SLOVENEC
Političen list za slovenski narod.
Po pošti prejeman velja:
Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden
mesec 1 gld. 40 kr.
V administraciji prejeman velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 8 gld., za jeden mesec 1 gld.
V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamne številke po 7 kr.
Naročnino in oznanila (inserate) vsprejema upravniStvo in ekspedlelja v „Katol. TIskarni", Vodnikove ulice St. 2.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Vredništvo je v SemeniSkih ulicah St. 2, I., 17.
Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob pol 6 uri popoldne.
Štev. 60.
V Ljubljani, v sredo 14. marca 1894.
Letnik XXII.
Slovenske srednje šole.
S Štajerskega, 12. marca.
Kakor je poročal „Slovenec" v št. 50. od dne 2. marca t. 1., zasvetilo se je gospodom v Gradcu že toliko, da so uvideli, da v sedanjih razmerah, v sedanji probujenosti Slovencev Nemec med nami si ne more več lahko dobiti kruha, ako ni vešč slovenskemu jeziku. Celo nemški nacijonalec dr. Starkel se je povspel do te višine in izrekel, da je za nemške otroke v slovenskem delu Štajerskem bivajoče dobro, če se uč6 slovenščine. Sklenil je vsled tega štajerski deželni zbor, da se bo na deželni realki v Gradcu učila slovenščina za Nemce. To je brez dvojbe lepo znamenje, saj je vsekakor dobro, da se prebivalci jedne dežele umevajo.
Torej v Gradec bo treba hoditi Nemcu, ko bi tudi kje ob Savi živel, da bi si pridobil potrebne znanosti slovenskega jezika? Pa bi vendar le to šta-cijo kam dalje na sever porinili, da bi Nemce« olajšali pouk v slovenščini! Nekje, morda je bilo celo v slavni Abderi, pa so bili ljudje toli premeteni in modri, da so spoznali, da je najbolje vodo pri viru zajemati.
Torej za Nemca je potrebno, da zna slovenski med Slovenci, a Slovencu ni treba, da se izobrazi v svoji materinščini in da more vspešno napredovati v znanju le na podlagi materinščine? Saj vendar določuje državni osnovni zakon, da morajo v deželah, kjer prebiva več narodov, javni učni zavodi biti tako vrejeni, da si more vsak teh narodov pridobiti potrebne izobrazbe v svojem jeziku. To pa zajemljemo mi z zelo majhno žlico iz velike kulturne posode.
Dosegli smo le toliko, di imamo slovenske ljudske šole v čisto slovenskih krajih, ker se je vsled napredovanja pedagoškega znanja pokazalo nedostatno staro radikalno sredstvo, po katerem se je sloven skemu otroku vtepala pamet po nemški v glavo in pa na treh krajih že slovenske paralelke za prve
LISTEK
Črtica iz potovanja gospoia Podobnika.
Spisal Janko Barle.
(Dalje.)
Sreča bila mu je še vedno mila. V stari, vendar zelo obljubljeni gostilni, kjer je povpraševal po vozu, nameril se je na nekega graščaka, kateri je tudi na isto stran potoval kot on.
»Potujte z menoj", dejal mu je gospod, bivši odvetuik, kateri si je v svojem življenju prihranil lepo svotico in si kupil majhen gradiček s posestvom, da ondi v miru preživi svoja stara leta. — »Peljam se na ono stran, kamor vi potujete, a od mojega posestva ni več daleč do kraja, katerega ste se vi izbrali. Prespite pri meni, ali vas pa še dalje odpeljem, pa bode stvar v redu."
Moj prijatelj ni se mogel upirati tako laskavi ponudbi, zložil je svoje slikarske priprave in mali kovčeg na graščakov voz in odpeljala sta se po prašni cesti. Bilo je lepo poletno popoldne. Pripekalo je, da ti je še na vozu pot curel v potokih po čelu, vendar drugače je bilo prav ugodno. Po polju
štiri razrede, in sicer na državnih gimnazijah v Ljubljani, Rudolfovem in Mariboru. Tu pa se le vprašamo, če je na tem jugu Nemcev toliko, da jim je treba šest celih gimnazij in še polovično ptujsko na vrh, Slovencev pa primeroma tako pičlo število, da zadoščajo njih potrebam tri paralelke?! Tistim, ki se hvalisajo, da je njih narod na vrhuncu kulture vseh narodov, ni še zažarela ideja, da so tudi drugi, da so vsi narodi poklicani, udeležiti se napredka ; mnogi niso še uvideli, da more Avstrija, vseh skupna domovina, le takrat dobro vspevati, ako vsi narodje po bratski skupno delujejo. Geslo „Vi-ribus unitis" pri njih ne nahaja odmeva.
Črevljarji imajo pri nas od nekdaj lepo navado, da nam merijo črevlje po nogah, ne pa da bi nam črevlje kake si bodi vsiljevali. Nekateri politiki iz sovražnega nam tabora se še do višine tega nazora niso povspeli; saj pa tudi niso posebne pedagoške korifeje ; prikrito jim je še do sedaj ostalo, da „srcu le domači glas — Mehko se in sladko prilega, — On srcu pravi ve izraz — In spet mogočno k srcu
Le v nemščini sprejemaj Slovenec vse, umeš ali ne, kar se s silo v tebe tišči, in ako ne moreš, zavržejo te, češ, nisi še dovolj zrel za kulturo. Iz njihovih mehov, ki se pa navzamejo nekega čudnega sumljivega duha — liberalstva, prusofilstva itd. — predno pridejo do nas, pij Slovenec, pij s polnim duškom, kar ti podaje severni sosed! Kaj, če te želodec potem boli in se ti v glavi vrti? Kaj, če ti pri takih operacijah prihaja na misel usoda mladičev rodu kitonosečega, katerim se gnete in mečka glava, dokler ne dobi oblike, primerne njih nazorom o lepoti človeški?
Ce imaš učitelja, ki a vnet voditelj tvoji deci in vrl domoljub, zdi se t^sto nevaren panslavist in skoro roma z doma med trde Nemce, da se mu tako roke zavežejo. Dokazov za to ne primanjkuje. Nismo li brali že večkrat po časopisih, kako je ta ali oni učitelj moral romati mej čisto nemško prebivalstvo,
je bilo vse živo. Ljudje pospravljali so baš bogato žetev in glasile so se od povsod vesele pesmi žanjic, vezačev in pastirjev. Moj prijatelj je bil ves prepo-rojen, užival je iz dna duše svoje lepo božjo naravo in se živo spominjal mračne, zaduhle uradne sobe. Kolika sprememba!
Sicer pa tudi vožnja z gospodom graščakom ni bila neugodna. Pripovedoval je on umetniku o krajih, kamor mu je bilo zdaj prvič potovati, posebno pa o starem zgodovinskem gradu, katerega si je hotel moj prijatelj izbrati za svoj predmet in tako je voz popreje, nego sta oba mislila, pridrdral na dobro vrejeno dvorišče gospoda graščaka.
Graščakinja, visoka, mršava, že precej postarana gospa, odločnega vendar slabo prikupljivega obraza, sprejela ju je na hišnem pragu. Bilo je videti, da ni baš najbolje valje, posebno ko jej je soprog predstavil svojega gosta, „potojočega umetnika". Sicer se mu je prijazno nasmehljala in mu dejala, da jo veseli, ker je obiskal njiju gradiček, vendar, ko so stopali po dolgih stopnjicah v prvo nadstropje, dejala je soprogu bolj po tiho francoski:
„Ti pa vedno take ljudij seboj vodiš. Kdo kaj je za pravo. Naj se natn tukaj na vrat obesi, taki so že ti umetniki."
zato ker je bil zaveden Slovenec. Nismo li čuli pritožbe deželnega zbora radi učiteljišča mariborskega? Dr. Starkel kriči, da daje to učiteljišče premalo nemštvu udanih učiteljev. Da bi ga z nemškimi pre-parandisti napolnil, ni mu mogoče, ker jih nima od nikoder jemati.
Nemški očetje, nad katerimi bi se najraji hu-doval, mu jih ne pošiljajo teliko. In vendar bi nemški nacijonalec lahko vedel, da se narodnost, ki se ljudij drži kakor njih lastna koža, da se ne da takoj zlesti v kak drug narodnostni lev. Mar še ni tega zapazil, da se taka metamorfoza vrši le pri ljudeh, katerih moralni plašč je večinoma hudo razcapan in da se potem pridruži jednakomislecem, da jednake vrste ptiči vkupe lete?
Dve celi gimnaziji imamo na Spodnjem Štajerskem, a obe nemški, in vendar sta dve tretjini dijakov slovenskih. Ko bi nemške dijake obeh gimnazij dejal v jedno gimnazijo — seveda bi potem ne bili tako polni — morali bi slovenski primeroma njih številu imeti dve celi; pa vendar imajo le na jedni teh gimnazij samo za prve štiri razrede paralelke.
Na celjski gimnaziji postajajo razmere za slovenske dijake vedno bolj neznosne; dokaz temu je, ker jih je toliko v zadnjih letih odšlo v Ljubljano in Rudolfovo in še drugam. Kdo je tega kriv? Nekaj je vzrok temu nemški pouk v vsej svoji strogosti, ker ni slovenskih paralelk, nekaj, kakor se čuje in vedno po časnikih bere, da tudi merodajni či-nitelji slovenskim dijakom niso posebno naklonjeni; tudi ker se nemški dijaki svojega nemštva preveč demonstrativno zavedajo, mladiči, katere, kakor pravcate ptice selivke, le prerado popada hrepenenje po nemškem severu in katerim so njih slovenski tovariši dostikrat trn v peti.
Minister se je izrazil za nas ugodne. Naši poslanci so vršili svojo dolžuost. Čast jim! Upamo in pričakujemo, da se izide ta zadeva dobro za nas,
Mož je pametno molčal, a moj prijatelj je tudi toliko francoski razumel, da je vedel, kaka sapa piha na tem gradiču. Nadlege ni hotel delati nikomur, posebno sedaj ne, ko je čutil lepo svotico v svojem žepu. Porazgovorili so se nekoliko, izpili kupico vina, tedaj je pa dejal umetnik:
„Milostljiva gospa in gospod graščak najlepše vas zahvaljujem na gostoljubnem vsprejemu in na dobri vožnji. Želim, da pridem čim preje tja, kjer je moj namen in se lepo priporočam."
.Gospod slikar, ostanite pri nas saj čez noč", hitela je graščakinja.
„Pa res, čemu tako hitro?" jecljal je graščak in boječe pogledal gospo soprogo.
„Res rad bi ostal v tem gostoljubuem domu, vendar zaradi svojega posla moram hiteti. Storil bi rad, kar se bode največ dalo, a moj dopust ne bode trajal dolgo."
„Seveda, če je tako, potem vas ne bodeva zadrževala", izpričevala se je graščakinja.
„Vendar popeljete se pa vendar!" dejal je graščak.
„Res kdo bi ua to mislil. Bodete že oprostili, gospod slikar", popravljala je graščakinja, „ni lepo,
da si bode za naprej mogla mladež naša nabirati znanja na domačih tleh sebi in domovini v korist. Fiat!
Politični pregled.
V Ljubljani, 14. marca.
Volilna reforma. Označljivo je, da se zatrjuje z veliko odločnostjo, da grof Hohenwart svojega predloga ni stavil v imenu Hohenvvartovega kluba, temveč jedino v svojem imenu in se daje razumeti, da je pripravljen tudi kaj odjenjati od svojega predloga, da se le ohrani koalicija. Grof Ho-henvvart je skrpal koalicijo in tudi nikakor ne želi, da bi se razbila. Po tem takem se bodo vršila pogajanja o volilni reformi mej posamičnimi klubi. Poljaki so baje za vladno predlogo, če tudi žele nekaj prememb. Bati se je torej, da se še naposled konservativni klub uda in dobimo volilno reformo, katera bode zagotovila gospodstvo liberalcem za več let v Avstriji. Nekateri konservativci le preveč skrb6 za ohranjenje koalicije, premalo se pa ozirajo na interese svoje stranke.
Generalna debata o civilnem »akonu na Ogerskem še ta teden ne bode končana v zbornici poslancev, kajti cela vrsta govornikov je še vpisanih. Od vladne strani ni več vpisan nobeden govornik, gospodje so že povedali, kar so vedeli. Nekateri vladni govorniki so se izbrisali, prigovarjajoč tudi nekatere opozicijske poslance, da se izbrišejo, kar pa poslednji niso storili. Vsi oglašeni opozicijski govorniki pridejo torej na vrsto. Glasovanje bode morebiti drugi teden ali pa še le po Veliki noči. Vladno stranko jezi, da se stvar tako zavlačuje, ker njena popularnost po deželi vedno pojema. Dalje časa se bode stvar vlekla, manj upanja ima, da bi zmagala pri novih volitvah, ako pride zaradi civilnega zakona do razpusta državnega zbora, ker upanja pač ni dosti, da bi gospodska zbornica pritrdila vladni predlogi.
Makedonija. Od turške strani se oporeka, da bi se zatirali Bolgari v Makedoniji. Zatvorila se je le jedna bolgarska šola. Turška vlada je le dala sestaviti statistiko o bolgarskih šolah v Makedoniji, da ve, kako so obiskovane, koliko učiteljev je usposobljenih itd. Seveda ni verjeti vsega, kar se s turške strani poroča. Sumno je pa že poizvedovanje o statistiki bolgarskih šol. Zaradi znanstvenih namenov se Turki gotovo ne zanimajo za stvar, temveč jedino zaradi tega, ker iščejo kacega povoda, da zapro kako šolo ali pa kam preženo kacega učitelja. — 5000 Bolgarov iz Makedonije se je obrnilo do bolgarske vlade, da stori, kar ji je moč, da Makedonija dobi reforme, katere so ji zagotovljene po berolinski pogodbi. Seveda ne bode mogla Bolgarija dosti storiti v tem oziru, to je stvar vele-vlastij.
V belgijski zbornici poslancev pride na vrsto kmalu nov volilni red. Po vladni predlogi bode tudi manjšina dobila nekaj poslancev. Kjer bodeta voliti dva poslanca, dobi opozicija jednega, če dobi le dve petini glasov, če bode pa v kakem kraju voliti več poslancev bode pa razmerno še manjše število volilcev, zadostovalo, da dobi opozicija jeden mandat. Volitev bode obligatorična, kdor
da vam še voza ne damo, ali v nadi, da ostanete čez noč pri nas, poslala sem hlapca s konji precej na polje po pšenico in zdaj bi ga bilo težko dobiti. Nu, sicer ste pa v jedni uri prav lahko na svojem kraju. Vaše stvari pa odnese z vami naš pastir. Bodete že oprostili, gospod slikar."
„Oj prosim, milostljiva, nimam kaj oprostiti. Nii, ta sprehod letnega večera bode kot nalašč za mene. To sem si že davno želel, nu in navozil sem se tudi že dovelj."
Pri tem je ostalo. Gospodu graščaku je bilo sicer malo težko, vendar zdelo se je mojemu prijatelju, da je navajen pokoriti se volji svoje soproge. Nu, gospodu Podobniku je bil pa ta večerni sprehod res povšeči, kolikokrat si je že kaj takega želel, a v jedni uri bode tako ali tako na svojem odločenem mestu. In čemu delati ljudem težave!
Na poziv gospe graščakinje prilezel je naposled nekakov zamazani pastir s kuštravimi lasmi in zli-zanim klobukom in vzel popotni kovčeg gospoda Podobnika z najbolj potrebnimi stvarmi in pa smotek slikarskega platna s čopiči. Gospod Podobnik se je še jedenkrat naklonil in se povsem poslovil od gostoljubnega gradička.	(Dalje sledi.)
ne pride volit, bode katnovtn. Hudo se prepove vsako podkupljevanje volilcev. Eaznjen bode tndi, če bode kdo volilce gostil. Nam se ta določba zdi jako umeatna, ker V več krajih zlasti liberalci s pijačo močno vplivajo na volilce. Obvezna volitev bode pa pripomogla, da bode tudi kmetsko prebivalstvo v večjem številu prišlo volit, ker kmetje so v takih stvareh radi malomarni. _
Iz mestnega sveta ljubljanskega.
V Ljubljani, 14. marca.
V	včerajšnji seji so se najprej rešila poročila šolskega odseka. Dovolil se je mestni nemški deški šoli nakup harmonija iz zneska, ki se je lani dovolil nemški dekliški šoli, ker ta znesek zadošča za nakup dveh harmonijev. Odobrili so se računi o dotacijah mestnim ljudskim šolam in realki z nekaterimi opazkami, ki se tičejo tega, da naj se o nekaterih porabljenih svotah predloži natančnejši računi in pa, da se realčnemu vodstvu naroči, da naj napravi ravnotežje v potrebah modelirske šole.
Glede dopolnilnih volitev v mestni svet se je sklenilo, da se bodo vršile volitve za tretji razred dne 16, za drugi dne 18. in za prvi dne 20. aprila, ožje volitve, če bodo potrebne, vselej dan po glavni volitvi. Sestava volilnih komisij se je prepustila županu, le načelnike je določil mestni svet in sicer za tretji razred gospoda Kleina, za drugi razred gosp. Eavnikarja in za prvi razred gospoda Velkovrha.
V	naborne komisije za vojaški nabor so se izvolili gospodje: Klein, Trček, Velkovrh in Valen-tinčič, v komisijo za odmerjenje vojaške takse pa gg. Klein in Trček.
Kranjska stavbena družba je ugovarjala temu, da bi ona morala preložiti del ceste, ker zida hišo, ki gride nekoliko na cesto na Rožnik. Družba misli, da ni njena naloga, narejati cest za mestno občino. Sicer je pa tukaj neka pomota. Družba je stvar malo napak razumela. Mislila je, da se od nje zahteva taka cesta, kakor bode po regulovanju cest. Mestni zbor je odklonil ugovor, ali določno sklenil, da se od družbe zahteva le začasna preložitev dela ceste v sedanji širokosti in na način, kakor je cesta narejena.
Stavbinskega podjetnika g. V. Treota prošnja glede nakupa nekaterih parcel mastnega sveta ležečega mej Tržaško cesto in železnico se je odklonila. Treo je hotel na tem svetu zidati volike najemninske hiše. Mestni zbor je pa že sklenil, da se na tem mestu zidajo samo vile in se mu ne zdelo potrebno svojega sklepa sedaj ometavati. Po našem osebnem mnenju se je tukaj mestni zbor malo premalo oziral na pomanjkanje stanovanj v Ljubljani.
Dolga debata je bila o nasvetu šolskega odseka, da se oddaja ustanova letnih 250 gld., ustanovljena leta 1881 od mestnega zastopa za učence višje obrtne šole v Gradcu za jedno leto 5 učencem tukajšnjih obrtnih šol, če ni druzih prosilcev. Za to ustanovo se oglaša le malo prosilcev in pri zadnjem razpisu ni bilo nobenega.
Gosp. Kune je omenil, da se ustanova ne more oddati, ker je preveč omejena in misli, da naj bi se pri tacih ustanovah oziralo tudi na druge obrte, zlasti krojaški obrt, ki je velike važnosti, ali vedno bolj propada.
Gosp. G o g o 1 a je gledč na Kunčev govor predlagal, da naj se izloči za letos 100 gld. iz te ustanove za štiri revna ljubljanska dekleta, da se na ljubljanskem krojaškem učiteljišču izučč prikro-jevati obleko.
Ko je še nekaj drugih govornikov povdarjalo nekatere pomanjkljivosti v pogojih za podeljenje te ustanove in izrekalo razne želje, se je stvar izročila Šolskemu odseku, da se še jedenkrat posvetuje o stvari in za letos se je pa tudi vsprejel g. Gogole predlog.
Daljša debata je tudi bila o g. Predoviča ponudbi prostora za prašičji sejem. Gosp. Predovič je pripravljen mestu odstopiti prostor, na katerem je bil dosedaj sejem, po 30 kr. za kvadratni meter, katero kupnino bi pa prepustil polovico ^Narodnemu domu", polovico ^Slovenskemu društvu". Pridržuje si pa pravico, da bode smel voziti po sejmišču. Klavnično ravnateljstvo je priporočilo, da se ponudba odbije, ker bi sicer mesto bilo zavezano na tem prostoru vedno imeti prašičji sejem. Več govornikom se je ponudba tako lepa zdela, da je niso marali odkloniti, ker tukaj mesto dobi nov prostor, katerega drugje mora drago plačevati in ker se bode novo sejmišče pred klavnico morda v kratkem potrebovalo za neke druge potrebe in bi mesto moralo
prostor drago plačati. Naposled se je sklenilo, da se stvar izroči pravnemu odseku, da se posvetuje in zlasti določi pogoje, pod katerimi bi se mogla sprejeti ponudba, ker taka ponudba, kakor jo je g. Predovič stavil, se ne more vsprejeti. Želeti je pač, da bi se pravni odsek, oziroma mestni zbor, rešujoč stvar, oziral na občne koristi, ne pa na koristi kacega posamičnika.
Dnevne novice.
V L j u bij an i, 14. marca.
(Narodui dom.) Na stavbišču Narodnega doma se je jelo razvijati živahno življenje. G. podjetnik F. Supančič je uže pričel z izkopavanjem temelja, prevažanjem materijala in dovažanjem lomljenega kamena za temeljne zide. Kakor se kaže, bodo razmere v tleh primerno ugodne. Sedaj so na severni strani uže jako globoko. Ljubljančani prav pridno hodijo gledat napredovanje v kopanju. Stavbinsko ograjo so tudi uže začeli postavljati. Po Veliki noči se prične takoj z zidanjem in ni dvoma, da bode poslopje pravočasno pod streho.
(Einspielerjevo pravoslavje) Po našem posredovanju je naš gališki dopishik v BPrzeglqdu" in v drugih poljskih listih razjasnil, kdo je č. gosp. Einspieler in s kako podlimi nasprotniki se mu je boriti. Na kratkem beremo opisano razmerje liberalnih Nemcev do Slovencev, potem razpravo o usmiljen-kah in konečno te-le stavke: „To je liberalno maščevanje, toda neplemenito. Ker se Slovenci ne dajo ponemčiti, pa takoj kriče v svet, da hočejo biti pravoslavni. Mi tudi še nismo pozabili na germanizacijo!" Bog daj, da bi Poljaki vedno tako mislili o nas. A za to je treba — duševne vzajemnosti!
(Slovenski umetnik Anton F8rster,) ki je priredil tudi v Trstu koncert, vbral je, kakor se nam iz Trsta piše, venec pohvalnic tudi od naših narodnih nasprotnikov, ki seveda v njem vidijo — nemškega umetnika iz Lipskega. Vse bi bilo še lepše, da g. Forster ni dal prirediti tudi slovenskih vsporedov za slovenske obiskovalce njegovega koncerta. Ta prestopek g. Forsterja je za tržaške neodrešence v nebovpijoči greh, katerega mu na lahko roko ne oprostijo, kajti s tem je tudi on profaniral ne le italijanski duh in umetnost, marveč tudi nemško društvo „Schiller", v katerega prostorih je umetnik koncert priredil. Sicer pa ti neodrešenci ne znajo, da se pri umetnosti ne gleda na narodnost, kajti umetnost je mejnarodna in kakor se Italijanom lepo dozdeva, ako njih umetnik pred inorodcem slavo žanje vkljub temu, ker se zna, da je umetnik Italijan, tako ugaja drugim narodnostim, ako Italijani njihovega umetnika na dostojen način počastijo. Sicer pa s takimi opazkami se le smešijo pred trezno-mislečim občinstvom, ki jih obsoja in mora obsoje-vati. Vkljub temu pa sme g. Forster vsestranski zadovolien biti s svojim lepim vspehom v Trstu.
(Za častnega občana) imenovala je dne 4. marca občina Moste gospoda Janeza Mahkota, c. kr. vladnega svetovalca in okrajnega glavarja, v hvaležno priznanje zaslug, ki si jih je pridobil za občino Moste in okolico ljubljansko sploh.
(Jok v nemškem Izraelu.) Nemško-liberalni listi imajo med telegrami novico, da je imenovan za ljutomerski šolski okraj kot krajni šolski nadzornik g. Skuhala, dekan in župnik v Ljutomeru, „ein enragirter Slovene", kakor pravi /fagespost", ki bo seveda nadzoroval tudi nemško ljudsko šolo v Ljutomeru. Zato seveda vlada splošna nevolja mej ljutomerskimi Nemci. — Ne vemo sicer, ali poročajo ti Sidovsko-liberalni listi v tem slučaju resnico, to pa vemo, da bo preč. g. dekan Skuhala popolno na svojem mestu kot šolski nadzornik in da je vrišč popolnoma odveč.
(Tržaški magistrat in slovenske vloge.) Tržaški rodoljub in obrtnik Matej Zivic, pred časom tudi deželni poslanec, vložil je na tržaškem magistratu slovensko vlogo, na katero je zahteval seveda tudi slovenski odgovor. Ker tega od mestnega magistrita ni dobil, pritožil se je na višjo oblastnijo, vse do ministerstva. Pred dnevi je pa c. kr. namestništvo doposlalo mestnemu magistratu dopis, v katerem zahteva, naj isti slovensko vlogo — slovenski reši. Na ta odlok so vzdignili vsi italijanski časopisi velik krik, češ, da je Trst italijansko mesto, magistrat pa da je v italijauskih rokah in da bi še le moral umestiti človeka, ki bi slovenski umel, da tej zahtevi zadovolji. Svoje strasti uiso mogli brzdati,
temveč so se na sebe dostojen način z nBŠim jeklenim starčkom norčevali, smešeč ga in želeč, da se za takšne ljudi čim prej sezida že toliko časa pri-čakotfciia tooifiSniea. — Kaj stori sam ob sebi magistrat v tem oziru, pogodimo lahko ža naprej: rešil jo bo kljub višjim nalogom seveda le italijanski. — Slovenci pa naj se le oslanjajo na § 19. temeljnih zakonov!
(t Blaž Justin.) Iz Vodic se nam piše: Dne 13. marca umrl je tu pri romarski cerkvi sv. Lucije na Skaručini g. Blaž Justin. — Pokojnik je bil rojen na Trati 31. januvarija 1839, posvečen 1. avgusta 1864. Služboval je dalje časa kot kapelah, bival je več let kot župni upravitelj v Črnem vrhu in v Novi Oselici. Od tukaj se je pred dvema letoma podal v pokoj ter se preselil na Skaručino. Bil je rajni blaga duša, poznan kot ponižen in skromen duhovnik. V bolezni bil je ves čas zelo potrpežljiv. N. v m. p.!
(Pravda pravdarjem.) Iz Gorice: Zadnja »Soča" je že zgubila 95% poguma v napovedani vojni proti dr. vitezu Tonkliju in njegovim 6 tovarišem v dež. zboru. To pa ni pravo kesanje ali poboljšanje, kajti g. Andrej Gabršček je nedolžen in se nima o čem kesati, ker je storil le svojo sveto časnikarsko dolžnost, a fekriVni politikami se sploh ne kesajo. Veseli nas, da g. Andrej Gabršček priznava, da ni pisal članka sam od sebe, ampak, le na pojasnilo »gospodov, ki so mu sploh mogli dati kako pojasnilo". Moti se pa g. Andrei Gabršček, ako meni, da smo mu priznali resničnost zakulisnih tajnostij. Mi zakulisnih tajnostij ne poznamo, in ako bi je pognali, ne bi jih objavljali v časopisih. Vprašali smo pa slovensko in italijanske poslance, ali je resnica, kar je pisala »Soča", in ti možje — kojim več zaupamo, kot skrivnim politikarjem — so nam rekli, da je vse deloma izmišljeno, deloma zavito in da ni sploh nič tako res, kakor so skrivni po-litikarji dopovedali g. Andreju Gabrščku. Sevedti dokazavati tega ne moremo, ker nam poedine zakulisne tajnesti niso znane, toda dr. vitez T o n k 1 i poda bržkone g. Andreju Gabrščku priliko, da dokaže resničnost svojih trditev in to na edino pravem mestu: pred sodiščem. Priče bodo pač slovenski in italijanski poslanci od Tonklijeve strani, od strani g. Andreja Gabrščka ne Vemo, kdo bo pričal in kdo ga bo — zagovarjal. V Gorici gotovo nikdo. Vsled tega je o tej stvari vsaka beseda odveč. — Toliko pa že danes lahko rečemo, da se vsi pošteni ljudje v Gorici, Slovenci in Italijani, veselijo, če dr. vitez Tonkli nastopi enkrat ono pot, kojo bi bil moral nastopiti že pred 4 leti. Treba je vsaj nekoliko zavrniti neprestano hujskanje nevednega ljudstva in spodkovanje slovenskih rodoljubov v Gorici, ki se godi iz slepe strasti.
(Iz Črnega vrha nad Idrijo.) Nemila smrt se letos pri naš pogosta oglaša. 12. t. m. je umrl Andrej Rupnik, p. d. Ivanšek iz Zadloga, velik dobrotnik našej cerkvi. Dal je napraviti nov kip sv. Jošta za veliki oltar, nov tabernakelj, monštranco in se sicer mnogokrat spominjal cerkvenih potreb. Zapustil je tudi zdatno vsoto v korist slepim, mutastim in hro-movim revežem iz domače župnije. — 6. t. m. pa je bila pokopana Katarina Raznožnik, bivša posest-nica v Z&dlogu, posebna dobrotnica siromakom in ubožcem. Svetila jima večua luč!
(Od sv. II ja v slov. Goricah.) Zganja prepil se je pretečeno nedeljo večer tukajšni krojaški pomagač Anton Šavorn iz Metlike na Kranjskem, da je še tisto noč žalostno končal svoje življenje.
(Tomaž Luciaui,) italijanski zgodovinar in arheolog, rodom iz Labinja v Istri, umrl je te dni v Benetkah v 77. letu starosti. Italijanski časopisi ga proslavljajo kot vrlega istrskega rodoljuba, ki je Istro nad vse ljubil in zanjo delal vse dni do svoje smrti. Pokojni je bil pred 47 leti župan v rojstnem mestu Labinju, od kodar ga je pognalo 1848. burno leto v bližnjo Italijo služit tujega kralja — kerjepre-gorko ljubil svojo rojstno deželo Istro, od kodar pa je delotvorno vplival na odnošaje v Istri!
(Iz Buzeta v Istri) nam pišejo, da se bližajo občinska volitve, ki se bodo vršile najkasneje meseca maja t. I. Ali uže zdaj opozarjamo naše prijatelje in somišljenike, kakor sploh vse rodoljube, naj bodo našim kmetom na roko ter naj se pripravljajo za občinsko volitev, kajti naši nasprotniki delajo neumorno uže več časa, prihajajo jim skomine po lepi buzetski občini, katero bi radi zopet zasedli. Upamo v pravično stvar, zaradi tega tudi v to, da se jim njih sanje in želje ne vresničijo — in to se gotovo
ne zgodi, ako bodo vsi naši rodoljubi pripravljeni iti v boj za pravice slovenskih prebivalcev v Istri.
(Češki krščanski socijolog.) Te dni se je mudil v Ljubljani znameniti češki socijolog č. g. Rudolt Vrba na potu v Iko, kamer se gre zdravit. S krščanskega stališča je on prvi iu dosla skoraj j e-dini, ki je obdelavi! ilarodUo - gospodarska vprašanja, in mnogo sedaj pridno delujočih mož so vzbudili in vzgojili njegovi mnogobrojni spisi. Knjigam, ki jih je spisal, se pozna ravno ta namen. Piše namreč izredno jasno in zanimivo; zato opozarjamo tudi slovenske bralce na-nje. Kdor umeje češki, se tako v najkrajšem času pouči o vseh važnejših točkah socijalnega vprašanja. Glavni njegovi spisi so: 1. Pod heslem osvččenstva (pod geslom prosvete). Historick^ črty z doby josefinske. V Praze 1889. Cena 35 kr. — 2. O zachovani stavu rol-nickeho (kako ohraniti kmečki stan). V Praze 1889. Cena 70 kr. — 3. Delnictvo v boj za svi pr&va. (Delavci v boju za svoje pravice). V Praze 1891. Cena 1 gld. 20 kr. — 4. Povaha moderniho kapitalu. (Značaj novodobnega kapitala.) V Praze 1892. Cena 80 kr. To delo je v resnici tako poučno, da je težko dobiti v kakem drugem jeziku na 161 straneh toliko nagromadenega in lepo razvrščenega materijala. — 5. Hricby společnosti. (Grehi druž-bini.) V Praze 1893. Cena 30 kr. — 6. Socialnž-demokratickd společnost. (Socijalno - demokratska družba). V Praze 1894. Cena 1 gld. 20 kr. — V zadnji knjigi razpravlja erfurtski program socialistični, in da je zadel pravo, kaže vzlasti to, da se socijalisti vseh vrst zaganjajo vanj. Že večkrat smo mislili opozoriti svoje bralce na ta dela slovanskega socijologa-svečenika, zato smo to tem raje storili ob ti priliki.
(Razstava v Milanu.) Letos bo od maja meseca do oktobra v Milanu razstava. Oddelki so raznovrstni : slikarstvo, kiparstvo, vinarstvo, gledišče, šport, tovarne, fotografija, zemlje- in narodopis, pošta, vrtnarstvo in publicistika. V tem zadnjem oddelku nameravajo podati zgodovinski pregled reklame. Vabila za udeležbo pošiljajo po celem svetu. Zanimivo je pa, da v tem vabilu trdi odsek sicer že Bog ve kolikrat povdarjano resnico, da je Milan k u p č i j s k o in obrtnijsko glavno mesto Italije. Predsednik odboru za to razstavo je knez J. Jak. Trivulzio; glavni tajnik pa Avgust S t u c c h i.
(Obsodba.) A. Rudi, ki je ponevernik lvovski, o katerem smo že poročali, je bil pri konečni obravnavi obsojen na šest let, njegov oče pa na jedno leto.
Narodno gospodarstvo.
Gorenjski pašniki.
Z Gorenjskega.
Prejeli smo ta-le dopis: Pod naslovom »Go-renjski pašniki" čitali smo v Slovencu št. 42. o de-želnozborskem pretresavanju zaradi kratenja pašnih pravic na gorenjskih planinah. Mej drugim se tam omenja, da smejo pašni opravičenci na planini „Pungert" samo od 9. ure dopoldne do 3. oziroma 4. ure popoldne zaradi vročine po Bor-novem svetu, v katerem imajo pašno pravico živino pasti in da so tako pašno vravnavo baje opravičenci sami zahtevali. K temu stavimo podpisani pooblaščenci opravičencev, ki smo lastniki imenovane planine, naslednjo opombo, oziroma dodatek: da je to vsem opravičencem do cela neznano, ker tega nikdar zahtevali nismo. Radovedni smo, ako bi bilo možno dokazati, kdo je navedeno izjavo podpisal. Ako je kedo to storil, je bilo to nevedoma; kajti segalo bi nam to še v večjo škodo, ko bi se na pr. gozd posekal, potem imamo ondi ttfdi le 6urno pašo. — Naglašalo se je tudi v dotičnem poročilu, da globe v posameznih slučajih niso znašale čez 5 gld. gozdnih prestopkov. K temu pripomnimo le dva slučaja o eni osebi, ki je enkrat plačala 7 gld. čiste kazni, drugikrat pa skupaj 17 gld. — V letu 1892. so nekateri naši solastniki, vsled prizadevanja g. glavarja kranjskega, svojo last iu pašne služnosti baronu Bornu prodali. K tej izvršitvi je tudi neka odlična oseba veliko pripomogla, kar se zlasli od njegovega značaja nikakor ni bilo nadejati. Baron Bom pa si je svoje, v to svrho izdane novce zagotovil s tem, da se je na vso planino vknjižil, kar gotovo nam ni posebno ljubo.
Necega dne obišče nas trojica gospodov, mej njimi gosp. glavar kranjski in Mallner na Brezjah,
ki poizvedujejo koliko živinskih deležev imamo in nas na razne načine nagovarjajo, naj planino prodamo. To ravnanje je mej ljudstvom provtročilo nekak nemir ter precejšnjo razburjenost. G. glavar opazivši, da to ni kaj navadnega, reče: „Aus ist, aus ist!' in nato odidejo.
Ko se je slednjič naš planinski lovvno-vič oddajalvnajem, vporablj&val je g. Mallner svojo izurjenost v največjem pomenu. Pogodil se je namreč ustno z opravičenci, da, ako mu ne bodo pri licitaciji lova stavili nikakih zaprek, hoče jih za pašne pravice s polovico servifcutnega sveta odškodovati: a po licitaciji ni bilo ne duha ne sluha več čuti o tem.
Vljudno prosimo torej, naj si. uredništvo blagovoli pričujoči dopis v natis sprejeti, za katerega vsebino smo podpisani odgovorni.
Slede podpisi treh posestnikov.
Ta izjava Brezjanov pojasnuje in potrjuje nam marsikaj. Ko smo prečitali poročilo, katero je sestavil stvari baš ne posebno prijazen poročevalec, zmajali smo z ramami, no pa po drugi strani smo bili vendar zadovoljni, češ nekaj je že, vsaj začetek je storjen. Kmetje bodo uvideli, da se vendar najde še kdo, ki ima srce za nje, in dobili bodo pogum, da se bodo sami začeli oglašati. In res! Dopis iz Brezij priča, da se nismo motili. Tudi kmetje iz tržiškega okraja so se že oglasili in so razun onega pisma glede pota skozi Bornov »živalski vrt" na jezerske planine, katerega je podpisalo osem veljavnih mož, in kateri se je deloma v deželnem zboru čital, poslali še jedno izjavo z mnogimi podpisi, ki se tiče iste stvari. Pa niti prve, niti druge, niti tretje ni pisal kak agitator in »oseben sovražnik," ali kak »Erzliigner," kakor se je imenoval naš dopisnik o gorenjskih planinah, ampak je pisala vse nespretna kmečka roka na konci z opombo, »Ne zamerite slabi pisavi. Dobili bi bili koga, ki bi bil bolje od nas napravil, pa smo popolnoma zapuščeni in ne zaupamo vsakemu, kajti ravno možje, ki bi nas vsled svojih zmožnostij zamogli voditi in braniti, so zoper nas. Bili so časi, ko so bili naši zastopniki, a sedai smo jih spoznali."
Dopis iz Brezij, za katerega vsebino so odgovorni trije podpisani pošteni in veljavni kmetje, priča, da obširne razprave in ostre kritike, ki so bile čitati v naših listih, nikakor niso bile »ostre", ampak premile. Ostre bi niti ne bile, ako bi ne bili nič črtali.
Kar se pa tiče Časa paše od 9.—3. ure, naj služi v pojasnilo za sedaj to-le: Pri uravnavah dogovarjalo se je z opravičenci in se omenilo to in ono. Pogodbe so vse nemške, silno obširne. Razun pravnikov jih je menda malo po Gorenjskem, ki bi se pripravili, da bi take akte prelistavali, V imenovani pogodbi res stoji, da so kmetje sami zahtevali čas od 9.-4. ure popoldne. To je tudi podpisano ali podkrižano. To je tudi čisto naravno, ker kmet misli, to sem podkrižal, za kar sem se pogodil. Sedaj pa sodite sami na podlagi dopisa. Kmetom je še sedaj to neznano. Kmetje za poslano izjavo sami prevzemajo odgovornost.
Dalje si tudi iz tega dopisa vsakdo lahko napravi sliko o Bornovem direktorju Mallnerju. Res boljega oskrbnika bi blaga duša gospod baron ne bil mogel dobiti.
K temu pa, da je bil pa na Brezjah z Mall-nerjem tudi kranjski gospod glavar, nimamo dru-zega pripomniti, kakor to, da niti Brezje, niti Radovljica ne spadata pod njegovo glavarstvo. V Radovljici smo ga videli, a sedaj zopet na Brezjah. Gospod baron Zvegelj nam menda ne bode zopet očital, da objavljamo ovaduška pisma in ga morda zagovarjal, da je na božjo pot šel. Saj se je glede pota tudi izgovarjal, da je bil napačno informiran po Mallnerju. Čudno! jedinemu Mallnerju je verjel, a mnogo poštenim kmetom nikakor ne, ko so mu zatrjevali, da so že njih očetje po tej poti gonili.
Kdo pa je bil neki zadnji član te imenitne trojice? prašal bode morda kateri izmed cenjenih bralcev. Da ne bode kdo po nepotrebnem sumničil »kot poštenjaka dobro znanega razumnega ekonoma od Tržiča", kakor ga imenuj« g. Luckmann, izjavljamo, da ni bilo na Brezjah Cešnovega očeta.
Pač pa je g. Mallner že v svesti si, da mu tudi na Brezjah spodleti, že kar notarja seboj pripeljal, češ kuj železo, dokler je vroče.
Podal bi še kak konec članku, toda treba bode še malo potrpeti, da stvar sama pride do konca. Tudi sami smo radovedni, kak bode!
Telegrami.
Dunaj, 14. marca. „Wiener Zeitung" objavlja, da je trgovski minister potrdil zo-petno izvolitev g. Ivana Perdana predsednikom in g. Antona Kleina podpredsednikom trgovski zbornici v Ljubljani za 1. 1894.
Dunaj, 14. maroa. Dosedanji drugi podžupan Griibl je voljen županom dunajskim z 88 od 131 oddanih glasov. Protisemitski kandidat Lueger je dobil 48 glasov.
Dunaj, 14. maroa. Na subskripcijsko povabilo na 40 milijonov zlate rente se je podpisalo vkupe 60 milijonov samo od občinstva, ki želi naložiti kapital.
Dunaj, 14. marca. Gospodska zbornica je brez debate vsprejela v drugem in tretjem branju vladno predlogo o provizorični vredbi trgovskih odnošajev z inozemstvom, zakon o uvrščenju jednega dela sodnikov v sedmi činovni razred in zakon o določitvi aemljišč v javne namene.
^Rotterdam, 13. marca. Včeraj zvečer je nastal ogenj v hiši časopisa „Niewe Rot-terdam'sche Courant" in je napravil mnogo škode, človek se ni nobeden poškodoval. Jutranja izdaja je izšla v pomanjšani obliki.
Madrid, 13. marca. Ministerstvo je tako sestavljeno: Sagasta, predsednik, Amos Sal-vador, dosedanji ravnatelj tobačni družbi, finančni, Aguilera, dosedaj madridski guverner, minister notranjih stvarij, Groizard minister javnih del; svoje portfelje obdrže Cap-dedon pravosodni, Moret minister vnanjih stvarij, Lopez Dominguez vojni in Pasquin pomorski minister.
Rio de Janeiro, 12. marca. Vlada je pozvala prebivalstvo, naj ostavi glavno mesto, ker zvesto ostale utrdbe začno bombardo-vanje na vstaške ladije in utrdbe. Vladne la-dije so pripravljene na boj.
Rio de Janeiro, 12. marca. Admiral Gama je naznanil, da se uda s sledečimi pogoji: V zalivu riodejaneirskem predado vstajniki svoje ladije in utrdbe ter izroče vjetnike. Njemu in njegovim častnikom mora se dovoliti svoboden odhod v inozemstvo pod varstvom portugalske vlade. Puntajočim vojakom in pomorščakom naj se zajamči življenje.
Washington, 12. marca. Po došlih poročilih iz Brazilije je vstaja skoro končana.
Premovana tinktura za želodeo lekarja Piccolija v Ljubljani je rahlo dijetično sredstvo, katero črev ne draži. Vpliva na prebavljujoče organe in okrepčava njih krožeče gibanje. Steklenica velja 10 kr.	584 2 10-8
Umrli so:
12.	marca. Alojzij Iskra, sprevodnikov sin, 7 mesecev, Žitni trg 1, božjast.
13.	marca. Marija Potokar, delavčeva hči, 3 leta, Karolinška zemlja 22, meningitis basilaris. — Janez Eppich, komptcarist, 221/, leta, Tržaška cesta 19, želodčni in črevesni krvotok. — Granc Faloš, delavčev sin, 3 mesece, Poljanska cesta 49, črevesni katar.
V bolnišnici:
12.	marca. Marija Mihelčič, gostija, 65 let; plučnica. — Anton Miklavčič, gostač, 80 let, marasmus.
13.	marea. Matevž Svetina, gostač, 55 let, pleuritični eksudat. — Ana Fendrich, posestnikova žena, 36 let, rak.
Tu) c i.
12. marca.
Pri Maliču: Poppelbaum, tovarnar; GrUnhut, Riegert z Dunaja. — Selnek iz Prage. — Bloch iz Kolonije. — Rodhe iz Lipsije. — Stockmeyer z Moravskega. -- Lončar, davkarski nadzornik, iz Postojine. — Lukanich, zasebnik, s hčerjo, iz Celja. — Fajdiga iz Sodražice. — Ign. Hladnik iz Novega Mesta. — Trobec s Ornega Vrha. — Barkau z Ogerskega. — Stockmeyer, logarski pristav, in Koncilja, nad-učitelj, iz Žužomberka.
Pri Hlontt -. Karol vitez Borkowsky, ravnatelj; Verne, Kraelitz, HOgler, Schiller, Hcrrnheiser z Dunaja. — Gamulin, trgovec z vinom, iz Dalmacije. — Hofmann iz Krnova, — Bettlheim, Havas, trgovca, iz Vel. Kaniže. — Kunz iz Draždan.
| Schenk iz Požuna. — Sliber iz Selc. — Šimec iz Tržiča. —- Attender iz Maribora.
Pri Juiuem kolodvoru: Loffler, trgovec, iz Budim-
pešte. — Lustig, trgovec, z Dunaja. — Perko iz Celja. — Anton Predolfn, zidar, iz Vidna.
Pri bavarskem dvoru: Gaberšček , posestnik , iz Tomina. — Tedeschi iz Trsta.
Pri avstrijskem caru: Fleischmann z Dunaja. — Travan, Rados iz Višnjana. — Vrhunc iz Bleda. — Uršula Frankovič, Matilda Irgl iz Trbovlj.
Vremensko sporočilo.
a a a	Cas	Stanje		Veter	Vreme	> ® <3 3
opazovanja		zrakom«. t ram	Uplomera po Celiija			•g S s 2 " ** a
13	7. u. zjut. 2. u. pop. 9. u. zveč.	7854 732-8 731-4	4-8 12-8 100	si. vzh. si. jzap. n	oblačno n n	150 dež
Srednja temperatura 9 2', za 6 4" nad normalom.
150 1
Tužnim srcem naznanjam žalostno vest, da je častiti gospod
Blaž Justin,
umirovljeni župni upravitelj,
danes ob 725. uri popoldne na Skaručini, 55 let star, po dolgi in hudi bolezni, večkrat previden s svetimi zakramenti, mirno v Gospodu zaspal.
Truplo predragega nam rajnkega se bo v četrtek ob 9. uri na pokopališču sv. Lazarja v Vodicah pokopalo.
Vodice, dne 13. marca 1894.
Simon Žužek,
župnik.
5 do lO kron
129 5-3
Slednji dan ponuja bureau osebam, ki prevzetno dobro se izplačujoče zastopstvo. Pripravno je tudi kot stranski zaslužek. — Pisma naj se pošiljajo na
Mcrcantil-Bureau, Zwittau, Moravsko.
Božjast.
se ozdravi, ne da bi se zopet povrnila, tisočeri dokazujejo ta čudovit vspeh znanosti. Obširna poročila z marko za odgovor naj se pošljejo na : 604 20-15
.Office Sanitas', Pariz, 20 Boulevard, St. Michel.
V pojasnilo!
146 3-2
Od zlovoljtie strani se je razširila novica in je zašla tudi v tukajšnje krajevne liste, da se je deželna lekarna »pri Mariji pomagaj« v Ljubljani, katero imam jaz v najemu, prodala in da bode kupec sam izvrševal lekarniški obrt.
Jaz s tem izjavljam, da je ona novica popolnoma neresnična, in usojam si p. n. občinstvu naznanjati, da sem po beležniški pogodbi do dne 1. julija 1899 jaz občni in postavni najemnik lekarne in se ta čas ne more izvršiti premena v vršbi lekarne in če bi se morda hotela prodati, brez mojega dovoljenja prodaja izvršiti in veljavna ne more postati.
Hkratu sc zahvaljujem častitemu občinstvu za dosedaj mi skazano zaupanje in prosim, da mi ga ohram še za naprej.
V Ljubljani, dnč 9. marca 1894.
Ludovik <3rreeelj,
lekarnar pri „Marijl Pomagaj", v Ljubljani, mestni trg 11.
Dunajska l> o r z
Dne 14. maroija.
Papirna renta 5*,	davka . .
Srebrna renta 5%, 16* davka . . Zlata renta 4%, davka prosta ...
avstrijska kronina renta, 200 kron . Akcije avstro-ogerske banke, 600 gld. .
Kreditne akcije, 160 gld.......
London, 10 funtov stri.......
Napoleondor (20 fr.).......
Cesarski cekini........ .
Nemških mark 100......
98	gld.
98	.
119	„
97	.
1029	.
366	,
124	,
9	*
5	n 61
10 kr.
10 „ 95 „ 70 „
25 I 85 . 91 „ 84 „ 02'/„
Bn6 13. maroija.
Ogerska zlata renta 4% Ogerska kronina renta 4*, 200 kron 4* državne srečke 1. 1854., 250 gld. 5% državne srečke 1. 1860.. 100 gld. Državne srečke 1. 1864., 100 gld. . . Zastavna pisma avstr. osr. zem. kred. banke 4 % 98
4 % kranjsko deželno posojilo.....97
Kreditne srečke, 100 gld.......197
8t. Genois srečke. 40 gld.......70
117 gld.
95 „ 148 „ 159 „ 197 .
80 kr.
n
75 „
50 60 70 50
a.___
4% srečke dunajske parobrodne družbe	143	gld.
Avstr. rudečega križa srečke, 10 gld. , .	18	„
Budolfove srečke, 10 gld.......23	,
Salmove srečko, 40 gld........74 „
VValdsteinove srečke, 20 gld......49	.
Ljubljanske srečke.........23	.
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . .	154	.
Akcije Ferdinandove sev. želez. 1000 gl. at. v.	2947	,
Akeije južne železnice, 200 gld. sr. . . .	108	.
Papirnih rubeljev 100 ............133 „
kr.
75 50
76 75 50 25 27
jg^T Nakup ln prodaja "£2 vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanje za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšeza dobitku. K u 1 a n t n a izvršitev naročil na borzi.
99
Menjarnična delniška družba
M E B C U B"
Nnllzeile it. 10 Dunaj, lariahilferstrasse 74 B.
Af Pojasnila "£S v vseh gospodarskih in finančnih stvareh,
potem o kursnih vrednostih vseh špekulaci|skih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je inogoče visocega obrekovanja pri popolni varnosti nflloženih glavnic.