvezah kmetijskih zadrug za živinorejo, sadjarstvo, vinogradništvo, poljedelstvo, gozdarstvo itd. Ti odbori, sestavljeni iz najboljših zadružnikov iri zadružnic, bodo z raznimi posvetovanji in anketami preučevali področje svojega dela, izdelali po tem predloge in jih predlagali v pretresanje na sejah upravnih odborov okrajnih zvez kmetijskih zadrug.
6.	Take gospodarske odbore pa je treba takoj ustanoviti tudi pri vseh kmetijskih zadrugah. Predsedniki teh odborov naj bi bili člani upravnega odbora zadruge.
7.	Pri okrajnih zvezah kmetijskih zadrug je treba tudi tukaj ustanoviti odbore za izvoz in uvoz. Ti odbori naj se čimprej povežejo z zadrugami, ugotove njihove potrebe po uvozu (stroji, umetna gnojila, zaščitna sredstva itd.) in tudi to, kaj vse je v njihovem področju mogoče izvažati in uvažati.- V ta namen naj ukrenejo vse potrebno, da bodo zadruge in trgovska posredništva poskrbela za vse, kar bodo izvozila, in za vse, kar je potrebno pri izvažanju (zaboji in druge ovojne potrebščine). Poskrbe naj hkrati, da se bodo zadruge in trgovska posredništva takoj povezala s trgovskimi izvoznimi in uvoznimi podjetji.
8.	Z močnejšim političnim in gospodarskim delom je treba okrepiti prizadevanje za zvišanje deležev in jam-
„ Tu stojimo za človeštvo
Spomina na borce komune ne davijo samo delavci, temveč tudi proletariat vsega sveta, kajti komuna se m bojevala samo za neko lokalno ali ozko nacionalno nalogo, temveč za osvoboditev vsega delavnega človeštva, vseh ponižanih in razžaljenih. Kot prvoborec za socialna revolucijo si je komuna pridobila simpatije povsod, kjer proletariat trpi m se bojuje. Slika njenega življenja 'm smrti, pojav delavske vlade, ki je osvojila in nad dva mesec a držala v svojih nokah prestolnico sveta, prizor herojskega boja proletariata in njegove muke po porazu — vse to je dvignilo duha milijonov delavcev, prebudilo njihove nade m pritegnilo njihove simpatije n a stran socializma. Grmenje pariških topov je prebudilo najbolj zaostale sloje proletariata, ki so bili v globokem spanju, in povsod je dalo pobudo okrepitvi revolucionarne socialistične propagande. Zato delo komune ni umrlo; ostalo je vse doslej
živo v vsakem od nas.
Lenin
Dvajset tisoč liju-di, tudi žena jn otrok, je bilo ubitih med bojem ali po prenehanju odpora v Parizu in notranjosti; tri tisoč najmanj jih je umrlo v taboriščih, v trdnjavah in zaporih v Novi Kaledoniji, v pregnanstvu ali od bolezni, ki so jo dobili med ujetništvom; trinajst tisoč in sedemsto jih je bilo obsojenih na kazni, ki so pri mnogih trajale devet let; sedemdeset tisoč žen, otrok in starcev je izgubilo svoje rednike ali pa so bili izgnani iz Francije; sto sedem tisoč žrtev, to je bilanca maščevanja visoke birokracije za revolucijo od 18. marca, ki je trajala dva meseca,
Ali sem prikril dela aSi napake premaganih? Ali sem potvoril ravnanje zmagovalcev? Naj vstane, kdor trdi nasprotno, a z dokazi v rokah!
Dejstva govore; zadostuje, da jih zberemo in sklepamo.
Kdo se je bojeval stalno, mnogokrat sam, mnogokrat na ulicah zoper cesarstvo, zoper vojno leta 1870, zoper kapitulacijo leta 1871, če to ni bilo ljudstvo?
Kdo J* ustvaril revolucionarno situacijo 18. marca, kdo Je hotel pogin Pariza ta kdo je pospešil eksplozijo, če ni bila to agrarna skupščina gospoda Thier sa?
Ali je 18. marec kaj drugega kot odgovor teptanega naroda? Kje so zna-
nih voditeljev? AH )e bila še kaka misel razen: Živela republika! Ali Se kakšna želja razen te, da se ustanovi republikanski svet zoper rojalistično skupščino?
Ali ni res, da bi se v prvih dneh priznanja republike, sprejetja dobrega zakona o občinah in preklica dekretov, ki so vodili v propast, vse pomirilo, če Versailles vsega tega ne bi bil odbil?
Al ni res, da je Pariz svojo komunalno skupščino izvolil z najboljšimi in najsvobodnejšimi volitvami, kar jih je kdaj bilo?
Ali ni res, da je Versailles napadel Pariz, ko ni bil prej lszvan, brez napovedi in da je že pri prvem spopadu streljal ujetnike?
Ali ni res, da so poskusi pomiritve vedno prihajali iz Pariza in notranjosti in da jih je Versailles vedno odklanjal?
Ali ni res, da so v dveh mesecih
boja In med svojo popolno oblastjo federalci vedno spoštovati življenje svojih vojnih ujetnikov in vseh svojih političnih nasprotnikov?
Ali ni res, da se federaäci od 18 marca do zadnjega dneva boja niso niti dotaknili ogromnega blaga, ki je bil pod njihovo oblastjo, ta da so so zada voljevali z majhnimi plačani?
Ali ni res, da je Versailles postreli] najmanj sedemnajst tisoč ljudi, ki po-
ki kake zarote, kake sekte ali nekaki- večtad niso imeli nobene zveze z bo-
stva, tako da vsaka zadruga zviša svoj delež in jamstvo, da ne bodo naši nasprotniki ob tem vprašanju razbijali zadrug, ampak se bodo zadruge tudi s tem gospodarsko utrjevale in finančno osamosvajale, zadružniki pa se tesneje povezovali.
9.	Povsod tam, kjer so v upravne odbore zadrug izvolili ljudi s staro miselnostjo, s katero nasprotujejo razvoju socialistične preobrazbe vasi, in kjer so se namerno izognili žena in mladine, je treba sklicati nove občne zbore in se nanje temeljito pripraviti, na njih pa potem izvoliti gospodarsko razgledane in politično napredne zadružnike in zadružnice.
10.	Ker so bile priprave za občne zbore kmetijskih zadrug ponekod tako slabe, da so na zborih zadružnemu razvoju sovražni ljudje uspeli doseči sklep, naj se prebitki zadruge razdelijo med člane in uslužbence zadruge, morajo take zadruge takoj sklicati nove občne zbore, na katerih naj prve sklepe razveljavijo in prebitke določijo za okrepitev raznih skladov za povzdigo kmetijstva in zadružnih obratov ter za odplačevanje dolgov zadruge.
11.	Novi upravni odbori naj takoj ugotovijo, kakšna je strokovna sposobnost in politična zavest zadružnih uslužbencev. Vse tiste uslužbence, katerih politična zavest se ne sklada z nalogami, ki jih ima socialistična preobrazba vasi, je treba takoj odpustiti. Vse to velja tudi za okrajne zveze kmetijskih zadrug.
12.	Okrajne zveze kmetijskih zadrug naj ukrenejo vse, da bodo okrajni ljudski odbori uvedli strožje nadzorstvo nad izdajanjem dovoljenj za sečnjo lesa in nad prevozom lesa na prostem trgu, kakor to določa uredba za promet z lesom. Ukrenejo naj tudi vse potrebno, da bodo kmetijske zadruge začele oddajati predpisani les. Prav tako naj dosežejo pri vseh zadrugah, da bodo redno odvajale takse za obnovo gozdov.
13.	Okrajne zveze kmetijskih zadrug morajo takoj nastaviti toliko revizorjev, da bodo letos natančno pregledali vsako zadrugo svojega območja, vzporedno s tem pa tudi še večkrat med letom primerjali knjigovodstvo zadrug z blagajno.
14.	Zbirnik bilanc kmetijskih zadrug naj pošljejo okrajne zveze Republiški zvezi kmetijskih zadrug najkasneje do 10. aprila t. 1.
15.	Za zbore okrajnih zvez kmetijskih zadrug je treba pripraviti vse za pravilno izvolitev odposlancev in odposlank na zborih zadrug in po delavskih svetih zadružnih podjetij.
16.	Treba je tudi takoj začeti priprave za zbore okrajnih zvez kmetijskih zadrug (bilance, načrt dela Zveze za področje njenih zadrug in zadružnih podjetij itd.), ki naj bi bili po vseh okrajih opravljeni do konca aprila t. 1.
17.	Vse zadruge in njihovi obrati morajo odločneje uvajati gospodarski račun, hkrati s tem pa napraviti načrt svojega gospodarskega razvoja.
18.	Okrajne zveze kmetijskih zadrug morajo pri združitvi zvez in skladov poskrbeti, da bodo nastavile strokovno sposobne uslužbence, ki so hkrati tudi na taki politični ravni, da razumejo pomen in vlogo kmetijskega zadružništva v socialističnem preob-ražanju vasi.
UrtreättOT komonardke
jen», ta med katerimi « bfl* tudi žene ta otroci; da je zaprl najmanj štirideset tisoč ljudi ter pomoril 64 talcev za maščevanje upora «per rojalistično skupščino?
Ali ni res, da wo bili tisofif obsojeni na	aa ječo in v pregnanstvo brez
pravega «ocbšča od oficirjev po odločbah, U so jih tudi najnazadnjaške vlade v Evropi imele za neutemeljene?
Naj odgovorijo ljudje, ki zastopajo pneričnoat. Naj povedo, na kateri stra-
Ustrelitev talcev na dvorišču JejnJgpto» lat Boquatt« ge sliki n, Boflg^ß
ni ja krivda vaeh grozot: ali je na grani pobitih ali ubijalcev, ali na straž»! federalnih »razbojnikov« ali pa »civHizirainih« ljudi Versaillesa. Naj povedo, kakšna je morala m poiitična inteligenca v tem vladajočem razredu kf je mogla Izzvati ta zadušiti na tak način upor, kakršen je bil 18. marca!
In sedaj, ko gledamo na dogodke, ki so sledili, imam pravico še do naslednjih vprašanj:
Ali ni res, da je velika večina skup ščine v Bordeauxu hotela obnoviti mo narhijo in da je to opustila šele po komuni?
Ali ni res, da je zmaga nad Parizom omogočila nazadnjakom, da so se še štiri leta obdržali na oblasti, skrivajoč se za Mac Mahonom?
Ali nd res, da bi, če bi poslušali glas Pariza, bilo Franciji prihranjenih osem let brezuspešnih bojev, smrtonosnih nemirov in neiskrene politike, ki je trgala živce in ki je zanikanje francoskega narodnega genija?
O, prav wo imeli, ko so hoteli obvarovati svoje topove ta svoje puške tisti Parižani, ki so se spominjali na Junij in December! Prav so imeli, ko so govorili, da vampirji starih režimov BrjDgtrvIiaio oiwovo monvSjg arwr pa
imeli, ko so se na življenje ta smrt bojevaM, zoper prevzem oblasti od duhovščine; prav so imeli, da so v konservativni republiki vstali zoper anonimno tiranijo, ki je bila prav tako težka kot jarmi v preteklosti; prav so imeli, da so se bojevali do zaetajega kamna na ulicah ta prav so imel1!, ko so izstrelili zadnje svoje naboje.
Kje so njihovi veliki ljudje? — so govorili. Ni jih. V tem je moč te revolucije, ki so jo izvedli povprečni ljudje ta ne nekaj izbrancev.
Kaj je hotela revolucija? — so vpraševali ljudje. Poziv republikanskega naroda Francije ostankom preteklosti k redu. Ta revolucija je dala delavcem zavest njihove moči ter potegnila zelo jasno mejo odnosov med razredi, osvetlila pa je tudi zgodovino Francoske republike, ki bi se morala od temeljev obnoviti.
Revolucija 18. marca je spomnila malo buržoazijo na njeno dolžnost. Velela je: zbudi se, loti se svoje vodilne vloge, prevzami oblast skupaj z delavci in vrni Francijo v njen pravi tek.
To je pomenil 18. marec. Zaradi tega je to gibanje revolucija, ki jo delavci vsega tega sveta priznavajo, vsa aristokracija pa z gnevom misli nanjo.
To je bil seveda samo boj avantgarde, v katerem ljudstvo pod pritiskom vojske ni moglo razviti svojih idej ta svojih legij, a vendar ne »nemo pozabiti, kako močna je bila avantgarda, ki je nad dva meseca držala v šahu vse združene sile vladajočih razredov; ne smemo pozabiti, kakšni so bili ti nesmrtni bojevniki, ki so na mrtvih stražah odgovarjali Versaillesu: »Tu stojimo za človeštvo!«
Odlomek Is Lissagarsyeve »Zgodovine
Zadružništvo v topliškem sektorju novomeškega okraja se uspešno razvija
Na vznožju zgodovinskega Roga, v I dolini Krke, ki se razteza od Soteske proti StaTim žagam, v Dolenjskih Toplicah in okolici, od koder je v času narodnoosvobodilne borbe odšlo nešteto borcev v boj za osvoboditev, si danes z odločnimi koraki utira pot napredno kmetijstvo. Kmečko zadružništvo, ki je že prebolelo začetne težave,
I si na tem področju iz dneva v dan bolj uveljavlja.
Kmečka delovna zadruga v Podho.
I sti je najboljša v okraju. Pred kratkim je prevzela državno ekonomijo v So-I teski, ki ima skupne zemlje nekaj nad j 12 ha, večinoma v enem kosu. Skupno I z ekonomijo je prevzela ves inventar, živino, kolarsko in kovaško delavnico ter delavsko-uslužbensko menzo. Na tej ekonomiji je zel0 ugoden svet za I pridelovanje zelenjave, sočivja, za sadjarstvo in živinorejo. V tej zadrugi I je končan predlog zaokroževanja zemlje in do podrobnosti izdelan gospodarski načrt, katerega so že predložili v potrditev. Sedaj ima zadruga zemljo razdrobljeno na 140 parcel, po' zaokrožitvi oziroma združitvi pa bo imela le pet parcel. Največja parcela bo merila okrog 40 ha. Tako bo dana možnost pravilnega kolobarjenja. Letoš-[ nji gospodarski načrt je dosedaj končan le v tej zadrugi.
Dne 28. februarja so imeli zadružniki v Podhosti letni občni zbor. Na I občnem zboru so med drugim sprejeli tudi devet novih članov, podrobno so se seznanili s predloženim gospodarskim računom ter se složno pogovorili [ o nadaljnjem delu. Med sprejetimi novimi člani so tudi obrtniki. Da, zadružniki v Podhosti so krepko zaorali črno prhljico pod Rogom. Njihova brazda se ne bo več dolgo zaustavljala v Podhosti in Soteski...
Izšel je
Predlog združenega plana Ljudske republike Slovenije za leto 1952 z dokumentacijo (za diskusijo).
— Naroča se pri Uradnem listu LRS, Ljubljana, Gajeva 2, poštni predal 336. — Obseg 40 strani, cena 30 din.
Prijave za jesenski velesejem v Zagrebu
Za velesejm v Zagrebu, ki bo ođ 13. do 28. septembra, je doslej prijavljenih nad 100 domačih podjetij in mnogo razstavi jaJce v iz 11 tujih držav. Predstavniki gospodairskih organizacij Francije in Anglije se že pogajaijo z vodstvom zagrebškega velesejma o ureditvi kolek* email razstav v posebnih paviljonih.
O frontni članarini
Frontne organizacije črpajo osnovna In največkrat edina denarna sredstva iz članarine. Članarina prav gotovo ni bila nikoli pomembna samo s finančnega vidika, temveč vedno in v prvi vrsti tudi iz političnega. Z rednim plačevanjem članarine frontovec ni le manifestiral pripadnosti Fronti, temveč je s članarino, ki je bila v skladu z njegovo gospodarsko zmogljivostjo, manifestiral tudi svojo poli-' tično zavest. Težnje za upravnim obravnavanjem perečih vprašanj so v preteklosti tudi na tem področju vnesle marsikaj škodljivega v frontne organizacije. Tako n. pr. predpisovanje pretirane članarine, »tekmovanje« v pobiranju čim višje članarine, ocenjevanje predanosti frontovca zgolj -po višini vplačane članarine, ponekod pretirano, drugod pa omalovažujoče stališče do članarine itd. Na Jesenicah je n. pr. najmanjša čanarina 3 din, nekateri terenski odbori pa so jo dvignili na 5 din, v Trbovljah so določili na zadnjem zboru frontovcev članarino na 5—10 din, v Idriji je določil članarino Okrajni IOOF 5 din-v Gorici so nekatere osnovne organizacije določile članarino 5 din, kar je okrajni odbor OF posplošil; v Ljubljani je v glavnem ustaljeno, da plačuje vsak frontovec članarino po svoji uvidevnosti. Vse to je med frontovci ustvarjalo nejasnost zlasti v pogledu višine in obveznosti plačevanja članarine.
Zaradi precejšnjega števila tistih, ki neredno ali pa sploh ne plačujejo članarine, je tudi povprečje plačane članarine na člana Fronte zelo različno. Tako je n. pr. v Ljubljani približno
8.50	din. v Črnomlju pa le 1.16 din, na-Jesenicah 5,50 din, v Postojni pa le 1.20 din, medtem ko je republiško povprečje 3,15 din. Do nedavnega so bile zpatne razlike v višini članarine tudi med republikami. Zato je Zvezni odbor Ljudske fronte Jugoslavije že lani določil za vso državo članarino 3 din. Iz vseh teh razlogov je na zadnji seji tudi IOOF Slovenije sklenil, da tudi pri nas vztrajamo na enotni mesečni članarini 3 din. Tako določena mesečna članarina bo prav gotovo že sama po sebi vplivala, da se bo disciplina plačevanja članarine dvignila. Doslej namreč marsikdo ni plačal ničesar, ker mu je bila članarina določena v višini, ki je bila za njegove razmere ali pa glede na njegovo politično zavest previsoka. To je prišlo do izraza tedaj, če je bilo treba plačevati članarino za več mesecev skupaj ali pa še celo za več družinskih članov hkrati.
Načelo samovzdrževanja, ki ga terja nov finančni sistem ne le od gospodarskih ustanov, temveč tudi od vseh družbenih organizacij pa velja tudi za frontne organizacije. Frontne organizacije so sicer tudi doslej krile vse svoje izdatke s članarino, s prostovoljnimi prispevki in drugimi dohodki iz frontne dejavnosti (prostovoljno delo). Podražitev pošte, telefona, razsvetljave, prevoza in s tem v zvezi sklicevanje sej okrajnih in republiških organov itd. pa zahteva od vseh frontnih organizacij, da posvečajo finančnim in materialnim vprašanjem še več pozornosti kot doslej.
Sedanja enotna mesečna članarina v višini 3 din bo prav gotovo zmogljiva za slehernega člana Fronte, tudi za študente in dijake. Seveda bo sleherni frontovec lahko tudi poslej plačeval poleg članarine tudi redne mesečne ali enkratne prispevke, ki pa morajo temeljiti na popolni prostovoljnosti. Z določitvijo enotne članarine, ki je obvezna za vse člane, bo doseženo predvsem to, da bodo prispevali vsi frontovci k ustvarjanju materialne osnove za nemotena organizacijsko in politično delo Fronte.
V zadnjem času so nekateri frontovci govorili, da ne bodo plačali članarine, češ, saj itak nimajo ničesar od Fronte. Tako mnenje se sliši samo tam, kjer je odbor Fronte nedelaven. Vztrajno pojasnjevanje gospodarskih, političnih in družbenih nalog dviga delovno vnetno in zavest ljudi, navdušuje jih za izvedbo najtežjih nalog, ki Jih obsega program Fronte. Uresničevanje tega programa pa bogati ljudsko premoženje, utrjuje pogoje naše svobode in krepi ljudsko ustvarjalnost. Tako velikega in odgovornega dela družba ne more opravljati ne. urejeno, temveč le, če je idejno trdno
povezana v močni politični enoti, kakršna je naša Fronta. Zato dajatve, ki jih dajejo člani Front« v obliki članarine za svojo politično vzgojno organizacijo, niso v nobenem razmerju s koristmi, ki jih imamo od Fronte. Člani torej res ne prejemajo od frontnih organizacij neposrednih materialnih dobrin, zato Pa ima prav zaradi te dejavnosti vsakdo ne le duhovne, temveč materialne koristi, kar ni težko dokazati celo najbolj zagrizenemu sovražniku, ki ni nikoli toliko ponosen, da bi se tem dobrinam odpovedal. (Ne vemo n. pr. primera, da bi se kdo odpovedal elektrifikaciji svojega posestva zato, ker je tok iz hidrocentrale, ki jo je zgradilo delovno ljud. stvo socialistične Jugoslavije, ali, da bi se kdo ne hotel peljati po železnici, katero je zgradila Titova mladina itd.). Zato je najmanj, kar moremo zahtevati od člana Fronte in najmanj, kar more dati tisti, Tei naj se imenuje član Fronte, da redn0 plačuje članarino, v skladu s svojimi gmotnimi možnostmi, s politično zavestjo pa'tudi prostovoljne prispevke.
Pravila OF določajo, da je član Fronte dolžan plačevati članarino kakor tudi da zaradi neizpolnjevanja dolžnosti lahko odbor kaznuje frontovca z opominom, ukorom in z izklju-
2e od 15. februarja dalje se vrše v
Sloveniji letni občni zbori organizacij Zveze borcev. Vse tiste organizacije, ki so se na letne občne zbore pravočasno in temeljito pripravile, so, kar je razumljivo, opravile občne zbore dobro. Število takih je sicer precej. Številne organizacije pa so opravile svoje občne zbore brez prave vsebine, brez obračuna o preteklem delu in brez načrtov za bodoče delo. Skratka, zbori so jim bili neka formalnost, verjetno samo zaradi izvolitve novega odbora.
Izkušnje večine že opravljenih letnih občnih zborov nazorno kažejo, da občne zbore mnogo resneje in z večjim razumevanjem in nujnostjo jemljejo člani Zveze borcev, kakca- pa krajevni ali okrajni funkcionarji. To je razvidno tudii iz dokaj dobre udeležbe, ponekod celo do 80 ali 100°/». Največja pomanjkljivost večine občnih zborov so slaba in nepopolna poročila, v katerih so največkrat izpuščene številne dejavnosti organizacije, predvsem tiste dejavnosti, na področju katere sploh niso ničesar delovali. In dalje, zakaj odkrito, iz oči v oči, ne kritizirajo tistih odbornikov, ki so malomarno ali pa se sploh niso lotili zastavljenih in zaupanih jim nalog? Bili pa bi neobjektivni, če bi vso kri-vdo slabih občnih zborov valili samo na krajevne odbornike! Res, delno krivdo nosijo tudi številni okrajni funkcionarji Zveze borcev! Znano je namreč, da nekateri malo ali pa sploh nič ne pomagajo osnovnim organizacijam, letni občni zbori pa gredo mimo njih neopazno. Omeniti pa je tudi to, da so mnogi okrajni odborniki hoteli svojo lanskoletno nedelavnost »skriti« zgolj z obiskom letnega občnega zbora. Toda mnogokje so na zbore prišli popolnoma nepripravljeni in so tako predstavljali le navzočnost, niso pa posegli v razpravljanje. Drugje so se zopet skušali »izvleči« zaradi nepripravljenosti tako, da so govorili o vsemogočem drugem, samo o stvarnih nalogah organizacije ZB ne. Takemu govorjenju pa upravičeno lahko rečemo — fraziranje. Ljudje to odklanjajo in si žele stvarnosti, si žele tudi ocene od okrajnega odbornika, o delu in uspehih, a tudi o slabostih tiste organizacije.
Ker seveda na večini občnih zborov ni dovolj stvarnega razpravljanja o neposrednih nalogah organizicaj Zveze borcev (sprejemanje novih članov, postavitev spomenikov, določitev zgodovinskega dneva v kraju. Življenjepisi padlih borcev, zgodovinska sekcija, iz-venarmadna vzgoja, vključevanje članov ZB v društvene organizacije itd.) in o problemih organizacije, in ker tega ne nakažejo niti okrajni funkcionarji, če krajevni to izpuste, je dovolj upravičenih razlogov, da tudi ostali člani molče.
Vendar ne bi smeli na nobenem občnem zboru pozabiti govoriti o političnih razmerah, ki vladajo na območju
čitvijo. C« torej nekdo niti po opominu »li celo ukoru ne plača članarine, dokazuje, da mu ni za Fronto, da je noče, da se torej ne strinja z njenim programom in da ne priznava koristi, ki Jih neupravičeno uživa. Tak član prav 'gotovo ne spada v Fronto in ga bo frontna organizacija izklju-čila. Z izključitvijo takih članov Fronta ne bo izgubila niti enega frontovca, le v spiskih bo mogoče nekaj manj imen, zato Pa bodo ostala Imena resničnih frontovcev.
Da bo novim občinskim odborom zagotovljena materialna osnova za njihovo izpolnjevanje odgovornih politič-no.vzgojnih nalog, je bil dalje sprejet tudi sklep, da ostane odslej 40 % članarine vseh članov na področju občine. Na občinski konferenci vseh od. borov osnovnih organizacij Fronte pa skupno določijo, koliko ostane od članarine in od prostovoljnih prispevkov posamezni osnovni organizaciji Fronte. V mestu in industrijskih središčih pa o tem odločajo mestni odbori Fron, te. Okrajni in mestni odbori Fronte bodo odvajali IOOF Slovčnije denar po proračunu kakor doslej.
Ti sklepi bodo brez dvoma vplivali v znatni meri . na nadaljnjo organizacijsko in politično utrditev Fronte.
D.	S.
kraja, kjer se nahaja organizacija. A ne samo zaradi ugotavljanja, da na primer taki in taki ostanki reakcije, imformbirojski kričači, ali protiljud-ska duhovščina rovarijo proti sedanji ureditvi, da skušajo bivše borce prikazovati v nepravilni luči, ali pa jih celo z najrazličnejšimi načini in pritiski vključiti v svoje razbijaško delo in odvrniti od dela za skupnost! Jasno je, da morajo zavzeti proti takim — odločno stališče vsi borci, kakor tudi organizacija kot celota. Sklep pa je potem obvezen za vse člane. Na občnih zborih mora biti beseda tudi o vzgoji naših otrok, mladine. Kajti vzgoja mora temeljiti na svetlih primerih naših borcev, junakov iz NOB, ne pa, da si bodo pravico do vzgoje lastili tisti, ki po svojih moralnih in političnih kvalifikacijah nimajo pravice! Potrebno je nadalje govoriti, kako ravnajo vodstva podjetij ali ustanov s starimi borci, invalidi, partizanskimi materami itd. Mnogo bolj kot doslej je na mestu tudi skrb organizacij Zveze borcev za partizanske sirote. Vendar ne samo zaradi materialne podpore, temveč je skrbeti, da bodo partizanske sirote, ki so zdaj že odrraslejše, pravilno zaposlene ali da bodo v pouku za bodoči poklic, a tudi, kako in v kakšnem duhu jih njihovi redniki vzgajajo.
Jasno je, da je vse to le del vprašanj, o katerih bi morali na vseh občnih zborih razpravljati, če bi hoteli, da bodo le-ti temeljit obračun preteklega in načrt bodočega dela.
V kolikor seveda prisostvujejo letnim občnim zborom osnovnih organizacij Zveze borcev tudi okrajni odborniki, morajo le-ti biti nanje pripravljeni, da bodo na osnovi stanja v tisti organizaciji povedali kaj stvarnega in eventuelno usmerili organizacijo v bo. doče delo. Vsega tega bi se morali še najbolj zavedati tisti okrajni odborniki Zveze borcev, ki so člani Partije. Kajti s svojim slabim odnosom do osnovnih organizacij ZB, sedaj pa do letnih občnih zborov, ne kvarijo samo ugleda celotne organizacije ZB, temveč tudi Partije, katere člani so.
Ker dosedanje izkušnje kažejo, da z letnimi občnimi zbori organizacij Zveze borcev ne moremo biti popolnoma zadovoljni, predvsem zaradi vsebinske strani, je popolnoma upravičen poziv Glavnega odbora Zveze borcev NOV Slovenije, da naj najodgovornejši člani okrajnih* odborov Zveze borcev mnogo bolj kot doslej zasledujejo in prisostvujejo letnim občnim zborom osnovnih organizacij. In še to, da naj vse tiste malomarne in neodgovorne odbornike kličejo na zagovor pred vsemi člani organizacije Zveze borcev.
— ha.
Ali si le naročnik ponedeljske izdaje »Slovenskega poročevalca« Mesečna naročnina samo 20 din
Za bolje opravljene letne občne zbore organizacij Zveze borcev
Prevzemi neknrentnega blaga In delno povračilo izgub splošnih kreditnih zadrug
Dobili bomo dva helikopterja
Gospodarsko letalstvo JAT je nedavno sklenilo pogodbo za nakup dveh helikopterjev, ki jih bo uporabilo za zaščito kmetijskih im gozdnih nasadov. Razni rastlinski škodljivci povzročajo našemu gospodarstvu vsako leto na stotine milijonov dinarjev škode. Med temi so zlasti znani koloradski hrošč, gobar, murvin prelec in drugi.
Helikopterji se v borbi prod tem škodljivcem dobro uveljavljajo, kakor so to pokazale izkušnje v drugih državah. Z njimi je mogoče poškropiti, zamegliti im zaprašiti tudi povprečno majhne parcele. Letos nameravajo napraviti v kmetijstvu in gozdarstvu vrsto poskusov v zvezi s škropljenjem vinogradov, krom-plrišč, sadovnjakov in žita zaradi uničevanja* bolezni in plevelov. Helikopterjem ni potrebno letališče,' ker lahko pristanejo skoraj na vsakem zemljišču.
Tako tudi na tem polju gremo za drugimi naprednimi državami, ki že dolgo uporabljajo v boju proti rastlinskim škodljivcem letala. Združene države amerike uporabljajo ,v kmetijstvu že nad 4500 letal in helikopterjev. Prvi helikopter bomo dobili maja, drugega pa avgusta letos. Gospodarsko letalstvo JAT bo napravilo načrt, kako ju bo najuspešneje izkoristilo.
V Kobaridu bi bil potreben sodoben mlekarski obrat
Mlečni izdelki, ki jih izdelujejo nehigienične in zastarele divje mlekarne, v tolminskem okraju in bližnji okolici, že nekaj časa ne gredo v promet in se je nabralo v okraju za okrog 15 vagonov sira. Ker so bile ob letošnji snežni katastrofi številne mlekarne porušene in poškodovane, bi jih bilo nesmiselno obnavljati. Namesto njih bi bilo najbolje zgraditi moderen in sodoben mlekarski obrat v Kobaridu, ki bi izdelo val žlahtnejši sir.
Razna naša poslaništva v tujini so za pomoč prizadeti Tolminski zbrala znatna denarna sredstva, s katerimi bi bilo mogoče v tujini nabaviti potrebne stroje. Okrajni ljudski odbor v Tolminu je v ta namen že sporočil, naj bi vse devize, zbrane za pomoč, poslala naša poslaništva poslaništvu v Rim, kjer naj bi nabavili stroje za zgraditev nove mlekarne v Kobaridu. y-še.
V naši trgovski mreži je še vedno 1 precej nekurentnega blaga, ki ga je težko vnovčiti, ker je še ostanek prejšnjega načina administrativnega razdeljevanja. Tu gre deloma za blago slabše kakovosti oz. z raznimi hibami ali pa za bLa.go, ki ne ustreza zahtevam in okusu potrošnikov, ter po njem ni večjega povpraševanja. Zaloge nekurentnega blaga pa so nastale tudi zaradi nepravilnega ravnanja z blagom v skladiščih in trgovinah, pri čemer je blago dobilo razne hibe. Da se čim prej likvidirajo te zaloge nekurentnega blaga je predsednik zveznega sveta za blagovni promet izdal v začetku meseca navodilo v razprodaji takega blaga v trgovskih podjetjih na drobno. Sedaj pa je predsednik gospodarskega sveta izdal še uredbo a kreditiranju, o prevzemu nekurentnega industrijskega blaga in o povračilih splošnih kmetijskih zadrug in podjetij okrajnih zvez kmetijskih zadrug.
Odredba najprej določa, kako banka kreditira splošne kmetijske zadruge oz. podjetja okr. zvez. Podlaga za dovolitev kreditov so obratna sredstva zadruge (vpisani deleži z jamstvom ter splošni obratni in rezervni sklad). Trgovska podjetja okrajnih zvez ne morejo dobiti kredita, ker morajo tem podjetjem dati obratna sredstva včlanjene zadruge (obstoječe dolgove je poravnati do 1. junija). Pač pa dobe kredit predelovalna in proizvajalna podjetja okrajnih zvez.
Nekurentno industrijsko blago, ki ga imajo splošne kmetijske zadruge in podjetja okrajnih zvez prevzame državna trgovska mreža na podlagi popisa, ki ga je treba sestaviti do 10. aprila. Okrajni oz. mestni ljudski odbor določi državno trgovsko podjetje, ki prevzame to blago, in hkrati komisijo, ki ugotovi ali je blago v seznamu nekurentno in za koliko mu je treba znižati ceno. Po tako določenih cenah, prevzame blago državno trgovsko podjetje, ki dobi v ta namen šestmesečni brezob-
restni kredit pri Narodni banki. Zadrtu gam oz. podjetjem okrajnih zvez povrne razliko v ceni Narodna banka s posebnega računa. Narodna banka po. vrne zadrugam z drugega računa tudi razlike, lsi so nastale zaradi znižanja enotnih cen industrijskih prehranbenih predmetov, zaradi znižanja cen vinu in žganju po odredbi državnih organov in zaradi določenega znižanja prodajnih cen sladkorju pred 1. novembrom 1951. Povračila za te razlike je treba predložiti do 15. aprila.
Naposled je določeno, da se splošnim kmetijskim zadrugam, ki najpozneje do 1. novembra t. 1. povečajo deleže svojih članov nad predpisani minimum, ki znaša za družinskega poglavarja 1000 din, za družinske člane pa po 250 din) tako da jih člani do tega roka vplačajo, povrnejo izgubo po zaključnih računih do konca leta 1952., in sicer do višine deležev, ki so jih člani vplačali nad določeni minimum. Ostalo izgubo, kakor tudi izgubo tistih zadrug, ki ne povečajo deležev nad določeni minimum, trpe same zadruge iz svojih lastnih sredstev.
IZ NAŠIH
' KRAJEP
DOLNJA LENDAVA. V sredo so imeli člani Zveze borcev svoj redni letni občili zbor. Iz'poročil je bilo razvidno, da je stari odbor slabo delal, saj je imel le štiri sestanke in še na teh ni bila polna udeležba. Tudi poročila so bila slabo izdelana. Po novi reorganizaciji sta se mestni organizaciji priključili tudi organizaciji naselja Nafte in Pete-ševc. Člani Zveze borcev so sklenili, da bodo pomagali pri izven armad ni vzgoji mladine in pri delu novoustanovljenega telovadnega društva partizana.	M.
TOLMIN. V vseh večjih krajih v okraju so ta teden posebni sektorski sestanki obrtnikov ter zastopnikov zadružnih in državnih podjetij, kot priprava za skupščino Okrajne obrtne zbornice, ki bo še ta mesec. Na teh sestankih valijo delegate za skupščino ter obravnavajo vprašanja obrtništva.	-že
S partijske konference v Bovcu
Povsod na Tolminskem se vrše partijske konference. Na teh konferencah partijske organizacije kritično polagajo obračun svojega dosedanjega dela ter si zadajajo nove naloge za delo v okviru bedočih občin.
Partijske konference v Bovcu so se polnoštevilno udeležili skoraj vsi člani z območja bodoče bovške občine. Prišli so partijci iz Trente, Soče, Loga pod Mangartom, Bovca, Srpenice, Zage, Čezsoče in drugod. Tov. Zonta je v svojem izčrpnem referatu orisal politični in gospodarski položaj v tem območju, nanizal številne uspehe, pa tudi napake osnovnih partijskih organizacij tako v političnem, gospodarskem, kulturno - prosvetnem in organizacijskem pogledu. Kritiziral je predvsem nedelavnost partijske organizacije na Žagi, za primer pa pokazal dobro delo partijske organizacije v Čezsoči, posebno pa delavnost članov te partijske organizacije v obdelovalni zadrugi.
Referatu tov. 2onte je sledila živahna diskusija. Tov. Kravanja iz Čezsoče je v kratkih besedah orisal delovanje partijske organizacije ter poudaril, da se je dobremu delu partijske organizacije zahvaliti, ako obdelovalna zadruga v Čezsoči dobro napreduje. Vsi člani partije so tudi člani KDZ. Velik problem pa je napeljava vodovoda, saj so v sedanji zimi skoraj 14 dni morali tajati sneg za 60 glav živine.
Tovarišice iz Bovca so se zavzele za nadaljnji obstoj internata in nižje gimnazije v Bovcu, kar pa bo spričo premalega obiska skoraj nemogoče, tako da bodo morali gimnazijci z Bovškega v bližnji Kobarid, kjer je že internat dobro vpeljan.
Komunisti iz Zage so samokritično opisali slabo delo svoje partijske organizacije, predvsem zaradi nedelavnosti posameznih članov, oportunizma in osebnosti. Sprejet je bil sklep, da novoizvoljeni komitet dobro pregleda dosedanje delo te partijske organizacije.
Široka diskusija se Je razvila okrog
sovražnega delovanja precejšnjega števila duhovnikov tolminskega okraja. Saj so se v Bovcu in Kobaridu skoraj ves čas okupacije vršili dekanijski sestanki, katerim sta skoraj redno prisostvovala domobranska poročnika, kaplan Pontar in Cotič. Na teh sestankih je por. Cotič od duhovnikov zahteval, naj mu dostavljajo sezname aktivistov OF, poročajo o kretanju in jakosti partizanskih edinic itd. Te podatke je večina duhovnikov tudi dostavljala. Tako je župnik Karel Klinkon iz Libušenj sestavil seznam okrog 25 aktivistov. Poročnik Cotič je te sezname in podatke dajal Italijanom in Nemcem, le-ti pa so nato izvajali represalije in akcije, ki so se končale s požigi celih vasi, umori in tatvinami. Nemci so internirali vse aktiviste, ki jih je izdal župnik Klinkon in ki jih je zaradi mučenja nekaj umrlo v internaciji.
Dekan Kobal iz Kobarida pa je z namenom, da bi zbral čim popolnejše podatke o kretanju partizanskih edinic, uporabljal za to delo članice Marijine družbe. Te podatke je dostavljal dekanu Vodopivcu in advokatu Vogriču v Tolminu.
Ker so se zbali pravične kazni, so dekan Pavlin, župnik Mazora in kaplan Pontar z nekaterimi drugimi zločinci zbežali v Italijo, tistim pa, ki so ostali, so naročili, naj jih stalno obveščajo o vojaški, politični, gospodarski situaciji v Jugoslaviji. Ta navodila so dekan Kobal in župniki Hlad iz Loga pod Mangartom, Klinkon iz Lubišenj, Zadnik iz Solkana in Marc iz Drežnice tudi v celoti izvrševali.
Po ilegalnih kurirjih ali pa v maslu, ki so ga »zamenjavali« preko meje, so pošiljali poročila, kje so vojaške posadke, kakšna je njihova oprema, kje so mejne stražnice, kje so najvažnejši prehodi čez mejo, kje so postaje LM, kdo so oficirji UDV, kdo so člani KP, odborniki KLO, kakšne so zadruge itd. Po. isti poti pa so dobivali sovražno literaturo, ki so jo širili med ljudmi, in navodila
za borbo proti ljudski oblasti.
V enem izmed zadnjih ilegalnih pisem daje pobegli župnik Mazora navodilo, naj duhovniki pridigajo tako, kakor da v Jugoslaviji ni verske svobode in da »bo kmalu drugače«. Dekanu Kobalu tudi naroča, naj zagrozi vsem tistim ljudem in duhovnikom, ki sodelujejo z ljudsko oblastjo, in jim pove, da ni več daleč čas, ko se bodo vrnili in se nad njimi maščevali. Župnik Mazora je tudi naročil, naj z razvodenitvijo razbijajo Cirilmeto-dijsko društvo katoliških duhovnikov LRS, ker je to naloga emigrantskega odbora.
O taksnem delovanju teh duhovnikov sta bila tudi obveščena nuncij Harley v Beogradu in generalni vikar ljubljanske škofije Vovk, ki sta oba to odobravala. Generalni vikar Vovk jih je celo k takšnemu delovanju vzpodbujal, ko je izjavljal, da je to pravilno, ker lahko na ta način Vatikan vodi borbo proti Jugoslaviju
Takšno sovražno delovanje vse ljudstvo najodločneje obsoja.
Po vsestransko plodni diskusiji so izvršili sprejem novih članov, volitev občinskega komiteja in sprejeli sklepe za nadaljnje delo. V partijo so sprejeli 12 novih članov, ki so se posebno v zadnjih reševalnih akcijah dobro izkazali. V tem svečanem trenutku je od silnega aplavza v dvorani završalo. Čestitali so novim članom Partije, mladim komunistom.
Skoraj soglasno je bil nato izvoljen 7 članski občinski komite — borbeni štab političnega in gospodarskega dela na Bovškem. Soglasno pa je bil za sekretarja komiteja izvoljen tovariš 2onta.
S prve občinske partijske konference v Bovcu so komunisti z Bovškega poslali tov. Marinku pozdravno pismo, v katerem se mu zahvaljujejo za njegovo in skrb vlade LRS in FLRJ, ki so jo pokazali ob zadnjih elementarnih nezgodah na Tolminskem. Obenem mu obljubljajo, da bodo še krepkeje delali za izgraditev socializma v naši državi.	-ar.
REŽISER PROF. OSIP ŠEST
Ob 40 letnici njegovega umetniškega dela
Ko ae je Josip Sest odločil za igralski poklic, je ravnateljeva! v Slovenskem deželnem gledališču v Ljubljani Fran Govekar, pravkar pa se je bil med igralskim osebjem uveljavil mlad. Milan Skrbinšek. Sest je bil med učenci Skrbinškove zasebne dramatične šole in je prav na posebno Skrbinškovo priporočilo bili kmalu med učenci Otto-ve igralske šole na Dunaju. Tu mu je bil učitelj dvorni igralec O. Reeb Ko se je vrnil v Ljubljano, je vodil dramske predstave že Oton 2upančič in Sest debitira februarja 1913 v Skrbinskov-i režiji in igra vlogo dijaka Fel iksa v Schw.ayerjevi tragediji iz dijaškega življenja »Red iz nravnosti« z uspehom. 2e se lomi obstoj slovenskega gledališča in vprašanje slovenskih igralcev je na tehtnici. V vrsti propagandnih prireditev naših igralcev poleti 1913 sodeluje Sest v družbi s Skrbinškom na d-ekiamaterskih večerih, mimogrede sodeluje v Regensburgu, vojna pa ga dohiti na majhnem nemškem odru na Češkem.
Vojno ujetništvo na Ruskem pomeni Sestu prelom v njegovem življenju. Ogledal si je predstave Hudožestveni-kov, v Rjazanu pogleda za kulise ruskega pokrajinskega gledališča in ko se je vrnil v prvi polovici 1919 v Ljubljano, je našel tu obnovljeno »lovendro gledališče v polnem zaletu in pripravah ja nadaljnja oblikovanje. Proti
koncu sezone 1918/19 je že režiral Mol-narjevo »Bajko o volku«.
To je bil njegov režiserski start in od tega trenutka dalje je bilo v vseh sezonah našega meščanskega Narodnega gledališča med obema vojnama režisersko delo najožje povezano z njegovim imenom in njegovim ustvarjenjem. Sestove ambicije so bile sicer v začetku še jpovezane z igralskimi nastopi v različnih vlogah, v katerih je poskusil uveljaviti svoj igralski talent. Nastopil je v nekaterih glavnih vlogah, v katerih je razkril lastne zamisli ob zgledovanju na tuje kakovostne igralske kreacije (Fed-ja v Tolstega »2ivem mrtvecu« — Moissi itd.), zaživel v vlogah domače dramske tvornosti (Krištof Kobar V Cankarjevem »Pohujšanju«, vloga, s katero je nastopil tudi pri gostovanju v Zagrebu 1922), naposled pa se je igralsko umiril v nekaterih epizodah.
Po Nučičevem odhodu 1919 iz Ljub. Ijene je bilo dTamsko osebje malone v razsulu. In Sestavo delo se je začelo v razdobju, ko je bilo treba iz ostankov starega ansambla, pomnoženega z dotokom novih igralcev (n. pr. Pregare, v sezoni 1920/21 še Kralj in drugi s trža. škega gledališča) ter z mladimi močmi iz vrst najmlajšega naraščaja ustreči zahtevam po kakovostnih predstavah in preroditi naše gledališko dogajanje. Tik pred prevzemom gledališča po državi se oblikuje novo vodstvo drame z Golio kot ravnateljem na Čehi, ki se mu skoraj pridruži Zupančič kot dra-ygtaöoyjßs &ä5pi$V jSžfe.
ne zadrži niti nenadna Borštnikova smrt, dasi je njegova vrnitev v Ljubljano bila spremljana z velikimi upi, — prav iz Borštnikovih rok je »prejel Sest vodstvo obnovljene dramatične šole.
Po poizkusu z Molnarjevo bajko, tega problematičnega teatersko zabavnega miselnega žonglerja, je postavil Sest že v sezoni 1919/20 vrsto iger na oder, ki so po svoji režijski in scenični zamisli pomenile novost v našem gledališkem svetu. Od Andrejeva »Dne-vov našega življenja«, krstne predstave Cankarjevih »Hlapcev«, Wilde jeve »Salome«, Majcnove »Kašlje« itd. se je zvrstila dolga vrsta uprizoritev pod
naloge, oblikovati enovrsten gledališki ansambel kot preizkušeno miselno orodje v režiserskih rokah, in poleg nalog učitelja v dramatični šoli, se kaže že v tem času Sestavo delo pri preoblikovanju naše scene, do tedaj vključene v ozki okvir realistične ku-Hserije, že davno ne. več ustrezajoče scenskemu razvoju gledališč po svetu hi tudi pri nas. Sest kombinira m preizkuša s sredstvi, ki mu jih daje še precej širokogrudno na razpolago gledališki konzorcij: tako mu že pri »Ka-siji« rase podoba scene, prikrojene našemu odru in novemu času, ki jo poveže kljub porazdelitvi na dva dela v stilno enovitost. Scena, kakor si jo je zamislil pri tej uprizoritvi, mu je ostala kot osnova in vodilo za njegove nadaljnje kombinacije in preizkušnje pri režijah Shakespeara.
S sezono 1920/21 začne Sest z reži jo »Sna kresne noči« vrsto svojih Shake-spearskih režij v vzglednem sodelovanju s Shakespearovim prevajalcem Otonom Zupančičem. Kakor je pomenilo scensko preoblikovanje Shakespearovih iger v naših razmerah za tiste čase naj. bolj ustrezajoči okvir teh uprizoritev, so redno se ponavljajoče nove Shakespearove komedije in drame v Sestovi režiji pomenile najdTagocenejši njihov donos našemu igralskemu izrazu: oblikovanje enovitosti našega dramskega ansambla. Po novi uprizoritvi »Hamleta« v Sestovi režiji 1921/22 se je temu pridružilo še novo dejstvo: uspeh Shakespeara pri našem oblikujočem se gledališkem občinstvu, ki mu postane »Hamlet« ljudska igra In doživi še v prvi Sestovi zasnovi v eni naslednjih
V raizdobju do prvega predora mlajših režiserjev v gledališču pomeni prvih deset let Sestovega režiserskega in oblikovalnega dela pomemben donos naši gledališki tvornosti: osvobodil je sceno zastarelih okvirov, izoblikoval enovitno gledališko osebje, disciplinsko i ustalil umetniško odgovornost osebja in sprostil prenekatere skrite igralske možnosti in vire v mladem igralskem naraščaju. Ne bilo bi prezreti njegovega poudarka pri oblikovanju tempa gledaliških uprizoritev, temelječega na komedijskem zanosu resiserja, dasi ga je prenekaterikrat zavedel predaleč na škodo temeljitejši miselni pripravi uprizarjanih gledaliških del, v kolikor ni vzroka za to iskati v prvinski, tea. terski krvi režiserja.
Medtem ko je v tem prvem razdobju nadvse prihajala do izraza oblikovalna vsemoč režiserja in njegova vseodločujoča, brezprizivma samoodgovomost, se je pozneje izoblikovala Sestu v mirnejšem oblikovanju zadanih mu nalog. Zdaj je začel sodelovati tudi v operi in s prvo uprizoritvijo obnovljenega Foersterjevega »Gorenjskega sla^ čka* podrl staro okostenelo operno režijo z njeno sceno in tudi v našo opero prenesel svežega duha.
Sest je črpal svoje stvariteljske moči iz študija gledališča to njegovih praktičnih del. V tem oziru je bil eden najbolj marljivih spremljevalcev tujih gledaliških tvornosti to prenekaterikrat je v njegovem delu opaziti sledove teh zapažanj. Ne glede na to je bil naš najvnetejši »gledališki ataše« jpo Evropi, kjer so mu bili Dunaj, Praga, Berlin ta Pariz viri iskanih novosti. Nje-
m M	QQ089
jev na njegove gledališke vire. Mimo tega je mnogokrat zastopal slovenske igralce na shodih Mednarodne unije gledaliških igralcev. Da pri tem ni samo sprejemal, dokazuje dejstvo, da je vneto sodeloval pri pripravah za pri-I pravljajočo se francosko uprizoritev Cankarjevega »Pohujšanja«, ki pa jo je onemogočila Gemierova smrt.
Ce končamo te kratki obris Šesta kot oblikovalca slovenskega gledališkega izraza v času med obema vojnama, naj ga zaključimo z opombo na njegovo publicistično delo, ki ga je sicer pisal ob strani, zato pa s prenekatero duhovito opazko o našem življenju in gledališkem snovanju. Bil je svojevrsten kozer, ki je skušal v naše dogajanje vnesti svetskega duha po vzoru Alfreda Kerra, tega duhovitega gledališkega kritika, aforista v feljtonih in feljtonista v aforizmih. Sempatja so to bili le Sestovi in domači utrinki, priložnostne misli evropskega popotnika, kako doživlja Evropo in nje gledališče med o-bema vojnama. Nakljub temu, da je . bil Sest zasidran v naši slovenski stvarnosti pri oblikovanju našega gledališča in nemalo tudi pri oblikovanju naše diletantske in ljubiteljske stvarnosti (več tisoč naših podeželskih diletantov je bilo v njegovi praktični šoli), da je oblikoval kot »Arbiter elegantia-rum« naš bonton, kot prevajalec posredoval najmovejši evropski gledališki repertoar, je v svojem bistvu ostal nemimi Evropi j an iz dobe med obema vojnama, ki ga je gledališka kri silila v vedno nove gledališke zamisli in preizkuse, ne nazadnje v korist oblikovalnega gledališkega izraza našega režiserja y dobi zorenja našega gledališč^
* i
NAD DIH03CA!
V. B. Radol:
SVATBA V GOZDU
A
Kakšen vrišč je ▼ gozdu! Kaj pa to pomeni?
Ali še ne veste?
Mladi kos sc ženi!
Mladi kos črnušek s kosovko Črnuško, davi sta znosila gnezdo v našo hruško.
In potem na svatbo v gozd sta odletela, kjer že bila zbrana družba je vesela.
Ščinkavci so svatje, palčki in sinice, vrabci so na preži, taščice — družice.
Žolna je za teto, kima in opleta ■ svojim dolgim kljunom: »Še na mnoga leta!«
Ovca in volk
(Bolgarska).
Gladen volk je prišel iz gozda in se napotil po svetu, da bi si poiskal hrane. Kakor hitro je prišel na odprto polje, je zagledal ovco
ki se je pasla popolnoma sama. Žive duše ni bilo naokrog; ni bilo ne ovčarja, ne ovčarskega psa. Volk te je približal ovci:
»Ovca, ovčicalc ji je rekel. »Kakš na sreča, da sem te našel tukaj, sicer bi moral umreti od gladu. Hočem te pojesti.*
»Kakor hitro si se odločil, 'da mo poješ, je gotovo, da to tudi storiš,« mu je odvrnila ovca. »Toda, ali no vidiš, kako sem suha? Sama kost in koža me je. Ničesar ne najde? na meni, da bi ti potolažilo glad Bolje je, da počakaš do pomladi. Imela bom lepo belo jagnje. Dobro ga bom hranila in odebelila. A ti
jedel,
se me boš, dokler boš živel, vedno z veseljem spominjal.*
»Lepo!« je rekel volk. »Samo, kako naj te pokličem iz staje, ko ne vem, kako ti je ime?«
»Ime mi je Trpinka.*
Nato je ovca zbežala v vas, volk pa se je vrnil v gozd. Ko_ je prišla pomlad — prav na Jurijevo — je šel volk do ovčje staje in zaklical:
»Trpinka, hej, Trpinka, pridi!«
Trpinka se je potuhnila sredi staje s svojim jagnjetom in se mu je odtod oglasila:
»Ako ne bi bila Trpinka, se ne bi skrila sredi staje.«
Tedaj so psi začutili volka, ga dohiteli in raztrgali.
Naš mucek
Pri nas imamo mucka
nagajivčka,
ime mn je zaspanček:
pri štedilnika najrajši spL
A loviti miške se mu ne mndL
Vsako noč odide na potep,
da zjutraj mu je ves razmršen rep.
Janko Jare,
uč. L r. osn. šole na Ježici
Ela Peroci:
DEKLICA IN OGLEDALO
Sele sedaj je deklica videla, da stoji spak pred veliko baržunasto zaveso. Umaknil se je v kot, zavesa pa se je počasi gubala in odkrivala novi, še mnogo lepši oder. Sredi odra je stala ona sama, velika igralka. Veselo in pogumno je gledala v obraz igralcu, ki ji je stal nasproti. Oblečena je bila v svilo in zlato, on pa je reven, a pametnega in poštenega obraza. Gledata se in velika dvorana ljudi ju gleda in čaka na njune besede. Spregovorila je: »Zlato in svila je od danes do jutri. Se tak ničvrednež se lahko obda s sijajem. Zato bogastva ne cenim. Ker pa že hočejo, da si izberem ženina, sem izbrala vas, ki ste razumni in...«
»Nič drugo nimam, kot srce polno ljubezni. To vam dajem«, se ji je poklonil.
Slekla je svoj dragoceni plašč in odšla v skromni obleki z njim.
»Imela bova drug drugega in to, kar bova z lastnimi rokami pridelala«, sta že rekla.
Deklica je videla v zrcalu tudi ljudi v dvorani. Zavzeto so gledali na oder in tam v kotu sta se mlada žena in njen mož pogledala in si tiho rekla: »Tudi midva imava samo drug drugega in to kar si z lastnimi rokami pridelava. Nihče nama ne more vzeti sreče, ker ni skovana iz zlata.«
Spak je zagrnil zaveso in zopet spregovoril deklici: »Ljudje ti bodo hvaležni. Nosili ti bodo cvetja in darov, želeli si bodo, da bi te spoznali, da bi smeli spregovoriti s teboj vsaj nekaj besed, a vsem ne boš mogla ustreči.
Srečna boš in vse kar boš hotela, boš lahko dosegla. Potovala boš in videla boš vse lepote sveta.
A poslušaj, ko boš nekoč, daleč v tujini sprejemala, cvetje in pisma in si boš mislila, danes je bil resnično lep večer, vse, kar sem v srcu imela, sem dala ljudem in razumeli so me, tedaj se bo oglasilo v tvojem srcu hrepenenje. Domačega razgovora si boš želela, mehke materine roke, da bi te objele. Želela si boš, da bi se ti oče nasmejal m rekel: »Deklica moja!«
Se tisti večer boš odpotovala domov. Dolga pot bo to, iz tujine v domovino. Tvoje hrepenenje bo vedno večje, čim bliže boš domu. »Mama! Oče!« boš šepetala. Gledala boš znane kraje, smehljala se boš, ko boš videla kje hišico, podobno svojemu domu, roke ti bodo trepetale, ko boš odpirala vrtna vrata — a glej, nihče ti ne bo prišel naproti, kajti hiša bo prazna. Ne matere in ne očeta ne boš več našla. Sama boš ostala na svetu in neizmerna žalost ti bo težila srce.
Zopet boš odšla v tujino in ko boš zopet stopila na oder —«
Spak se je umaknil v kot in odgrnil baržunasto zaveso. Videla je samo sebe, kako je od žalosti izmučena strmela v dvorano. 2e je odprla usta, da bi jim rekla: »Nimam več mame, nimam očeta!«
V dvorani pa se je zganilo in završalo: »Veselja, smeha in sreče nam daj!«
Tedaj je deklici padlo zrcalo iz rok, razbilo se je na drobne koščke in prestrašena je vprašala: »Ali se bo moralo res tako zgoditi?« Morda ni slišala prav. Sklonila se je, da bi zbrala koščke zrcala, a vseh ni našla nikoli več in nihče ji ni odgovoril.
(Konec)
Kako je sin rešil očeta
(Korejska pravljica)
2ivel je mogočen in silen mandarin, ki je dajal za vsako malenkost pretepati uboge ljudi.
Služinčad, ki mu je služila, je trepetala od strahu. Nihče ni vedel, kdaj ga lahko doleti nesreča ter bo, v nemilosti pri mandarinu, prežiban do krvi.
Nekega zimskega jutra je pičila mandarina prav posebna muha. K sebi pokliče svojega prvega služabnika in ukaže, da mu mora do prihodnjega jutra preskrbeti košarico svežih jagod. Služabnik se ni upal mandarinu ugovarjati; ponižno se pokloni in odide. Vedel je, kako strašen in nasilen je njegov gospod, saj je vedno zatrjeval, da se mora vsak njegov ukaz brezpogojno izvršiti — drugače pade glava.
Služabnik gre zaskrbljen in žalosten domov. Od skrbi ni mogel niti jesti. Skrbi so ga tako mučile, da mu ni bilo do tega, da bi se zabaval s sinom, kakor slednji večer, in mu pripovedoval pravljice.
Sin začudeno opazuje očeta, nazadnje ga vpraša:
»Oče, kaj se je zgodilo, da si tako žalosten?«
Oče se spomni Konfucijevega izreka in mu odgovori: »Otroci ne morejo vsega razumeti.«
»Kakor otroci delijo veselje s svojimi starši, tako naj dele tudi žalost,« pouči sin naglo očeta.
Tedaj šele oče izpove sinu, kaj se je zgodilo.
Deček se zasmeje in potolaži očeta:
»Prepusti zadevo meni; jo bom jaz uredil!«
Golar Manko;
Zvoniek
Cuj, ni zvonček to ob gozdu, ki neutrudno že pozvanja: hej, pomlad je spet med nami, sonček se s sinjine sklanja.
Brž pokonci, vsi zaspanci! Topel dih Čez polje veje, škorček vabi na gostijo, trta se v goricah smeje.
Že iz zemlje cvetka klije, si oči zaspane mane, vsepovsod bude se rože, kadar žarek nanje kane.
Sneg pa cmeri se in joka, na gor6 se spat odpravlja, s težkim srcem v daljne kraje zima bela se poslavlja.
Naslednjega jutra oče ni odšel na dvor; ugibal je, kaj bo storil sin. Hudo ga je skrbelo, kaj bo iz tega nastalo.
Deček se napravi in odide. S seboj vzame piščalko in igra nanjo ob vsakem grmu na poti do mandarinovega dvora, kakor da bi igral plešočim kačam.
Mandarin opazi dečkovo početje, se začudi; pokliče ga k sebi in vpraša, kaj dela?
»Kačam igram, da bi katero privabil, jo ulovil in ji odsekal glavo za zdravilo svojemu očetu, tvojemu prvemu služabniku,« odgovori deček mandarinu.
»Tvoj oče je bolan?« se začudi mandarin. »Od kdaj boleha?«
»Od včeraj, kača ga je pičila.«
Mandarin se nasmehne in pravi: »To ni mogoče!’Kako ga je mogla kača pičiti pozimi?!«
»Da, kača ga je pičila, ko je nabiral jagode.«
»Toda pozimi ni kač,« vztraja mandarin.
»Res je, pozimi ni kač,« mu pravi deček. »Tako bi moral vedeti, da pozimi ni svežih jagod. Zakaj si ukazal mojemu očetu, naj jih nabere?«
Mandarin je zardel od sramu. Ugajala mu je dečkova modrost, zato ga je obdaril in poslal očetu s sporočilom, da naj se vrne brez jagod v službo.
Ženin maček in nevesta lisica
Lisica je srečala mačka in mu rekla: »Mačji rep, hajdi, vzemiva se!«
»Zakaj ne,« je odgovoril maček. »No, ko bova poročena, kdo naju bo redil?«
»Kdo li,« se je urno izvila prekanjena lisica. »Vsako noč bom hodila po drvarnicah, kjer spe kokoši. Ti boš po kurnikih plašil zaspane kokoši, te bodo padale na zemljo in jaz jih bom davila. Od vsake kokoši dobiš po eno perot. Si zadovoljen?«
»Velja!«
Prispelo je pisemce
Dragi urednik Najdihojce!
Noben pionir iz Livka se še ni oglasil v Najdihojci. Zato sem jaz sklenila, da Ti opišem svoje življenje.
Živimo v prijazni vasici Perati blizu Livka:	vas stoji na gričku,
okoli in okoli pa jo zakrivajo hribi.
Znano Ti je, da je letos pri nas zapadlo toliko snega, da ga stari ljudje toliko ne pomnijo. Vsa okna in vrata so bila zasuta s snegom. Pri nas je bilo še dobro, ker ni bilo plazov; drugod pa so plazovi povzročili veliko škodo. Luči ni bilo skoraj en mesec; tudi pošta ni prihajala dolgo časa. Zato sem vsa nestrpna pričakovala Najdihojco, ki se je vedno zelo razveselim.
Oprosti moji pisavi in ne smej se, če sem napravila kako napako. Sa-
Manica:
Skriti pesniki
1.	Pavel, ali odobravaš, ker Cenetu pomagam?
2.	Pes Ima rad kosti. Ce mu pa nudiš otrobe ali preše, renči, da Je joj.
3.	Ko prideš do globokih vod, nikar Iahkomišljeno ne skakaj vanje!
4.	Ako si dober kosec, z malo koso veliko lahko pokosiš.
5.	Ce imaš vrt oplet in očejen, koprive ne bodo rasle v njem.
V vsakem gornjem odstavku se skriva en naš pesnik. Poiščite gal
UGANKA
1.	2. X 4. 5. 6. — nanjo lahko kaj
zložiš,
1.	2. 7. 4, S. S. ~ rad jo v usta zamašiš.
KRIŽANKA »MIŠKA«
Vodoravno: 1. lep, 4. sorodnica, 5. vrsta volne, 6. predpis, 7. turški fevdalci, 8. predlog.
Navpično: 1. mesto v Jugoslaviji, 2. najmanjši delec, 3. evropska denarna enota, 4. ne malo, S. žensko Ime.
REŠITEV UGANK IZ 5. ŠTEV.
PravUna rešitev nagradnih ugank je naslednja:
1.	Oblak, grom, strela, deževnica; 2. Noč, zvezde, luna; 3. Vratar, oratar.
Skrite posode so: Ponev, pisker in korec.
Posetnica: Stran, Id jo pionirka rada čita, je Najdlhojca.
Vse uganke sta pravilno rešila in bila izžrebana:
1.	Bogdanka Pirc, dijakinja, Pavšičeva 3, Ljubljana; 2. Lea Ukar, Raj-henburg štev. 100, Štajersko.
mo glej, da ne bom romala v koš-zelo bom žalostna, ako tega pisma ne objaviš. Prosim Te, ne pozabi me!
Lepo Te pozdravlja
Štefka Mašera, uč. VL r. osn. šole v Livku
Draga Štefka!
Tvoje pismo sem s veseljem objavil. Glej ga, škrata, sem si dejal, ta je pa res prava pionirka, da se tam od naših zahodnih meja spomni Najdihojce. Le še kaj napiši in pošlji! Tndi ostale pionirje vabim k sodelovanju!
Pionirski pozdrav!
Urednik!
Cenjeni urednik!
Sklenil sem, da se tudi Jaz oglasim Zelo rad berem Najdihojco. Skoda je le, da izhaja štirinajstdnevno! Za nas pionirje bi bilo bolje, ako M izhajala tedensko, da bi imeli več dobrega branja. V zadnji številki sem opazil uganko »Skrite posode«, ki sem jih, upam, zadovoljivo rešil. Ce bom imel srečo in bom izžreban, bom zelo vesel knjižne nagrade.
Lepo Te pozdravlja Krešimir Puharič, Streliška 24, Ljubljana
Dragi Krešimir!
Rad M Ti ustregel, da IH Najdlhojca izhajala tedensko, toda za sedaj je to združeno še s tehničnimi težavami. Upam pa, da se bo kmalu izpolnila Tvoja želja.
Z izžrebanjem nisi imel sreče, toda če boš redno reševal uganke, se boš nedvomno enkrat znašel med nagrajenci in prejel boš lepo knjigo. Dotlej pa se.še večkrat oglasi in ostani zdrav!
Urednik.
Dragi striček!
V nedeljo ob 1«. uri sem šel z očkom in sestrico gledat igrico »Mačeha in pastorka«. Zelo lepo je bilo. Najlepši prizor je v gozdu, tam, ko pride pastorka in sreča muco in kužka. Ugaja ml tudi Sončna žena, kadar govori: ■Zlati loki skrite sile razklenite čarni krog, sončni žarki razpršite zdravje iz dekliških rok«.
Drugi prizori so tudi bili lepi. Prizor v gozdu sem narisal. Obenem Te lepo prosim, da objaviš mojo. pesmico o pomladi in križanko.
Prisrčen pozdravi Igor Ravnik, uč. I. r. oso. šole, P rule.
Dragi Igor!
Prav je to, da si opisal igrico In po-vedski svoje mnenje. Kjerkoli si, dobro opazuj, kar boš videl, tako se boš naučil, kot učeno pravimo, »kritično« opazovati dogajanja okrog sebe. Se večkrat mi kaj takega piši. Kot vidiš, pesmico objavljam, križanka pa bo prišla na vrsto ob prvi priložnosti.
Both priden in pozdravljen!
Ure&dk.
Pomlad
Spomladi zabrste cvetice, metulji letajo čez trate, po vejah vseh žgolijo ptice in v noči svetijo kresnice zlate.
Igor Ravnik, uč. L r„ Prale.
In zares sta se vzela. Nato je lisica odhitela v gozd in se hvalila medvedu, divji svinji* in volku:	»Ce bi
videli, kakšnega moža sem dobila! Ej, to vam je maček! Rep ima košat kakor malokdo, nohte pa ima ostre kakor igle, a oči se mu svetijo kakor žareče oglje.«
»Pokaži nam ga!« so prosile zveri lisico.
»Jaz vam ga že pokažem, toda vi ga morate povabiti na gostijo in mu pripraviti jedi in pijače.«
»Dobro, vse se bo zgodilo,« so rekle zveri. »Ti le pojdi in ga pripelji!«
Lisica je šla po mačka, zveri pa so jele urno pripravljati gostijo. Volk je prinesel jagnje, medved panj medu, a divja svinja — slanino. Minulo je nekaj časa in lisica je pritekla in zavpila vsa zasopla:
»Prihaja!«
»Ze prihaja?« so se tresle zveri. »Ali je vesel ali jezen?«
»Jezen je, skrijte se!«
Medved in volk sta urno splezala na bližnje drevo, divja svinja pa se je skrila v gozdu. Maček je prispel. V tem trenutku je padel z drevesa list divji svinji na uho. Divja svinja je potrepljala z uhlji. Maček je mislil, da je miška in z enim skokom je bil na divji svinji. Svinja je menila, da jo hoče maček pojesti, zakrulila je in pričela bežati. Ko je maček čul grozno kruljenje, se je splašil, skočil na drevo in pričel plezati navzgor. Saj ni vedel, da je kdo na drevesu.
»Beživa!« je zašepetal medved volku. »Požreti naju hoče!« Ker sta se medved in volk zbala, da bi priplezal maček do njiju, sta se pognala z drevesa na tla in se ubila.
Lisica je sedla in se pričela gostiti. Mačku je dala eno uho in en rep — medvedje uho in volčji rep.
(Bolgarska)
HOJA, HOJ, HOJ!
Hoja, hoj hoj. volk ima loj!
Sraka je spaka, žolna prav taka.
Sova, hu, sova — vsa je sirova.
Če jo ulovim, kaj naredim?
Hoja, hoj, hoj, volk ima loj, sraka zakuri, žolna se žuri,
, sovo mi speče.
Medved priteče — rad bi jo vzel, če bi jo smel.
(Narodna)
Üodyn-Jcrmol:	NüSeljend,
domačini in otroci
Agata je bila opazila še pred zajtrkom, da je Tom izginil, pa se temu ni preveč čudila. Večkrat se je zgodilo, da ga ni našla v postelji. Bil je kje pri svojih živalih, v hlevu ali na vrtu. Kar jo je tistega dne vznemirjalo, je bilo neko temno občutje, ki jo je zgra* bilo za srce. Ali se mu je kaj zgodilo?
»Kje je pob?« jo je vprašal Stine.
»Je že kje na vrtu«, je rekla in ga plaho pogledala.
Ni mu povedala, da ga je klicala, a se ji ni oglasil. Slutila je, da je morda odšel v grmovje za farmo. Saj to se ni zgodilo prvič, le da za take pohode nikoli ni izrabil jutra. Stine je imel polno glavo drugih misli, ni je več vpraševal. Ko je dozajtrkovai, se je pognal v sedlo in odjezdil.
Agata je začela pripravljati za kosilo. Zdaj pa zdaj se je ozrla skozi okno na verando. Pričakovala je Toma od trenutka do trenutka. Toda ni bilo še slišati njegovega lahkega koraka. Zgrabilo jo je za srce, zdelo se ji je, da hoče zaspati. Kod le hodi tako dolgo, pob nemarni? Kaj takega se še ni nikoli pripetilo.
Pustila je delo in hitela na zadnjo jrerando. Skozi gosto zelenje je pogle-
dala na vrt. Ni bilo čuti drugega ko cvrčanje ptičev v cvetočih vejah. Zeleno grmovje, iz katerega se od nikoder ni bliskala Tomova srajca.
Tekla je do hlevov. Njene noge že dolgo niso bile tako mladostne. Iz zaboja, v katerem sta čepeli mladi papigi, se je oglašalo hripavo vreščanje. Dvignila je pokrov in pogledala v notranjost. Ko sta jo živali opazili, sta vpili še huje. Kazno je bilo, da nista bili še nakrmljeni. Zek je prifrčal, ji sedel na ramo in žalostno zatrobil: »Ti-ta-ti.« Pogrešal je svojega tovariša.
Agata je preiskala ropotamo. Mislila je, da Tom morda šiva uzdo. Obrnila se je proti konjskim hlevom. Naletela je na hlapca zelo temne polti, debelih ustnic in potlačenega nosa.
»Murfi, ali si videl Toma?« ga je vprašala.
Urojenec je zašepal proti gospodinji, se prijazno zarežal čez ves obraz, pomislil in odgovoril:
»Ne, gospa, nič videl. Murfi zmeraj pri konjih«.
2eni je postalo tesno pri srcu. Ali se ja dečku kaj zgodilo? Tako dolgo se še nikoli ni nikjer zamotil, ne da bi se ji prikazal pred oči... Z Murfijem
sta preiskala vse hleve, a brez uspeha. Odšla je v hišo. Morda se je medtem že vrnil, si je mislila. To si je srčno želela. Vprašala je Beto, služkinjo mešane krvi, če ga je videla. Ne, ni ga videla. Ni se še vrnil.
Preiskali so vse kotičke okoli poslopij na vrtu. Klicali so ga, a se ni oglasil.
Toma ni bilo. Tom je izginil.
Mogoče je bilo le eno, da je odšel po stezi v pragozd. Agata je stokala v svojem srcu. Kaj poreče Stine, ko bo izvedel, da si je pob upal za tako dolgo v divjo šumo? Toda tedaj ni pomagalo
tožiti in sklepati roke. Morala je naglo obvestiti moža. Tudi sama ga je hotela iskati.
Beto je poslala naproti gospodarju, ki se je gotovo že vračal z jutranjega ogleda pri čredah. Sama pa je še enkrat preiskala vsak kot obširnega vrta. Večkrat je zaspal v kaki senci. »Tom! Tom!« Oglašale so se ji ptice. Pretaknila je vsak grm, pogledala za vsako drevo. O Tomu ni bilo sledu.
Se vedno ni mogla verjeti, da se je sin res upal tako daleč v pragozd. In se je moralo zgoditi prav zdaj, ko se je mudil oskrbnik Herbert z večino hlapcev v mestu. Stari Murfi je bil slaba pomoč. Vendar ga je znova poiskala. Obupno ga je tresla za ramo in mu govorila v slabi angleščini:
»Iskati, Murfi, pomagati iskati. Ce dobiti Tom, ti imeti nove hlače.«
Stari hlapec je sprva ni razumel. Nato pa so se mu rahlo zaprle napol slepe oči, obraz se mu je raztegnil v nasmehu.
»Vse storiti za gospo«, je rekel. »Murfi vse storiti, najti Tom.«
Odšla sta z vrta, v grmovje, prednjo stražo pragozda. Starec je pokleknil na tla, iskal je v travi, kot da se je izgubil piščanec. Naveličal se je, sedel in si mel oči, ki so ga ščemele.
Nenadoma se je razlegnilo topotanje konjskih kopit. Po stezi je prijezdil Stine na spenjenem konju. Ustavil se je pred obupano, jokajočo ženo.
»Kaj je 8 Tomom?« ji je zaklical-
»Beta ne ve nič pametnega spraviti iz sebe. Ali se je izgubil?«
2ena je obupno pokimala z glavo. Stine je vedel dovolj. Pognal je konja k hiši. Ko se je vrnil čez nekaj minut, mu je preko hrbta visela puška, v rokah je vihtel dolg bič.
»S tem ti ga priženem nazaj,« je rekel Agati in spodbodel žival.
Jezdil je ob vrtnem plotu toliko časa, da je zadel na polomljene mladike. Pridržal je konja, da je hodil počasneje. S sklonjeno glavo, s pogledom, uprtim v tla, je šel za sledjo, ki jo je bil nedolgo nekdo pustil za seboj. Polomljene mladike in poteptana trava ga je pripeljala na neko višino. Od tam je bilo nekaj razgleda. Na tleh je bilo dobro poznati, da se je nekdo mudil na tistem mestu. Gotovo je bil Tom. Trgal je cvetlice, ki jih je raslo tam okoli brez števila.
Preiskoval je grmovje in od jeze bičal veje, ki so mu zakrivale prost razgled. Sled je izginila. Ni je več našel ne na desni ne na levi. Jezdil je dalje, vedno dalje. Zdaj pa zdaj si je del roke na usta:
»Tom!«
Glas je udaril v daljavo in se vrnil. Ni dobil drugega odgovora.
Stine ni odnehal. Tom ni mogel oditi tako daleč od doma, da bi ga s konjem ne mogel najti. Hitel je čez drn in strn, čez korenine in izruvana drevesa. Skozi gosto grmovje in visoko travo.
Ustavil se je. Obšla ga je neka misel. Snel si je z rame puško in ustrelil v zrak. Dva strela, nato bo nekoliko počakal in oddal drugo znamenje. Kaj to pomeni, ve vsak izseljenec, tudi Tom. Saj mu bo priletel v naročje. Pok se je odbil od holmov, od skal in od dre-vec. Puško je hotel znova nabiti, a je opazil, da nima s seboj smodnika. V naglici ga je bil pozabil doma. Ne samo ni mogel dati znamenja, bil je razoro-žen. Ce bi ga napadli urojenci, bi s« ne mogel braniti.
\
c
K Ü
TURN
'' ^*,’5e'
R
Z G
S'
TT-
E

D
Večer slovenskih ljudskih plesov
Za prvo obletnico, odkar se je naš dragi France Marolt poslovil od nas, se je njegovemu spominu oddolžila njegova plesna skupina z večerom slovenskih ljudskih plesov v ljubljanskem opernem gledališču. Kakor je bil prvi otrok Maroltove velike ljubezni do slovenske glasbe in slovenskega ljudskega izročila njegov Akademski pevski zbor, ki se je v lanskem juniju — dotlej in poslej razkropljen na vse štiri vetrove — čudežno zbral za vrsto spominskih koncertov doma in onstran meje, tako je bila druga njegova velika ljubezen njegov Glasbeno-narodopisni institut, v čigar okrilju je po osvoboditvi zrasla folklorna plesna skupina. Srečno naključje je naklonilo Francetu Maroltu pri njegovem delu predvsem dve dragoceni pomočnici: v Marij: Šuštarjevi je našel izredno koreografinjo in v svoji ženi Tončki Maroltovi neprecenljivo pomoč pri korepeticijah, pri nabavah noš in pri samem strokovnem. delu. Silna moč Maroltove osebnosti, ki živi in bo živela v njegovih pevcih nepozabna do njihovega zadnjega diha, giblje in vodi tudi njegovo plesno skupino, čeprav, ga že leto dni ni več med nami, živi v vseh, ki so kakor koli ž njim delal: in ž njim vroče in nesebično ljubili naše ljudsko izročilo. Ne čudimo se torej, če se moč njegove 'osebnosti najočitneje izraža pri njih, ki so mu bili tudi človeško najbližji. Njegova žena Tončka se nam danes predstavlja kot samostojna zapisovalka in prlrejevalka naših ljudskih plesov. S tem nadaljuje delo svojega moža, za kar je izumila svojo lastno koreografsko pisavo, umljivo tudi manj izobraženim vodjem podeželskih plesnih skupin.
Večer slovenskih ljudskih plesov strokovne folklorne skupine Glasbeno-narcdopisnega instituta v Ljubljani je bil že kot 100. nastop v počastitev spomina Franceta Marolta praznična prireditev, v svoji izvedbi pa veliko doživetje. Spored nam je predstavil plesno bogastvo naše Bele Krajine, Slovenske Koroške in Panonije v zapisih in priredbah Franceta Marolta (instrumentalna priredba za tamburice pri »'Vini-škem kolu« je oskrbel Matija Tomc) ter Gorenjske in v zapisih in priredbah Tončke Maroltove. Vmes je bilo nekaj pevskih vložkov. Nastop 24 plesnih parov v dveh skupinah je pokazal izvež-ban korpus, ki trdo in z ljubeznijo dela pod resnim in strokovno zanesljivim vodstvom.
»Strokovna folklorna skupina« (jaz bi jo rajši imenoval »folklorno plesno skupino«) ima veliko poslanstvo. Ce bi je ne imeli, bi jo morali nemudoma ustanoviti. Nešteto društev pri nas pleše, žal pa to, kar se nam ponuja kot »folklora«, ni vedno »folklorno«. Glas-beno-narodopjsni institut, ki sicer zbira, hrani in znanstveno proučuje pevsko in plesno bogastvo našega ljudskega izročila, nujno dopolnjuje svojo nalogo s takšno plesno skupino. Znanstveno točno zabeleženo in prečiščeno gradivo zaživi v delu take skupine v svoji pravilni in pristni obliki. Nastopi te skupine so torej nujno vzgledni nastopi, primer pravilnega podajanja naših ljudskih plesov in kot taki vodilo vsem ostalim plesnim skupinam. Korpus 'te vrste ima potemtakem veliko odgovornost. Veseli smo, ko vidimo, da se ne le njegovo vodstvo, ampak tudi korpus sam tega, poslanstva in svoje odgovornost; v polni meri zavedata. Moje mnenje pa je, da bi morala plesna skupina nujno dobiti še dopolnilo v folklornem pevskem zboru, ki ga je rajni France Marolt ustanovil in vodil v okrilju Instituta za študijsko snemanje na plošče, pa je pozneje, žal, prenehal.
To nujnost kaže po mojem že pogled na sam spored večera. Vodstvo je uvrstilo med posamezne plesne nastope tudi pevske vložke. Toda stara obredna »Pesem od sonca«, ki so jo zapela dekleta — po izročilu — pod lipo, žal ni prišla dosti do izraza. Tudi oba solistična nastopa mezzosopranistke Dane Ročnikov e s harmonikarjem Avgustom Stankom se nista mogla ubrati v vzdušje ostalega sporeda. Po mojem je vodstvo čutilo, da
nemu sporedu in celotnemu vtisu večera v prid. To nalogo pa bi mnogo popolneje in tudi mnogo pristneje opravil folklorni pevski zbor — če bi ga imeli.
Ljudski plesi so najlepši na trati pod milim nebom. Pri nastopu študijske, strokovne plesne skupine pa se prenese tudi nastop na gledališkem odru. Toda pojavi se ob tem načelno vprašanje stilnega okvira: ali zgolj plesni nastop — ali odrski »prizor« z realističnimi uvodi in prehodi. Vodstvo se je odločilo za drugo. Pri tem mu je plesni zbor po svojih možnostih sledil ter »igral«, kadar in kjer je bilo treba, niso mu pa, žal, sledile borne inscenacijske možnosti opernega odra. Vprašanje je, ali bi ne bilo drugič bolje, odreči se realističnemu okviru.
Naj s tem v zvezi načnem še eno načelno vprašanje. Plesi so navadno dokaj jasno ločeni od izrazitih obredij. Vprašanje je, ali kaže med zgolj plesn spored uvrščati po eno samo obredno točko — v našem primeru Kresnice. Vem, da se to dä zagovarjati. Poraja se mi le misel, da bi bil za naše mestno občinstvo nekoč spored samih obredij (Zeleni Jurij, kurentovanje ipd.) ne samo zanimiv, ampak tudi zelo poučen! Nastop Kresnic se je moral na našem večeru izoblikovati v odr9ki prizor s kuliso hiše in pojavom gospodinje, ki kolednice na koncu obdaruje. Čudoviti napev, dobra spremljava s frulo in zadovoljiva igra so pripomogli, da je obredje na odru uspelo.
Spored večera je pokazal lepo vrsto znanih, a tudi nekaj neznanih plesov. Znano in ljubo nam metliško »obredje« (Kolo — Most — Rešetca — Kurji boj — Tum), ki nam ga je France Marolt opisal, Boris Orel pa raztolmačil že 1936, smo gledali nekajkrat v
izvedbi belokrajinskih rojakov samih. Institutova plesna skupina ga ni podala samo točno, ampak tudi s pravim vzdušjem belokrajinske patriarhalnosti, k čemur je v nemajhni meri pripomogla temperamentna vojarinka. Koroške plese nam je odkril France Marolt že 1935 in sledeči nastopi koroških rojakov so nam bili pravo razodetje. Naša plesna skupina je s pravilno zavzetostjo podala svečano obrednost visokega raja. Bolj kot kje drugje pa sem čutil ob njem, kako važno dopolnilo bi mu bil pevski zbor! Živahna plesa »Sua z lubeo...«, posebno pa svatbeni reje sta občinstvo razgibala in navdušila. Prav svojevrstno doživetje pa mi je bil prihod kola-šev z meni doslej neznanim plesom »P o b e I e i o pole« in njegovim edinstveno lepim plesnim korakom. Tudi njemu sledeči »trunf« — brez petja s samim svojim močnim ritmom učinkujoče »Lazarevo kolo« je prevzelo gledalce. 2ivahno razigrano »Viniško kolo« s tamburaši je končalo prvi del večera. — Vem, da bodo mnenja glede »Lazarevega kola« morda deljena. Dejstvo je, da se je ohranilo in da še živi na območju slovenskega etnika, medtem ko je tam, odkoder so ga priseljenci prinesli, menda že davno pozabljeno. Zato pač ni povoda, da bi ga naši plesalci ne plesali. — V drugem delu večera se nam ;e predstavila predvsem Panonija. Njeni plesi so nam bili dolgo neznani. S Panonsko suito je dal France Marolt primer, da je mogoče za »koncertno« poustvarjanje povezati v celoto tudi posamezne ljudske plese, kakor je to z uspehom storil v priredbah ljudskih pesmi (prim. samo »Ribniško«!). Vsebina druži tudi »delovne plese« v nevezano celoto. Oboje so podali plesalci z dovršenostjo, ki je vzbujala aplavz za aplavzom. Posebno učinkovito je stilizirano pantomimično prikazo-.
vanj« posameznih faz ramih obrtniških del. Gorenjski plesi so prinesli ljubljanskemu občinstvu naposled nekaj »bližnjega«, »znanega«. Splošnega navdušenja je bila deležna »Potrkana« polka. Nov mi je (menda še precej razširjeni) ples »Šivanje Žakljev« (ki vidim v njem nekaj sorodnosti s panonskim »Koutre šivajo«), a izvrstna v koreografiji (zlasti plesalca z metlo) in efektna za konec je bila »Metva«, ki hi jo bilo občinstvo prav rado še enkrat videlo.
Razbor sporeda kaže, da je bila to pot slabše zastopana Gorenjska in da ni bilo Primorske. Nastop primorskih plesov ni bil mogoč, ker skupina še ne premore potrebnih noš. To je vsekakor obžalovanja vredno. Take stvari ne bi smele ovirati dela korpusu, ki kaže, da je svojemu velevažnemu poslanstvu kos in ga z vso ljubeznijo in požrtvovalnostjo opravlja.
Godba (harmonika, klarinet, bas, tamburaši) je bila dobra in zanesljiva. Motila me je samo — klavirska harmonika, ki je ob narodnih nošah kar preveč »moderna«. Noše so bile lepe in točne. Le kresnice nosijo rute tako zavezane, da ni obraza skoraj nič videti (»po keltsko«, mi. je nekoč zatrjeval France Marolt), medtem ko so na odru nastopile s »petelinčki«. Stvar je bila bolj tehničnega značaja — zaradi neposredne prejšnje in neposredne naslednje točke plesalke najbrž niso mogle menjati pokrival. A to samo mimo-grede.
Bil je lep večer. Prirediteljem in izvajalcem gresta naše priznanje im naša hvaležnost. Naj bi ne ostalo pri tem večeru. Nastop naše osrednje »folklorne plesne skupine« (mogoče v zvezi z morebitnim bodečim Folklornim pevskim zborom) naj bi postal reden vsakoletni kulturni dogodek, kakršen so bili svoje dni koncerti Maroltovega Akademskega zbora. To bo hkrati zunanji izraz žive dediščine, ki jo je France Marolt zapustil svojemu narodu.	Niko Kuret
Razstava švicarskega plakata
V	Modemi galeriji v Ljubljani so v nedeljo, 16. t, m„ odprli reprezentativno razstavo švicarskega plakata. Šestdeset izbranih primerkov nam nudi dovolj obsežen pregled čez to zvrst likovnega prizadevanja v Švici. Razumljivo je, da je plakat kot izredno važno moderno sredstvo nazorne propagande in reklame perav v Švici, znameniti deželi turizma in razvitega komercializma, dosegel lep mednaroden nivo. Seveda pa mu ti pogoji določajo tudi posebne karakteristike.
V	prvi vrsti se gledalca prepričevalno dojme velika kultura v izvedbi osnovnega principa plakaterske umetnosti: preprostost, nazornost in zato
tonska obdelava. Nekateri pa se odlikujejo po pravi in pretehtani slikovitosti. Omenim naj Monneratov plakat, ki nas vabi, naj preživimo počitnice v Švici. Razgibana kompozicija v svetlih barvah ima kljub skrajni linearnosti pristen dekorativen čar.
Pri tem in pri mnogih drugih, zahtevnejših in bolj kompliciranih, prihaja jasno do izraza problem barve-problem tiskovne reprodukcije: Bolje rečeno, to za Švicarje ni problem, in efektnost njihovih plakatov v rnnogo-čem neposredno temelji na neomejenih tehničnih možnostih in na brezhibnosti tiska.
Razstava je motlvično razdeljena v
uspešnost plakata. Domala vsi razstavljeni lepaki se omejujejo na en sam predmet, ki neposredno ponazoruje vodilno misel. S kar se dš skromnimi oblikovnimi sredstvi, toda z veliko preciznostjo izvedena ideja je gledalcu lahko dostopna in privlačna. Pri tem nikjer ne naletimo na primitivnost, temveč pogosto na duhovito domiselnost. Švicarski plakati niso v ničemer vsiljivi, učinkujejo z mimo oblikovno dognanostjo. Deloma jim jemlje suge.
bi bil širši ° 1 a s be n i okvir ples- stivnost prav pretirano hladna afhitek-
Stirl skupine. Najobsežnejša je zbirka komercialnih plakatov, zastopani pa so še prometni plakati, socialni in politični ter plakati razstav. Med avtorji, ki se mi zdi, da se se nam posebno uspešno predstavili, bi navedel imena
P.	Birkhäuser, Donald Brun, Leupin Herbert, Monnerat Pierre, Vivarelli in Emi Hans.
. Razstava švicarskega plakata je za nas v marsičem poučna. Plakat pri nas nima še potrebne samostojne tradicije, tehnična sredstva nam še ne nudijo
vrhunskih možnosti. Ima pa naš plakat vendarle svojo zgodovino, važno in dragoceno: mislim na dobo osvobodilne borbe. V tej dobi je plakat, seveda predvsem na osvobojenem in na kontroliranem ozemlju, v polni meri odigral svojo posebno propagandno vlogo. Se več, lahko bi rekli, da je mestoma dobil višjo obliko in višji pomen. Bil je poglavitna možnost in način izražanja naših likovnih umetnikov partizanov. S svojo aktualno obliko in vsebino je slednje vodil v najožji stik z ljudstvom, ki se je borilo proti okupatorju, bil je najbolj priročno izrazilo časovnih teženj pa tudi splošnejših idej. Nikolaj Pirnat, France Mihelič itd. so vidna imena naših likovnih umetnikov, tedanjih avtorjev. In nekatera njihova dela še danes kažejo splošno likovno vrednost, Ob najpreprostejših sredstvih za re-jprodukcijo so naši plakati tedaj dosegli višino, ki v nekem smislu daleč presega današnjo raven.
Nedvomno je funkcija plakata danes drugačna, rekli bi ožja, bolj specialna, čeprav je njegova uporabnost neprimerno večja. Tehnične možnosti so vsestranske, čeprav še ne zadovoljive, kakor nam kaže primerjava s švicarskim tiskom. In prav zaradi vsega tega bi morali posvetiti plakatu večjo pozornost, kultivirati bi morali njegovo obliko. Avtorji in zlasti naročniki bi morali korigirati svoje kriterije. Naši plakati so povečini prenatrpani z materialom, zaradi »idejnosti« ( v nasprotju s »praznim formalizmom«) kaj radi nepregledni in neučinkoviti. Premalo se plakaterstvo goji kot predmet posebnega študija in izkustva, premalo mu naši likovni umetniki posvečajo resne pozornosti.
Prav bi bilo ob primerni priliki in na primernem mestu o teh problemih povedati kaj podrobnejšega in tehtnejšega. Naj nam da Razstava švi. carskega plakata obilo pobud.
*	Tv
UMETNOSTNI ZAKLADI ©
Ce sledimo v zahodnoevropski umetnosti delom, katerih odkritje javnosti je pomenilo v umetnostnem razvoju važen mejnik, moramo po Davidovi Prisegi Horacijev imenovati na prvem mestu prav tako v Louvra hranjeno Dante, j e v o barko. Ko jo je komaj 24-letni Eugene Delacroix 1822 razstavil v pariškem Salonu, se je sprožil vihar ogorčen in ',dot*i-aY?r»ia.	je bil
na di ni: Slika Je odločno zanikavala klasicistične in« a»»., k. so autiej prevladovali v francoski umetnosti.
Motiv je umetnik zajel iz 1. speva Dantejevega Pekila. Pesnik in ' njetgov mentor Vergil se peljeta preko podzemske močvare, obdane od zidov peklenskega mesta Dis. S težavo potiska veslač barko naprej: vsepovsod se je krčevito oklepajo pogubljenci, ki se v div. jem medsebojnem boju trudijo, da bi se rešili iz umazanih valov. Nasprotja v samem motivu, ki podaja tesno ob Virgilovem miru vse stopnje vzburka-nih čustev in strasti, od presenečenja Dantejevega, ko le-ta spozna v spačenih obrazih znsme mu Firentince, pa do zagrizene borbenosti in onemogle vdaje prokletih, vse to je v polni meri izraženo tudi s slikarskimi sredstvi: s kontrasti svetlobe ip senc, žgočih in zamolklih barv, vertikale, diagonal in krivulj. V sliki opažamo pobude, ki jih je slikar prejel od svojih velikih prednikov, od Rubensa in Michelangela, ter od neposrednega predhodneka Gerixualta, čigar delo napravlja vtis, kot da ga je ustvaril mladi Delacroix. Novo je, da je risba že podrejena mračni barvni simfoniji im da se v sami barvni obdelavi že napoveduje velika reforma, ki jo bo izvedel umetnik. Z Dantejevo barko se je v francoskem slikarstvu zmagovito uveljavila romantika, Delacroix pa kot njen veliki mojster.
V nadaljnjem, s književnim in glasbenim doživljanjem zanimivo poveza-
nem delu, se Je slikarjev barvni svet še obogatil in postal svetlejši. Prvi pobudnik j« bil krajinar Constable, sledil je neposrednejši štrk z angleškim slikarstvom in končno, v zvezi s francosko politično ekspanzijo v Maroko in Alžir 1830, dve leti nato potovanje v Severno Afriko. Tako je Delacroix razširil tudi motiviko — literarnim pobudam Danteja, Byrona, Shakespeara. Goetheja in Walterja Scotta se odslej pridruži pestra barvitost bližnjega Vzhoda, ki mu bo pred očmi do smrti 1. *563. Le dvakrat seže Delacroix r sodobnost: z upodobitvijo Pokolja n& otoku Kiosu in z znamenito Svobodo, id vodi ljudstvo — kot odsev julijske revolucije 1830. S tema izjemama je barvno slikarska rešitev tudi vedno važnejša od snovi. Zato nam Je Delacroix danes sicer zanimiv kot začetnik ter umetniško najpomembnejši predstavnik literarno-romantične, historične in »orientalske« tematike v zahodnoevropskem slikarstvu, a neprimerno važnejši je za strogo likovni razvoj. Tu je njegov pomen Izreden. S svojim praviloma direktnim načinom slikanja brez risarske pcdlage je postal prednik pleneristov, z odkritjem zakona o komplementarnih barvah je utrl pot Impresionizmu in na njegovo smelo brezbrižnost v pogledu točnosti anatomskih piroporcij so se lahko sklicevali ekspresionisti.
Da je vse to dosegel, je ustvaril Delacroix tudi v o-kviru svetovne zgodovine ogromen umetniški opus: nič manj kot okoli 10.000 del, med množico risb, uje-dank in litografij velike stenske slikarije, ki mu pripada po njih prav tako važno mesto v umetnosti XIX. stoletja, več kot 850 olj ter več kot poldrag tisoč pastelov in akvareüov. Nazadnje: Delacroix je tudi pisal v časopise Ib nam zapustil kot prvovrsten umetnostno zgodovinski vir tri debele zvezke svojega dnevnika.	Se
ZAPISKI
O delu francoskega pisatelja in glasbenega zgodovinarja Romaina Rollanda je bila že večkrat beseda v slovenskih revijah in dnevnikih. Bralce pravkar izišlega izbora Rol-landovih esejev »Pogledi v glasbeno umetnost« (Mala knjižica zv. 48) utegne zanimati podatek, ki ga beleži v pariških »Les Nouvelles Lit-teraires« z dne 28. februarja kritik Rene Lalon, da je ostal v literarni zapuščini pisatelja »Jeana Christop-ha« dnevnik, v katerem je obilo dragocenega gradiva za razumevanje Rollandovega življenja in dela. Ta dnevnik obsega sedem debelih knjig, vendar bo smel v celoti iziti šele v prihodnjih petdesetih letih. Pisateljeva vdova je iz dnevnika izbrala vse polno zanimivih zapiskov, ki se tičejo Indije, saj se je Romain Rolland živo zanimal za vse pojave v tej veliki in čedalje pomembnejši deželi, o čemer pričajo njegove knjige o Ramakrišni, o Gandhiju i. dr-Ti dnevniški zapiski o Indiji so nastali v letih 1915-1943 in vsebujejo med drugimi razgovore z raznimi indijskimi znanstveniki in politiki, ki so obiskovali Romaina Rollanda na njegovem domu v Villeneuveu. Zapiski so pravkar izšli v knjigi z naslovom »Inde« in le še bolj opravičujejo željo vseh častilcev Romai-
na Rollanda, da bi izšli še novi obširnejši izvlečki iz njegovega dnevnika.	*
V založbi Sylvan Press je izšla za stoletnico smrti ruskega pripovednika N. V Gogolja esejistično spisana študija Janka Lavrina »Nikolaj Gogolj«. O tem 174 strani obsegajočem spisu slovenskega rojaka je priobčil daljši članek »The Times Literary Supple, ment« dne 22. februarja t- 1. V začetku svoje študije primerja Lavrin Gogolja s Puškinom; medtem ko je Puškin vprav zgleden primer pisatelja klasičnega kova in jasnega izraza. pisatelja, ki je iz dotedanje še slabo izobli. kovane ruščine ustvaril čudovito gibčen izraževalni instrument, se je Gogolj odpovedoval prav redu in zmer. nosti: bil je prvi veliki ekstremist v ruski literaturi. znanilec tistih junakov, ki so pozneje tolikanj zaživeli pri Do. stojevskem. Medtem k0 je Puškin imel univerzalen pogled na svet, je bil Gogoljev omejen v prostoru in času. Pi. see obsežno prikazuje Gogoljev književni razvoj, se zaustavlja pri pisateljevih odnosih do slavjanofilov in po. sebno	nadrobno analizira »Mrtve
duše«.	Angleška kritika sprejema s
priznanjem novi spis nottinghamskega slavista, ki velja v Angliji za enega najboljših poznavalcev ruske literatu, re. zlasti še njenih klasičnih vrhov.
(B. B.)
NERESNIČNA ZGODBA
ali Same gledališkega kritika
Dovolite, da se najprej predstavim: Peter Kokoschka. Po poklicu gledališki kritik, star petintrideset let, oženjen, brez otrok. 2ena je gledališka igralka, igra heroične vloge, toda samo na odru. V resnici je zelo preprosto in prijetno dekle, dobra gospodinja in izvrstna športnica. Poleg odra je namreč njena največja strast ping-pong. In prav je tako, Meni je ta njena strast celo zelo všeč. Zakaj zelo težko je biti žena gledališkega kritika in to celo taka žena, ki je hkrati tudi gledališka igralka. Nič slabega ne mislim pri tem. To je čisto človeško, da nisi posebno priljubljen zato, ker imaš pač to smolo, da si žena tega in tega, ki se bavi s takim in takim neprijetnim poslom. Da te pač ne marajo in te gledajo nekoliko postrani, Lzr si — da tako rečem — v familijarnih odnosih s človekom, ki piše Ijritike samo zaradi tega, ker želi vsem pri teatru slabo. Tako občutje razumem in zaradi tega si ne bom delal sivih las- In tako smolo ima moja žena, ki je, kot sem rekel, dobra gospodinja, izvrstna športnica in tudi ne povsem brez teatrskega daru.
Pravzaprav je lahko kar srečna. Se vedno je članica velikega teatra VP (kratice) in čeprav ne igra večjih vlog (šteje komaj petindvajset let), je vendar dovolj zaposlena, tako da ni zaenkrat nobene nevarnosti, da bi jo iz VP preselili na kak oder v provinci. Sicer pa je moje mnenje, da je treba tudi še tako majhnemu podeželskemu odru izreči vso čast. Toda zelo sem radoveden — mimogrede in brez zlobe rečeno —, če bi se kdo od naših igralcev ali igTalk prostovoljno cdločil, da zapusti veliki VP in z veselim srcem *dide kamorkoli drugam, Migliin sko-
raj, da je kaj takega nemogoče. Celo tisti najmlajši, ki so komaj zlezli iz lupin, še ti — upajmo, da ne vsi — gledajo, da na ta ali oni način, po tej ali eni zvezi, tako ali drugače pridejo čimprej pod okrilje našega velikega, slavnega VP.
Torej: moja žena je to in to, taka in taka, skratka prav imeniten karakter. To, da jo gledajo v teatru nekateri postrani, je ne vznemirja preveč. Razjezila se je doslej samo enkrat. In to tistega dne, ko ji je garderoberka z globoko užaloščenim obrazom rekla, da je slab obisk nekaterih predstav samo moja krivda * (manj obiskovalcev, je rekla, manj plaščev!). Sicer pa je z njo vse v redu. Za zdaj je še vedno prav dobre volje, se smehlja, pridno ieuha in hodi vsak teden dvakrat igra* cing-pong. Vse kaže, da me zaradi mojih nesrečnih kritik — čeprav so ji to nekateri zlobni indiskretneži že nasve-LOvali — ne namerava zapustiti.
Toda dovolj o tem.
Vse to, kar sem doslej povedal, še niso sanje. Sicer bi mi tega stavka ne bilo treba zapisati, ker tega res nihče ne bo imel za sanje, toda nekako moram preiti k stvari, se pravi, k sanjam, ki sem jih sanjal pred nekaj dnevi. Čudna in neverjetna stvar te sanje! Take sanje ima resnično lahko samo gledališki kritik, ki mirna celo ponoči miru pred tem, o čemer čez dan razmišlja, se muči in ugiblje, kako bi storil vse tako, da bi bilo prav i za njegovo občutljivo vest i za tiste, o katerih piše. Toda te sanje, o katerih je tu beseda, so bile sanje čisto posebne vrste.
Lahko rečem: presenetljiv neverjet-•flg §anje l
-------S predstavo nisem bil zadovoljen. Ko sem se vračal iz gledališča domov, sem bil jezen in pobit. Doma sem sedel k pisalni mizi, da bi v miru razmislil in si zabeležil nekaj vtisov, nekaj podrobnosti, kot imam navado delati, ker mi te podrobnosti drugi dan prav gotovo izpuhtijo iz glave. To pot pa sem samo tuhtal in tuhtal, se mučil in trapil, jezil in grizel, vse toliko časa, da se je nenadoma zdanilo in da je na mojo sklonjeno in utrujeno glavo posijala jutranje sonce. Vso noč mi ni čisto nič pametnega prišlo na misel. Le eno sem vedel, da je bila predstava zanič, tako zanič, kot ni bila še nikoli, kar sem pisal gledališke kritike, in da je bila celo moja žena, ki je pri tej nemogoči igri igrala glavno vlogo (nekakšno subreto v katastrofalnem kostimu), tudi zanič. Vstal sem in stopil v spalnico. Po prstih, da ne zbudim žene, ker je morala biti od včerajšnje predstave prav gotovo zelo zbita. Predstava je namreč trajala skoraj do enih. Nikogar v sobi. Na njeni posteljni omarici pa košček papirja, na katerem md sporoča, da ji je takega življenja dovolj in da se bo omožila z nekim režiserjem — da, ime tega režiserja, *d mi je bil popolnoma neznan, sem si celo zapomnil. Nils Nilsen. Za vraga, kako ime! Ko sem to prebral, mi je nenadoma čudovito odleglo. Zadihal sem, kakor še nikoli. 2eno imam zelo rad, toda vendar sem se prav krepko oddahnil, se z vso naglico vrnil v .svojo delavno sobo, si pripravil svojo staro »Remingtonco« in začel po njej udrihati, da se je kar bliskalo. Se nikoli nisem pisal s tako lahkoto, tako sproščeno, s takim veseljem in užitkom, kot sem pisal kritiko te predstave.
Pisal sem brez usmiljenja, naravnost iz srca, vse tako, kot sem čutil in mislil, brez ozira na levo in desno, ne da bi pazil na formulacijo vsakega stavka. jkratka tata* M M «gfen 0MÜ
pravo kritiko. Kakšna sreča! Neverjeten užitek! Lepota vseh lepot! Itd.
Ko sem končal, sem si prižgal cigareto in se skozi okno zazrl v nebo. Rekel sem si: Kako lepo nebo, mislil pa na svojo kritiko: Kako imenitna kritika. To pot se bom zameril prav vsem, do zadnjega. Tudi moji zadnji zagovorniki bodo padii po meni. In moja žena se bo lahko mime duše poročila s tistim režiserjem nemogočega imena. Bil sem nadvse zadovoljen s seboj zaradi svojega poguma, bil sem srečen, ker sem si upal povedati vse, prav vse po pravici in resnici.
Naslednji dan je moja kritika izšla.
Zaprl sem se v svojo sobo in čakal. Kar bo, bo!
Ob desetih je prvič pozvonil telefon. Kje pa se skrivaš, fant moj! Ni. sem verjel lastnim ušesom. Direktor VP. On sam pri telefonu. Daj, oglasi se pri meni v pisarni. (Se nikoli me ni tikal). Moram govoriti s teboj. Malce sem užaljen sicer, vendar pa ti moram hočeš nočeš čestitati. Ni vse točno, tu in tam si ga polomil, ne razumeš vsega, zlasti težav, ki smo jih imeli pri uprizoritvi te predstave, kritika pa je kljub temu sijajna, vzpnatmdna in — kaT je glavno — konstruktivna. Tako se pišejo kritike ... z nekaterimi korekturami seveda.
Obljubil sem, da pridem v njegovo pisarno.
Cez pol ure. Igralec Jean V. Hripav, krepak glas, da sem ga komaj razumel. Lepo si me zdelal, starina! Toda skoraj točno. Bil sem res slab. Se zdaj me glava boli, če se spomnim, kako sem ga lomil. Zame nemogoča vloga. Pridi na kozarček v gledališki foyer, imenitno žganjdeo smo dobili. Povabim te. — Odložil sem telefon in sedel. Ta človek, ta slavni Jean V., ki me že več kot eno leto sploh ne pogleda, navzlic temu, da sva bila nekoč sošolca, se je zdaj tako daleč spozabil, da me je povabil na kojwsg žgaojics. Kaj sttnjam.?
Seveda sem mu obljubil, da pridem z njim popit kozarček gledališke žga-njice.
Komaj sem odložil slušalko, ko je telefon znova zabrnel. Nile Nilsen. Režiser. Od kod pa se je ta vzel? — Ne poznate me, kaj? — Ne, sem odvrnil, še nikoli nisem slišal za vaše ime. Pač... Glas na oni strani žice je postal nenadoma mehak in nežen: Vse je v redu. Vaša žena j« pri meni in se kar dobro počuti. Ce jo želite videti... Grdo ste jo zdelali. Morali bi upoštevati, da je vaša žena, monsieur. Se vam ne zdi tako? — Ne, sem rekel. Tega pri kritiki ne morem in nočem upoštevati. Čeprav je moja lastna žena. — Zazdelo se md je, da se je nasmehnil. K stvari, monsieur. Moja režija vam torej ni všeč, kot sem bral v vaši kritiki. Prav. Rekel bi, da je tako prav. Zanima me samo, če je to čisto vaše mnenje. — Seveda, odgovorim začudeno in nerazumevajoče. Moje mnenje. Toda ... ne poznam vas in sploh nisem vedel, da ste vi režiser te predstave. Tg je nemogoče! — Zdaj se je čisto razločno zasmejal. S tem hočete reči, da je vaša kritika moje režije povsem objektivna. Ker me pač niste poznali ... Nikakih osebnih zadržkov proti meni. Tako rekoč nič privatnega ni kanilo v vaše mnenje o moji režiji. Prav? Jaz pa mislim, da se motite. Prvič: vaša žena, in drugič: neki dogovor. Prav? — (Ta trenutek, mislim, da je le malo manjkalo, da se nisem zbudil). Kakšen dogovor? zakričim v telefon. Vraga, kakšen dogovor neki? (Na ženo sem popolnoma pozabil). — Se mi je takoj zdelo, pravi. Sploh pa nisem niti pričakoval, da boste ta dogovor priznali. Povem vam sam: naročili so vam, neki moji nasprotniki so vam naročili, da tako pišete. Da me strgajte, sikrat-ka, da me onemogočite. Poznamo ta način. Star je kot gledališče. Prav? Sicer pa v.aša kritika ni neumna, nasprotno, celo zeig	Pišete.
Pogumno. Z znanjem. Da. — Jeza me je že minila. Kaj naj mu rečem? Najboljši namen sem imel, ko sem pisal kritiko. Toda tega mu res ne morem dokazovati, bilo bi neumno in nepotrebno. Nikoli mi ne bo verjel in nih. če bi mi ne verjel. In še to sem pomislil: Vse to je tako čudno zamotano. Neprijetno in težko. —
Brez odgovora sem odložil slušalko.
Tišina. Dolga, blagodejna tišina.
Točno ob dvanajstih pa stara, dobra -Judit. Se nikoli je nisem strgal. Moja slabost, priznam. Očarljiva igralka, stara mamica in moja ljubezen iz študentovskih let, ko sem jo prvič videi kot dojiljo v »Romeu itn Juliji.« Zdaj ji je že prek šestdeset let. To pot sem ji prvikrat povedal nekaj bridkih, nežno in obzirno sicer (drugače nisem mogel), a vendar bridkih. Kako ti je, ljubček moj, je vprašala. Kakšno strahoto pa si napisal. Zdaj na stara leta sg se me tako nehvaležno privoščil. Kaj te nič ne boli? — Da, sem ji odvrnil. Samo zaradi tebe me boli. — In ona: Pa misliš, da si storil prav? Res tako misliš, kot si povedal? — Pomislil sem in ji s težkim srcem priznal: Res, draga moja! Tako sem mislil. — Nato je rekla: Potem je čisto prav, dragec, da, potem je čisto prav. Pridi zvečer k meni, je še rekla, rada bi te apet videla. --------
Zbudil sem se. Ura je bila osem. Zena je stala pred mojo posteljo in se veselo smehljala. Torej ni odšla, sem pomislil. Vse to so bile samo sanje, rada me ima in me n« bo nikoli zapustila, čeprav sem gledališki kritik in ona gledališka igralka.
»Nemirno si spal to noč, dragi,« je rekla in se še vedno smehljala. »Kaj ti je bilo?«
»Nič,« sem dejal. »Neumne san)*.« Nato pa sem še rekel: »Veš kaj, že dolgo nisva bila pri najini stari Judita Ofoiščiva jo zvečer.«	j
i?	Milan $ea j
'J
Američan Wegeman v Planici
Čeprav tnadlcioffialna pim-MBc* podredi te v letos po dtevifliu sodelujočih držav eaostaija za ptredknjižni tekmovanji, ni rtič izgubila na svoji mikavnosti. To potrjujejo na eni strani številne prijave domačih obiskovalcev Planice ter 300 Avstrijcev im 250 Italijanov, ki pridejo v Planico s posebnimi vlaki oziroma av. tofrusd, na drugi strani pa sodelovanje že napovedančh avstrijskih skakalcev ter Američana Wegecnana, ki se bodo v današnji tekmi pomerili z našimi najboljšimi skakalci.
Prikupni 22 letni ameriški študent je doma iz Hoiilywooda. Poleg športa se zanima tudi za druge stvari. V Koloradu je študiral glasbo, bil pa je tudi športni učitelj za goli in tenis. Po povratku v domovino se hoče mladi Wegeman uveljaviti še na področju televizije. — Zastavnemu Američanu pred prvim treningom na SO metrski skakalnici niso posvečali kdo ve kakšne pozornosti. Pogovor o sposobnostih in kakovostih posameznih tekmovalcev se je v glavnem sukati le okoli Avstrijcev Bradila in Leodoltetrja, včerajšnji trening pa je pokazal, da bo Wegeman obema najresnejši tekmec. Ne glede na to, da se je prvič spustil po skakalnici, je pokazal, da je mojster lepega sloga, poleg tega ;pa je dosegel tudi najdaljši skok dneva.
Na včerajšnjem treningu je sodelovalo ftl skakalcev, in sicer 13 inozemcev in 8 Jugoslovanov. Med njimi so se izkazal i z dolžinami svojih skokov zlasti naslednji;:	Wegeman 77, 79.5, 81.5, 79.5, Bradi
»78, 80. 75, 79 77, Leodolter 75, 73.5, 77. 79, Finžgar 71, 72.5 . 73 . 74.5, 73, Polda 70.	71.5, 73.5, 71; Klančnik 72. 73, 71;
Findling 70, 71, 72; Greller 70, 72; Adle-šič 67, 71; Zalokar 70. 63; Kienzl 71.5; Kcstmer 71 m. Snežne razmere so ugodne, tako da na današnji mednarodni tekmi pričakujejo lepe, zanimive borbe.
Znani atlet Odreda na dolge proge Janko Kovačič je bil diplomiran na filozofski fakulteti. Klubski tovariši kakor ostali športniki mu prisrčno čestitajo in žele še več lepih uspehov na športnem področju.
Gligorić na tretjem mestu v Havani
Kakor poroča Tanjugov dopisnik 1z New York», Je Gligorič na mednarodnem šahovskem turnirju v Havani zasedel tretje mesto s 17 točkami. Dobil Je 12 partij. remiziral pa Jih Je 10. ne da bi bil
Strelski troboj na Igu
Preteklo nedeljo so strelci Akademske strelske družine iz Ljubljane gostovali na Igu. Domačini so postavili dve-ekipi, ki sta se pomerili s strelci univerze v streljanju z vojaško puško. Zmagala je ekipa univerze s 375 točkami, drugi so bili strelci z Iga, tretja pa je bila lovska družina. Med posamezniki so bili najboljši Kveder (ASD) s 101 točko, Rems (ASD) s 94 točkami in Peršič (ASD) z 69 točkami. V ekipi ižanskih strelcev je bil najboljši Švigelj s 63 točkami, med lovci pa Korenin z 61 točkami. V ekshibiciji je v hitrem streljanju zmagal Kveder z 19 in 18 zadetki v eni minuti.
Pred tekmovanjem je bilo propagandno streljanje, ki se ga je udeležilo veliko število Ižancev, predvsem mladine.
Triglav ekipni prvak Slovenije v boksu
Izvršni odbor Boks zveze Slovenije Je na svoji seji n-a podlagi rezultatov ligaškega tekmovanja določili vrstni red moštev, ki so tekmovala v slovenski ligi leta 1951. Ekipni prvak je Triglav iz Ljubljane s 5 točkami in količnikom 43:35, drugi je SŠD Železničar Maribor s 5 točkami in količnikom 43:37, tretji BK Branik, Maribor, 1 točka, 4. Rudar, Trbovlje 0 točk.
Triglava ni imajo za bližnji čas sestavljen lep tekmovalni spored. 29. marca bodo priredili v Domu milice v Slomškovi ulici klubsko prvenstvo, na katerem bodo nastopili vsi tekmovalci.
5.	aprila pridejo v goste člani mariborskega 2elezniičarja, 12. 4. garnizija Pula, 19. aprila pa mariborski Branik. Ta tekmovanja bodo klubu dobra priprava za republiško prvenstvo v maju in za mednarodno srečanje z ekipo iz S i e n n e (Italija).
katero Izgubil. Poleg njega le Najdorf ni izgubil nobene partije. Prvo mesto si delita Najdorf in Reshewsky s po 18 in pol točke. Četrto in peto mesto si delita
Eliskases in Evans s po 16 točkami. Ostali vrstni red je: Rossolimo 14 in pol, Gonzales 13 in pol, Horowitz, Pomar in To-ran po 12 in pol, Prins 12, Cobo 11 in pol itd.
Zanimivo je dejstvo, da Je Quesada, 3d
je med turnirjem umrl, po svoji smrti dobil še dve točki proti Araizi in Soto-leru, ki sta izstopila iz turnirja.
Prvo nagrado (2500 dolarjev) in drugo (1500 dolarjev) sta si razdelila Najdorf in Reshevsky, tretjo, četrto in peto nagrado pa so si razdelili Gligorič, Shin Evans (vsak po 733 dolarjev).
Trifunovič vodi v Mar del Plati
V IV. ta»lu mednarodnega šahovskega turnirja v Mar del Plati je Trifunovič premagal venezuelskega mojstra Budov, skega ter s tem dosegel svojo tretjo zaporedno zmago. - Po tem kolu vodi Trifunovič s 3 in pol točke, za njim pa sita argentinska mojstra Bodbochan m Michel e po tremi točkami.
Turnir v Pečuju
V X. kolu mednarodnega šahovskega tuimiirja v Pečuju so se partije končale takole: Gelier : Smislov remi, Gereben : Petrosjan remi. Stahlberg : Pilnik remi, Goiombek : Sliwa 1:0, Sziily : Platz 1:0, Kotmauer : Botvimnik 0:1. Rezultati prekinjenih partij so tile:	Petrosjan :
Sziily remi, Sliwa : Stahlberg 0:1. Vrstni red udeležencev je zdaj naslednji: Geller in Stahlberg 7 in pol točke, Keres 7, Szabo, Botvinnik 6 in pol, Barcza, Sziily 6, O'Kelly, Smislov, Pilnik 5 in pol Petrosjan, Goiombek 5, Gereben 4 dn pol, Benkö 4, Kotmauer 3 in pol, Tro-janescu 3, Sliwa 1 in pol, Platz brez točke.
Tekma za prvenstvo Slovenije ODRED : MURA Danes ob 15 na stadionu Odreda
V tujino pojdimo le temeljito pripravljeni
Spet sta za nami dve veliki mednarodni tekmi v inozemstvu: tek za pokal Kurik-kale in skakanje na Feldbergu. Rezultati, ki so jih dosegli naši smučarji, niso razveseljivi. Vemo, da naši fantje zmorejo več, da pa prav letos zaradi objektivnin ovir ne morejo pokazati tega, kar znajo.
f rancoska smučarska zveza je dala pobudo, naj se vsako leto izvedejo med alpskimi deželami tekme v tekih za pokal Kurikkale. Francoze je pri tem vodil namen, da bi se zmanjšala doslej nepremostljiva razlika v tekih med Srednje-evrcpejci in severnjaki. Tekmovanje je dobilo ime po svetovnem prvaku Fincu Juhu Kurikkali, ki je leta 1939 zmagal na svetovnem prvenstvu v teku na 18 km r Zakopanih in bil leta 1941 svetovni prvak v smučarskem maratonu v Cortini d'Ampezzo, a je leta 1950 v svojem 38. letu starosti podlegel zavratni bolezni.
Državno prvenstvo na Kopaoniku, ki naj bi se končalo že v nedeljo 9. marca, je bilo podaljšano za dva dni, tako da so naši tekači, ki naj bi tekmovali v Nemčiji v torek tekli še 30 km. Po tekmi so se vrnili g£š v dolino, bili v sredo zjutraj v Beograc $, v Ljubljani pa šele v četrtek dopoldnt. Brzi vlak, s katerim so prišli, pa je bil tudi zadnji vlak, s katerim bi morali nadaljevali pot v Nemčijo, če bi hoteli priti na start še v zadnjem trenutku. Gotovo bi se vodstvo odločilo, da je bolje ostati doma, kakor zaradi naporne poti postaviti le podpovprečen rezultat, če ne bi obljubili prireditelji tekmovanja našega prihoda v upanju da si s tem zagotovimo udeležbo nemšicih skakalcev v Planici. Tako so se naši skakači le za pol' ure ustavili v Ljubljani, nato pa nadaljevali pot v jugozahodni kotiček Nemčije, v romantični Crni les, kamor so prišli v petek popoldne.
Tek na 18 km je bil napovedan za soboto dopoldne. Ker so bili naši tekači zaradi tridnevne vožnje ob suhi hrani neprespani in utrujeni, je bilo sklenjeno, da bodo startali na 18 km le Kordež, Kni-
fic in Pogačnik. Hlebanja in Kandare pa naj bi se odpočila za štafeto.
Pri mazanju smuči smo opazili, da zastopniki drugih držav uporabljajo maže, ki jih mi sploh ne poznamo. Sreča je bila, da je aai Knific za to tekmo dva svoja zaanja Bratlie-skare-klistra, ki ju je hranil od svojega tekmovanja v Osm pred dvema letoma. Temu se imamo zahvaliti za relativno dober uspeh Korde-ža (12. mesto) in Pogačnika (15. mesto) na 18 km. Knific je po četrtem kilometru težko padel, si poškodoval nogo in prišel s težavo na cilj. Prvih deset te-Kačev je rabilo za 17.6 km dolgo progo manj kot eno uro. Med njimi je bilo 5 Italijanov, 2 Finca, 2 Švicarja in Francoz Mandriilon, ki je dosegel tudi drugi najboljši čas. Italijanom se je poznalo, da so progo vozili tri dni prea tekmo in na njej poskušali maže.
Se nekaj je, kar bistveno vpliva na rezultat: oprema. Vsi naši tekači imajo iznošene čevlje, katerih podplati so premehki za ledene proge. Smuči so, razen Knifičevih, izrabljene, brez ostrih robov, ki so nujno posebni v zmrznjenem snegu, da ne spodrsuje. Dočim imajo vsi inozemci s seboj vsaj po 2 para prvovrstnih smuči za različen sneg in različne proge, imajo naši le po en par izvoženin smuči, v katerih trenirajo in tekmujejo. Daleč za nami so časi, ko so v glavnem odločale vzdržljivost, taktika in volja. Tem osnovnim elementom se je pridružila še tehnika mazanja in oprema. Mislim, da je naš tekaški šport največ izgubil s tem, da se tekači niso udeležili olimpijskih iger, ker je bil pretrgan stik s sodobno tehniko tekaškega športa, ki smo ga zadnja leta vedno vzdrževali. Nova oprema, predvsem pa nove maže so našim tekačem neznane. Dva pičla dneva v Cmem lesu jim nista mogla nadomestiti 14 dni stalnega stika z olimpijci v Oslu.
V štafeti je bil naš rezultat peto mesto. Dočim sta Kordež in Pogačnik pu-
stila na 18 km za seboj vse Nemce, je bila nemška štafeta skoraj 3 minute pred našo! Kordež je bil od naših najboljši, čeprav smo to pričakovali od Hlebanje, kateremu je Knific posodil svoje nove smuči in palice. Za Pogačnika je bila štafeta peta tekma v osmih dneh. Hlebanji je spodrčavalo in pri njem se je najbolj pokazalo, da iz različnih voskov kombinirana maža ne more dati učinka specialne maže. Cez noč se je namreč zjuži-lo in zjutraj je naletaval sneg. Izredna prilika za specialiste mazanja! Ce kdaj, je tokrat odločala maža. Dva Finca, ki sta tekla progo po dvakrat, sta zmagala z dobro minuto naskoka pred štirimi odličnimi Francozi.
Skakanje v nedeljo popoldne je bilo za nas nov poraz. Naš Zidar, trikrat zaporedoma zmagovalec na srednje velikih skakalnicah v inozemstvu (Trbiž, Radenthein in Celovec), je bil pri prvem skoku za 10 in pol metra krajši kot njegov tekmec Avstrijec Leodolter, pri drugem pa celo za II metrov! Doslej je bil Zidar pri vseh srečanjih boljši kot Leodolter. Pri obeh skokih je Zidar zgrešil odskok in skočil prvič 67, drugič pa 64 metrov s padcem. Nad mažo se ni pritoževal. Človek pa se vprašuje, kako je mogoče, da ima skakalec kot Je Zidar, ki je najboljši med našimi mlajšimi, letos tako rekoč ob koncu sezone komaj osem skokov na 80-metrski skakalnici, ko imamo v Planici odlično skakalnico za take skoke.
Iz zaključek, ki sledi iz navedenega? Tekme v inozemstvu morajo biti skrbno izbrane in udeležba na njih temeljito pripravljena, sicer je bolje in, nujno, da. izr. ostanemo. Naš smučarski šport si je priboril zadnja leta v tujini sloves, ki ga ne smemo lahkomiselno zapravljati. Vselej pa se je treba zavedati, da smemo od tekmovalca zahtevati dober rezultat le, če mu tudi vse nudimo, kar potrebuje.
L. B.
POZABLJIVIM
NAROČNIKOM!
Se vedno je nekaj naročnikov, ki pozabljajo na plačilo naročnine. Da se izognejo opominom, naj nakažejo istočasno z zaostalo naročnino, še naročnino za en mesec vnaprej.
f Dnevne vesti
KOLEDAR
Nedelja, 23. marca: Slava, Viktor.
Ponedeljek, 24. marca: Simon, Gabrijel.
SPOMINSKI DNEVI
23.	III. 1745. — Rojen v kmečki hiši v Zagorici pri Moravčah slavni matematik Jurij Vega.
23. III. 1824. — Umrl francoski romanopisec Henri Beyle-Stendhal.
23. HI. 1880. — Rojen v Ra danski vasi pri Rogaški Slatini literarni zgodovinar dr. France Kidrič.
23. III. 1398. — Rojen v vasi Mlaka na Dolenjskem ameriški pisatelj Louis Adamič.
23. HI. 1947. — I. kongres Ljudske prosvete Slovenije v Ljubljani.
ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA
Ljubljana: Poliklinika, Miklošičeva cesta 20, telefon 50-81; sobotna in nedeljska služba — v soboto od 16. do ponedeljka do 6. ure zjutraj; nočna dežurna služba vsak dan od 20. do 6. ure zjutraj.
Ceije: dr. Josip Čerin, Cankarjeva ulica številka 9 — od sobote opoldne do ponedeljka do 8. ure zjutraj.
Na Medicinski visoki šoli v Ljubljani Je bdi 22. marca promoviran za doktorja vsega zdravilstva tov. Bajželj Janez iz Stražišča pri Kranju. Iskreno čestitamo.
Na medicinski fakulteti je bila promovirana za doktorja vsega zdravilstva Mira Kuclar-Cepuder. Čestitamo!	1832-n
Na Medicinski fakulteti v Ljubljani je bil promoviran za doktorja vsega zdravilstva tov. Bogdan Leskovic iz Ljubljane. Čestitamo!	1845-n
Na MVS je bil včeraj promoviran za doktorja vsega zdravilstva Marinček Igor.
Bakteriološki oddelek Veterinarskega znanstvenega zavoda Slovenije v Ljubljani se je preselil iz Mesarske ulice 1 (Mestna klavnica) v Veterinarski znanstveni zavod Slovenije, Ljubljana, Cesta v Mestni log 47.	1871-n
Poverjeništvo za stanovanjske zadeve MLO Ljubljana, Lingarjeva ulica (Kresija; obvešča stanovalce Ljubljane, da Sprejema stranke izključno samo vsak torek, sredo, petek in soboto od 8. do
12.	ure, višja stanovanjska komisija pa vsak torek in petek od 8. do 12. ure.
Poverjeništvo za stanovanjske zadeve MLO Ljubljana obvešča vse člane rajon-flkih stanovanjskih svetov, da bo skupna konferenca v ponedeljek 24. marca 1962 ob 16. uri v sejni dvorani Magistrata, Mestni trg št. 27/L
Upravni odbor veslaškega kluba »Savice« obvešča članstvo in prijatelje, da bo izredna letna skupščina 25. aprila ob 18.30 v dvorani Državne Investicijske banke — vhod iz Frančiškanske ulice. Dnevni red je razviden na klubski objavni deski in vabilih, katere bo članstvo pravočasno prejelo. Upravni odbor.	1350-n
Občni zbor Društva zobozdravstvenih delavcev Slovenije bo v soboto dne 29. marca ob 15 v predavalnici kemičnega instituta, Ljubljana, Lipičeva 2.	1838-n
Društvo strojnikov, strojevodij in kurjačev LRS poziva vse ustanove in lastnike centralnih kurjav, da v smislu objave Poverjeništva za stanovanjske zadeve MLO L j ubijan « v SP z dne 15. marca takoj prijavijo vse kurjače in pripravnike za strokovni tečaj, ki se prične s 1. aprilom t. 1. Po završenem tečaju se ne bo smelo zaposliti neizprašanih kurjačev. — DSSK LRS.	1829-n
Avto-moto društvo rajona II. sklicuje #voj redni letni občni zbor 28. marca ob 1&30 v Ri n (likalni dvorani Slovenija-avto*
Frankopanska 21. Za člane udeležba- obvezna, ostali vljudno vabljeni. — Odbor.
ONPZ čevljarjev in sedlarjeiv Ljubljana poziva vse člane, da predložijo cenike v dvojniku v odobritev na MLO Uradu za cene do 25. marca 1952.	1808-n
Drevi ob 20. uri plesne vaje v kleti Kazine. Vabljeni.	1846-n
Ce hočete piti dobro kapljico, pridite v gostilno »Pod lipo«, Borštnikov trg 3. Postreženi boste s pristnim koperskim, refOTškim in malvazijo, kakor tudi s toplimi in hladnimi jedili.	1828-n
Vulkanizacija Koprivec Stane obvešča cenjene stranke, da se je preselila s Fi-govčevega dvorišča, na Gosposvetsko cesto 13 (dvorišče Kolizej).	1834-n
Čebelarji pozor! Dne 30. marca bo ob 14 na Bregu 7 pri Litiji licitacija naseljenih in praznih AZ panjev, točil in drugega pribora.	1799-n
Sadjarji, pozor! Približuje se čas spomladanskega sajenja sadnih dreves. V kolikor še niste izkopali jam in pripravili zemlje za obnovo sadovnjakov, storite to takoj, da bo zaradi zakasnele zime sajenje še pravočasno izvršeno Kvalitetno izbiro sadnega drevja vam nudi Kmetijsko gospodarstvo Pekre po sledečih plemenih in sortah: Jablane: bobovec, boskopski kosmač, krivopecelj, carjevič, mošancel, trijerski moštnik, zlata parmena in kron-čeljska; črešnje: hrustavke, rana majniška in hortenzija; slive: ontaria, ruth gerstaether in zelena ringlota; češplje: domača češplja. Sadna drevesa so škropljena in razkužena. Cene dnevne, prosta prodaja. Pogoji in dobave: Plačljivo ob prevzemu dreves. Drevesa so na vpogled in izbiro vsak dan. — Kmetijsko gospodarstvo Pekre.	1798-n
GledališSb
DRAMA
Nedelja, 23. marca ob 14.30: Kanin: Cez noč rojena. Izven ln za podeželje, ob 20: Hslung: Gospa Biserna reka. Izven in za podeželje.
Torek. 25. marca ob 20: Kreft: Krajnski komedijanti. Red D.
Zaradi obolelosti tov,. Milana Skrbinška bo Igral vlogo prvega ministra Vanga v nadaljnjih predstavah »Biserna reka« tov. Edvard Gregorin.
OPERA
Nedelja 23. marca ob 20: Giordano: An-dree Chenier. Proslava 40-le-tnice umetniškega delovanja višjega režiserja profesorja O. Šesta. Izven.
Torek, 25. marca ob 19.30: Musorgski: Boris Godunov. Red G.
MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA bivša Frančiškanska pasaža) Nedelja, 23. marca ob 15: Lope de Vega, Premeteno, dekle. Popoldanska predstava.
ob 20: J. B. Priestley, Inšpektor na ohisiku
Ponedeljek 24. marca: Zaprto.
Torek, 25 marca ob 20: D. Gervais, Za stanovanje gre.
ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE,
LJUBLJANA, MESTNI DOM
Nedelja, 23. marca ob 20: Hamik-Smalc: Vesela božja pot.
Prodaja vstopnic pri blagajni v Mestnem domu.
MESTNO LUTKOVNO GLEDALIŠČE
Ročne lutke — Resljeva cesta 2S Nedelja, 23. marca ob 11: Karsch-Pengov: »Težave Peteršiljčkove mame«. Ponedeljek, 24. marca: Zaprto.
Marionete — Šentjakobski trg Nedelja, 23. marca ob 17.30: Počel: »Čarobne gosli«.	,
Ponedeljek, 24. marca: Zaprto.
Prodaja vstopnic dnevno od 11 do 12.30 pri blagajni Mestnega gledališča v Frančiškanski pasaži.
OBRTNIŠKO GLEDALIŠČE ROKODELSKI DOM
Nedelja, 23. marca ob 20: Roksi Harring-tonova (veseloigra).
SKUD FRANCE MENCINGER
gostuje v soboto 22. marca ob 19.30 In v nedeljo 23. marca ob 14.30 s Spicerjevo spevoigro »Nmav čez izaro« v dvorani mestnega gledališča — Titov dom na Jesenicah.
GLEDALIŠČE ZA SLOVENSKO PRIMORJE — POSTOJNA
gostuje v nedeljo 23. marca na Uncu s Finžgarjevo dramo v 4. dejanjih: »Naša kri«.
Koncerti
Jutri ob 20.15 v Filharmoniji V. simfonični koncert izven abonmaja. Na sporedu* Premrl, Tema in varijacije, Schubert, Nedokončana simfonija, Strauss, Koncert za rog in orkester, Ravel, La Valse. — Solist Vitčzslav Malir, dirigent Bogo Leskovic. Vstopnice v Knjigami muzikali j.
Predavanja
Slovensko kemijsko društvo priredi predavanje akademika prof. dr. Antona Peterlina z naslovom: XII. mednarodni kongres čiste in uporabne kemije v New Yorku v letu 1951. Predavanje bo 27. marca ob 20 v sindikalni dvorani Sveta za predelovalno industrijo LRS, Župančičeva ulica 3 (pritličje).
Odbor društva zobozdravstvenih delavcev Slovenije sporoča članstvu, da bo v petek 28. marca ob 20. na običajnem mestu nadaljeval predavanje doc. dr. Lo-jze Brenčič, v soboto ob 7. uri pa v laboratoriju ZSS tov. Pečenko Vojko.	1839-n
Pediatrična sekcija SZD vabi svoje člane na sestanek 26. marca ob 19 na pediatrični kliniki.. Predavala bo dr. Zdenka Ivančič-Szilagyi o anoreksiji..	1869-n
Radio
SPORED ZA NEDELJO
Poročila ob 8.00, 12.30. 15.00, 19.00 to
22.00	— 7.00—8.00 Dobro Jutro, dragi poslušalci! (pester glasbeni spored), vmes objave; 7.25—7.30 Kaj bomo danes obiskala: 7 30—7.40 Jutranja telovadba; 8.15 Objava dnevnega sporeda; 8.20 Želeli ste — poslušajte; 9.10 Pomlad v slovenski pesmi, pregovorih in običajih; 10.00 Želimo Vas razvedriti (pester glasbeni spored), vmes Prenos mednarodnih tekem v smučarskih skokih na 80-metrski skakalnici v Planici (Prenos iz Planice); 12.40 Zabavna glasba, vmes objave; 13.00 Pogovor s poslušalci; 13.10 Želeli ste — poslušajte; 15.30 Za naše kmetovalce — Ing. Jože Spanning: Spomladanska obdelava zemlje; 15.45 Slovenske narodne pesmi; 18.00 Josip Jurčič: Hči
Izdajatelj Usta Tiskovni konzorcij Osvobodilne fronte Slovenije. — Direktor: Rodi janhoba. — Odgovorni urednik: Sergej Vošnjak. — Tiska Tiskarna .Slovenskega poročevalca«. — Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica S, telefon 85-22 do 55-26. — uprava: Ljubljana, Čopova olica 50-III, telefon 45-75 ln 46-21. — Oglasni oddelek: Ljubljana, Selenbnrgova oltca 5, telefon 28-98, za ljubljanske naročnike 24-62, za zunanje 28-22. — Poštni predal 22.	— Tekoči račun
MB 801-882»"#, — jttecečaa naročnina JL« din.
mestnega sodnika (radijska igra); 17.00 Za dobro valj o (pester glasbeni spored);
18.00	Kako smo arondirali to uvedli gospodarski račun (pripovedujejo zadružniki); ie.15 Pomemadni koncert; 19.10 V ritmu koračnic; 19.30 Jules Massenet: Werther. opera v 4 dejanjih — vmes po prvem dejanju: Športna poročila; 22.15 Pregled sporeda za naslednji dan; 22.20 —24.00 Prijeten počitek! (zabavne in plesne melodije). vmes objave; 23.00—23.30 Glasbena oddaja Radia Jugoslavija na vaju 327.1 m: Igra Zabavni orkester Radia Ljubljana pod vodstvom Bojana Adamiča.
Kino
LJUBLJANA — KINO »UNION«: ameriški barvni film: »Neptunova hči«. Tednik. Predstave ob 16, 18.15 in 20.30. Cena vstopnicam se zviša za din 5'zaradi nastopa »človeka iz gume« pred kinopred-stavami. Ob 10 dopoldne matineja istega filma.
KINO »SLOGA«: francoski film: »Varujte se plavolask«. Tednik. Predstave ob 15, 17, 19 in 21. Ob 10 dopoldne matineja istega filma.
KINO »MOSKVA«: ameriški film: »Vse o Evi«. Brez tednika. Predstave ob 16,
18.30	in 21.
KINO »TRIGLAV«: francoski film: »Varujte se plavolask«. Tednik. Predsta-ve ob 16, 18 in 20.
KINO »SISKA«: italijanski film: »Volk z gore sila«. Tednik. Predstave ob 16, 18 in 20.
Prodaja vstopnic od 9 do 11 ter od 14 dalje, v kino Slogi in ostalih kinematografih od 15 dalje.
Obvestila
BOLNIŠNICA ZA DUŠEVNE IN ŽIVČNE BOLEZNI LJUBLJANA — POLJE Je primorana spričo prenatrpanosti svojih ubikacij in pomanjkanja zdrav-nikov-psihiatrov u k i niti do nadaljnjega sleherni sprejem bolnikov. — Uprava bolnišnice Ljubljana — Polje.
OBVESTILO
V nekaj dneh izide v založbi »Delavske enotnosti« posebna izdaja Obzornika (priloga Delavske enotnosti), ki prinaša zbrano celotno gradivo za izdelavo tarifnega pravilnika o zaslužkih z vsemi potrebnimi navodili in pojasnili. To gradivo je neobhodno potrebno vsem delavskim svetom, upravnim odborom, izvršnim odborom podružnic in upravnim vodstvom podjetij. Priporočljivo je tudi, da ga imajo vsi člani delovnih kolektivov. Naročite skupno za delovne kolektive ali posamezno na Upravo Delavske enotnosti, Ljubljana, Masarykova cesta 14-H, telefon 49-70, poštni predal 284.	1870-a
'OPOZORILO VSEM LASTNIKOM, POSESTNIKOM IN UPRAVITELJEM GOZDOV NA OBMOČJU MESTA LJUBLJANE
Na osnovi člena 10. zakona o gozdovih LRS morajo lastniki, posestniki in upravitelji gozdov na območju mesta Ljubljane vse v letošnji zimi nastale snego-lome, zlasti pa igličaste, odstraniti iz gozda najpozneje do 30. aprila 1952. Da se prepreči razširjenje lubadarja, mdra biti ves igličasti les že v gozdu obeljen, ker je vsak promet z neobeljenim igličastim lesom prepovedan po Odredbi o ukrepih proti 'škodljivemu mrčesu in nalezljivim boleznim na gozdnem drevju. (Ur. list LRS št. 12-70-49). Prekrški se bodo kaznovali po členu 42. splošnega zakona o gozdovih. (Ur. list FLRJ št. 106-47). Iz tajništva IO MLO mesta Ljubljane.
VSEM ZAKUPNIKOM ZEMLJIŠČ, LAST SPLOŠNO LJUDSKEGA PREMOŽENJA NA OBMOČJU MLO LJUBLJANA
Uprava nepremičnin MLO Ljubljana, Kotnikova 16, obvešča zakupnike to koristnike zemljišč, ki so last splošno ljudskega premoženja, da je upravljanje teh zemljišč, v kolikor leže na območju RLO I, II. Ill in IV, prešlo pod upravo nepremičnin MLO Ljubljana. Pozivamo koristnike ln zakupnike zemljišč, da se zglasijo pri Upravi nepremičnin MLO Ljubljana Kotnikova 16 med 8. to 13. uro zaradi obnovitve zakupnih pogodb in to:
za zemljišča z območja RLO-1 na dan 26. m 27. mairca: za zemljišča z območja RLO-n na dan 28. In 29. marca; za zemljišča z območja RLO-III na dan 31. marca in 1. aprila; za zemljišča z območja RLO-IV na dam 2. in 3. aprila.
Predložiti je obstoječe zakupne pogodbe 'r potrdila o plačani zakupnini za leto 1951. Koristnikom zemljišč, ki so pod posebno upravo ekonomij, ustanov, zavodov itd. ln zakupniki zemljišč in vrtov, ki spadajo neposredno k hišam last splošno ljudskega premoženja, se ni treba javljati. Vse zakupnike opozarjamo, da bomo z vsemi neprijavljenimi zemljišči po preteku prijavnega roka prosto razpolagali, ne glede na eventualno že posejano kulturo Proti onim, ki obdelujejo zemljišča brez zakupne pogodbe, ali jih ne bodo obnovili v prijavnem roku, bomo kazensko postopali. Koristnike vrtov ob zgradbah pozivamo, da pristopijo k strokovnemu obrezovanju in škropljenju sadnega drevja. Terenske referente naprošamo, da obnove zakupne pogodbe za vse zakupnike, ki so jim doslej dodeljevali posamezne dele večjih parcel. Ti zakupniki naj se zato obračajo neposredno na terenske referente. Uprava nepremičnin MLO Ljubljana
622-a
DAJALCI KRVI
Pregledi dajalcev ln odvzemi krvi v Zavoau za transfuzijo krvi v Ljubljani: v torek in četrtek za dajarce iz Ljuoija-ne, v sredo z dežele. Prijave od 7 oo 8.30. Prijavijo naj se dajalci, ki so daii kri pred 6 meseci, novt in tisti, la bodo do-oili poziv na dom. -r Opozorilo: Dajaiec mora bit: popolnoma zoiav in rizično dobro razvit, starostna meja od 21 do 60 let. Na dan prijave ne zav„.vaj le azkohomin pijač, mastnih Jedi (mti mleka, mlečne kave), lahko čaj, črno kavo, kruh. Alkoholičaru naj se ne javljajo! Pn prijavi predložite vedno novo osebno izkaznico ali izkaznico dajaica krvi s suku. Na odvzem krvi se ne javljajte preucasno (izvzeti tisti dajalci, ki imajo od zdravnika v kartotečnem listu do.očen drugačen rok). Posebno opozarjamo dajalce z dežele, da jim v pnmeru predčasne prijave kri ne bo odvzeta, niti povrnjeni potni stroški. Dajaicem z dežele povrnemo potne stroške v obe smen (potniški viak III. razred) na podlagi predložene enosmerne vozovnice — ne kupujte povratnih.
POZIV UPNIKOM IN DOLZNIKOK
Z odločbo Predsedstva vlade LRS — Sko II 189/1-52 od 11. marca 1952 je prešlo podjetje »Teko«, uslužnostno in agemumo podjetje Generalne direkcije tekstilne in usnjarske Industrije LRS v Ljubljani v likvidacijo. Likvidacijska komisija poziva s tem vse upnike in dolžnike podjetja naj v roku 14 dni po objavi v dnevnem časopisu priglasijo likvidacijski komisiji svoje terjatve oziroma dolgove napram podjetju.	1824-a
POZIV UPNIKOM IN DOLŽNIKOM
Okrajna delavnica »Preproga« v Slov. Konjicah je z odločbo OLO Poljčgne z dne 15. februarja 1952 v likvidaciji. — Zaradi tega poziva vse upnike in dolžnike, da do 31. marca 1952 pošljejo svoje terjatve, oziroma poravnajo svoje obveznosti. Po preteku tega roka bomo dolžnike predali sodišču.	1852-a
Umrli
Tik pred zaključkom študija je nepričakovano umrl naš dobri gojenec ACO STOJANOVSKI. Zemski ostanki bodo prepeljani.v Skopje. Profesorski zbor in gojenci zavoda bodo ohranili dragega tovariša v trajnem spominu. — Ljubljana,
22.	marca 1952. — Zavod za rizkuituro
Ljubljana — Tabor.	1874-a
Umrla je naša nadvse draga žena, mama, stara mama, sestra, teta, svakinja in tašča KAROLINA DRGANC Vd. ILLOW-SKY roj. SET1NA. Pokojnica je bila pokopana 19. marca na Bledu, kjer je tudi umrla. — Žalujoči mož Anton, hčerka Vasilija, sin Silvester in ostalo sorodstvo. Ljubljana, Bled, Sarajevo; Mokronog, Reka.	1825-a
Nenadoma nam je umrl naš sinček in bratec JANEZ CESNIK. Pogreb bo v ponedeljek 24. marca ob 15.30 iz kapence sv. Ahaca na Zalah. — Žalujoči: očka, mamica in sestrica Cesnlkovl. 1375-n
Izmučena od težke in dolgotrajne bolezni se je ločila od tega sveta in se preselila v boljše življenje, naša dobra sestra in teta NEŽA CEMAZAR v 66. letu starosti. Pogreb bo iz hiše žalosti, Mala vas štev. 39 v ponedeljek 24. marca. 1867-n
Sindikalna podružnica Glavne uprave za promet, Avtoprometna šola na Jezici, sporoča, da je umrla njena članica tovarišica ANGELA CKTAUC. Dolgoletno članico bomo ohranili v najlepšem spominu.
Uprava in sindikalna podružnica Elektrarne Trbovlje sporoča, da j§ zavratna bolezen pretrgala mlado življenje MIRKU HRUSOVARJU. Pogreb bo v nedeljo, dne
23.	marca ob 16. — Zvestega tovariša ohranimo v trajnem spominu. 1851-a
Sorodnikom in znancem sporočamo žalostno vest, da je umrla ANGELA CER« TALIC roj. JERMAN. Pogreb bo v ponedeljek ob 15 z Zal, iz kapelice sv. Krištofa. — Žalujoči sorodniki.
Zahvale
Ob .prerani smrti našega ljubljenega očeta JANKA REBECA se za številne izraze sožalja ter za mnogoštevilno spremstvo na njegovi zadnji poti vsem najiskrenejše zahvaljujemo. Lepa zahvala litijskim pevcem za' ganljive žalostmke. Se posebej se lepo zahvaljujemo zdravniku dr. Lebingerju za požrtvovalno skrb v njegovi težki bolezni. Družina Rebec-Juh.
Vsem, ki ste spremili mojega dragega moža JOŽETA TROJERJA na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetje, se najtopleje zahvaljujem. Posebna zahvala ku-rilniSki delavnici Šiška in tov. Globočniku za poslovilne besede. Žalujoča žena.
Za pomoč v bolezni, spremstvo, vence in ganljivi govor predsednika društva upokojencev ob smrti našega skrbnega moža, očeta, tasta, deda MAKSA TROP-PANA, upokojenega postajenačelnika v Murski Soboti, se najiskreneje zahvaljujejo žalujoče ‘družine: Troppan, Rauch, Ponebšek, Gojak, Ribič.	1872-a
Vsem, ki ste spremili na zadnji poti predragega moža in očeta ALOJZIJA MRAVLJETA, kartonažnega mojstra, mu darovali cvetje in izrekli sožalje, iskrena zahvala. — 2alujoči ostali.	1868-a
Vsem, ki ste ob izgubi naše zlate mame MARIJE STRNAD roj. KRIZMAN iz Strug na Dolenjskem stali ob strani pri bolezni, kakor tudi za spremstvo na zadnji poti, ter vsem darovalcem vencev izrekamo najprisrčnejšo zahvalo. — Družina Strnad.	1843-a
Vsem, ki so spremili našo drago mamo IVANO MEGLIC na njeni zadnji poti ali ji lajšali trpljenje v bo'ezni, izrekam toplo zahvalo. Posebej velja zahvala organizaciji AFZ, Lovski družini in gasilski četi Sv. Ana ter pevcem. — Franc Meglič, Sv. Ana.	1865-a
Vsem, ki ste spremili našo mamo JERCO CEMAZAR na zadnji poti, nam stali ob strani v teh dneh in izrazili sožalje, naša iskre«va zahvala. — Žalujoči ostali.
Najlepše se zahvaljujemo vsem delovnim kolektivom, vsem udeležencem pogreba in darovalcem cvetja, ki so soču-stovali ob nenadni težki izgubi. — Žalujoča žena Kristina Malnič, otroka David, Leo ter ostali sorodniki.	I864-a
Vsem, ki so nas ob nenadni smrti nate skrbne, nepozabne mame CECILIJE NOVAK tolažili, z nami sočustvovali in nam na kakršen koli način pomagali, najiskrenejša zahvala. Posebno se zahva.jujejno tov. primariju dir. Otonu Bajcu ln vsemu osebju novomeške bolnišnice, ki so se trudili, da bi ne prenehalo biti njeno zlato srce. Iskrena zahvala Rajonu Polje,' Terenskim organizacijam OF. AFZ. ZB. vsem ženam, sovaščanom, podjetju in sindikalni organizaciji Hranila Polje, gasilcem, pevcem, godbi, govornikom za lepe poslovilne besede in vsem darovalcem prelepih vencev. Vsem, prav vsem, ki so prišli od blizu in daleč in jo spremili v tak-o velikem številu na njeni zadnji poti — iskrena zahvala. — Novakovi iz Kašlja.	1863'a
Ob težki izgubi našega nenadomestljivega moža in očeta dr. BOGATAJA, okrajnega zdravnika v Krškem, se zahvaljujemo vsem, ki so nas v teh dneh tolažili ln ga v tako velikem številu spremili do prezgodnjega groba. Posebna zahvala: primariju dr. Pavliču, primariju dr. Berglezu, ter bolniškemu osebju za vso požrtvovalnost, nadalje g. Alojzu Pahorju. vsem govornikom, stanovskim tovarišem, pevcem, godbi, zastopnikom OLO, uradov, podjetij, ustanov vseh organizacij ter vsem darovalcem vencev in cvetja. Prisrčna zahvala vsem za izražena pismena sožalja. — Videm-Krško. 20. marca 1952. — Neutolažljivi: žena Boža, hčerka Janja ter vsi sorodniki.	1847-a
B«
Prerano je nehalo biti zlato srce naše ljubljene, nepozabne žene in sestre
JULKE DEŽMAN, roj. Bertoncelj.
Pogreb bo v ponedeljek, 24. februarja ob 10. uri v Selcih n/Škofjo Loko. — V neizmerni žalosti potrti mož Franc, sestra Franci, brat Joža ter ostalo sorodstvo. — Selca n/Skofjo Loko, Železniki.
I
MESTNI LJUDSKI ODBOR V TUZLI,
sprejme za splošno bolnišnico
ZDRAVNIKA
RENTGENOLOGA
Reflektanti naj se javijo pismeno ali osebno
Savjetu za narodno zdravlje i socijalnu politiku GNO n Tuzli
Pogoji:
plača po sporazumu, stanovanje zajamčeno, pogoji za privatno prakso ugodni
ŽILETI!
ŽILETI!
ŽILETI!
Žilete iz originalnega švedskega jekla ima v svoji zalogi prva domača tovarna žilet po 7.— din kos
I. P. P. POBEDA
BEOGRAD» Dračka ul. 9
Pošt predal 788 — Tel. 22-837
Grosistična podjetja imajo popust 0.15 din pri kosu. — Sprejemamo naročila od 1000 kosov dalje.
PREIZKUSITE DOMAČE ŽILETE!
FRANČIŠKANSKA 4
FRANČIŠKANSKA 4
//
Tekstil-Obutev
Ljubljana, Frančiškanska ulica 4
Tel. 37-87 52-74
Vsa trgovska podjetja vabimo k izbiri POMLADANSKIH vzorcev volnenih tkanin za obleke,, kostume, plašče, in površnike. Vedno sortirana zaloga konfekcije, trikotaže in pletenin.
Prešite odeje v klotu in svili.
ODDELEK »OBUTEV« TYRSEVA C. 28
Nudi gornje in spodnje usnje ter ceneno obutev v lepih vzorcih. Posebno opozarjamo na ugoden nakup gumi podplatov in plaščev
za kolesa.
POSTREŽBA V VSAKI KOLIČINI JAMČI SORTIRANO IZBIRO TUDI ZA NAJMANJŠE KMETIJSKE ZADRUGE.
n
FRANČIŠKANSKA 4
FRANČIŠKANSKA 4
[ Malt oglasi )
ZA PISMENO DAJANJE NASLOVOV JE PKILOZITI {».— OIN IN NAVESTI ŠTEVILKO OGLASA. - OGLASNI ODDELEK .SLOVENSKEGA POROČEVALCA., LJUBLJANA SEI.ENBURGOVA UI.irA * - TELEFON t*-t» - Poštni predal 2» Mali oglasi: do 10 besed, beseda din 15.—, vsaka nadaljna beseda din 20.—.
SLUŽBE
POSTRE2NICO za nekaj ur dnevno iščem.
Prešern Zora, Dalmatinova 3.	-1
DVA TAPETNIŠKA POMOČNIKA sprejmemo takoj. Splošno tapetništvo Ljud-ljana. Poljanska cesta 75.	3458-1
KUHARICA išče službo v menzi. Nasiov v oglasnem oddelku.	3462-i
KOVAŠKEGA Pv^viucNIKA sprejme Barič Franc, svabičeva u+ica 13.	3467-1
DVA SAMOSTOJNA KLJUČAVNIČARJA, po možnosti z večletno prakso sprejmem takoj v službo. Piača po aogovoru. Nasiov v oglasnem odoeiku. 3465-1 KNJIGOVODJA, verziran, isce primerne zaposutve. Albreht Rudi, Idrija. 3470-1 PLETILJO, dobio moc, sprejmem. Periferija Ljubljane. Ponuuoe na ogiasni oddelek poa »Samostojna«.	3460-1
IZ V j^ZBAN O PISAKNI&KO MOC Z zna njem strojepisja m osnov knjigovodstva (stamo au honorarnoj sprejme Administrativna šoia, Domobranska 15. — Osebno se predstaviti dopoldne med 8. in 11. uro.	3477-1
POSTREZNICO, ki bi mi tudi prala iščem. Zglasiti se v popoldanskih urah — Bežigrad, Pletersnikova 25-1	3457-1
SLLZITriLJA-HiSNIKA (eventualno tudi upokojenca), vajenega hišnih del in popravil sprejme Administrativna šoia, Domobranska 15. Pogoj zamenjava stanovanja. Osebno se zgiasiti dopoldne med 8. in 11. uro.	3478-1
NATAKAR ali V KATAR z večletno pr a kso z znanjem nemščine, angleščine, italijanščine m srbohrvaščine želi zaposlitve v boljšem hotelu. Ponudbe na ogiasni oddelek pod »Natakar«. 3512-1 POSTREZNICO potrebujem (ob Tyrsevi cesti). Nasiov v ogl. oddelku. 3514-1 POSTREZNICO, samo prvovrstno, za trikrat tedensko sprejmem. Naslov v ogl. oddelku.	3389-1
LEöOSTKUGARJA za galanterijske predmete sprejmem takoj. Mizarstvo Unter-lechner, Maribor, Tiubaijeva 9.	3263-1
POSTREZNICO, dvakrat tedensko sprejmem za pomoč v gospodinjstvu. Naslov v oglasnem oddelku.	3354-1
POSTREZNICO, dvakrat tedensko iščem.
Naslov v oglasnem oddelku.	3357-1
MLADO, pošteno kmečko dekie sprejmem za gospodinjsko pomočnico. Nasiov v ogiasnem oddelku.	3399-1
RAČUNOVODKINJA, samostojna, z večletno prakso, išče službo. Ponudbe pod »Kada-ikoli« na ogiasni oddelek. 3414-1 ßOFER, vesten in trezen, želi zaposlitve. Ponudbe na ogiasni oddelek pod »Abstinent«.	3425-1
GOSPODARSKEGA POMOČNIKA galanterijske stroke s prakso, sprejme podjetje »DOM« s 1. aprnom t. 1. Javite se m-cd 11. in 12. uro — Mestni trg številka 24.	3578-1
IZvkZBANO PRODAJALKO za slaščičarno sprejmem. Nastop takoj. Naslov v oglasnem oddelku.	3570-1
FLAUTISTA za novo ustanovljeni salonski orkester sprejmemo. Kdor želi sodelovati, ima možnost namestitve. Po-nudoe z navedbo kvalifikacije poslati na Tovarno usnja, Šoštanj, SKUD »Kajuh«.	3403-1
ZxjjARJE IN DELAVCE sprejme takoj na delo Gradbeno podjetje Moste — Zaloška cesta 57, Ljubljana.	3333-1
GOSPODINJSKA POMOČNICA, vešča kuhe se sprejme. Sv. Petra c. 12..	3556-1
IZVEZBANA NATAKARICA, poštena, želi zaposlitve takoj. Naslov v oglasnem oddeiku.	3613-1
HibNiCA srednjih let, lahko upokojenka, ki bi opravljala tudi gospodinjstvo, se sprejme k eni osebi. Stanovanje v hiši. Ponudoe pod »Poštena in čista« na ogl. oddelek.	3221-1
VARUHINJO k otroku sprejmem za dopoldanski čas, po možnosti iz Viča, Vrhovcev ali Bi da. Naslov v oglasnem oddelku.	3617-1
DVA SOBOSLIKAR J A in pleskarja sprejme slikar Jemc, Bled.	3598-1
DVA RESNA KMEČKA FANTA, ki imata veselje in smisel za delo pri konjih — sprejme v službo Veterinarski znanstveni zavod Slovenije. Cesta v Mestni log štev 47. Pismene ponudbe z navedbo dosedanje zaposlitve in dela poslati na navedeni naslov. — Plača po dogovoru.	3638-1
DELAVCA(-KO) sprejmemo za vrtna dela. Kmetijski znanstveni zavod, Ljubljana, Hacquetova ulica 2.	3628-1
ZASTOPSTVO ZA IZDELKE široke potrošnje se odda. Ponudbe na ogl. odd pod: »Prvovrstni izdelki«.	3387-2
PRODAM
ZASLUŽEK
UPOKOJENKO sprejmem za nekaj ur šivanja dnevno. Naslov v oglasnem oddelku.	3528-2
SADNO DREVJE, trte obrezujem, pre-cepljam, dajem navodila. Pišite: E. Jakob. Marenčičeva 3 — Ljubljana — Moste.	3510-2
TRGOVSKO KORESPONDENCO v nemščini, prevode ali instrukcije prevzamem. Naslov v ogl. oddelku. 3493-2 SIV AM damske, otroške obleke poceni in lepo. Naslov v ogl. oddelku. 3455-2 KDOR OBVLADA ali poseduje literaturo O trikih modeme magije, optične prevare in slično naj javi pod »Umetniška grupa« na oglasni oddelek. 3379-2 ZÄRADI POVEČANJA OBRTA delam po zmernih cenah. — Krojačica Vavpetič, Gregorčičeva štev. 12, n. nadstropje, levo.	3597-2
POUK klavirske harmonike nudim tudi na domu. Naslov v oglasnem odd 3622-2 BIVŠO BOLNIČARKO - SESTRO, usmiljenko sprejmem k bolnici. Pogačar Marija, Vodnikova št. 105.	3599-2
UPORABLJAJTE ŠPORTNO IN TELOVADNO OPREMO
19
TOVARNE
ELAN
ii
BEGUNJE PRI LESCAH
Sindikati
kulturno-prosvetna društva
knjižnice
množične organizacije 1
izkoristite ugodno priložnost cenenega nakapa
Prešernove knjižnice:
Koledar za teto 1952
Dr. Mirko Cernić. Zdravstveni priročnik
Mimi Malenšek-Konič, Prelom, roman
Poezije doktorja Franceta Prešerna
Iljin-Segal. Kako Je človek postal velikan. III. del.
Cena za serijo pet knjig din 200.—
Pri skupnem naročilu na S in več serij velja do 1. aprila 1952 znižana cena din 150.— za serijo
Naročila sprejema
SLOVENSKI KNJIŽNI ZAVOD V LJUBLJANI
PLETEN OTROŠKI VOZIČEK, nov, na prodaj. Koiezijska ulica 25.	3328-4
SPALNICO, šperano v inmaciji orena m lepo kuhinjsko opravo s steklom prodam. Ogied do 15. Pleskarstvo, Hrenova ulica 8.	3330-4
MARELICE za k zidu in visoke vrtnice nudi Pančur, vrtnar, Mekinje — Kamnik.	3352-4
RADIO 4t1 prodam. Lampe F., Cmuce številka 2.	3401-4
KOMPLETNO SPALNICO poceni proaam.
Rožna doima Cesta Vili, St. 3.	3419-4
PRODAMO večjo količino prvovrstnih lesenih grabelj m kosiSC. Na zalogi so vsi sortimenti. Cene ugodne. Odpošiljamo tudi po zelezmct. Pošljite naročim: Kmetijska zadruga Dobrova pri Ljuo-ljani.	3421-4
DIFERENCIAL »Opel«, kompleten naprodaj. Ogled »Avtomehanika« (Fiat), Tyr-ševa 39.	3426-4
GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK prodam ali zamenjam za športnega. Miklošičeva cesta 6-IIL, levo.	3481-4
ŠTEDILNIK, mizni, železen, skoro nov, poceni prodam. Pržanska 10, Dravlje (Fine).	.4
TKO.UELNE ZIMNICE za 2 postelji, maio rabljene ugodno prodam. Naslov v ogl. oddelku.	3485-4
MLINARJI! Nekaj svile ugodno proaam. Ponudbe pod »Švicarska« na po ar uznico SP Maribor.	3479-4
TRICIKELJ prodam. Bizovik 128.	3471-4
PRODAM ženski šivalni stroj, cizo, par 3 mesece starih prašičkov. Rakar, Cesta v Mestni log štev. 16 (Kolonija), Ljud-ljana.	3486-4
7.60 m ETAMINA prodam. Naslov v ug..
oddelku.	3488-4
PRODAM Stangen tehtnico 300 kg. Beinei tehtnico, šivalni stroj, voz nosilnosti 2500 kg, otroški športni voziček, žensko kolo, kompletno otroško posteljo. Ro-deš, Tržaška 88.	3494-4
KUHINJSKO KREDENCO, dobro ohranjeno ugodno prodam tjidi za bone. — ap. Šiška, Maurerjeva ulica 13.	3496-4
NOVO SPALNICO prodam tudi za bone.
Naslov v oglasnem oddelku. 3498-4 60 KVADRATNIH METROV izklesanega podpeškega kamna prodam. Naslov v oglasnem oddelku.	3500-4
ELEKTROMOTOR 6 KS, trifazni, mas.vm, stabilni, 380/220-voltni prodamo. Ponudbe pismeno: »Gotovina roba takoj« na oglasni oddelek.	3501-4
DVA ZLATA POROČNA PRSTANA prodam. Naslov v ogl. oddelku. 3502-4 PRODAM globok otroški voziček, košaro, železen štedilnik. — Hišnik, Lingarjeva ulica 4.	3503-4
KLAVIRSKO HARMONIKO, 120 basov, ugodno prodam. — Korytkova ulica 23 (pritličje).	3505-4
STRAPACNO KOLO zamenjam za lažjega ali športnega ali prodam. Predjamska 50.	3508-4
GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK, lep, dobro ohranjen, ugodno naprodaj. Plačljivo tudi v bomn. Naslov v oglasnem oddelku.	3509-4
ZENSKO KOLO, žimnico (peresno) in majhen mikroskop prodam. Naslov v oglasnem oddelku.	3527-4
POHIŠTVO — samsko sobo, klavirsko harmoniko, 80 basov ugodno prodam. Naslov v oglasnem oddelku. 3511-4 MENJALNIK, — spojka, kardanska os, vzmeti, za Opel - Oiympio naprodaj. Nasiov v oglasnem oddelku. 3337-4 OTROŠKO POSTELJICO, kompletno, prodam. Mestni trg 17-III., desno. 3515-4 SINGER ŠIVALNI STROJ, nov, prodam.
Naslov v oglasnem oddelku.	3517-4
ZENSKO KOLO, gramofon (kovček) in dve omari, vse skoraj novo, ugodno prodam. Ilirska 21-1. — Meden. 3518-4 PRODAMO stružnico 4000 mm stružne dolžine, potrebno manjšega popravila. Nožni stoječi vrtalni stroj do 25 mm, primeren za podeželskega obrtnika. Mizne škarje 800 mm širine, tudi za pločevino do 1 mm, potrebne manjšega popravila. Mestno ključavničarstvo, Kamnik. 3519-4 PRODAM fmi ženski šivalni stroj in radio »Philips« 4-rl-cevni. Naslov v oglasnem oddelku.	3521-4
DAMSKO KOLO, dobro ohranjeno In pisalni stroj, večji, prodam. Golobič, Pokopališka 3-1.	3537-4
PRODAM nov šivalni stroj in usnjeno tapeciran športni voziček. Pahor, Groharjeva 2.	3535-4
50 ŽELEZNIH POSTELJ prodam po nizki ceni. Naslov v oglasnem odd. 3534-4 JADRNICO, kompletno, zamenjam za kolo ali prodam. Naslov v oglasnem oddelku.	3533-4
KOMPLETNO SPALNICO In kuhinjo z vsem potrebnim prodam zaradi selitve. Naslov v oglasnem oddelku. 3532-4 MOTORNO KOLO Benelli, 500 ccm Sport, v brezhibnem stanju, prodam. Naslov v oglasnem oddelku.	3531-4
MQSKO ZLATO URO z verižico prodam. Ogled od 12 do 15. Naslov v oglasnem oddelku.	3530-4
KOZO Z MLADIČEM, dobro mlekarico.
prodam. Naslov v ogl. odd.	3529-4
MOTORNO KOLO 1000 ccm prodam. Viž-marje 158 .	3464-4
EKSCENTER STISKALNICO — 6-tonsko, prodam. Jernejeva 47.	3454-4
MOŠKO KOLO, skoraj novo, Italijanske znamke, športno, lahko ter ogrodje za žensko kolo prodam. Mestni trg 8-1., vrata 10.	3459-4
FINO CRNO OBLEKO za srednjo postavo prodam. Naslov v ogl. odd. 3442-4 22-KARATNO ZLATO 5.85 gr prodam. — Naslov v oglasnem oddelku. 3447-4 ZENSKO IN MOŠKO italijansko kolo, lepo ohranjeno, prodam. Ogled od 15—17. Naslov v oglasnem oddelku.	3444-4
PLINSKI ŠTEDILNIK, lestenec, belo platno za ženski obleki in razno prodam. Naslov v ogl. oddelku.	3427-4
PRODAM nov polnilni aparat za polnjenje tub in aparat za zapiranje tub. — Naslov v oglasnem oddelku.	3434-4
ŽELEZNO BLAGAJNO Werthelm prodam ali zamenjam za sobno opravo. Predo-vičeva 10.	3436-4
PRODAM cca 2 ha dobre obdelovalne zemlje (polovico njiv), odlična za sadjarstvo. v bližini Ljubljane. Poizvedbe: Aleševčeva 6-L	3438-4
ZIDNO (predvojno) OPEKO prodam. Na zalogi cca 8000 do 10.000 koaov. Naslov v oglasnem oddelku.	3466-4
LEPO POSTELJO, trd les a peresnico, nočno omarico z marmorno ploščo prodam. Naslov v ogl. oddelku. 3368-4 RADIJSKI APARAT, petcevni, popolnoma nov prodam tudi za industrijske bone. — Štefka VTbek, Hraše, pošta Smlednik.	3375-4
RADIO PRODAM. Naslov v oglasnem oddelku.	3378-4
ZDRAV CEBULCEK, večjo količino, prodamo po 40 dinarjev kilogram. Oglasiti se: Gosposvetska cesta 3-1-, Ljubljana ali telefon 53-15.	3381-4
ELEKTRIČNI RESO, nov, prodam. 6500. Naslov v oglasnem oddelku. 3385-4
brejo Švicarsko kozo prodam. —
Potokar, Karlovška 15.	3282-4
PLETILNI STROJ »Ideal« št. 8 prodam, oziroma zamenjam za dobro ohranjen šivalni stroj. Istotam se proda kovček gramofon s 40 dobrimi ploščami, vse v dobrem stanju Ferlič, Bistrica pri Tržiču 65, Trajbah.	3276-4
MOTORNO kolo Ziindap 200 ccm prodam Vidmar Franc, Crna vas 197 pri Ljubljani.	3583-4
GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK prodam.
Ob Zeleni jami 1-1.	3581-4
HARCER KANARČKE za ploditev prodam. Bajc, Rožna ulica 33-n.	3579-4
ZENSKI ŠIVALNI STROJ, pogrezljiv, z okroglim čolničkom, zelo malo rabljen prodam. Naslov v ogl. odd.	3577-4
RADIO »Orion«, petcevni, prodam. Gajeva ulica 9-II-, vrata 10.	3576-4
GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK, avtomo-del, prodam. Verovškdva 36.	3574-4
ŠIVALNI STROJ znamke »Pfaff« prodam. Ponudbe na oglasni odelek pod šifro »55.000«.	3571-4
NOVO MOŠKO SUKNJO prodam. Naslov v oglasnem oddelku	3568-4
VITAMIN B »LEXTRON FERROSO« 84 pilul — 20 cm3 vitamina B 12 — 6 jetrnih injekcij in 200 BIROBIN tablet za apetit prodam. Naslov v oglasnem oddelku SP.	3565-4
ŠIVALNI STROJ »Singer« prodam Ogled od 13 do 15. Naslov v oglasnem oddelku.	3564-4
PRODAM elektro motor 3 in pol KS, en par mlinskih kamnov premer 60 cm in kmečki voz. Kušar. Podsmreka 44, p. Dobrova.	3563-4
ZENSKO KOLO. skoraj novo, prodam — Podmilščakova 26.	3469-4
ŠIVALNI STROJ, športni voziček naprodaj. Subic, Janševa l-II	3561-4
BREJO KOZO prodam — Accetto Stane.
Brdo 24.	3560-4
BREZHIBNO MOTORNO KOLO »Puch« 250 ccm in krilno črpalno prodam. — Ogled vsak čas: Jereb. Vetje. MJ1 đvode	3443-4
»B« KLARINET se proda. Naslov v ogl.
oddelku.	3548-4
RADIO, petcevni »Lorene« prodam tudi za bone. Stamol, Privoz 18.	3547-4
NOV RADIO, bencinski agregat 400 W prodam. Trdinova 7, vrata 15.	3544-4
GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK, avtomo-del, tapeciran, prodam. Resljeva c. 23. podpritličje.	3542-4
DKW, 250 ccm, samo stroj, prodam. Pod hribom 55. šiška.	3541-4
NOV FOTOAPARAT znamke »Robot« prodam. Stangelj, Stopiče pri Novem mestu.	3589-4
KLAVIRSKO HARMONIKO Mozart, 120 basov, 3 registri, prodam. — Pristavec, Novo mesto, Bršljin.	3586-4
NAGLUŠNI APARAT »Vibraphon« prodaja Popravljaona čarapa, Zagreb, Prolaz Balkan kina.	3586-4
ČEVLJARSKI STROJ, kombiniran z elektromotorjem (Freamaschine) brezhiben prodam. Naslov v podružnici »Slovenskega poročevalca« Novo mesto. 3591-4 RADIO »Tepok« 5+1 Super prodam. — Ljubljana, Škofja ulica številka 12-m., Anžlč.	3592-4
TISOČ KG KROMPIRJA prodam. Naslov v oglasnem oddelku.	8540-4
GLOBOK VOZIČEK, kromiran, z vložkom prodam. Bricelj, Wolfova 8-1., — dvorišče.	3539-4
KUHINJSKO IN SOBNO POHIŠTVO, staro, prodam tudi za bone. Naslov v ogl. oddelku.	3550-4
GOSTILNIŠKI PULT z marmornato ploščo, 14 miz in 50 stolov ugodno naprodaj. Medvedova 5a, Zupančič. 3549-4 1500 kg REPE za krmo prodam. Naslov v oglasnem oddelku.	3552-4
NOVO SPALNICO IN KUHINJO prodam.
Naslov v oglasnem oddelku. 3553-4 MOTOR »Saks« 98 ccm, v dobrem stanju naprodaj. Karunova 51	3555-4
MOŠKO NOVO KOLO znamke Puch prodam. Valetinčič Franc, Vevče 69. 3558-4 OTOMANO, dobro ohranjeno, prodam; tudi na bone. Naslov v oglasnem oddelku.	3600-4
30 gr STREPTOMYCINA prodam. Naslov v oglasnem oddelku.	3624-4
ZAPRAVLJIVČEK, skoraj nov, poceni prodam. — Ogled: Vič, Brdo štev. 20, Margon.	3614-4
KRMSKE PESE 1000 kn prodam ali zamenjam za slamo. Kleče 30, Ježica. 3610-4 GLOBOK. OTROŠKI VOZIČEK, dobro ohranjen, prodam za 1200 din. Jegličeva štev. 10, IX. stopnišče, IV. nadstropje, levo.	3611-4
PRODAM MIZO, pisalno mizo, dva stola, veliko ogledalo, kredenco, električni likalnik, plošče (bele in rjave za peč), ležalni stol. Naslov v .oglasnem oddelku SP.	'	3626-4
ZENSKO KOLO v dobrem stanju prodam.
Naslov v ogl., oddelku.	3616-4
SEMENSKO DETELJO »Lucerno« prodam.
Marija Koželj, Jernejeva 33.	3620-4
RADIJSKI APARAT »Minerva« 5+1 prodam za 30.000 din. Ogled med 14—15. — Bolgarska 32, zvoniti 3-krat.	3595-4
MAGNETOFON, kombiniran z gramofonom, kvalitetne izvedbe, prodam. Naslov v oglasnem oddelku.	3602-4
LOVSKO PUŠKO kal. 16, »Bokerico«, v odličnem stanju, prodam. Naslov v ogl. oddelku.	3603-4
ELEKTROMOTOR % ks, enofazni, prodam 2lindra, Poljanska cesta štev. 41. tel. 40-50.	3605-4
DVE BELE OMARE, lepe, trodelne (vezane) ugodno prodam. Naslov v oglasnem oddelku.	3636-4
MOTORNO KOLO 350 ccm Machles, v uporabnem stanju, prodam. Naslov v oglasnem oddelku.	3633-4
PRHO-KAD (tuš-kad), novo, in petrolejsko peč, prodam. Pretner, Štrekljeva 5, Rožna dolina.	3630-4
KOZO, dobro mlekarico, s kozlički, prodam. Cesta na Brdo 2.	3629-4
KUPIM_________________________
ROČNI BRUSILNI STROJ, mizarski kupim. Naslov v oglasnem odd. 3391-5 KAMION od 2 in pol do 3 tone, zahodnoevropske znamke kupi Poljoprivredna zadruga Ivanić Grad.	3450-5
KUPIMO OBOO. — Ponudbe poslati na SKUD »Kajuh«, tovarna usnja, Šoštanj, Štajersko.	3402-5
VOZ na gumi — nosilnost 2000 kg kupim.
Velika čolnarska 4, Ljubljana. 3468-5 PLOSCICE ZA ŠTEDILNIK, bele, kupim.
Naslov v oglasnem oddelku.	3476-5
KUPIM štirisedežni avto, tudi pokvarjen ali ruševino, ali dam v račun motorno kolo s prikolico, brezhiben, ali opravim gradbena dela. Ponudbe na oglasni oddelek pod »Gradbenik«.	3482-5
KLAVIRSKO HARMONIKO, 120 - basno, dobro, kupim. Naslov: Telefonist — Miklošičeva 22.	3491-5
KUPIMO aparat za autogejio varjene, kleparske stroje, električni stoječi vrtalni stroj, električno strojno žago, skobelni stroj (šeping). Mestno ključavničarstvo Kamnik.	3520-5
Ste že poravnali naročnino
SLOVENSKEGA POROČEVALCA
ZA MESEC MAREC
ti
1»
1
Morda ste nehote na to pozabili, zato sedaj pohitite in jo čimprej nakažite po položnici, ki ste jo prejeli v teh dneh.
j PLUTO kupim. Tyräeva cesta 53 — čev-I ljarstvo.	3453-5
; KOMBINIRAN MIZARSKI STROJ kupim ali zamenjam za tračno žago». Naslov v oglasnem oddelku.	3271-5
KLAVIRSKO HARMONIKO 60-30 basov, z ali brez registra kupim. Naslov v oglasnem oddelku.	3320-5
KOMPLETEN DIFERENCIAL za star osebni avto »Ford« tipa A kupim. Naslov v podružnici SP Kranj. 3347-5 MOTOR, bencinski ali Diesel 6—8 HP brezhiben kupi takoj Kmetijska zadruga Sv. Ana pri Tržiču.	2963-5
SLOVENSKO - ANGLEŠKI SLOVAR kupim Naslov v oglasnem oddelku. 3361-5 GUME, 16 col, v uporabnem stanju in obroče kupim Janhar, Lahovče št. 61. pošta Komenda.	3433-5
BIKA, simentalske pasme, 12—18 mesecev starega kupimo. Ponudbe na KDZ Tomačevo, Ljubljana.	3532-5
TENKO 2ICO pol milimetra kupim. Kogovšek, Sibeniška 8, Glince.	3578*-5
MAJHNO MLATILNICO za gepelj kupim Muhič Janez, Mali Podljuben 2, pošta Šmihel.	3590-5
AVTO, štirisedežni. Opel super ali DKW kupimo. Ponudbe je poslati na Okrajno gasilsko zvezo Jesenice — Gor. 3587-5 KOZARCE ZA CAJ kupi Štravs, gostilna Šmarna gora, tel. 735.	3566-5
KOMPLETEN MENJALNIK s petimi br-zinami za tovorni pettonski, šestcilin-derski avto znamke »Mercedes benz«, kupimo takoj. Ponudbe s pogoji poslati na naslov SGP »Primorje«, Ajdovščina.	3409-5
ZAMENJAM
KUHINJSKO OPREMO, moderno, kompletno, zamenjam za motorno kolo. Naslov v oglasnem oddelku	3384-6
ŠIVALNI STROJ, nov, nemške znamke, prodam ali zamenjam za betonsko železo. Naslov v podružnici »Slovenskega poročevalca« Kranj.	3412-6
POLTOVORNI AVTO »Opel« prodam ali zamenjam za 1,5 ton do 2 ton. Ponudbe pod 600 kg na oglasni oddelek. 3575-6 AVTOMOBIL Fiat 1500, dobro ohranjen, zamenjam za poltovomega, dobro ohranjenega, nosilnosti najmanj 1500 kg. — Germovšek, Trebnje.	3585-6
ZAMENJAM zidno opeko za motorno kolo ali prodam. Naslov v oglasnem oddelku.	3562-6
ELEKTROMOTOR, nov. 13 kw. Izmenični z 1460 obrati, želimo zamenjati za slično jakost le zmanjšimi obrati, zaželjeno 900 obratov. Ponudbe poslati na Mestne opekarne. Ljubljana, Tyrševa cesta 14. telefon 49-97.	3593-6
OMEGA 2EPNO URO. štoparico, zamenjam za dober fotoaparat ali prodam. Naslov v oglasnem oddelku.	3623-6
TEHNIKA
STROJNE PANOGE z daljšo prakso sprejme:
TOVARNA PIL — PREVALJE
V
Interesenti naj se javijo pismeno aU osebna pri podjetju
TRGOVSKO PODJETJE
>dxbira<
poslovalnica
v palači »Slon«
opozarja cenjene odjemalce na bogato Izbiro novodospelih vzorcev
ZENSKIH NOGAVIC v najmodernejših barvah
OBIŠČITE NAS IN PREPRIČAJTE SE O CENI,
KVALITETI IN POSTREŽBI!
Nove in stare PARKETE
POLAGA, STRUZI in VOSCI
BOKAL MARJAN,
LJUBLJANA,
Miklošičeva 7/III — Tel. 35-56
STANOVANJA
POSEST
INVALIDSKO PODJETJE
„Honti&ija”
LJUBLJANA, Suri trg številka 4 obvešča vse svoje odjemalce, da smo PRED ŠKOFIJO 16 ODPRLI NOVO POSLOVALNICO,
kjer bomo tudi sprejemali in prodajali razno konfekcijsko in galanterijsko blago
Oglejte si našo novo poslovalnico, kjer boste kulturno in solidno postreženi
REMONT-IV.
Ljubljana, Kolezijsha 4
proda:
kompletno novo krožno žago za laganje drv (cirkularko) na kolesih; 6-tonsko avtomobilsko prikolico in navadni dvo-vprežni voz. — Cene zmemel
Interesente obveščamo, da. prevzemamo vsa pečarska dela. Sprejmemo večje število zidarjev in gradbenih delavcev. Reflektanti naj se javijo pri UPRAVI PODJETJA, Ljubljana, Kolezijska 4, odnosno naj kličejo telefon št. 43-93.
Uprava »REMONT-IV«
se*
DEL HIŠE, parcelo, hišico, kupim ob magistratu. Ponudbe pod »Le resen« na oglasni oddelek.	3325-7
STAVBENO PARCELO 2800 m*, Dobrovce, prodam. Groši, Slivnica pri Mariboru.	3345-7
SAMOSTOJNI DEL HIŠE v Kranju prodam. Naslov pustiti v podružnici SP Kranj.	3348-7
DVOSTANOVANJSKO starejšo hišo v Stražišču pri Kranju zamenjam za novejšo enostanovanjsko, kjerkoli. Ponudbe pod »Zamenjava« na oglasni oddelek.	3393-7
\flLO v središču Kranja prodam. Naslov v oglasnem oddelku.	3394-7
DEL HIŠE, stanovanje 2—4 sob v Ljubljani kupi intelektualec. Naslov v ogl. odelku.	3473-7
ZAMENJAM VILO v Celju za enakovredno v Ljubljani. Naslov v podružnici SP Celje.	3480-7
PARCELA 1600 m2, zazidljiva, na prometni točki v industrijskem kraju naprodaj. Ponudbe pod »Lepa lega« na oglasni oddelek.	3484-7
VILA z enim komfortnim stanovanjem blizu centra v Beogradu, se zamenja za odgovarjajočo v Ljubljani. — Ponudbe pod »Okasion 52« na ogl. odd. 3516-7 STAVBENO PARCELO 1000 m* prodam.
Naslov v oglasnem oddelku.	3404-7
POSESTVO v bližini Ptuja, hišo z gospodarskim poslopjem, novo, ograjeno, zamenjam za enako v bližini Maribora ali niže Ptuja. Naslov v podružnici SP Ptuj.	3408-7
VILO, eno ali dvostanovanjsko v Ljubljani kupim. Naslov v oglasnem oddelku »Slovenskega poročevalca«. 3395-7 ENODRUŽINSKO HIŠICO, majhno, — 20 minut od Kranja, prodam. Ambrož — . Cirče 60, Kranj.	3411-7
ENODRUŽINSKO HIŠO in velik vrt v sredini Novega mesta, sončno, mimo, takoj vseljivo, proda Borštnik, Mej Vrti. Ponudbe izročiti pravnemu zastopniku dr. Smadeju, odvetniku v Novem mestu.	3580-7
SADOVNJAK z vinogradom in hišo, priporočljivo za upokojenca, na Pilštanju blizu Kozjega prodam. Naslov: Poljanski nasip 48.	3594-7
STAVBNO PARCELO Brinje, štiri minute od tramvajske postaje, prodam. Ponudbe pod »Ugodno« na ogl. odd, 3635-7 2 ha TRAVNIKA v Račah, tik glavne ceste Celje-Maribor, primemo za stavbi-šče, prodam. Naslov v ogl. odd. 3634-7
V NAJEM
PROSTOR ZA SKLADIŠČE 50 do 100 m2 eventualno več, iščem. — Ponudbe pod »Obrtnik« na oglasni %ddelek. 3487-8 NJIVO vzamem v najem. Grčar, Tyrševa cesta 58, Ljubljana.	3536-8
UPOKOJENCI POZOR! Za stanovanje v Ljubljani zamenjam novo enodružinsko hišo s sadnim vrtom in njivo. Oddaljeno 15 km od Ljubljane. Naslov v oglasnem oddelku.	3523-9
ZAMENJAM TAKOJ štirisobno stanovanje s kopalnico za dvosobno s kopalnico. Naslov v oglasnem oddelku. 3526-9 SOBO ISCEM, pomagam v gospodinjstvu ali plačam. Imam svoje periio. Naslov v oglasnem oddelku.	3507-9
STUDENT, TRŽAČAN, išče veliko prazno sobo, po možnosti s souporabo kopalnice v centru ali v bližini. Plača v denarju ali v naturalijah. Istočasno zapustim prazno sobo v bližini tramvajske postaje. Ponudbe na oglasni oddelek pod »Tržačan«.	3497-9
DVOSOBNO STANOVANJE v Ljubljani kupim. Ponudbe pod »Ljubljana« na ogl. oddelek.	3483-9
NAGRADO DAM osebi, ki bi mi preskrbela enosobno stanovanje. V poštev pride: Moste ali Kodeljevo. Naslov v ogl. oddelku.	3285-9
OPREMLJENO SOBO išče inženir. Ponudbe na ogl. odd. pod »Elektro«. 3289-9 ZAMENJAM v centru dvosobno stanovanje za enosobno. Ponudbe na oglasni oddelek pod »Sončno«.	3461-9
ZAMENJAM komfortno enosobno stanovanje z mestom hišnika, za dvosobno ali s kabinetom. Ponudbe na ogiasni oddelek pod »Pogoji ugodni«. 3440-9 DVOSOBNO STANOVANJE v Mariboru, zamenjam za odgovarjajoče v Ljubljani ali bližini. Peternel, Ljubljana, Černetova 36.	3303-9
STANOVANJE, enosobno, suho in zračno v Mostah pri Kemični tovarni, zamenjam za enako kjerkoli. Pogoj pritličje in vrt. Istotam se proda žimnica na vzmeti in otroški športni voziček. Naslov v oglasnem oddeiku. 3331-9 ZAKONCA BREZ OTROK iščeta prazno sobo v centru ali pa zamenjata dve opremljeni sobi v centru za eno prazno. Ponudoe na oglasni oddelek pod »Dobro plačam«.	339-9
SOBO (v njej samo miza in umivamix) 4x4 m, čisto, sončno, v viii tik tramvajske postaje zamenjam za istotako, prazno, večjo kjerxoii. Ponudoe pod: »Stroške povrnem« na ogl. oda. 3o34-9 MLAD ZAKONSKI PAR brez otrok išče prazno sobo za nekaj mesecev. Po možnosti v bližini centra. Naslov v oglasnem oddelku.	3353-9
ZAMENJAM enosobno, sončno stanovanje za enako ali večje. Ponudbe pod: »Kodeljevo« na ogiasni odđe+ek. 3,592-9 OPREMLJENO SOBO za pomoč v gospodinjstvu v prostem času nudim. Nasmv v oglasnem oddelku.	«*31-9
DVOSOBNO STANOVANJE s kabinetom in kopalnico, sončno, suho, zamenjam za enako v nižjem nadstropju. Ponudbe pod »Center-Nagrada« na oglasni oddelek.	3615-9
TRISOBNO STANOVANJE v St. Vidu zamenjam za sličnega v Ljubljani. Z.m-dra, Poljanska 41, tel. 40-50.	3606-9
KABINET ODDAM mladeniču, ki bi imel svoje posteljno perilo. Ponudbe pod »Student« na oglasni odd. 3607-9 LEPO ENOSOBNO STANOVANJE na Ježici zamenjam. Naslov v oglasnem oddelku.	3604-9
OPREMLJENO SOBICO oddam osebi za par ur dnevno pomoč v gospodinjstvu. Ponudbe pod »Močna — zarava« na ogl. oddelek.	3545-9
DVOSOBNO KOMFORTNO stanovanje — vrt, v zahodnem delu Bežigrada, zamenjam. Ponudbe pod »Bližje mesta« na ogiasni oddelek.	3596-3
RAZNO
ŠOFER, ki vozi na progi Ljubljana— Gornja Radgona enkrat tedensko ali večkrat naj se zglasi na naslov: Žvokelj, Ljubljana, Pokopališka 5-II. 3332-11 PERC Mihael, železničar v Sevnici št. 76, sem zlorabil ime tov. Novšak Franca, žel. pom. fin. manipulanta v Sevnici v svojih privatnih zadevah, kar s tem obžalujem in se tov. Novšaku zahvaljujem, da ni izvajal posledic. 3625-11 NUJNO POTREBUJEM posojilo za popravilo zob proti mesečnim odplačilom 3000 din. Ponudbe pod »20.000« — zobovje« na ogl. oddelek.	3640-11
•
Dvignite v oglasnem oddelku sledeče ponudbe: April 2769, Ali gotovina, Cena ugodna 687, Dobro ohranjeno 2790, Dobra pomoč 2281, Dobra moč 3151, Doplačilo 3180, Dober uspeh 686, Garsoniera 2942, Garsoniera 2476, Izurjeni 2198, Knjige takoj, Kjerkoli, Kruha dovolj, Lepi kraj 3080, Lepo 2546, Ljubljana-Kodeljevo. Moderno 3103, Miren 3047, Miren študent. Marec 2432 Ohranjeno 2187. Obrtn;k 713, 3120, Okolica 5 km, Predvojni 3084, Pozneje 2543, Priden 3047, Poštena 2363, Plačam dobro Poškodovanka. Stanca 2778, . Solidni odrasli 3338. Stanovanje 3038, Športna linija. 1000 m2 veliko 2670, 1500, Takoj 3166, Takoj 394, Takoj 3936. Ugodno 690, Vrt. Vestna 2961.
Dobre mešanice za kanaržke, male papige itd. dobite pri
SEMENARNA
Ljubljana
TRGOVSKO PODJETJE
HRANA
LJUBLJANA
obvešča svoje cenjene odjemalce, da je pravkar otvorilo
novo špecerijsko poslovalnico
v Puharjevi ulici 3 (dostop iz Ajdovščine in Gajeve ulice)
LEPA IZBIRA KVALITETNIH JESTVIN, KOLONIALNEGA BLAGA IN GOSPODINJSKIH POTREBŠČIN
VLJUDNA POSTREŽBA, PO ŽELJI Z DOSTAVO NA DOM OBIŠČITE NAS IN SE PREPRIČAJTE!