IlUSTROVANI list za
HnskiTpciTiili
ZA MESTO IM DEŽELO	>■	1>«B»JLW
Številka 10 Leto VII
Posamezna Številka po
2 Din
Izhaja oh četrtkih. Uredništvo in uprava v Ljubljani, Tyrševa_ cesta 29/1. Rokopisi se ne vračajo. Poštni predal stev. 3-15. Račun Poštne hranilnice v Ljubljani štev. 15.393.
Ljubljana, 14. marca 1935
Naročnina za četrt leta 20 Din, za pol leta 40 Din, za vse leto 80 Din. V Italiji za vse leto 40 lir, v Franciji 50 frankov, v Ameriki 2)7 dolarja. — Za odgovore je priložiti znamko.
1tlo& k žttezHO. scai-co-
'/■e več ko leden dni divja na Grškem državljanska vojna. /Zakaj naj bi bila potrebna, je težko presoditi. Gotovo je le to, da si od nje največ koristi obeta bivši večkratni predsednik grške vlade in prav tako večkratni in tudi sedanji vodja pobnne, Eleu-therios Veniselos. Naslednje vrstice so posvečene temu- nenavadnemu politika. Posnemamo jih iz časnika, ki drugače g. Venizela ni nenaklonjen, zato se nam zdi njegova slika tega grškega državnika tem sanimi-veiša.
(gT) Veniželos je med tistimi državniki, ki so doživeli največ atentatov, ne samo na Grškem, temveč menda v vsej Evropi.
Zato je že zgodaj v mladosti uboga! nasvet svojih pristašev in prijateljev in si dal napraviti železno srajco. Odloži jo samo tedaj, kadar leže spat. Pa še takrat jo skrbno položi zraven sebe na stol, da tali ko pri priči smukne vanjo, če bi bilo treba.
Leta 1920, ravno ko se je hotel iz Pariza odpeljati domov na Grško, je začel nekdo na postaji streljati nanj iz revolverja. Osupel nad nepričakovanim atentatom je Veniželos padel, potem se je pa splazil k nekemu sodu, ki je slučajno stal v bližini, in se skril za njim.
Toda nobena krogla ga ni ranila; Atentator pač ni vedel, da ima mož železno srajco ...
*
Veniželos je začel svojo kariero v okoliščinah, ki je le malo manjkalo, da mu niso postale usodne.
Bilo mu je šele štiri in dvajset let, ko se je nastanil na Kreti. Kot siromašen advokat — njegov oče je bil carinar — je pograbil vsako priložnost, ki se mu je ponudila. Tako je nekoč prevzel zagovorništvo nekega Grka, ki je med političnim pretepom ubil svojega turškega nasprotnika — čeprav je kot pravnik vedel, da svojega klienta ne bo mogel rešiti. Takrat je bila namreč Kreta še pod turško oblastjo in sodišča so neizprosno sodila osovražene Grke. Tako so tudi njegovega Grka obsodili na smrt in ga brez odloga obesili.
Ta sodba in nagla usmrtitev sta silno ogorčila rodoljubne Ičretčane. Srditi, da je eden izmed njih čeprav le posredno služil turškim zatiralcem, so se zbrali in se z orožjem v rokah odpravili pred Venizelovo stanovanje, trdno odločeni, da advokata ubijejo.
Toda ko so prišli pred hišo, je bilo vse v črheni. Mlademu odvetniku je bila umrla žena, ko je spravila na svet Sofokla Venizela.
Smrt v hiši je razjarjeno množico j pomirila in ljudje so se počasi razšli. Veniželos je bil rešen.
*
Odkar je prišel na Grškem na vlado Jurij I., to je bilo leta 1802., pa do leta 1909 je živela Grčija v popolnem miru, ne vedoč, kaj je revolucija.
Krvava doba na Grškem se začne leta 1909, to je tisti dan. ko je prišel Veniželos na površje. Od takrat je Grčija doživela nič manj ko sedemnajst revolucij.
Veniželos more biti le dvoje: vodilni državnik ali pa poglavar upornikov. Zakaj? Zato. ker je mož tako željan ■oblasti, da ne prenese, da ne bi bil na vladi. Čeprav ni več mlad — 71 let mu je že — ga ni politična ambicioznost še prav nič minila. Tako se Je leta 1933 zgodila neverjetna stvar: sam atenski policijski šef je sklenil spraviti s poti nadležnega kalilca notranjega miru na Grškem. Sam je organiziral atentat nanj in ta atentat se je tudi res izvršil, in sicer v prav gangstrskem slogu.
Veniželos se je peljal v avtu, ko ga je zdajci začel zasledovati neki drugi avto z atentatorji. Dolgo mu niso mogli priti blizu, a naposled se je razdalja med obema avtomobiloma le skrčila. Takrat so začeli atentatorji s strojnicami streljati na avto, v kr,tereni sta se peljala Veniželos in njegova žena.
Ko so pozneje pregledali karoserijo venizelovega avtomobila, so našli na ■'jej sledove sto šest in tridesetih krogel. Venizelu se ni nič hudega /godilo: rešila ga je njegova železna srajca. Vriiu tega je bil tako priseben, da se je pri priči, ko je zaslišal regljanje strojnic, vrgel na tla. Njegova j-ena se je vrgla ’nanj, toda bila je bolj izpostavljena napadalcem in jo
Skrivnostni srednjeveški recepti
»Cud (»tlel ni« Dueli a n tonu. predhodnik Dunikmvskcga, tistega, ki trdi. da zna izdelovati zlato. — Neverjetna slika babjevernosti 18. stoletja: s štiridesetdnevnim postom in uživanjem lastne vode je mislil dobiti kamen modrih, da bo z njim na debelo delal zlato
(gT) Pariz, marca, i v istem bitju ogenj, posodo in Malo je stoletij, ki bi bila bolj j prvotno snov. vražarska in labkovernejša od
osemnajstega — tistega, ki je bilo hkratu tudi stoletje velikih modrijanov in brezboštva. Čudno, boste rekli: kako neki gre to troje skupaj? In vendar uči zgodovina, da gre.
Omenimo naj samo Cagliostra, grofa Saiut-Germaina, Clavieresa in Duchanteauja: sami bolj ali manj spretni sleparji, ki jim je toliko lahkovernežev šlo na limanice. Le mimogrede naj se ustavimo pri Geuevoisu Člavieresu. Preden je postal finančni (!) minister v dobi revolucije, se je mnogo ukvarjal z alkimijo in je trdil, da je našel neko strahotno sredstvo za izdelov;. s je kamna modrih — tiste čudežne snovi, ki se z njeno pomočjo da vsaka tte-žlahtna kovina izpremeniti v zlato. Poslušajte, kakšno je bilo to njegovo sredstvo, in zgražajte se nad neizmerno človeško neumnostjo:
Če hočeš dobiti kamen modrih, poišči nedolžnega fanta in prav tako nedolžno devico, poroči ju pod vplivom posebno ugodne zvezdne konstelacije (kdaj je ta konstelacija ugodna, je lahko določil samo Clavieres), vzemi njunega prvega otroka, ki je neogibno fant, spravi novorojenčka v stekleno retorto in zažgi pod njo ogenj. Otrokov pepel — med vsem tem početjem je treba kajpada izgovarjati magično formule — je ne samo zanesljivo zdravilo za vse bolezni, temveč tudi pravi kamen modrih, ki izpremiuja sleherno snov v suho zlalo.
Manj barbarski, čeprav nič manj originalen, je bil pa kaba-list Duchanteau, ki je živel in deloval sredi osemnajstega stoletja; bil je vsaj toliko pošten, da je pri iskanju zlata trpinčil le samega sebe in ne drugih. Toda motili bi se, če bi mislili, da je bil Duchanteau drugače bedak. O, ne. Ukvarjal se je z uspehom v književnosti, znal je biti duhovit in v družbi so ga cenili in radi gledali. Ker je bil lep in zapeljiv, bi bil lahko napravil bleščečo kariero na dvoru in tudi žensk mu ne bi manjkalo.
Toda njega je že cd rane mladosti vleklo k skrivnim vedam. Tem bolj, ker se je mnogo bavil z, lutrovskimi jeziki, zlasti s hebrejščino. Prva leta ga je bolj mikala kabalistika (veda, ki je učila, kako se občuje z. duhovi), a ker tu ni dosegel zadovoljivih uspehov, je presedlal na alkimijo (veda o tem, kako iz manj vrednih snovi napraviš zlato). Tu mu ie bila sreča milejša; vsaj sam je trdil, da je dosegel smoter, ki si ga je bil zadal. To se pravi, našel je kamen modrih. Zdaj pa poslušajte, kako.
Duchanteauju je bilo eno samo načelo važno: Trudi se tako dolgo, dokler ne združiš manj vrednih stvari z višjimi; dobiti moraš
Ta nekoliko sfrizirani stavek je moral Duchanteau razložiti.
Ono skrivnostno bitje,:: je dejal, sem jaz. sam, pa tudi vsak ■drugi normalen človek je od svojega pet in dvajsetega pa do petdesetega leta zmožen izdelovati kamen modrih, ne da bi mu bilo treba v ta namen česa drugega kakor samo njegovega telesa. Postavite me popolnoma nagega v sobo, zaklenite me vanjo in pazite name, ne dajte mi trohice jesti ne kapljice piti — pa se obvežem, da vam napravim v štiridesetih dneh kamen modrih.
Njegova skrivnost je bila vse prej ko okusna: Duchanteau bi ves ta čas, ko bi trajal njegov poskus, užival samo... svojo vodo. Modroval je namreč takole:
To je združitev manj vrednih stvari z višjimi'. Moj urin (voda) je prvotna snov, moje telo je posoda, moja toplota je ogenj. Ti trije temeljni elementi so združeni v enem samem bitju, to je v meni!:.
Najimenitnejše pri vsej zadevi je pa to, da so la poskus res napravili. In če smemo verjeli takratnim kronistom, z vso strogostjo in natančnostjo.
Tako so Duchanteauja zaprli popolnoma nagega v sobo, ki so jo poprej izpraznili in pocedili. Nato se kos za kosom pregledali njegovo obleko in mu jo vrnili sele tedaj, ko so se prepričali, da ni v njej nikake luane ne pijače ne kakršnekoli kemične snovi. Njegovi prijatelji so nato menjaje se stražili pri njem.
Prve dni je Duchanteau strahovito trpel lakoto, še bolj pa žejo; i to je pri dolgem pod:, razumljivo.!
Kakor se je zavezal, je pil le svojo vodo. la glej, le-la je postajala čedalje čistejša, potem se je pa začela zgoščati — in od tistega dne je tudi njegovo trpljenje ponehalo in kmalu docela izginilo ter napravilo prostor neki razdraženosti, hkratu pa veselosti in ugodnemu telesnemu razpoloženju. T oda obenem se je začela Duchanteauja polaščati čedalje hujša vročica. To je bilo tudi vzrok, da je šest in dvajseti dan svoj poskus prekinil: njegovi prijatelji so se namreč ustrašili, da t:-e bi podlegel in da Id so morali zagovarjali pred gosposko. Zato so ga prisilili, da je začel spel jesti.
In glej, spet nekaj nenavadnega: po dolgem postu človek ne sme mnogo jesti, vsaj v začetku ne. Duchanteau si je pa že prvo kosilo privoščil kakor zn šesl ljudi. Prav ili so, da je ob koncu šest in dvajsetega dne njegov urin postal zelo temnordeč, gost in lepljiv in da ie od njega priba- i , ,	Hmari	muzeja	vidiš	Čudno
jal na moč prijeten, vprav bal- <0“m 0<
Elektrika ubija na prav čudne načine. Časih se zgodi, da je po človeku, če se hkratu dotekne poškodovane električne svetilke, ko drži v roki telefonsko slušalko. V bližini Dunaja se je zgodilo tole: Neki kmet je nesel prižgano električno svetilko iz hiše na vrt. Komaj je stopil s stopnic na zemljo, se je zgrudil mrtev kakor bi ga bila strela zadela. V Stinkenbrunnu je bil žleb v kravje korito napeljan iz kuhinje. Tam je bil pritrjen z žico na poškodovano stensko električno svetilko. Vodo v koritu je prepajal električni tok. ki je prihajal po žici od stenske svetilke. Ko je pastir pod večer prignal krave k napajališču, .ie pet živali, ki so prve pomočile gobce v korito, obležalo na mestu mrtvih.
*
Med najčudnejše primere štejemo tega: Bilo je lo pred nekaj leti. V nekem kravjem Idevu je visela na železnem drogu poškodovana električna svetilka. Drog je dobil stik z električnim tokom. Krava, ki je stala najbliže lema drogu, .je med molžo udarila z repom po njem — in oba, molzico in kravo je električni udarec hudo poškodoval.
Zvečine ljudje mislijo, da je posledica poškodbe z električnim tokom opeklina. Bes. da spominjajo na take poškodbe, vendar so bistveno drugačne. saj jih je treba zdraviti na popolnoma drugačen način kakor običume opekline: med njimi so pa Ituli take, ki niso nevarne in j ih sploh ni treba zdraviti, čeprav so \ prejšnjih časih mislili, da se da prizadejano zlo popravili samo z operacijo.
prijeten, vprav za inski vonj . Baron Gleichen, ti-sti, ki je napisal v svojih 'Spominih dolgo poročilo o tern pustolovskem poskusu junaškega alkimista, pravi celo, da so Duchau-teaujevi prijatelji prostozidarji, ki so se za ta poskus najbolj zavzemali. shranili steklen ičico Durban tenu, jeve vode v svojem arhivu. Med veliko revo linijo se ie pa ta znamenitost izgubila
Duchanteau je hotel kmalu nato svoj poskus ponoviti. To pot je bil pa manj srečen: šestnajsti dan je oJ izčrpanosti omedlel in se nj več zavedel.
(Por knjigi 1'rederiea Kidanju.
Personnages lmslerietiv )
Smrtonosna voda. — Kravji rep in elektriko. — Poko zaigral. Kača spravila vse mesto v temo
im leži posušena človeška roka, ki jo je videli kakor bi bila mumificirana. Bred nekaj leti je bila ta roka last nekega zdravega šestnajstletnega fanta. Ta korenjak je stavit s svojimi prijatelji, da se upa dotaknili se voda \ isoke napetosti, ne da bi sp mu kaj zgodilo. Stavo je sicer dobil, toda roka je od tistikrat postala neobčutljiva. Kmalu nato mu je pričela ob zdravem telesu veneti — dokler je ni lepega jutra zagledal poleg sebe v postelji: ponoči mu je meni nič tebi nič odpadla.
Nekoč s-i je neki delavec krajšal ras s tem. da je pljuval na električni vod. Pri tej svoji zabavi je bil pa menda nekoliko preneroden, kajti na lepem ga je zaskelelo v uslih. Slinasta nitka ji' sklenita tok med žico in njegovimi ustnicami in dobil je hude opekline v ustih.
Neka majcena miška, ki čepi nagačena v posebni omarici, je celo zgodovinska '-osebnost . l.ela 1917 po nemške in avstrijske čele zmagoslavno korakale i Itomunijo. Nenadoma je pa utihnit brezžični aparat, ki je soo-r,,	,	....	,	,	roča! poveljnikom važne ukaze Molt-
htrokovnjaki iz vseh vetrov ga pozna- j kensenove armade. V aparat je hibi 1°’..	'l<Jo	zai	namreč zašla majhna miška in po no-
ti ba-
(bl) Dunaj, mavca.
Malo čudno in razmetano je v du	.	....
i tujskem elektropatoluškem muzeju. Na | ujegovo učeno ime. Zbirke tega mu- j kijučju nagledala zvezno žico me oko se ti zdi, Kakor bi z.ašel v shrambo , žeja. so zgovorno spričevalo genijat-1 lerijami in aparatom. Tako se je oaza staro ropotijo, za šaro in starino. | uosti dunajskih medicinskih razisko- j predovanje čet zaradi male miške
in strojev, ki so bili posredno ali neposredno v zvezi s kakršnokoli nesrečo 7. električnim tokom. Sleherni razstavljeni predmet ima svojo zgodovino, svoj roman, napet in tragičen hkratu.
Elektropatološki muzej je prava posebnost, s katero se Dunaj ponaša.
omenimo samo nesrečo, ki se je pred nekaj meseci primerila v Burgenlan-du. V neko mater z otročičkom vred je treščilo. Kmetje so mislili, da sta oba mrtva, zdravnik je pa obema re šil živ Kom je, ker je poznal izsledke moderne elektropatologije
je res zadelo par krogel, toda hudega se tudi njej ni zgodilo.
Veniželos je zmerom imel zadosti denarja, da je lahko pripravil, svoje revolucije in zarote. Premoženje si je naredil v okolici znanega sira Kazila /aharova z vojaškimi dobavami, ko je bil na vladi. Poznavalci ga cenijo na svojih dve sto petdeset milijonov frankov (okoli s/c milijarde dinarjev). Skoraj prav toliko mu je pa njegova sedanja žena prinesla za doto v zakon.	( U r i n g o i r ev, Pariz)
Veliki kitajski ziil. Na njem se zdaj .šopiriju Japonci
na drugega, se je z repom dotikala slučajno še zemlje. Seveda je tisti mah nastal kratki stik in vse mesto je za dobre pol ure zagrnila — lema. Kači se ni nič zgodilo, šele kesneje jo je našel nadzornik v strojnem oddelku. I udi ta kača je razstavljena v dunajskem eleklropatološkem muzeju v svarilo pred zahrbtno iu električno smrtjo.
neslišno
Cena krvi
(gT) MagdeburŠki rabelj, tisti, ki je andan obglavil dve na smrt obsojeni nemški vohunki, je dobil zn vsako glavo 120 mark. \ našem denarju znese to 2120 Din.
V Londonu dobi krvnik 10 funtov zn vsakega hudodelca, ki ga obesi (20S0 Din). Toda razen tega mu gre še vrv, s katero, je spravil obsojenca na drugi svet. To prodaja po majhnih končkih babjevernim ljudem in dobi zanjo še nekajkrat več kakor za obešen je.
Najbolje plačani rabelj na svetu je pa rabelj države Nvuvork: dobi namreč po 150 dolarjev za vsakega hudodelca, ki ga usmrti na električnem stolu.
1,70 dolarjev znese po sedanjem tečaju 07)00 Din.
Prvi, ki ga je Pasteur cepil
Razgovor z Jožefom Meisterjem, prvim človekom, ki ga je veliki kemik obvaroval strašnih posledic stekline
(dl) Pariz, konee februarja i
Letošnje poletje poteče petdeset let, kar je Louis Pasteur prvega človeka, ki ga je uklal stekel pes, cepil s prav takrat izumljenim cepivom in ga tako rešil strahotne smrti. Do poletja 1.8S5 je namreč pomenilo neogibno smrt za grozno boleznijo lysso, če je človeka obgrizla stekla žival, bodisi pes, mačka ali volk.
Prvi rešenec je bil neki devetletni 'dečko, Jožef Meister po imenu; obupana mati ga je z dežele peljala v Pariz k Pasteurju, tistemu čudodelnemu Pasteurju, ki so ravno takrat Časniki toliko pisali o njeni. Meister že danes živi in je za vratarja v Pasteurjevem zavodu v Parizu. Veliki raziskovalec je bil namreč svojega prvega mladega bolnika vzljubil kakor lastnega otroka in ga je vzel k sebi za laboranta, ko je ustanovil svoj znameniti zavod.
Jožef Meister je krepak in zdrav mož, lasje na senceh so se' mu šele dobro začeli beliti. O svojem pokrovitelju Pasteurju in o onem usodnem dogodku pred petdesetimi leti pripoveduje ves ganjen, skoraj s solzami v očeh.
;,Bilo je poleti 1885,« jame pripovedovati. »Moj oče je bil pek v Steigeu pri Sčlčslatu. Pogosto me je poslal v sosednjo vas Maisongoutte po kvas. Tam je bila namreč pivovarna in smo kvas ceneje dobili kakor pri nas.
Na poti v Maisongoutte me je pa
lastnik psa že nekaj bral o nekakih poskusih, ki jih je delal neki pariški kemik, Pasteur po imenu, za zdravljenje stekline. Moja mati me je prijela
za roko in se pri priči odpravila na postajo. Tako sva se odpeljala v Pariz Pasteurja iskat.
Toda ni ga bilo lahko najti. Takratni zdravniki so imeli Pasteurja za mazača in nama niso hoteli dati njegovega naslova. Vzlie temu sva ga naposled le našla. Še zdaj pomnim, kako je mati padla pred njim na kolena in ga za božjo voljo prosila, naj me reši. Pasteur ji pa niti ni dal dogovoriti; ogledal si je moje rane, nato se je pa šel še z dvema zdravnikoma, Gran-gerjem in Vulpianom, posvetovat. Koj nato me je začel zdraviti. To zdravljenje je trajalo nič manj ko ena in dvajset dni. Takrat sem imel dosti priložnosti spoznati, kako neskončno dober in človekoljuben je moj rešitelj.«
Meisterju stopijo pri teh spominih solze v oči. Čez nekaj časa pa povzame:
»Ko se mi jo Pasteur prvič približal z brizgalko, je videl, da se strašno bojim. Odložil je brizgalko, šel iz sobe in se čez nekaj minut vrnil s škatlico sladkorčkov. Stisnil mi jo je v roko in dejal: ,To bo za pozneje, ljubček, nič se ne boj. Saj ne bo bolelo.' Ko sem ozdravel, me je še zmerom obdržal v očeh. Zanimalo ga je, kako napredujem v šoli, pozneje me je pa vzel k sebi v laboratorij.«
Meister še zdaj hrani kot svoj najdragocenejši zaklad pisma, ki jih je
obgrizel neki stekli lovski pes; še j kot otrok dobil od Pasteurja. V enem zdaj pomnim, kako velik in divji je j teh pisein se bere:
bil in kako je srdito planil name, Zverina me je podrla in me oklala v moča in v stegno, tako da sem imel vsega skup štirinajst krvavečih ran. Doma so mi jih izprali, vaški brivec mi jih je pa izžgal z žarečim železom. Psa so pozneje izsledili in ga ustrelili, pri raztelesenju so pa ugotovili, da je bil stekel.
Moja roditelja sta se na smrt prestrašila, zakaj izžiganje ran je veljalo če takrat za zelo nezanesljivo sredstvo zoper steklino. Toda na srečo je bil
»Prisrčna hvala za novoletne čestitke! Le še dalje ostani tako priden kakor si, in uči se marljivo, da boš svojim staršem v veselje. Pri nas zdravimo že mnogo ljudi v laboratoriju, povprečno 140 na mesec. Zdaj vidiš, kako velika je že vrsta, ki si jo ti začel. Priložim ti nakazilo na 20 frankov. Iskreno te pozdravlja tvoj Pasteur. — 1. januarja 1888.«
Za sliko velikega dobrotnika Človeštva je to pismo pač pomemben prispevek.
Nad kamenčki so se spotaknili
Kakšne malenkosti časih izdajo hudodelca. — Usodni kihalni prašek. — Ukradeno pismo spravilo tri sleparje v luknjo
(VI) Navadno si hudodelec sam na- tako je zbudil spečega študenta, loda	it
ta vi zanko, v katero se ujame; poli- bil je še toliko pri sebi, da je študentu ”<n,u si. ija jo le zadrgne. Naj bo zločin v vrgel dozo s kil alnirn praškom v hrancijast.il
stavi
cija jo le zadrgne. Naj svojih pripravah, sredstvih in izvedbi še tako tehtno premišljen, nekaj hudodelec zmeraj prezre, in p« navadi se pokaže, da je ta nekaj zelo važna reč. Skoraj vsem zločincem gre kakor onemu cirkuškemu umetniku- k«? šest konj napravi salto brez škode, kotom se pa nad kamenčkom spotakne in si zlomi nogo.
In to spotikanje zločincev nad kamenčki ima dostikrat nekaj zabavnega. Tako si je v Monakovem usoda dovolila ljubko šalo z nekim tatom: ker ni nekomu odzdravil, je moral na ričet. Že mesece in mesece so namreč na univerzi izginjali površniki; naj so že tako vestno pazili po hodnikih, tdlu niso mogli do živega. Tedaj pa sreča na ulici neki študent drugega študenta, po čepici sodeč iz istega društva. Pozdravi ga. toda oni mu ne odgovori. Takšno reč študenti zamerijo. Tudi ta je nevljudnega tovariša prijel, zakaj mu ni odzdravil, oni se je pa spet vedel nekorektno. Stvar se je študentu zdela sumljiva. Pomignil je bližnjemu redarju in na policijskem ravnateljstvu so kaj hitro našli pojasnilo. Da ni imel spoštovauja do študenta, mu niso zamerili — ko je bil pa navaden pekovski pomočnik — toliko bolj so mu pa zamerili, da ni imel spoštovanja pred tujimi površniki: dve leti zapora je dobil za to.
Podobna vesela zgodba se je pripetila v Halleju. Tamkaj je neki vlomilec obiskal študenta kemije in od-
Srl tudi ljubko majhno dozo, meneč, a bo našel v njej kakšno dragocenost. Toda v dozi je bil prašek za kihanje. Naj se je tat še tako upiral, premagalo ga je, moral je kihniti in
obraz. Tako oba skupaj od samega kihanja nič nista mogla. Naposled je v tem kihalnem duetu vendarle odnesel zmago študent.
Da dva popolnoma ločeno nastopajoča zločinca drug drugega izdasta, ne da bi kaj slutila, je pred par leti dokazal neki pripetljaj v Monakovem in Curihu.
V Monakovem je neki graver po naročilu nekega Portugalca ponaredil za dva milijona mark brazilskih bankovcev. Toda pismo z izvirnikom in prvimi ponaredbami, ki jih je graver poslal v Curili, je prišlo v roke nekemu nepoštenemu poštnemu uradniku, ki je v Curihu že leta in leta odpiral poštno ležeča pisma, namenjena inozemcein, ker je navadno našel v njih bankovce.
Nu, poštnemu uradniku se še sanjalo ni, da so ti bankovci ponarejeni, pa si je z njimi privoščil poceni počitniško potovanje v Italijo. Toda ko je menjal prvi ponarejeni bankovec, so ga prijeli. In tedaj so našli v njegovi denarnici pismo monakovskeaa graverja. Na zahtevo italijanske policije so tudi njega aretirali. Med njim in njegovim naročnikom je^ bilo med tem prišlo zaradi pogrešanih bankovcev do razprtije. Portugalec namreč ni verjel, da bi mu bil graver poslal pravi bankovec nazaj — graver je bil pa ves besen, ker je bil prepričan, da je Portugalec bankovce dobil, pa mu jih je hotel utajiti. V takšnem razpoloženju je svojega pajdaša izdal.
Tako so se trije zločinci vjeli v eno samo zanko: poštni uraduik, graver in Portugalec.
lom, mladi gospod ravnatelj pa tudi, v svojem zasebnem življenju namreč.
Johnny je bil podjeten in prav nič solzav možakar. Odšel je najprej na Nemško in tam prodajal gramofonske plošče za neko angleško tovarno gramofonov. Pa ni dolgo izdržal. Po treh mesecih te nore in nič preveč zanimive službe je po naključju srečal nekega starejšega gospoda, ki je kot izvozni šef največje egipčanske tekstilne tovarne potoval po Nemškem. Ta gospod mu je kar na lepem ponudil sijajno plačano službo trgovskega potnika. Johnny je kar poskočil od veselja, dal gramofonom in slabi plači slovo ter vstopil kot potnik v službo egipčanske tovarne. Po zimi leta 1929 so ga brzojavno poklicali v Kairo, ker je tovarni predlagal neke izredno ugodne in posrečene novotarije. Potnik Johnny je postal nenadno tehniški ravnatelj največje tekstilne tovarne v Afriki. Hanss-bauer Johnny ni hotel slišati nič o čarih in flirtih ali pa cel<5 o »sladkem brezdelju« vročega juga. S fanatično vnemo je študiral umetnost tkanja in bistvo električnih strojev. Izplačalo se mu je; kajti že leto dni kesneje ga je vzela neka odlična tovarna tkalskih in pletilnih strojev za managerja. In tako je Johnny leta 1930. pozimi prepotoval kot »generalni zastopnik« in »rnana-ger« Afriko, Malo Azijo in Vzhodno Evropo.
Johnnyju je potovanje od sile ugajalo, pač pa mu ni šlo v račun, da je mora! potovati po predpisanem načrtu in vsepovsod hvaliti izdelke tovarne, čeprav ga je le-ta za to prav odlično plačevala. Nekoč se je naš prijatelj zlodjevo skregal v neki carigrajski poslovalnici uglednega madžarskega prometnega podjetja zastran nerodne sestave potovalnega načrta. Ravnatelj mu je tedaj ves navdušen ponudil službo »potnega maršala«. In Johnny je ponudbo sprejel.
»Kaj vraga bi naj bil pa naredil?« je dejal Johnny Hannsbauer časnikarjem. »Do grla sem bil sit vseh pletil-
Banka Baruch
11, Rue Auber, PARIŠ (9e)
Odpremlja denar v Jugoslavijo najhitreje in po najboljšem dnevnem kurzu. — Vrši vse bančne posle najkulantneje. — Poštni uradi v Belgiji, Franciji, Holandiji in Luksemburgu sprejemajo plačila na naše čekovne račune: Belgija: št. 3064-64, Bruxelles;
. 1458-66, Ded. Dienst; 117-94, Pariš; Luxem-burg: št. 5967, Luxemburg.
Na zahtevo pošljemo brezplačno naše čekovne nakazniee
dolgih letih dela in popotovanja sem bil slednjič utrujen. Zaželel sem si pravega oddiha in počitka. Zato sem odšel poleti 1931 v Baden-Baden.«
Johnny bi se bil menda res spočil v znamenitem avstrijskem kopališču, če bi ga ne bila zmerom srbela tista nemirna žilica. Kadar se je kopal in pohajkoval okrog plavalnega bazena, je moral zmerom temu nekaj svetovati, onemu pokazati s kretnjo pravilni gib. Uprava kopališča je postala pozorna nanj. Naprosila ga je, naj ostane za dobro plačo v kopališču za nadzornika in trenerja. Rekel je: Da Saj hotelo se mu je zraka, solnca in vode — in tega je bilo v Baden-Badnu na prebitek. Denarja je imel še poln žep — in več človek zna, več velja — je modroval sam s seboj. Tako je nastopil Johnom Hannsbauer svoj pet in dvajseti poklic. Jeseni, ko je bilo sezone konec, je bilo konec tudi Johnnyjevega tre-nerstva. Johnnyjev poslušni učenec, generalni ravnatelj nekega badenskega
hotela, je najel Johnnyja za čas zimske sezone za hotelskega detektiva. Johnny je ostal tam izjemuo vso zimo.
Spomladi 1. 1932. je odpotoval končno nazaj na Dunaj. »Nihče me ni več maral ne za bančnega ravnatelja, ne za inženjerja, ne za potnega maršala — nu in tako sem ostal pač pri vodi. Dunajska mestna občina mi je dodelila službo pomožnega uradnika pri upravi mestnih kopališč. Kesneje sem presedlal h gradbenemu uradu, od ondod sem šel za plavalnega učitelja, potem pa za smučarskega trenerja. Leta 1933. sem bil plavalni trener hietzinškega kopališča — boljšega v krizi ni bilo najti. Še isto zimo sem odprl svojo lastno boksaško, telovadno in športno šolo.«
Mladi mož, ki je dal že 40 poklicev v koš, je današnji dan prijazen in po-strežljiv učitelj športnih vrlin in niti zdaleč mu ni videti nekdanjega direktorja. Kriza je terjala svoje od njega, on je pa preizkušnjo hrabro prestal, *
Buda z laimasflmi očmi
Skrivnosti pariškega kitajskega okraja
(OI) Pariz, marca
Gospa Svvedrop, vdova po nekem bogatem Američanu, je skoraj omedlela, ko je sredi noči opazila, da je nekdo od zunaj odprl okno njene sobe in se na tihem splazil v spalnico. S podoknice je skočil tiho kakor mačka na debelo perzijsko preprogo. Gospa Svvedrop je pridržala dih in vdano čakala, kaj bo. Hip nato je švignil ozek žarek slepice po sobi in se ustavil na postelji, kjer je vsa v strahu ležala gospa Svvedrop. »Ne ganite se!« je siknil neznanec, »sicer vas moram pri priči ustreliti!« Tresoča se po vsem telesu je Američanka obljubila, da ne bo klicala na pomoč. Temna prikazen se je približala njeni postelji. Gospa je videla, da ima vlomilec krinko na očeh.
Neznanec je bil nenavadno majhen. V desnici je držal napet samokres, v levici slepico. »Prosim, [»vejte mi,< je dejal prijazno, »kje hranite diadem, ki vam ga je dragotinar Lenotre davi poslal. Najpreprosteje ho, Če mi kar izročite ključ od omare.« Gospa Svvedrop seveda ni utegnila razmišljati, od kod neki ta čudni nočni tič ve za njene dragocenosti. Ni se smeta obotavljati.
Zakrinkani pritlikavec se je galantno obrnil stran, da bi se gospa lahko brez sramu oblekla. V resnici je pa opazoval v zrcalu sleherno njeno kretnjo. Gospa Svvedrop je hotela neopazno dvigniti slušalko telefona in poklicati policijo, toda nočni gost se je v tistem hipu obrnil in ji pomolil cev samokresa pod nos. Američanka
je bilo, da gre za dobro organizirano vlomilsko tolpo, ki utegne imeti svoje vohune med nameščenci velikih dra-gotinarskih trgovin. Poizvedovanja so vodila v kitajski okraj, kajti pritlikavec je bil pri nekem vlomu izgubil iz žepa kitajski časnik.
Kitajski okraj Cormeilles v Parizu je pač najsiromašnejše predmestje francoske prestolnice. Umazana trgovinica se tišči beznice, beznica nizke, na pol razpadle kolibe. V Parizu ni kitajsko predmestje romantično, ka-aor je londonsko. V poslednjih mesecih je policija dobivala večkrat čudna poročila o početju v kitajskem okraju, zlasti o neki prav moderno in razkošno urejeni kadilnici opija.
*
Od dveh ponoči je Cormeilles mrtev. Nič se ne gane, nikjer ni videti luči. Zgodilo se je torej, da je policijski avto prispel pred neko staro hišo, ne da bi ga bil kdo opazil. Detektivi so izstopili, krenili čez široko dvorišče in zavili na leseno stopnišče. Njihov vodja je potrkal štirikrat na železna vrata. Kitajec, ki je kesnim gostom odprl, je bil silno presenečen, kajti nikogar od prišlecev ni poznal. Detektivi so vstopili, eden je stražil vratarja, drugi so pa vdrli skozi neka tapetna vrata v skromno razsvetljeno dvorano. Na nizkih ležalnikih je spalo kakšnih dvajset moških, samih Kitajcev, ki so v opijskem snu kremžili obraze. Vsi so spali tako trdno, da se ni niti eden prebudit
Detektivi so začeli trkati po zidu. Na nekem mestu je donelo zamolklo
in izročila neznancu dragoceni diadem.
| Pritlikavec je vteknil nakit v žep in ! prosil gospo, naj leže nazaj v posteljo, nih tovarn in tkalnic. Silno zapeljivo, Zvezal ji je roke in noge, se opro-se mi je pa zdelo potovati za^ zabavo' stil zaradi kaljenja nočnega miru in samemu brez tovarniških kovčekov iz! izginil kakor kafra, kraja v kraj...«
Generalni zastopnik, manager in reprezentant Johnny je slekel svoj jopič in se prelevil v potnega maršala. Celo leto je izvrševal svoj zabavni poklic.
Spremljal je družbe v Arabijo, Palestino, Sirijo, Južno Rusijo in križem kražem moderne Turčije.
Nekega dne pa, sam bog si ga vedi od kod ga je vzelo, ga je popadlo hudo domotožje. Prav takrat mu je ponudil neki tehniški vodja avstrijskih vodnih naprav službo inženjerja v domovini.
Bito je to na nekem potovanju po sirski puščavi. Johnny je postal inženjer, kar čez noč in brez skušenj.
Od tistih dob je menjavat službo za službo. Sam je pripovedoval o tem tako: »Ne vem ali je ritem časa tak, ali je v meni vse tako nemirno, tako nestalno. Saj je bilo lepo na Tirolskem v tistem ogromnem ogromnem vodnem podjetju, toda izdržal nisem dolgo. Po
je videla,	da	iz te pasti ne bo ušla.	j	in votlo. Že čez dve minuti so skriv
Odklenila	je	vzidano železno omaro	nosti vajeni detektivi našli skrit gumb
- - -	-	...	5» J „ .mtlinn »o btonn 1 Q m Of
V Auteuillu in Passyju je vlomil že prej in še kesneje neki neznanec v več vil na prav isti način, in v vseh primerih je bil vlomilec pritlikave rasti. Najzanimivejše je bilo to, da je zmerom obiskoval le take dame, ki so nakupile nove dragocenosti. Videti i opijem med drugimi gosti'
ključ do votline za steno. Tam so uzrli prekrasen Budov kip z vdelanimi jašmastimi (jaspis,- jašma: vrsta kremenjaka) očmi. Gospodje od policije so pač radovedni in so stikali povsod okoli in pretipali vse stene in tudi svetega Budo. Ko je vodja detektivov slučajno pritisnil na levo Budovo oko, se je nenadoma nekaj sprožilo v notranjosti kipa in odprl se je predal v trebuhu. Tam je bila cela zakladnica draguljev, ovratnic in tudi diadem gospe Swedropo«e. Še tisto noč je policija prijela gentlemanskega vlomilca — pritlikavca. Spal je opojen z ooiiem med drunimi nosti	*
Štirideset poklicev — en sam moz
Kariera v <Iwln> in po okusu naših dni
(MI) Se zmerom je dovolj romantike na svetu.
Mladi, vitki mož, ki se je leta 1921. vpisal na dunajsko visoko šolo za svetovno trgovino, je o svojem življenju prav gotovo drugače sanjal, kakor se |e zasukalo.
Do takrat je teklo življenje mladega moža čisto po želji in volji njegovega očeta, veletrgovca Hannsbauerja. Fant se je rodil 1. 1903. Oče, dunajski veletrgovec, mu je dal ime Jolinny — in glej, Johnny je postal res Johnny, kajti nobeno drugo ime bi temu lepo raslemu. vitkemu fantu, zdravih lic in izklesanega športnega obraza, boli ne pristojalo. Jolinny je torej hodil na
meščansko šolo in trgovsko šolo, kesne-je sc je pa vpisal na trgovsko akademijo in z odliko prestal izpite. Ker je hotel še več znanja zgostili v svojih možganih, je z vnemo študiral na dunajski visoki šoli mednarodno gospodarstvo, pet svetovnih jezikov in kar je še pač za »svetovnega trgovca« koristno in potrebno.
Spomladi leta 1925. so ga sprejeli v službo neke znamenite dunajske vele-banke. Johnny je bil najprej majhen uradniček, postal je vodja oddelka, h koncu pa ravnatelj deviznega oddelka. Mladi mož je bil priden in vesten ko mravlja. Lepega dne ga je pa usoda kruto udarila. Banka je doživela po-
Bm	bev
(hM) London, marca Na Angleškem pravih beračev tako rekoč ni. Ne da bi Angleži tako dobro živeli, le to je, da berači beračiti ne smejo. Na glas namreč ne in odkrito ne; »beračiti« smejo le s prodajanjem vžigalic in cvetlic, z igranjem na kitare in na diple itd.
človek so nehote vpraša, ali takšno »beračenje« nese. Kakor povsod je namreč tudi tu konkurenca zelo velika; komaj si se na tem vogalu odkrižal Irca-diplaša, te že na pri-
govega »petja«. Teorija o sedmih funtih torej ni držala — razen če zna nemara Scotland Yard uspešneje beračiti kakor londonski žurnalist.
In vendar je na koncu koncev žurnalist bolje opravil kakor policist. Zakaj le-ta je moral priberačenih sedem funtov odrajtati kot dvojni zaslužek, poročevalec je pa napisal okrogel članek v nedeljski številki svojega lista (2 Din od vrstice) in s ponosom požvenketal s srebrnim
gostoval v londonski beraški bratovščini. (»Bcrliner Tagcblatt«)
Praktičen človek
»Da, latinščine sem se začel učiti!« »Prav imate... človek nikoli ne ve, ali ne pride danes ali jutri v trgovske stike s to državo!«
(»Miroir du Monde«, Pariz)
šilingom in bakrenim pcnnyjem v hodnjem pozdravi prodajalec cvet- žepu — z uspehom plodovitega dne, lic: kam bi neki človek prišel, če bi ;ko je kot pisarski a ne vpisani član moral vsakomur odriniti penny!
Te dni so pa napravili dva poskusa in dognali, da angleškim beračem in nezaposlenim ne prede ravno prehuda.
Prvi, ki je to dognal, je bil neki redar, čeprav mu to dognanje ni bilo glavni namen. Imel je namreč nalog, da neopazno nadzira neko hišo. V ta namen se je preoblekel v prodajalca žveplenk in so postavil nasproti hiši, ki jo je imel obdržati v očeh.
Preden je bil teden okoli, je imel v žepu sedem funtov (1400 Din).
Nekemu londonskemu časnikarju, ki je bral o tej stvari, se je pa zdela le malce preveč okrogla, zato je sklenil zadevo sam preizkusiti. Le s to izpremenibo, da ni prodajal vžigalic, temveč je hodil po ulicah in pel.
Bilanca dneva: en šiling (12 Din) plus en penny (1 Din), ki mu ga je vrgel neki «nobel» šofer, da je utihnil, ker ni mogel več prenašati nje-
Prijateljstvo in ljubezen
(/P) 'Pariz, marca
Po kosilu. V kavarni.
Družba mladih ljudi, ki še niso izgubili zmisla za duhovito kramljanje in modrovanje, so razpravljali o večnem vprašanju: kaj je ljubezen. Eni so trdili, da je ljubezen več kakor prijateljstvo, drugi pa, da ne,
Mimo je prišla Margot, prodajalka cvetlic, s košarico vrtnic in mimoz. Eden izmed gostov jo je vprašal, kaj ona misli.
»Zame je stvar enostavna,« je odgovorila cvetličarka. »Med * prijateljstvom in ljubeznijo je razlika kakor med dnevom in nočjo.«
Kaj beremo in slišimo drugod
Kratke zgodbe in zanimivosti od vsepovsod
Galantnost
(hM) Neki že starejši dami se je nekoč pripetila nezgoda, da je izgubila na večerji pri princu Talley-randu (francoski diplomat, 1754 do 1838) umetni zob. Zlobni diplomat ji je drugi dan kot njeno domnevno lastnino poslal po svojem lakeju — oslovski zob. Dan nato je pa dobil tole pisanje:
»Dragi moj princ! Mi, ki še pomnimo zlate čase pred revolucijo, vemo, kaj je galantnost. Dokaz vaše dobre vzgoje in okusa je, da ste si dali izdreti lasten zob, samo da popravite mojo malo škodo. Iz hvaležnosti bom dala ta dokaz vaše galantnosti okovati v zlato, da bom svojim gostom ob vsaki priložnosti lahko pokazala ta dragoceni spominek na gospoda Talleyranda, princa Be-novcntskega. Zmerom udana vam Eleonora, markiza de Cadignan.«
(»Berliner Tageblatt«)
Policistka ali zakonska žena
(aO) London, marca
V	Londonu imajo že nekaj časa tudi žensko policijo, toda le v ome' jenem številu in le bolj za poskuš njo, kako se bo nežni spol obnesel v trdi in živce ubijajoči službi na velemestnih ulicah. Takih policistk Je za enkrat v Londonu šestdeset,
A glej, to število ni skoraj nikoli zasedeno. Vzrok je ta, da sme biti Policistka samo neporočena ženska. Ne vemo, ali gre brhki uniformi zasluga ali je pa služba policistke že sama po sebi takšne vrste, da pridejo ženski čari bolj do veljave: gotovo je le, da se londonske policistke neverjetno hitro poroče. Ko so omožene, morajo pa seveda dati svoji službi slovo.
Samo zadnje tri tedne se je nič manj ko dvanajst londonskih redark zateklo v sladki zakonski stan. Morda Londončanke zato tako mika v Policijsko službo, ker mislijo, da se bodo potem hitreje poročile? Pro-ženj je namreč zmerom na prebitek, tako da je policijska uprava niorala zadnje čase določiti za sprejetje posebno hude pogoje. Londonske policistke morajo biti visoke postave, popolnoma zdrave in mišičaste in stare 24 do 35 let. Začetna plača je 3 funte in 16 šilingov (okoli 800 dinarjev) na teden, če se obnesejo, Pa pridejo s časom lahko še na boljše, vendar ne več ko na 6 funtov in 5 šilingov (1250 Din) na teden. (»Nieuwe Rotterdamsche Courrant«)
Zaradi ene minute
(fP) London, marca
Ni še dolgo tega, ko je angleška križarka »Reno\vn« trčila pred španskim obrežjem v križarko »Hood«. Te dni se je sestalo vojno sodišče, da dožene, koga od poveljnikov obeh ladij zadene krivda, »da je po nepotrebnem spravil v nevarnost« dve lepi ladji Njegovega Veličanstva britanskega kralja.
Poveljnika »Hooda« so takoj oprostili. Glede kapitana Sawbridgea, Poveljnika »Eenowna«, se je pa sodišče postavilo na stališče, da je dokazana trditev obtožbe, da je odhod križarke iz pristanišča za eno minuto zakesnil.
In tedaj so bili redki gledalci priče dramatskemu prizoru. Pri razpravah britanskega mornariškega vojnega sodišča ima častnik izročiti svojo sabljo sodišču. Med posvetovanjem častnik ne sme biti v dvorani. Ko se vrne, da mu prebero razsodbo, se pa utegne dvoje zgoditi: ali zagleda svojo sabljo na mizi obrnjeno z ročajem proti sebi — v tem Primeru jo vzame in si jo opaše. Ce je obrnjena k njemu z ostjo, je pa slaba...
Ko se je poveljnik Sawbridge vrnil v sodno dvorano, je zagledal obtožujočo sabeljsko ost obrnjeno proti sebi. Vojno sodišče ga je obsodilo na »odpust iz službe«. Zaradi ene same minute.
Sawbridge je prebledel, toda zinil ni besedice. Obrnil se je in odšel.
Uničena kariera. Zaradi ene minute.
Ženitni oglas
pred 80 loti
(nO) Pariz, marca Dne 7. aprila 185G je izšel v časniku »La Presset tale oglas: »Dvajsetletna mladenka prijetne zu-
nanjosti, odličnega slovesa in imenitnega zdravja z višjo šolsko izobrazbo iz častivredne družine se želi poročiti z gospodom od 70 do 85 let, ki razpolaga vsaj s 40.000 frankov letne rente. Pismene ponudbe na gdč. Alek-sandrino Lelievre, Caen, poštno leže-če.j
Izprememba imena
(gO) V Berlinu imajo v notranjem ministrstvu poseben urad, 4a pomaga z nasveti ljudem, ki morajo delali prošnje zaradi te ali one rodbinske zadeve, kakor zaradi poroda, smrti, prekrstitve, poroke itd.
Or.f’an pride v ta urad neki ela-gantno oblečen gospod in pove službujočemu uradniku, da bi rad spremenil svoje ime.
»O, prosim,« odgovori ljubeznivo narodni socialist, meneč, da bi si gospod rad omislil katero edino zveličavne germansko ime namestu sedanjega slovanskega, francoskega ali ogrskega. »Kako se pa pišete?«
Po kratkem obotavljanju zamrmra neznanec:
»Adolf Kolin.«
»Kaj?« se zadere uradnik. »Ali mar mislije, da bosto z navadno prekrstit-vijo izbrisali svoje sramotno židovsko poreklo in tako osleparili dobri nemški narod?... Vedite, zavrženo Židov* sko seme, da zdaj ne živimo več v Nemca nevredni dobi parlamentarizma in demokracije, temveč v tretjem cesarstvu Adolfa Hitlerja...e
»Saj ravno zato,« se drzne plaho pripomniti žid. >Saj ne mislim izpte-mernti priimka, temveč samo krstno ime. ■.«	_____(»Luc, Pariz)
Otroška okrutnost
(aO) Pariz, marca Jean Painleve, sin pokojnega francoskega matematika in politika, pripoveduje tale 2načilni otroški dogodek.
Jeannotu je pet let in ima nad vse rad domačo mačko. Imenuje jo Bara. Prejšnji teden je pa žival poginila. Domači niso vedeli, kako bi otroku to povedali, da ga ne bi preveč zadela. Naposled so se zedinili, da naj to kočljivo stvar opravi vzgojiteljica.
»Veš, Jeannot,« mu reče gospodična, »nič več ne boš videl Eare... Ra-ra je umrl.«
Fantek se nič ne razburi.
»Ah!« reče samo. »Umrl je...«
Toda zvečer, preden leže spat, hoče imeti mačico v posteljo. In ker mu ne ustrežejo, začne jokati in kričati in cepetati z nožicami.
Mati se začudeno obrne k vzgojiteljici.
»Kaj mu mar niste povedali...?«
»Seveda sem mu! Daj no, Jeannot, kaj se nič več ne spomniš, saj sem ti povedala, da je Bara umrl.«
Tedaj šele otrok obupno zaihti:
»Oh... oh... jaz sem pa razumel... papa!...«	(»Pariš Midi«)
azgrovor
(gO) London, marca
Štirje možje sede za mizo.
Prvi globoko zavzdihne.
Drugi zavzdihne še globlje.
Tretji zaječi.
Četrti pa zavpije: »Ali mi 1 iste že •nehali o krizi govoriti ali ne.'!«
_ (»Obsi-rverc)
Zakaj je v Ameriki kriza obutve?
(aO) Pariz, marca
V	Newyorku je izšlo poročilo, ki trdi, da so odkrili enega izmed glavnih vzrokov krize čevljarske industrije. Poročilo prinaša natančno statistiko o številu radijskih amaterjev v Severni Ameriki.
Po teh statističnih podatkih ostane zaradi radia vsak dan okoli 40 milijonov poslušalcev povprečno dve uri in pol doma. Iz tega so brž izra-čunili, da bi se čevljarski industriji hitro obrnilo na bolje, če bi omenjenih 40 milijonov državljanov te dve uri in pol na dan hodilo okoli, namestu da doma poslušajo radio.
Začeli so že celo misliti na to, da bi predlagali, naj bi vse ameriške radijske postaje vsaj za štiri in dvajset ur prekinile oddajanje programov, češ da bi to vsaj malo poživilo čevljarsko industrijo, če nje ne, pa vsaj čevljarski obrt.
Predlagatelji so le to pozabili, da imamo radijske postaje tudi pri nas v Evropi in v Južni Ameriki, ne samo v Severni, in da bi ljubitelji radia le malo drugače zavrteli gumb na aparatu... in prav tako ostali doma kakor doslej. (Po »Tempsu«)
Ameriški humor
(aO) Montreal, marca
Če bi priredili natečaj, kdo je največji optimist na svetu, ne dvomimo, da bi Bill Fox iz Montreala odnesel prvo nagrado.
Pri nedavni povodnji je mož splezal na streho svoje poplavljene hiše in potrpežljivo čakal, kdaj se bodo vode odtekle. Tam ga je uzrl njegov sosed, ki se je bil rešil v čoln. Uprl se je v vesli in pognal k Billu.
»Hej, Bill!« je zavpil, ko je bil le še nekaj metrov od njega.
»Pozdravljen, Sam!« je mirno odvrnil Bill.
»Ali že veš, da ti je voda davi vso perutnino odnesla?«
»Vem. Pa ne bo hudega; saj znajo race plavati.«
»Ali tudi to veš, da ti je vse sadno drevje poruvalo? «
»Vem, a tudi to se da prenesti; saj pravijo, da letos itak ne bo skoraj nič sadja.«
»In tudi to veš, da sega voda že do oken?«
»Vera in sem vesel. Saj je bil že skrajni čas, da jih umijem.«
(»Montreal Star«)
pričelo črno občinstvo divje ploskati in se grohotati na ves glas.
Ralph Stark je tisti mah presodil položaj. Ukazal je operaterju, naj zvrti film narobe do konca. Odsihmal je kino sleherni večer poln navdušenih gledalcev. Narobe svet, narobe film...
Smučanje in tarife
francoskih železnic,
(cP) Pariz, marca
V	»Jouru« beremo:
Neki naš bralec si je kupil smučarske palice francoskega izdelka in dal zanje petnajst frankov. Potem se je pa odpravil v hribe na smuk.
Na postaji je oddal svoje palice železnici v prevoz. Pokazal nam je listek, koliko je moral za to odriniti: nič manj ko 18 frankov in 75 centimov... za stvar, ki stane 15 frankov.
Prihodnjič, je dejal, bo pa palice na povratku pustil kar v gorah, ker mu bo ceneje prišlo.
^ložže — gramofone
•'.posojamo, zamenjavamo, prodajamo in kupujemo
ELEKTRON d. Z. 0 Z.
jnbljana, Tavčarjeva 3
Preselili
smo se v pasažo
Nebotičnika
Dobra roba se hvali sama,
zato Dr. OETKER-ju ni potrebna reklama!
Bik in avto
(aL) Stockholm, marca.
Kadar avtomobilisti pripovedujejo o dvobojih z biki na vaški cesti, jim teh doživljajev poslušalci pač ne verjamejo preveč in jih radi odpravijo s porogljivimi pripombami. In vendar takšno srečanje dostikrat ne poteče ravno nedolžno.
Nekje na južnem Švedskem se je neki avto s tremi mladimi damami nepričakovano srečal z bikom. Žival ni kazala prav nič volje, da bi se vozu izognila, in je razburjeno trobljenja zavrnila z odločnim napadom. Grozeče je pobesila rogove in se zagnala proti vozilu.
Deklica za krmilom je z grozo za-vrla in vse tri dame so v smrtnem strahu kliknile na pomoč. To je pa bika menda še bolj razdražilo, zakaj odgovoril je z mogočnim rjovenjem. Za trenufek se je ustavil, potlej se je pa zaletel v lahki športni avto, da so vzmeti kar zaplesale.
Na vso srečo je prav takrat privozil z nasprotne strani tovorni avto s poljskimi delavci. Pri priči so izpregle-dali položaj, skočili z avtomobila in se z lopatami in motikami med vpitjem in kletvicami spravili nad bika in ga res pregnali. Toda motor športnega avtomobila je odnesel od tega srečanja z bikom več spominov in je stopil v stavko. Zato so morali avto privezati k tovornemu avtomobilu in ga odpeljati v mesto.
Navdušeni črnci
ali
film narobe
(ZD) V nekem majhnem črnskem naselju Južne Afrike si je Ralph Stark, sin bivšega nemškega filmskega podjetnika uredil v neki na pol podrti garaži kino. Dejal si je, da bodo preprosti domačini prav gotovo navdušeni za >sedmo umetnost«.
Toda kino je bil vsak dan skoraj prazen. Nekoč se je operaterju primerila nerodnost. Pozabil je previti filmski trak na drugo kolo in ga je kar tako vteknil v aparat. Na platnu so se nenadoma pojavili ljudje z nogami v zraku, hiše so stale na strehah, drevesa na vrhovih. Tedaj je
Letel bi rad
(eL) Varšava, marca.
Neki štirinajstletni kmetski fant iz okolice Varšave je vselej, kadar so potniška letala brnela nad njegovo vasjo, željno upiral oči v nebo. Dan za dnem je rasla njegova želja, da bi tudi on mogel nekega dne leteti b takim orjaškim tičem.
In res se mu je želja izpolnila. Lepega dne je prišel na varšavsko letališče in prežal na ugodno priložnost Videč, da ga nihče ne gleda, je naglo smuknil v neko za odlet pripravljeno letalo in se skril v najzadnjem kotu. Kam je letalo namenjeno, se mu še sanjalo ni.
Že čez par minut se je letalo dvignilo. In ko se je v Katovicah na Gornjem šleskein spustilo na zemljo, je tudi mali Poljak pol s strahom pol vesel splezal iz kabine. Seveda bo ga na letališču zgrabili za listek. Boječe je priznal,	da ga	je strašno	mikalo,
da bi	vsaj	enkrat	kam letel.	In Jcer
ni imel denarja, je pač poskusil na tak način.
Nu,	želja	se mu	je izpolnila. Kako
se je	vrnil	domov	in kaj je	oče re-
kel, pa kronika ne pove.
Ob petkih in svetkih
lahko pripraviš »Jajninee. Primerne so k vsaki omaki. Pripraviti se dajo s sesekljanimi ostanki pečenke, klobase, s solato, fižolom, ali kot vloga v postno in mesno juho. »Jajnine« požiahtijo vsako jed.
Usodna trinajstka
(UP) San Francisco, marca Campbell je torej podrl svoj hitrostni rekord! Hvala Bogu, so vzdihnili Angleži, saj so bili dovolj v skrbeh za priljubljenega rojaka. Hvala Bogu, je mogoče sam pri sebi vzdihnil Campbell sam. Najbolj se je pa oddahnila rekorderjeva žena. Upajmo in privoščimo ji, da se ji bo izpolnila najgoreč-nejša želja: da bi njen mož vendar že dal slovo vsem tem hitrostnim brezumnostim.
Vselej kadar se je pred odločilno dirko Campbell odpeljal na dirkališče v Daytoni, vselej se je lady Cainpbello-va krčevito sklanjala nad kronometrom in s pridržanim dihom štela: »Ena, dve, tri... deset... trinajst...« Ko je prišla do trinajstke, je globoko zavzdihnila. Ne zato, ker bi bila nemara tako babjeverna: ta trinajstka je pomenila, da rekord še ni padel in da bo spet iznova morala prestajati te strašne trenutke negotovosti.
Včeraj se je pa prej ustavila: »Deset, enajst... dvanajst. Zmagali Zakaj Campbellova žena je vedela, da prej ne bo novega rekorda, dokler ne bo »Sinja ptica« prevozila 1 miljo (1609 m) doige proge v manj kakor 13 sekundah.
Lady Campbellova se ves čas ni upala dvigniti oči iznad ure. Bila je edina med navzočnimi gledalci, ki »Sinje ptice? ni videla v zmagoslavnem poletu. Preveč jo je bilo groza, šele tedaj je dvignila oči, ko jo razsodišče sporočilo, da je Campbell dosegel nov hitrostni rekord in ko je ogromni voz počasi privozil nazaj na dirkališče, nič več v rekorderskem tempu.
Sir Malcolm Campbell je dosegel svoj novi hitrostni rekord prejšnji četrtek v Daytona-Beachu v Ameriki. Njegova povprečna hitrost znaša 445.493 km na uro. Dosedanji rekord je tudi njegov; dosegel ga je pred dvema letoma prav tam s 437.015 km na uro.
Zadnje dni je vladalo slabo vreme in Campbell je začel postajati nestrpen. Hotel je že vzlie neugodnemu vremenu tvegati vratolomni poskus. Tedaj je pa njegova žena šla k dayton-skemu županu in pri njem izposlovala, da je uradno prepovedal sleherno rekordersko vožnjo, dokler se vreme ne obrne, češ da bi to pomenilo dirkati v smrt.
S 7 leti govori 16 jezikov
(«L) Pariz, marca Sedemletni 9in pariškega arhitekta Marčeta je pravi čudežni otrok.
Deček je namreč tako nadarjen, cLi se igraje v nekaj tednih nauči novega jezika. Seveda je njegova nadarjenost popolnoma enostranska; kakor je talent za jezike, za računstvo je bedak; niti najnedolžnejše računske naloge ne zna rešiti.
Sedemletni deček že danes popolnoma gladko govori šestnajst jezikov.
Yesten do smrti
(*L) London, marca
Londonskemu požarnemu čuvaju Henryju Harrowu je bilo že sedemdeset let in bi bil že zdavnaj moral stopiti v zaslužen pokoj. Toda starček je vselej iznova preprosil, da je smel še ostati v službi, v svojem visokem in zračnem stolpu, kjer je pazil nu London in gledal, ali ni kje nastal požar.
Te dni je opazil iz svojega stolpa, da se nekje dviga dim. Pogledal je i daljnogledom in videl, da se ni motil: uzrl je tudi plamen, ki je švigal kvišku iz nekega podstrešja. Planil je k telefonu, da brž sporoči nesrečo — a kdo popiše njegovo grozo, ko vidi, da njegov telefon očitno ni v redu, ker so na njegove klice živ krst ne oglasi.
Brez pomišljanja se starec odpravi na pot. Jadrno kakor mladenič steče po neštetih stopnicah nizdol, plane; na cesto in odhiti kar so ga stare nog) nesle, k najbližnji telefonski govorilnici. Tamkaj sporoči požarni brambi, da gori, in natanko popiše, v katerem delu mesta je ogenj nastal. Gasilski nadzornik, ki je poročilo sprejel, ga je nato prosil, naj bi tako dolgo ostal v telefonski govorilnici, dokler ne pride mimo gasilska četa.
In res je nekaj minut nato prihitel gasilski avto mimo telefons) e govorilnice. Toda zvesti čuvaj je bil že mrtev. Razburjenje, še bolj na hitri tek k telefonu je bilo za stai ka preveč. Njegovo srce tega ni več preneslo. Opravil je svojo dolžnost, nato se je pa mrtev zgrudil na tla, zadet od kapi.
Londonski časniki ne morejo dovolj prehvaliti starčevega čuta do dolžnosti, čuta, ki ga sedanjemu rodu le preveč manjka.
Nevidnost ljudi in reči
(ZD) Budimpešta, marca
Na Madžarskem imajo veliko senzacijo. Neki inženjer je iznašel posebno pripravo, s katero lahko napravi vsakega človeka, vsako bitje in vsako stvar, nevidne.
Prve poskuse je pokazal občinstvu na trgu v Temešvaru. Vse oči so bile uprte v Marijin kip nad vodnjakom, nenadoma je pa na lepem izginil Inženjer je povabil vse nevedne Tomaže, da pridejo otipavat podstavek kipa in kip sam. Mnogi izmed teh trdijo, da so otipali kamenite oblike Marijinega kipa, čeprav je bil neviden. če* nekaj minut je postal kip nad vodnjakom spet viden zbranim gledalcem.
Temešvarsko duhovništvo je ugovarjalo takemu »skrivanju« svete podobe. Inženjer ima pač srečo, da živi v dvajsetem stoletju, kajti v osemnajstem bi ga bili prav gotovo kamenjal* zaradi bogoskrunstva.	•
Valjenje na ukaz
(gO) Moskva, marca Neki profesor biologije je predaval v radiu o nenavadnih uspehih, ki so jiii obrodili njegovi poskusi v Leskovškem živalskem vrtu.
Predavatelj pravi, da je dognal pri n<°ci majhni vrsti papig kaj Čudno spolne navade. V dobi ko te ptice ne vale, žive križem kražem pomešane med seboj, ne meneč se druga za drugo. Potem je pa profesor postavil v ptičnice posode za valjenje jajc — in pri priči je bilo nereda konec in stvo-rili so se parčki. Kmalu nato so samice začele nesti jajca in jih valiti. Potlej jim je pa profesor posodo za valjenjo jajc spet vzel — in papige je pri priči minilo sleherno spolno razpoloženje. Parčki so se razšli, samice so nehale nesti in ptice so postale spet proste in neodvisne in se niso več amenile za svoje pravkaršnje »prijatelje«.
Za god in praznik mati dobro ve,
otroci se Dr. OETKER-jevih kolačev vesele
Ljubezen na Laponskem
Napisala Thaddea Gidleicska
Moskovski Šahovski turnir
Po dvanajstem kolu so igrali viseče partije. Capablanca se je brez boja udal Laskerju, prav tako Čehover Capablanci. Rjumin se je vdal Rago-zinu ([jo prvotnih netočnih poročilih se je partija končala neodločeno), partija Alatorcev-Stahlberg se je končala remis. V 11. kolu je Alatorcev zmagal nad Lisicinom in se partija ni končala remis, kakor so prve vesti javljale. — Stanje po 12. kolu: B o t v i -n i k 10, F. 1 o h r 9, L o \v e n f i s c h in La s k er 8. Pirc je z Rabinov i-čem, Stalilbergom in Rjuminom s 5 in V: točke na 12.—15. mestu.
V trinajste m kolu je doživel sovjetski prvak Botvinik svoj prvi poraz na tein turnirju: premagal.ga je njegov rojak Kan že po 26 potezah. Lo\venfi.sch je zmagal nad Bogatil'-čukom, Rjumin je remiziral z Lasker-jeni, Lilienthal z Menšikovo. Roina-novskij je premagal ČJehoverja, Rabi-novič Spielmanna. Pirc je remiziral z Alatorcevim, Ragozin z Goglidzejem, Mohr s Capablanco. Partija Lisicin-Stahlberg še ni končana. — Stanje po 18. kolu: Na prvem mestu j:» Se zmerom Botvinik (10), a le za pol točke pred Flohrom (9*/i). Na tretjem mestu se čvrsto drži Liivven-fisch (9), za njim Lasker (8‘/s) in Capablanca (8). Pirc je s 6 točkami skupaj z Alatorcevim in Rjuminom na 11.—1:5. mestu.
V štirinajstem kolu je Pirc v časovni stiski napravil hudo napako proti Goglidzeju in se je moral vdati. Capablanca je remiziral z Rabiuovi-čem, Rjumin je pa zmagal proti Boga-tirčuku. Cehover je zmagal nad Lo-wenfischem, Flohr je pa proti Men-sikovi le s težavo remiziral. Tudi partije Romanovskij-Lilienthal, Botvi-nik-Lasker, Lisicin-Ragozin in Stabl-berg-Spielmann so se končale remis. Igra Alatorcev-Kan še ni dokončana. Stan j e po 14. kolu: Botvinik 10'/s, Flohr 10, Lasker in Lovvenfisch 9, Capablanca 8K. Pirc si je s porazom proti Goglidzeju zelo pokvaril svoje stališče in je zdrknil z 12.—14. na 16. mesto.
V petnajstem kolu sta Spiel-maun in Capablanca remizirala, prav tako neodločeno so se končale partije Lasker-Alatorcev, Kan-Goglidze in Rjumin-Čehover. Rabinovič je porazil Menšikovo, Ragozin pa Stahlberga. Senzacija dneva je bil pa drugi poraz Botvinika. Premagal ga je predzadnji v tabeli, Rus Bogatirčuk; obenem je to njegova prva zmaga na tem turnirju. Partija Lilienthal-Lowenfisch se je končala remis. Igri P i r c-Lisicin in Flobf-Honmnovslcij S** nista dokončani. — Stanje |>o 15. kolu: Rotvi-n i k 10'/*, Flohr 10 (1), Lotvenfisch in I^asker O1/:. Capablanca 9. Pirc je skupaj s Stalilbf»rgou) na t5.; in IG. mestu ih ima' 6 točk in t prekinjeno partijo.
V šestnajstem kolu je Capablanca remiziral s Stahlbeigom. Flohr pa z Lowenfischein. Romanovskij je premagal Rabinoviča, Ragozin Pirca, Botvinik Cehoverja. Lasker Goglidzeja in Spielmanu Menšikovo. Ostale tri partije, t. j. Alatorcev-Bogartičuk Lili-enthal-Rjumin in Lisicin-Kan, še niso dokončane. — Stanje po 16. kolu: 1. Botvinik z ll'/s, 2. Flohr IOVj in 1 visečo partijo, na tretje mesto sc je povzpel sivolasi Lasker z lOVa in pustil svojega naslednika na šahovskem prestolu, Capablanco, na petem mestu in za celo točko za seboj. Naš Pirc je sicer s 6 točkami in 1 visečo partijo še ostal na IG. mestu, a le za en dan; najmanj Lisičin ga bo po odigra-nju visečih partij pustil za seboj.
V soboto so igrali prekinjene partije. Alatorcev je proti Rogatirčuku in Kanu dosegel remis, Lilienthal je premagal Rjumina, Flohr pa Romanovskega in dosegel Botvinika na prvem mestu. Lisičin je porazil Stahlberga, proti Goglidzeju je pa remiziral. Nedokončani sta še zmerom ostali partiji Lisi-dn-Pirc in Lisicin-Kan. — Po naknadnih poročilih je Spielmann v 4. kolu porazil Lisičina in ui z njim remiziral.
Stanje po 16. kolu: Botvinik in Flohr po ll'/i; Lasker 10'/*, Lovvenfisch 10, Capablanea 91/*, Spielmann in Ragozin 9, Romanovskij iu Lilienthal 81 /«, Kan 8 (1), Rabinovič 8, Rjumin, Goglidze in Alatorcev 7'/s, Lisičin G1/« (2), Stahlberg 61/*. Pirc G (1), Bogatirčuk G, Cehover 5, Men-šikova Vit.
40 cm visoki ljudje. Reuter poročil iz Bombaya, da so v Prednji Indiji našli okamenele okostnjake izumrlih ljudi, visokih samo 40 cm. Če se pokaže, da je novica točna, so bili ti ljudje manjši od afriških Pigmejcev, visokih 100—125 cm. Seveda so živeli v prazgodovinski dobi.
Otroški raj. Po najnovejših statističnih podatkih hodijo od 5 milijonov otrok na španskem samo 3 milijoni v državne šole, 1 milijon pa v zasebne. Več kakor 1 milijon za šolo obveznih otrok pa sploh ne obiskuje šole.
Se nadaljuje na 8. strani
: Ev.Granbult je to. S čredo severnih jelenov in košut se je napotila v gore. Poznam njeno čredo; srebrno čisto pozvanjajo njeni zvončki.-'.
Prebivalci vasi Oski so stali razkoračeno med vrati in gledali za čredo mogočnili jelenov. Počasi so stopale živali, pozibavale so se z vsem trupom in zvončkljale s svojimi zvončki. Srebrno čisto in veselo je bilo to zvončkljanje.
. Srečo na gorah!«
Srečo v dolini!« je veselo zavrisnila v odgovor deklica z laneno svetlimi lasmi. Njeni beli zobje so zableščali v solncu. Veselo in hrabro je stopala za veliko čredo.
Komaj je dospela do poslednjih vaških hiš, se je pripodi! velik pes za njo, se smukal okrog nje, lajal in mahal z repom.
Pozdravi mi Erika, Kasan! Povej mu, da pojdem v goreli
Nežno je potrepljala psa po glavi. Razumel jo je. Njegov glasili in veseli lajež se je še zmerom slišal, ko je že zdavnaj stekel sko-! zi vas.
Drugi dan je korakala nova čreda severnih jelenov in košut skozi vas Oski.
Erik Jalko je to. S čredo severnih jelenov in košut se je napotil v gore. Poznam njegovo čredo; resno in globoko pozvanjajo njeni zvončki.«
Spet so stali prebivalci vasi Oski razkoračeno med vrati in gledali za čredo mogočnih jelenov. Počasi so stopale živali, pozibavale so se z vsem trupom in zvončkljale s svojimi zvončki. Rosno in globoko je bilo to zvončkljanje.
»Srečo na gorah!«
: Srečo v dolini!« je junaško odvrnil mišičasti fant in zavihtel v pozdrav debelo palico. Njegove sinje oči so se smejale v solnce.
Komaj je dospel do poslednjih vaških hiš, se je pripodil velik pes za njim, se mu dobrikal, lajal in mahal z repom.
:Ev je že šla? Prav, prav! Pokaži mi pot, Kasan, da je ne zgrešim!«	_______
Kasan je vešsfii zalajal Ju ^tekel na čelo črede in kazal poi v gore...	-J,	f'v	T
. . .
Na visokem gv<ebei«t; šta sedela drug i>oleg drugega; čredi sta se pokojno pasli po zelenih obronkih. Srebrno čisto zvončkljanje se je pomešalo z resnim in globokim. Držala sta se za roke in gledala sanjajoče preko razritih skalnatih laponskih gora, preko polj in livad, posejanih kakor preproge med skalnate bregove.
>Očo te ne mara.«
»In ti, Ev, — ti me tudi ne maraš?«
Takrat je Ev prikimala, prikimala je kakor pritrjujejo ljudje po vsem širnem svetu, kadar ne zmorejo prave besede in ji ni je srce polno sreče. Potlej sta se vroče poljubila, zastrmela molče v daljavo, kakor je navada pri vseh zaljubljencih pod solneem božjim. Kajti ljubezen in njena govorica sta povsod enaki; povsod po istem kopitu, povsod v istem ritmu.
Kasan je mežikal v solncu in prijetno mu je bilo v gorah. Zdaj
Velikanski globus
iz jekla in stekla so izdelali v Birminghamu na Angleškem za letošnjo svetovno razstavo v Bruslju. Globus je največji, kar jih do danes poznamo; ni skoraj kraja na svetu, ki ga ne bi našli na njem
sta bila hvala Bogu skupaj, zdaj mu ni bilo treba več tekati z enega konca na drugega in ž laježem pripovedovati, kar sta lahko zdaj drug drugemu lepše in bolje povedala sama.
*
Na svetu je pač že tako, na Laponskem in povsod drugod: ljudje si izbirajo takšne poti do sreče, ki niso zmerom najlepše in najbližje.
*
Ko se je v deželi zjesenilo, sta se vračali dve čredi severnih jelenov in košut skozi vas Oski. Spet so stali vaščani razkoračeni na pragih svojih koč.
Pozdravljena v dolini! -
»Pozdrav z gora!«
Za čredo s srebrno čistim zvončkljanjem je zamišljeno stopala Ev Granbult, za čredo z resnim in globokim zvončkljanjem je stopal mišičasti Erik Jatko...
*
Rada ga imam, očka.<
Oče je molčal; molčal je tako dolgo, da je morala Ev še enkrat reči:
: Rada ga imam.«
Mogoče leto osorej. Mogoče...«
Dolgočasno je žvečil stari svojo kašo in srepel predse. Saj, saj j mu je Erik Jatko všeč; toda svoje; plavolase Ev bi ne izgubil rad.
KRIŽANKA ST. Q
1		3	4	i	•	‘	7	•	9	Ul
u				u	M					
14					r	8	i.			
16					■					
P					19			1	*	
S1	■		■	22	■*		■	*	m	
	»	■	»				27		■	■ fi
"i		30				31				
							34			
it			1					36		
77							30			
40 ■				41		42				
					44		L	■	«	
	■		■				■	48	m	
49	»	IR	»i				M		M	1
		55.			1	*				
			"1	M	s					
60				';1	■					
63						m				
Pomen besed
Vodoravno:	1.	majhen	denar,
5. jetniški paznik, 11. prizorišče bikoborb, 13. Aganiemnouov sin, 14. odrezek, 15. svetopisemska oseba, 16. žensko ime, 17. velemesto, po velikosti med r^uijiiigradom ■ iu Buenus.Aire-ftom, J8. -oblika, verza, 20. zemljiška mera, 22. piva ženska, 24. ilo, 26. nedoločni' zaimek, 29. nebesno telo, 31. reklamni in oglasni zavod, $3. jioziv, 34. očka, 35. majhna naselbina.. 3(1. debel motvoz, 37.-inesto na' Angleškem, 39. osebni zaimek, 40. vodne vile (2. sklon), 42. nemški spolnik, 43. kdor uživa inego, 43. zanikan pomožni glagol, 47. udeleženec šahovskega turnirja v Moskvi, 49. isto kakor 20. vodoravno, 51. strasten pristaš. 54. brez njega nobena računska trditev ne drži, 56. po njem se imenuje neki preliv, 58. barva,: 59. takšna moka je zdrava, 60. sovražno dejanje, 62. prazgodovinska najdba. 63. tajnik Zveze narodov, 64. poškodba.
Navpično:	1. goni stroje, 2.
športni izraz, 3. vrezi ja j, 4. ko je bila Ana še majhna, 6. grška črka, ’7. grški bajeslovni junak, 8. mesto v severni Afriki (2. sklon), 9. azijsko milijonsko mesto, 10. reči, 12. trizložna stopa, 17. na Japonskem je samo Tokio večji od nje. 19. žensko ime, 21. zapeljiv, 23. umetnina, 25. poljsko orodje (3. skl. množ.), 26. ovenel, 27. žensko ime, 28. oblika glagola umeriti, 30. vrsta živali, 32. posoda z vodnimi živalmi, 38. osebni zaimek, 39. plod marljivih živalc, 41. pojem iz logike, 42. imetje (4. sklon), 44. moško ime, 46. mati božja, 48. sbh. moško ime, 50. del obleke, 51. prebivalec fare, 52. moško ime, 53. krivo tvor-jen pridevnik iz j kave«, 55. z njimi se otroci obstreljujejo, 57. potrebna pri ranah, 61. predlog.
Rešite? križanke štev. 8
Vodoravno, po vrsti: u, o, a, triglav, mlaj. e, reka, i, akron. a, sava, rent, siv, tri, jen, cena, oker, I i, arena, i, onim, m, ruma, niaribor, I e, 1, a.
Zanjo bi rad princa iz bajk, srčnega fanta bi rad. Bog si ga ve, ali je Erik pravi? Sivi oče je godel v svojo brado in si dejal, da bo čas že izluščil jedro.
♦
Prihodnji dan je ves zasopel pritekel Kasan k Eriku, prav takrat, ko je prešteval svojo čredo, in položil predenj zavojček, ki ga je prinesel v gobcu. Bil je kos belega platna; na njem je bilo z rdečo svilo uvezeno srce. Nanj je bil pripet listek, na njem pa z okorno roko zapisane besede:
»Leto osorej. — Mogoče — Ev.« Erik je obrnil list in zapisal: »Čakam. — Erik.«
Zavil je listič v kos kožuhovine, Kasan je čapnil po njem in stekel kar so ga noge našle. Ko je prinesel pismo Evi, mu je v zalivalo vrgla pred noge kos kozlička, ki so ga pravkar zaklali. Kasan se je zadovoljno oblizaval iu hudomušno škilil v Ev, kajti vedel je po plačilu, da je bilo sporočilo prijetno. Ev je stala pred hišo in zasanjano zrla v dolino, kjer je Erik pasel svojo čredo.
Kasan je tekal dan na dan gor in dol. Zdaj je nosil rožo v pozdrav, zdaj nežen dolgobrki mah, zdaj spet načečkan listič. Kasan je prenašal pošto in spletal gnezdo ljubezni, mogočnejše od laponskih gora, mogočnejše od očetove volje...
*
Erik je stal že ure in ure »a visoki skali; od ondod je videl daleč, videl je skoraj do hišice svoje ljube. Živčno si je grizel ustnice. Kasana danes ni bilo. Erika je mučila huda skrb. Cul je bil davi plazove, ki so se nekje vsuli; zdelo se mu je, da je to moralo biti blizu vasi nekje, prav tam. kjer je Evina hišica.
»Kasan!«
V noč je zavpil Erik. V noč je zažvižgal; toda od nikoder se ui oglasil lajež v odgovor.
*
Mladi mož je sčdel k ognju; srepel je v plamen in iskal rešitve. Morda je pa Kasana na poti k njemu zasul plaz... Bog ne daj!
Nenadoma je nekaj skočilo v Erikovo izbo. Bil je Kasan. Zagrabil je Erika za suknjič in ga vlekel k vratom. Zavijal je v noč, kakor bi prosil pomoči. Gobec mu je bil poln belili pen, dlaka raz-inršena.
Kasan...?
Erik ga je hotel prijeti, toda pes se mu je iztrgal iu silil iz hiše. Stekel je po znani poli, držeči v vas, in se vrnil ves zbegan k Eriku. Lajal je divje in zahtevajoče.
»Že grem!« je zavpil Erik, ogrnil kožuh in stekel ko iz uma za drvečim psom. Kasan je vodil. Vodil je v tisto smer, odkoder je Erik slišal grmeti plazove.
Kasan je telcel po snegu in grušču plazu in neprestano vohal, kakor bi iskal sledu. Erik je lezel za njim, preskočil kup grušča, spodrsnil, se spet vzpel in divjal za iščočim psom.
Nenadoma se je Kasan ustavil.
Najbolj »moška« študentka
Na univerzi v Tobaccu (Kansas, USA) so priredili natečaj, katera študentka ima najbolj moško zunanjost. Zmagala
je Miss Betty Harkinsonova. Razsodišče je ugotovilo, da pri njej človek res prav ne ve, koliko je ura
V 24 URAH
barva, plisira in kemično čisti obleke, klobuke itd. Škrobi in svetlolika srajce, ovratnike, zapestnice itd. Pere, suši, monga in lika domače perilo. Parno čisti posteljno perje in puli
tovarna JOS. REICH LJUBLJANA
Zavijal je, da se je Eriku krčilo srce. Grebel je, z vsemi štirimi je grebel in odrival z gobcem sneg in drobni grušč.
Erik je slekel kožuh. Zasadil je palico v sneg, odrival z rokami kamenje, zasadil znova palico in kopal z rokami. Erik in pes sta sopla žvižgajoče, napenjala svoje sile in si delala rov.
Kasan je zacvilil. Erik je segel globoko v sneg in začutil v svoji roki drobceno rokeo... Ev!
•
V Erikovi koči leži Ev na kožuhih. Erik ždi poleg nje in nalaga na ogenj. Visoko plapolajo plameni, više kakor sicer pri Laponcih, saj so jim drva dragocena ko zlato. Za Evo mora goreti plamen, čeprav do neba... Tik ob Evi leži Kasan in ji liže roke, da bi jih segrel.
»Erik?«
Prikimal je. Niti besede ni mogel reči. Prav tako kakor zapre po vsem svetu sapo ljudem, če jim srce prekipi. Njune oči so se strnile v dolg, molčeč pogled.
Rada ga imaš, Ev?« je vprašal tedaj nenadoma raskav glas za njima. Stari Granbult je bil prišel.
Ev ni odgovorila. Niti prikimala ni, preslaba je bila. Samo pogledala je očetu v oči. Iu očetje znajo brati v očeh svojih otrok vse skrivnosti. ‘
»Hvala ti, sin moj!
Dva moža sla si segla v roke. Brez besede. Stisk desnice pomeni Laponcu vse.	(Ti*)
Šejk hotel kupiti ženo
od svojega pariškega prijatelja
za 500 frankov
(RD) Pariz, februarja
Arabski šejk Kuasi Bruri ben Abdulah je srečal v Parizu svojega rojaka Alija Mohameda ben Senusija, ki že dolgo živi v Parizu in je poročen z neko lejio Francozinjo. Stara znanca sla se spri-jateljiia. šejk je prihajal k svojemu rojakn in tako spoznal tudi njegovo lepo ženo. Vitka in ljubezniva Parižanka je šejku tako zelo ugajala, da je predlagal prijatelju, naj mu jo prepusti za pet sto frankov.
Ali Mohamed se pa seveda ni strinjal p staroveškimi nazori svojega rojaka. Ta je |>a, ne bodi len, prijel lepo Alijevo ženo za roko in mu jo »ugrabil« izpred nosa. Resnici na ljubo bodi povedano, da se Parižanka ni preveč branila. Šejk je vrgel prijatelju 500 frankov na mizo in stekel z njegovo ženo na cesto ter se odpeljal s taksijem. Ali Mohamed se je pa takoj zaletel na policijo, in tako so oba zaljubljenca prav kmalu -izteknili.
Šejk se je na [voliciji samozavestno obnašal in prisegal, da je v Alžiru taka kupčija vsakdanja reč in popolnoma v redu. Zmerjal je, da so se kar iskre kresale. Zaradi žaljenja uradnih oseb in »ugrabitve« so ga slednjič še zaprli. Zdaj premišljuje za zamreženimi okni o čudnih navadah, ki vladajo v Evropi.
Ključ je iskal — našel pa zlato žilo
(gL) London, marca Neki Avstralec, David Tool»ey po imenu, je iskal ključ za vijake, našel je pa žilo zlata.
Njegova farma leži na staroslavnih zlatih tleh v Ballaratu, tam, kamor je prejšnje stoletje romalo na tisoče lovcev za zlatom. Ko je oni) njivo, je nenadoma pogrešil ključ za vijake. Lotil se je iskanja iu pri tem je njegovo pozornost zbudil kos kremenjaka, ki se mu je zalesketal iz brazde. Pobral ga je in v svoje neizmerno veselje dognal, da je v njem zlato.
Z vročičuo naglico je začel kopati na tistem kraju in res je komaj trideset centimetrov globoko zasledil zlato žilo. Kako izdatna je, dokazuje že to, da so v dveh dneh pri preiskanju 10 ton izkopanega kremenjak* izločili zlata za 448 angleških funtov, po naše za 90.000 Din.
NAŠI BRALCI PIŠEJO
Dopisi iz vrst naših naročnikov in bralcev in naši odgovori
za kruh, sama lačna bila, samo da je svojega otroka nahranila, tak sin pač ni vreden, da tudi zanj rožice eveto in ptičice pojo. Če ne ljubi in ne spoštuje svoje matere, naj tudi žena od njega nič dobrega ne pričakuje.
2. Tisti, ki spioh o vsaki ženi slabo sodi, nikar z njim v zakon ne hodi! Tak, ki o svoji sestri slabo govori, ji samo hudo le želi, tak tudi tebe, dekle, za ženo imeti vreden ni.
3. Kadar si izbiraš moža, ne glej preveč na lepoto. Lepota z mladostjo hitro mine, lepe lastnosti, dobro srce, to ostane še za stare dni, še takrat kadar več mladostne lepote ni. Včasih so rekli: Kaj pomaga lepa skleda, če je prazna? Toda kaj pomaga lep človek, če je neznačajen, krut, sirov, sploh brez lepih lastnosti...
4. Ne jemlji v zakon pijanca! Pijanec se spreobrne, kadar, se v jamo zvrne. Torej ni misliti na izboljšanje. Res, zgodi se včasih, da postane iz pijanca prav vzoren zakonski mož ter skrben gospodar, a to so že bele vrane med črnimi.
5. Skopuh je pa še hujši od pijanca. Vleče in vleče na kup, da bo brž velik kup. Na denarju in na slami brez rjuhe leži. Sam in njegova družina hodijo bosi in razcapani okrog, kakor najrevnejši najemniki. Denar mu je »bog«, vse drugo nič. Boj se takega moža! Gorje, če si ga nakoplješ na glavo! Kadar boš na porodni postelji, ti ne bo ničesar privoščil, še celo babice ne. Vse bo sam opravil, samo Ja ne bo treba dinarja izdati. Privoščil ti bo komaj neslan sok. Kuhal in pral bo sam, dokler te prekmalu ne bo iz postelje pregnal.
Ali je mogoče ljubiti takega moža in mu še več otrok roditi? Ne!
6. Kaj pa ljubosumnež? Ta je pa najhujše zlo pri hiši. Ljubosumnemu
Clark Gable kot zdravnik
Pisali smo že o Kingsleyevem romanu in odrski igri »Manner in Weiss«. Nedavno je filmska družba Metro-Goldwyn-Mayer filmala ta roman pod naslovom »Kirurg bolnišnice sv. Jurija«.
O	priliki gledališke premiere v
Cenjeni gospod urednik!
Dovolite, da se tudi jaz oglasim v Vašem listu, čeprav nisem naročnica, pitam ga pa zelo rada in si ga kupujem v trafiki. Priznati moram, da mi izmed vseh listov najbolj ugaja. Sem namreč preprosto dekle, največje veselje mi je dobro čtivo. Dobra knjiga Wi je najboljši prijatelj. Iz njih sem *e že mnogo lepega in pametnega naučila.
Še kot dekletce sem želela v višje sole in hrepenela po učenju in izobrazbi v upanju, da bi si tako laže služila kruh. Žal, moji starši niso mogli ustreči mojim željam.
Še otrok sem šla po svetu s trebuhom za kruhom, z najlepšimi upi. Zakaj pa tudi ne, saj sem imela vse ljudi za enako dobro in plemenite!
Kot naivno dekletce nisem poznala zlobe in hinavščine nekaterih ljudi. Pregovor pravi, da ni vse zlato kar se sveti, in to je tudi res. Iz lastne izkušnje lahko rečeni, da ima marsikatero preprosto dekle več srčne kulture (izobrazbe) kakor človek iz boljših krogov, takozvani »inteligent«, pri katerem se pod svilo in kožuhovino dostikrat skriva najpodfejše bitje, človek brez »duše«. Pogosto se slišijo tožbe ljudi, češ kaj je življenje? Saj nimamo nič od njega! Res težki so časi, ko se moramo Imriti za obstanek, zato pa ne smemo še življenje podcenjevati, saj je vendar toliko lepega v njeni. Saj le tisti, ki mu usoda ni vedno naklonjena, in ki ima težke preizkušnje, je izklesan značaj. Tak človek bo znal drugače ceniti življenje.
Zato proč z otožnostjo! Pohitimo v naše solnčne planine, ki jih ljubim nad vse, ki so naš ponos! Vsak prost čas izkoristim in pohitim v krasno naravo in krepim duha in telo in uživam lepoto božjega stvarstva.
Planinka
Spoštovani g. urednik!
Z zanimanjem prebiram anketo, nastalo pod naslovom »Njene sanje«, in upam, da tudi jaz lahko napišem svoje mišljenje z vašim dovoljenjem. Sein vaša naročnica in oddala bom svoj dopis brez podpisa, ker želim ostati tajna.
Od počelka razvoja pa do danes pazno motrim vsak dopis, katerega objavite. Z enimi se strinjam, z drugimi zopet ne. Naj povem še jaz svoje selje in svoj doživljaj.
Nisem lepa, to tudi ne spada sem, in tudi ne Bog ve kako naobražena, vendar vkljub vsemu vredna poštene ljubezni, dasi sem priprosto dekle. Želela bi si iz dna srca človeka, katere-inu bi lahko zaupala svojo skromno ljubezen. Toda želela bi, da bi bil tudi 011 meni naklonjen.
Nekoč sem spoznala mladeniča lepe zunanjosti in misleč, da je njegova notranjost tudi tako lepa, sem ga vzljubila z vsem ognjem svoje mlade ljubezni. Toda njemu to ni bilo zadosti. Mojo ljubezen je smatral le kot pogoj svojih zahtev in tako me je nekega dne pahnil od sebe in se poročil e drugo, ker mu nisem hotela bili sužnja. Tak fant, ki zahteva od dekleta vse, da mu je v vsem pokorna, tak človek je po mojem mnenju tiran, in faksi dekleta so sužnje. Rajši sem ostala poštena, toda od tistega dne sem silno nesrečna in zapuščena, ker sem ga preveč ljubila. In tako gledani, kako hodijo sence mimo mene, in sanjam, kako lepo bi bilo, ko bi ostal fant tak kakršnega sem si predstavljala, ko sem bila še neizkušena. A takšnega, ki bi bil zadovoljen z mojo ljubeznijo, ne pa da bi iskal samo moje telo, takšnega morda zastonj pričakujem.
O,	kolikokrat v samotnih večerih moja duša moli, moja beseda pa kolne! In tako begam iz dneva v dan s strto dušo, brez tolažbe in jočem za izgubljeno srečo. A njega, katerega duša kliče, njega ni!	Eeeetera
Dekletom na znanje in r spomin!
Kadar se dekleta možijo in izbirajo zakonskega druga (moža), 60 vselej premalo izbirčne. Gledajo le preveč na lepo obliko telesa svojega ženina
—	bodočega moža. Kakšen je pa fant (ženin) na znotraj, kakšnega značaja je, in ali ima dobre ali slabe lastnosti, vse to jim je prav malo mar, ali pa nič. Samo da je mlad in lep, zraven pa tudi bogat; to jim je dovolj. Da bi pa spoznale kakšno mu je življenje, to jim ni mar. Samo vzemi me, jaz bom tvoja, ti boš moj — pa je konec.
Koliko gorja nastane v tako sklenjenih zakonih! Koliko žalosti, koliko solz se pretoči, koliko razočaranj se doživi potem, ko že nazaj več koraka ni. To je vse zato, ker nista drug drugega dovolj poznala. Ni vse, poroditi se, imeti moža, pa se z njim ne razumeti.
Mož in žena morata biti e n o I Enih misli, ene duše, enega srca. Iz dveh bitij mora postati eno. To je pa zelo težko dopolniti— pa vendar ne sine drugače biti.
Drago sanjavo dekle, ne izbiraj si nioža izmed takih:
1.	Nikoli ne sme z ničimer svoji materi delati krivice, je hudo žaliti ali celo pretepati. Sin, tisti 9in, ki
Eozabi koliko je mati z njim pretrpeli ko ga je rodila, dojila, cele noči °b njegovi zibelki prebdela, skrbela
dunajskem >Jo$efstadter-Theatrii« so kritiki ocenili to igro za silno posrečeno.
Zdaj so se oglasili v časnikih spet kritiki, toda tokrat ne morejo prehvaliti filmskega režiserja Boleslavskega, ki je življenje in prilike v bolnišnici pokazal tako naravno in prepričevalno, da se gledalcem zdi, kakor bi gledali res življenje v pravi bolnišnici.
Pravični moramo biti tudi nasproti igralcem. Da se je film tako posrečil, pač ni samo zasluga Boleslavskega, temveč predvsem zasluga'igralcev, ki so se tako zelo vživeli v vloge, da so se vedli v operacijski dvorani in med bolniki tako naravno in neprisiljeno,
možu se vedno zdi, da se drugim lepše smehljaš, jih prijazneje gledaš, jim bolj sladko govoriš itd. Ne smeš pogledati na levo ne na desno; tudi glave ne smeš nositi pokoncu. Da gledaš predse na tla kakor tisti, ki krade, to bi bilo ljubosuinnežein po želji. Iz ljubosumnosti se rodi le prerado grozno maščevanje. Potem je pa itak vsega lepega konec.
7. Ne moži se tudi s takim, ki je že preveč ljubil in napravil neizkušeno dekle za nezakonsko mater. Naj se potem samo nje veseli, kot oče za otroka skrbi, vse druge naj pa v miru pusti, čeprav mu ne gre od srca. — Vsak fant bi moral že vnaprej vedeti, če dekle zapelje, ali si je izbral tudi lako, da se lahko z njo poroči.
Taki fantje so podobni krilatim metuljčkom. ki letajo od cveta do cveta in od prevelike objestnosti obnemore-jo. Fant, ki je imel rad veliko deklet, poslane redkokdaj zvest zakonski mož. Kakor hitro ima priložnost, svojo ženo zataji.
8. Tisti, ki stopa v zakon, mora biti zdrav. Saj v zdravem telesu biva tudi zdrava duša. Imeti mora zdrav razum, zdravo pamet. Ne sme imeti takih bolezni, ki se podedujejo. Hvale vredno je to, da mora vsak moški na zdravniški pregled, preden se poroči. Pomanjkljivo je pa, da tega ne zahtevajo od ženskega spola. A ko je zdrav mož, žena pa ne, se v takem zakonu ne rodijo popolnoma zdravi otroci.
Veliko bi še lahko o tem napisala, a da ne bom deklet, bodoče žene in matere, preveč prestrašila in jih zdolgočasila. rajši končani. Vsaki izmed vas pa kličem: Kakor si boš izbrala in kakor si boš postlala, tako boš tudi spala in o življenju sanjala.
Drage tovarišice! Da ne bo nikdar nobeno dekle ali žena tarnala za iz-
Kino in film
kakor da vse življenje ne bi bili dragega dela vajeni.
Clark Gable, ki igra dr. Fer-gusona, se je pred pričetkom fil-nianja zatekel v največjo ne\vyor-ško kliniko in si izprosil, da sme gledati, kaj in kako dela in se vede glavni kirurg. Upravitelj klinike mu je dovolil r.hospitiranje«
pod pogojem, da ostane najmanj mesec dni noč in dan v bolnišnici in da bo živel meti shospiianti« (zdravniki, ki brezplačno prakticirajo), kajti le tedaj bo videl vse od kraja do konca. Clark Gable je v filmu dokazal, da je bil v bolnišnici priden in vesten učenec, a še vestnejši opazovalec.
Zaradi svoje bolniške iprakse« je zmogel to, česar bi sicer gotovo ne znal. Zdi se nam, da vidimo na platnu pravega kirurga iu pravo bolnišnico, kajti ozračje dejanja je tako prepričevalno, da ga poklicni zdravniki ne bi mogli naravneje podati. Film »Kirurg bolnišnice sv. Jurija« je po vsej pravici vreden naj večje pohvale. *
gubljeno, zgrešeno preživelo mladostjo, in da bi vam poletje premalo sadu ne obrodilo, da bi bila lepa vam jesen, potem bo tudi zima — sladek sen ...
Vse to vam od srca želi
Dolores
Spoštovani gospod urednik!
Dovolite tudi meni malo prostorčka, da spregovorim par besed k članku "Njene sanje«.
Sicer nisem več naročnica Vašega lista, ker mi na žalost denarne razmere ne dopuščajo. Zadovoljiti se moram s tem, da si ga sposodim pri sosedu. katerega sem pridobila kot naročnika za Vaš list.
Tudi z menoj ni bila usoda nič kaj mila. Vedno sem sanjala, da bi šla v višje šole, ker je to bilo moje največje veselje. Ker pa nisem hči premožnih staršev, sem se morala zadovoljiti samo z osnovno šolo, in tako so vse moje nade splavale po vodi.
Tudi jaz sanjam o dobrem in poštenem fantu, kakor marsikatero drugo dekle. Teh je pa v našem kraju prav malo. Priliko sem jih imela že večkrat opazovati, kako malo zvestobe je v niili. Nekaj časa je zelo vnet za svojo ljubezen, nekega dne se pa njegova vroča ljubezen ohladi in jo podari spet drugemu dekletu. Toda še zmerom nisem izgubila upanja, da bom nekega dne srečala fanta, ki me bo ljubil in bo zvest do konca dni. Toda bolje je,, da ostanem sama kot pa da bi dobila slabega in nezvestega moža. Bolje je prej misliti, dokler je še čas, kakor obžalovati, ko je prepozno.
Če se kdo ne strinja z mojimi besedami, naj mi oprosti. »Družinskemu tedniku« pa želim mnogo uspeha!
Olga
Rimske novice
iz Amerike
M a x Reinhardt režira v Holly\voodu film »Sen kresne noči«. Takoj po dovršitvi tega filma bo baje pričel pripravljati vse potrebno, da ovekoveči na filmskem traku življenje slavne francoske igralke Sare Bernhardove. Glavno žensko vlogo bo igrala Cecil So-rel, zvezda Comedie Franyaise; spomladi namerava odpotovati v Hollywood. Moško glavno vlogo bo igral pa Charles Boyer.
♦
Greta Garbo začne filmati 2-Ano Karenino«. Njen partner bo Fredric March, ki si ga je družba vzela od Paramounla »ca pčsodo«. Rokopise pišeta Salka Viertel in Clemenee Dane.
*
Paraihount je dobil dovoljenje, da sme s Sylvio Sidney sfilmati znano gledališko igro »Stvarnik«, ki jo je napisal Hans Miiller.
iz Francije
Pred kakšnim tednom so pričeli v Parizu filmati >Varietč«, in sicer v nemški in francoski verziji. Glavne vloge igrajo Hans A 1 -b e r s, AnnabeHa in Attila Htir-biger. film pa režira Nikolaj Farkaš.
Angel iz pekla
Dorothy Dell
Lepega visokega plavolasega deklela šegavih oči ni več med živimi... vendar še zmerom govori, poje in pleše ua bleščečem platnu... Tri in dvajset let ji je bilo in stnrt jo je dohitela v začetku njene zmagoslavne poti.
l)orothy je. imela že prav pestro preteklost za seboj; pred šestimi meseci je pa nenadno zablestela na hollyw.oodskem filmskem nebu — a še preden je utegnila okusiti sadove svojih uspehov, je i: -'Umila stisnjena med železje motorne pošasti — avtomobila.
Dorothy se je rodila ua neki plantaži na jugu Severne Amerike
in do svojega osmega leta nj vedela, da diha izven meja mirnih nasadov njenega očeta veliki svet, poln čarov lepote in hudobije. Vse, česar se je živo spominjala iz otroških let, so bile žalostne pesmi črncev. Današnji dan poznamo tudi mi Evropci turobne in grgrajoče črnske himne, poslušamo jih na gramofonih in radijskih aparatih —.
Dorothy Dell je oita svojeglav« otročič in je prizadejala stoji m staršem marsikatero žalostno uro. Ko ji je bilo trinajst let, je zbežala v New Orleans in dobila v neki prodajalni otroSkili igraič službo prodajalke. Toda tam ni ostala dolgo, kajti najlepših igračk, zlasti pa punčk, ki so ji ugajale, ni hotela pokazati kupcem; imela jih je skrite zase in jih v urah dolgočasja občudovala in se z njimi pogovarjala. Oče je prišel ponjo in Dorotliy se je odsihmal zanimala le še za tri stvari: za ples, za kuho in petje! V vseh treh vrlinah se je odlično spopolnila. Z osemnajstim letom so jo izvolili za s-Miss New Orleans«, drugo leto za 'Miss Texas«, kmalu na to pa za s Miss Universe«. Tedaj je odšla k Zieg-fieldu v New York. Izvedenci so kajpada takoj dognali, da ni samo lepa, temveč da zna imenitno peti in plesati. Kariera v New Yor-ku ji je pričela cvesti. Dorothy Dell je žela na newyorškem Broad-wayu s pesmimi, ki jih je pela v črnskem spiritualnem slogu, odlične uspehe.
Kljub vsej slavi pri ZiegfieJdu
Prizor iz filmu »Angel iz pekla«.
in na drugih elitnih odrih je ostala Dorothy skromna, naravna in vesela. Preden je podpisala pogodbo s filmsko družbo, je dolgo in resno premišljevala. Nič ji ni bilo za dragulje in razkošne obleke, še manj pa se je zanimala za reklamo o sebi, tisto reklamo, ki zahteva od svojih ljubljencev zmerom Te neko *iuteresantnost<, da jo premleva na dolgo in široko in da časniki o njej pišejo dolgovezne članke. Dorothy je hotela biti v svojem domu sama svoja. Šele takrat, ko si je v HoIlywoodu kupila čedno hišico in tam živela l materjo in sestro, se je nekam ^sprijaznila s filmsko usodo.
Časnikarju, ki jo je poslednji obiskal, je priznala svoje '^slabosti«. Dejala je, da najrajši: spi, poje, se sprehaja, pleše in je. Glasnih in radovednih ljudi ni marala; ljubila je pa — račke... Najrajši je oblačila športne obleke, čeprav je dobro vedela, da se ji prav nič ne podajo.
To ubogo Dorothy, ki je ni več med živimi, bomo videli kmalu tudi pri nas na filmskem platnu.
V	filmu ?Angel iz pekla« bo igrala kot partnerka Prastona Posterja in Victorja McLaglena. *
Primerjajte
ceno in kakovost našega blaga, odločili se bost« za nakup spomladanskega plašča in perila pri tvrdki
2>rago gerup & Ce>.
LJUBLJANA, Tyrseva cesta 14 (Dunajska ceata)
3. nadaljevanje
>Saj nisem bila sama, oče,« je neskrbno odgovorila Suzana in poljubila očeta na čelo. »Kadar sem z Jeanom, vas ni treba biti strah: čudovit šofer vam je in hladnokrven kakor le kdo. V njegovi družbi sem zmerom brez skrbi.«
Oče se je obrnil k Rusu. Mladi mož si je bil ravno slačil premočeni suknjič.
»Ali ste slišali, prijatelj, kaj pravi moja hči? Da ste čudoviti!«
»Mislim, da nisem ničesar posebnega storil,« je skromno odvrnil mladi mož. »Šlo je le za to, da brez škode pripeljem avto nazaj — nu, malo paziti je bilo treba, pa je šlo.«
»Da, dobro je bilo treba odpreti oči! Zato ste zaslužili nagrado. Oglasite se jutri dopoldne pri meni, čakal vas bo stotak.«
Suzana je udarila v smeh.
»Na, zdaj ste menda zadovoljni?« je porogljivo vzkliknila. In ne da bi bila počakala odgovora, je dodala:
»Ali je vaša šoferska spretnost zadeva posebne sorte — ali vam gre pa nemara tudi nocoj zgolj za zaupanje ali nezaupanje?«
Malce zlobno se je nasmehnil, preden je odgovoril:
»Z veseljem sprejmem nagrado gospoda Kreugerja. Zakaj namenjena je šoferju.«
»Imenitno! Ce ne bom mogla ponoči zaspati, bom ugibala, kakšna je razlika med njegovim stotakom in mojim.«
i''qr! Ni vredno... Bojim se, cia i<o=>,e po nepotrebnem prišli ob spanje.«
Stopila je k njemu in v očeh se ji je iznenada ukresal blisk.
»Ker sem prebedasta, hočete reči?« je zasikala.
Hlastno je oporekel:
»Nel Temveč zato, ker me nočete razumeti.«
»Strašno duhovito je, delati se človeka, ki ga nihče ne razume!«
Pred njenim prezirljivim pogledom se je rajši obrnil proč in ni odgovoril.
»Zdi se mi, da je vaših argumentov že konec!«
Porogljivo se je zasmejal. To jo je še bolj zbodlo kakor njegov srd.
»Kaj naj vam odgovorim? V vaši službi sem; že nekajkrat sem se vas drznil na to opozoriti.«
: 0, ne mislite, da sem pozabila!«
Stopila je k avtu, vsemu oškropljenemu z blatom, si ga temeljito ogledala z vseh strani, nato je pa rekla na glas, da so jo vsi okoli nje morali slišati:
»Le poglejte, Jean! AK ne vidite, v kako strašnem stanju je voz? Pri priči mi ga imate očistiti, še preden odidete na večerjo.«
»Nikar, hčerka, saj se tako ne mudi,« je odmahnil stari Kreuger že na stopnicah.
»Oprostite, oče, vendar ne gre, da bi voz vso noč ostal tak kakršen je. Zato je prav, da ga Jean opere, preden odide. Ce ga zapelje v garažo, ga ne bodo prej očistili kakor šele jutri zjutraj.«
Jean se je brez besede obrnil k Matiji, šoferju Suzaninega očeta.
»Ne zamerite, Matija,« mu je rekel, nič glasneje pa tudi nič tiše kakor po navadi. »Današnji izlet in nevihta sta mi šla nekoliko do živega. Truden sem. Stotak vam dam, ki ml ga je pravkar gospod obljubil — če namestu mene očistite avto, preden ga spra-vitp v garažo.«
»Nič ne skrbi, prijatelj! Nocoj si si res zaslužil svoj počitek. Kar mirno pojdi na večerjo. Preden boš gotov, bom pa tudi jaz že opravil svoje delo, tako da boš lahko mirno spr.!.«
Suzana je kakor okamenela poslušala oba šoferja. Le predobro je- pod navidezno dobrodušnostjo njunih besed čutila bodiko graje na njen rovaš. Grabilo jo je, da bi posegla vmes in zalite- da, da osnaži avto tisti, kdor je z mj odgovoren. Takrat ro se pa njene oči srečale s hladnim pogledom mladega Rusa. Vsa srdita in togotna se je obrnila in šla.
VIII
Drugo jutro se je Suzana že zelo zgodaj prikazala .ia dvorišču. Jeana še ni bilo, zato je Matija pripeljal iz garaže oba avtomobila. Bila sta očiščena, da sta se svetila ko zrcalo.
»Snoči ste vi očistili moj avto, Matija?«
UEDIV • L • A
Šofer jo je nezaupno pogledal.
»Da -.. Upam da nisem nič hudega storil, če sem to napravil namestu utrujenega tovariša.«
»Kajpada ni bilo nič hudega; toda moj oče ne mara, da bi vaš tovariš prišel ob obljubljeno nagrado.«
»Hm ... malo nerodna reč...«
»Nikakor ne. Oče mi je naročil, naj vam izročim stotak, ki vam ga je Jean obljubil. Ko bo on prišel, mu pa povejte, da vam je že gospod plačal.«
»Gospod je res dober, in zelo sem mu hvaležen, gospodična.«
Ta nagrada mu je prišla tako nepričakovano, da je le s težavo zajecljal zahvalo.
»Moj oče je zelo dober človek, ne pozabite tega, Matija!« je ljudo-milo rebla Suzana. »Vedite, da služite pravičnemu gospodarju, ki želi, da so njegovi posli z njim zadovoljni.«
»0, gospod Kreuger je res dober gospodar,« je a prepričanjem pritrdil šofer. Ob tolikšni ljudo-milosti se mu je zamera sama od sebe raztopila.
»Prav je tako! Koj zdajle bom te vaše besede sporočila svojemu očetu. Spodobi se, da gospodar in njegovi posli vedo, kako drug o drugem mislijo.«
In že je odhitela v hišo, kakor bi jo bilo sram, da se je spustila
v	tako dolg razgovor s podrejenim človekom.
»Očka! Ali bi sprejeli svojo hčer?«
Suzana je pokukala pri vratih delovnega kabineta svojega očeta. Stari Kreuger se je obrnil na stolu.
»Kar naprej, hčerka! Saj me drugače ravno ne razvajaš; že več mesecev bo tega, kar si me poslednjič blagovolila počastiti s svojim obiskom-«
»Prišla sem, da vas pokaram,« je našobila usta in se hinavsko vsedla očetu na kolena.
»Kaj se je pa zgodilo?«
»Saj veste, za Jeana gre. Snoči niste bili ravno spodobni z njim.«
»Zakaj ne?«
»Razžalili ste ga!«
»Ta je pa lepa! Jaz sem ga razžalil — ne ti?!«
»Moje še v poštev ne pride v primeri s tem, kar ste mu vi napravili.«
»Ničesar se ne spomnim.«
»Le malo pomislite: stotak ste mu obljubili.«
»In kaj potem? Ali ga nisi tudi ti malo prej Matiji dala?«
»To je pa druga reč. Matiji bi lahko zdajle dali stotak, pa potem spet in spet, tja do noči — pa se jih nikoli ne bi naveličal jemati!«
Stari Kreuger se je zasmejal na glas.
»To ti rad verjamem!«
»Vidite, Jean pa ni takšen.«
»Menda vendar ni tak, da bi hotel zastonj delati?«
»Tega ne trdim. Samo da pri njem ni vseeno, kako mu daste.«
»Glejl Glej!«
»Da... Snoči na primer sem prav dobro videla, da ste ga razžalili.«
»Verjemi mi, nalašč že ne.«
»Verjamem, toda sami morate razumeti, da ne gre dajati stotaka takemu izjemnemu šoferju, ki vam po toli strašni nevihti pripelje hčer živo in zdravo domov. Današnji časniki pišejo, da je bilo več tucatov žrtev.«
• Že vidim, da sem re3 premalo rekel. Dvakrat toliko bi bil moral obljubiti.«
»Da ... ali pa sto tisoč, ali pa milijon! Pri Jeanu človek nikdar prav ue ve, koliko mu je treba dati.<
»Daj no ... kaj se ti je mar zmešalo?«
Z grozo je odrinil hčer od sebe, da jo je lahko bolje pogledal.
»Kaj še, očka! Ali ste že kdaj mislili na mojo trgovsko ceno?« je popolnoma resno vprašala Suzana.
»Tvojo trgovsko ceno?«
»Snoči, ko ste me čakali v skrbeh, bi bili dali tudi milijon, da
se mi ne pripeti nesreča — in prarv gotovo ne bi bili barantali, kaj ne? Ali zdaj razumete?«
»Razumem samo to, da se že pet minut norčuješ iz mene.«
»Ce vam povem, oče, da popolnoma resno mislim! Torej mislite da bi bilo previsoko, če bi cenil življenje vaše hčerke na milijon?«
»Nikar, otrok! Dvajset milijonov bi dal, vse svoje premoženje bi žrtvoval, da te rešim, če bi ti grozila nevarnost. Kako bi tudi mogel živeti brez svoje Suzane?« Glas se mu je zdajci utrgal »Zaradi tebe, otrok moj, sem zmerom sanjal o bogastvu, zaradi tebe sem hotel biti milijonar, in rajši pridem pri priči ob vse, kakor da bi tebe izgubil!«
»Vem, očka!« je toplo vzkliknila Suzana. »Toda nekoga poznam, ki me ceni natanko tako visoko kakor vi... samo da ...« je dodala nekam razočarano, »samo da pri njem ne gre za njegove denarje, temveč za tuje milijone^«
»Res?... In kdo naj bi to bil?«
Očeta je prešinilo, da ni Suzana nemara že našla snubca, toda hči je odkimala:
»Nekdo, ki ga vi prav gotovo ne cenite po pravi vrednosti. Človek, ki zna biti na moč neprijeten... A vzlic temu ne morem reči, da bi bil napak. O meni modruje natanko tako kakor vi.«
»To me veseli,« je rekel oče in skril zehljaj. Pogovor ga je začenjal dolgočasiti; »In zdaj, Suzani-ca, kaj ne da me boš pustila pri miru? Vesel sem, da sem lahko malo s teboj pokramljal, zdaj moram pa pregledati pošto.«
»In Jean?«
»Saj sem rekel: dal mu bom dva stotaka.«
»Tak res ne mislite na milijon?« je udarila v smeh, čeprav bi bila rada ostala resna.
»Veš kaj, zdaj mi je pa te šale že zadosti.«
»Škoda, meni je bila pa tako všeč. Vidite, očka, vsaj eno uro sem bila danes vesela in razposajena ko tička na veji.«
In viharno je objela očeta in ga poljubila, naito se je pa nagnila k njemu na uho in mu nekaj na dolgo in na široko razlagala.
Stari Kreuger je prvi mah osupnil, razširil je oči in hotel ugovarjati, toda hči mu je zaprla ustnice s poljubom. Naposled se je je pa vendar otresel; vzel je iz žepa naočnike, kakor bi si jo hotel natančneje ogledati, a ko je videl njene velike proseče oči, je zagodrnjal:
»Tak končaj že vendar 1 Saj vidim, da mi ne boš dala prej miru, dokler ne bom storil po tvoji volji.«
»Torej velja, očka? V nič me boste devali in udrihali po meni, zato boste pa njegove vrline tem bolj hvalili in mu svečano izjavili, da ga šele zdaj znate prav ceniti; in zato mu boste zvišali plačo na štiri tisoč kron na mesec.«
Starega Kreugerja je vrglo po-koncu.
»Koliko si rekla?«
»Štiri tisoč kron.«
»Saj si nora!«
»Dobro, pa pet tisoč, če vam je ljubše.«
»Lepo te prosim, kje na svetu pa ima kateri šofer takšno plačo?!«
»Ne zamerite, očka; šoferji mojih prijateljic dobe poleg plače še lepe posebne nagrade. Od mene nima Jean ničesar. Jaz r.e dobivam ljubezenske poete in ne hodim na skrivne sestanke; to se pravi, da se s te strani Jean pač ne more nadejati napitnine.«
»Z drugimi besedami: zato naj ga torej jaz plačam kakor ministra!«
»Da, oče, drugače ne vem, kako naj si ga ohranim. Vse moje prijateljice bodo popokale od zavisti, da imam takšnega kavalirja za šoferja. Molly vem, da bi mu dala sto tisoč kron na leto, samo da mi ga iztrga. Jaz sem si pa ravno njega vtepla v glavo. Ali ne bi bilo mar ponižujoče, če bi odšel od nas samo zaradi plače — kakor da smo taki berači?«
»Nu, pa naj bo! Ne govoriva več o tem. Tvoj šofer bo imel štiri tisoč kron.«
»Oče, saj ste vendar že pristali na pet tisoč!«
Kreuger je srdito zagodrnjal.
»Ljudje me bodo imeli za bedaka, če bom plačeval takšne denarje šoferju!«
»Nikar tako ne govorite, očka! Imeli vas bodo za vrstnika ameriških milijarderjev, ki ne gledajo na par dolarjev, če jih človek res zasluži.«
»Ti si mi res prava! Zdaj se mi pa izgubi, ko si že dosegla, kar si hotela; rekel sem ti že, da me delo čaka.«
»Pa ne boste Jeanu niti z besedico omenili, da sem vam jaz tako svetovala?«
»Ne bom.«
»Prisežete?«
»Ce ti rečem, da ne bom, smrt božja! Kaj naj mu grem mar pripovedovat, da je moja hči prišla ob pamet zaradi šoferja, ki ga ji njene tovarišice zavidajo?«
Ko je Suzana zaprla za seboj vrata očetovega kabineta, je obstala in se naslonila na zid- Vsa veselost je mahoma padla z nje kakor krinka, ki si jo človek strga z obraza.
S kretnjo, ki ji je ostala še iz otroških let, je prekrižala roke na prsih in zamrmrala-.
»Pa bo vendarle vzel moj umazani denar!«
In v njenih pred se zaverovanih črnih očeh se je zabliskala iskra zmagoslavja.
IX
Jean se je tisto jutro nekoliko zamudil. Matija je osupnil, ko je videl, da se je pripeljal s taksijem.
»Ali je gospodična že vprašala po meni?«
»Ne še. Sicer je hodila tod okoli, toda tebe ni onnmia.«
»Tem bolje! 0 čiščenju avtomobila tudi ni govorila?«
»Pač, rekla mi je, da sem prav storil, ker sem ga očistil namestu tebe.«
»Nu, potem je pa v redu!... Saj res, Matija, dolžan sem vam sto kron, ki mi jih je gospod Kreuger vpričo vas obljubil.«
»To naj te nič ne skrbi, prijatelj. Ni še pol ure tega, kar sem jih dobil, in če me vse ne vara, se mi zdi, da je mister Fižol tudi tebi namenil stotak.«
»Zakaj?«
»Kaj vem! Menda noče, da bi prišel ob svojo nagrado, in naposled. beseda je beseda, posebno pri kupčijskih ljudeli... Saj razumeš?«
»Ali vam jo sam to rekel?«
»Ne! Gospodična Pašteta mi je stvar prinesla na uho.«
»Aha! Torej je ona po sredi...«
Njegovo bledo čelo je nenadno prepregla globoka brazda. Ves dopoldan se je podil po opravkih za mlado Kreugerjevo. Zakaj neki gre in se v njegovi odsotnosti meša v njegove reči?
»Očitno je, da se hoče na vsak način odkrižati tega stotaka. Toda moti se, če misli, da ga pojdem terjat k njenemu očetu!«
Tisti trenutek je bil mladi mož resnično srdit na milijonarjevo hčer.
Prav takrat se je prikazal pred garažo Kreuger jev osebni sluga in dostojanstveno sporočil »'šoferju gospodične Suzane«, da bi gospod Kreuger rad z njim govoril in da ga prosi k sebi v pisarno.
Jean je mislil, da je slabo razumel; zato mu je moral komornik vabilo še enkrat ponoviti.
»Takoj pridem,« je nato odgovoril brez naglice. »Samo roke si še prej umijem.«
Nekaj časa je strmel za komornikom, kako se z dostojanstvenim korakom izgublja, in se izpraševal, kakšna nevšečnost ga neki
čaka. »Križ je biti v službi,« si je rekel sam pri sebi. »Tem večji, če človek tega ni vajen. Toliko pa rečem: kadar mi bo vsega preveč, jo pa pobrišem!«
Pripravljen na nič dobrega se je odpravil proti kabinetu nekdanjega konzervnega tovarnarja. Ko je šel čez dvorišče, je nehote dvignil oči k oknom Suzaninega stanovanja.
»Morda me opazuje, skrita za zaveso,« je pomislil. Toda ponosno se je stresel in se vzravnal: »Daj no, kaj se neki toliko ukvarjaš _ s početjem te slabo vzgojene frajlice! Saj služba ni tako huda in par mesecev boš že kako prestal.«
Ko je prišel, so ga takoj odvedli v kabinet gospoda Kreugerja. Bil je gologlav, ker ni maral čepice mečkati v rokah.
»Govoriti moram z vami, prijatelj,« je dejal milijonar in si pozorno ogledal mladega moža. Videl je, da je visok in vitek in da se mu obleka lepo poda.
Jean je imel škrobljen ovratnik in samoveznico, na nogah pa čevlje boljše kakovosti. Bil je res okusno napravljen in ni prav nič spominjal na navadnega šoferja.
»Moja hči ima prav,« si je dejal tovarnar. »Fanta je vredno pogledati! Takle stasit mladenič na šoferskem sedežu ga res pihne!«
Kot ponosnemu bogatašu, ki si lahko privošči sleherno razkošje, mu ni niti na misel prišlo, da bi znal biti ta mož preveč zal za spremljevalca njegovi dvajsetletni hčeri in da bi ga Suzani utegnile prijateljice zavidati še kako drugače, ne samo kot šoferja. Ne, to mu ni niti na um prišlo. Navdajal ga je le ponos, da je njegova hči tako bogata, da si lahko privošči toli gosposkega šoferja.
»Premislil sem, ne bom vam dal obljubljene nagrade.«
»Saj je nisem prosil, gospod,« je mirno odgovoril Jean, čeprav ga je ta uvod pripravil na najhujše.
»Vredni ste več kakor ta piška-
vi	stotak,« je povzel milijonar. »Spretni ste, hladnokrvni in živce imate v oblasti; srečen sem, da vas lahko precenim po vaši pravi vrednosti.«
»Gospod se mi preveč laska!...« je osuplo zajecljal mladi Rus.
»Po drugi strani,« je nadaljeval milijonar, »imam pa hčer... edinko ... čeprav sem jo strašno razvadil, ima vendarle zlato srce in jo ljubim kakor nikogar drugega na svetu.«
Jean se ni zgenil, čeprav ga je mikalo, da bi se porogljivo nasmehnil. Vprašal se je, kam neki bo vse to pripeljalo.
»Vani sem jo zaupal,« je nadaljeval Kreuger. »Strašna odgovornost je to. Upam, Jean, da ste si v svesti, kaj zahtevam od vas ...«
»O, ne bojte se!« je vzkliknil mladi mož.
»Da, vem, sposoben šofer ste in moja hči vas visoko ceni.«
Prestal je, kakor bi iskal, kaj mu ima še povedati.
»Aha!«
Popraskal se je za ušesom. Čedalje brezumneje se mu je zdelo, da bi ponudil takšno plačo šoferju, ki se je sam zadovoljil z osemnajst sto kronami na mesec.
Njegovo obotavljanje šoferju ni ušlo, čeprav si ga ni znal razlagati. Toda stari Kreuger je bil kakor njegova hči: kadar se je za kaj odločil, ni nikoli dolgo pomišljal.
»Da, Jean, tole vam imam še povedati: rad bi videl, da bi z veseljem in vnemo opravljali svojo službo; zato boste poslej imeli pet tisoč kron na mesec...«
»Kako ste rekli?« je strmč zajecljal mladi Rus.
»Pet tisoč, prijatelj! Toliko ste tudi vredni... Sposoben šofer ste, rekel sem vam že... Razen tega— nu, saj ste zadovoljni?«
»Kaj ne bi bil! Samo izprašujem se, gospod, zakaj...«
»Nič se ne izprašujte! Čisto prirodno je, da so zasluge plačane po zaslugi...«
»Ves zmeden sem, gospod, in ne vem, kako naj se vam oddolžim...«
»Moja hči, saj razumete... Odgovornost. ki jo imate... Tako, zdaj pa pojdite, prijatelj, vesel sem, da sem vas mogel po zaslugi poplačati!«
Izvrsten je Dr. OETKER-j a glas, prodrl je v najmanjšo gorsko vasi
Kuhinja in dom
Nasveti za gospodinje
Neprozorne šipe
GROF MONTE-CRISTO
Roman
V	100 gramih vode raztopimo 50 gr grenke sol j in pridenemo žličko arabskega lepim (gumija). Na sipah, ki jih namažemo s to raztopino, r.r.:tai:ejo majhni kristali, ki napravijo šipe neprozorne. Kadar se nam zljubi, lahko šipo umijemo z vročo vodo, pa postane spet čista in prozorna.
Sveže pobarvana tla
Sveže pobarvana tla je treba, kadar se je barva posušila, večkrat pobrisati z mokro cunjo, namočeno v sveži vodi. Na ta način izgubi barva svojo lepljivost, pridobi pa trpežnost.
Zmerom sveže cvetlico
Rože lahko da in sprejme vsakdo v dar. V sobi, kjer stoji vaza z rožami, je nekam domače in prijetno. Škoda, da cvetlice prehitro o ven 6. Svežost in lepoto cvetlic pa lahko ohranimo dalj časa, če vsak dan prirezujemo stebelca, in sicer samo po majhnih koščkih in poševno. Na stebelcih moramo odstraniti vse liste, ki bi sicer bili pod vodo. Poleti menjamo vodo dvakrat, pozimi samo enkrat na dan, pač pa ji pridenemo vsak dan ščepec soli ali jelenove soli.
Šopkov seveda ne smerno dajati povezanih v vodo, temveč moramo dati v vazo vselej čim manj cvetlic, da niso stebelca stisnjena.
Tudi ovenele cvetlice lahko spet osvežimo in poživimo. V lonec postavimo cvetlice in nalijemo vanj toliko prav vroče vode, da je spodnja tretjina stebelc v vodi. Med tem ko se voda v loncu ohlaja, se cvetlice poživljajo. Ko se voda ohladi, vzamemo cvetlice iz lonca, odrežemo poparjene konce stebelc in postavimo cvetliee v vazo.
Lepota in zdravje
Gube na obrazu
je mnogo teže odstraniti, kakor se jih pa ubraniti. Ce sleherni večer nekaj minut masiramo s prsti obraz nad soparo (glavo držimo nad loncem vrele vode in se pokrijemo čez glavo), se nam gube ne bodo poznale do pozne starosti. Kdor se ne more masirati nad soparo, naj si vsak večer zmasira obraz z dobro kožno kremo.
Razpokane ustnice
namažemo večkrat na dan, zlasti pa zvečer in zjutraj s čistim glicerinom. Ustnice se kmalu zacelijo in postanejo pri trajni rabi glicerina prav odporne proti vetru in mrazu.
S suhimi lasmi
je včasih velik križ. Ker jim manjka maščobe, niso voljni in se radi sekajo in lomijo. Neka izkušena gospodinja svetuje, da si pripravimo redko mazilo iz enega stolčenega rumenjaka, pol velike žlice olja, prav toliko glicerina in iz eoka ene četrtine limone.
Lase in lasišče temeljito skrtači, nato pa vtiraj s prsti mazilo v ‘lasišče. Čez dobrih pet minut pa s čisto vodo mazilo speri z glave. Vtiranje mazila je treba ponoviti večkrat na teden.
Prehlad
Kdor čuti, da se ga loteva prehlad, naj že bo nahod, kašelj, ali ■bolečina v vratu in grlu, naj kane tri kapljice jodove tinkture (ne več!) v kozarec hladne vode in jo na dušek izpije.
To sredstvo skoraj zmerom pomaga, seveda če ga vzamemo takrat, ko se prične prehlad šele razvijati.	_	*
Luknje v perilu
Vsaka gospodinja je ponosna na svoje perilo; hrani ga v omari na policah, okrašenih s čipkami, prevezuje ga s pisanimi pentljami in podlaga s svilenim papirjem.
Toda pride čas, ko se prične kos za kosom trgati, ko postanejo srajce »zlizane«. Takrat ni hujše l>olečiiie za gospodinjo kakor da mora obupana gledati zasmehljive poglede so*sed, kadar obeša svoje iviinje« na vrv.
Temu se da prav lahko pomoči na prav preprost način. Nič več ne bo raztrganih srajc obešenih na dvorišču in kupovati bo treba dosti manj novega perila.
Pametna gospodinja misli na vse. Najvažnejše je, da pazi sama na svoje perilo, toda prav tako iV»ra pazili na moževo perilo, ki je zvečine dražje od njenega. Seveda mora zabičiti možu in otrokom, da pregledajo sleherni dan svoje srajce, hlače in nogavice zjutraj ali še bolje zvečer, ko se slačijo, če ni morda kje kakšne luknje‘ali kakšnega zlizanega mesta. Tako perilo je treba takoj odložiti, da ga mati zakrpa. Ob dnevih, ko vsa družina običajno menja perilo, naj gospodinja pregleda kos za kosom in popravi in zakrpa vse, kar je raztrganega, še preden vrže srajce, robce in drugo perilo v zaboj. Kajti raztrgano perilo se pri pranju samo še bolj raztrga, zlasti pri ožemanju.
Gospodinja, ki svoje in družinsko perilo sproti krpa in popravlja, se nikoli ne prepira z možem zaradi raztrganih srajc in zaradi manjkajočih gumbov, ne daje sosedam nikoli prilike za norčevanje iz raztrganih »cunj«, pred vsem pa varčuje zase in za svojo družino.
Stari pregovor pravi: »Iz malega raste veliko.« Čeprav velja ta pregovor pred vsem 7.n živa bitja, je prav tako resničen, kar se lukenj v perilu tiče.	*
Tri nove vrste blaga
Washington, februarja Znanost je v zadnjem času obdarila modo in industrijo s tremi novimi snovmi, ki utegnejo doživeti še velik pomen: prva teh vrst je blago iz bakrove žice in navadnih volnenih ali bombažnih vlaken; drugo blago se prav nič ne mečka, tretje pa ne samo ne propušča vode, temveč mrzlo močo celo odbija.
Pri žičnem blagu najprej bakreno žico lakirajo, inato jo pa prepredejo z volnenimi, bombažnimi, svilnatimi ati umetnoavilna-timi vlakni. To blago ima lastnost, da se ne širi ne krči; dalje je prevodno za električni tok in utegne v bližnji bodočnosti pripomoči, da bomo nosili obleko, ki se bo dala greti. Iz takšnega blaga izdelano preprogo bi lahko priključili na tok in bi nam imenitno grela sobo.
Blago, ki se ne mečka, je angleška skrivnost; primešana mu je neka smola ter je posebno primerno za srajce in žensko obleko. Za moško obleko je prelahko.
Blago, ki ne mara vode. pa lahko postane vsaka snov, od svilnatih nogavic pa do zimskega plašča; treba ga je le preparirati s koloidalnim, v vodi topljivim voskom. Ta vosek je prozoren in ne prenese pranja; zato pa po pranju blago lahko na novo z njim prepariramo, podobno kakor recimo s škrobanjem.
Drobiž
Srce ne utripa zmerom v istem tempu. V popolnoma normalnih okoliščinah napravi 50—100 utripov na minuto.
«
Znani angleški učenjak profesor .1. B. S. Haldane misli, da utegnejo štiri človeške krvne pkupine kazati na to, da so bila nekoč štiri različna človeška plemena.
Tokijska prosvetna uprava trdi. da je povprečno današnji japonski šolar za 2Vs cm večji in za tri kite težji kakor šolar iz prejšnje generacije.
*
Dr. J. C. Ferrari iz Washingfbna pravi, da ima dveletni otrok že ostro zarisane črte svojega značaja, in sicer osebnost, samoodločbo, odkritost in optimizem.
*
Arabec Ibn Sina (pri nas bolj znan pod imenom Avicenna), imenovan -^knez med zdravniki«, je napisal kot desetletnik ogromno enciklopedijo, ki so jo 500 let učili na vseh evropskih univerzah in na azijskih šolah kot starodavno medicinsko delo. Na bruseljski univerzi so iz nje učili še do leta 1909.
Avicenna je živel od leta 980 do 1037.	(L.	Ripley)
78. nadaljevanje -Kaj pravite?« vpraša zdravnik na videz hladno, čeprav so ga te Villefortove besede zelo vznemirile. »Ali imate mar spet bolnika v hiši?«
x Da, doktor!« zahrope Villefort in se z obema rokama krčevito zgrabi za lase. »Da!«
Avrigny ga pogleda, kakor bi mu hotel reči: s Ali yam nisem že vnaprej povedal?« Potem pa počasi meni: »Kdo naj bi neki spet umrl v vaši hiši? Kalera nova žrtev vas bo tožila pred Bogom zaradi vaše slabosti?«
Bolestno ihtenje se utrga Ville-forlu iz grla. Onemoglo se opoteče k zdravniku in ga prime krčevito za roko:
'Valentina! Na Valentini je vrsta!«
Vaša hči!« krikne Avrignv z neizmerno osuplostjo.
»Zdaj vidite, da ste se zmotili,« zahrope državni prokurator. »Pojdite ■/. menoj, oglejte si jo in prosile jo odpuščanja, da ste jo dolžili tako strašnih reči.«
»Še vselej, kadar ste me klicali, je bilo prepozno. A vseeDO pojdem z vami. Hitiva!«
»O, to pot, doktor, mi ne boste več očitali slabosti. To pot bom morilca našel in ga kaznoval.«
»Skušajmo rajši rešiti žrtev, preden mislimo na maščevanje,« ga resno zavrne d’Avrigny. ^Poj-diva!«
*
Med tem je bil Morrel prišel do Monte-Cristove hiše. ■ Grof je bil ravno v svojem kabinetu in je resno bral pismo, ki ga je bil dobil od Bertuccia. Ko mu najavijo Morrela, dvigne začudeno glavo; saj ni še dve uri, kar se je mladi mož poslovil od njega. Ne samo pri grofu, tudi pri Morrelu so se morale ti dve uri zgoditi usodne reči, zakaj mladi mož, ki se je bil od grofa poslovil z veselim obrazom, se je zdaj vrnil ves zbegam Grof vstane in stopi Morrelu naproti.
Kaj se je vendar zgodilo, j Maksimilijan? Tako bledi ste in s čela vam kar lije znoj.<
Morrel se zgrudi v prvi naslanjač.
»Da, tekel sem, ker moram brez odloga z vami govoriti. Potrebujem vas. Mogoče bi mi vi lahko pomagali, kjer je vsa druga človeška pomoč zaman.«
»Govorite!« ga toplo pozove Monte-Cristo.
»Ali mi dovolite, gospod grof, da pošljem Baptistina k neki tudi vam znani družini po novice?«
»Če sem vam sam na razpolago, koliko bolj vam morajo biti na ra/polago moji posli!«
Morrel stopi ven, pokliče Bap-tistina in mu nekaj tiho naroči. Komornik odide.
Mladi mož se vrne b grofu in mu .jame pripovedovati, ne da bi ravedel imena, kaj je neke noči sbšal na vrtu državnega prokuratorja. Monte-Cristo je poslušal z vidno pozornostjo.
»Trikrat je že prišla smrt v hišo, in ne hišni gospodar ne zdravnik nista ničesar ukrenila; tako utegne priti še v Četrto, Povejte mi, gospod gi^f) kaj naj storim s to skrivnostjo?-:
»Dragi prijatelj, pripovedovali ste mi povest, ki jo že vsi znamo na izust. Dobro poznam hišo, kjer ste to slišali, ali vsaj podobno poznam:	hišo, kjer so se
pripetili trije čudni in nepričakovani smrtni primeri. Nu, poglejte me, mene, ki nisem ničemur prisluškoval in vendar vse prav tako dobro vem kakor vi... Ali me zato kaj vest peče? Ne. Saj se mene ne tiče! Pravite, da vlada v hiši angel osvete; zakaj ne bi vaša prispodoba mogla biti resnična? Če je božja pravičnost udarila to hišo, obrnite se proč, Maksimilijan, in pustite, naj gre pravičnost svojo pot!«
Morrel vztrepeta. Nekaj dostojanstvenega. mračnega in strahot-
Napisal Aleksander Dumas
nega je bilo v poslednjih grofovih besedah.
: Sicer pa,« povzame Monte-Cristo e tako ledenim glasom, da je mladega moža zazeblo do kosti, »sicer pa: kdo vam pravi, da se bo spet začelo?«
j Začelo se je že!« vzklikne Morrel, sin zato sem tudi prihitel k vam!«
>A kaj naj pri tem jaz storim, prijatelj? Ali naj se mar obrnem na gospoda prokuratorja in mu povem, kaj se je zgod!lo?«
Monte-Cristo je izgovoril te besede s takšnim izrazom, da je Morrel skočil pokoncu in vzkliknil:
: Kaj ne, gospod grof, saj veste, o kom govorim?«
Seveda vem, ljubi prijatelj, in dokazal vam bom, ko jih bom imenoval z imeni. Na vrtu gospoda Villeforta ste bili na večer smrti gospoda Saint-Merana. Prisluškovali ste, ko sta govorila gospoda Villefort in d’Avrigny o smrti gospoda Saint-Merana in nič manj čudni smrti njegove žene. Gospod d’Avrigny je rekel, da sta najbr/.e oba umrla zastrupljena, in vas, moža poštenjaka, od takrat grize vest, ker ne veste, ali bi izdali skrivnost, ali pa molčali. Jaz vam pa rečem: pustite speče ljudi, naj spe, in spite mirno tudi sami, ko imate čisto vest.«
Na Morrelovem obrazu se je vidno risala bolest; prijel je grofa za roko in vzkliknil:
»Če vam povem, grof, da se-spet začenja!«
A kaj potem?« ga zavrne Monte-Cristo, začuden nad tolikšno trdovratnostjo. »Pustite jih, vam rečem, zakaj Bog jih je sam obsodil in njegova sodba se bo nad njimi izpolnila. Preti tremi meseci je bil gospod Saint-Meran, pred dvema gospa Saini-Meranova, pred kratkim Barrois — danes je pa stari Noirtier ali pa mlada Valentina.«
;I\aj mar veste?« krikne Morrel tako bolestno, da Monte-Cristo nehote vztrepeta — on, ki ga uiti sodnji dan ne bi spravil iz ravnotežja, »Vedeli ste, pa mi niste niti z besedico omenili?«
»Kaj mi mar teh ljudi!« skomigne Monte-Cristo z rameni. »Ali jih mar poznam?«
»A jaz jih poznam!« zavpije Morrel, kakor iz uma oi bolečin' Jaz, ki jo ljubim!«
»Ljubite jo? Koga?« plane groi pokoncu in prime Morrela za roke.
Ljubim jo do brezumja, ljubim kakor človek, ki bi dal srčno kri, da ji prihranim eno samo solzo — ljubim Valentino Ville-fortovo, tisto, ki jo ta trenutek ubijajo! Ali slišite, ljubim jo in rotim Boga in vas: povejte mi, kako naj jo rešim?«
Monte-Cristu se utrga obupen krik iz ust.
Nesrečnež! Valentino ljubiš! Hčer |w> Bogu zaznamovanega rodu1«
Še rikdar ni Morrel videl tako strašnega obraza, še nikdar takega ognja v človeških očeh. Z gr. zo odstopi za korak.
Monte-Cristo zapre oči. Morrel ja kar čutit, kako nadčloveška mora bili volja, da je ta izredni človek zatrl vihar, ki je divjal v njem.
Čez nekaj sekund dvigne grof svoje bledo čelo in reče s še zmerom drgečočim glasom:
Jaz, ki sem neobčutljivo, zgolj z radovednostjo opazoval potek tragedije; jaz, ki sem se kakor zli duh grotiotal vsem hudobijam, ki so jih ljudje počeli pod dozdevnim varstvom svoje skrivnost — jaz moram danes onemoglo gledati, kako je mene samega pičila kača, ki sem jo opazoval, kako se vije v prahu.«
Morrelu se izvije zamolkel vzdih.
»Pokoncu glavo!« povzame spet grof. »Bodite močni, bodite mož, ne izgubljajte upanja, zakaj jaz sem tu in bedim nad vami «
Morrel žalostno odkima.
»Pravim vam, ne izgubljajte upanja — ali razumete? Vedite, da nikdar ne lažem, da se nikdar ne zmotim.. Poldne je zdaj, Morrel, hvalile nebo. da ste opol-
dne prišli in ne šele zvečer. Poslušajte. kaj vam bom povedal, Morrel: poldne je; če Valentira še ni mrtva, ne bo umrla!«
O Bog! O Bog!« zajeclja Morrel. Ko sem jo zapustil, je umirala.«
Monte-Cristo si potegne z roko iwi čelu. Le kaj se je odigravalo v tej glavi, prepolni skrivnosti?
Grof se vnovič vzravna. To pot je tul miren ko otrok, ko se prebudi.
»Maksimilijan,« reče mlademu možu, ' vrnite se mirno domov; zapovem vam, da ničesar ne storite, da nikamor ne greste, da se ne vznemirjate: ko pride čas, vam bom že poslal poročilo.«
O Bog! O Bog! Vaša hladnokrvnost me navdaja z grozo. Ali se lahko tudi s smrtjo borite? Kaj Me mar več, ko navaden smrtnik?-:
In mladi mož, častnik, ki se ni še pred nobeno nevarnostjo zdrz nil, je v neznani arozi odstopil. Toda Monte-Cristo mu pogleda s toli otožnim in mehkim nasmehom v obraz, da se Maksimilijanu za bleste solze v očeh.
»Moja moč je velika,« odgovori grof. ::Pojdite, ljubi prijatelj, ostati moram sam s seboj.«
Morrel mu s svetim spoštovanjem stisne roko in odide.
*
Villefort in d'Avrignv sta se bila med tem z vso naglico odpeljala na prokuratorjevo stanovanje. Našla sta Valentino ge zmerom nezavestno; zdravnik jo vestno in natanko preišče.
Villefort ni mogel odtrgati oči z njegovih ustnic, kakor bi od njih pričakoval smrtne obsodbe ali odrešitve. Noirtier je bil Sr bledejši od deklice in še želj n *
.te so njegove oči visele na doktorjevem obrazu.
Naposled d’Avrigny počasi iz-piegovori;
»Še je živa.«;
?Še!« zajeclja Villefort. »O, doktor, kakšno strašno besedo ste izgovorili!«
Da, in še enkrat ponovim: še je živa. In to me čudi.«
»Alj je rešena?.
»Da, ker živi.«
Takrat se Avrignyjev pogled j sreča z Noirtierjevimi očmi. Zdrav*
'	* v njih toli neizmerno
a se zdrzne. »Pokličite
1	nico gospodične Valentine,« se obrne k Villefortu.
Kraljevski prokurator sam odhiti, da stori po zdravnikovi želji.
Komaj se vrata za njim zapro, stopi Avrigny k Noirtierju.
Ali mi nimate nekaj povedati?« ga vpraša.
Starec pomenljivo pomežikne ; očmi.
»Prav, počakal vas bom.«
Takrat se vrne Villefort s ko-mornico. Za komornieo vstopi še gospa Villefortova.
-Kaj je vendar ubogemu otroku?« vzklikne s sočutnim glasom. »Že v salonu je nekaj tožila, dn ji ni dobro, pa nisem mislila, da bo tako hudo.«
In mlada žena pristopi s solzami v očeh k Valentini in jo prime za roko.
Avrigny ne odmakne pogleda od Noirtierja; videl je, kako so se njegove oči razširile, kako mu je prebledel obraz, kako mu je znoj stopil ra čelo.
: OU vzklikne nehote, videč, kam strmi Noirtierjev pogled: v gospo Villefortovo.
Prokuratorjeva žena se je med lem prizadevno trudila okoli uboge Valentine.
»Sirota!« je vzdihnila. >V njeno *obo jo bo treba odnesti. Dajte, Fanny, spravite jo v posteljo.«
Zdravnik je videl v tem naj-zauesljivejše sredstvo, da bo ostal sam z Noirtierjeni; zato se pridruži predlogu gospe Viilefortove, le to še zapove, da ne sme bolnica ničesar drugega vzeti kakor to, kar ji bo on zapisal.
Valentino odneso iz sobe; deklici se je sicer vrnila zavest, toda mogla se ni ne geniti ne govoriti. Le toliko je utegnila, da je pri vratih pozdravila svojega deda z očmi.
»Najboljši Dr* OETKER~ja so preparati" 1 kdor jih pokusi, trdi vsaki.
d’Avrigjiy spremi bolnico v njeno sobo, ji zapiše zdravila in zapove Villefortu, naj se sam odpelje k lekarnarju, da vpričo njega pripravijo zdravila. Potem naj jih sam vzame s seboj in naj ga počaka pri svoji hčeri.
Ko je vse to opravil, se d’Avri-gny vrne k starcu, skrbno zapre vrata in šele ko je videl, da nihče ne prisluškuje, vpraša:
»Zdi se mi, da morate nekaj vedeti o bolezni svoje vnukinje?:: »Da«, pritrdijo starčeve oči.
. »Ali ste pričakovali današnje obolenje?«
Da.
Avrignv za trenutek pomisli, nato pa stopi še bliže k Noirtierju.
»Ne zamerite, toda spričo stra-Jiotnosti položaja ne smemo nobene reči prezreti. Ali ste bili priča, ko je umiral nesrečni Bar-rois?:
Noirtier obrne oči proti nebu. »Ali veste, kaj mu je bilo?::
Da.«
Ali mislite, da je bila njegova tun rt pri rodna?::
Na nepremičnih Noirtierjevih ustnicah zaigra nekaj kakor smehljaj.
'Torej mislite, d Barroisa tastrupiii?«
Da.«
•Ali mislite, da je bil strup njemu namenjen?::
»Ne.::
»Mislite, da je ista roka, ki je udarila Barroisa, čeprav jo merila drugam, zadela tudi Valentino?«
»Da.«
Torej bo tudi Valentina umrla?«
»Nek odvrne Noirtier s tako zmagoslavnim pogledom, da se d’Avrigny zdrzne.
»Zakaj ne?« vpraša osupl Starčev pogled pove, da ne more odgovoriti.
»Ah, saj res,« zamrmra razočarano d’Avrigny. Nato pa spet pogleda Noirtierju v oči.
»Ali mislite, da bo mori), zdaj odnehal?«
»Ne.«
: Torej vam je znano,« vzklikne zdravnik, »da hočejo vas zastrupiti?«
Starec živahno pritrdi 7, očmi. »A kako morete vedeti, da Valentina ne bo umrla?« bi rad vedel zdravnik,
Noirtier upre oči nepremično v neko smer. d’Avrigny pogleda za njim in vidi, da strmi starec v steklenico, kjer so mu vsako jutro prinesli njegovo pijačo.
»Ah!« vzklikne	presenečeno
d’Avrigny. »Prišlo vam je na um...«
Toda Noirtier mu ne da dogovoriti. »Da!« povedo zmagoslavno njegove oči.
»Da jo zavarujete proti strupu... da jo počasi navadite nanj...«
»Da! Da! Da!< vzklikajo Noir-lierjeve oči od veselja, da zdravnik razume.
»Aha, zdaj se spomnim! Morali sle nekoč slišati, ko sem omenil, da je med pijačo, ki sem vam jo zapisal, tudi bruci n?s
Da.«
»In s tem, da jo privadite temu sirupu, ste jo hoteli zavarovati tudi proti drugim?:
(sto zmagoslavje zasije na Noir-tierjevem obrazu.
In svoj namen sle dosegli!« vzklikne d’Avrigny. Drugače ta trenutek Valentine ne bi bilo več. Napad je bil tako hud, da bi jo moral ubiti. Tako bo pa obstala.«
Neizmerno veselje zagori v starčevih očeh. Njegov pogled se z izrazom brezmejne hvaležnosti obrne v nebo.
Prav takrat vstopi Villefort.
; Evo, gospod doktor, prinesel sem po vašem naročilu.«
Ali so pijačo pripravili vpričo vas?«
»Da,« pritrdi kraljevski prokurator.
d'Avriguy vzame steklenico, kane nekaj kapljic na dlan in pokusi.
»Prav,« reče nato, »pojdiva k Valentini. Tam vam bom dal vsa potrebna navodila, vi, gospod Villefort, boste pa osebno odgovorni, da jih ne bo nihče prekršil.«
*
Med tem ko se je pri Villefor-■tovik dogajalo, kar smo pravkar popisali, se je oglasil v hiši, ki je mejila na Villefortovo, neki molčečen italijanski duhovnik in si najel v njej stanovanje.
Nihče si ni znal razložiti, zakaj so se ostale tri stranke v hiši že čez dve url izselile iz nje; a ker je bilo splošno znano, da stoji hiša na slabih, peščenih tleh in bi se utegnila nekega dne na lepem sesesti, temu izseljevanju niso pripisovali posebnega pomena.
Novi najemnik je bil duhovnik, kakor smo že rekli; gospodarju se je prijavil za signorja Giacoma Busonija in mu plačal najemnino za pol leta naprej.
Še tisto popoldne so prišli v hišo delavci; tisti redki ljudje, ki so šli ponoči tod mirno, so vsi začudeni slišali razbijanje zidarjev in tesarjev; očividno so se lotili utrjevanja temeljev.
XVIII Oče in hči
V	prejšnjem poglavju smo izvedeli, da je gospa Danglarsova prišla h gospe Villefortovi in ji osebno sporočila, da se njena hči drugi teden poroči z gospodom Andreo Cavalcantijem.
jpu
o
g
9
g
o o 9 o o
<=>HCDtlCDIlC31ICDnC3llCDHOiCDIICDUCDllCDIICDIIOIlC31IC;
JUGOCISKA
JUGOSLOVEHSKO-ČEŠKt tekstilna industrija
KRANJ
IZDELUJE:
barvano in tiskano blago iz bombaža in umetne svile. Zahtevajte samo izdelke te tovarne!
liou con o n con con on criieDHCDii on 011 cdii 011 on 011011 c?
Dlake,
cenjene dame!
na licu itd. Vas ženirajo, kvarijo Vam lepoto, eleganco in sramežljivost.
»Venera: eliksir Vas reši v par sekundah, brez bolečin, brez opasnosti vseli nepotrebnih dlak.
Naročite še danes lepo dišeči »Venera r. eliksir, ne bo Vam žal. Dobi se ali po pošti pošlje: t steklenica za Din 10'— (predplačilo), na povzetje 18'—, dve Din 28'—, tri Din 38'—.
RUDOLF COTIČ, LJUBLJANA VII
Janševa 27 (prej Kamniška 10 a)
Din 1000’- plačam
ako Vam »Radio Balzam« ae odstrani kurjih očes, bradavic, trde kože, bul itd.
Že dalj časa nisem nič naročil, ker ljudje poskušajo raznovrstna sredstva, a sedaj so se prepričali, da je Vaš preparat še najboljši, in ga zopet zahtevajo. Franc Maček, čevljarna, Dol. Logatec. Zahtevajte povsod v Vašem interesu samo »Radio Balzam«. Dobi se ali po pošti pošlje: 1 lonček za Din 10'— (predplačilo). Na povzetje Din 18'—, dva Din ‘28'—, tri Din 38'—.
RUDOLF COTIČ, LJUBLJANA VII
Janševa 27 (prej Kamniška lOa)
Toda še pred tem uradnim raz-glašenjem se je vršil prizor, ki ga moramo svojim čitateljem popisati.
Prosim jih tedaj, naj stopijo z nami nekaj ur pred popisanimi dogodki v pozlačeni salon gospoda Danglarsa.
Okoli desetih dopoldne je hodil baron ves zamišljen in v vidnih skrbeh v tem salonu sem in tja. Vsak hip je pogledal proti vratom in pri slehernem šumu je prisluhnil.
Ko je bilo njegove potrpežljivosti lconec, je poklical svojega komornika.
»Vprašajte, Etienne, zakaj me je gospodična Evgenija prosila, naj jo počakani v salonu.«
Etienne se kmalu vrne.
»Komornica,« pove, »mi je rekla, da je gospodična ravno pri koncu z oblačenjem in da takoj pride.«
Danglars prikima.
»Le kaj mi ima povedati?« zamrmra sam pri sebi. : In zakaj ravno tu? Zakaj ne v mojem kabinetu?«
Naposled se vrata odpro in Evgenija vstopi. Oblečena je bila v obleko iz črnega satena, na rokah je pa imela rokavice, kakor da bi se odpravljala v gledališče.
»Torej kaj želiš, Evgenija?« jo nestrpno ogovori oče.
»Kaj želim, ljubi oče?« odvrne Evgenija. »Stvar je na moč preprosta in enostavna: Ne maram.se omožiti z grofom Andreo Cavalcantijem.«
Danglars plane kvišku in razširi roke.
Slikar, ki napravi
v 5 minutah sliko,
vredno 200.000 Din
(Bč) London, konec februarja
V	London je prispel Piu Ilau-Si, znamenit kitajski umetnik. Do njegovih dob je bil slog kitajskega slikarstva skorajda 4000 let zmerom enak. Šele Piu Han-Si si je dejal, da je pač štiri tisoč let šablonske kulture dovolj in da bi ne bilo napak tudi na Kitajskem spraviti umetnost v nov tir. Zanimal se je za vsa mogoča umetniška dela, zlasti za Picassove slike. Pričel je slikati po njegovem vzoru.
Zdaj je prišel v London, da pokaže svetu moderno kitajsko slikarstvo, kajti njegovo prevratni-štvo je zajelo vso Kitajsko, da se je pričela modernizirati v duhu sodobnosti. Kitajska vlada je krila vse troske za njegovo razstavo v Londonu. Tam je videti okoli 200 slik, vrednih najmanj 200 tisoč funtov sterlingov (okoli 40 milijonov Din).
Kitajski slikar Piu Tlan-Si .je tako spreten in hiter, da napravi v petih minutah celo sliko. Njegova mlada žena slika prav tako dobro kakor on, samo da je še hitrejša.
Njegova umetniška dela je Evropa prav toplo pohvalila. Skoraj vse evropske prestolnice so kupile vsaj po eno njegovo sliko.
HUMOR
Vratar (odhajajočemu gostu): »Do svidenja, gospod profesor!:
»Zakaj me pa naenkrat imenujete profesorja?«
»Ker ste od raztresenosti čisto pozabili dati napitnino!«
Na vse misli Hilda se m oži. Hilda hoče na poročno potovanje. Z vlakom. Po lepi Dalmaciji.	>
»Zakaj, Hilda?«
»Ker so kraji tam tako lepi.«
»A če si zaljubljena, vendar ne boš gledala skozi okno?!::
Pa dahne Hilda sramežljivo: »Jaz ne... a drugi!«
Železniška nesreča »Ali si že doživel kakšno železniško nesrečo?«
»Da — nekoč ko sem se vozil skozi predor in namestu hčere poljubil starega. ..
Otroška modrost
Otroci filozofirajo: »Ženijo se lahko samo sorodniki!«
»Zakaj?«
Pa meni mali Stanko: »Ali ne vidiš? Samo poglej: papa je vzel mamo, ded babico in stric teto!::
Auglež in Irec
Pijan Irec je nekoč dejal Angležu: »Vi ste bedak!«
»Oprostite, gospod,« ga je dostojanstveno zavrnil Anglež. »Vi ste pijani.«
»Že mogoče,« odgovori Irec. »Toda jaz bom jutri trezen, vi boste pa še zmerom bedak!«
*
Znan angleški sodnik je vprašal nekega dne svojega irskega šoferja:
»Če bi se zdajle prikazal hudič, koga od naju bi neki vzel?«
»Mene!« je brez pomišljanja odgovoril Irec*
»Zakaj?::
»Ker mu vaša milost itak ne uide.«
Lakonično s Oprostite, gospodična, ali smem vedeti, koga čakate?«
»Nekoga drugega!«
Pouk rekrutov
Narednik: »Kaj stori straža, Janez, ko pride izmena?«
Janez: Razveseli se.«
Lepa družina
Mali Bine nadleguje mater z vsemi mogočimi kočljivimi vprašanji: »Mamica, odkod je prišel Nace?« »Našla sem ga med cvetlicami.«
Pa sestrica Lina?«
»Njo je štorklja prinesla.«
»In jaz?«
»Tebe sem pa v trgovini kupila.« Biue zmaje z glavo in vzdihne: »Lepa družina! Niti en otrok se ni na priroden način rodil!"
Elektrika in plin
Zunaj besni nevihta.
Otroci strme skozi okno.
Kaj praviš, Stanko, vpraša mlajši brat, »s čim se je neki prej bliskalo, ko še niso elektrike poznali?:
Stanko ga široko pogleda.
»Ali si mi pameten — s plinom kajpada! :
Žirafa
Nace je v cirkusu prvič v življenju videl žirafo in se ji ne more dovolj načuditi. Venomer sili v očeta in izprašuje, kje živi ta čudna žival, kaj je, in tako dalje.
Očka, če si žirafa zmoči v dežju noge,« hoče še vedeti nadobudni sinček. »ali potem tudi dobi angino?«
»Seveda/ odgovori oče, »toda šele čez teden dni!«
V	letovišču
»Vidite,« razlaga gostilničar gostu, pri nas ne potrebujemo barometra; kadar zračni tlak pade, začne smrdeti
v	našem stranišču.«
m
Nadaljevanje s C. strani.
Dragi spomini. 2. marca so prodali
v Parizu na dražbi za 2800 frankov (8400 Din) pismo, ki ga je napisal kmalu po smrti Marije Duplessisove (1847), znane pod imenom »Dame s kamelijami«, slavni skladatelj Franc Liszt; v tem pismu omenja svoje razmerje do nje. Za 2350 frankov (7000 Din) so pa prodali pisemce, ki ga je Marija poslala Aleksandru Dumasu mlajšemu.
Poroke: Poročili so se te dni v Ljubljani: gdč. Marija P e'metov a, nečakinja dr. Perneta, iti g. Karlo Eržen ; gdč. Pavla Šimeneeva, hčerka znanega in uglednega vrtnarskega mojstra iz Ljubljane, in g. Rudolf Ogrin, uradnik KID na Jesenicah ; gdč. Olga K o m a n o v a in g. Ivan Ogrin ml., litograf; gdč. Minka Basa jeva iz Predoselj in g. Florijan Jagodic, trg. poslovodja na Visokem nad Kranjem. Poročil ,iu je ženinov brat Jože Jagodic, ravnatelj škofijske pisarne. Priči sta bili: gg. dr. Joža Basa j, ravnatelj Zadružne zveze, nevestin stric in Lojze Jagodic, posestnikov sin, ženinov brat. — Na Jesenicah sta se poročila gdč. Beti Novakova in g. Janko S o t e 1 š e k , tekn. uradnik Kranjskih deželnih elektrarn v Žirovnici. —
V	Celju sla se poročila gdč. Darinka M e r m olja, dipl. učiteljica iz Št. lija pri Mariboru, in g. Melhijor Jošt, podjetnik v Medlogu pri	Celju. —
Iskreno čestitamo!
Diplomirali so na filozofski fakulteti v Ljubljani gg. Milica Jenkova (matemat. skupina), Josip K e s s I e r (občna zgodovina), Karel Kožuh (klasična skupina), Bojan K ra igli e.r, Stanko Janež, Iva Stopar-jeva, Franc Sipic in Marija M a -h k o t o v a (narodni jezik	in književnost), Maks Mastnak	in Maks
R o g a r (biologija), Regina M a v r o -
vi če v a (germanska skupina); Viktor Šonc, Josip Pavlica in Vida Sturmova (romanska	skupina), Mihaela P e r 11 - K r a š o v i r e v a (pedagoška skupina) in Zlata Pirnatova (narodna zgodovina). — Čestitamo!
Novi grobovi
Umrli so v Ljubljani:	Dragotin
Verbič, tehnični uradnik v pokoju; Gustav del Cott, okrajni glavar v pokoju, star 82 let; Mihael M i k 1 a v e, poštni poduraduik v pokoju; ga. Franja Ž e b r e , vdova višjega sodnega svetnika. — Na Glincah pri Ljubljani: Franc Javornik, trgovec in posestnik. — V Kamniku: Peter K 1 a v-čič, višji stražnik v pokoju. — V Kranju: Ivan Kumer, gostilničar, posestnik in občinski odbornik; ga. Marija Killerjeva v častitljivi starosti t>7 let. — V Mariboru: ga. Jožefa N e r a t o v a , soproga delovodje, stara 57 let; Franc Schwarz, krojaški mojster, star 68 let. — V Mostah pri Ljubija ni: Fran K r a č m a n , major v pokoju, star 53 let. — V Planini pri Rakeku: Rudolf Smola, kapetan L ruzr. v rez. in uradnik S. I. C. L. A.
—	V Planini pri Sevnici: ga. Kristina Španova, roj. Leskovšek. — V Radomljah : ga. Ma l i ja N a s t r a n o v a , stara 77 let. — V Studencih pri Poljčanah: Ivan D upa r, ki je dosegel častitljivo starost 04 let. — Na Zgornjem Pobrežju v Zg. Sav. dolini; Ivan Bitenc, posestnik, v visoki starosti 81 let. — V Zg. šiški pri Ljubljani: Lovro Sernetz, upokojenec drž. železnic. — V Zidanem mostu: gdč. Dolores Žiberna, hčerka edinka železniškega uslužbenca g. Ivana Žiberne. — Pokojnim večni mir, žalujočim naše sožalje!
MALI OGLASI
Mali oglasi v »Družinskem tedniku« stanejo po Din P— beseda. Posebej se računa davek, in sicer za vsak mali oglas Din 1*50. Kdor želi odgovor ali dostavitev po pošti, naj priloži 3 Din v znamkah. Denar za mate oglase je treba poslati vnaprej, lahko nudi v znamkah.
TVRDKA A. & E. SKABERNE, Ljubljana, javlja, da jemlje do preklica v račun zopet hranilne knjižice prvovrstnih ljubljanskih denarnih zavodov (Mestne hranilnice, Ljubljanske kreditne banke in Ljudske posojilnice). Istočasno opozarjamo na svojo inventurno prodajo.
Sv.	cesi«	1%
Vabimo Vas nakupu v nafsenejši oblažifniei
žl.
IZPADANJE LAS IN PRHLJAJ prepreči samo znano sredstvo Voda iz kopriv. Lasje postanejo spet bujni, vrne se jim lesk in postanejo popolnoma zdravi, če jo redno dvakrat na teden uporabljate. 1 steklenica z navodilom stane Din 30'—. Po pošti razpošilja parfumerija Nobilior, Zagreb, Iliča 34.	BARVANJE LAS ni več potrebno pri strokovnjakih, ker si jili z Oro-barvo za lase, ki jo dobite v črni, rjavi, temnorjavi, svetlorjavi in plavi barvi, •lahko vsakdo sam barva in je postopek zelo enostaven in stalnost barve zajamčena. 1 garnitura z navodilom staue Din 30'—. Po pošti razpošilja parfumerija Nobilior, Zagreb, Iliča34.
NEPOTREBNIH DLAČIC na obrazu, rokah, nogah, prsih itd. se z lahkoto, hitro in zanesljivo odkrižate z uporabo Erbol-praška. — To sredstvo takoj odstrani dlačice s koreninami vred in stane z navodilom Din 15'—. — Po pošli razpošilja parfumerija Nobilior, Zagreb, Iliča 34.	
	OTROŠKI VOZIČKI, posteljice, mizice, ograjice, triciklje itd. solidno izdelano in poceni pri S. Rebolj & drug. Ljubljana, Gosposvetska 13, Kolizej.
	PRVOVRSTNI PREMOG poceni in hitro dostavlja na dom priznana trgovina s kurivom Vrhunc Ivanka, Ljubljana. Bohoričeva cesta 25.
POVERJENIKE SPREJMEMO v vseh krajih Dravske banovine, pa tudi drugod, kjer je večja slovenska kolonija. Ponudbe na upravo »Družinskega tednika« pod šifro »Lep postranski zaslužek«.	
	POSREDUJEM DENAR na hranilne knjižice vseh denarnih zavodov Rudolf Zore, Ljubljana, Gledališka ulica 12, telefon «38-10. Pismeni odgovor 3 Din v znamkah.
ANGLEŠKEGA P0INTERJA starega 6—12 mesecev kupim. Ponudbe z navedbo cene na oglasni oddelek »Družinskega tednika« pod šifro »Pointer«.	
	LEPE DEKLIŠKE PRSI dobi lahko vsaka žena tudi v najtežjih slučajih že v kratkem času, če se masira s čudež-
MAKULATUBNI PAPIR na prodaj. Vpraša se v upravi »Družinskega tednika«.	1 steklenica z natančnim navodilom stane Din 40'—. Po pošti razpošilja parfumerija Nobilior, Zagreb, Iliča 34.
Izdaja za konsorcij
»Družinskega tednika t K. Bratuša,
za
novinar; urejuje in odgovarja Hugo Kern, novinar; tiska tiskarna Merkur d. d. v Ljubljani; tikamo odgovarja O. Mihalek, vsi v Ljubljani,