Poštnina plačana v gotovini. Letnik IX 42. V Ljubljani, dne 15. aprila 1927. Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev. ljubljanske in mariborske oblasti. Vsebina.! Iz «Službenih Novin kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca». 162. Razpis glede seznamka naprav, pristojnih za izdajanje potrdil o izvoru blaga iz Poljske. 163. Predpisi o novi taksi na filme. 164. Pojasnilo o uvozu umetnih gnojil, namenjenih za obdelovanje posestev inozemskih državljanov. 165. Naredba o odmeri in pobiranju občinske davščine od postelj za prenočevanje tujcev v krajevni občini Kranjski gori v letu 1927. Razglasi velikega župana ljubljanske oblasti. Razglasi inšpektorja ministrstva za narodno zdravje. Razglasi drugih uradov in oblastev. — Razne objave. Iz „Službenih Novin kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca“, Številka 80 z dne 11. aprila 1927.: Odlok ministra za šume in rudnike z dne 20ega niarca 1927.: Iz državne službe sta odpuščena Julij Lavrenčič, računski oficial v 3. skupini 11. kategorije, in Zmago Trček, računski oficial v 4. skupini II. kategorije — oba pri direkciji šum v Ljubljani. Številka 81 z dno 12. aprila 1927,: Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 22cga marca 1927.: Upokojen jo po členu 234. uradniškega zakona Leon L e v i c k i, tajnik v 1. skupini II. kategorije pri oblastnem hidrotehničnem oddelku v Ljubljani. Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 20ega marca 1927.: Upokojeni so (upokojeni sta) po členu 139. in 141. uradniškega zakona: Fran Baf sreski šolski nadzornik v Kastvu, uradnik v 1. skupini II. kategorije; Matilda Blagaj n e-Gorlšek in Marija M a r o k - S e d e j, učiteljici v Ljubljani, uradnici v 1. skupini II. kategorije; Ignacij Strin e c k i, učitelj v Ksaveriju, srez Gornji grad, uradnik v 1. skupini II. kategorije; Avgust Sabe c, učitelj v Dramljah, srez Celje, uradnik v 1. skupini 11. kategorije. Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 5. maca 1927.: Upokojena jo po členih 133., tretjem odstavku, 139. in 141., petem. odstavku, uradniškega zakona .Ana Pfeifer, učiteljica na manjšinski osnovni šoli v Ljubljani, uradnica v 1. skupini 11. kategorije. Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 5. marca 1927.: Pomaknjeni (pomaknjene) so: iz 2. skupine II. kategorije v 1. skupino TI. kategorije: Janko Blagajne, strokovni učitelj, dodeljen moškemu učiteljišču v Ljubljani; Josip Pečnik, šolski upravitelj v Veliki dolini, srez Krško; Vincenc R o b -1 j e k, učitelj na deški osnovni šoli v Kranju; p. Arh-ungel A p poj, veroučitelj na Viču, srez Ljubljana-okolica; iz 3. skupine H. kategorije v 2. skupin») H. kategorije; Pavel Medič, strokovni učitelj na H. deški meščanski šoli v Ljubljani; Ljudmila Hof-1' e k - K o k o t, učiteljica v Pišecah, srez Brežice; Jožefa Kobal, učiteljica na Rakeku; Roza R i bi-ii i č - A r r i gj e r, učiteljica na Rakeku; Olga Z a -j e c, učiteljica v Trebelnem, srez Krško; Stanko i Gra dišnik, učitelj v Celju; Marija Deržaj,: strokovna učiteljica na dekliški meščanski šoli v Ptuju; Alojzija Kramer, učiteljica pri Sv.Petru Pri Mariboru; Franja Novak, učiteljica v Št. Petni v Savinski dolini; Angela R u s s a n o w - K a 11 a t, Učiteljica v Gederovcih, srez Murska Sobota; Kliza-'(eta R o š k e r - M u h a r, učiteljica v Vitanju, srez Konjice; Marija T e u š i č, učiteljica v Št. Pavlu pri Preboldu, srez Celje; Julija Zaunfuchs, učiteljica v Lolgi vasi, srez Dolnja Lendava. Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dno 5. marca 1927.: Postavljena sta na prošnjo: na Teznu, srez Maribor, desni breg, za stalnega šolskega upravi- telja s pravicami uradnika 1. skupine 11. kategorijo Fran T u š a k, stalni učitelj v Lajtorsbergu-Krče-vini, srez Maribor, desni breg, uradnik v isti skupini iste kategorije; v Slovenski Bistrici za stalnega šolskega upravitelja deške osnovne šole s pravicami uradnika 2. skupine II. kategorije Miloš Tajnik, stalni učitelj v Šoštanju, uradnik v isti skupini iste kategorije. Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 5. marca 1927.: Postavljena sta (postavljena je): v Mariboru za stalnega učitelja na IV. deški osnovni šo'.i s pravicami uradnika 1. skupine II. kategorije Janko Samec, učitelj na IV. deški osnovni šoli v Mariboru, uradnik v 5. skupini II. kategorije; v Špitaliču, srez Celje: za stalnega šolskega upravitelja s pravicami uradnika 2. skupine II. kategorije Ljudevit Kabaj, začasni šolski upravitelj istotam, uradnik v 4. skupini II. kategorije; za stalno učiteljico s pravicami uradnice 2. skupine II. kategorije Olga Kabaj-Petrič, začasna učiteljica istotam. uradnica v 5. skupini II. kategorije. Odlok pomočnika ministra za prosveto z dne 17. marca 1927.: Na filozofski fakulteti univerze v Ljubljani jo postavljen za tajnika s pravicami uradnika 7. skupine.!, kategorije Viktor Zalar, dosedanji pisar na isti fakulteti, uradnik v 4. skupini II. kategorije. Odlok ministra za agrarno reformo z dne 24ega marca 1927: Pri okrožnem agrarnem uradu v Mariboru je postavljen po službeni potrebi za geometra v 3. Skupini II. kategorije Karel Goldoni, geometer v isti skupini iste kategorije pri županijskom agrarnem uradu v Varaždinu. Objave ministrstva za notranje posle: Iz državljanske zveze kraljevine Srbov. Hrvatov in Slovencev smejo Izstopiti: I. zaradi sprejema avstrijskega državljanstva: 1. ) Josip Kolman, rudar v Fohnsdorfu (Avstrija), rojen v Volčjem in pristojen v Sromlje, srez Brežice, skupno z ženo Marijo in dvoma maloletnima otrokoma; 2. ) Albin R e s a r, delavec v St. Petru-Freien-steinu (Avstrija), rojen v Mischu (Avstrija) in pristojen na Prevalje, skupno z maloletnim sinom Karlom; 3. ) Adalberta Z i p 1, zasebnica na Dunaju, rojena na Dunaju in pristojna v Celje; 4. ) Ivan Plemenitaš, delavec v Gradcu, rojen v Radečah in pristojen v iSlatino-okolieo, skupno z j ženo Marijo in dvema maloletnima otrokoma; 5. ) Alojzij Schleimer, mizar v Wildonu (Avstrija), rojen v Eckbergu (Avstrija) in pristojen v I Livold, srez Kočevje, skupno z ženo Jožefo; II. zaradi sprejema nemškega državljanstva: 6. ) Ivana Smole, vdova v Leipzigu, rojena v Nemčiji in pristojna v Sevnico ob Savi, skupno z maloletnim sinom Gilbertom. Uredbe osrednje vlade. 162. Razpis glede seznamka naprav, pristojnih za izdajanje potrdil o izvoru blaga iz Poljske.* ** Ministrstvo za zunanje posle je naznanilo z dopisom K. T. br. 1326 z. dne 16. marca 1927., da je po poročilu poljskega ministrstva za zunanje posle poljska trgovska zbornica za blinski iztok s sedežem v Varšavi pooblaščena, izdajati potrdila o izvoru za poljsko blago, ki bi se izvažale za našo kraljevino. Po tem poročilu odrejam carinarnicami, naj sprejemajo kot polnoveljavna potrdila o izvoru blaga, ki jih izdaja omenjena zbornica, in naj s tem razpisom dopolnijo oddelek I. pod 2.) razpisa C. br. 43.918 z dne 18. julija. 1922., odnosno razpise C. br. 43.140 z dne 4. septembra 1924. in C. br. 5390 in 7386 z dne 9. in 20. februarja 1926. V Beogradu, dne 18. marca 1927.; C. br. 11.296. Minister za finance: dr. Bogdan Markovič s. r. 163. Predpisi o novi taksi na filme/* Na podstavi pooblastitve, ki mi jo daje člen 89. finančnega zakona za leto 1927./1928., predpisujem sporazumno z gospodom ministrom za notranje posle nov člen 103. a taksnega in pristojbinskoga pravilnika za izvrševanje tar. post. 99. b, ki se glasi: 1. ) Po tar. post. 99. b se pobira taksa, in sicer: a) na filme poučno-didaktične vsebine Din 1-50 in b) na vse ostalo Din 3—< od vsakega metra dolžine onega filma, ki se uvozi v državo ali izdela v državi in ki je odobren za uporabo in promet v državi. 2. ) Za filme domačih podjetij, ki dokažejo s potrdilom ministrstva za trgovino in industrijo, da jih izdelujejo z domačim kapitalom, se pobira za prvih deset let, odkar je začelo podjetje poslovati, samo polovica gorenjih taksnih postavk za vsak meter dolžine dotičnoga filma. Pri domačih podjetjih, ki že obstoje, se računi ta desetletni rek od dne, ko stopi predpis tar. post. 99. b v veljavo. 3. ) Kopije filmov, če jih je kaj, so oproščene plačevanja takse v tolikem številu izvodov, v kolikrš-nem se prijavijo in pokažejo na dan, ko se dotični film cenzurira. Kopije že cenzuriranega filma, naknadno uvožene v državo, so zavezane taksi kakor izvirnik. 4. ) Ko se meri film, se jemlje poslednji nepopolni meter, če ga film ima, glede plačila takse za celega- * «Službeno Nevine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 31. marca 1927., št. 72/XV. ** «Službene Nevine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 6. aprila 1927., št. 77/XVJI. 5.) Dolžina vsakega filma kakor tudi kakovost piših. Ce razkrijejo kaznivo dejanje policijska ob- njegove vsebine se ugotavlja takrat, ko ga cenzurira pristojna komisija (odbor). V vsako komisijo (odbori, lastva sama, postopajo prav tako. 17.) Razsodbe, ki spadajo glede teh kaznivih do- ki opravlja cenzuro filmov, spada kot član tudi en janj v področje finančnega oblastva, izdajajo beo-višji finančni uradnik, ki ga odredi generalna direk-1 grajski davčni oddelek, finančne uprave ali davčni cija davkov. Delegirani finančni uradnik je enakopraven član komisije (odbora), katere dolžnosti predpiše podrobneje minister za notranje posle. Poleg ostalega je dolžnost delegiranega finančnega uradnika, da poroča s posebnim referatom po uradu, kateremu pripada, generalni direkciji davkov o vsakem odobrenem filmu, njegovi dolžini in o količini pobrane takse. V dolžino filma se štejejo vedno tudi napisi filma in njegovih poedinih slik. prizorov, imen igralcev, dejanj, poglavij itd. če ti napisi filma in ostalo niso nalepljeni, se sme izvršiti izmera šele, ko jih lastnik filma nalepi, tako da so obseženi ob izmeri tudi ti napisi. 6. ) Cenzurna karta se ne sme izdati nobenemu lastniku filma, dokler ne plača takse iz tar. post. 99. b. 7. ) Ko se film pregleda in končno odobri za uporabo in za promet v državi, ga je treba takoj izmeriti in nato izračuniti znesek ustrezne takse, lastnika filma pa s pismenim aktom napotiti h krajevnemu finančnemu oblastvu, da plača to takso. V tem pismenem napotilnem aktu je treba označiti ime lastnika filma, naziv filma, za katerega naj se taksa plača, znamko filma in dolžino filma v metrih po izvršeni končni cenzuri in še to, pod katero taksno stopnjo iz točke I.) tega člena spada. Če je film domačega izdelka, jo treba priložiti napotilnemu aktu in poslati finančnemu oblastvu tudi overovljen prepis potrdila ministrstva za trgovino in industrijo o izvoru filma. 8. ) Ko finančno oblastvo prejme to takso, izda prinosniku priznanico (potrdilo) o prejetem znesku: v njej mora biti označeno, za kateri film poimenoma se je ta taksa pobrala, s pozivom na številko, ki jo ima pismeni napotilni akt cenzurne komisije (odbora). 9. ) Ko lastnik filma to priznanico (potrdilo) prinese in izroči cenzurni komisiji (odboru), jo ta združi z aktom, s katerim se je cenzuriranje filma zahtevalo in odobrilo; lastniku pa se šele pozneje izda predpisana cenzurna karta, na kateri mora biti označena vsota pobrane takse iz tar. post. 99. a in ki jo potrdi in overovi s svojim podpisom tudi delegirani finančni uradnik. 10. ) Poleg cenzurne karto se vodijo cenzurne knjižice, v katerih so prav tako vpisani podatki, potrebni kontrolnim oblastvom, da lastnik svojevoljno ne poveča dolžine ali ne izpremeni vsebine filma. 11. ) Če se no dovoli, da bi se film uporabil in dal v promet v državi, se od lastnika ne pobere taksa iz tar. post. 99. b. 12. ) Za prošnjo, s katero se zahteva cenzuriranje filma, se plača taksa iz tar. post. 1. taksne tarife, za rešitev pa taksa iz tar. post. 5. taksne tarife. 13. ) Taksa, pobrana iz tar. post. 99. b, so ne vrne lastniku filma, če se dotični film iz kakršnihkoli vzrokov pozneje prepove ali deloma izpremeni in na ta način zmanjša, bodisi po oblastvu, bodisi po lastniku filma. Vkljub temu predpisu sine" zahtevati lastnik filma povračilo že vplačane takse samo, če se film, ki ga jo odobrila cenzura, ni smol prikazovati po naknadni naredbi oblastva. Tako povračilo se sme zahtevati v 90 dneh od dne, ko se jo prepovedal še noprikazovan film, po oblastvu, ki je takso pobralo; prošnji za povračilo jo treba priložiti tudi potrebne dokaze pristojnih oblastev. Če finančno oblastvo tako prošnjo z dokazi zavrne, postopa nadalje uradoma tako kakor v ostalih primerih, ko gre za povračilo pobranih državnih taks. 14. ) Če se d:l v promet film, ki ga cenzurna komisija (odbor) ni cenzurirala in za katerega se predpisana taksa ni plačala, se kaznuje lastnik filma s trikratnim zneskom te takse; poleg tega pa mora plačati redno takso. Z isto kaznijo se kaznujejo oni lastniki filmov, o katerih se ugotovi, da so vložili po izvršeni cenzuri in plačani taksi v film izrezane ali druge nove dele; pri tem se jemlje za osnovo kazni znesek redne takse, ki bi ustrezala celokupni dolžini tako povečanega filma. 15. ) Prikazovanje filma nadzirajo organi policijskega oblastva, kjer pa teh ni, organi občinskega oblastva. 16. ) Če občinska oblastva ugotove, da je učinil lastnik filma kaznivo dejanje, mu odvzamejo film ter ga po najhitrejši poti pošljejo najbližjemu policijskemu oblastvu, ki mora preiskati stvar in nadalje postopati po zakonu glede učinjenih kaznivih dejanj, za katera je pristojno; glede kaznivega dejanja, uči-njenega s tem, da so ni plačala taksa, pa morajo priobčiti potrebne podatke pristojnemu finančnemu oblastvu, ki vzame stvar v nadaljnje postopanje ter izda potrebno odločbo po veljavnih zakonskih pred- uradi. 18. ) Zoper razsodbe nižjih finančnih oblastev se sme vložiti v treh dneh pritožba na generalno direkcijo davkov po oblastvu, ki je izreklo razsodbo, zoper odločbo generalne direkcije davkov pa na državni svet. Zoper razsodbe in rešitve policijskega oblastva o takih kaznivih dejanjih se vlagajo pritožbe po obstoječih dotičnih zakonih, ki veljajo v tem trenutku. 19. ) Policijski ali občinski uslužbenci, ki bi malo- korist občinskemu zakladu davščino od vseh postelj v prostorih, ki se po § 16., točki a), obrtnega reda ali po določilu, ki bi nadomestilo to določilo, oddajajo obrtoma, § 2. Davčni subjekt. Davčni zavezanec proti občini Kranjski gori jc prenočiščar (koncesionar ali zakupnik prenočeval-skega obrta). § 3. Izmera davka. Davščina znaša za vsako posteljo v prostoru, obrtoma oddajanem v prenočevalne namene, za vsa- marno vršili to dolžnost, se kaznujejo v denarju od i ^0^ra^n0 P'enočitev vsakega tujca Din 0-50. 5 do 500 Din v korist državne blagajne, kolikor ai I Prenočiščar sme priračuniti k čisti oddajni ceni tako dejanje kaznivo po drugih zakonih. 20.) Vsi lastniki odobrenih filmov, ki se najdejo dne 1. aprila 1927. v prometu ter imajo cenzurno prenočevalcu Din 0-50 za davščino od prenočišča. Če je v enem prostoru več istočasnih pronoče-valcev, mora priračuniti prenočiščar od.vsake po- karto, morajo predložiti svojo cenzurne karte naj- stelje vsakemu prenočevalcu Din 0-50 k temu, kar bližji cenzurni komisiji (odboru), ki označi na njih, mora osebno plačati za prenočišče, da so ti filmi pridobili pravico za uporabo in promet! • če se odda lokal, zavezan davščini, za dlje v državi brez plačila takse. j časa proti povprečni najemščini za gotovo dobo (te- 21.) Filmi, ki se žele «lati v promet izza dne «Ionsko, mesečno), je računiti poldinarski davek za 1. aprila 1927., morajo predhodno plačati takso, ka-' enkratno prenočitev po številu dni za vsako pokor je predpisano v tar. post. 99. b in v tem členu, steljo. Povprek odmerjeni najem prostora in po- V Beograd u, dne 31. marca 1927.; št. 38.577. Minister za finance: dr. Bogdan Markovič s. r. Minister za notranje posle: Boža Maksimovič s. r. 164, Pojasnilo o uvozu umetnih gnojil, namenjenih za obdelovanje posestev inozemskih državljanov.’1' Na sproženo vprašanje, ali naj se tudi na dvo-vlastnike, inozemske državljane, ki imajo dvv)-vlastna kmetijska zemljišča na našem ozemlju, uporablja člen 8. pravilnika o uvozu in prometu umetnih je dalo ministrstvo za poljedelstvo in vode goje pa mora prenočiščar ob sopodpisu najemniko vem v 24 urah po pogoditvi naznaniti pri županstvu. Ta določila morajo biti v informacijo prenoče-valcem v vsakem obrtoma oddajanem prostoru, ki je zavezan tej davščini, na dobro vidnem kraju nabita obenem pri ostalih oddajnih pogojih. Županstvo ima v vseh primerih pravico, na prv nočiščarjevo željo ali po lastni iniciativi odmeriti davščino povprečno v sporazumu z obdavčeneem. § 4. . Začasne oprostitve. Če je oseba, ki jo veže poklic, na stalno bivanje v občini Kranjski gori in ki je naš državljan, zase ali z rodbino vred prisiljena zgolj zaradi tega, ker nima stanovanja, prebivati nepretrgoma več nego teden dni v prenočišču, ki je zavezano tej davščini, mora županstvo na kolka prosto pismeno prijavo, (oddelek za poljedelstvo) z dopisom št. 11.233/111 z j ki 1110r:l navajati tudi dotičnikov poklic in biti podčine 22. marca 1927. to-le pojasnilo: j pisank po prizadeti stranki in po prenočiščarju, d Or «Člena 8. pravilnika o kontroli umetnih gnojil!tifnn prenočišče za čas take uporabe davščine opriw ob uvozu v notranjem prometu ni treba uporabljati j ® ukrepu pa je obvestiti stanovalca in premi dvovlastnike, inozemske državljane, ki imajo j nočiščarja. zemljišča na našem ozemlju. ' I Dan izselitve mora stanovalec vsaj 24 ur prej Pristojni upravni, carinski in kmetijski organi pa - naznaniti županstvu. Naznanilo mora prenočiščar so-naj pazijo na to, da je količina umetnih gnojil, ki ‘ podpisati. jo prevažajo dvovlastniki, inozemski državljani,! Osebe, ki so prišle v občino Kranjsko goro le na svoja posestva na našem ozemlju, v predpisanem ||)0 kupčiji ali kot zastopniki zunanje firme in so razmerju z velikostjo dotičnoga zemljišča. Z drugimi' se.za 'kje časa nastanile v hotelu ali prenočišču, ne besedami: Dolžnost oblastvenih organov je, da ni- 'bivajo ugodnosti § 4. koli ne dovolijo zlorabe to oprostitve od uporabljanja člena 8. omenjenega pravilnika s tihotaplja-njem in nedovoljenim trgovanjem umetnih gnojil» Carinarnicam se priobčuje to pojasnilo ministrstva za poljedelstvo in vode z naročilom, naj se kar najtočneje ravnajo po njem. Iz pisarne generalne direkcije carin pri ministrstvu za finance v Beogradu, dne 29. marca 1927.; C. br. 12.115. Uredbe velikega župana ljubljanske oblasti. 165. Naredba velikega župana ljubljanske oblasti o odmeri in pobiranju občinske davščine od postelj za prenočevanje tujcev v krajevni občini Kranjski gori v leto 1927. Na podstavi § 81. občinskega roda za Kranjsko odrejam sporazumno z delegacijo ministrstva financ v Ljubljani: § 1- Davčni objekt. Po sklepu občinskega odbora v redni seji z dne 16. decembra 1926. pobira občina Kranjska gora v * * «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata Slovenaca» z dne 6. aprila 1927., št. 77/XVTI. § 5. Prijava sob in cen. Ko nastopi veljavnost te naredbe, morajo prijaviti vsi prenočiščarji županstvu v osmih dneh kraj (hišno številko, ime hotela ali prenočišča) prenoče-valskega ohrta, število davščini zavezanih prostorov, in sicer za vsak posamezni prostor z navedbo števila postelj kakor tudi skupni dnevni uspeh vseh prostorov. Prenočiščarji morajo predložiti najkesnoje «'b vsakem plačilnem roku za davščino (§ 7.) županstvu pismen obračun o tem, koliko postelj v že javljenih prostorih je bilo oddajanih zadnjega polmeseca. Ce je bil med polmesecem pritegnjen v obrt prenočevanja nov prostor ali pa če je bil doslej uporabljani prostor opuščen, mora prenočiščar to v 24 urah javiti županstvu z individualno navedbo tega prostora. Otvoritev novega prenočevalskega obrta mora prijaviti koncesionar, nc glede na določila obrtnega reda, županstvu v namene te davščine po prvem odstavku toga paragrafa najkesneje tedaj, ko je začel prenočišča dejanski oddajati. Enako je poleg obrtne odglasitve v davčne namene naznaniti v osmih dneh županstvu opustitev obrta ali izmenjavo v prcnočiščarjevi osebi. § 6. Kontrola. Županstvo ima pravico in dolžnost, da se, čo j° treba, po svojih organih na licu mesta ali z zasliševanjem prenočiščarjev, njih osebja in njih najemnikov ali sploh na katerikoli primeren način prepričuje o pravilnosti podatkov, ki so mu bili v namene davščine dani na razpolago po določilih te naredbe ali prostovoljno. Lnako mora gojiti primeren stik z drugimi javnimi oblastvi in korporacijami, v katerih področje spada urejanje in nadziranje prenočišč, stanovao-; stva in tujskega prometa. § 7- Plačevanje davščine. To davščino mora plačati prenočiščar dne id. vsakega meseca in 1. vsakega prihodnjega meseca dekurzivno (za nazaj), če je davščina odmerjena povprek, jo je plačevati za vsak koledarski mesec naprej, Pri povprek odmerjenih najemih prenočišč pa jo je plačevati ob vsakem domenjenem plačilnem roku najemnikovem, odnosno koncem po-vPrek odmerjenega najema, če drug rok za plače-yanje najema ni bil dogovorjen med prenočiščarjem in najemnikom. V ta namen mora prenočiščar z na-jemnikovim sopodpdsom najkesneje ob prihodnjem Plačilnem roku za davščino naznaniti županstvu domenjene plačilne roke povprečne najcmščine. Zakesnelim vplačilom priračuni županstvo 6 % zamudnih obresti in izterja dolžne zneske po politični izvršbi, če je bil plačilni opomin brezuspešen. Zvišba davščine. !•) Če davčni zavezanec opusti predpisano prijavo ali če navode v teku postopanja podatke, ki utegnejo prikrajšati davščino, ali če ob podajanju Pojasnil zamolči bistvena dejstva, mu mora županstvo, ne da bi se uvedlo zoper njega kazensko postopanje, predpisati zvišani davek v najvišji izmeri % prikrajšanega ali prikrajšbi namenjenega davčnega zneska. 2-) Če pa davčni zavezanec dokaže, da je podal napačne podatke ali kaj zamolčal v opravičljivi zmoti in ne da bi bil s tem namerjal prikrajšati dav-*Lln°! se zviša davščina namesto za 100% le do 40%. § 9- Prizivi. ^ vseh stvareh je zoper odloke in odredbe županstva dopusten priziv na občinski odbor, na drugi m zadnji stopnji sedaj na velikega župana, kesneje pa na oblastni odbor, ko prevzame funkcije občinskega nadzorstva. Priziv jo vložiti pri županstvu v 14 dneh od dne, ko se vroči stranki odlok županstva, odredba ali obvestilo o sklepu občinskega odbora. Razsodba nadzorstvenega oblastva je dokončna. § io. Trajanje davščine. la davščina se pobira od dno, ko so razglasi naredba v «Uradnem listu ljubljanske in mariborske oblasti», in velja do dne 31. decembra 11)27. Podaljšava davčne dobe je zavisna od novega privolila nadzorstvenega oblastva. V Ljubljani, dne 8.aprila 1927.; U. br. 2091/2. Zastopnik velikega župana ljubljanske oblasti: dr. Andrejka s. r. oblasti. K- br. 494. Razglas. Ker imamo letos zopet hroščevo leto, bo nast.> Pal v tej pomladi navadni rjavi hrošč (kober) skoro k yKeh občinah meni podrejene oblasti, kakor vse ^e> v običajni ogromni množini. Glede zatiranja škodljivca, ki je zelo nevaren za vse naše kme-‘Jsko kulture in ki posebno kot črv (ogrc) izpodjeda nekaj let korenine vseh kmetijskih rastlin ter a lem uničuje zlasti poljske, vrtne, sadonosne m 'avniške pridelke milijonske vrednosti, odrejam na Podstavi deželnega zakona bivše Kranjske z dne • junija 1870., deželnega zakona bivše Štajerske z 110 10. decembra 1868. in sličnega deželnega zakona Z r i 1 a 1 9 2 7. ob pol enajstih pri tem sodišču v sobi št. 2. Ker je bivališče Jožefa Božnarja neznano, se mu postavlja za skrbnico njegova žena, Marija Božnar v Bodovljah št. 8. Okrajno sodišče v Škofji Loki, oddelek II., dne 11. aprila 1927. Št, 385/27. 884 Objava. Po zmislu § 7. odvetniškega reda se objavlja, da jo gospod dr. Rihard Pintar z današnjim dnem vpisan v tukajšnji imenik odvetnikov s sedežem v Celiu. V Ljubljani, dne 12. aprila 1927. Za odbor odvetniške zbornice v Ljubljani: predsednik dr. D. Majaron s. r. Št. 691. 841 8- -3 Razglas o drugi ofertni licitaciji za nabavo gramoza za komitatsko cesto od Krajne do Sotine in del komitatske ceste od Pertoče do Hodoša km 0 do 5. Ker prva licitacija ni uspela, razpisuje gradbena sekcija po nalogu gradbene direkcije v Ljubljani z dne 2. aprila 1927., št. 2830, drugo ofortno licitacijo za nabavo gramoza za zgoraj navedeni cestni progi s petnajstdnevnim skrajšanim rokom. Licitacija se bo vršila dne 2 8. aprila 192 7. v pisarni gradbene sekcije v Murski Soboti ob desetih ob istih pogojih, ki so veljali za prvo licitacijo. Popolni razglas je razviden iz Uradnega lista 19 z dne 19. februarja 1927. Gradbena sekcija v Murski Soboti, dne 6. aprila 1927. Št. 2463/11. 885 2—1 Razpis dobave. Razpisuje se iznova popravilo čeljustnega drobilca za premog. Natančnejši pogoji in skice se dobivajo pri podpisani direkciji. Ponudbe je treba vložiti najkesneje do dne 2 2. aprila 1 927. ob enajstih. Direkcija državnega rudnika v Velenju, dno 11. aprila 1927. št. 2509/11. 907 2-4 Razpis dobave. Razpisuje se dobava 10.000 krajnikov. Ponudbe jo treba vložiti najkesneje do dne 2 2. aprila 1 927. ob enajstih. Direkcija državnega rudnika v Velenju, cine 13. aprila 1927. Št, 305/27/prez. Objava. Po členu 34. predpisov za diplomske in doktorske izpite na filozofski fakulteti univerze v Ljubljani se objavlja, da bo v torek dne 19. aprila 1927. ob šestnajstih na dekanatu filozofske fakultete promocija kandidata Antona Melika za doktorja filozofije. Rektorat univerze kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v Ljubljani, dne 12. aprila 1927. Prorektor: Pitamic s. r. Razne objave. 910 Vabilo na 52. redni občni zbor, ki ga bo imelo Kreditno društvo Kranjske hranilnice v četrtek dne 2 8. aprila 192 7. ob 15. uri v veliki dvorani Kranjske hranilnice v Ljubljani. Dnevni red: 1. ) Poročilo odbora o društvenem delovanju v letu 1926. 2. ) Poročilo nadzorstvenega sveta. 3. ) Dopolnilna volitev odbora. 4. ) Nova volitev nadzorstvenega sveta. 5. ) Slučajnosti. 0dbor> 902 Vabilo na VI. redni občni zbor, ki ga bo imel Prometni zavod za premog, d. d. v Ljubljani, dne 2 9. aprila 1927. ob enajstih v poslovnih prostorih zavoda v Ljubljani na Miklošičevi cesti št. 15 z nastopnim dnevnim redom: 1.) Poslovno poročilo in predložitev bilance za poslovno leto 1926. 2. ) Poročilo in predlog računskih preglednikov. 3. ) Odobritev bilance za leto 1926. in sklepanje o predlogu upravnega sveta glede razdelitve dobička, 4. ) Volitev računskih preglednikov za leto 1927. in določitev njih.nagrad. 5. ) Žrebanje in volitev v upravni svet. 6. ) Slučajnosti. . * * * l’o § 12. družbenih pravil daje posest 25 delnic pravico do enega glasu; glasovati sme le oni delničar, ki založi vsaj šest dni pred občnim zborom potrebno število delnic z nekapadlimi kuponi vred pri blagajni Prometnega zavoda za premog, d. d. v Ljubljani. Upravni svet. Vabilo na XVIII. sejo upravnega odbora Hranilnice kmečkih občin v Ljubljani, ki bo dne 4. maja 1927. ob 15. uri (3. uri popoldne) v sejni dvorani Zadružne gospodarske banke, d. d. v Ljubljani, Miklošičeva cesta št, 10. Dnevni red: I. Čitanje zapisnika o XVII. seji upravnega odbora, II. Poročilo ravnateljstva o poslovanju v XVI. upravnem letu. III. Poročilo pregledovalnega odseka. IV. Odobritev računskega zaključka za upravno leto 1926. V. Slučajnosti. 904 Janez Debeljak s. r., tačasni predsednik upravnega odbora. Vabilo na izredni občni zbor delničarjev Slovenske banke v Ljubljani, ki bo v soboto dno 7. maja 1927. ob dvanajstih v družbenih prostorih v Ljubljani (Stritarjeva ulica št. 9). Dnevni red: 1. ) Sklepanje o likvidaciji zavoda. 875 2. ) Volitev likvidatorjev. * * Na občnem zboru imajo pravico glasovati vsi oni delničarji, ki so založili najmanj osem dni pred občnim zborom vsaj deset delnic pri centrali zavoda v Ljubljani, .Stritarjeva ulica št. 9. Vsak delničar je upravičen do toliko glasoiv. kolikorkrat zastopa p<> deset delnic. V L j u b 1 j a n i, dne 11. aprila 1927. Upravni svet. 838 3 3 Poziv upnikom. Gospodarsko društvo v Borovnici, r. z. z o. z., je prešlo v likvidacijo. Upniki se pozivljejo, naj se v treh mesecih zglase pri likvidatorjih. V Borovnici, dne 8. aprila 1927. Ivan Strajhar s. r. in Jožef Brancel s. r., likvidatorja. 908 Objava. Krajevna organizacija «Kmetsko-delavsko zveze» v Starem trgu pri Ložu se je razšla. Jernej Dimic s. r. Jugoslovanska industrija ulja i boja, d. d. u Ljubljani. Aktiva. Bilanca za poslovnu godinu 1926. Pasiva. Din p! Din 71 1.) Zemljišta i zgrade: 1.) Dionička glavnica 1,250.000 a) zemljišta .... Din 25.854-93 b) zgrade 263.384-14 289.239 07 2. ) Pričuve 3. ) Kreditori 4. ) Menice 427.62; 979.566 1,800.000 91 2.) Strojevi, podvozna sredstva i inventar: yo a) Strojevi Din 293.157-40 b) alat . 32.995-99 c) podvozna sredstva . 59.881-60 d) inventar 29.301 • 30 5.) Transitorio 23.067 1 50 1 415.336 29 Xs\. 3.) Debitorl 428.460 47 4.) Gotovina 14.764 01 ' 5.) Zalihe 3,165.888 45 6.) Gubitak za godinu 1926 166.573 05 4,480.261 34 4,480.261 34 Račun gubitka i dobitka za poslovnu godinu 1926. Din P Din P 1 Troškovi upravne režije 988.206 68 Račun proizvodnje Troškovi obrtne režije 518.453 41 Gubitak u godini 1926 166.573 05 1,506.660 09 1,506.660 i 091 Upravni odbor. Strojilna, lesna in kemična industrija, d. d. na Polzeli. Aktiva. Bilanca z dne 31. decembra 1926. Pasiva. Realitete Din 366.557-25 Električna napeljava . . . 128.083-50 Industrijska proga. . . . 36.561-50 Stroji in aparati 718.796-75 Inventar 1- — Blagajna Zaloge Dolžniki Izguba Din 1,250.000 3.946 139.447 97.973 581.325 P 35 66 72 40 Delniška glavnica Rezervni sklad Banke Din 1,250.000 16.300 806.393 7 13 2,072.693 1 13 2,072.693 19 Račun izgube in dobička z dne 31. decembra 1926. Din P .... Din »L Prenos Izgube iz leta 1925 543.291 09 Za prodano blago ' 136.844 07 Upravni stroški 162.994 38 j Izguba. . , . 581.325 40 Vzdrževanje zgradb 11.884 — j 718.169 47 718.169 47! Upravni odbor. Odgovorni urednik: Anton Fantek v Ljubljani. — Tiska in izdaja: Delniška tiskarna, d.d. v Ljubljani; njen predstavnik: Miroslav Ambrožič v Ljubljani.