60. flMDK I KUK • MA, 15. MM ISU. . ,v /« li e .Slovenski Narod* velja v Ljubljani na dom dostavljen celo leto......K 24— . pol leta........ 12-— cetrt leta......., 6-— J na mesec.......m 2*— » v up asništvu prejeman: celo leto......K 2*— | pol leta........ 11— I .....m 550 ......1*0 četrt leta . na roesec . Inserati velijo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 14 vtn., za dvakrat po 12 vin., za trikrat ali večkrat po 10. vin. Pri večjih inserdjah po dogovoru, l'pravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati itd. to je administrativne stvari. HM Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo i Enaflo** uUca ftt 5, (I. nadstropje levo>, telefon st 34. Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira, ■srsaaa tiskarna telesna M. M. .Slovenski Narod* velja po poŠti: za Avstro-Ogrsko: za Nemčijo: celo leto.......K 25— . celo leto.......K 28- cetrt ^leta * " * • - • ^ ^ 2a Ameriko in vse druge dežele: na mesec. .'.[.I. I 2*30 * celo leto.......K 30- Vprašanjem glede inseratov naj se priloži za odgovor dopisnica ali znamka Uprava i* trot Enaflova nlica it 5, (spodaj, dvorišče levo), telefon it. 85. Nemci trosilo mete. V »nemškem klubu« na Dunaju so imeli nemški politiki te dni veliko posvetovanje o položaju uernštva na slovanskem jugu in brusili so meče za boj zoper slovenski narod. Iz Ljubljane je bil prišel na to posvetovanje dr. Eger. Moral je po-fožaj nemštva v naših krajih slikati v jako temnih barvah, ko se je celo neki dr. t^belsberger oglasil proti njemu in mu dal razumeti, dmci mislili, da bodo šole in uradi znarodili Slovence. Gotovo sta šo-in urad mogočna faktorja in sta m provzročila ogromno škodo zla-na mejah, a vseh nemških na dej s*ta mogla in ne moreta izpolniti. Zdaj so Nemci organizirali gozdarske svoje moči in hočejo z ,70-narskiin delom doseči svoje ua-ne. Kolonizacija uradnikov, usluž-' v. obrtnikov, trgovcev in krae-\alcev; uakupovan.je slovenskih -vi izrnbijeva uje nemške kapi-Iske moči zoper nas. Vse nemštvo se /druži na boj zoper slovenski ] in na zavojevanje slovenskega >mlja, da dobi nemštvo prosto pot < r> Adrije. Doma govore Nemci, da hočejo živeti v miru, da žele živeti v slogi in v prijaznosti s Slovenci, na Dunaju pa kličejo vesoljno nemštvo na boj zoper Slovence, da se čimprej uresniči Bismarckov ideal, da namreč postane Trst j Deutsohlamls Ha-fen i m Saden.« .10 /IX 1308"-..Maj". (Interpelacija poslanca Ivana Hri* barja in tovarišev v seji dne 24. februarja.) Z razsodilom c. kr deželnega sodišča t dne Llo. januarja oziroma. X februarja t. |. s«. bili zaplenjeni narodni k»>lki z napisom "20., IX. 1*H>8« na črnem polju in z napisom »Ptnj«. ki so jih izdali nekateri slovnu :>ki rodoljubi in ki so bili v rabi in promet 11 že nad eno leto, češ da. le-ti involvirajo r»re^t^pek po paragrafu 302 k. z. radi lega, ker so v ^tanu nase j vati k sovražnostim proti nemškemu prebivalstvu na Kranjskem, oziroma na Spodnjem Štajerskem. Zaplenjeni so l»ili ;i narodni kolki neka,] tednov kasneje, ko jih je inhibirala poštna uprava na Koroškem in Spodnjem Štajerskem. Na tozadevno interpelacijo v eni izmed zadnjih sej kranjskega deželnega zbora, v kateri ^e je izrazilo mnenje, da je zaplembo povzročila vojaška oblast, je deželni predsednik baron Schwarz to enostavno tajil. Pri prizivni obravnavi proti konfiskaciji pa je izjavil gosp. državni pravdnik Trenz s posebnim naglasom, da ne more vzdržati konfiskacije narodnega kolka z napisom »20./IX. 1906« s svojo prvotno in vr razsodila senata navedeno motivacijo, češ, da je ta narodni kolek v stanu ščuvati proti nemškemu prebivalstvo, marveč da utemeljuje zaplembo s tem, da so \ \ narodni kolki taki. da bi lahko prebivalstvo naščuvali proti vojaštvu, češ, da sr» v zadnjem času vojakom dohajale postne poši-Jjatve, ki so bile opremljene s takimi kolki. S tem v nasprotju pa niso. bili zaplenjeni narodni kolki, ki j h je izdal nemški >Sfaalvereinki Slovence naravnost izzivajo in | odlo 1 -ram u jejo ter nosijo napis: J>eu-tecber SchuJvereiu. Deutsche s }ju-le in Lichtenwald. Zur Eiinn< ung an den windischen t^erfall ani 2D./IX. 1908« in »Deutseher Schul-verein. Deutsches Kasino in Lai-bach. Zur Erinnerung an den win-disehen ttherfall am 20./IX. 1908«, dasi izrecno vsebujejo prestopek proti § 302 k. z. Tz govora državnega pravdnika Trenza je jasno, da je vkljub na-sproinun zatrdilom deželnega predsednika povzročila zaplembo narodnega kolka ?>20./IX. 1908v: vojaška oblast. Iz vsega tega je razvidno, da državna pravdništva graškega višje-soduega okoliša ne poMopajo yiri za-plembab enotno in da je gori omenjeno zaplembo povzročala edino intervencija vojaškib oblasti. Vprašamo torej njegovo eksce-leuco gospoda pravosodnega ministru : 1. Ali je njegovi ekscelenei znana t a kon f iskaeija ? 2. Ali je njegova ekscelenca pripravljen.-, poskrbeti, da bodo državna pravdništva v okolišu graškega nad sodišt-a post opala enotno pri zaplembah in enako ščitila vse narodnosti ter končno storiti primerne korake, da se prepreči v>ako vplivanje vojaških oblastev na pravosodstvo? Puncevni urod v UuDDcnl Predlog poslanca Ivana Hr i b a r j a in tovarišev, tieoe se ustanovitve samostojnega punce v nega urada za inozemsko zlatnino, sretrrnino, dou-bie - bla?:o in ure s sedežem v Ljubljani. Ljtibljnnski juvelirji, urarji iu zlatarji inmjo. kar se tiče uvoza, pa furH, kar se tiče izvoza, jako živahen promet z inozemstvom, zlasti s Švico. Na ljubljanskem trgu ste namreč v tej s1 roki celo dve večji izvozni trgovini, ki vsajk dan razpošiljate — i 11 -»icer tudi v inozemstvo — zlatnino, srebrniuo in doublo-blaxro. dobivat- pa tudi zlato, double-blago in ure iz inozemstva, le te poslednje skoro izključno iz Švice. Naravno je, da je pri takem živahnem prometu pri i/vozu eesto-krat potreba kakoga popravila. Da se pe popravilo izvrši, mora se zlatnina, srebruina, ure in double-blago v vsakem slučaju radi pancevanja pošiljati v Gradec, kar po menja za ljubljansko trgovino veliko oviro. ker je to pošiljanje združeno s precejšno izgubo časa in kolikor toliko tudi s stroški, s čemer se, ker se konkurenci iz drugih krajev in dežel ni boriti s sličnimi težavami in ovirami, zelo obtežuje tekmovanje z juvelirji, urarji in zlatarji po drugih krajih in deželah Da je v Ljubljani tak urad potreben, sledi pa tudi iz okolnosti, ker imajo nje juvelirji, urarji in zlatarji že zelo živahen promet na Balkan, in ker je pričakovati, da se ta trgovski promet povzdigne. Povdiga vsa-koršnega trgovskega prometa z balkanskimi državami pa je itak v interesu države, in zato je ona obvezna storiti vse, da ta promet v resnici povzdigne. Vsa druga deželna stolna mesta, če tudi se glede trgovine z juvelami, urami in zlatnino ne morejo kosati z Ljubljano, imajo že davno puneevne urade, vsekakor je torej opravičeno, da se tak urad ustanovi tudi v Ljubljani. Zato predlagajo podpisani: Visoki državni zbor skleni: )>V Ljubljani ustanoviti je samostojen puncevni urad za inozemsko zlatnino, ^rebrnino, doubc-blago in ure.*- V formalnem oziru predlagamo, da se ta predlog odstopi v posvetovanje in poročanje obrtnemu odseku. Pošta no Korota Dve interpelaciji poslanca Ivana Hribarja in tovarišev do gospoda trgovinskega ministra. I. Odvetniški kandidat dr. Tone Gosak v Celovcu poslal je dne 11. januarja 1910 c. kr. poštnemn ravnateljstvu v Gradcu to-le pritožbo: »Podpisanec sem odvetniški kandidat ter službujem od avgusta 1909 pri g. dr. Ferdinandu Miiller, odvetniku v Celovcu. Dne 10. januarja t. 1. je oddal za-ine gospod Lipar, jurist v Celovcu pri c. kr. poštnem uradu v Celovcu priporočeno pismo z naslovom: C. kr. železniško ministrstvo na Dunaju. Poslujoči uradnik pa mu je kljub protestiranju v potrdilo oddaje priporočenega pisma izročil samo nemški oddajni list, ki ga prilagam. LISTEK. Emono. (Daljo.) Ko >o Langobardi 1. 568. iz naših ajev odšli, so jih prepustili svojim -ijateljem Avarom ali Obrom. Ti so di grozni zatiralci podjarmljenih arodov, neugnaui roparji ter nedo-->opni vsaki kulturi. Pod njihovim advladjem so padle lepe stavbe, ki obrale za Rimljani in deloma Oon Emoni in porušilo se je tudi mest-■ obzidje tako, da je Emona docela rnpadla in izginila iz svetovno zgo-f»vine. Od sedaj dalje jo ne najde-» več kakor ono mesto, ki je toliko hilo prvo mesto stare Kranjske. Propadla pa je tudi okolica. Raz-Uadlo zidovje mestnih utrdb je na-polnilo strugo Ljubljanice ter jo iz-'latno zvišalo, da je voda začela le ^1 odtekati. Pričelo se je splošno o/vir jen je sedanjega Barja in v *o močvirje so se pogreznili polago-a tudi vsi bližnji gozdovi, na kate-fase nas opominjajo velikanska '*>d šoto pogreznjena debla med Notranjimi goricami in Bevkami. da-'je od Hauptmance do Babne gorice, }»otem na obrežjih Ljubljanice in Iške. v Vnanjih goricah in Kožarjih. Moc divjih Obrov zdrobil je frankovski kralj Karel Veliki s tem, Ha je I. 796. zavzel piavne njihove okope med rekami Donavo in Tiso. Ti divji zatiralci narodov so s< potem porazjruiuli liki Hunom in le v temnih pravi ji rab o »pasoarlaveik* (clovekozrcih) so živeli nadalje v spominu starih Slovencev. Istočasno z Obri stopajo v 7. in 8. stoletju tudi Slovenci ua pozor i-šče. Najdemo jih kakor pomožne čete in oprode Obrov v vojni ter kakor robe iu najemnike njihovih posestev v mirnem času. Čleu mdogermaii>kega debla so se imenovali Sloveni - govoreči, v razliko od nemških narodov - Nemcev, ker niso razumeli njihovog? govora. Bili so visoke postave, bele polti, kakor Germani. Svoje k«»te so si stavili iz lesa, p čali pa ^ se z živinorejo in poljedelstvom. Že tedaj k> S2 kazali nasproti tujcem prijazne i u gostoljubne. Bojevali so se le peš, kriti s surovim ščitom in oboroženi z lokom in pšieami, ali p?? 7 laso (metalno vrvjo). — V 7. in 8 .stoletju rte tudi imenuje prvič ime Cameola ali Carniola in sicer oni del naše sedanje vojvodine Kranjske, katerega še dandanes Vipavci in Piveani imenujejo»Kranj-sko«, to je pokrajina med Hrušico, Nanosom in Snežnikom. Drugič se imenuje naša Kranjska, ko je leta 738. frijulski vojvoda Ratchi^ voje-val proti Carnioli — de&eli — Slovanov — ter vse opustoši 1 (Pavi Dia-conus VI. 51.) • Naselili se pa Slovenci deloma skupno z Obri, ki so jim bili kruti tiačitelji, v vaseh, katere so imenovali sela-: in so jih pozneje, ko jih je n;;'a-i" /- veliko število, razločevali l>o ločilnih imenih kakor: Veliko selo. Malo selo. Staro selo itd. -lako radi so imenovali Slovenci kraje, kjer so se naselili, tudi po zne-čaju dotične pokrajine in tako je ohranjenih vse polno takih imen kakor u. pr. po drevju: Borovec, Brest-je, Brezovica, Cerovce, Hrru-lovee, Dobovec, Gaberje. Hrušira, Jesenice, Javorje, Jelovca, Leskovee. Lip-niea. Ternovce, Tornovo, Verba itd.; |v> jrorah in dolinah, eričih, gozdih in poljih kakor: Verb, Dol. Berdo, Breg. Loka, Polje, Log, Dobrava; dalje po kakovosti naravnih tal n. pr. Blato, Glina, Dovča, Golo, Kamen, Kremen; j>o vodovju: Reka, Studenec, Jezero, Bela, Črna, Bistra, Bistrica itd. Poseben pomen pa imajo imena, katera so pridjali Slovenci starim zgodovinskim predmetom. Ko so se naselili v bližini Emone, so dobili mesto že v razvalinah. Edino veliki četverokotnik obzidja n stolpi so še videli deloma ohranjen in dobro pojmo vaje namen tega, so ga imenovali »Gradišče«, razvaline med obzidjem pa »Mirje«, to je zidovje (staroslovensko »myr«0. S trnjem poraščene, nagromade-ne dele porušenega zidov ja pred utrdbo so imenovali »Teruovo*. Le gradu, katerega so tadi Franki imeli zasedenega, so pridjali ime, kakor ga imenujemo se danes. Toda Slovenci niso bili le pridni poljedelci, temveč postali so tudi trgovci. Lega na plovni Ljubljanici jim je bila v ta namen kakor vstvar-jena. Skrbno se ogibajoč starorimskega zidov ja, so se raje naselili ob reki. V to so izbrali desni br* g pod gradom, ker jim je dajal ta zaščito, in sicer v okolici sv. Jakoba ter imenovali to naselbino »Trg«. Ko je postajala naselbina večja, so ustanovili ua drugi strani ua »Bregu« novi del, katerega so imenovali »Novi trg«, staremu delu pa so poslej rekli »Stari trg«. A da so novo naselbino radi trgovskih zvez s Franki in Italijci bolj določno označevali, so jo počeli imenovati po reki, u a kateri so se naselili. Ker ima glavni izmed treh izvirkov ime »Lnbija«, se je prijelo to ime tudi enotne struge, katero so s pridevkom »ana« — kar znači nekaj večjega — prekrstili v »Lubjana« in imenovali naselbino »Terg na Lub-jani« in pozneje samo »Lubjana« oziroma »Ljubljana«. Franki pa so napravili po svoje iz imena Lnbija — Lubiah, potem Luibach in od tod Laibach. HI, Sedanje izkopavanje rimskih stari n na Mirju se je pričelo pod vodstvom gospoda dr. ftmida dne 6. septembra 1009 v bližini nekega stolpa. Povsodi v Avstriji ima vsaka avstrijska narodnost pravico, občevati z oblastmi v svojem jeziku, torej tudi v Celovcu. V Celovcu posebej pa je slovenščina v.v deželi navaden jezik« in je tudi magistrat kakor deželni odbor, v zinislu razsodb upravnega sodišča primoran, sprejemati in odgovarjati na slovenske vloge. Kršenje zakona, ko mi je urad-nik izstavil na pismo, ki je bilo samo slovensko naslovljeno, samo nemški oddajni list, je v tem slučaju očitno. Vsled tega stavim predlog: 1. da c. kr. poštno ravnateljstvo v Gradcu uvede nemudoma radi navedenega slučaja preiskavo; 2. da da c. kr. poštno ravnateljstvo meni popolno zadoščenje; 3. da me c kr. postno ravnateljstvo o storjenih korakih blagohotna obvesti.« Ker je iz te pritožbe razvidno, da c. kr. poštni uradi na Koroškem kratijo slovenskemu prebivalstvu te dežele pravice, ki mu po postavi gre do, vprašajo podpisani Njegovo pre-vzvišenost. gospod a trgovinskega mi nistra: »1. Ali je Njegova prevzviše nost voljna^ naročiti, da se jej poroča o navedeni pritožbi dr. Toneta Gosaka, in ali je pripravljena vse potrebno odrediti, da se taki slučaji ne bodo več ponavljali ter da se Slovencem n& Koroškem ne bodo kratile pri c. kr. poštnih uradih v ustavi za-jamčene jim pravice?« IT. Dne 12. januarja t. 1. odposlal jfv e. kr. sodni in dvorni odvetnik dr. Ferdinand Miiller v Celovcu na c. kr. poštno ravnateljstvo v Gradcu to-le pritožbo: »Podpisanec sem sodni in dvorni odvetnik v Celovcu. Dne 11. t. m. sem oddal pri tukajšnjem e. kr. glavnem poštnem uradu tri priporočena pisma s čisto slovenskimi naslovi. Dokaz temu: gospod Jožef Stu* hec in gospod Lipar Blaž, oba za sebna uradnika v moji pisarni. Ker je v Celovcu slovenščina v deželi navaden jezik« (v zinislu člena 19. osnovnih državnih zakonov), bi moral imeti c. kr. poštni urad vsaj dvojezične tiskovine ter pisati naslove na oddajnih listih v slovenščini. Najprvo se je odkrilo mestno obzidje in se je dognalo, da je bilo to v zgornjem delu 1 m 50 močno ter izdelano iz rezanega, kamenja. Zaključek je tvorila galerija iz lomi jen egra. kamenja ter v naglici zgraiena in spada bržčas v poznejšo dobo. Nepričakovano se je odkril blizu stolpa izhod v premeru 2 m 25. ki je imel ob straneh Šibkejše stransko obzidje. V okrepitev tega zidov-ja so na oben straneh uhoda do viš; ne galerije prisni i stlačeno ilovico, kar se pa zasledi tudi po vsi dolžini zidov ja. Ta stolp je sedaj docela odkrit in deloma restavriran. Poleg izhoda se je nahajal majhen prostor in v obližju tega ie sta lo poslopje, katero je bilo na podlagi izkopnin gotovo kakega ranocelnikf Dobilo se je kar na enem mestu raz lično kirurgično orodje, kakor: gre-zila (sonde) iz srebra in brona, gnoj ne žličke, šivanke, nožki za mazilo in 4 mazilne marmornate ploščice, pozneje tudi jako lepo patinirano pinceto (ščepec). Našlo se je tudi ostanke oglja, kar znači, da je morala hiša —; bržčas pri splošnem poža rn — pogoreti. Kanal, ki je tvoril odtok te hiše, je narejen iz lomijenega kamenja ter je tlakovan z opeko. (Koaee pribodajie.) V tem stečaja pa se je izročil mojemu uradnika samo nemški oddajni list, naslove pa se je napisalo na ta nemški oddajni list v nemškem prevodu. Sprite tega sedaj niti ni mola* dognati identiteto odposlanih pisem z onimi, za katere sem prejel potrdilo. Pripomnim, da mora v zmialu razsodb upravnega sodišča sprejemati in odgovarjati tudi celovški magistrat in koroški deželni odbor na slovenske vloge. Temu dejstvu analogno morajo Uiti pri vseh c kr. uradih, torej tudi pri pošti na razpolago slovenske ali vsaj dvojezične tiskovine in se mora s strankami občevati slovensko. Ker se to v tem slučaju ni zgo-»lilo, se pritožuje m in stavim predlog: 1. da c kr. poštno ravnateljstvo v Gradcu nemudoma odredi, da bodo pri vseh e. kr. poštnih uradih v Celovcu na razpolago tudi sauiosloven--ke ali vsaj dvojezične tiskovine, 2. da uvede radi navedenega slučaja preiskavo ter da meni zadoščenje ; 3. da mene o storjenih korakih blagohotno obvesti. Rekriminovani oddajni list prilagam pod */.« Iz te pritožbo je razvidno, da se prebivalcem slovenske narodnosti na Koroškem, od katerih jih je pri zadnji ljudski Statvi 90.495 priznalo slovenski občevalni jezik, ne priznavajo iste pravice, kakor njihovim soro-iakom v drugih deželah. Ker j* c. kr. osrednja vlada dolžna čuvati nad tem, da uživa vsak državljan pravice, ki mu gredo po t stavi, vprfišaio podpisani Njegovo orevzvisenost gospoda trgovskega ministra: »Ali je Njegova prcvzvišenost voljna dati si poročati od c. kr. pt št-nega ravnateljstva o tej zadevi in okreniti potem vse potrebno, da se dogodki, kakor je oni, ki je uaJ po-> od za to pritožbo, dr. Ferdinanda Mullerja, nič več ne ponavljajo? OBčai zSor podružnice ,9 C. H v Glinjah na Koroikeni. Dne 6. t. m. popoldne ob 4. se je vršil občni zbor podružnice sv. Cirila in Metoda v Glinjah v narodni Sablačanovi gostilni ob prav lepi udeležbi uglednih in premožnih posestnikov Glinj in okolice. Predsednik Juh je prav primemo pozdravil navzoče, na kar so sledila poročila podružničnih funkcijonarjev. Iz teh poročil sledi, da je podružnica prav pridno delovala ter nabrala 170 K za družbene namene. Nato poda predsednik besedo dr. Gosaku iz Celovca. Govornik razpravlja o bojih, ki jih je imel pre bojevati slovenski rod od početka do današnjega dne. Zgodovina dokazuje žilavost, vstrajnost in inteligenco našega naroda, ki je kljub mnogo-kratni premoči in dejstvu, da se je noral bojevati na 3 strani, nazadoval -ioer po številu, pri tem pa se razvil kulturno, gospodarsko in politično. Aajostudnejši boj proti celotnemu -1 o venskem u narodu pa &e je vnel od 7. februarja t. 1. naprej od slovenske klerikalne strani. Koroški Slovenci so ravno ne morejo čuditi temu početju, saj je dr. Šusteršič znan koroškim Slovencem zza ča^a volilne reforme, pri kateri je prodal koristi koroških Sloveocev na tako sramoten način, da so se dvignili Korošci proti njemu kot en 40Ž. >>Mir« je pisal črno obrobljene -tre članke proti kranjski klerikalci strauki ter se zaklinjal, da se Ko-l ošci nikdar ne udajo temu sramotnemu nasiljn. Dr. Brejc je zvonil z vsemi zvonovi proti dr. Šusieršiču. Poslanec Grafenauer v državnem zboru ni >me\ vstopiti v klerikalni klub. Tekom časa pa so zle2li ti razburjeni koroški gospodje pred kranj-ko klerikalno gospodo pod klop, pav saili razburjenost lepo spuhteti. Graferauor je moral stopiti v klerikalni klub in vsa koroška politika je i »ostala iz koroŠko-narodne — kranj-^ko-klerikalna. Slično so se skazali koroški gospodje glede Ciril-Metodove družbe. Kot ogroženi obmejni Slovenci so bili vP6 cas njeni meti zagovorniki i u pospeševalci njenih koristi. Po popolni združitvi & kranjsko klerikalno stranko v gorenjem smislu pa so jeli crrizti ono roko, ki jih je hranila, obrnili so Ciril-Metodovi družbi hrbet ter jo zaceli napadati. Ljubljanski »Slovenec« prinaša iz Celovca članek, v katerem celovški dopisnik dokazuje, da se vrši najpomembnejši del uarodnostnega boja v obrambnih društvih. Enakočasno pa morda ravno isti celovški dopisnik v koroškem »Miru« našo edino obrambno društvo napada. Tj ljudje so, bodisi komedijanti, sli p* * okv ševno bolehni. Sicer si ni motno nalagati njihova bieitestaostl, oziroma nesmiselnosti. Govornik nato obširno slika posledice od klsrikalnih strani proti Ciril-Metodovi dražbi prtfete gonje, ki se ksisjo v nomno-isni požrtvovalnosti pravih slovenskih rodoljabov. Omanja »sonde vna dejstva raaaih slovenskih banovin tor poživlja konačno prisotno sboro-valoe k podvojeni požrtvovalnosti in vstrajnosti pri delu na podratnico. Nato poda predsednik besedo juristu Wieserju, ki obširno in spretno utemeljuje resolucijo, ki jo objavljamo, in katero so zborova lci soglasno sprejeli. Resolucija, sprejeta na IL občnem zboru podružnice družbe sv. Cirila in Metoda v Glinjah, se glasi: »Slovenci, zbrani na II. občnem zbora podružnice družbe sv. Cirila in Metoda v* Glinjah* z žalostjo opazujejo odnruo gonjo, ki jo je uprizorila gotova stranka proti velezasluž-ni, do sedaj edini branite!jiei pravic slovenskega naroda na šolsko obrambnem polju. S še večjo bird-kostjo jih navdaja dejstvo, da so se pokazali Slovenci nezmožni združiti se glede življenjskih narodnih vprašanj v edinem prepotrebnem skupnem društvu, zasnovan u a nepristranski, narodni podlagi, in da we zlobna roka gotovih za slepi jeuoev ne straši niti zločina na naši, do sedaj nedotakljivi instituciji. S tem večjo radostjo pa jih napolnjuje zavest, da se najdejo vzorni rodoljubi, ki navzlic vsem zaprekam posvetijo družbi tako vse duševne, kakor tudi rrmotne moči. rv * K : ---t-i og rcen.-stjo obsojajo pisavo »Miru«, v kolikor je naperjena proti dični družbi. Izjavljajo, da se na jeseniški skupščini ni dogodila ne-le nobena žalitev zastopnikov slovenskega šolskega društva v Celovcu, ampak da so nekateri izmed teh zastopuikov s skrajno nespretnim, izzivalnim nastopom vzbudili upravičeno ogorčeuc*st skuDŠči-narjev, tnrfi navzočih Korošcev. Obsojajo sovražno postopanje in pisanje proti družbi tembolj, ker vidijo rešitev iz obupnega narodnega položaja na Koroškem le v tesni združitvi vseh Slovencev na narodni podlaei in v složnem postooanm v domačih vprašanjih, brez izključitve kateregakoli narodnega deiavca. Konečno izrekajo neomejeno zaupanje vodstva družbe ter iskreno hvalo za njeno požrtvovalno, nepristransko delovanje na Koroškem. V G 1 i n j a h , dne 6. sušca 1910. Soglasno sprejeto! Jakob Juh 1. s. FI. Goričnik I. s., za pisni kar. Pred >e i ni k r» a. to uključi z. navdušenim pozdravom za na daljno delo lepo uspelo podružnično zborovanje, člani zborovanja so se potoru podali malone, korporativno v r,Na-rodni dom« na Trati, kjer se je razvil živahen vočer navdušenega peti:i in govorov. Reči se mora. da so Gli-nje izvanredno narodna slovenska vas, ki ima ravno sedaj prav iuteli-trenten rod. vsled o*var je tukaj najbolj razširjena napredna ideja,, skrajna narodnost in kilavost bojev proti po nemče valnim poskusom« Iz parlamenta. Se enkrat četrtkovo glasov; lic. — Poziv češkim poslancem. Ker s** je govorilo, da mislijo Nemci znano četrtkovo glasovanje o spremembi dnevnega reda v današnji seji reasumirati, poživljajo češki listi češke poslance, naj se seje poslanike zbornice zanesljivo udeleže, da preprečijo to nakano. Vladi je oni poraz seveda zelo neprijeten in rada bi stvar uekako poravnala- — Praktičnega pomena pa bi reasumi-ranje glasovanja ne imelo, ker predloga o posojilu zdaj pač ue moro ui-kakor biti rešena že pred Veliko nočjo. Posojilo. — Poslanec Klofač zahteva obstrukeijo v odseku. Na nekem shodu v Pragi je poslanec Klofač v nedeljo govoril tudi o posojilu 182 milijonov. Poudarjal je, da je dolžnost čeških poslancev posojilno predlogo v odseku obstru-irati. Klofač je končal svoj govor z željo, naj bi se ustanovila velika vse-slovanska stranka na uarodno-soci-alni podlagi. Nemci o ingoilovaaskan vprašanja. V dunajskem »Nemškem klubu« je bila zadnjič diskusija o jugoslovanskem vprašanju. Začel jo je dr. Eger iz Ljubljane, ki je govoril baje prav pesimistično o nemštvu na jugu in o nevarnosti trializma. Pri v. docent dr. Cbersberger je govoril o kulturnem in gospodarskem napredku Jugoslovanov in je slednjič prišel do manj pesimističnih zaključkov kot dr. Eger. V debato sta posegla fflstt afarugtmi fant Dotornlf In Marekhl, ki sta poodarjaU, da Nemci vse premalo poznajo važnost nemških poništi na jug«* Poni- Tlohornig je postavil sledeča dva vodilno stavka na Vosnos: 1. Jugoslovansko vprašanje Ji ravnotako važno, kakor nemško; 2. Nemci si m smejo dati zapreti pota do Adrije, Potovanja kralja Petra. — Obisk kralja Ferdinanda v Carigrada. V ministrskem svatu, ki se je vršil v nedeljo, je poročal zunanji minister Milovanovič o uspehih svojega potovanja v Carigrad in Sofijo. Obenem je ministrski svet sestavil program potovanja kralja Petra. V četrtek 20. t. m. se odpelje kralj s posebnim vlakom čez Budimpešto v Petrograd. Obisk kralja Ferdinanda v Carigradu je napovedan za prihodnjo nedeljo. Kralj ostane v Carigradu do 24. t. m. »Sebe de Pariš« piše, da potuje kralj Ferdinand v Carigrad na nasvet Rusije. Tndi v Carigradu I izjavljajo, da je za obisk kralja Fer-i dinanda izšla inicijativa od kralja. Porta je odgovorila, da bi obisk sprejela z velikim zadovoljstvom. Kralja Ferdinanda bosta spremljala ministrski predsednik in zunanji minister. Praska volilna reforma. V nedeljo so bile v Berolinu zopet demonstracije proti vladni volilni reformi. Soe. demokrat je so imeli shod, ki se ga je ndeležilo okoli 5000 Ijnrli; zelo mnogo pa jih je moralo ostati zunaj, ker niso dobili v dvorani prostora. Policija^ ki je je kar i mrgolelo v okolici dvora, je bila oborožena z revolverji. Po shodu so ndelezniki napravili demonstrativen sprehod, ki pa se je zaključil in raz-šel, ne da bi se bilo kaj posebnega \ dogodilo. Jioj. del. m društvo je imelo v nedeljo v »Narod. doniu« svoj 27. redni občni zbor. Predsednik gosp. Dražil poudarja v svojem otvoritvenem nagovoru važnost in ! pomen društva »Slavec«. Omenja j krasno uspele 251etne slavuosti, h kateri so zlasti Cehi mnogo pripo-| mogli. Izraža zahvalo vsem faktor-j jem, ki so kakorkoli delovali za pro-\ spe h društva, zlasti pa prof. Fantku, Trstenjaku in Ant. F o e r-s t e r j u. narodnemu ženstvn, občinskim zastopom v Ljubljani, Pragi in Kralj. Vinohradih. Pri ostalih prireditvah je mnogo žrtvoval član ff. Iglic, ki je dajal društvu razne de-: koracije brezplačno. Spominja se umrlega člaua Mihaela J e 1 o č n i -k a, ki je kot prvi predsednik dru-I štva mnogo storil, da se je društvo od ! prvega početka tako lepo razvijalo. Mesto zadržanega tajnika K a -! ni e n š k a, poda tajniško poročilo njegov namestnik Rudolf Mali. Iz zelo obširnega poročila povzamemo sledeče: Društveno leto je bilo zelo živahno. Od borovih sej je bilo 60, kar pač dokazuje, da se je odbor resno trudil za korist ip procvit društva. Zlasti teško nalogo si je nadel odbor s prireditvijo slavlja povodom »SlavČeve« 251etnice. Da se je 2oletni« a završila tako. da bi se bolje ne rnogla, j** našemu občinstvu še dobro znano. Največ zaslug za tako krasno uspelo slavnost gre v prvi vrsti ne umornomu predsedniku gosp. Dražila. Društvo je samostojno nastopilo in sodelovalo pri raznih narodnih prireditvah štiriinštiridesetkrai. Omeniti je zlasti »Velikega pustnega korza« v hotelu »Union«, ki jo končal s popolnim moralnim in gmotnim uspehom. Društvo ima da nes 439 članov in sicer 84 izvršujo čih, 10 častnih. 43 ustanovnikov ir 302 podporna. Med letom si jo uaba vilo društvo dokaj lepih novih zborov. Omeniti je zlasti slavnostne himne, ki jo je iz prijaznosti zložil gosp. prof. Funtek, uglasbil pa član gosp. prof. Foerster. Društvo si je nabavilo nove omare za arhiv, ne-broj dekoracijakib predmetov itd. — Med letom je bilo 93 pevskih vaj, katerih so je udeležilo povprečno 34 pevcev. Poročilo graja nekatere brezbrižne pevce, katerim stavi za zgled Čehe; potem društvo tudi ne bo imelo toliko nepotrebnih stroškov, i Iz poročila blagajnika gosp. Iv. 1 Veharja je razvidno, da je imelo društvo skupnega denarnega pro-• meta 38.660 K 14 vin., in sicer ! 21.122 K 92 vin. dohodkov in 17.537 kron 22 vin. izdatkov. Revizorja gg. Jernej Bahovoc in Edvard Stuhly sta se prepričala, da so računi v najlepšem redu. Nato so se vršile volitve odbora sa loto 1910. Izvoljeni so bili za prodsodnika: I v. Pražil; za podpredsednika: Valentin Kopitar; za tajnika: Rudolf Mali; na blagajnika L u d o v i k C s r n S mL; za odbornike: FranUrlep, JernejGro- lelj, tvan Zamljen, Matej Oblak in Fran Podržaj; za revizorja: Mihael Rožanecin Dragotin Seljak; zastavonoša: Ignaeij Vehor; za namestnika: Ivan Zamljen. Vsled od borovega predloga so nato spremene nekatere točke društvenih pravil. Najjasnejše spremembe so ae izvršile glede volilne pravice vsaopivših članov in pa glede slučajnoga razpusta društva. Izmed mnogoštevilnih stavljenih predlogov je omeniti predlog podpredsednika Valentina Kopitarja, da se da odstopivšemu blagajniku kot nekakšno odškodnino za morebitno izgubo znesek 50 K, kar se soglasno sprejme. Nato se je član Š i m o n e o v krasnem srbskem govoru poslovil od društva, ker ga kliče dolžnost k mrtvaški postelji njegovega očeta v Zagrebu. Spomin na vesele ure med brati Slovenci mu ostane neizbrisen. Predsednik Dražil zaključi občni zbor, podpredsednik Kopita r pa naznani, da se vrši v ožjem krogu v počastitev zaslužnega predsednika časten večer. V nadaljnem svojem govoru opisuje podpredsednik Kopitar zasluge, ki si jih je stekel slavljenec za prospeb »Slavca« kot 251etni izvršujoči član in kot njegov I81etni predsednik. V znak priznanja njegovih zaslug mu izročijo člani zlato uro z zlato verižico, Slavljenec se ginjeu zahvali za izkazano ljubezen ter poudarja, da zasluge niso samo njegove, marveč v veliki meri vsakokratnih odborov. Pevci so zapeli nekaj krasnih pesmi, tako da je bil res prav prijeten večer. S Javljene u se je poklonila tudi deputacija pevskega društva »Ljubljanski Zvon^ z dr. Švij^ljem na čelu. Gospod dr. Ant. S vi gel j je pozdravil kot predsednik tega društva zaslužnega predsednika »Slavca Iz srednješolske službe. Su-plent na nemški državni gimnaziji v Ljubljani, dr. Josip B i s e h o f, je imenovan za pravega učitelja na dosedanjem mestu. — To imenovanja je karakteristično za naše javne razmere. Bischofa je imenovalo ministrstvo proti volji in proti sklepu deželnega šolskega sveta in vzlic temu, da je bilo po praksi starejših in po kvalifikaciji boljših konpetcutov za to mesto. Ti kompetentje so pa bili Slovenci m zato niso dobili službe, dočim je nekvalificirani Janker še vedno nastavljen na slovenskem zavodu. O tej stvari bo treba še iz-pregovoriti energično besedo. + Podelitev naslova. Deželno-sodnemu svetniku Emilu Rizzoli-j u v Novem mestu je bil povodom njegove upokojitve podeljen naslov višjega deželnosodnega svetnika. + Imenovanje pri pošti. Poštni adjunkt v Jičinu g. Emi? Von-drak je imenovan za poštnega asi-tenta v Ljubljani. — Slovensko gledališče. Iz pisarne: Danes, sedmič in zadnjič v sezoni Fallova najnovejša opereta »Ločena žena« sa par-abonente, ki so jo imeli doslej šele dvakrat. — V četrtek se g. Fiala zaradi obiteljskih poslov pri olomuških uradih še ne more vrniti; nato se uprizori v če* trtek izven abonenta prvič prekrasna drama najodličnejšega italijanskega dramatika Roberta Bracca: »Izgubljenci«. To umetniško drama-tiško delo je iz originala poslovenil dr. Al. Gradnik, pesnik in c. kr. sodnik v PuJju. Glavno vloge igrajo gdč. Winterova in gdč. Kandlerjeva, g. Nnčič in g. Bohuslav. — V soboto in nedeljo zvečer sta operetni dobrodelni predstavi. — Za Ciril .'Metodov obrambni sklad prispeva bivši pevski klub v Ribnici 1 kamen. V to svrho se je položila v vodstveni pisarni knjižica št. 6206 posojilnice v Ribnici v znesku 40 K 82 vin. Vsi bivši člani tega kluba, ki so že raztreseni po slovenski domovini fRibuica, Dolenja vas, Kamuik, Žužemberk, Kostanjevica, I Ljubljana ter Struge ozir. Semič) se ! prosijo, da prispevajo tozadevne zneske, po&ebno ob priliki petja v vese-i lih družbah ter jih pošiljajo naravnost glavni družbi v Ljubljano s pripombo, da so v popolnitev sklada »bivšega pevskega kluba Ribnica.« — K obrambenem skladu družbe sv. Cirila in Metoda so se prijavili dalje p. n. gg.: 610. Marica Švaj-ger v Črnomlju (v odgovor »Slovencu«); 611. Bralno in podporno dru- • štvo v Gorici; 612. Učiteljsko društvo za Trst in okolico (plačalo 200 kron); 613. Rodoljubi v Renčah (pla čali 130 K); 614. Hranilno in posojilno društvo v Ptuju (plačalo 200 K); Glo. Hranilnica, v Radovljici (plačala 200 K); 616. Pevsko društvo »Zo rislava« v Sežani- — Družbi sv. Cirila in Metoda je izročil g. mestni župnik ljubljanski Iv. Vrhovnik 10 K mesto veneti na krsto umrlemu pisoteju slo ven skemu, župniku Antonu Medvedu Hvala! — »Slovenčeva« Cirilmetodai ?-ja je ustanovila pokroviteljstvo v podružnici Vič, pet »kamenov« v trdnjavo brambovsko po naših rodoljubnih »Adrijanih^, podružnic i Kanal je poslala pod istim .utisoii 20 K 20 v. Hvala! — Gledališka predstava na korist »Domovine«. Cene prostorom so: Parter: L—III. vrste 6 kron: IV.—IX. vrste 4 K; X.~XI. vrste 3 K. — Balkon: L vrsta 4 K; II. vrsta 3 K; III. vrsta 2 K. — Galerija: I. vrsta 2 K; II.—VI. vrste 1 K. -Vstopnina v lože: I. red in parter 4 K; II. red 2 K. — Stojišče 2 K. Dijaško stojišče 80 vin. — Galerijsk< i stojišče 60 vin. — Kdor ne reflektu^ je na ložo, ki jo ima v najemu, naj jo blagohotno da na razpolago odboru »Domovine« in naj to sporoči gosp? Šešarkovi. »Dramatično društvo« j««, dalo društvu »Domovine« vse svoj*-lože na razpolago. Cene prostorom so razmeroma visoke, ker je ves čist i dobiček namenjen tako eminentno Človekoljubnemu in dobrodelnemu društvu, kakor je dijaško podporno društvo »Domovina«. Vsakdo, ki bo opset.il to predstavo, naj se zaveda, da stori s tem eminentno rodoljubn«; in dobrodelno delo. Z ozirom na blagi namen prireditve se tudi preplaei la hvaležno sprejemajo. — Na licejski knjižnici v Ljubljani je imenovan za amanuenzisa dr. Avgust Ž i g o u. — Vrli hrvatski čelist Josip Stano priredi v petek, dne 18. t. m v mali dvorani -Narodnega domu■<■• koncert z obširnim sporedom. Naj bi se naše občinstvo odzvalo v obilnem j številu, da s tem počasti hrvatskega umetnika. — Začetek ob 8. zvečer. Vstopnice se dobivajo v ČešarkovI trafiki. — »Gorenjski slavček« v Brnu V češkem narodnem gledališču v Brnu bodo uprizorili to znano opere našega skladatelja A* Foerster ja. — Ljudsko izobraževalno društvo »Akademija« priredi tekom tega in prihodnjega meseca v Ljubljani vrsto predavanj. Dne 22. t. m. predava gosp. dr. Oton Kučera, vse-učiliški profesor iz Zagreba o Hal-levejevem kometu s skioptičnimi slikami; dne 30. in 31. marca ter 1. aprila predava gosp. cand. med. Mirko Cernič o postanku, razvoju in koncu človeka (s skioptičnimi slikami); v prvem tednu aprila predava gosp. profesor dr. Fran Ilešič o Juriju Sporerju, predhodniku Gajevem in njegovem delovanju med Slovenci (1848); potem predavajo gosp. dr. Josip Cerk o severnem tečaju (s sli- I kami), gosp. dr. Pavel Grošelj o letalnih strojih (z eksperimenti) in g. profeor Josip Reisner o brezžičnem brzojavu. — Glede jutrišnjega vseslovenskega zdravniškega shoda pojasnimo na mnoga vprašanja, da bo galerija zaprta in da je vhod za zdravnike in zastopnike časopisov le pri glavnih vratih rotovške dvorane. — Spomladanska razstava * umetniškem paviljonu R. Jakopiča se otvori v soboto dne 19. t. m. ob pol 12. dopoldne. Razstava šteej okoli 180 umotvorov. Izmed slovenskih umetnikov so zastopani: Iv. Grohar« R. Jakopič, M. Jama, F. KlemenčiŠ S. Magolič star., a Magolič mL V. Smrekar, Henrika Šantel, S. Sante], Iv. Vavpotič, Iv. Zajec in P. Ž111 i tek. Poleg njih razstavita se: Nadežda Petrovič iz Belgrada in K. Mysz iz Bleda. Natančnejše poročilo sledi. Anton Medved t* Danes so prepeljali umrlega pesnika Antona Medveda v Kamnik. Sprevoda skozi Ljubljano do kolodvora se je udeležilo mnogo narodnega občinstva, zlasti zastopniki literarnih organizacij in pa mladine. Pevski društvi »Ljubljanski Zvon« in »Slavec« sta se pogreba udeležila z zastavo in pred Rastoharjem na Dolenjski cesti ter pri železnici na Dunajski cesti zapeli so pesniku v slovo več žalostink. — Splošno se je opažalo, da se je udeležilo sprevoda vsega skupaj samo pet duhovnikov, da so izostale ravno najmarkantnejše osebnosti med ljubljansko duhovščino in da so izostali <-elo pokojnega pesnika sošolci: dr. V les Ušeničnik, dr. Gruden in Alfonz Levičnik. Tolažilno pri tem je, da bide ime pesnika Antona Medveda še vedno z zlatimi črkami zapisano v kulturni povestnici slovenskega naroda, ko bodo že davno pozabljeni vsi tisti njegovi stanovski sobratje, ki mu niso izkazali niti zadnje časti. Pokopali so včeraj v starosti 08 let gospodično Charloto Fritz, dolgoletno odgojiteljico in zvesto prijateljico rodbine gosi>oda Ferdinanda Souvana. Akoravno rodom Xemka z Dunaja zanimala se ,ie za vse pojave na slovenskem narodnem polju in je v smislu rodbine svoje gojenke odgojila v narodnem duhu. Osobito od septemberskih dogodkov -em. o priliki katerih se je mogla kot tujka najbolje prepričati, kako -an postopa s Slovenci. uavdu*,*vala -c je za vse narodne naprave. Bodi ii zemljica lahka! — Umrl je v Ljubljani na Marije Terezije cesti posestnik g. Ivan K r e u z e r starejši, v dobi 81 let. P. v m.! — Društvo za otroško varnost in mladinsko skrb v sodnem okraju Ljubljana vabi na svoj redni letošnji občni zbor. ki bo dne 30. marca .►opoldne ob pol 6. v porotni dvora-'u c. kr. deželnega sodišča v Ljubljani s tem - le dnevnim redom: 1. Poročilo odbora in računskih preglednikov. 2. Pristop društva k deželni /vezi za otroško varstvo. 3. Volitev dveh računskih preglednikov. 4. Slučajnosti. — Ako ta društveni zbor ne bi bil sklepčen, vrši se uro pozneje drugi občni zbor, ki je sklepčen ob sakem številu navzočih drnštveni-kov. — Umetniški reklamni inserati '» naših listih. Za majhen denar delati uspešno reklamo je umetnost in i kakor ne lahka stvar. Izkazalo se da so najuspešnejše reklamno -redstvo inserati v večjih listih, v oeriodičnih publikacijah, koledarjih itd. Inserati pa se kopičijo in zato ina resničen uspeh le tak inserat. ki aa prvi pogled zbode v oči. Zaradi ega imajo večja trgovska podjetja ar cel štab umetnikov, ki se ne ukvarjajo z ničemer drugim, nego s :em, da sestavljajo, rišejo in režejo klišeje za inserate. ki zaradi svoje imetniške originalnosti neizogibno pozarjajo nase. Tak kliše je razme- oma cenena stvar. Podjetje si jih da napraviti več in jih potem odda na razpolaganje upravništvom publikacij, v katerih hoče inserirati proti azmeroma majhni odškodnini. Xa-domača podjetja so v tem oziru precej zaostala. Le redkokatero ima ^voj lasten kliše in še ti so ponajveo /elo neokusni in prav zaradi tega le malo uspešni. Zato tudi nič radi ne listamo po inseratnem delu naših tiskovin. Z vse drugačnim zanimanjem pa pregledujemo inseratne dele angleških ali nekaterih nemških listov; tu kar mrgoli umetniško dovršenih inseratov. oko na njih rado zastaja, ker uživa umetnost in če je zastalo oko, je reklama že dosegla r>olovico svojega namena. Zato pozivamo tudi naše slovenske trgovce in podjetnike, naj si dado za m al denar nri slovenskih umetnikih napraviti umetniške klišeje. S tem povzdignejo lastno reklamo in obenem podpro naše umetnike. Z naslovi umetnikov -mo jim vedno radi na razpolaganje. — Deželni urad »Občega pokojninskega zavoda za nameščence« v Trsta je otvoril z dnem 10. marca -vojo agenturo v Ljubljani, v Predil-•■' ulici št. 10 I. nadstropje za krono-vino Kranjsko. Pri tej agenturi se ■Jobrvajo vsi potrebni obrazci za /glasevanje, odglaševanje itd. in vsa izjasnila v pokojninsko - zavarovalnih zadevah. Uradne ure so od 8. zjutraj do 23/4 popoldne. Tatinska družba Pavlic & tovariši. Iz Spodnje Šiške se nam poroča, ia je ondotni postajevodja izvršil !»ri materi are t ova nega tatinskega i»oglavarja Pavlica v Vodicah hišno preiskavo in tam našel mnogo vsakovrstnih stvari, ki so jih Pavlic in njegovi tovariši pokradli po LJubljani. Nova Ciril • Metodova pudraa-sdea se je ustanovila v nedeljo 13. t. m- na Borovnico in okolico. Ustanov-' ni občni zbor je bil v restavraciji g. Ant. Drašlerja, ki ima glavno zaslugo za ustanovitev. Udeležba je bila dokaj povoljna, dasi se je s prižnice hujskalo proti podružnici. Na shod je prišlo vse, kar narodno čuti in samostojno misli. Potovalni učitelj glavne družbe Ante Beg je v daljšem govoru pojasnil namen družbe in izdajalsko početje tistih, ki ji nasprotujejo. V novi odbor so bili izvoljeni z vzklikom: predsednik gosp Drašler Anton, restavrater; podpredsednica ga. Ivanka Majaronova iz Brezovice; tajnik g. Iv. Švigelj ml.; tajnica ga. Dragica Kosmerl; blagajničarka gdč. Ida Paplerjeva, učiteljica; blagajnik g. Ant. Le bez, fotograf. Odbornika pa so gg.: Kes-ler Fr., strojevodja, Macoratti Lev, prožni mojster; Papler Fr., naduči tel j v pok. in Zalar J os., čevljar. Preglednika računov sta gg. Suha-dolnik Fr. }n Škerlj Ernest. Nova podružnica že šteje okrog 50 članov. S tem je ljubljanska okolica hvalevredno organizirana v narodnem obrambnem delu. Telovadno društvo »Sokol« v Kamniku naznanja vsem prijateljem društva in umetnosti, da v prizori v soboto dne 19. t. m. ob pol S. zvečer v dvorani »Društvenega doma« navadni igrokaz »Divji lovec <. Tem i>otom vabijo se vsi člani in prijatelji, Ja posetijo to prireditev ter tako društvu koristijo. Obrtna zadruga na Bledu. Dne 6. marca t. 1. ob 3. uri popoldne se je vršil občni zbor obrtne zadruge na Bledu v prostorih hotel »Europa c na Bledu. Gospod načelnik obrtne zadruge, Leopold Le bar, pozdravi vse navzočo, to je 8 odbornikov in zastopnika trgovske in obrtne zbornice L. Fursagerja, ter udeležence, člane obrtne zadruge, katerih je bilo 136. — Ko se zapisnik zadnjega občnega zbora prebere in se posamezne točke pojasne, se leta odobri in poroča o delovanju zadruge. Zadruga je ustanovila svojo bolniško blagajno za obrtne pomočnike, vajence in delavke, ter je priredila tri preizkušnje za vajence z 18 udeleženci, kateri so z dobrim uspehom izdelali skušnjo. Obenem naznani, da se za blejsko občiuo obrtni pomočniki odslej naprej zglašajo v zadružni pisarni v uradnih urah dopoldne od 8. do 12. in popldne od 2. do 6. ure. izvzemal praznike in nedelje popoldne. Dohodkov je imela zadruga v letu 1009 616 K 51 vin; stroškov 474 K 77 vin., torej je prebitka 141 K 74 vin. Kot odposlance za občni zbor zadružne bolniške blagajne se izvolijo pro aklamationem sledeči zadružniki: za občino Bled: Avgust Krat, Ivan Plemelj, Franc Sartori, Ivan Pretnar in Ivan Zrimee. Za občino Gorje: Josip Pogačar. Josip Pristov in Martin Repe. Za občino Ribno: Anton Torkar, Matija Oogala in Franc Valan. Za občino Sredna vas: Josip Gašperin. Blaž Hudnik in Andrej Mikel. Za občino Boh. Bistrica: Gašper Bud kovic, Matevž Pibec in Ivan Mencinger. Ta zvolitov velja za dobo treh let. Proračun za leto 1910 kaže dohodkov za sprejemnim1 udov in učencev ter oprostnina, vajencev skupaj 430 K. Stroški so za tajništvo na 180 K določeni, in drugi stroški na 140 K, tako, da bo prebitka 100 K za leto 1910. — Za računske preglednike se izvolijo za leto 1910: .fozip Zirovnik, J. Ravhekar in Vinko Jan. Sklene se tudi enoglasno dovolitev izstopa gostilničarjev iz obrtne zadruge, kateri se združijo v strokovno zadrugo. Ta kokrak podnačelnik D. Repe pozdravi in želi bodoči strokovni zadrugi najboljši uspeh. Navzoče gostilničarje je ta ukrep razveselil. Kratko poročilo objavi tudi podnačelnik zadruge, in obenem načelnik zadružne bolniške blagajne, kateri navede prometa čez 13.000 K s prebitkom za leto 1909 v znesku 775 K. To poročilo so zadružniki vzeli z zadovoljstvom v vednost. Ker nekateri mojstri zaostajajo z mesečnimi plačili, se jih opominja, da naj vprihodnje bolj redno vplačujejo, da ne bo treba politične oblasti v to svr-ho na pomoč klicati, kar na zadružno poslovanje gotovo slabo vpliva. Med posameznimi nasveti so se zadružniki prav pridno udeleževali debat, tako, da se lahko reče, da obrtna zadruga vsestransko napreduje. Omenja se tudi, da ima zadruga že 1400 kron čistega premoženja. Načelnik obrtne zadruge se zahvali vsem udeležencem občnega zbora in zaključi zborovanje oh 6. zvečer. Občni zbor »Bohinjskega Sokola« se je vršil 27. t. m. v gostilniških prostorih brata Ivana Mencingerja v Boh. Bistrici. Voljeni so v odbor sledeči bratje: za starosto: Mi-jo Grobotek, trgovec; za podstarosto: Ivan Mencinger; za blagajnika: Mijo Grobotek, trgovaki sotrudnik; za načelnika: Mijo Grobotek, trgovski sotrudnik; za odbornike: Urban Mencinger, Peter Koblar, Alojzij Iskra, Jernej Iskra; preglednika računov sta: Luka Dobrave in Frane Vrezov-nik. Za župni občni zbor v Kranju: Mijo Grobotek, trgovski sotrudnik; Frane Koblar; za župno od borovo sejo: Mijo Grobotek, trgovski sotrudnik; Alojzij Iskra. — Obračamo se Še drugič do vseh narodnih dobrotnikov in prijateljev Sokolstva s prošnjo, da bi gmotno podprli naše društvo, da bi si nabavili vsaj potrebno telovadno orodje, ker drugače nam je obstanek nemogoč. Do danes nismo prejeli še nikake podpore, torej upamo, da danes naš poziv ne bo zaman. Cenjene darovalce priobčimo v tem listu. Darila sprejema blagajnik Mijo Grobotek, trgovski sotrudnik v Bohinjski Bistrici. Na zdar! Nemški kulturonosci pri okrožnem sodišču v Novem mestu. Ze poleti smo poročali v »Slovenskem Narodu« o obravnavi in obsodbi 241et-nega Janeza Janeschutza, Jožefa Durrfelda in 221etnega Ferd. Wein-schrotta, ki so dne 6. julija 1909 vdrli v trgovino slovenskega trgovca g. Fr. Pevca in notri prav barbarski razsajali. Proti takratni obsodbi je vložil zagovornik gosp. dr. Ambro-schitsch ničnostno pritožbo in jo opiral na to, da si obtoženci niso bili v svesti dejanja, ker so ravnali v popolni pijanosti. Skliceval se je tudi na besedico »erkennbar«, ki se je v aktu, odposlanem na kasačijski dvor rabila mesto »bewusst sein«, a prva se nahaja v zakoniku jurista Lauia-scha. Najvišji sodni dvor je ugodil v toliko, da se je morala obravnava začeti iznova, in sicer se je vršila v soboto, dne 12. t. m. Tisti dan, namreč dne 6. julija mi bili obtoženci obsojeni radi pretepa gospoda Novaka, tajnika slovenske posojilnice v Kočevju, iu sicer Diirfeld na 10 dni, Jane-schiitz na 5 in \Vcinschrott na 3 dni zapora. Popoldne so pili in se jezili nad previsoko odmerjeno kaznijo in po skupnem dogovoru šli na posojilnico, ki se nahaja v isti hiši kot trgovina gosp. Fr. Pevca, kjer so dali duška užaljenemu nemškemu čutu. — Večina prič izjavi, da so bili obtoženci sicer natrkani, a ne popolnoma pijani, da se ne bi mogli zavedati dejanja. Drugi, med njimi dve natakarici, katerih ena ne izpove tako, kakor pri prvem zaslišanju, pravijo, da so bili »stark, total, ali stockbe-soffeu«. Priča Barthelma pravi, da se mu je zdelo čudno, ker so obtoženci rekli v gostilni, da gredo v slovensko Trgovino po »cukerček, užigalice in trakove za čevlje.« Tudi je slutil, da bodo storili kaj slabega, če gredo tja in jih je hotel zadržati s tem, da jim je plačal za jed. Po zaslišanju prič in po logičnem in jasnem izva^ janju državnega pravdnika in govoru zagovornika spozna sodni dvor vse obtožence krive hudodelstva javnega nasilstva in obsodi Janeza Ja-neschiitza po § 86 II. z uporabo $ 54 in z ozirom na ^ 34 iu 35 na 8 (osem) mesecev, \Yeiuschrotta na 5 (pet) in Durfelda. ki ima od županstva jako lepo spričevalo kot >Xachtschwar-mer, Trinker, Sten ker und Raufer« in ki je bil že večkrat zaprt, na 6 (šest) mesecev. Kot dopolnilo se doda vsakemu vsaki mesec en post. — Sodni dvor pritrdi torej prvotni razsodbi iz sledečih razlogov: Iz različnih dejanj in besed, ki so sledile popolno logično, je razvidno, da so se zavedali dejanja in niso ravnali v jm>-polni pijanosti. Kajti kdor je lahko hipoma znotraj, hipoma zunaj in leta sem ter tja, kdor se zoperstavlja aretaciji in spretno in pokonci beži in še zabavlja in se norčuje, kdor ve, kje so stali drugi ljudje, kje je stal on sam, a ne ve. oziroma noče vedeti, kaj je slabega storil, ta ni »stoekbo-soffen« itd. Obtoženci so dolžni povrniti škodo, prizadeto gospodu Fr. Pevcu v znesku 47 K 74 vin. »Tihotapec« v Novem mestu. Uprizoritev te narodne igre, prirejene po Jurčiču od Fr. Ks. Strcžaja. je uspela na gledališkem odru novomeške »Čitalnice« nad vse sijajno. Vsi igralci so pogodili svoje vloge, tla jih niso mogli bolje. Pokazalo se je iznova, da imamo Slovenci veliko nadarjenih igralcev, a žalibog se smatra pri nas gledališka karijera še vedno za nekaj manj vrednega. Posledica tega je, da nimamo domačega igralskega naraščaja, dasi bi ga lahko imeli. Kar se tiče posameznih vlog, moramo imenovati očeta Šti-vemika (g. Groma) in njegovega sina Franceta (g. Schweigerja) poleg hčere Rezike (gospice Turkove), ki so kot glavni igralci igrali s toliko naravnostjo, da so osupnili obilno navzoče občinstvo. Franca (gospica Kobetova) in Obrscakova Meta (gospica Legatova) sta nam pokazali, kaj se da napraviti iz pravzaprav neznatnih vlog. Tekmec (g. Kastelic) in Rebernik (g. Ropaš), stara znanca našega odra, sta iznova izpričala, da bi bila za nju vsaka nova hvala odveč. Boljših igralcev si sploh ne moremo želeti. Pa tudi vsi drugi, od Peča (g. Mikoliča), graničarskoga s t raž mojstra, do zadnjega graničar-ja, so bili na mestu. Brez njih bi ne bilo mogoče tako premišljeno igranje, kakor smo ga videli na večer 12. t. m. na našem odru. Videli smo v resnici ono življenje in one tipe, kakor nam jih rise Jurčič v svojem »Tihotapcu«. To seveda ni mala zasluga našega finega in požrtvovalnega režiserja g. Andresa. Vsem pa bodi srečni nastop 12. t. m. v izpod-budo, da bodo še večkrat nastopili v veselje našega občinstva, ki se jim bo hvaležno izkazalo z mnogobrojnim obiskom! Vinogradniški in kletarski tečaj na Grmu. Kmetijska šola priredi od 30. marca do 1. aprila tridnevni vinogradniški in kletarski tečaj s sledečim sporedom: V sredo dne 30. marca. Dopoldne od 9. do 11. ure: Ravnanje z vinom. Vpliv trgatve in kipenja na dobroto vina. Lastnosti in sestava vina. Popoldne od 2. do 4. ure: Ravnanje z zdravo in pokvarjeno vinsko posodo. Ovinjenje novih sodov. Merjenje sodov. V četrtek, dne 31. marca. Dopoldne od 9. do 11. ure: Poraba in vrednost žvepla v kletarstvu. Pretakanje vina. Čiščenje vina. Filtriranje vina. Popoldne od 2. do 4. ure: Lastnosti dobre vinske kleti. Oprava kleti. V petek dne 1. aprila. Dopoldne od 9. do 11. ure: Napake in bolezni vina. Popoldne od 2. do 4. ure: Saditev trt in gnojenje vinogradov. Pouk bo združen s praktičnim razkazovanjem. Kdor se želi udeležiti tečaja, naj se zglasi po dopisnici. Oddaljenim udeležencem se povrnejo stroški za železnično vožnjo do Novega mesta in za hrano po 2 K na dan. Dotična priglasila je predložiti ravnateljstvu šole do 25. t. m. Črnomaljski odvetnik dr. Šturm nam je skoro mesec dni po objavljenju proti njemu naperjenega dopisa poslal naslednji popravek: Z ozirom na dopis v Vašem listu z dne 19. fe-brnarja 1910. št. 40, pod nadpisom: ^Črnomaljski odvetnik dr. ^turni«, blagovolite v smislu § 19. tisk- zak. priobčiti sledeči popravek: 1.) Ni res, da sem, ko sem prišel v Črnomelj, povsod poudarjal, da stojim nad strankami. Res je, da se jaz, kakor nred prihodom v Črnomelj, tudi v Črnomlju do današnjega dne aktivno nisem udeleževal političnih borb, ker jaz za take stvari nimam veselja, in sem se v tem smislu v razgovorih večkrat izrazil. 2.) Ni res, da sem jaz iz tukajšnje čitalnice radi tega izstopil, ker da sem izprevidel, da se v Kalnem ne da ribariti. Izstopil sem edinole radi osebnih lastnosti društvenega predsednika, 3.) Ni res, da sem pričel preganjati vse, kar se ni hotelo ukloniti mojemu terorizmu. Res pa je. da se moram jaz braniti proti terorizmu, kakor dokazuje predležeči popravek. 4.) Ni res, da sem začel zabavljati čez uradnike in se zlasti spravil nad sodnike. Res pa je, da sem v neki pravdi v interesu 312. kaz. zak. pri neki razpravi očital, da sem prelomil njemu dano častno besedo. Ko je radi tega očitanja bil zopet na zatožni klopi, je sam moral priznati, da mu nisem dal nikake častne besede. Gustav Blažon je bil kljub temu od obtožbe oproščen, češ, da je on kot obtoženec navedeno očitanje le v svojo obrambo izustil 245 in 458 kaz. p. r.) in da mi on ni predbaci val ji i kakega nečastnega dejanja! (Razsodba c. kr. okrajnega sodišča v Črnomlju z dne 13. januarja 1910, opr. št. U 12/10/3.) 7.) Ni res, da bi jaz bil svojega koncipijenta v Lack-nerjevem hotelu nesramno opsoval, ker da le-ta pod svojo častjo ni mogel biti slepo orodje v mojih rokah. Res je, da sem mu dal v imenovanem hotelu ukor in ga iz službe tudi takoj odslovil, ker je trdil, da ni res, kar sem jaz zatrjeval, da je neka stranka dvakrat šla po neko spričevalo k tukajšnemu okrožnemu zdravniku, a da le-ta zdravniškega spričevala ni hotel dati. 8.) Ni res, da bi jaz bil za časa občinskih volitev v Črnomlju na javnem shodu volilce farbal, da bodo naprednjak i z njihovimi žuli zidali »Sokolske domove«. Res je, da kakega takega javnega shoda v Črnomlju sploh bilo ni, in da sem jaz le o priliki nekega zaupnega shoda se izrazil, da naj pristaši napredne stranke volijo svoje kandidate, pristaši »Ljudske stranke« pa svoje. 9.) Ni res, da sem jaz član društva »Sokol« v Metliki. Res pa je, da sta dva visokošolca, sorodnika moje soproge, sodelujoča člana in glavni steber tega društva, in dalje da je tudi veliko mojih sorodni* kov v tem društvu in da se nahajam rad v družbi teh sorodnikov. — Dr. Kari S t u r m,, odvetnik v Črnomlju. (Op. ured.: Na ta popravek bo odgovoril naš črnomaljski dopisnik.) Učiteljska služba je razpisana na triraaredni ljudski šoli y. St. Pe- tru. Prošnje je vložiti do 18. aprila! t. 1. na okrajni šolski svet v Postojni-Umrl je danes v Šturiji posestnik gospod Danijel Šapi j a, eden naj« zvestejfiih pristašev narodne napredne stranke ter odločen, kremenit značaj. V boju za naše narodne svetinje je stal vedno v prvih vrstah., Bodi vrlemu narodnjaku in somišljeniku zemljica lahka! 401etnico svojega obstanka slavi letos učiteljsko društvo za celjski okraj. Zato priredi imenovano društvo majnikov izlet s slavnostnim zborovanjem v Št. Jurju ab juž. žel; Na to slavlje ze danes opozarja sosedna bratska učiteljska društva. Višek hudobije. Piše se nam? Celjska »Deutsche Wacht«, ki že dlje časa sistematično hujska svoj mob napram sokolskemu shodu, ki se ima to leto vršiti v Celju, sugeruje sedaj nemškemu svetu, da so ob septemberskih dneh leta 1908 Slovenci v Celju sami najeli ljudi, ki so jim pobijali okna in napise, in sicer V svrho, da so potem lahko uprizorili bojkot proti nemškim trgovcem in obrtnikom. S tako podlim in zlobnim pisarenjem »vahta« jasno kaže, kaj sj>et želi in hoče- Celjskim Slovencem naj se z nova prizadene škoda; •=aj so oni sami improvizatorji vsega! Upamo pa, da so se pisači »vahtarič> ni« malo zmotili. Iz Maribora. V torek, dne 22. sušca t. 1. vrši občni zbor mariborskih podružnic družbe sv. Ciriia i a Metoda v restavraciji Narodnega? doma. Pričakujemo, da se ga vdele-žijo člani polnoštevilno. — Odbora podružnic. Poskusen umor in samomor. Iz Ormoža se nam piše: Bivši steklar in hišni posestnik pri cerkvi v Ormožu, Ferdinand Kuharic, je kupil od stavbnega T»odjetnika Rikarda Tol-lazzija vilo za 37.000 K. Kuharic srn je s tem kupom prenaglil ter se hotel te vile zopet iznebiti. Iskal je zastonj kupca, nazadnje je prodajalec-R. Tollazzi bil pripravljen vzet! vilo nazaj za 30.000 K. Ta izguba j«* Kuharica tako spravila ob pamei, da je R. Tollazzija, ko sta v stanovanju Kuharica sklepala pogodbo, od zadaj udaril s težkim kladivom po glavi ter ga težko ranil. Hotel ga je še vstreliti z revolverjem, a Tollazzi mu je še pravočasno ušel v župnišče, kjer so mu obvezali rano na glavi. Prišedši orožniki so našli kmalu potem Kuharica mrtvega s prestreljeno glavo. Kuharic zapušča vdovo in pet nedoraslih otrok* Kuharic je bil hud nasprotnik Slovencev, akoravno je od Slovencev prejel lepe tisočake. Čedna nemška družba. Pred po* rotnim sodiščem v Gradcu se je te dni zagovarjal bivši pisar Friderik Arndt radi različnih goljufij. Arndt je bil prej uradnik pri graškem notarju pl. Albriehu, ki je bil, kakor trdijo nemški listi, natančno poučen o sleparstvih, ki jih je uganjal njegov uslužbenci4. Arndt je bil varuh ml. Gvidona Pucherja, katerega j« osleparil z vednostjo notarja pl. Al-bricha za 1500 K. Zanimivo je, da je bil tudi brat Gvidona Pucherja pred petimi leti ogoljufan za celo svoje dedščino. Še bolj zanimivo pa je, da sta notar Albrich in prejšnji advokat? sedanji minister provosodja, pl. Ho* chenburger, oškodovala sestro osle-par jenih bratov, Marijo, omožene Kalliswoda, ki je nedavno tožila ministra Hochenburgerja za 1700 K. Res, v lepi družbi se nahaja avstrijski minister za pravosodje! Akademija v »Trgovskem domu« v Gorici. Glasbena šola »Pevskega in glasbenega društva« v Gorici, podružnica »Glasbene Matice« v Ljubljani, je priredila v nedeljo akademijo, ki je vspela prav povoljno. Vabilu se je odzvalo številno občinstvo 3 peli so: »Križari na moru« in Mich-lovo skladbo Aškerčeve balade; »Atila in ribič«. Zboru se je poznalo, kako ga vežba mojsterska roka voditelja glasbene.šole g. Jos. Michla* Rodejev »VII. koncert za vijolino« je proizvajal z nepričakovano sigurnostjo dijak Karel Sancin; Schuber-tov »Ouartett D-moll« pa so proizva^ jali dijaki Sancin K., Trušnovec R., Pertot Avgust in vodja Michl. Pevci in godci so želi obilo zaslužene pohvale. Akademija je pokazala, kaka važno kulturno nalogo vrši »Pevsko in glasbeno društvo« v Gorici. Umrl je sinoči v Gorici g. Egon Erhovnic, posestnik. Prepeljejo ga v Ribnico. N. v m. p.! Še več vojaštva ob meji. Zatrjuje se, da bodo eskadroni V. dragonskega polka, ki se nahajajo v Mariboru« Slov. Bistrici in v Ljubljani, premeščeni v Gorico tekom dveh let. Pretepi med Italijani in socijaldemokrati v Trstu. Minule nedelje so priredili Italijani protestni shod proti podraženju stanovanj v Trstu, v gledališčni dvorani »Politeama Rossetti«, a socijaldemokrati so zborovali v isti namen na nekem jav-^ nem prostoru na prostem. — V »Po-, liticama Rossetti« je med govoren* nekega Italijana prišlo do prerekanja med njimi nemimi in ker so dn» V "' "i ■' '-' I kovi v Trstu tako »razburjaniu tudi osrečilo udreti pred Delavski dom, kamor so se bili že umaknili socijaldemokrate. — Prvi so pričeli bombardirati okna Delavskega doma, drug! metati skozi okna na Pragninijanee in Mazzinijance vse predmete, karkoli se ie nahajalo v Delavskem domu,. — kakor: kozarce, stolice itd. Čuli so se tudi streli iz revolverja — Pohištvo Delavskega doma, pravijo, da .te popolnoma demolirano. Na ulici je pi izgedalo. kakor ob kaki bi:ki Med vročekrviiežo jo cd vseh Strani prihrumela policija in ji1! razemal 1 z golimi sabljami. —- A pretepov ?'e potem ni bilo konec klor je mogel, je vsekal drugega ]>o jrlavi. ue vedoč koga in za k a?. Razbirib ie bilo tudi par oken na Camera dei lavoro«. Končno se ie polici'i vendar le posrečilo razgnan le rveiepa-jpee se pijance. Res prav lepe! Ko &e trre za nekaj tako vitalnega, kako protest proti pedrazenju toli .lragi • stanovanj, pa da se izt-oni takorekoč l^rez vsakega povoda t:,f** škandalozen pretep v gledišču in na javni uli-ci, to res jasno kaže. da Italijani niso ljudje, temveč pajaci v pravem pomenu besede. Roparski umor v Trstu. V ponedeljek zjutraj je našel posestnik Josip Veljak iz Sv. Marije Magdalene spodnje na takozvani >eiganski ce- v krvi in popolnoma višnjev in imel zateklo ;rlavo. ■— K zelo nevarno ranjenemu so pozvali zdravnika, ki ga je za žilo obvezal in dal prepeljati v meseno bo»-nišnico. Samomor v Trstu. 371etni mesar Luka Tramoutana v Trstu se je vrgel iz tretega nadstropja svojega stanovanja na dvorišče, kjer j* ostal na mestu mrtev. Rekel je svoji soprogi, naj ga pusti nekoliko samega, nato se je preoblekel praznično, a potem telebnil skozi okno. Vzrok temu obupnem činu je baje iskati v neki neozdravljivi bolezni. Poskusen samomor. Neka 161et ia Ivanka Ivančič, službujoča pri rodbini Ballarni na trn %rrisnaj it. 4, je v nedeljo vaeer WU t samomorilnim namneom steklenJČico karnolne kisline. K dekletu je bil poklican zdravnik z zdravniške postaje, ki jej je nudil prvo pomoč ter je dal odpeljati v bolnišnico. — Dekličino stanje je obupno. — Konec svojemu mlademu življenju je ivanči-Čeva hotela napraviti radi nesrečne ljubezni. Preklic satvoritve nastajališea Lazaret-Rižan. Za 15. marec t. 1. od« rejena zatvoritev postajališča La* zaret-Rižan na lokalni železnici Trst-PoreČ je preklicano. Vozne listke se bo sedaj izdajalo v mežnariji tik postajališča. Nase ribarstvo je še takortkoč v povojih in se ne da primerjati z onim nekaterih sosednih dežela, kjer so dani mnogo bolj ugodni pogoji za razvoj te važne panog« ljudskih dohodkov. Vzlie temu pa imajo naše vode lepo število okusnih in plemenitih rib, katere zlasti v deželo prihajajoči tujci m letoviščarji h valijo in čislajo. Zadnje dni se je pričelo po naših v«xlah splošno ribje drstenje in se vrši pod p*-av ugodnimi razmerami, da je pričakovati z vso pravico »bilnega zaroda Tudi tulci, ki so « *em oziru vsaico leto nekoliko kasnejši, so se zaceli pomalem pomikati !*o vodi navzgor in vse kaze, da se tudi njihova c!r>titev prav v kratkem prične Za posetnike ljubljanskimi Gradu. Vsled letošnje zime je y>e-spct, ki vodi iz ŠtuJ Mit-»\ >kiii ulic na ljubljanski Grad /elo trpela. Na ovinkih so tudi nekateri ^tebriei vsled pre-perelosti odjenjavati in popuščati začeli. Te nujn^ poprave so se prav kar lotili in i>osinali celo not z drobil. < . !a pol debi meeno leseno ograjo, da se tudi iz varnostnih i>zirov kar najbolje poskrbi za poset-nike ljubljanskega Gradu, kjer se jim nudi krasen razgled na vse strani. Mestni z^laševalni nrad bo \ petek zaradi snaženja za stranke zaprt. Izvzeti so samo res nujni in neodložljivi slučaji. Najden mrtvec. Danes zjutraj so našli na pepelu ob Dovozni cesti nasproti kurilnice južnega kolodvora truplo nekega, okoli nad 20 let starega človeka. Policijska komisija je dognala, da je neznanca zadela srčna kap. Dognali so nadalje, da je bil mrtvec preje v delu pri premogarju Progarju. da je bil zelo udan pijači ter da je doma iz Zagoriee pri Moravčah. Njegovi znanci so ga poznali le pod krstnim imenom Matija ter pravijo, da je sin precej dobrega po--^sfnika iz Zagoriee, ki je pa že kaki!- 7 let od doma. Svojih vaščanov se je baje, kadar je slučajno s katerim prišel v dot i ko, zelo sramoval. Po odredbi policijske komisije se je njegovo truplo prepeljalo v mrtvašnico k sv. Krištofu. Kdor ve kaj v >vrho kanstatiranja priimka umrlega, naj izvoli to takoj naznaniti mestni policiji ljubljanski. Nasilen berač. Predvčerajšnjem je na Bregu od hiše do hiše beračil že neštetokrat oren kaznovan i v oklopa e Karel Nekerman. Ko ga je policijski stražnik ustavil, se mu je začel upirati, ga zmerjati in celo opljuval ga je. Vse to pa Nekermanu ni pomagalo in >stara hiša« je zopet morala za omrežje. Oddali so ga poten- >odišču, kjer dobi zaslužuo nagrado. Kolo poneveril. Dne 6. i. m. popoldne je prišel k ge. Gore« - , izpo-sojevalki koles na Dunajski cesti nek mlad človek in si izposodil 80 K vredno Stvria kolo. Nadejal si je ime Petra Malica, pekovskega pomočnika v Gradišču št. 5, kateri \\r> tam ne eksistuje. Kolesa neznanec do danes še ni pripeljal nazaj in ga je bi"žkone kje prodal. Kolo je črno pleska no, ima navzgor obrnjeni* bala nco in nima ni kake tovarniške številke. Policija je prijela nekega Viljo-ma Pest a to rja, ki je minoli teden povzročil, da je sokriv telesne poškodbe Kovača iz Skarnčne, o katerem smo poročali, da so mu v gostilni pri »Panju« vlivali vodo za vrat in se je bil pozneje tako poškodoval, da so ga morali prepeljati z rešilnim vozom v deželno bolnišnico. Delavsko gibanje. Včeraj se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 24 Slovencev, 100 Macedoncev in 160 Hrvatov. V Heb je šlo 183, v Buchs 87, v inomost pa 40 Hrvatov. Na Dunaj se je odpeljalo 100, v Ljubljani je ostalo pa 60 Lahov. Izgubljeno in najdeno. Mizarjeva žena g. Josipina Schlosserjeva je izgubila zlat poročni prstan a črkama »P. F.«. Potnikova žena g. M. Hom-šakova je izgubila zlato zapestno verižico z obeskom zvezdo z briljantom in datumom 4. dec. 04. in 4. dse. 05, vredno 96 K. Uradnik g. Ivau Zorke je izgubil ovratnico z zlato iglo. G. pl. Kantzova je izgubila zapestno verižico, vredno do §0 K. Gospod Štefan Erzenšek je našel bel žepni robec z manjšo vsote denarja. Po- je izgubi] Mi f<« kjv«-., —^^— *.....tW- —— ^pe je Izgubil širok zlat prs^ z rdečini kamnom. Hlapec Josip Bre gor je izgubil rjavo denarnico s srednjo svoto denarja. Vdova Frančiška Zamljetova je našla v hotelu »Union« kukalo. Mestni policijski stražnik je našel verigo od tovornega voza. Slovanski log. — Svečana seja »Jugoslovanske akademije« v Zagrebu. »Jugoslovanska akademija« je imela v nedeljo svojo svečano sejo. Predsednik profesor Tade Smičiklas je med drugim naznanil, da je izdaja jugoslovanske enciklopedije, za katero je zapustil general Culien 20.000 K, zagotovljena. Za sodelovanje pri enciklopediji, ki bo obsegala vsa štiri jugoslovanska narečja, je akademija pridobila najodličnejše hrvatske, srbske, slovenske in bolgarske znanstvenike. O gospodarskem stanju akademije je poročal tajnik dr. Musi č. Nato je imel prof. dr. Juraj Majcen svoje napovedano znanstveno predavanje. Za predsednika je bil za nadaljna tri leta izvoljen prof. Tade Smičiklas, za tajnika pa dr. Musič in dr. Manojlovič. Za redne člane sta bila sprejeta vseučiliški profesor dr. Ferdo pl. Sišič in predsednik ban-skega sodišča Vladimir Mažuranič, za dopisujoče čiane pa prof. dr I. Kaznmovič, vseučiliški profesor dr. Albert Bazala in vseučiliški profesor v Belgradu dr. Ivan Radonie. — Za razpust mestnega občinskega sveta v Varaždina. V Varaždinu je odložilo 11 občinskih svetni kov svoje mandate. V posebni spomenici, ki so jo predložili občinskemu svetu, nagi asa jo, da ne morejo več prenašati terorizma frankovske večine in da so zaradi tega tudi odložili svoje mandate. Končno izražajo nado, da bo vlada pod vtiskoni njihovega koraka razpustila občinski svet in razpisala nove volitve. — Bolgarske amaconke. Te dni je bolgarsko sobranje razpravljajo o novem volilnem redu. Klub bolgarskih žena »Ravnopravije« je pri tej priliki vložil na sobranje peticijo, naj se prizna tudi ženskam aktivna in pasivna volilna pravica. To peticijo »ta izročili predsedniku sobranja gnppe Karima in Mustakova. Sobranje je peticijo odklonilo. Za njo so se zavzemali zgolj agrarci. Po slavnim eni svetu — Vseslovanskt sokolski zlet v Sofiji bo šele no končanem vfeslo-vanskem časnikarskem shodu in po končani v»^siovanski kon Terenci. Kolikor je sedaj znano, se prično sokolske prireditve 12. junija. Dose-daj so prijavili udeležbo bolgarski, srbski, ruski, češki in hrvatski Sokoli. Poljski in slovenski Sokoli se do-sedaj še niso priglasili. — Poljski kongres v Ameriki. Ameriški Poljaki prirode meseca maja v Washingtonu prvi narodni poljski kongros. Na tern kongresu se bo razpravljalo o političnem položaju Poljakov v domovini in v Ameriki, o gospodarskem stanju poljskega naroda in o izšelniškem vprašanju. — Poljska republika v Amerik!. Poljaki, naseljeni v Braziliji na ozemlju med državama Parana in St. Catharina na meji Urugvaja, so proklamirali neodvisno poljsko republiko: »Missoes« (Usoda). Začasna vlada, na katere čelu je tovarnar Staml>orski, se nahaja v mestu Porto Uniao da Victoria. Poljski listi priobeujeja o tem dogodku obširne članke. Telefonsko in brzojavno poročila. Poslanska afrornloa. Dunai, 15. marca. Finančni minister vitez Bilinski je že toliko okre* val, da se je udeležil današnje seje poslanske zbornice. Zbornica je nadaljevala razpravo o italijanski pravni fakulteti. Prvi je govoril vsenemški poslanec Wastian, ki je v svojem govoru vehementno napadal Italijane. Med drugim je rekel, da je ideja o nemško-romsnskem bloku zgolj uto* pija, zakaj Italijani so prav takšni sovražniki Nemcev kakor Slovani. Na* dalje je proglasil vse avstrijske Italijane za iredentiste, ki komaj čakajo, da bi se otresli avstrijskega jarma ter se združili z Italijo. Italijanska pravna fakulteta v Trstu bi bila samo ognjišče in vzgotevališče iredsntskih teženj, mesto, kjer bi se stekali vse niti italijanske iredente. Pri teh besedah so vsi italijanski poslanci razen Genulija demonstrativno zapustili dvorano. Wa~ stian js končno izjavil, da bodo on in njegovi somišljeniki glasovali proti italijanski vstučilišta predlogi, če* da Ini nasprotniki ustanovitvi vsake vMle |ole? U Wa$tianom It socialni demokrat Seltz, napovedal, da bodo socialni de-lokrarje glasovali ža univerzitetno predlogo. Naučni minister grof 3 tur g h k je v imenu vlade branil zakonsko osnovo ter v principu priznal pravico vseh narodov do svojih vseučilišč. Nato sta govorila Gostinčar in ProkeS. Seja še traja, ▼Uda v škripcih. uhnaj 15. marca. Vlada si ne upa predlagati, da bi predloga o posojilu že jutri prišla na dnevni red. Vlada namreč da nima v parlamentu večine, ker odsotni poljski poslanci vkljub nujnim pozivom nečejo priti na Dunaj. Brisa v „Poljskom Uvira1. Bune] 15. marca. Širijo se glasovi o nevarni krizi, ki je nastala v »Poljskem klubu". Poslanec Stapinski hoče namreč staviti predlog, naj klub izreče zaupnico finančnemu ministru Bilinskemu. Ako bo Stapinski izvedel svoj načrt, pride brez dvoma do razkola v klubu. Rovi vedla krščansko socialne stranke. Dunaj, 15. marca. Krščansko socialni državni in deželni poslanci, občinski svetniki in drugi strankini zaupniki so imeli danes dopoldne v mestni hiši skupščino, na kateri so soglasno izvolili za strankinega voditelja princa Alojzija Lichtensteina. Lichten-steina, ki ni bil na skupščini, je o izvolitvi obvestila posebna deputacija. Hazpmst ogrskega parlamenta. Dunaj 15. marca. Ob 10. dopoldne je cesar sprejet v posebni avdi- jenci ogrskega ministrskega predsednika ^roia Khuen-Hedervaryja. Grof Khuen si je izposloval dovoljenje, da sme 2 2. t. m. razpustiti parlament. Dunaj 15. marca. Cesar ne bo šel v Pešto, marveč bo poveril nadvojvodo Josipa, da bo 22. marca v budi m skern dvorcu prečital vladarjevo svojeročno pismo, s katerim se j-az-pušča ogrski parlament. „Društvo slovanske vzajemnosti". Petro grad 15. marca. „Obščestvo slavjanske vzajemnosti" je imelo svoj letni občni zbor pod predsedstvom N. N. Pjercova. O društvenem delovanju je poročal tajnik D. M. Ljevšin. Med drugim je omenil, da je odbor ustanovil tekom leta celo vrsto sličnih društev in da je osnoval tudi 15 novih sokolskih društev. Poslanec A. S. Gi-žickij je naznanil, da je vlada že odobrila pravila sokolske zveze. Društvo je sklenilo, da se udeleži vseslo-vanske konference v Sofiji. V svrho, da se pretresejo programne točke te konference, se skliče izredno zborovanje. V odbor so bili izvoljeni: grof Bobrinskij, Gržickij, Hlavač, Komarov, Krasovskij, Maklakov. Jefremov, Jastrebov, dr. Vergun, Bajančaninov in Ščeglov. Ekspoze ministra Izvoljskega. Petrograd, 15. marca. Splošno se pričakuje, da bo že v današnji seji gosudarstvene dume govoril minister zunanjih del Izvoljski. Domneva pa se, da bo govoril zgolj o proračunu, ne da bi se dotaknil političnih vprašanj. Omoti ii ilineh! It đMte družbe si. Cirila io KM! Važno za matere m odcojitelie otfgR ! „politično ii izobraževalno Društvo za dvorski okraj" priredi v četrtek, 17. marca 1910 ob 8 zvečer v restavraciji g. Ozmiča, prej , Jugoslovanski restavraciji" v Gosposki ulici št. 3, poleg „Narodne kavarne" javno predavanje • „difteriji in drugih nalezljivih otroških boleznih". Mm i It. Inln. Wop ilaknir prost. Izdajatelj in odgovorni urednik: Rasto Piistoslemšek. MeteorolotKno poročilo. Vitina Mi mrfrm Mf-2. Srednji zračni tlak 7M*t mm. H S ? mm um ■— > o 55 Nebo 14. 15. *. pop. 9. iv. 7 ij. 730/7 7412 7407 13 2 sr. jzahod del.oblač. 90 i sl. jug oblačno 5 8 1 si. jzah. Srednja včerajšnja temperatura 9*8% norm. 33 . padavina v 24 urah 0*0 mm. cena v Budimpešti. Dss 15. maru 1910. T • r nm I nt. Plenica ss april 1910. . . plenica za maj 1910 . . . Plenica za oktober 1910. . Uri za april 1910 .... Koruza za maj »910 . . . Oves za april 1910 . . . (fakti* 19 vla vlfjt. zs 50 kg 136$ za SO kg 1350 za 50 kg 1113 za 50 kg 8 53 za 30 kg 6-27 za 50 kg 7 30 t Tužnim srcem javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je danes mirno in udano preminul po dolgi bolezni gospod Danijel Šaplja posestnik « ŠtuHji. Pogreb nepozabnega rajnika bo jutri popoldan. 951 Bodi mu časten spomin! Šturije-Ljubljana, 15. marca 1910. Žalujoči osialit Potrtim SJcem javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je preminul gospod Egon Erhovnic posestnik) 14. t. m po dolgi in mučni bolezni. Dragega pokojnika se prepelje v sredo 16 t. m. iz Gorice v Ribnico. Gorica, 14. marca 1910. Antonija Erhovnic — Arko, 944 mati. Konrad Erhovnic, brat. A In*, a Šiupica, Fran Stopica, Selma Jager, Ivan Jager, sestri. svaka. "t" Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretresljivo vest, da je naš iskreno ljubljeni oče, stari oče in tast, gosp. Ivan Kreti tzer star. posestnih včeraj ob polu 8. zvečer po kratki mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere, v starosti 81. let mirno in vdano preminil. Pogreb nepozabnega rajnika se vrši jutri, v sredo, dne 16. marca 1.1. ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti na Marije Terezije cesti št. 8 na pokopališče k Sv. Križu. Posmrtne maše se bodo služile v cerkvi Marijinega Oznanenja. Bodi mu blag spomin. V Ljubljani, 15. marca 1909. 948 Ža*tt£OČi Gstali. ■ trna Zahvala. Za vse izraženo pismeno in ust-meno sočutje povodom bolezni in smrti našega preljubega sina, brata in strica, gospoda Vinka Kosa kakor tudi za obilno časteče spremstvo dragega pokojnika k večnemu počitku izrekamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem presrčno zahvalo. Posebej pa se iskreno zahvaljujemo čast. duhovščini in slav. veteranskemu društvu za spremstvo ter vsem darovalcem Krasnih vencev. Srčna hvala! V Idriji, 15. marca 1910. Žahijoča rodbina Kos. Zahvala. Za, ob nenadni smrti našega preljubega moža, ozir. očeta, sina, tasta in svaka, gospoda Aniona Xruharja c. kr. sodnega kanceltsta. nam izraženo sožalje. za krasne vence, gg. uradnikom |c. kr. okraj, sodnije, c. kr. okr. glavartva, c. kr. davkarije in čč. duhovščini, kakor tudi vsem drugim znancem in prijateljem za udeležitev pri ppgrebn izrekamo, ker nam ni mogoče osebno se zahvaliti, tem potem iskreno zahvalo. Bre lice, 13. marca 1910- Karte* KrnJnar, roj Plsaar, 940 soproga z obroci. loaata* Evnaar in Plsnar,