v AN SKI Katoli^ get za slovenske delavce v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote. ŠTEVILKA 17. I JOLIET, ILLINOIS, 27. JANUARJA 1914. LETNIK XX11I RUDARSKI STAVKI V MICH. IN GOLO, Demokratični člani poslanske zbornicc v Washingtonu glasovali za preiskavo. KDO JE UGRABIL M0YERJA? Preiskava po veliki poroti brezuspešna. Guv. Ferris nezadovoljen. Washington, D. C., 22. jan. — Skoraj enoglasno je "caucus" demokratov v poslanski zbornici nocoj odredil preiskavo delavskih homatij v rudarskih okrajih v Michiganu in Coloradu. Glasovalo je 148 poslancev v prilog preiskavi in 17 proti. Preiskavo v Michiganu in Coloradu bo vodil odsek za rudnike in rudarstvo, ki mu načeluje poslanec Foster 'z Illinoisa. Drugi demokratični člani tega odseka so Taylor iz Colorada, Hamlin iz Missourija, Byrnes iz South Caroline, Taylor iz Arkansasa, Decker iz M?ssourija, Evans iz Montane, Casey iz Pennsylvanije in Dooling it New Yorka. Republikanski člani so Howell iz Utah, Switzer iz Ohia, Austin iz Tennessee, Roberts iz Nevade in Sutherland iz West Virginije. Delegat Wic-kersham iz Alaske je tudi član, a brez glasovalne pravice. Kaukus je predpisal obliko resolucije, ki se ima predložiti zbornici. Načelni predpisi so: Odsek za rudnike in rudarstvo ima izvesti podrobno in popolno preiskavo o razmerah v michiganskih in colo-radskih okrajih, prizadetih po rudarskem štrajku, in o vzrokih homatijam. Odsek ima poročati, ali se vzdržuje a'i je vzdrževala peonaža (sužnosti Podobna služnost) v omenjenih rudniških okrožjih, ali je bil vhod v poštne urade zabranjen, ali so se priselitveni zakoni kršili, ali bi bili tajnik depart-Henta za delo ali drugi vladni uradniki od koristi pri poravnavi sporov med stavkarji in rudniškimi posestniki, in ^'■-eo-biJ« kater« cceha tnšettc i,) sup-*1 znane za krive v nasprotju z zakoni Združenih Držav. Zadnji pristavek k resoluciji podeljuje polnomočje odseku, zahtevati u-deležbo prič in prinos dokazil, ter pred Pisuje, da se smejo osebe, katere nočejo odgovoriti na vprašanja preisko-vavcev, kaznovati z globo in zaporom. Prevladovanje mišljenja v prid pre- iskavi je bilo očividno, bržko se je kaukus zbral. Razpravo je pričel poslanec Keating ki je govoril skoro celo uro in opisoval razmere v coloradski stavki. Poslanec Graham iz Illinoisa je sledil z opisovanjem položaja v Michiganu. Opisal je zahtevi rudarski po večjem plačilu in krajšem delavniku, odklonitev pripoznanja unije od strani rudniških posestnikov, uvažanje stav-kokazov in oboroženih stražnikov, prizore nasilstva med 'stavko, ugrabljenje in pretepanje Moyerja ter izjalovljenje poiskusa zaveznih uradnikov poravnati spor. G. Graham je zaključil svoj nagovor s pozivom na svoje sotovariše, naj ne odklonijo preiskave, ki je odkritosrčno želi ameriško ljudstvo. Stavkarji pozdravljajo preiskavo. Houghton, Mich., 23. jan. — linijski voditelji so danes izrazili svoje pripoznanje za, kakor se kaže, uspešno zavezno preiskavo štrajkovnega položaja v okrožju bakrenih rudnikov. Stavkarji so izjavili, da se nimajo v nobenem oziru bati preiskave, ki so jo včeraj v kaukusu sklenili demokratični člani poslanske zbornice. Cela armada pomožnih šerifov je danes nadaljevala preiskavo v zvezi s peklenskim strojem, ki ga je našel neki pomožni šerif v grmu blizu poslopij Ahmeek-rudnika v okraju Keweenaw. Pravijo, da bo danes prijetih več o-sumljencev, kar se pa še ni zgodilo. Veliko število stavkokazov je bilo te dni uvoženih za Ahmeek-rudnik. Končno poročilo velike porote. Houghton, Mich., 24. jan. — Danes je predložila svoje končno poročilo posebna velika porota, ki je dva tedna zasedala, da vodi preiskave o ugrab-ljenju Charles Moyerja, predsednika zveze 'Western Federation of Miners', in James Tannerja, tudi uradnika zve-zinega. Obtožbe niso bile podane. Pokazalo se je, da se posebni državni pravdnik Nichols niti ni poganjal za obtožbami. Prav. tako je bilo s četverimi drugimi slučaji, o katerih se je mislilo, da se gotovo končajo z obtožbami. Samo ena se razteza na i.nce'(, a ker ie nrencznatnesrs pomena, se ni naznanila. Sedemindvajset prič je bilo zaslišanih, a nijedna ni mogla imenovati namišljenih napadnikov na Moyerja v Hancocku, Mich. Dasi je slučaj Moyerjev končan, ko likor se tiče velike porote, vendar se bo zadnja bavila še s celo vrsto drugih slučajev, ki so nastali iz rudarske CURIE, ZASLEDITELJICA RADIJA, V SVOJEM LABORATORIJU V PARIZU. t VtUko zanimanje vzbuja v znanstvenih krogih in tudi v širši javnosti po JQjih zdravilnih svoj* t vili najčudovitejša rudnina, radium ali, po naše, radij. 'kateri zdravniki pravijo, da je radij zdravilo za raka, to strašno bolezen. v® Sc to končno dokaže kot resnično, potem pridobi zdravništvo velik uspeh Wb'il Pr0ti bolcčinam- ki strašijo po vsem svetu. Madame Mane Cune, "k0v.n* francoska znanstvenica, ki je zašle cm ■ ^ dila radij, misli, da •smemo priča-tvari. Ta slika kaže slavno „,. —enlco v njenem laboratoriju v Parizu. Njeno odkritje utegne postati tu va*nejii činiu-lj v podaljšanju človeškega življenja. Gospa Cune je ro-" poljakin ?„. '"' 0tl dragocene rudnine šc čudovitejših "latvi kmja. SLOGA VLADA NA KONVENCIJI. Delegati zveze "U. M. W. of A." mir-no zborujejo in zato je njih delo uspešno. MNOGO SKLEPOV SPREJETIH. Pretresovalo se tudi vprašanje o politični delavski stranki. Indianapolis, Ind., 22. jan. — Po večurni burni razpravi so danes delegati h konvenciji zveze "United Mine Workers of America" sprejeli resolucijo, v kateri se priporoča ustanovitev politične delavske tsarnke. Sklep kaže na to, da je "z ozirom na sedanje gospodarske razmere in početje kapi-taliških pospeševalcev sedaj čas, da se taka stranka oživotvori.'" Več sociališkim delegatom se je zdela priložnost ugodna, sprožiti pridružitev k njihovi stranki. "Sociališka stranka je edina stranka za delavske sloje," je izjavil William Hynes iz Pennsylvanije, "in jaz mislim, da je čas došel, da se vsi združimo pod njenim praporom. Pri vladajočih družabnih razmerah niso najboljši zakoni za nič, če ne stoji za' njimi močna obrtna združba in ne zahteva njih izvajanja. Če kak zakon ne hodi v priklad bogatincem in mogočnežem, potem najdejo v najvišjega za-veznega sodnika, ki ga s potezo s peresom proglasi protiustavnim." Drugi delegati so pa prigovarjali proti priporočanju kake gotove stranke. Storili so to pod utemeljitvijo, da se politični nazori ne morejo nikomur vsiliti. Resolucija torej ne vsebuje niti gotove priporočitve, niti predlogov za sproženo ustanovitev lastne stranke. "United Mine Workers of America" so nadalje priporočali podržavljenje železnic in rudnikov, ter sestavijo resolucijo v tem zmislu. Odobren ni bil sklep odseka za resolucije, poganjati se za državni zakon, ki železniškim in cestnoželeznič-nim sprevodnikom prepoveduje. r>"bi-rati voznino od talcih vožencev, ki ne morejo dobiti sedeža. Unija iz Louisvilla, Colo., je predlagala, naj se vsi razpoložni denarji u-porabijo za nakup rudniških zemljišč, dokler ne bodo vsi rudniki lastnina rudarskih organizacij, nakar se ima ru-dariti kooperativnim ali zadružnim potom. Vohunska unija izključena. Indianapolis, Ind., 23. jan. — V današnji seji zvezi '"United Mine Workers of America" je bila proti krajevni uniji št. 979 v Pocahontasu, W. Va., podana obdolžitev, da jo vzdržuje neka zasebna detektivska agentura v svr-ho vohunstva. Obtožba je bila tako dobro utemeljena, da se je izključba omenjene podružnice iz zveze enoglasno odobrila. Sklenjeno je bilo, pospeševati vsa socialna stremljenja po najboljših močeh, Posebej omenjene so bile starostna preskrba, materinske pokojnine in odgovornostne postave. Na dnevnem redu je bila tudi razprava o nameravanem spoju zveze "United Mine Workers of America" z "Western Federation of Miners". Posvetovanja o tem pa so se odložila. stavke v okrožju bakrenih rudnikov. Prihodnjo sredo se zopet zbere k zasedanju. Kaj pravi Moyer. Indianapolis, Ind., 24. jan. — "Prav nič me ni presenetil izid preiskave v Houghtonu, Mich., o mojem ugrabljc-nju," je izjavil Moyer nocoj, ko je izvedel, da se je stvar uletela brez uspeha. "Ljudje, ki so služili kot porotniki, so bili v najboljšem razmerju do 'Citizens' Alliance' in ne bi nobenega člana iste spravili v neprijeten položaj." Guverner nezadovoljen z izidom. Big Rapids, Mich., 24. jan,—"Krivci bi se morali kazniti, kdorkoli so," je izrazil guverner Ferris svoje nezadovoljstvo nad izidom preiskave po veliki poroti v Moyerjevem slučaju nasproti nekemu zastopniku združenega časopisja (Associated Press). "Ne smem trditi, da sem z izidom zadovoljen. Ne vem, kaki dokazi so bili navedeni. Če niso bili krivci med obtoženci, potem bi se morala preiskava nadaljevati, dokler se ne najdejo. "O tem ni dvoma, zakon se je prekršil." Guverner Ferris je naprosil danes 'svojega zasebnega tajnika, naj o sklepih na demokratičnem zborničnem kaukausu glede preiskave štrajkovnega položaja vse poizve, karkoli se da poizvedeti. Več ni hotel izraziti, samo izjavil je, da je predrznost, če se kongres vmešava v stvari, ki se tičejo samo drž avnih oblastev. Charles H. Moyer, predsednik zadnje-imenovane združbe, se pričakuje te dni tukaj. Bre? razprave so delegati glasovali proti .redlogu zveze "American Federation of Labor", ustanoviti deželno delav.-Ko stranko. Resolucija, ki priporoča skupno nastopanje vsega de-lavst . s v deželi na političnem polju, je bila /h včeraj sprejeta. Pri-tditveno vprašanje se ima tudi šele pozneje razpravljati, ker se misli stvar najprej temeljito preiskati. Osffi sklepi so bili sprejeti proti mi-ličarsfvu in proti "Boy Scout"-gibanju. Eden izmed njih se glasi: "Bc.'i -klenjeno, da organizacija 'Unittvd Mine Workers of America' vsaki».iu svojih članov prepoveduje, pristopiti k milici, ter da obsoja 'Boy Scout'-gibanje kot neameriško in koristim- delavskega prebivavstva škodljivcu^ Sloga na konvenciji. Ind'.snapolis, lad., 25. jan. — Kar je pron.soval predsednik zveze "United Mine Workers of America" dolgo pred začetkom vsakoletnega zborovanja iste, 5:i se vrši zdaj tukaj, se je uresničilo. Dočim so skoro pri vseh prej-šnjihrtakih sestankih notranji strankarski boji zelo ovirali uspešno delovanje delegatov, ni bilo v letošnjih razpravah dosedaj nobenega nesoglasja. Zato '.udi delo napreduje tako brzo, da bode spored konvencije še pred koncem tega tedna rešen. Veliki izpremembi bi bil podvržen socialni (ali družabni) red, kakršen vlada zdaj v Združenih Državah, če bi kongres izdal vse zakone, ki jih priporočajo združeni rudarji v številnih resolucijah. Zavezna vlada bi morala n. pr. prevzeti :in oskrbovati vse javne koristnosti v deželi, vštevši premogovnike. Potniki (pasažirji), ki ne bi našli na železnicah in v cestnoželezničnih vozovih nobenega sedeža, bi se vozili brezplačno. Za ostarele delavce bi bilo skrbljeno; matere, ki so sicer brez vsake podpore, bi dobivale v obliki pokojnin vzgojne prispevke za svoje o-troke in odgovornostni zakoni bi se razširili v največji meri. Priseljevanje bi s./.,nadalje popolnoma prepovedalo, !• ■ ne bi dobili dela vsi delavci v Zdr-flenih Državah.' In tudi državne milict se ne bi več smele vmešavati v štraj':ovne slučaje, če bi kongres ustregel vsem željam rudarske konvencije. Nemiri radi matere Jones. Trinidad, Colo., 22. jan. — Vsled resnega spopada med miličarji in stavkarji se nahaja nocoj v zaporu nad dvajset oseb, med njimi osem ženskih. Najmanj pet oseb je bilo tekom nemirov ranjenih. Miliške čete so bile pod osebnim poveljstvom generala Johna Chase. Stavkarji so baje nameravali korakati do Rafaelove bolnišnice, v kateri imajo vojaška oblastva zaprto mater Mary Jones, znano delavsko voditeljico. Za izbruh nemirov je bilo odgovornih več žensk, ki so s steklenicami, kamenjem in drugimi metali odgovorile na poziv, da se razidejo. Več vojakov in častnikov, med njimi majorja H. M. Randolpha, so stavkarji osebno napadli. Šele ko je ko-njištvo zajezdilo v množico ter pričelo na desno in levo mahati s plosko sabljo, so se ljudje razpršili na vse štiri vetrove. Eden izmed konjikov je te-lebnil is konja in si zlomil rebro, dočim so bili nekateri stavkarji lahko ranjeni. Krainola je sledila paradi žensk in otrok stavkajočih premogarjev, ki so jo štrajkovni voditelji skrbno pripravili. General Chase je dovolil prireditev parade pod pogojem, da se ne bo poizkušalo korakati pred že omenjeno bolnišnico, v kateri se nahaja mati Jcnes. Med nemiri je bil oddan samo en strel, ki pa ni napravil nobene škode. Nekemu vojaku je puška padla na tla in se sprožila. Zvečer so hodile patrole po mestnih cestah. Vse gostilnice so zaprte. Trinidad, Colo., 24. jan. — Snoči je bilo tukaj prijetih še 20 oseb, med njimi 8 ženskih, pod obtožbo, da so se pre-živahno udeleževale nedavne javne demonstracije in spopada s pomožnimi šerifi. Ogromna vsota. St. bonis, Mo,, 22. jan. — Proti desetim bivšim ravnateljem St. Louis & San Francisco-železnice je bila danes v zaveznem sodišču podana tožba radi namišljene pridržbe 14 miljonov dolarjev. Trgovina z dekleti. San Francisco, Cal., 22. jan. — Emil Ducoin, ki je osumljen, da je kolovodja mednarodne družbe, ki se peča •s trgovino z dekleti, je bil danes prijet, da se bo zagovarjal proti neštetim obtožbam. Ducoin, ki ima premoženja skoro pol milijona" dolarjev, je baje uvažal mlada dekleta pod krivimi pretvezami in jih potem možil z agenti. Zadnji so dobivali za "slučaj" $100. ZA MIR V MEHIKI PROSIJO SPANCI. Iz Španije dohajajo vstaškim voditeljem neštete prošnje za končanje krvolitja. HUERTA SE MORA UMAKNITI. Samo pod pogojem, da se "uzurpatot" umakne, hočejo vstaši mirovati. Drobtinice. El Paso, Texas, 24. jan. — j!z Španije je dospelo tako veliko število prošenj za mir v Mehiki, da pričenjata vstaška voditelja Villa in Carranza resno pretehtovati vprašanje, ali ni čas, napraviti prelivanju krvi konec tako brzo kakor mogoče. Rodriguez San Pedro, predsednik špansko-ameriške zveze, je brzojavil danes na generala Villo takole: "Mnogoštevilni zastopniki najboljše španske družbe so zbrani v Madridu, da iskreno prosijo za mir. Njihova ljubezen do Mehike je preresnična, da bi jo hoteli videti zatrto po državljanski vojni." Neki bivši član španske vlade je poslal slično brzojavko. Na vse te želje je odgovoril Villa, da je misliti na mir samo po odstopu Huerte. Prošnja za mir iz mehikan-skega glavnega mesta s poročilom, da se uzurpator (nepostavni polastitelj) popolnoma umakne, da donese jna mah mir in pokoj, a nobeno drugo sredstvo na svetu da nima te čarodej-ne moči. Poročila iz Chihuahue naznanjajo, da si stojijo zavezne čete in vstaši pri Torreonu nasproti pripravljeni na boj ter se utegne vsak trenotek pričeti bitka. Vstaško ospredje je oddaljeno kacih 15 milj od predstraž Huertovih čet. Vstaški voditelji so bili obveščeni, da so agenti Felix Diazovi dospeli v El Paso in pričeli snovati Carranzi sovražno stranko. Med mehikanskimi begunci v Fort Blissu so izbruhnile koze. Cepljenje v velikem se je pričelo. Wai»hii4gton, D. C 7\ j z v., "FrsUl-Ij !er cesco de la Barra kot naslednik Huer-tov ni po volji niti Carranzi, niti dru gim konstitucionalistorti," je danes izjavil Roberto Pesquera, zaupnik Car-ranzov v Washingtonu. "Maderova zvezda je ugasnila," je nadaljeval, "kajti postavil se je na stran nazadnjakov. "Ne bojimo se nobenega posredo-nja po Združenih Državah. Zaupamo na predsednika Wilsona in razsodm del prebivavstva. Ne dvomimo o tem, da tisti, ki imajo odločilno besedo, uvidijo, da nam je za mir." Razne vodiške in druge Johance. Poročali smo v "A. S.", kako je nek* pTefrigana ženska na Kranjskem lahkoverne in praznoverne ljudi "fulala" s tem, da je rekla, da poti krvavi pot. V resnici je pa le telečjo kri polivala po sebi. Veliko ljudi je verjelo bab-nici, dokler je niso razkrinkali kot premeteno goljufico. • Ali naj se čudimo temu? Čemu? Takih lahkovernežev in praznovernc-žev je po svetu na milijone. V Bero-i sii, Psrizu, New Yorku, Chicagi je .• -;e takih Johanc, ki "prerokujejo'^ prihodnost, povejo srečo Milijoni ljudi nosijo tem goljufom in go-Ijuficam, tem modernim . Johancam miljone in bolj verujejo tem babnicam ko pa Sv. Pismu. t> Ali ni ta veliki duhovnik "boga" solnca v Chicagi tudi taka Johanca v hlačah? Poslušajte, kaj poročajo celo starokrajski listi o tem slučaju, in sicer popolnoma resnično. Ljubljanski "Slovenec" n. pr. piše: "Razkrinkali "veliki duhovnik" solnčnega boga. A-merikanec Oto Hanisch, po poklicu ■stavec, je živel več let med mormonci. Tu mu je prišlo na misel, da bi tudi on lahko ustanovil kako novo vero in tako prišel do razkošnega in brezskrbnega življenja. Preskrbel si je tedaj perzijskih oblačil, nadel si sivo brado in lase in pod imenom Otomana Zar Aduš Haniš začel propovedovati "maz-daznanski" to je solnčni kult. Kmalo je zbral krog sebe 14,000 vernikov in sijajno živel kot "veliki duhovnik solnca". Prebival je v razkošno opremljenem "templju" na najlepši cesti v Chicagu. Svoj čas je priredil predavanje celo v Londonu. Toda sreča je opoteča; med njegovimi ovčicami se je našel odpadnik, in sicer mlad fant, ki so ga v templju častili kot solnčnega boga. Ta je sodišču predložil brošure, s katerimi je "veliki duhovnik" nabiral vernike; v teh brošurah se za verske obrede priporoča skrajno nemoralno početje. Oblast je čednega "velikega duhovnika" takoj prijela in nato je prišlo na dan, da je ta častitljivi Perzijanec — 451etni bivši stavec Oto Hanisch. Obsojen je bil na pet :"?'-ievr in .2000 K globe. Uboge i njegove ovcice'3" Več previdnosti je treba. Washington, D. C., 22. jan. — Nad polovico 2360 tekom zadnjega leta v rudarstvenem obratu usmrčenih delavcev bi še danes živelo, če bi bili bolje poučeni o varnostnih napravah za rudarje, je izjavil dr. Jos. Holmes, predstojnik zaveznega rudarstvenega urada, danes v svojem poročilu o nesmo-treni ali neprimerni uporabi raznesnih tvarin v rudnikih. "Raznesne tvarine se rabijo v preveliki meri in dostikrat tam, kjer niso na mestu, in posledica je, da se smrtonosni plini razvijajo tam, kjer nimajo dovolj brzo odtoka, ali pa pretresi povzročijo, da se preduhi zrušijo in tako delavcem zasujejo izhodi." Iz dodane statistike je bilo razvidno, da je odpadlo leta 1909. na vsak milijon tonov na dan spravljenega premoga 5.79 človeških življenj. Razmerje za leto 1912. je pa nekoliko ugodnejše in sicer 1 milijon proti 4,29. Šerif ustreljen. Miles City, Mont., 22. jan,—V Rose-budu, Mont., je bil šerif W. M. Moses od svojega bivšega prijatelja J. H. Burgessa ustreljen, in zadnjega žena je dobila kroglo v ramo. Streljanje se je pripetilo, ko je prišel šerif v Burges-sovo hišo, da izroči temu zaporno povelje radi motenja miru. Lepa Rusinja in kranjski rudar. Listi poročajo: Rus Kenowsky, bivajoč v Clevelandu, O., je gotovo debelo pogledal, ko je dobil od agenta "American-črte" brzojavko, da se je poročila na Ellis Islandu Eva Gardelf-ska s Slovencem Ivanom Knaflom, rudarjem v Bridgeport, O. Evi je poslal zaročenec Kenowsky denar za pot, nakar se je ona odpravila iz domovine s trdnim namenom, da ga vzame za moža. Na parniku "St. Paul" se je seznanila s Knaflom, ki ji je začel takoj prigovarjati, da naj pusti Kenow-skega, ko ima vendar bližje boljšo partijo. (S tem ie mislil premetenec seveda nase.) Na Ellis Islandu so parček zaprli, ko sta pa. izjavila, da sc hočeta vzeti, so ju poročili in spustili na prosto. Mlada ženica je morala prej še za trdno obljubiti, da ne bo šla v Cleveland. Ali ni podoben taki Johanci tudi človek, ki fehta po celi Ameriki za svojo tiskarno, torej za svoj lastni žep? Papir pa, ki ga maže v tej tiskarni in ki bolj smrdi, ko telečja kri Kranjske Johance, prodaja ravnoistim podpira-teljem tiskarne veliko dražje, zato, ker prispevajo za tiskarno. Konda je Johanca, "Svoboda" pa smrdljiva telečja kri, to telečjo kri kupujejo backi, zraven pa še pitajo Kondovo tiskarno s krvavo prisluženimi centi. Take zatelebanosti ne najdete na Kranjskem niti v najbolj oddaljenem gorskem kotu. Seveda prosvitljeni naprejbeda-ki amerikanski se smejejo Kranjski Johanci, v tisti sapi pa podpirajo in verjamejo chicaški Johanci — Kon-dežu. * "Nar. Vestnik" pravi, da je prepisal Rev. Smrekarjeve pesmi iz prejšnjih letnikov "Am. Slovenca" in da jih torej ni ukradel. Ta je pa lepa! Na eni strani zmerja "A. S.", na drugi strani pa prepisuje iz njega pesmi in sicer ne da bi navedel vir, odkod je to prepisal. Še le, ko smo ga mi parkrat prijeli in pa "Cl Amerika", še le po dolgem obotavljanju se je oglasil, češ, saj sem prepisal iz "A. S." Vsak pošten list bo navedel, od kod je prepisal, a "Vestnik" je bil lepo tiho, češ, če se nikdo ne oglasi, pa bo meni v kredit. Kaj ne to je tudi "trgovsko"? * V svojem imenitnem "trgovskem poročilu" pravi "Vestnik", da se ne bije ia pesmi, a v isti sapi prepisuje pesmi iz "A. S.", iz "Nade" i. t. d. Sapramiš, to je res krasna "trgovina". Le tako naprej I "Avstrijski" rudarji ponesrečili. Bingham, Utah, 24. jan. — Brezuspešno je bilo tudi današnje iskanje četverih avstrijskih rudarjev, ki so bili zajeti pred nekaj dnevi vsled eks-* plozije v Boston-rudniku. Prejkone so zgoreli, ali se zadušili na razvijajočem se plinu. 2,000,000 avtov na svetu. New York, 22. jan. — V raznih deželah sveta je zdaj zabeleženih skoro 2,000,000 motornih vozil, po statistiki, ki je bila pravkar sestavljena v uradu državnega tajnika newyorškega. V tem skupnem številu prednjačijo Združene Države, ki imajo več nego dvakrat toliko avtomobilov kakor Velika Britanija, katera je- na drugem mestn. Številke, ki jih je objavil snoči tajnik Mitchell May po skrbni sestavi, so sledeče: Združene Države, 1,127,940; Velika Britanija, 425,838; dognano skupno število iz drugih dežel, 92,500; skupno število zabeleženih motornih vozil na celem svetu, 1,919,789. 2. AMERIKANSKI SLOVENEC. 27. JANUARJA 1914. Amerikanski Slovenec UiUnovljea 1. 1191. Prri Mjrečji in edini »loreniki-katoliiki list r Ameriki ter glasilo K. S. K. Jednote. Izdaja ga vsaki Torek in petek Slovensko-Ameriška Tiskovna Družba Inkorp. I. 1899. v Ustnem domu 1006 N. Chicago St. Joliet, Illinois. Predsednik..........Anton Nemanich Tajnik...............William Grahek Blagajnik...............John Grahek Urednik...........Rev. John Kranjec Telefoni: Chicago in N. W. 100. Naročnina: Za Združene države na leto.....$2.00 Za Združene države za pol let..$1.00 Za Evropo na leto..............$3-00 Za Evropo za pol leta..........$1-50 Za Evropo za četrt leta.........$1-00 PLAČUJE SE VNAPREJ. v bran proti "suhaški" novotariji ter krepko pognale za moško pravico do salunov. — Novoporočenca g. Frank in ga. Helena Nemanich roj. Strutzel pošiljata Jolietčanom pozdrav iz St. Louisa, Mo., kjer se nahajata na že-nitnem potovanju. — Iz Ely, Minn., poročajo: Našemu rojaku Joe Palčarju je prinesla darežljiva štorklja dvojčka, sinčka in hčer ko. Čestitamo! J. J P. — Iz Aurore, Minn.: Tukajšnje delavske razmere so jako slabe. Vzrok je calumetski štrajk, ker je preveč ljudi tukaj. Zatorej ne svetujem nikomur sem hoditti. Naročnik M. S. — Shamokin, Pa.: Snega in mraza imamo tukaj dosti. Druzih novic nič. E. K. — Pisma na pošti koncem zadnjega tedna so imeli: Aleter Marko, Brkljac Gjuro, Burdič Anton, Kuhta Andrej, Njegovan Josip, Raven Mara, Verder-bar John, Vučenič Josip. Rim, vati. s katerimi smo imeli čast obče- Sobratski pozdrav g. br. glav. tajniku J. Zalar in g. Rev. J. Kranjcu. And. Maten, Luka Dier, Anton Varšek. Biwabik, Minn., 21. jan. — Prilika ; mi Je prinesla, da vam sporočim o Dopisi in denarne poiiljatv« naj •;< j tnVajšnjji zimi. Dp Božiča smo imeli pošiljajo na:___J uidijan-iJo polt ije. O Božiču je padel ' j sneg za- otroke, da so se mogli drsati, j Dne 20. januarja se je pomnožil za voznike. Indijanci so nam v jeseni sporočali, da bo malo snega, a seveda, to je nekaterim neprijetno, vendar to jih more zadovoljiti, da ni tiste ojstre burje. Pozdrav vsem čitalcem in či-talkam A. S. Mary Globokar. puilijaju ii AMERIKANSKI SLOVENJ: Joliet. Illinois. Pri spremembi bivališč* prosimo naročnike, d* nam natančno naznanijo POLEG NOVEGA TUDI STARI NASLOV. Dopist in novice priobčujemo brezplačno; na poročila bre* podpis« se oziramo. Rokopisi se ne vračajo. Cenik za oglase pošljemo na prošnjo. AMERIKANSKI SLOVENEC Established 1891. The ftrst, largest and only Slovenian Catholic Newspaper in America, and the Official Organ of the G. C. Slovenian Catholic Union. Published Tuesdays and Fridays by the 1LOVENIC-AMERICAN PTG. CO. Incorporated 1899. Slovenic-American Bldg., Joliet, 111. Advertising rates sent on application. O+O+O+C | Iz slovenskih naseltin. Joliet, III., 2o. jan. — Vsakole.tna'i cerkveno zborovanje naše župnije sv. j Jožefa se je vršilo včeraj popoludne od 4. do 7. ure v naši stari cerkvi, pod vodstvom g. župnika, Rev. John Kranjca. Udeležba je bila ogromna. — G. Jos. Matkovich se je koncem zadnjega tedna odpeljal v Braddock, na obisk. — G. Frank Agnitsch, farmar iz Monmoutha, Ia., se je te dni mudil v tem mestu na obisku svojih sorodnikov. Posetil je tudi našo tiskarno v spremstvu g. George Stonicha. — Kako je z delom? "The Joliet News" z dne 22. t. m. poroča: Dasi tukajšnje jeklarnice še niso dobile naročila, naj pomnože število svojih delavcev, ter je sedaj zaposlenih samo 60 do 70 odstotkov normalnega števila delavcev, vendar vse kaže, da bodo v kratkem času zaposlovale s "polno paro". Počivale so zadnje mesece jeklarnice vsepovsod v deželi, a zdaj se poroča o zopetnem zaposlovanju v raznih krajih, in tako je pričakovati več dela tudi v Jolietu v kratkem. — Tako "News". Da bi le bilo res, kajti raznih nasprotujočih si poročil so se delavci naveličali, ki o samih obljubah jie morejo živeti. — Boj proti salunom v Jolietu se bo vodil letošnjo spomlad s trgovskega stališča, kakor so izjavili "suhaški" voditelji snoči na svojem sestanku, kjer se je prečitalo nad sedemdeset peticij, nosečih imena do 1,000 moških in Cleveland, O., 20. jan. — "Cleveland-ska Amerika" ise čuti "razdraženo" zato, ker se je po tukajšnjih slovenskih cerkvah spodbujalo ljudi h katoliškemu branju in katoliškemu časopisju. Res "Amerika" nas je pripravila v zadrego, skoraj rečem v sramoto, ker vsak po tej pritožbi lahko sklepa, da smo bili preveč malomarni v preteklosti, da smo šele sedaj začeli govoriti javno o tem, kar so drugje priporoče-vali po cerkvah in drugod že zdavnaj popred. Katoliško branje in časopisje se priporoča od sv. očeta, od škofov, od kardinalov in sploh od vseh, katerim je kaj mar za dobrostanje in pospeševanje kraljestva Božjega na zemlji. Vse- pa, kar to pospešuje, utrjuje in brani, je popolnoma na pravem mestu v cerkvi. "Amerika" pravi: "v cerkvi naj se razlaga beseda božja". To se vse godi, toda, nekateri je ne slišijo. Zakaj? To bi ne bilo težko pojasniti. S tem pa, da se v cerkvi priporoča katoliško branje, ni "Ameriki" storjena nobena krivica. Tudi se ji ni treba bati katoliških listov, dokler piše ona resnico. Če pa resnice ne prinese o katoliških razmerah, pa je potreba katoliškega časopisja pri nas tem bolj očividna. "Ameriki" privoščimo ves kruh, kar ga. inia in še potico povrhu. A pazi pa naj sama na to, da ne vrže potice in kruha stran ter si pridrži le suho skorjo. Lepo in nikakor pastirsko pa bi ne bilo od elevelandskih slovenskih župnikov, da bi v svoji čuječ-nosti zaostali za drugonarodtiimi župniki, da bi mirno zrli na to, da izlivajo dan za dnem odpadniški listi med naše ljudstvo njih smrdljivi gnoj in napajajo z njim ljudi, ki radi svojih okoliščin ne morejo soditi o bistvenosti in resničnosti teh ostudnih izmišljotin, peklenskih laži, hudobnih obrekovanj in nesramnega natolcevanja. Ko bi se "Amerika" tako "strašno" skrbno ne varovala, da ne bi pisala kaj preveč katoliškega, ne rabimo nobene polemike, ampak da bi bila vsaj toliko v resnici nepristranska, kakor so navadni nepristranski amerikanski angleški dnevniki, bi bilo tudi nekaj bolje za resnico o katoliškem razmerju v slovenskem Clevelandu. Toda "Amerika" povzema katoliške (?) stvari, kadar sploh kaj omeni, iz najbolj katoličan-stvu sovražnih virov. Na katoliško cerkev in njene voditelje, sv. Očeta, škofe, posebno pa na domačega škofa, gleda "Amerika" skoz očala nekega lokalnega, steklega, nemškutareko-jezi-karskega časnika, ki pri vsaki mogoči priložnosti, in nepriložnosti zasadi svo je od sovraštva do katoliške cerkve penaste čeljusti v domačega škofa, v papeža, sploh v vsako katoliško stvar in mu je žal, da ga ni bilo navzočega, ko je litvaril Bog svet, da bi Mu bi dajal nasvete. "Cl. Ani." pa povzema po njem, in zato je posebno, kadar piše o papežu ali domačem škofu, neza- ba, da bode tudi v Clevelandski slovenski naselbini lahko šel duhovnik po cesti, ne da se ga napada z grdimi o-pazkami. J J. Oman. Cleveland, O. — Išče se Matija Po gorele. Pred kratkim je njenda čisto pogorel v Jolietu. Mož je doma od Pueblo, Colo., 20. jan. — V tukajšnji nikjer, od koder je tudi pred nekaj ča- j slov. cerkveni dvorani smo imeli dne som prišel v Cleveland in se zopet , ■ H. jan. letno zborovanje, katerega so krajšem bivanju tukaj p, vrnil nazaj e farani jako mnogoštevilno vdeležili. On je belega obraza, kadar se obrije in j Navzoči so ve'selo odobravali delova-črnih oči, posebno zmožnih branja ro-!nje lanskega cerkvenega odbora, ker kopisov. Postave je 'srednje in precej j smo poleg mnogih novih naprav še od-dolgih nog, zmožnih dolgih in hitrih j plačali dvatisoč dolga, tako da nam korakov, tako da dolgost, kot je na j ostane samo dva tisoč dolga, katerega primer od Colliinvoodske cerkve pa do -nio naredili pred dvema letoma, ko pokopališča, prehodi v par minutah, j smo izplačali slovaški del fare. Za Tudi ima omenjeni dolge prs-e, spo- • novi odbor in nabiralce prispevskov sobne za razvezovanje trakov od na-h" bili izvoljeni: na Grovu: Fran Lek-grobnih vencev. Predvsem pa se ga še, Miha Papež, Jos. Egan, John Tron-lahko pozna na dolgem jeziku, kratkih j tel; na Belstnerju: Jakob Krašovic, laseh in še krajšem spominu. Tukaj i Jos. Bozaič, Jos. Šile, Anton Glač; na je kar mimo grede poz; bil, da je, po Blende: Fr. Petkovšek in Jos. Zalar; pomoti seveda, vzel rokopise Rev. "a Minnequa: John Lavšin, A. Spelič And. Smrekarja in se je celo izrazil. >n Ant. Valentičič. Nadzorniki knjig: da 'so "najbrže farji pobrali vse to". Ivan Snedec, Jos. Čulig in Al. Anžič. Potem ko je odšel iz Clevei; nda, je' Društveno se posebno odlikujejo revež taval okrog, ali vsaj doniš nice i dečki in deklice. Dečkov v sv. Aloj-pisane od njega so prihajale iz fitt- zija dr. je okoli 150, ki se ne potikajo burga, Chicage in še drugih mest. Ve-1 v nejeverskih šolah, hodijo pogosto k del pa se je že tukaj čudno, tako da sv. zakramentom in služijo pri altarju. se ljudje bojijo za njegoi o duševno j Sledeči so pri zadnji seji dobili 'spo-ravnotežje. Stal je namreč na koncu minske križce, ker so vstrajali do 15-grobne jame pri pogrebu pokojnega tega leta v zvezi: Ivan Papež, Ivan Rev. Andrej Smrekarja ter prežveko-j Strav, Jos. Šile in Jakie Papež. De-val med vsem govorom in moUrvijo ■ kletca ostanejo v društ. sv. Neže pod ali od žalosti ali je imel res ka^med istimi pogoji do 18tega leta. Obe dr. zobmi, ne vem — kakor vaški kozel, ki tudi gojita cerkveno petje, lepotičita se masti ravno z zadnjo škrico župano-1 cerkev ter prispevata h knjižnici za ve suknje. Bil je velik prijatelj po- mladež. Dekletca, ki so vstrajale v kojnega č. gospoda in zato je po svo- zvezi do omenjene starosti ter spreje-jem lastnem testamentu podedoval ve- Prvi in edini slovenski pogrebniški zavod Ustanovljen L 1*95. liko vredne rokopise in tako pripravil sestro rajnega Smrekarja ob vse. kar ji le lepe spominske medalije, so bile sledeče: Anica Snedec, Angela Jaklič, Rozika Thomas, Francika Roje, Anica je bilo najdražje in sploh kake vred- Kozjan, Micika Geršič. Dr. sv. Neže nosti, ki jo je zapustil njen brat. Če j je zadnje leto tudi narastlo do lepega kedo torej kaj ve o njem. naj blago j števila 160. voli naznaniti Clevelandskim možem, i Društvo večinoma omoženih Sio-ki ga težko pričakujejo. Naslov: Cen-! venk, sv. Ane, altarno društvo goreče tral Police Station, Cleveland, O., ali S oskrbuje zaljšanje cerkve ter pohvalno pa na pospešuje vdeležbo za stanovske go- Naročnika iz "Šestega mesta", vore vsak mesec. Pri zadnji seji so glasovale, da se iz družbene blagajne žensk, ki prosijo, da se postavi glaso-1 nesljiva in se mora splošno v katoli-vanje o lokalni opciji na balot meseca, ških rečcli brati s pestjo soli, ne le s aprila. Boj se bo vršil proti licenci-ranemtt ali dopuščenemu salunu, ki sme biti odprt od 5. ure zjutraj do polnoči. Da noben drugi trgovec ne zahteva take predpravice, je eno iz-1 med dejstev, ki se bodo poudarjala v I volitveni kampanji, ki se kmalu prične. Trgovci bodo baje podpirali "suhače", ker so prepričani, da je za "business" boljše brez salunov. Nad polovico podpisov, potrebnih, da se postavi "suhaški" predlog na balot, je že dobljenih; in "ministri" trdijo, da bo do dne 6. febr. že več ko dovolj podpisov na peticijah. — Zanimiva je v zvezi s tem brzojavka, ki jo je prinesla "The Chicago Daily Tribune" (največji dnevnik na svetu!) in ki se glasi: "Joliet, 111., 21. jan. — Po snočnjem velikem shodu ministrov in meščanov so danes članice (zveze) 'Harwood Equality League', organizacije sufragetk, vštev-ši mnoge odlične žene, odklonile vsako sodelovanje s prohibicionisti, ki so pričeli'svojo kampanjo na svojem shodu. Omenjena liga ali zveza ni hotela niti potrditi gibanja za odpravo salunov v Jolietu." — Tako brzojavka. Potemtakem so se ženske prve postavile par zrni, dasiravno je tri četrtine nje nih naročnikov katoličanov, ki imajo polno pravico, da se njih višjih dušnih pastirjev ne postavlja vedno v slabo luč ali pa celo sramoti in zaničuje. Clevelandski škof pa je tudi zaslužen vsega spoštovanja, ker se vedno trudi ustreči vsem ljudem, kolikor je mogoča pri tolikanjem številu narodnosti, kakor je v tej škofiji. Da bi pa vsa- ne zaostaja za drugim, pač pa tekmuje Houston, Pa., 23: jan. — Cenjeni g. urednik: — Minulo je že nekaj časa, odkar se ni nič čitalo iz naše sloven ske naselbine v nam priljubljenem Amerikanskem Slovencu. A žal pa, da Vam sedaj moram poročati žalostno novico. Dne 19. januarja t. 1. je za vedno zaspal, previden s sv. zakramenti, v lepi dobi svoje starosti 38 let, dobri član treh podpornih društev, blagi mož oziroma oče svojih sedmerih nepreskrbljenih otrok, Ivan Verhovec. Pokopan je bil na katoliškem pokopališču v Canonsburgu, Pa. Pokojni je bil mirnega značaja, splošno priljubljen, živel je zadovoljno s svojo družino. Doma je bil iz Vrhnike: fara Horjul ha Notranjskem. Tukaj zapušča soprogo, 7 otrok, najmlajši : . star 8 mesecev, najstarejši 14 let, in i brate Društvo "Jutranja Zarja" štev. 29 S. D. P. Z. v Meadow Lands, Pa. mu je krasen venec kupilo na grob z napisom: "Zadnji pozdrav Ti kliče društvo 'Jutranja Zarja' št. 29." V ponedeljek dne 26. januarja se bo-teta poročila v cerkvi sv. Barbare v Bridgeville, Pa., g. John Progar z gdč. Matildo Krašna. Ženin je doma iz fare Prečne na Dolenjskem, ueveita je doma iz Budanj pri Vipavi na Notranjskem. Želimo obilo sreče! Z delom gre sedaj tukaj prav slabo, bodisi po fabrikah, ali pa po jamah. Nekatere jame delajo po dva do štiri dni na teden; tri jame, ki so last Pittsburg Coal Co., pa že počivajo 2 meseca, in se še nič ne ve za čas, kedaj 'se zbudijo. Konečno pozdravljam rojake in rojakinje širom ljudovlade. Tebi P*. Amerikanski Slovenec, želim nuiogo mnogo naročnikov. John Pelhan, zastopnik. Mt. Olive, 111., 20. jan. — Cenjeno uredništvo A. S.! Maiokedaj se sliši i* te naselbine kak glas. Slovencev nas je malo število in še ti skoro vsak druzega mišljenja. Torej o napredku niti govora ni. — Na društvenem polju smo še nekako dobro preskrbljeni. V prvi vrsti stoji društvo sv. Barbare št. 97 K. S. K. J. Na boljši podlagi bi še stalo, ko bi s« društveni uradniki malo več zanimn^/a društvo, ne pa za osebne prepirt: zelwti jim je tudi malo več dostojnosti v i.ijili uradu. — Delavske razmere so začasno precej povoljne, ker se steka stara pogodba. Za v delo priti stranskim, pa ni svetovati, ker so zaprli pri unijskem loikelnu Charter za nedoločen čas. Na 12. t. m. obiskali srno trije člani omenjenega društva po društ. potu napredno naselbino naših vrlih rojakov in bratov v Jolietu. Ponosno se dvigajo visoki stolpi iznad čistega in prijaznega mesta, tako da se že od daleč mora trditi, da tukaj prebivajo verni in napredni narodi. Da naš narod naročita dva lepa angela za blagoslovljeno vodo in tudi šest krasnih svečnikov za glavni altar. To vzgledni. i društvo v naselbini šteje sedaj 120 čla-| nic, ki so vse tudi vpisane v apostolsko molitev presv. Srca Jezusovega. — Sam si le sam, ali v zvezi je moč. G. iiSSoiifaia » S !fi HŠi!=ni! m §i ZA KRATEK ČAS. m iiiafafi^fiffiffiSiiEii^ Anton Nemanich in Sin 1002 N. Chicago Street Konjuštiiica tia 205-207 Ohio St.. Joliet, 111. Priporoča slavnemu občinstvu svoj zavod, ki j« eden največjih ▼ mestu; ima lastno zasebno ambulanco, ki je najlepša t Joliet* ia mrtvaške yozove in kočije. Na pozive se posluži rsak čas ponoči in podneru. Kadar rabite kaj * naši stroki se oglasite ali telefonajta. Chicag« »L 2575 in N. W. 344. Naši kočijaži in rsi delavci »o Slovene' // Urada telefon Chicago 100. CV// Stanovanja telefon Chi. 3247 — JOS. KLEPEC JAVNI NOTAR 1006 N. CHICAGO ST. JOLIET, ILL. v uradu zvečer do 8. ure ob nedeljah od 9—12. zl i rr : Zi h« j« 2( . j« ž< n I d ■ zl k č S k X Sodnik obtoežncu: "Obsodim vas na dva dni zapora, ker ste zlomili stol na glavi tožnika." Obtoženec: "Gospod sodnik, saj nisem imel namena zlomiti stol." 161etna gospodična: "Strašni so ti možki po mestu! Danes je zopet eden za menoj lazil. Seveda ga nisem ne enkrat pogledala. Bil je vitek fant, z brčicami pod nosom po angleški modi. imel je velike, modre, sanjave oči..." Bolnik k zdravniku: "To vam pa povem, gospod doktor! Če mi odrežete obe nogi, nikdar več ne pridem k vam.' Gospod vpraša štiriletno Mary: "Zakaj tako strašno jokaš, punčika?" Mary: "Moji brati in sestre, ki hodijo v šolo, imajo počitnice, jaz pa ne, hu!" Gospodinja mesarju: "Kaj, 30 centov za funt teletine? Ali je to morebiti kos zlatega teleta, ki so ga Egipčani častili?" Kapitan ladje natakarju, ki mu prinese precej slabo juho: "Kako pa to reč imenujete tu na suhem?" "Govejo juho, gospod kapitan." "Glej ga šmenta, trideset let sem se vozil po goveji juhi, pa nisem tega pogruntal." Ona: "Ti surovež, kje sem pač imela glavo, ko sem sklenila, da te vzamem?" On: "Na moji rami." Žena: "Lepe reči si uganjal, dragi mož, medtem, ko sem bila jaz na počitnicah. Papiga kliče zdaj samo "živijo" in "eks"." kemu kislemu želodcu ustregel, tega niti Bog v svoji vsemogočnosti ni mogel storiti, a krivda ni božja, ampak želodčeva. "Ameriki" bi torej svetovali, naj gre kupovat grocerijo v gro-cerijo, obleko h krojaču, železnino v "hardware store", katoliške novice pa naj jemlje iz katoliških virov, kakor delajo tudi drugi pametni, čeravno nepristranski časniki. Konečno pa pripomnim, da bodem pošiljal naročnino za "Ave Maria" tu pa "Bogoljub", dokler se ne dobi zastopnik za nju. Ta dva lista, ali pa vsaj eden izmed njih, naj bode v vsaki slovenski hiši. Vsak, ki je že narofc-nik, naj pridobi še jednega, in tako se bode širilo dobro katoliško branje in z njim se bo širila resnica in izobraz- drugim, se vsak lahko prepriča, ko pride na Chicago street. Tu nam priča ponosna župnijska cerkev sv. Jožefa z dvema stolpoma, poleg nje župnijska nova šola in župnišče, vse to zadosti trdno priča naprednost vernih naših rojakov. Ravno tako se tudi s trgovinami dobro preskrbljeni, isto tudi kar se da za žejo ugasiti. Naprednost se kaže na stavbi K. S. K. J., isto potrjuje tiskarna Amer. Slovenca, katera odgovarja z vsem modernemu času — moderni stroji in prijazno službujoče osobje. Torej vsa čast vrlim naprednjakom jolietskim. Objedneti) se pa fskreno zahvalimo vsem glav. odbornikom K. S. K. J. za prijazen sprejem, isto tako tudi g. Rev. John Kranjcu, g. Nemanichu in vsem dru- Brivec (počasen patron gospodu"): "Oprostite, gospod Sršen, vaši lasi pa že sivi postajajo." Sršen: "Nič se ne čudim temu, pomislite, kako dolgo že sedim tu na tem preklicanem stolu." Njena volja. Gospod: "Vaš mož torej nič več ne kadi? K temu je potrebno gotovo mnogo trdne volje?!" Ona: "O te imam dosti." Bolni otroci radi uživajo Severove Kapljice za o-troke (Severa's Soothing Drops). Matere vedo, da jim pomagajo. Mrs. Jos, F. Mikulis, iz Severance, Colo, nam je pisala sledeče pismo: "Severove Kapljice za otroke so izborile. Podale so hitro olajšbo našemu bolnemu o-troku. Naš otrok je sedaj zdrav." — Poskusite jih zoper koliko, krče in druge otročje bolezni. So popolnoma neškodljive ter ne vsebujejo nikakih opijskih lekov. Cena 25 centov v vseh lekarnah ali pa od nas. W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa. Buchanan-Daley Co. Desplaities and Allen Sts. JOLIET, ILLINOIS Les za Stavbe in Premog Največja zaloga v mestu predno naroČite dobite našo ceno TELEFONI 579 Square Deal Vsakemu Frank Brudef Prva in največja Slov. Grocerija in Mesnic^ Cenj. »lov. občinstvu v I.a Sallo in okolici priporofhin svn* zalogo najboljših gtooerij t«r vedno svežima mesu Cene ztnero 514 Third St. • ■ Phone 492-® AMBRIKANSKI SLOVBNEC, 27. JANUARJA 1914. 3. KRANJSKO. — Sklicanje kranjlskega deželnega zbora, ki je bilo nameravano za 9. t. m., se je moralo nekoliko odložiti radi zasedanja državnega zbora. » — Dopolnilna deželnozborska volitev na Notranjskem. Dne 6. t. m. se je zbralo v Št. Petru na Krasu nad 200 zaupnikov S. L. S. iz sodnih okrajev Postojna, Ilirska Bistrica, Senožeče, Lož, Cerknica, Logatec. Zaupniki so soglasno sklenili, da bodi kandidat S. L. S. pri dopolnilni deželno-zbortski volitvi v zgoraj omenjenih o-krajih državni poslanec Jožef Gostin-čar v Ljubljani. Izvršilni odbor S. L. 5. je temu sklepu notranjskih zaupnikov soglasno pritrdil. — Nova podružnica Kranjske kmetijske družbe se je ustanovila dne 23. dec. 1913 v Štangi pri Litiji. Pristopilo je takoj 40 članov, ki so z navdušenjem vsprejeli veselo vast tajništva glavne družbe o nakazani drž. podpori 500 K za pospeševanje sadjarstva v Stangi. — Kmetijske poučne tečaje je priredil deželni odbor kranjski dne 4. in 6. t. m. v Begunjah na Gorenjskem, v Podbrezju, v Šentpetru pri Novem mestu in v Prečni. —Gospodinjski tečaji deželnega odbora so se pričeli v novem letu v Cir-knici, Moravčah, Radomljah in Šmart-nem pri Litiji. — Vel. Lašče. Slavni deželni odbor je na prošnjo g. dr. Raznožnika in kaplana za podporo nesrečni družini A. Grebene na Bambčevem dovolil znat-no vsoto K 250 kot novoletno darilo. •«— Srbsko sožalje. Glavni urednik belgrajske "Straže", g. Šijački, je poslal "Slovencu" sožalno brzojavko o Priliki dr. Žitnikove smrti. — Germaniziranje slovenskih sodnikov. K predstojniku največjega slovenskega okrajnega sodišča so prišli Slovenski sodniki, da mu udano izrečejo svoje novoletne čestitke. V imenu vseh je najstarejši govoril v slovenskem jeziku. Sodni predstojnik — Slovenec — je pod pritiskom od zgoraj čutil potrebo, da se zahvali za čestitke v blaženi nemščini, kajti slovenščina se v najbližnjem času pri slov. sodiščih isploh več ne bo smela govoriti. St- Iz orlovske organizacij.fi- .V dneh, 0• v Kranjski gori č. g. Jožef Pečar, vPok. duhovnik v 66. letu istarosti, po kletnem mučnem trpljenju. — Na Poti v ljubljansko bolnišnico je umrl f Kobijev hlapec iz Podpeči, Franc O-blak. — V Št. Vidu na Dolenjskem Je umrl g. Ivan Kristan, posestnik in Poštar. — V Škofji Loki je umrl g. Oton Guzelj, posestnik in trgovec. Umrli so v Ljubljani: Paškal Do-^'janovič, bivši brivec, 71 let. — Iva-Demšar, zasebnica, 56 let. — Jakob favliha, delavec, 67 let. — Fr. Volč, ^Ijarski mojster, 49 let. — Frančiška *'šter, žagarjeva žena, 37 let. — Franc ®'etel, mestni delavec, 64 let. — Aloj-Ljubic, mestni ubožec, 78 let. — Anton Piteri, kleparski pomočnik, 48 let. —• Nagla smrt. Št. Jernej, 26. de-Cembra. Sv. Štefana dan je šla krasna procesija — petdeset parov konj v Sta-°vas s svojimi jezdeci priporočit se Sv- Štefanu za varstvo. Nazaj grede "»Padejo Franceta Gorenc z Gradišča abosti in sicer vedno zdravi 42 let Hari France je bil v kratkem — mrlič, čuden »lučaj. . Na železniški progi ubit. Dne 6. p"' se je vračal po železniški progi iz rosuplja domov v Spodnjo Slivnico Posestnik Jožef Gruden. Mož je pred ei1 Pri delu izgubil desno oko, zato ni Pazil, da na desni strani prihaja vlak. je moža zagrabil in ga vrgel s ^ silo nn levo stran ne neki kamen, Je bil mož takoj mrtev. Zapušča ueni nepreskrbljenih otrok. ^-Zmrzni, na potu. Iz Podsmreke * Z J:ikob Drenški, najemnik na Šel e2neni' rodom Hrvat, je 4. t. m. od-j v Dešeniško, da bi obfekal svoje >n znance, katerih že dolgo ni jc • Na potu je obiskal tudi neko »Uu ° ? Pregradi, ki proti pritnerne-'''ačilu zna povedati na karte, kaj U nia"jka in če mu je narejeno. — kcr8°Vo ženo A'10 je bolela noga, in "'ravniki s kartami in stičnimi ne-mo °««ni bolnih nog ne zdravijo, je Pot,'' - ženska v Pregradi priskočiti na m0j0c" ~~ ^'a poti domov pa je skrbni ŠPcl.oslabel. Pomoči je poprosil pri toplih v Podsredi, da ga spuste v . . -obo. j£ ostal zunaj na dvorišču. i ESS- K*es Ker ga pa gospodinja ni laj na dvorišču, ti zgrudil na tla J« ubil reca. Na sv. Štefana dan se Pri sv, Jtirju na Griču pri Izla- kah Štefan Kralj, padel je preko balkona Kaprolove gostilne ob 2. uri zjutraj. Zapušča ženo in 8 otrok, katerim je očetova smrt napravila globoko žalost. Poprej je bil dva dni prebil v rudokopu v Zagorju, pa je bil nekam omotičen ter je zgrešil izhod. — Ponesrečenih rudarjev v Vremah še nJso našli. Iz Vrem, 7. jan.: Rudniška nesreča nas še vedno vznemirja. Dela se noč in dan. Ukaz se glasi: devet trupel ponesrečencev mora ven. Toda kedaj? Pravijo, da do trupel še šest tednov ne pridejo. — Rojak v tujini umorjen in oropan. Z Grahova, 7. jun.: V Kovadnu pri Kronstadtu na Solnograškem je bil za-vratno ustreljen in oropan 37-letni drvar Blaž Kozorog s Koritnice. Iz gozda, kjer je drvarilo tudi več njegovih rojakov in drugorodcev, je šel oni dan v Kovadno kupit obleko. Ker je imel svojega denarja le 60 K, si je izposodil še 60 K. Za obleko je dal 75 K. Sodi se, da je potem zapustil mesto in se vrnil v gozd. Sledil mu je gotovo ropar, ga na samoti ustrelil, mu pobral denar in novo obleko, ki jo je imel na sebi, in ga zavlekel v sami spodnji obleki v listje. Našla ga je neka žena, ko je grabila steljo. Orožniki so zaprli več naših drvarjev, ki so jih kmalu izpustili, ker jim niso mogli dokazati zločina. O roparju ni še do sedaj nobenega sledu. — Oh ti cigani! Tako je zdihovala 26. m. m. po Novem meistu vže priletna Katra Gerden iz Potoka pri Vel. Loki. Pravila je, da ima pri sodniji opraviti radi ciganske goljufije. Pripovedovala je ta-le dogodek: "Meseca novembra začeli sta prihajati k meni, kakor zdaj vem, dve ciganki in to Jo-hana in Berta Ful. Pripovedovali sta mi, posebno starejša, da so ji moža zaklali. Da je bil dober mož in da mu je bilo ime Rihard Reichardt. Molili sta vedno. Pripovedovali sta mij da sta vedeževalki. Taki sta bili, kakor malo manj kot svetnici. Starejša, to je Johana, je meni zaupno dejala, da je velika bolezen in nesreča v naši hiši in da se bode to kmalu pokazalo. To pa da more ona odpraviti s sv. mašami. Predno pa je za maše dati, mora poskusiti, da-li ima še to moč. Dala mi je domačo prejo in mi rekla, naj jo "razfeclam". Pri razfecljanju naj izgovarjam sv. križ in to v imenu Boga Očeta in Sina in sv. Duha. Ona pa je med tem kleče nekaj mrmrala. Raz-feclano prejo sem dala potem na poziv ciganki. Ta je to skupaj stisnila in jo položila na mizo. To razfeclano in stisnjeno predivo se je začelo vzdigo-vati. Sedaj je ciganka vzdihnila in dejala: "Mati, imam moč in vse bom zamogla narediti". Rekla mi je, naj ji dam 5 K za mašo. Dala sem ji, nakar je odšla. Prišla je drugič, govorila isto. Tako je prišla mnogokrat in zahtevala vedno več od mene. Dala sem ji po 50 K — 100 K — in 200 K. Povedala mi je, da je brala v črni knjigi, da je pred več leti Umrla v naši hiši žena, katera je zapustila poln lonec cekinov in da ta hodi po pokopališču. Da to dušo lahko reši in lonec cekinov dobi, zato potrebuje eno kokoš, pleče, masla, novo obleko in klobuk, ter mrtvaški prt. Zahtevala je 200 K. Dala sem ji 200 K — za te stvari. Povedala mi je, da jo zdaj ne bo, ker mora na pokopališču in v obližju istega čakati, da pa moram biti o tem tiho, ja nikomur nič omeniti, kajti drugače, če ljudje to zvedo, bi znorela, kakor v vasi neka kmetica Zajka. Med tem časom pa bo pošiljala druge k meni, da mi povedo o stvari. Tako je res parkrat prišla mala ciganka Berta Fuf. Pripovedovala mi je, da Johana vidi vsakokrat ono dušo, da bo kmalu rešena in da bode .tudi lonec denarja rešen, samo da rabi še 100 K. — Dala sem jih. Tako je prišla še dvakrat. Dala sem ji še 40 in 20 K. — Mojemu možu sem vzela iz hlač denar in zato je prišlo to na dan. Priznala sem svojemu možu Francu vse spletkarije in povedala, da sem naredila 1040 kron dolga. Bala sem se, da se res uresniči, da bom zblaznela, posebno, ker sem imela ženo za pošteno in res iskoraj svetnico. Malo ciganko so že vjeli. veliko Jolia-no Ful, doma je iz Grahovega, pa še niso dobili, — pa kaj nuca, denarja ne bo več!" — Sorodnik Ful — Rak pa je radi sleparij ušel iz zapora sodišča v Šoštanju. Omenjeni ciganki je nekaj časa novomeško županstvo v stari pec-nici preskrbovalo in to za časa porotnega slučaja — ker je Johani Ful sorodnik Rak priležnika ubil. — Vojaške godbe. Z ozirom na razne vesti, da namerava armadno vodstvo odpraviti polkovne godbe in jih preustrojiti v garnizijske godbe, izjavlja "Militaerische Rundschau", da so vse te vesti popolnoma neutemeljene in so nastale pomotoma o priliki nove ureditve plač godbenemu moštvu. Dotične odredbe, ki so se izvedle žc v decembru 1. 1912. povodom uvedbe dveletne službe, imajo le namen, dosedanje polkovne godbe vzdržati na dosedanji umetniški višini. — Umrljivost v Ljubljani. V preteklem letu je v Ljubljani umrlo 1178 oseb, tedaj 32 manj kakor leta 1912 in 194 manj nego leta 1911. Od teh 1178 oseb jih je umrlo dobrih 58 odst. v raznih hiralnicah, ubožnicah, sanatori- jih in bolnicah, kamor zahajajo večinoma bolniki s kmetov. Izredno u-godne zdravstvene razmere preteklega leta pa imajo svoj vzrok tudi v tem, da je vsled hladnega poletja izostala sicer običajna umrljivost otrok v prvem letu. ŠTAJARSKO — Potrjene obč. volitve. Že pred leti izvršene obč. volitve v Oseku v Slov. goricah, kjer je odklenkalo nem-škutarjem in'v Framu pri Mariboru so potrjene. — Proti občinskim volitvam v Cirknici pri Št. Ilju v Slov. goricah se je slovenska strapka pritožila, ker so Nemci uganjali reči, ki ne spadajo v krog poštenosti. —Wastianova zadeva se razvija dalje. Graško okr. sodišče za kazenske stvari je na štajerski deželni zbor poslalo vlogo, v kateri zahteva izročitev posl. Wastiana radi tatvine. Izjava prizadete knjigarne Leuschner & Luben-sky razvoja te zadeve ni mogla več preprečiti, ker je vso stvar že imelo v rokah državno pravdništvo. Seveda se bo ta reč še dolgo vlekla, ako štajerski deželni zbor ne bo sklican. — Po krivem na smrt obsojen? Dne 14. sept. leta 1912 so našli na cesti, ki pelje iz Judenburga v Fohnsdorf razkosano truplo brez glave, v katerem so sorodniki spoznali trgovca z živino Franca Schwarz iz Niederwoelza. Kot storilca so 25. sept. v Ljutomeru aretirali 421etnega mesarskega pomočnika Dominika Pole, pristojnega v Gorje. Pole je krivdo ves čas — pri prvem zaslišanju in pri glavni obravnavi, ki se je od 13. do 18. jan. 1913 vršila v Ljubnem — odločno tajil in dosledno izjavljal, da je roparski umor izvršil njegov tovariš, neki Pollak, katerega je natančno opisal. Pri glavni obravnavi se je iz lastne volje kot priča oglasil raznašalec telegramov Ivan Kristel in izjavil, da Pollaka pozna in da ga je 17. nov. 1912. videl na kolodvoru v Judenburgu. Njegov opis o Pollaku se je popolnoma strinjal s Polčevim. Vendar je bil Pole 18. jan. 1913 obsojen na vislice, a ga je cesar pomilostil. Svojo kazen odseda v kar-lauški kaznilnici, kjer je vedno tih in mračen. Je že od preje sušičav in je bolezen v kaznilnici še napredovala. 3. t. m. je pa orožništvo v Kozjem prijelo nekega moškega radi potepuštva, iz čegar listin in pisem, ki so jih našli pri njem .izhaja, da je to že kake 30-krat predkaznovani zlikovec Pollak, star 36 do 40 let. Tudi njegova zunanjost popolnoma odgovarja Polčeve-mu opisu. Pollaka ;so izročili okr. sodišču v Ljubnem. Ako se izkaže, da je to res osumljeni Pollak, se bo proces radi gori navedenega roparskega umora v najkrajšem času obnovil. — K temu se poroča z. dne 8» t. m. še sledeče: Pollak, lki se sedaj nahaja v zaporih ljubenskega okrožnega sodišča, taji doslej vsako krivdo na roparskem umoru trgovca z živino Schwar-za. Pravi, da ne pozna nobenega Pol-ca in tudi Schwarza ni poznal; tudi zanika, da bi se bil začasa Schwarzevega umora nahajal na Zg. Štajerskem. Drugače se pa njegova zunanjost popolnoma ujema s popisom, ki ga imajo o njem oblasti. Preiskavo vodi državni pravdnik pl. Selliers in se mora stvar o Pollakovi identiteti v kratkem pojasniti. — Smrtna kosa. Dne 4. t. m. je v župniji Št. Lenart pri Sedmih studencih umrl po dolgi in mučni bolezni v 80 letu starosti oče č. g. župnika Franca Treiberja, Tomaž Treiber. — Iz Ormoža. Dne 31. decembra smo pokopali najstarejšega našega meščana, uglednega moža Šimna Kan-driča, gostilničarja in posestnika tukaj, ki je dosegel redko starost 89 let. — Alkohol morilec. Radi preobilo zavžitega alkohola se je v Pulju zgrudila na cesti 37 letna A. Hočevar. Po-klicacli so rešilni voz, kateri je alko-holistinjo prepeljal v dež. bolnišnico. Nesrečnica je že med potjo umrla za alkoholnim zastrupljenjem. Hočevar-jeva je bila žalibog Slovenka, doma iz Gomilskega na Štajerskem. Živela je že več let v Pulju neporočena z nekim možkim in bila, kakor se čuje, zelo de-lomržna. — Novo ustanovljeno poštno in brzojavno ravnateljstvo v Celovcu so te dni otvorili na slovesen način. Navzoči Is o bili: gen. poštni ravnatelj pl. Wa-gner-Jauregg, dež. predsednik dr. baron Fries-Skene, knezoškof dr. Kalt-ner, dež. glavar baron Aichelburg, župan Metnitz in drugi. Slavnostni o-bed se je vršil v hotelu pri "Avstrijskem cesarju". — Samoumor gostilničarke. V Celovcu so iz kanala potegnili mrtvo žensko, ki je baje identična s 34-letno go-stilničarjevo soprogo C. M. iz Sv. Martina. — Ukradene cerkvene slike. V ce lovški župni cerkvi pri .sv, Ilju je bila te dni iz zakristije ukradena na platno slikana slika. Začasno so na dotično mesto obesili drugo sliko, ki je pa bil» tudi ukradena. — V Rakolah pri Vclikovcu je skočila vpričo svoje hčere v vodo posest-nica Marija Karpf, Kljub takojšnjemu iskanju jo še niso dobili. Žena je izvršila samoumor vsled družinskih prepirov in vsled tega, ker so ji pred kratkem zaprli moža, ker je ta med nekim prepirom streljal skozi okno na svojo sosedo. —rvvN* s. PRIMORSKO. — Krvav zločin. Iz Gorice se poroča: Te dni je na alessijskem kolodvoru neki elegantno oblečen tujec tamkaj istoječemu hotelskemu slugi izročil potni kovčeg, češ naj ga nese v hotel, kamor bo tudi sam kmalo prišel. Ker pa tujca tudi naslednji dan ni bilo, iz kovčeka pa je prihajal neznosen smrad, — so končno kovčeg odprli in našli v njem že gnjijočo moško glavo z vratom in nad členki odrezano fino žensko roko. Ker sta se nahajala na prstih te roke dva dragocena briljant-na prstana, je jasno, da ne gre za roparski umor, ampak najbrže za dvojen umor iz ljubosumnosti. Podrobnosti se še nobenih ni dognalo. —Avstro-ogrska mornarica. Dne 17. januarja so spustili v reški ladjedelnici v morje avstro-ogrski četrti dreadnought "Szent Bstvan". Novemu velikanu avstro-ogrske mornarice je ku-movala nadvojvodinja Marija Terezija. Vse avstro-ogrske vojne ladje se prebarvajo višnjevosivo, tako da bodo na odprtem morju v daljavi zelo težko o-paziti. — 70. rojstni dan je praznoval 7. t. m na Kostanjevici naš sloveči jezikoslovec, P. Stanko Škrabec. — 601etni rojstni dan je isti dan praznoval gvar-dijan na Sv. Gori, P. Marijan Širca. — "V zemlji domači da truplo leži." Dne 5. t. m. je v Villi Vincentini blizu Ogleja na Goriškem v 88 letu zaspal v GospoS^diamantnomašnik in slovenski pisateM Jožef Furlani. Služboval je med Furlani, a ostal je vedno zvest svojemu narodu. Zemski o-stanki rajnega se prepeljejo iz Ville Vincentine k Sv. Andražu poleg Gorice "v zemlji domači da truplo leži". HRVATSKO. □ — 40,000 K podpore je nakazala hrvatska vlada za one Hrvate v Ameriki, ki bi se radi vrnili. — Dr. Amruš za Mohorjevo družbo. "Obzor" poroča, da je bivši zagrebški župan dr. M. Amruš podaril po 1000 K: Družbi sv. Cirila in Metoda za Istro, družbi sv. Mohorja v Celovcu in enaki družbi (Sv. Jeronima) v Zagrebu. — Novo semenišče se je otvorilo slovespo v Djakovu. Semenišče je eno najlepših v celi monarhiji. — Novo sleparsko banko so odkrili v Zagrebu pod imenom "Hrvatska konsumno-produktivna banka". Najela je 7 strojepisk, ki so položile skupno 2000 kron jamstva, plače pa še niso dobile. V blagajni je preiskovalni sodnik našel en sam vinar. — Umrl je v Kuzmincu tamošnji župnik Mijo Kovačič. — Umrl je v Zagrebu bivši župnik v Topolovcu in poslanec okraja Ivanec Andrija Jambrešič. —Umrla je v Lovrani Ivana Sajevič, bivša članica hrvaškega gledališča v Zagrebu. Zemljepisna karta balkanskih držav, povečanih po zadnjih dveh vojnah, in kralj novoustanovljene albanske države. Neki avstrijski strokovnjak je sestavil mapo ali zemljepisno karto, ki kaže povečane balkanske države po zadnjih dveh balkanskih vojnah. Bolgarsko ozemlje se je povečalo za samo 16 odstotkov, dočim je pridobila Grška, ki se je najmanj udeleževala bojev, celili 87 odstotkov svojega prejšnjega ozemlja. V slučaju Bolgarije pomeni to narastek za 6,000 štirijaških milj in v slučaju Grške nekaj nad 21,000. Srbija je pridobila 80 odstotkov, ali 14,000 štirijaških milj, in Črna Gora 60 odstotkov, ali 2,000 štirijaških milj. Ustanovljena je bila nova neodvisna albanska država, ki meri nekaj manj nego 11,000 štirijaških milj. Turčija pa je izgubila skoro vse od tega. Sedanje prebivavstvo balkanskih držav, razun Turčije, šteje okoli 24.000,000 duš. Princ Viljem Wied je izbran kot albanski kralj. Math. Ger&esich GOSTILNA Broadway and West Avenue. BRADLEY, ILL. Kadar se mudite v naši okolici ne pozabite se oglasiti v mojem salunu. NAJBOLJŠA POSTREŽBA. NOVA GOSTILNA Matt. Stefanich Corner State & Clay Streets across the track, one block south of Ohio St., Joliet, 111. še priporočam rojakom in jih vabim da me posetijo v obilnem številu ▼ mojem lastnem domu in salunu. Še zahvalim vsem za dosedanjo naklonjenost. — DOBRO-DOŠLI! i Joliet Citizens Brewing Co- ! North Collins St., Joliet, III. Mod idepti reki. jd izdal knjig Etienne Rey je' izdal knjigo pod naslovom "Moralne id* nemoralne mak-sime"; izmed mnogih tu par rekov: Naj je postava tudi za vse enaka, — dobiček od nje ima vedno bogatin. — Biti pošten, še ni vse; človek se mora znati tudi tolažiti nad tem. — Časih čuti človek neizmerno in tajinstveno hrepenenje po sreči, ki se izpolnjena izkaže kot čisto majhno, revno in smešno veselje. — Marsikaj pogrešamo pri ljudeh, ki postajajo bogati. Fiite H313s. Brand." pivo I Izdelovalci najboljšega pira sodčkih in steklenicah. Rojaki priporočajte Amerik. Slovenca. Najhitreje in najceneje pošiljo DENARJE V STARO DOMOVINO Denarne nakaznice izplačuje c. I poštna hranilnica na Dnnajn 82 Cortland St. New York. PODRUŽNICA: 6104 St. Clair Ave., N. E. Cleveland, Ohio. AMERIKANSKI SLOVENEC. 27. JANUARJA 1914 Krmar Milanovič. POVEST. Proste po RuMalloTem romana "Krmar Holdiworth." (Dalje.) OSEMNAJSTO POGLAVJE. V Zapolju. Bilo je ob desetih dopoldne, ko je Milanovič dospel v Zapolje in izstopil v bližnji gostilni. Tu je hotel ostati samo toliko časa, da bi poizvedel potrebne stvari in našel primerno stanovanje. Po kratkem odmoru se je odpravil po svojih potih. Vedno silnejši nemir se je polašče-val njegovega srca. Sedaj se je nahajal tam, kjer je živela Vida; vsak hip, vsak trenutek se je lahko primerilo, da jo nenadoma ugleda pred seboj. Za-hrepenel je po takem srečanju, a istočasno se je tega zopet prestrašil, dasi sc je stokrat in stokrat tolažil z mislijo, da ga ona ne bo poznala. V to razmišljanje zatopljen, je opiraje se na palico, korakal počasi po glavni ulici. Kadar je srečal kako deklico, ki se je igrala na cesti ali ob strani služkinje stopicala po trgu, vedno mu je zastalo srce in obledelo lice, kajti zmiraj je menil, da je morda tO njegov lastni, nepoznani, a vendar tako iskreno ljubljeni otrok. Sčasoma se je nekoliko pomiril, da je začel premišljevati, kako bi najlažje poizvedel za stanovanje svoje žene. Lekarna, mimo katere je slučajno prišel, se mu je zdela za to najpriprav-nejši kraj. Stopil je notri. Plešast mož, z velikanskimi očali na nosu, najbrž lekarnar sam, ga pri vratih stoječ prijazno pozdravi. "Morda veste povedati, kje stanuje zobozdravnik Štefič? Lekarnar, ki mu je bilo to dobro znano, se popraska za ušesi, kakor bi nekaj preudarjal. Tudi on sam je znal namreč dreti zobe in zato ni bil nič kaj vesel, da ta tujec vprašuje po njegovem nasprotniku; tudi sam bi bil rad imel kaj posla in zaslužka. "Ime mi je seveda znano, a prosim — morda Vam zobje kaj nagajajo?" "Ne, samo za stanovanje gospoda Stefiča bi rad vedel." "A, tako. — Veste," nadaljuje lekarnar zroč Milanoviču ostro v obraz, "ni sicer moja navada, da bi koga opravljal — sploh nočem imenovati nobe nega imena in nikomur delati krivice— a sramota je, da umetnost, kakor je zobozdravniški posel, izvršujejo ljudje, ki ne ločijo zoba od zoba in so udani pijači, da se jim tresejo roke kakor okna starega poštnega voza po hri bovškem kolovozu." "Menite, da je gospod Štefič udau pijači"" "Tega nisem rekel in tudi nisem povedal nobenega imena," odvrne lekarnar nekoliko v zadregi, "zakaj za ves svet nočem komu škodovati na njegovem dobrem imenu, a če bi me slučajno boleli zobje in bi si hotel dali trgati meso in mesariti svoje čeljusti, vem, kam bi se moral obrniti." "In kje stanuje ta gospod Štefič?' ponovi Milanovič svoje vprašanje. "Če se ne motim," odvrne mrko lekarnar, ko vidi, da mora z odgovorom na dan, "stanuje mož, po katerem vprašujete, na cesti, ki pelje v Oglej. Vsaj včeraj je še stanoval tam; a žali-bog so na svetu ljudje, ki so tako odvisni od svojih gospodarjev, da človek ne ve, kaj jih je morda danes zjutraj doletelo." Milanovič se zahvali za ne baš lju-beznjivo pojasnilo in odide. Dasi je smatral lekarnarjevo besedičenje bolj za obrekovanje, ki ga je narekovala zavist, mu vendar vse to nikakor ni hotelo iz glave in skrb mu je stiskala srce. Kakšno življenje ima njegova Vida, če je mož res pijanec in povrhu še tako reven, kakor je bilo sklepati iz lekarnarjevega precej jasnega nami gavanja. Pri tej misli mu je hotela skoraj zavreti kri. Nehote je krep kejše stisnil palico in mrmral nekaj nerazumljivega. Predzadnja hiša na levi je bila ona, ki jo je iskal. Nad vrati je visela svetilka z modrim in rdečim steklom, na majhni medeni ploščici je pa bilo bra ti Šteiičevo ime in njegov poklic. Milanovič skoraj ni upal dvigniti oči, da bi si natančneje ogledal hišo; Spreletevala sta ga mraz in vročina in pot mu je močil čelo, Hitro se je obrnil, šel do začetka ceste, tam nekoliko postal, nato se p; zopet vrnil nazaj. Med stavbami na desni strani ceste je zagledal tudi hišo, ki je bila videti že precej stara; vendar sta njena čedna zunanjost in skrbno obdelani vrt zadaj pričala, da vlada tu marljiva gospodinja. Na oknu v pritličju je visela tablica z napisom: "Tu se odda v najem nekaj sob." Milanovič stopi v vratom in pozvoni. Ženska, prijaznega obraza, srednje starosti mu odpre in vpraša, kaj želi. "Rad bi videl sobe, ki jih dajete ■ najem." "Prosim, vstopite in pojdite z me noj." Najprej ga je peljala v precej veliko sobo, ki je bila dokaj udobno in primemo opremljena z raznim pohištvom, ki sicer ni bilo več novo, vendar pa še trpežno in čedno. Poleg te je bila manjša sobica, ki je služila za spalnico. Milanoviču je stanovanje u-gajalo in ker gospodinja ni zahtevala visoke cene, sta se hitro pogodila. /ena je postala zelo prijazna in zgovorna in začela pripovedovati, da je vdova in da stanuje v hiši sama s svojo staro, onemoglo materjo, ki zapusti v tednu morda samo enkrat sobo, da polne se na vrtu navžije svežega zraka. "Tež ko bi našli mirnejše stanovanje, kakor je naše," je pripomnila in šla, da raz kaže tudi ostale sobe. Ko sta se vrnila, je Milanovič poprosil dovoljenja, da bi si smel nekoliko odpočiti, sedel je k oknu, ki je držalo na cesto in skozi katero je bila vid na tudi hiša, v kateri je stanoval zobozdravnik. Tako blizu svoje žene je bil! Le šiloma je mogel premagati velikansko razburjenost, ki mu jo je povzročala ta misel. S kolikor mogoče mirnim in krepkim glasom se je obrnil na gospodinjo z vprašanjem, ali so ji znani ljudje v bližini "V veliki večini poznam skoraj vse, dasi ne občujem mnogo z njimi." "Ko sem šel prej po cesti, sem z začudenjem opazil, da stanuje tu nasproti neki zobozdravnik; ta vendar težko izhaja v tem kraju?" "V mislih imate gospoda Štefiča; ah, ta bi imel lahko lepe dohodke, saj je prav spreten zobozdravnik, pa seve da, kdor tako živi kakor on, ga morajo ljudje zapuščati." "Kaj pa vendar počenja?" "Ali sta morda znanca, da Vas zanima njegovo življenje?" "Ne. Še nikdar v življenju ga nisem videl." "No, kar naravnost bom povedala, nesrečna pijača je kriva, da je prišel skoraj ob kruh." Milanovič se je trudil na vse kriplje, da bi ohranil mirno in hladnokrvno obličje, ko je dalje vprašal: "Ali je poročen?" "Seveda. Njegova žena je vdova po nadkrmarju Milanoviču, zelo prijazna in ljubezniva dušica. Ej, to je zalo stna, žalostna povest. Prej je stanovala v Podgradu. Njen mož se je ponesrečil na morju in se ni več vrnil. Z delom svojih rok ni mogla več preživljati sebe in svojega otroka, in v skrajni revščini se je poročila s Štefi-čem. Kakor se mi zdi, je bridko njeno sedanje življenje. Včasih, kadar prideve skupaj, kaj pokramljave in si potožive zaupno druga drugi svoje bridkosti." Milanovič je vedel sedaj dovolj in se je dvignil. "Kajne, jutri že lahko pridem?" "Da, kadarkoli hočete." "Dobro, tedaj jutri. Moje ime je Matko.'' Iz žepa je potegnil denarnico, vzel iz nje nekaj denarja in nadaljeval: "Vzemite, prosim, to kot predujem. Rad bi ostal pri Vas kot v pokoju in mislim to tudi storiti, ker upam, da se bom v Vaši hiši počutil prav iz-borno." Žena je vesela spravila denarce in si mislila sama pri sebi, da bi težko dobila boljšega gosta in najemnika. Milanovič se je poslovil, zunaj še enkrat mimogrede pogledal hišo s Štefi-čevim napisom, nato pa stopil v gostilno, v kateri se je krepčal že ob svojem prihodu v Zapolje. DEVETNAJSTO POGLAVJE. Hčerka. Zvečer si je Milanovič kratil čas s tem, da je pisal pismo gospodu Šer-manu, v katerem mu je natanko poročal o svojih dosedanjih doživljajih. Proti poldnevu drugega dne se je preselil v svoje novo stanovanje v hiši gospe Zakotnikove. Ta ga je sprejela zopet kar najbolj prijazno in je bila vsa v skrbeh, da bi česa ne pogrešal. Postregla mu je z vsemi mogočimi stvarmi, pri tem pa na dolgo in široko razkladala najma-lenkostnejše reči, tako da je Milanovič sedel kakor na vroči žerjavici in si želel biti sam, sam zato, da bi nemoten mogel dati duška vsem svojim čustvom, ki so mu v divjem neredu.vznemirjali srce in silili na dan. Kakor hitro ga je pa pustila samega, ker jo je klicala mati, tedaj se mu ni bilo treba več zatajevati. Skočil je pokonci, tekal urnih korakov po sobi gori in doli, se vrgel zopet v naslonjač, planil čez trenutek kvišku, stopil k oknji in hrepeneče, a z nekim pritajenim strahom zrl proti hiši, v kateri so stanovali Šte-fičevi. Sedaj, ko je bil v neposredni bližini svoje Vide in se je smel vsak trenutek nadejati, da jo ugleda iti mimo njegovega okna — morda s hčerkico — sedaj ga je začelo skrbeti, kaj bi bilo, ako bi ga razmere prisilile, da ne bi mogel ostati zvest svojim sklepom, ako bi moral naenkrat vreči proč krinko, pod katero se je skrival zaradi Vidinega dobrega imena... Toda ne, nikdar ne! Tudi sedaj sta zmagala v njeni ponos in čast, da je zatrl svoje rčno hrepenenje in takoj zapodil vse amoljubne želje. Edino, kar si je smel dovoliti, je bilo skromno veselje, da je mogel čuti nad onimi, katere je bolj ljubil kakor lastno življenje, ki se pa tudi ničesar na svetu niso manj nadejali kakor njegove bližine. Take in enake misli so se mu podile po glavi, ko je dolgo časa stal pri oknu, nepremično zroč v hišo onkraj este. Nato je zopet začel hoditi po obi iti se vstavil pred omaro, ki je bila polna knjig. Izmed mnogih si vzame eno, da bi se s čitanjem nekoliko raz-tresel; bil je nek potopis. Malomarno listajoč nekaj časa po knjigi, jo kmalu nevede in nehote spusti v na-ačje in se zopet zamisli. Od onega hipa, ko se mu je bil povrnil spomin, pa do danes so bile njegove misli po ia pri drugih rečeh, tako da se je mogel le parkrat površno in mimogrede spomniti strahovitih dogodkov na morju. Sedaj se jih je zopet domislil in začel je preudarjati, ali ni morda njegova dolžnost, da poišče lastnike "Adrije" in jih podrobnejše obvesti o ladjini nesreči in da poroča tudi o u-sodi onih, ki so bili v njegovem čolnu in katerih se je sedaj prav natančno spominjal. Brezdvomno so namreč v Primorju kakor tudi v Ameriki živeli ljudje, ki bi bili radi kaj izvedeli o ponesrečenih znancih in sorodnikih. Tudi sam bi bil rad kaj čul o ostalih čolnih. Toda uvideval je, da so razmere take, da bi mu to utegnilo le škodovati. Vsaka najmanjša vest, ki bi jo izustil, bi prišla v časopisje, in bilo bi nemogoče, da bi ne izvedela tudi njegova žena o njegovi rešitvi in njegovi vrnitvi. "Ne! — Svet naj misli, da sem mrtev!" je zaklical bridko; "moje življenje lastnina preteklosti, voljno hočem nositi križ, ki mi ga je naložil Vsemogočni." Knjigo je postavil zopet na njeno prejšnje mesto in se povrnil k oknu. Na cesti je stala mala deklica s punčiko v naročju. Bila je čedno napravljena, imela kodraste plave laske in v levici je držala kakor skrbna mati svojo punčiko, katero je z desnico božala po licih. Sicer je v tem trenutku oknu kazala hrbet, vendar Milanovič nikakor ni mogel umakniti pogleda od nje. Čez nekaj časa se je deklica zasuk-nila tako, da je zrla po cesti navzgor. V istem hipu je Milanovič z rokami hlastnil po steni, da bi se oprijel. — Kar je videl, to je bil njegov lastni o-braz v pomlajeni obliki; obraz, kakor-šen je bil takrat, ko ga še niso bile spačile strašne telesne in duševne muke. Srce mu je bilo tako močno, da mu je hotelo iskoraj počiti, in megla mu je zastrla oči, katerih ni mogel odtrgati od otrokove postave. Nato je skočil k zvoncu in pozvonil. Komaj pa so tresoče roke izpustile vrvico, že se je kesal svojega dejanja. Kaj si bo gospa Zakotnikova mislila o njegovi razburjenosti, kako naj ji razloži svoje zanimanje za tuje dete? Ugriznil se je v ustnice in se skušal s silo pomiriti. Ko je gospodinja vstopila, se mu je to v toliko posrečilo, da je mogel z mirnim glasom in s prisiljenim nasmehom reči: "Oprostite, da Vas moram motiti, a vedite, da sem velik prijatelj nežnih otrok. Morda bi mi mogli povedati, čegava je ona-le deklica?" Žena, ki ni v tem vprašanju očividno našla prav nič posebnega, je šla k oknu in odgovorila: "A, to je mala Jelica Milane ičevaj hčerka gospe Štefičeve." "Tako, tako," se začudi Milanovič. i "Ni li to ljubka deklica?" je dalje govorila gospa Zakotnikova. "Jaz sem! kar zaljubljena v to malo, nedolžno' stvarico. Ona je edini otrok v trgi,, kateremu dovolim, da sme na moj vrt, j kajti otroci so navadno poredni, in kakor hitro jim človek obrne hrbet, že I napravijo kako škodo ali nerodnost. Poglejte, to dekletce je pa že kakor mala princezinja! Kako spretno zna pestovati svojo punčiko! Zdi se mi da pričakuje svoje mamice." Žena potrka na okno. Deklica po gleda kviško in Milanovič se prestra šen umakne. Gospa Zakotnikova po migne z roko. Milanovič hoče to pre prečiti, a beseda mu ni šla z jezika. "Prišla bo v sobo, gospod Matko Takoj jo pripeljem sama;" ko je to izgovorila, je že zaprla vrata za seboj in odhitela pred hišo. Komaj je preteklo par sekund, je bila že zopet nazaj. Za roko je peljala deklico, ki se je boječe stiskala k nji ko je ugledala bledega bradatega mo ža. "Glejte, gospod Matko, to je moja mala prijateljica, mala Jelica!" zakliče Zakotnikova, poljubi deklico lil nada ljujc: "Pojdi, srček moj, ponudi go spodu ročico in pokaži niu svojo lepo punčiko. Kadar bom zagledala tvojo mamico, ti bom povedala." "Pgjdi, ljubo moje dete, pojdi vendar k meni," je prosil Milanovič. Deklica se je boječe približevala, v sredi pota zopet obstala in boječe ter v zadregi zrla nazaj na svojo, prijate Ijico. "No, le pogum!" jo je ta osrčevala 'čemu se bojiš gospoda? Le idi brez skrbi! Ponudi roko, kakor se spodob" mali gospodični." Milanovič je pomolil roko in deklica ie storila še par korakov proti njemu Sklonil se je na eno koleno in jo z:i roko pritegnil k sebi. Nekaj trenutkov je bil kakor onemel; beseda mu ni šla iz grla. Le gle dal je svoje dete, gledal ga z očmi pol nimi vroče ljubezni in sladkega hrepenenja; njegovi trepetajoči prsti so se krče vito oklepali nežne ročice. Komaj se je premagoval, da je ni privil k sebi in jo poljubil ter tako dal duška svoji bolesti in svoji radosti. "Povej mi, srček, kako ti je vendar ime?" "Jelica," je odgovorila tiho in se boječe pomaknila nazaj, začudeno zroč neznanega moža. "Jelica torej, Jelica? — in kako še?" "Jelica Minovič,'" odvrne deklica, ker polnega imena Milanovič še ni mogla izgovoriti. (Dalje prilr.) Strašna grožnja. Hčerka (očetu, ki je mesar): "Oče, dajte se vendar omehčati, jaz ljubim svojega Janeza in bom le ž njim srečna." Oče: "Svoje hčere ne dam nikoli krojaču." Hči: "Oče, žal vam še bo, jaz grem kar k gledališču." Oče: "Le pojdi, za igralko si še najbolj pripravna." Hči: "V vodo bom skočila." Oče: "Stori, če imaš toliko korajže." Hči: "Vsa mogoča sredstva sem že poiskusila, pa nič ne pomaga, zmisliti si moram nekaj prav peklenskega. Dobro, oče, vi nočete tako, kakor bi jaz rada; le čakajte, bom pa povsod po mestu povedala, kako in iz česa se pri nas klobase delajo!" Oče (kakor bi ga bil gad pičil): "Kaj? Klobase? — Vzemi, brž vzemi tistega krojača, vse dovolim." Sin pozna očeta. Učitelj: "Poslušaj, Jurček! Če si tvoj oče 1. januarja posodi 500 dolarjev in mora vrniti vsak mesec 100 dolarjev, koljko je dolžan še junija?" Jurček: "500 dolarjev." Učitelj: "Toda pazi, Jurček, ti ne znaš računati." Jurček: "O pač, jaz znam računati, toda Vi ne poznate mojega očeta." "Vedno več strank, društev in listov! Človek že res ne ve danes, s kom naj bi držal!" " Milosti j i va! Vaš sijaj in vaša lepota mi zabranita celo navzočnost v vaši bližini!" "Radi mene se lahko takoj odstranite!" Sodnik: "Vi ste torej po izpovedi priče udarili Mesarjevega hlapca s stolom po glavi, predno ste mu izpulili dva zoba-kočnika. Ali je to resnica?" Obtoženec: "Da, gospod sodnik. Janez je zahteval, naj ga kloroformi-ram, da bi ne imel prevelikih bolečin!" Prikupljivo,, Sodnik obtožencu: "Obsodim vas na že zopet ste radi tatvine tukaj; dasi-ravno ste baš odsedeli 21etni zapor!" Tat: "Gospod sodnik; trla me je radovednost, kako se kaj imate?" Arogantno. Baron: "Samo enkrat sem spregovoril s pokojnim pisarjem N. v kavarni par besedic; danes so mi pa ti pre-drzneži že poslali rodbinsko naznanilo o njegovi smrti." Chi. Phone: Office 658, Res. 3704 Uradne ure: 9—12 a. m. 1—5 and 7—8 p. m. Ob nedeljah od 10. do 12. Dr.S.Gasparovich Dentist :: Zobozdravnik Joliet National Bank Building 4th Floor, Room 405. JOLIET, :-: ILLINOIS. Chi. tel. 3399. N. W. tel. 1257. Louis Wise 200 Jackson St. JOLIET, ILL. gostilničar VINO, ŽGANJE IN SM0DKE. Sobe v najem in Lunch Room. Opomin. Ker sem namenjena odpotovati v stari kraj prihodnje poletje in ne vem ali se kedaj več povrnem ali ne; zatorej tem potoni opominjam vse one, ki mi kaj dolgujejo da poravnajo svoj dolg v kratkem času, ker drugače bom pnmorana jih postavnim potom pri-morati to storiti. Antonija Trampušh. MALI OGLASI. Kdor kaj išče za vsakokratno priob- čenje po 25c. Za zahvale, naznanila in drugo po 2 centa od vsake besede GODBA ZA PLESE IN VSE DRU-ge zabave, zmožna grati slovenske in drugonarodne komade, najnovejše. Z orkestrom ali plehovo godbo po unijski ceni. Tudi iščem slovenskih godce f. Telefon 703 N. W., 1521 Chic. Josip Stukel, 209 Indiana St., Joliet. 111. POZOR, ROJAKINJE I Ali veste kje je dobiti najboijie so po najnižji ceni? Gotovol V me stud J. & A. Pasdertz se dobijo najboljše sveže in prek* jene klobase in najokusnejše met* Vse po najnižji ceni Pridite torej ia poskusite naše meso. Nizke cene in dobra postrežba J« naše geslo. Ne pozabite torej obiskati nas v našej mesnici in groceriji na vogalu Broadway and Granite Street«. Oic. Phone 2768. N. W. Pboac 1111 Fred Sehritig Brewing Co. \ PIVO V STEKLENICAH. Cor. Scott and Clay Sts. Both Telephones 26. JOLIET, ILLINOIS i John Vidmar 1112 North Broadway JOLIET, ILL. Kupujem in prodajam zent Ijišča, hiše in lote; zavarT jem poslopja in pohištva prr ti ognja. Največja slovvenska tiskarna v Ameriki je NAŠA TISKARNA OBA TELEFONA 100 1 1006 N. CHICAGO ST. i C t 1 r I č ■t C <1 z v izdela pismeni papir, kuverte, knjižice za nakaznice in pobotnice; za društva bolniške liste, uplačilne knjižice in pravila v slovenskem in angleškem jeziku v najkrajšem času. Glede dela in cen se ne more kosati z nami nijed-na tiskarna; naše delo se samo hvali. Vsakdo rad naroči delo pri nas, ker je prepričan, da bo z delom zadovoljen. Pri naročenju omenite čas do katerega hočete, da bo stvar gotova. Točnost in dobro delo jamčimo. Izplača se vsakomur da zve naše cene predno naroči b ti C hi AMERIKANSKI SLOVENEC Prva slovenska unijska tiskarna—Prvi slovenski list v Ameriki—v lastnem domu. JOLIET, ILL. M Naročite zaboj steklenic novega piva, ki se Imenuje ter je najboljša pijača E. Porter Brewing Company 06a telefona 405. s. Bluff St., Joliet, 111. s 8 fill bit Pris