r. Naj t e£ ji, slovenski dnevnik ▼ Združenih državah lk-1 VeUa leto $6.00 Za pol leta - - - - . $3.00 -Nr Za New York celo leto . Za inozemstvo cdo leto $7.00 $7.00 GLAS List slovenskih delavcev t Ameriki. The largest Slovenian Daily in the United States. Issued every day except Sundays and legal Holiday*. 75,000 Readers, TELEFON: C0RTLANDT 2876. Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Fort Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879 TELEFON: CORTLANDT 2876. NO. 27. — STEV. 27 NEW YORK, FRIDAY, FEBRUARY 1. 1924. — PETEK, 1. FEB RUARJA 1924. VOLUME XXXH. — LETNIK XXXIT. RADIKALCI PORAŽENI NA KONVENCIJI "Zelikanski nered na konvenciji je trajal skoraj eno uro. — Predsednik Lewis je izvojeval tri odločilne zmage. Ku Klux Klan pride pozneje na vrsto. — Amendment, kojega namen je bil odvzeti predsedniku polnomoč, je bil poražen. — Demonstracija delegatov iz Illinoisa. Indianapolis, Intl., 31. januarja. — Konvencija United Milic Workers of America je zaključila svojo včerajšno večerno sejo sredi piizorov divjega nereda, ki so petdeset mi-irsit skuro preprečevali reševanje poslov. Naslednja točka programa je zadeva Kil Klux Klana. Ko je divjal nered, se je preči tal o sekcijo za sekcijo ustave ter te sekcije avtomatično odobrilo. Oitanje je bih) prekinjeno šele, ko je prišla trn vrsto proti-klanska klavzula. Xa signal predsednika, John L. Lewisa je Van Bittner :ajnik komiteja, prekinil čitanje, da se omogoči prosto in odkrito razpravo glede vprašanja Kllana, kot je izjavil predsednik Lewis pozneje. 'Pred tem so Lewis in njegovi pristaši izvojevali tri zmago. Prvo opoldne, ko je glasovanje glede predloga ra-ilikalcev in Klancev, naj se oropa predsednika pravice, da imenuje nižje izvrševal ne uradnike, vzdržalo predsednika s 22(£3 glasovi proti 2106 glasovom opozicije. Druga zmaga je bila, ko je bil poražen amendment, ki naj bi oropal predsednika polnomoči, da kaznuje uporne unije in okraje. Tretja zmaga pa je prišla, ko niso mogli dobiti radikalci dosti glasov, da ziagQtove imensko glasovanje glede predloga, s katerim bi se povečalo obseg bodočih konvencij ter zopet ustanovilo prejšno nadvlado Illinoisa. -Toe Lynall, radikalec iz Illinoisa, je vodil boj za ta amendment, ki je izgubljen za radikalce. Ker se je zahtevalo od vseh sferam imensko glasovanje, je dal predsednik Lewis prešteti glasove, da vidi, če je potrebnih 571 glasov. Konvencija je bila v velikem neredu, ko je tajnik Green izjavil, da je le 558 glasov. Takoj nato so vprizorili delegatje iz Illinoisa, katere s<; podpirali v glavnem delegatje iz centralne Pennsvlva--li i je in Canade, velikanski kraval ter zahtevali "pravico". Medte&n pa je predsednik Lewis razbijal po mizi ter zahteval mir. Ko so se delegatje nekoliko pomirili, je rekel, da želi podati izjavo. "Predsedništvo ugotavlja," je rekel, "da lahko kričite, dokler se ne boste sestali v peklu in da to ne bo izpre-menilo pravil konvencije." Nastal je nov kraval, ki je trajal do petih, nakar je predsednik Lewis zaključil sejo. . TRGOVINA MED ITALIJO IN JUGOSLAVIJO. Rim, Italija, 31. januarja. _ Pml kratkim ji- b'la tukaj ustanovljena it al i jansko-j u goslo van-, ska trgovska zbornica. Te dni ko m' začeli člani posvetovati in delati načrte, kako bi bilo mogoče začeti obsežno trgovino med obema državama. V kratkem bo ustanovljena tudi v Bclgradu podobna organizacija. MADAMA MATZENAUER LOČENA OD SVOJEGA MOŽA. San Francisco, (al.. j an. — Znana operna pevka Margareta Matzenauer se jo danes sodnijsko ločila od svojega moža. šoferja Floyd Ulotzbaclia.. Ž njimi se je biila seznanila na neki vo> nji v Del ]\Ionte. Kmalu po poroki sta se začela prepirati. Madama je vložila že v New Vorku tožbo za lotsicev zakona, pa je bila zavrnjena- DENARNA IZPLAČILA V JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN ZASEDENEM OZEMLJU m potom naši banke Uvrfujejo sane»2jiro, hitro In po onih: D met to naia cen« sltdoio: JUGOSLAVIJA RacpoKilJa na sadn^ poŠte In lzplaCofr "Poitnl črkovni nrod" In "Jadranska banka" T Ljubljani, Zagreba, Beogradu. Kranju, Celju, Mariboru, Dubrovniku, Splitu, Sarajevu ali drugod, kjer je pač sa hitro lsplačilo najugodneje. 1000 Dtn. ...... $12.50 2000 Din.......$24.80 6000 Din. ...... $61-50 Prt nakjulllh, W xnaiajo manj kot en tteo« dinarjev ra&unlm« poaabaj p» t® centav sa poitnln« In 4ruaa atnika. ITALIJA IN SA8KDEHO OZEMLJI: RaspoSUJa na aadnje poŠte in lxpIaCuje "Jadranska banka" t Trata, Opatiji In Zadru. 200 lir........ $ 9 .90 300 lir ........ $14-75 500 &........$23.75 1000 lir ........$46.50 Pri nakasfllti, tel cnaiaje manj k*t m Kr rafalnim* hiHIJ pa ti aaaftev aa paMnlita In erupa atroika. Za peilliaive, k) prisesaj« nenk »rt ftM dinarjev nil pa 4vn «M Br dareUaJcnM p« a>|ihwU le peeeM mul ▼rednoat dinarjem In Uram pedaj nI »talna, mrnja ae >eflUat In neppft-fitkovano; li tega naloga nam nI mogoče podati natančna cene vnaprej. Računamo po enega dne, ko nam dospe podani denar v roke. Gto#> lipinai v ■■wMhHi daiarjlh glejte pesehen eglna w Um Bstn. Denar nam Je poslati najbolje po Domestic Money Order aH pa Hew Draft izvanredno srečna poljska priseljenka ŠKANDAL V WASHINGTON!!. w Uboga prišel j enka si je priplesala po t soč dolarjev na teden ter milijonarja za moža. — Preje je bila žena poljskega salonarja V ( ii u-agu se je vršila v četrtek poroka, koje predzgodovina je slif-na vsebini romana ali bajke o zaeoprani kraljičnL »Srčeni no-vopečeni zakoniki mož je Gil Boas, la.vtnik štev Lnili kabaretov in milijonar in prav tako srečna mlad.i žena je G i Id a Grey, znana plesalka, kateri gotovo niso ro-jeniee v zibelki jrripo-vedovale. da bo nosila čevlje i>o 5&XX), kajti v svojih dekliških letih je bila vesela. če vo ji kupili čevlje za tri dolarje. Gilda Gray je bila nekoč Mary M-k-h^ki ter je bila rojena na Poljskem. Pred leti je prišla s st.n :ši v Ameriko in družina se je nastanila v Milwaukee. Marj-*o j ,.,ir!i v io ;>, a učenje je bilo njena .slaba stran in ko je končala "študije" se jezna la komaj podpisati, č it at i pa sploh ni znala. Rajše je plesala kot da bi se poglabljala v skrivnosti angleške slovn:ee. Kmalu nato se je poročila z nekim birtom v * Cudaliv. 111.. John Goreckijem. Zakon pa nI bil srečen, kajti Jan je bil sam najboljši gost v svoji gostilni in Tioleg tega se je držal > t a re ruske in poljske priskrvice, ki pravi: Kdor ljubi svojo ženo. jo pretepa. Mary se je pa kmalu do grla naveličala življenja v družbi surovega Jana ter odšla v Chicago. Svojega sina Martina, ki je stari sedaj deset let, je pustila o-Četu. V Cliieagu so se uresničile vse njene želje. Postala je plesalka. Bila je rojena plesalka in takoj od prieetka je bila uspešna. Iz Mary Gorecki se je izpreme-nila v Gildo Gray, kot se izpre meni naignusna gosenica v sijajnega metuljčka. Prišla je v New York in kmalu je postala najbolj priljubljena plesalka Amerike. GU Boas je prišel, jo vMel te/r bil poražen. Seznanil se je žnjo in tudi njeno preteklostjo. Videl je predvsem njeno nevednost, a tudi to je premagal. Nabavil ji je učitelje, jo uvedel v družbo in kmalu se je znala Gilda ali Mary kretati med visoko družbo kot da je b;la rojena na parketu. John Gorecki. njen mož, ki je živel s svojim sinom v Milwaukee, je eital o čevljih svoje žene. ki so stali $300, o tisoč dolarjih na teden ter slišal vsakovrstne pikantne povesti, ki so prepovedovale o aferah, pri kaiterih je imela Gilda 4e malo več na sebi kot one čev-Ijičke in ves ogorčen je naznanil Jan Gorecki časopisju sveta. n čil o škandalu, kojega i/vur je v w a sh Lngt oiLsk i h administrativnih krogih. .o :.-a j rajnik Kali ji- namreč kar n.»ko izročil pi-ivaiii'.m Iritžbam vladne koncesije z;i izrabljanje prtrelej.vkih ]>olja. V zameno je sprejel na tisoče hi-tisoče dolarjev" grafta. V škandal je zapletenih preeej uglednih wak:h osobnosti. .Mornariški tajnik Denb.v in državni pravilnik Daughertv bosta najbrž odstavljena- ^jlika nam kaže pomožnega mornar;"!^ a tajnika The jilorf' Bo^ sevelta (na le vi)in Archie Roosevelta, ki baje preeej vcstti o celi zadevi. oce je baje v jezi žalosten konec umoru svojo hčer! burne karijere Stari oče deklice pravi, da je oče umoril petnajstletno hčerko, Emo Dickson v svoji brezmer-ni jesi. Vstaški vojaki so ustrelili gover-nerja Felipe Carilla, pijonirske g-a socijalističnegra voditelja v Mehiki. — Kevclucijoparna vlada proti komunistom. Milhalle, X. J.. :>1. januarja.— Vsa znamenja kažejo, da bo ko-nečno rešena zapronetka, spojena s smrtjo petnajst let stare Emc Dickson, katero so našli dne 22. septembra preteklega leta umorjeno. dve milji od njene-g-a stanovanja. Včeraj zvečer je b:l oč:? umorjene, pet in šestdeset let stari Thompson Die-kson. aretiran, pod obdtdžbo. da je spravil s sveta svojo ličenko- Aretacija je bila posledica izjav dva in osemdeset let starega očeta domnevanega morilca. S trssočim glaosom je stari mož pri-povedoAal pred okrajnim prav-dnikom Wardom, oltrajnku detektivom Lore in štirimi sosedi, da je njegov sin pobil svojo hčerko, jo naložil na samokoLnico ter odpeljal truplo na mesto, kjer so ga pozneje našli. Nato je stari mož orisal celi dogodek. Ema je odšla na večer dne 21. Jšeiptembr« k nekemu sosedu, da dobi tam mleko ter pustila doma na ognjišču koteL v katerem je kuhala grozdje. Ker je dolgo časa izostala, se je grozdje v kotlu posušilo in zažgalo. Ko je prišel nato oče \ kuhinjo ter videl kotel z zažganim grozdjem, se je strašno razsrdil ter odhitel ven. da poišči* hčerko. Ema pa se je medtem vrnila domov po krajši poti. Ko se je vrnil malo pozneje tudi njen oče. je prijel za gorjačo ter pričel todči svojo hčerko, ki je klicala ter zbežala na dvorišče. Tam jo je živinski oče še enkrat tako močno udaril po glavi, da se je zgrudila na tla. Ko je stari mož pohitel na dvorišče, mu je stopil sm nasproti z naslednjimi besedami : — Mrtva jc- Boljše, da drž;šj jezik za zobmi, kajti drugače l>om j ubil tudi tebe. Glej, da se izgu-i biš v hišo in nikdar si ne drzni priti zopet ven. Kmalu nato je videl stari mož. ki jc kukal skozi okno. kako je sin naložil truplo hčerke na sfc-mokolnico ter jo odpeljal po temni cesti. Detektiv Lore se je podal včeraj zvečer v stnovanje Thompson Dieksoiia, katerega je našel sedečega pri peči, zatopljenega v neko etivo. 1 Mexico City, Mehika. :>Q. jan. (Joverner Felipe Ca.rillo. pionirski soeljalističiii voditelj v Mehiki in a* zadnjih letih mednarodna postava, o kateri se je dosti razpravljalo tudi v ameriškem časopisju, je bil ustreljen od oddelka vstaški h vojakov kot se g'asi v poročilih, katera je dobil predsedniški urad v mehiškem glavnem mestu. Domneva se. da je zadela ista usoda več njegovih glavnih pribočnikov ter pristašev. Smrt Carilla je dobila mednarodni pomen, ker je bil baje za ročen z Almo Reed Sullivan, mie-no acneriško pisateljico in časni-karieo. ki je pogosto obiskala Mehiko ter je vedno odločno zagovarjala v svojih spisih. V o-spre djc dogodkov v Mehiki je prišl« pred nekako enim letom, ko je objavila v californ i j ski h listih st rijo člankov, a- kateri se je zavzela za stvar več mehiških državljanov. mladoletnih, ki so se na hajali v californijskih ječah, obsojen! na smrt. V Mehiki prevladuje prepričanje, da so ti članki rešili obsojene smrti- Njene potovanje v Mehišk« glavno me to jo .je povedlo po zneje tudi v državo Jukatan. kjer jc posvetiJa dobršen del svoj^g; časa proučevanju razmer v te polotočni državi ter napisala vet člankov, ki so b;li objavljeni a ameriških iztočnih listih ter s» pečali z arheološkimi čudesi raz val in poslopij Maja rodn v Cičcn Ica. Tekom enega teh pot o van' v Jukatan je bila predstavljen? governerju Carillo. Glasi se, da j« b:l to slučaj ljubezni na prvi po gled. Izbruhnila pa je revohicijr in poročua cerrmonija je bila pre 1 ožena na poznejši čas. Sporočila, ki so prišla v mehi ško mesto, kažejo, da je nova re volucijonarna vlada v Jukatanv od pravila vsa soerjalistiČna in ko mun*stična podjetja. katera je ustanovil governor Carillo. Treba se je namreč spomniti, da je bil us mre en i governor Carillo med prvimi v Mehiki, ki so zagovarjali bolj liberalno potstavo glede ločitve zakona in da je pomaga? pri več "poskusnih" porokah. Država! Jukatan je! bila med prvimi, ki so podpirale soeijali-stične in radikalne ideje. Carillo, kojega osebnost je predatwljala London, Anglija, 31. januarja. — izmenjava piseni med miiiisti-skiiiia predsednikoma MacDonaldom in Poin- ka, je !>ila kaznovania v nedeljo zvečer od matere, ker je šla na iz-prehod z nekim fantom, mesto d* bi napravila šolsko nalogo. Od tedaj naprej pa jc izginila Helen domače hiše. Mati deklice. U jQ naznanila policiji, da je izginili* njena hčerka, je rekla, da je dobila večkrat iz šole pritožbe, dal Helen slabo napreduje in raditega jo je v nedeljo, zvečer ozmerjala ter ji prepovedala hoditi z nekim mladičem, ki ji je dvoril. Hčerka je nesramno odgovarjala ter dobila za to od matere klofuto. Deklica je nato rekla, da se ne pusti tepsti in da bo šla k neki prijateljici. Kmalu nato je povabil deklico neki Jolm Castello, naj se pelje žujhu na izpiehod, in od tedaj naprej je deklica izginila. Policy U je iskala Costella, a ga ni našla niti doma, niti v trgovini, kjer bil zapopJen. Helen je za svoja leta dobro razvita tea* izgleda kot da je stara 18 let. SAŠKI K RON PRINC — KAT0« LlSKI DUHOVNIK. Draždani, Saška, 30. januarja. Prejšnji prestolonaslednik, prind Jurij, ki študira sedaj bogoslovje v St. Petru v Ornem lesu. bo postal katoliški duhovnik- Star jd aedaj 31 let in njegovi prijatelji ga d o se daj še niso mogli odvrniti od sklepa, da postane duhovnik. Njegov stric, princ Maks, je že od leta 1896. naprej kartoteki diu hovnik. - , Princ Jurij je sin primietainjci Lujize Toskanske, ki- je zapustila! svojega moča ter pobegnila z učiteljem svojih otrok. Sedaj živi v. Bruselju v skrajnem nomanjka-nju. Tako vsaj poročajo beigijakl liati. - - i GLAS NARODA, 1. FEBR. 1924 "GLAS NARODA" (SLOVENK DAILY) FRANK tAKSCUp FNrital Own«4 and Published by ■loveni* Publishing Company ^ (A Corporation) """ LOUIS »ENEDIK, Pil co of Cortlandt of th» Corporation ond Addr Borough of Manhattan, of Abovo Offloora: Now York City, N. Y. •SILAS NARODA" (Volco of tho People) laouod Every Day Except Sundays and Holiday«. X« Batrt lota Iota vol J a llat aa Ameriko In Canada ............... tt.60 lota ....................... 13.08 .. ............. t1.60 Subscription Yearly »8.00 Advortlooment on Agreement. Dopfcd **Olaa Naroda" Uhaja vaakl dan lzv*eiwil nodolj In praznikov, broa podplaa In oobonootl so no prlobCuJeJo. Denar naj bo bla*oroU po-po Money Order. FT1 spremembi kraja naroCnlkov, prosimo, di tudi prejinjo bllvaUKo naznani, da. hitreje najdemo naslovnika. Cortlandt ANDERSON Obsodba Williama H. Aiidersona, poglavarja. Aiitisa-lonske Lige, največje proliibicijske organizacije v Združenih državah, je razmeroma le majhnega političnega pomena. Nie novega in nič presenetljivega ni namreč, če je človek, ki .agitira proti alkoholu, lopov; kajti tudi oni, ki so proti proliibieiji, niso vsi čisti. V zgodovini prohibicijskega gibanja in izvajanja pro-hibieije naletimo na vse polno odkritij in obsodb lopov-skih suhačev. Dosedaj ni bilo v državi New York še nobenega državnega oziroma zvezno-državnegta prohibicijskega ravnatelja,—in to so mastno plačane službe—katerega bi ob koncu ne pognali kot psa iz urada, ker je direktno ali indi-rektno kupČeval z žganjem. V Andersonovem slučaju je pa stvar nekoliko drugačna. Anderson ni bil le največji voditelj suhaške organizacije, pač pa tudi osebno velik pobožnik ter je sleherno nedeljo opravljal svojo bivšo duhovniško službo. Ce pa tak človek, ki se je navidezno zavzel za proliibi-cijo zato, ker veruje vanjo, pride pred sodišče, obtožen za stran sleparije, je treba premotriti zadevo z drugega vidika. Anderson je bil v javnosti zastopnik onih idealnih elementov, ki so začeli boj proti alkoholu iz čistega navdušenja ter pravijo, da se nesebično bore. Ker je obesil na klin duhovniško službo, in ker je bilo rečeno, da se je z vso unemo lotil svete proliibicijske stvari, je bilo umevno, da ni mogel od zraka živeti. Dali so mu pošteno plačo, s katero bi lahko pošteno živel. Polagoma se je pa doznalo, da ne dobiva Anderson samo $10,000 na leto, pač pa da deli tudi S svojimi j:>odrejeni-mi uradniki komisije, do katere so upravičeni za nakolek-tani denar. Hoteč zatajiti ta graft, je namenoma napačno vodil knjige Antisalonske Lige ter vlekel za nos svet ravnlate-ljev, davčno oblast in javnost. Pred sodiščem se je izkazalo, da je bil njegov idealizem le krinka njegovega pohlepa. Hlinil je in hinavil, ker mu ni bila prohibieija poglavitna stvar, pač pa le sredstvo, s pomočjo kojega je hotel hitro obogateti. Za New York aa lolo Ista • Za pol lota ............. . Za Inozemstvo aa oalo lato Za pol lota "O L A S NARODA" Borough of Manhatttan, Now York« N. Y, Telephone: Cortlandt 28?« Potne črtice, A. J. Terbovec. Montana je dežela visokih gora, obširnih planot, skalovja, grozdov, bistrih potokov in pustih, suhih step. Poznana je radi svoje živinoreje, sladkorne pese, krompirja, in pšenice, bakrene in drugih rud, številnih rudotopilnic in — zime. Montanska zima bi se lahko pisala ZIMA, pa še ne bi bilo izraženo, kot se spodobi. Jej, ali je bilo mrzlo, ko sem se vozil na odprtih saneh iz Red Lodge v Bear Creek! Kadar je kopno ali pa le malo snega, drvijo preko hriba udobni avtomobili, jaz sem bil pa tam v vreme-. hu, ko je bilo treba poklicati konje na pomoč- Povprečno je bil sneg debel po par čevljev, ponekod so bili zopet veliki zameti, medtem, ko drugod ni bilo sko-ro nikakega snega, ker ga je burja polizala. Bear Crek je nekako središče za naselbine Washoe, Scotch Coulee, Stringtown, Caledonia in ne vem. kako 6e se imenujejo tista mala gnezodeca po dolini. V času, ko sera se jaz mudil tam, bilo je tamkajšno prebivalstvo nekako čisto z dnevnega reda. Par dni prej sc je bila izgub fla roja--fcmja Ana - Planinšak. soproga Blaža Fteninaeka, hčerka znane rodbine Mavrič. V nedeljo zvečer, ko je mož spremil domov enega svojih prijateljev, jo je zmanjkalo. Tisto noč se ni nič dosti menil zato, ker je mislil, da prenočuje pri stariših, kot je to večkrat prej storila. Drugi dan so začeli poizvedovati in iskati, ker jo od prejšnjega večera ni nihče vJdel- Iskanje se je nadaljevalo do četrtka. Stotine mož je iskalo nesrečno ženo v vseh direkcijah, več milj na okoli. Slovenci, Italijani, Škoti, Američani — vse jo je iskalo. Končno, v četrtek, so jo našli nekako pol milje od oma, zamrzlo v snegu. Kaj je revico izpeljalo ven iz kempe in s pota v snežne žamete, nihče ne ve. Večinoma pa sodijo, da se ji je zmešalo. Pogreb je bil določen za v nedeljo, in dotični dan bi imel biti pokopan tudi neki Italjan, ki je bil ubit v rovu. Rojaki in rojakinje so ukrepali gled pogreba, vencev in drugih reči, kot je žc navadno o priliki smrti društvene članice. Niso pa še bili s tean gotovi, ko pride poročilo, da je rojak in društveni so brat Jos. Tomšič v rovu pone« srečil. Plast premoga je padla nanj in ga ta ko poškodovala, da je po preteku par ut umrl v bolnišnici* In zopet je zavladalo-pregenečenje in žalost in zopet je b|io treba ukrepati o 'pogrebu. V, takem malem kraju, kjer se skoro vsi ljudje medsebojno poznajo, napravi par takih nezgod precej razburjenja. Posebno še, ker je bilo malo prej več delavcev poškodovanih v raznih rovih te o-kolice. Izgledalo je, da so postale nezgode kar epidemične. K temu je pritisnil še hud mraz in le malo gazi je vodilo po debelem snegu. Bilo je res skoro za obupati. Stari prijatelji, s katerimi sem se, »kljub debelemu, snegu, 1110-sestati, so storili vse, kar je bilo v njih moči, da mi napravijo bivanje med njimi kolikor mogoče prijetno — in jaz jim tega ne bom pozabil. Prijetno sem bil iz-nenaden še iz držav Arkansas in Oklah oma. Šalili smo se, da imajo medvedje pač domovankko pravico v Bear Creeku, a kljub temu mislim, da se še vedno na merama j o vrniti v solnčno deželo vednozelenih magnolij ko se delavske razmere tam obrnejo kaj na boljše; Pot iz Bear Creeka nazaj na Red Lodge, se mi je zdela, kol potovanje na severni tečaj. Razlika je bila ta, da pred sani nismo vpregli psov, ampak dva re-jena, a prav zimsko kosmata konja- Mr. Kastelic mi je posodil 'kosmato kapo. češ, da še tako nisem prav posebno "zal*' za pogledati, če mi pa ušesa odmrzne-jo. pa sploh ne bom več za meti ljudi Tudi sicer so me dobro zavili v odeje, a dihati sem moral vseeno brez nagobčnika. Zrak je bil tam pa že tako svež. da se ti je zdelo, kot bi požiral zdrobljeno steklo. Ko smo pricingljali na vrh hriba in se obrnili navzdol proti Red Lodge, se je začela pa zadnja- postaja našega križevega pota. Tam je take vrste mraz, da kar peče. Samo nos in majhei: košček obraza se je videl iz cunj. pa se mi je zdelo, kot hi mi kdo rezal kožo z lica, s prav skrha-nim pipcem. Iz oči pa so k:pele grenke solze, sproti zrnrzovale in mi. kot steklene koravde, padale na kolena. Red Lodge je ljubko malo mestece, postavljeno v vznožju visokih planin, ob šumeči gorski reki. V poletnem č^su je ta kraj izredno prijazen. Se zdaj, zako-kopano v debel sneg, je mestece prijetno, lepo in domače. In rojaki tam so pravi vzor zapadne priprosti. odkritosrčnosti in gostoljubnosti- V katerokoli slovensko hišo stopiš, se počutiš, kot doma. Mrzlo je bilo sicer tudi tam, toda mestni hodniki- so kolikor toliko osnaiženi, in premog kopljejo vsak dan. Pri neki priliki sem bil povabljen, naj se zjutraj oglasim po enega "takratkega", ki je dobro sredstvo proti flu in slabi sapi. Ko se mi je zazdelo, da me skuša trebuh boleti, sem res stopil "tje". in odšel z dolgim nosom, ker ni bilo nikogar doma. Gospodinja (hiše, kjer sem stanoval) pa v smeh in me brž vpraša, kakšen šnops je bil. "Strašansko švoh. prav nič ni mi zaiegel'sem odvrrfil malo nevoljno. "Se mi je zdelo", prasne pored-nica v smeh, '/ker si se prikrivil na^aj tako z verižen, tista slo- Ce se mi bo zdelo vredno, bom nekega lepega dne objavil lepo zgodbo o golobu, golobici in gosaku. * » • Bilo je na nekem skmlu. Ne bom zapisal, da baš na katoliškem v Chicagi. Govoril je ta, govoril je oni, vsi skupaj pa niso dosti povedali, čeprav je bilo zbrane precej gospode. Pa pozove predsednik debelega in petičnega rojaka, proseč ga. da bi izpregovoril par besed. Rojak vstane, ves zaripljen v obraz. Čudno zavija oči, mane s čeljustmi, premika ustidee. iz sebe ne spravi nobeue besede. Nekoliko sram ga je bilo, ker je bilo precej gospode navzoče- Sosed ga sune pod rebra in za-šepeta: — Povej vendar kaj. Sicer bodo mislili, da si osel. Rojak se sklone k njemu ter mu odšepeta: — Po naj nislijo, če veča poljanska "kriva trobenta, j hočejo. Toda, če bi usta odprl, bi. Sugnslntmtuika Ustanovljena 1. 1898 3CatnL 3fehnrrta Inkorponrana 1. 190' GLAVNI URAD v ELY, fHINN. ki pravi trara-rara". Ugovarjal nisem dosti, ampak sem samo na tihem sklenil, da se vedeli, da sem osel. Nekateri ljudje so srečni. Na- a se primer Roc'kefeMer, Ford. Vaii-že enkrat pozneje znesern nad j derbilt in drugi. Česarkoli se lo-"tafcratkim" — which I did. j tijo. se jim posreči. Poleg lokalnih novic smo se j O Fordu celo pravijo, da se iz-pogovorili tamkaj tudi marsikaj premeni v denar vse. česar se do-od zlate Californije in pridno o- j takne. Kot kaže. je res tako-kušali njen tekoči blagoslov. Kdo pa ne bi bil navdušen za deželo, izpremeni v denar Qlavnl odborniki: Prooednlk: RUDOLF PERDAN, »U K. 18* St.. Cleveland. Ck. Podpredsednik: LOUIS BALAST. Box 10« Feaxt Ave-, Lorala, O. Tajnik: JOSEPH P1SHLER. Ely. Minn. Blagajnik: LOUIS CHAMPA, Box Ml, Ely, Minn. Blagajnik neizplačanih emrtnln: JOHN UOVXKN, «11 — lit* AtSl Duluth. Minn. Vrhovni zdravnik: Dr. JOS. V. GRAHEK. «01- American State Bank Bid*-. CM Groat St. a| Sixth Ave.. Pittsburgh, Pa. Nadzorni odbor: ANTON Z BAS NIK, Room S0« BakowoU Bid«., aor. DUacmt aaS Qrast Streets, Pittsburgh, Pa. MOHOR MLADIJ 1534 W. IS Street. Chicago. m_ FRANK BKRABKC. 4823 Washington Street, Denver, Cot«. Porotni odbor. LEONARD SLABODNIK. Box 410. siy. Minn. ».rt.i!,VTOtv j. nmic^TA. 310 Stevenson Hid«., Puyallup, Wash. FRANK tO RICH, «117 Bt. Clair Ave.. Cleveland. O- Zdruievalnl odbor: VALENTIN PIRC, 780 London Rd.. N. E., Cleveland. CI PAULINE ERMENC, 383 Park Str.. Milwaukee. Wl». JOSIP 8TERLE, 404 E. Mesa Avenue. Pueblo. Colo. ANTON CELARC, SSS Market Street. Waukegan. HL ----Jednotlno aradno glaaUo: "Glaa Naroda**. ■ • Vse rtvarl tlkaJoCe se uradnih sadev kakor tndl denarne poKUatve naj se pošiljajo na glavnega tajnika. Vae pritožbe naj se poillja na predsednika porotnega odbora. ProSnJe za sprejem novih Slonov la bolniška spričevala naj se pofillja na vrhovnega zdravnik*. Jugoslovanska Ka toll Ska Jednota se priporoča vsem Jugoslovanom za obilen pristop. Kdor Seli postati član te organlxaclje. naj se zglaal tajnik« bližnjega druitva J. 8. K. J. Za ustanovitev novih društev se pa obrnite na gL tajnika. Novo društvo ae lahko vstanovi a I člani ali članicami. Izpred sodišča. Stražnik in čevljar. Čevljarskemu pomočniku Jože- Vse. česar se Ford dotakne, sel.. T> ., .. . j :u PavsK-u v Mariboru je na Ste- . . . „ . -, , i . .1 fanov dr,n nekdo obljubil, da mu ki s svojim sladkim produktom' Bog ve. kaj bi se zgodilo, če bi tudi najboii odročne, v sneg za- Se Ford Skaze dotaknil ? kopane kraje. In če okoli iskre- Jaz- bi skoraj rekel, da bi se i Šk&za na mestu Izpremnil v nem- čih čaš sedi mala družba odkritih prijateljev, vspričo katerih nilško papirnato marko, treba paziti na vsako besedo, m' * * čudno, če navaden zemljan ne J misli na spanec- — Drugi dan nam | m*e. mIadi Puuci sta sc je pa gospodinja kislo župo ku- hala. za katero je ta črna kokoš I Prva se hvaliLa : morala storiti grenko smrt. Xe-I ~ Ti ne ve5' kako 2,la 111 ^ mara je pa boljše, da ne pripo-jfajlt l^ljubovati. Ko sva se vee- vedujem naprej, ker sicer boste še rekli, da smo bili tako in tako,. . . Vozeč se proti Billingsu. čudil seni se številni divjačini, ki sv ni jo videl z vlaka. Tu so v potoku plavale male, skoro črne divje race Jili gosi. ne vem. Od železniške proge je tuintajn skočil spla-šen beli planinski zajec in jo pra-šil čez polje, da se je kar kadilo za njim. Na stotine jerebic sije paslo po njivah, kjer ji* bilo raj vozila v avtomobilu domov, me je neprestano poljuboval. bo plačal večerjo, a je potem nenadoma zginil iz gostilne. To je Pav«?iča tako razburilo, da je pri-čel razgrajati in nadrl pote.ni [>o-lieista z besedami: "Prokleta C tč i in bt^unei, samo zreti ste prišli som!" Pred mariborskim sodiščem SiC je zagovarjal, da so ga na policiji tepli in privezali na desko. PavšLč je b;l t^bsojeu na 3 ledne poostrenega zapora. Goljufija z zavarovalnino. Pred celjskim okrožnim sodi- — Ali je sam vozil avtomobilom ^ ^ due S. ja- — Da, sam ga je vozil. — Jaz bi se pa nikdar ne pustila poljubljati moškemu, kadar vozi avtomobil. — ,'^akaj ne.' Mar se lmjis? nua-r.ia radi omenjenega delikta Martin Pukmajstcr, p-iseslnik v Slatini pri Šmartnu v lloižni do-iini, njegova žena Ana in 221etni Mojzij Medved, zidar istotam. I'likmajster je dal septembra — Zakaj bi se bala. Tona poljub ni nič vreden- Kdor vozi, ne i zavarovati v Olju pri Assieura more posvetiti pozornosti polju-! z'"ni generali svojega t«*žkodbole- im __lega svaka Franca Štubcngelua zii * » ; 10,000 Din. Pre22 umrl. je hotel preskrbeti Pukmajstcr po vvoji ženi pri nu'tvogledu s-mrtncig-ledaii lU't, da bi ga predložil družbi. Nato je. šel k zastopniku ter mu javil smrt svojega svaka vsled pl jučnice. Kee. Pukmajstcr na 4 mesece in njegova žena na 14 dni strogega prišli na gostijo tudi ne po« vabi jeni fantje iz MakoL Oboroižeaii so bili s koli in •začeli l): + i po gastili. po^ebii" po Jernejsku. ki s:o ga težko ran?li Okrožno sodišče j1' ( bs(Klilo vodjo ]wetepačev Jožefa Kampuša na 5, Henrika Komšca. IJr.ka Korošca m Fiiuiceta Kroš-lja na ."», Jožefa Ferliča pa na 2 me-eca ie£e. ško v roke. Jugoslavia irredenta. O reformah na železnici — Rečem ti, nikar se ne loči ocl i -. i svoje hude žene. Ločitev zakona j j>reveč stane. Veš, kaj napravi.' Če se bosta zjutraj najbolj kregala in pretepala, kupi zvcečer,: ko se vračaš proti domu, za pet j se mnogo vpije po Julijski Kra- j dolarjev rož. Stopi skozi vrata in! j in i. V dežedi neverjetnosti pa je'Ji izroči rože ter se pri tem lju-' vse tako nazadnjaško, da se najbeznji^o smehljaj. To jo bo takoj prvi hip vidi, da so to reforme, prijetno presenetilo, da jo bo pri j katere so bile že zdavnaj zmetane' priči zadela kap. Na ta način sej boš žene iznebil. Ti-stih jiet dolarjev za rože pa nisi vrgel vstran. Rože lahko porabiš pri njenem pogrebu- _ * * # Reka je postala italijanska. To j v koš. Poglejmo si obrat. Povsodi stremi za tem, da se olajša poslovanje s tujci na mejah. V Bohinju in na Rakeku obvladujejo nameščenci jmj dva ali tri jezike in povsodi na progah Slovenije sprevodnik postreže tujca v njegovem jeziku. Na važnih obmejnih po- Pa zato' kf ima ltaliia vt>Ja- štva in več miuiieije kot Jugosla-: vija. Sedaj torej veste, zakaj je po- i stala Reka italijanska. * a * Poročilo omenja, da je newyor- j ška policija izsledila družbo med- j narodnih ponarejevalcev denar- > j a. ki so ponarejali denar raznih ■ držav. Prišli bodo pred sodišče, in so- j •»ta.jalh v Podbrdu in v Postojni pa so nameščeni samo Italijani ju po večini i še taki. ki lomijo svoj južni lialel vt, da jih celo drugi Italijani ami ne razumejo. Od vratarja do načelnika, od finaiicarja do eari-lika, vse zna samo svojo materinščino. In vendar je Italija v obilni neri živela od tujskega dohodka l Naše ljudi, ki so utrjeni v delu in iezikovno izb orno kvalificirani, mečejo i-z «lužb in kupoutirajo manjvredni sJužbeaid luaterijal z flišče jih bo brez dvoma oprostilo ( juga. Pravijo, da se štediv državi, ter jih poslaJo v umobolnico lili kal^ štedenje je to, aiko se od.-puščajo dobri uslužbenci in se na njihova mesta postavljajo nespodobni ljudje. Vsled tega se pogonoma vidi, da sta sedaj dve ali tri osebe tam, kjer je ves posel opravil poprej naš človek. Italijanska vlada pač hoče pokazati svetu, da je nova pokrajina predvsem italijanska, z vso silo poitaiijančuje, kar se da, na vsej črti. Sknevajo se i>ri tem .tudi za neko reformno modernost, katera pa nikomer ne ^imponuje ter so sploh vse obratne nuzmere take, da ne služijo ugodno razvoju tujskega (prometa. Kljub veemn prizadevanju pa vendar ne pČtf?lvrigejo nikdar deg-«tva, da je Julijska Krajina jugo-fkxveiijka zemlja. ___•___ Kajti dandanašnji se ne izplača ponarejati denar raznih držav. Le ameriške dolarje se izplača ponarejati. 9 Za vse bančne posle, kakor tudi za vse druge potrebe v zvezi s takimi posli je najbolje, de se obrnete na svoj domači zavod, kjer bodo Vaši nalogi najvest-nejše in najbolje izvršeni. Vaši prihranki so sigurni in Vam nosijo obresti po 4% ako jih naložite pri nas na — "Special Interest Account" Glede denarnih pošiljate v, potovanja v domovino, dopreme oseb iz domovine, izstavi jen ja "affidavi-tov", pooblastil itd. posluzi Vas naš zavod ceno, brzo in solidno. FRANK SAKSER STATE BANK Glavno zastopstvo Jadranske Banke. 82 Cortlandt Street : : New York, N. T. NOVA XAVTWTVA KHJIOA NA KRVAVIH POLJANAH ,'Tp RPLENJE in strahote z bojnih pohod&v bivieg* I slovenskega planinskega polka. V knjigi so popisani vsi boji bivšega slovenskega polka od prvega do zadnjega dne svetovne vojne. Is Galicije, z Doberdoške planote, z gorovja s Tirol, Fajt-jega hriba, Hudega Loga, Sv. Gabrijela, Pijavk in o polkovem uporu ter njega zakletvi. Knjigi Ja Mo viebaj« STO Btrazd tn mrr-r ^.-OJO.*«!*- mSm GLAS NARODA, 1. FEBR. 1924 Proučevanje nepreiskanih morskih globin, rfWate* Poroča E- MacConnick. Le malo ljudi \c v današnjih časih, kakšen je resnični okus morja. Večina modernih potnikov se vozi preko morja v plavajočih velikanskih hotelih, kjer imajo na razpolago prava ognjišča ter poslušajo v japonskih vrtovih zvoke havajskih narodnih melodij. Za take ljudi je morje nedolžna stvarica, ki ima lepo umit obraz ter počasaue lase in ki je sempatam nekoliko otroško razposajena ter prične tolči po oknih prostornih kabin in premetavati krožnike na mizi. Kdor se pa hoče resnično seznaniti z morjem, naj se pridruži štabu kabelske ladje ter preišče par stvari, ki so stale vse veke skrite v prostornih podzemeljskih kleteh sveta. Prvič izza leta 1910 se je polagalo nov kabel preko Atlantiške-ga oceana. Tisoč milj vrvi, ki bo visela med obema kontinentoma, se je že odvilo z velikih koies na kabelski 'ladji in v najkrajšem času bodo prihajala po tem kablu sporočila o tržnih cenah, padajočih kabinetih in drugih stvareh. Nova kabelska črta, katero polaga Postal Telegraph Commercial Company, je osemnajsto komunikacijsko .sredstvo, katero s<-je položilo ali bo položilo o-časi naprej -po morskem dnu. Zadeli .so na plazove, ki so neslišno izginili a* nepoznane globine. Našli so vulkane, ki bruhajo brez dima ali ognja Zasledili so tudi čudno, sluzasto ribo, ki živi udobno pod pritiskom petih ton na kvadratni inč. Vse to so zasledili ljudje, ki polagajo tenke vrvi po dnu oceana. Tihe, ledene globine pod kontinentalnim robom nimajo nikakih trat morske trave ali preprog iz svilenega mahu* Vse rastlinsko življenje izgine v sorazmerno majhni globini 300 čevljev. Lava iz d-no mrtvih vulkanov, prah prah meteorjev, ki so padali tekom mladosti našega planeta in neke vrste sluza pokriva globoke doline, ki leže med visokimi planotami oceana. Ko so prvikrat prinesli mase tega sivega želatina na površino, so. nekateri znanstveniki izjavili, da je to prvotna sluza, ki je tvorila prvotni ali osnovni materi-jal celega živega univerza, — snov, ki leži na pol poti med or-ganičnim in neorganičnim svetom in da je izvor vsega, kar je danes živega na svetu. Če bi se to zanimivo teorijo dokazalo, bi za vedno zaprla usta našega ljubega Williama Bryana. pa še je izkazalo, da ob- AMEBIŠKI MAGNAT V ŠKBIP CIH- Usoda Zeppelinov, Ob tragičnem koncu francoskega zrakoplova. "Dixmudc" jse mnogo piše o nezgodah drugih zrakoplovov Zeppelinovega tipa. Vodljivi zrakoplov je iznajdba prcccj novega datuma. Evropa ga pozna še ne celega pol stoletja. ZeppelinoAo ime se je pojavilo v aeronavtiki okoli leta 1900- Takrat je Zeppelin bil na pragu svojega izuma. Zgradil jo prvi vodji vi zrakoplov.. Balon j«* bil napravljen po gotovih vzorcih, katere je imel Zeppelin na razpolago. vendar je bil v splošnem tako konstruiran, da ni bil nosne- ZANIMIVI IN KORISTNI PODATKI (Foreign Language Information Service. — Jugoslav Bureau.) ZAPOSLENOST V POEDINIH DRŽAVAH. nadaljuje po volj no in le malo nezaposlenosti je opažati širom vso Federalni urad za posredovanje dela (U. S. Employment Service). ki spada pod Department j države. Bržkone bo nekoliko manj oT Labor, je ravnokar izdal za ni- { d da v mlinih in v gralbeni stro-miv pregled o delavnih razmerah ki. ne pričakuje se pa nikake ne-v 41 ^veznih državah, kakršne so I zaposlenosti v teb strokah. Zgra-sedaj in kakršne utegnejo biti dilo se bo veliko novih ec-t. Far-tekočega leta. V naslednjem lio- marji. izvzmeši one. kise izključ-čemo na kratko navajat poroči- no bavijo z mlekarstvom in pela zlasti iz držav, kjer so naši ro- runtninarstvom. so imeli lani ja-t>-k. temveč original. jZeppelin je Utkin zaposleni v večjem številu. I ko slabo leto, zlasti rui suše. de-delal z njim poskuse tako dolgo. Arizona. — Kar se tiče zapo- ževja in povodnji. Vendarle pr*-dokler ga je bilo konec. Poskušal j slenost.i. se potreba in zaloga gle-: vladuje za letos optimizem- Kar sc je z njim tudi na vodi. Pri nekem posgnsu pa se- je balon pre-i kuetiM pod vodo in so ni več ho-I tel dvigniti. Osebe, ki ^|pfkdporo mu je prinesla loterija. magiji va--ovira, zlasti v auglr-.čnvi. j A___________ kjer ima oel tueat razlienTa črknib ustanovi iona nalašč zato. da so podpre Zoppelinovo podjetja. Toda tudi drugi zrakoplov je postal žrtev eksperimentov: pri ne kom poletu je končal je bolj nesrečno kakor njegov prednik. Zeppelin je takrat že imel ime. ki ga je vsak Nemec izgovarjal s ponosom in samozavestjo. Zato mu ni bilo težko spraviti skupaj sredstev, ki so mu bila potrebna kakor kakšen | tretji balon. Z njim je .Zeppe-drug pisalni stroj, zaženemo ma-1 jj,, oodvzsel več uspelih poletov, r-akui švmrijo an čakamo, da se kolescaja koneono je tudi tretji šel z;, primerno hitro vrtijo. Potem pa SVopjima dvema tovarišema. Ker začnemo razločno, a ne preglasno, je 7adela podobna zrakoplovu* komlirn;-« j i*-ti Slednjič sem našel i/ln d v pavzah petinke in d est; t in ke sekunde med dvema besedama ali dvema razločno izgovorjenima zlogoiiu*. Tudi drugo težavo, pisanje številk, .sem po dolgotrajnem napoiu premagal. Stroj ni \ elik. Band 1 i ga opisuje kot kocko s sit ranico IG col in o-koli ;10 kg težko. To kwkn ]x»Ma-viijjo na niazieo premogovniki obratujejo le dva ali tri dni na teden. v gradnjah. Minulo leto je bilo jako dobro za farmarje in bržkone bo ta prosperiteta nadaljevala tudi za tekoče leto. Kar se tiče dela v rudnikih, se vršijo priprave za obširno produkcijo tekom leta 1924. Sodeč po sedanjih razni e - rab. bo letos ravno tako živahno j "češke Slovo" poroča o znan-povpraševanje po Melavcih. kot i stveni češki ckspedieiji. ki jc od-lani. in se bo potrebovalo še več j potovala pod vodstvom znanega neizurjenih delavcev. orientalista prof. dr. Bedricha Narod, ki je živel, Colorado. — Da-d sedaj obstoja običajni zimski prebitek sezo e Hroznyja v Mah Ilroznv je odkril Azijo- Dr. I>ovsem nove, r.alnih delavcev, vse kaže na to. ; dosedaj neznane podatke o veli-da bo ]>rimanjkovalo delavcev te-j kom narodu Iletitov. ki je pred kom letošnje gradbene in polje-! 3000 leti živel v Mali Aziji. Ta delske sezone. Obrat v industriji j narod je bil v ozkih stikih z ue-so nadaljnjo. Industrije še nada- j kim praslovanskim rodom. Sv. lje obratujejo obsežno in vse ka-; pismo ga pozna, a tudi e«ipčan-že na to. da se bo v nekaterih j ski kralji so sc morali z njim če-strokah tokom tema leta obrat še j sto bojevati. Glavno mesto te«ra povečal, kar bo imela za posledi-, naroda je bila Chita. ki leži v src-eo še večjo potrebo po izurjenih dini Male Azije. Leta 190G je in neizurjenih delavcih kot lani. nemški orientalist prof. Winkler To velja zlasti glede pol jedel- odkril na tem mestu sledove r>o-stva. električnih naprav .irigaci- poznane kulture, mnogo ploščic jc, izsuševanja in drugih «rradb. z raznimi napisi in drugimi zna- kakor tudi plina in petroleja. Ta menji. s katerimi so >i učenjaki Palica palčeve debeline. Še pred 50 leti je bilo na Angleškem po postavi možu dovoljeno, svojo ženo pretepati, če le ni bila palica, ki se je je mož ]>oslliže val. debelejša od njegovega palca. Žena. ki ji je bilo to že odveč, da bi jp mož vsak večr pretepal, je zbežala. Mož. ki mu igra s palico pač ni povzročila toliko preglavic kakor ženi. je poizvedel za njeno bivališče ter po peljal pred okrajno policijo, da jo ta zopet prisili pod zakonski jarem. Žena je izjavila, da noče več živeti skupaj z možem, ki prihaja vsak večer pijan domov in jo pretepa. Mož. pravcati Herkul. je odvrnil, češ. da palica ni debelejša od njegovega palca. "Da. gospod sodnik". je zaklicala žena. "a njegov palec je deftel kot moja roka. Le poglejte!"' Vse to ni nič pomagalo in pravdo je izgubila žena. Dražba pohištva kraljice Marije Antonijete. V pariškem hotelu Prouet se je pred kratkim vršila dražba pohištva, ki je bilo nekoč last nesrečne kraljice Marije Antonijete. Prodana je bila ena postelja, en stol in ena -omarica- To pohištvo se je nekoč nahajalo v ver-sailbrkem dvoru in je bilo sedaj prodano za 136 tisoč frankov. Pohištvo, ki je izdelano v slogu ro-kokoa, je kupil neki Amerikanec. govoriti v posebno konstruiran mikrofon. Glasovi gredo skoz celo j vrsto aparatov in se vležejo slednjič kot be-ode na papir. Ta papir jo vertikalno pritrjen na ci-l" i nle-r. Od začetka diktiran ja pa d'- konca deluje samo roke i.'utajo nobenega dela. Do^xlaj Bamlli i-voje iznajdbe še ni prodal, bo pa to naredil in i-veda /a-luž i viika.nsko svoto. Vsaj la^o trdi Mr. Jennings, ženevski dopisnik velikega londonskega lis-ta 4,Da.:'y News ". Band!i jepreprčan, da bi se dal ta stroj v desetih, mesecih > praviti na trg in da. bi pri produkciji v masah niti drag ne bil. Stal bi samo 2000 švicarskih frankov (400 dolarjev) ; majhna <-vota, čc ipomis».i«no. kal'ko časa hi s:trt>ol mi-ljona mark. kar je Nemce še bolj podžgalo na darežljivost. Ta'ko je Zeppelin lahko začel proizvajate balone na veliko. Svojo iznajdbo je bolj in bolj izpopolnjeval. Ustanovil je tvornico za balone in delal. V svetovni vojni je stopil s svojimi vodljivimi zrakoplovi v službo države, ki je pri njem naročila večje število balonov. Precej se jih je sicer pokvarilo in potrlo. nekaj jih je tudi moralo pristati za sovražno črto. a Nemčija ni kloirla. Podpirala je Zeppelina. on pa je delal zanjo in zase .Tako je zgradil tudi svoj Suner-Zeppelin. ki je nosil številko L-Z-72- Imenoval se je "Nordstern" in je napravil nekaj prav lepo uspelih poletov. Ko je Nemčija podpisala versa ill-sko mirovno pogodbo, pa je lrlo določeno, da se "Nordstern" iz- BOJAKI* NABOČAJTE SE NA •GLAS HABODA', NAJVEČJI gLOVPgP DNKVHIX V sDEUicns Čas je nekoliko manj zaposleno- j že dolgo belili glave. Končno se je sti v kovinskih rudnikih, ali pri- j profesorju Ilroznv ju posrečilo, * so. da se bo aktivnost -v j najti ključ to zagonetne pisave tej industriji povečala in da bo j davno izumrlih Iletitoc. Prevedel velika potreba po kovinskih ru- j je mnogo napisov s teh ploščic darjih. Zaposlenost v premogov-1 na francoski jezik. Het:ti »o Ime-lrikih so je nekofiko povečala te- | H velik upliv na razvoj asirske kom minulih tednov in izgleda j kulture in so bili v ozkih stikih z dobro za bodočnst- Jeklarne so j Babilonci. Njihova umetnost je posebno aktivne in bodo bržkone j bila v službi kraljev in vere- Za-še za naprej. inhnivo jo čuti. da je bivši avstro- Idaho. — Očividiio je v toj »Jr-i ogrski grb dviglavi orel po vsej žavi jako malo nezaposlenosti, j priliki hetitskega izvora; od lle-Ne pričakuje se nikako pfgcma- j titov so ga sprejeli bizantinski nje industrija 1 ne aktivnosti za j eesarji. Na mnogih heititskih spo-tekoof leto. Potreba po izurjenih ! menikih se nahaja grbu izredno in neizurjenih delavcih bo skoraj enaka oni prejšnjega leta. Pričakuje sc. da bo rudarska industrija. ki je sedaj v izbomem stanju, razširila svoj obrat tekom leta slična podoba. Egipt v dobi kralja Tutanka-mena v rodbinskih zvezah s he-titskimi kralji. Vdova Tutanka-mciia. kraljica Anehsen-amon se 1924. V tej indusriji bo potreba . je drugič poročila s sinom hetit-po izurjenih in neizurjenih dela v- skega kralja Supiluliumaša. Sj)loh cih ravno tako velika, če ii" več- j je egipčanska aristokracija bila ja. kot lani; zlasti velja to gle- ; v krvnem sorodst\m s lietitskimi de izurjenih rudarjev, katerih sc- prvaki. Slavni faraon Ramzes, ki daj odlečno primanjkuje. i se je dolgo bojeval s Iletiti. je v Illinois. — Tu ni opažati nrka- 21. letu svoje vlade sklenil ž nji-ko pojemanje industrijalne aktiA'- i mi mirovno pogodbo, ki je bila nosti. razun kar se tiče sezonal- protokolirana- Ta pogodba spada nih delavcev. Edine stroke. f kjer • med prve mednarodne pismene se nekoliko manj dela. so indu- pogodbe, ravno tako kakor he-strije jekla in poljedelskih stro-; titski zakonik, katerega objavlja jev. V gradbeni stroki bo letos j v svoji laistni knjigi profesor ra\*no toliko, in morda še več kot j Ilroznv. Iletiti so imeli za hudo-lani. Farmarji so imeli precej do- delstva in prestopke kazni, ki so bro leto in so optimistični glede se v glavnem delile na smrtno ka-tega tekočega leta. Zaposlenost v zen in denarne globe. Telesnih' premogovnikih se povečuje ir kazni, ki so bilo v starih časih pričakuje se. da. za par mescev splošno v rabi, Ilctitr niso po-bo 'znatno več preir.ogarjev zapo- j znali. Njihov zakonik jo določal si en: h. Na sploh vse kaže na to. da bo letos rov no tako velika, če ne večja, pjotreba po izurjenih in j neizurjenih delavcih. Bilo je pr decembra ^923 bržkone več ne za- roči Franciji na račun reparacij- j poslenosti kot v enakem mesecn Sedaj ic "Nordstern-Dixmuda" . leta 1922. To pa ni posleica indu-konec. Priredil je potovanje v.strijatne depresije, marveč je po-Afriko. Medpotoma je postal žr-! polnoma pripisati obširnemu pri-tev viharja, ali. kakor slepajo ne- t toku ljudi in drugih držav, po-kateri zdravniki, ki so preiskali sebno okolščini. da je čez 100.000 truplo vodje Du Plessisa in našli: črncev prišlo iz Juga v državo na njem nenavadne vrste poakod-. Illinois. be od strele. * ' Kansas. — Obrat v industriji ^udi točne cene za blago in za delavska opravila jZabranjeno je bilo pri Ilctitih mučenje živali. Iz vseh ohranjenih zgodovinskih nodatkov izhaja, da so bili Iletiti kulturen in miroljuben narod. Štipendije sa slovenske dijake. Fašist Caprara je poročal v goriškem fašigu s svojega potovanja v Rim med drugim tudi to, da so obljubljene znatne študij<&e štipendije za slovenske dijake. GLAS -NABQUA,.!- FEBB. 1921 Sedem čudes iz stare dobe. Aretacija rabejfrika Garuge Najlepša žem na sveta. Klasična stara doba je poznala le 7 čudes. Imela sicer mnogo velikih del, ki bi bila čudovita v našem smislu, toda stari narodi niso med svojih 7 oficijelnih čudes sprejeli niti spoznanj svojih filozofov, niti jedrnatih del svojih pesnikov, niti svoj soh, ko jih lepota je večna. Med čudesa so »teli le dela, ki so bila izredno dragocena ali pa izredno težko izvršljiva. Fidijas je najbrže ustvaril marsikatero delo. ki je bilo umetniško lepše in več A*redno kot njegov Olimpijski Zeus, toda soha Zesusova je bila narejena iz obilice predragoeenega materijala. Efeški tempelj Diane po svoji lepoti izdaleka ni dosegel Akropole. bil je pa mnogo večji in bogatejši raznih figur in okraskov. Zato je ljudstvo ti dve golemi deli prištelo med čudesa, Bila so prava ljuska čudesa, in množica jih jc štela med že takrat sveto sedmieo po zgolj zunanjih vidikih. __ Izmed vseh sedem staroklasič-nih čudes bi v naši dobi le še eno smelo šteti med te čudotvorbe, in to največje in resnično čudo priznavamo tudi mi še, kakor pred davno dobo predniki; in tudi mi je še posedujemo v .skoraj neiz-premenjeni zunanji obliki. Že v klasični dobi je to čudo bilo staro več tisoč let, in tudi poznejša stoletja so šumela mimo njih, niso jih pa mogla bistveno poškodovati. Egipčanske piramide stoje še danes neizpremenjene. Imamo jih nad 80. Vse stoje na pobočju libijske puščave, na desnem bregu Nila, in so razvrščene na prostoru, dolgem okrog 30 km. Njihove mere so različne, od 10 do 150 metrov. Tudi njihov gradbeni materijal je raznovrsten. Nekatere piramide so zgrajene iz skrbno rezanega kamna, druge iz surovih molvanov, nekatere zopet iz navadne opeke, žgane iz Nilo-ve naplavine. Zgrajene so nekako v šestem tisočletju pred našim štetjem. V notranjosti so v obširnih dvoranah počivali zemeljsio | ostanki faraonov, t. j. egipčanskih kraljev. Toda davno je že odkar so Arabci oplenili vse te grand iozne grobove in za vedno onemogočili, da pridemo do izredno dragocenega materijala iz ene najstarejših dob Človeške kulture. Kakšna stvarna in zgodovinska bogastva so bila nakopičena v teh grobovih, je dokazala lanska najdba groba faraona Tut-ankh-amona. Piramida je bila najbrže zgrajena vsaka postopoma in potem od vrha navzdol stopnjice izpolnjene in prekrite, da so tako nastale gladke poševne stene. Krovno kamenje je odtlej pač odstranjeno, krov razdrapau. tako da se kaže zopet prvotna oblika in nam je mogoče, da se po terasah povzpnemo na vrh. Največja piramida je Keopso-va pri vasi Gizeh. Njena temeljna ploskva je kvadrat, čegar stranica meri 232 m; višina pa znaša danes še 147 m. Nekdanji špik je odkrušen. Na vrhu je sedaj obširna plaforma, na kateri je dovolj prostora za 100 ljudi- Kame-niti bo Ivan i, iz katerih je piramida sestavljena, imajo skupno maso 2 in pol milijonov kubičnih metrov. Herodot pripoveduje, da je 100,000 delavcev delalo 30 let na zgradbi. Res, da radi poplav ni bilo mogoče delati več kot S mesece na leto. Porabljenih je. potemtakem bilo 240 milijonov delavnih dni! Drugo staro čudo so Jbili takzv. visfqei vrtovi asirske kraljice Se-miramide. Ona je po vestna zgradi teljica Babilona, okrog katerega je postavila ogromno obzidje, 25 m široko in 100 m visoko. pa je bilo 100 bronastih lih vrat. Babilonske razvaline so še deloma ohranjene, o vise-vrtovih pa ne vemo ničesar zanesljivega. Ostanki tretjega čuda, efaške-tamplja Diane, so ohranjeni sneg. Anglg Wood jih -leta 1870. Ogr&nmo tem-la^jo je v at*fc4fb,pre« ga belega marmorja. Okrog obzidja je stalo 126 sijajnih korint-skih stebrov, pod vhodom pa še tri vrste stebrov po 19 m visokih, vsi so bili bogato okrašeni s figurami. Herostrat je to svetišče zažgal leta 356 pred Kr., da proslavi .svoje ime. Herončni zločin je dosegel svoj namen- emokrit je svetišče obnovil in povečal, cesar Nero pa zopet porušil in oplenil. Kar je še ostalo, so zopet rušili iztočni Goti leta 226 po Kr. Trdi grški marmor je vzdržal, in po tolikih nesrečah še dandanašnji dokazujejo znatne razvaline o sijaju tega maloazijskega resničnega čudesa- Kakšen je bil slavni Olimpijski Zevs, vemo, ker so nam ohranjena upodobljenja na rimskem denarju, najdenem v provinci Eli-di v Olimpiji. Soha sama pa, nekoč narodna svetinja velikega m mogočnega ljudstva,, je izginila brez sledu. Bila je namreč iz najbolj dragocenega materijala, zlata in slonovine. Fidijas je upodobil boga, kako sedi na bogato o-krašenm prestolu. Glava sedečega boga je segla skoraj do stropa 18 m visokega svetišča. V desnici je podoba držala kip boginje zmage (Nike), v levici pa žezlo s svojim svetim tičem, orlom. O-krog temena je bog nosil zlat lovorov venec, znak olimpijskega zmagoslovca. Peto staro čudo je bila grobnica Mauzola. kralja Kar i je. O-krog leta 350 pr. Kr jo je svojemu pokojnemu možu postavila »jegova vdova kraljica Artemizi-ja v Halikarnasu. Temelj je bil četverooglat, okrog njega 36 stebrov. Po 24 stopnjieah se je na redi dvigala piramida, Čije vrh je nosil kolosalne kipe kralja Mauzola in kraljice Artemizije v kvadrigi (četverni vpregi). Vse skupaj je bilo 44 m visoko, arhitekta sta bila Satiros in Pytlies, katrima je pomagalo še 5 kiparjev. — Se v 12. stoletju poroča bizantski škof Eustathios, da je zgradba i v podrobnostih dobro ohranjena. V sledečih stoletjih je pa bila vsa zgornja stavka porušena. Leta 1522 So Johaniti iz ostankov lomili kamenje za zgrad bo svojega samostana. Leta 1857 je tod kopal Newton. Našel je še obe figuri Mauzola in Artemizi-je. po 3 m visoki, več reliefnih plašč iz friz Amaconk. Vse te najdbe se nahajajo sedaj v Londonu, v britanskem muzeju. Največja med starodavnimi zgradbami je Kološ na Rodu, iz brona vlita, znotraj zidana figura, ki je merila 32 m. Hares jo je zgradil leta 290. pr. Kr. Kolos je baje stal nad vhodom rodoške luke in ladje so vozile pod njegovimi razkoračenimi nogami. To ustno sporočiol pa najbrže pretirava. Kolos je menda stal poleg vhoda- Toda že 56 let po dovrši-tvi zgradbe, je kolosalno figuro podrl potres. Ostanki so ležali o-krog 1000 let v morju in Streli iz njega. Ko. so Arabci zavzeli Hodoš. so bron prodali nekemu trgovcu, ki ga je natovoril baje 700 kamelam. Sedmo staro čudo je bil sloviti svetilnik na ostrovu Faros pred Aleksandrijo. Pod Ptolome-jem Filadeliom ga je zgradil So-stratos. V osmih nadstropjih se je svetilnik dvigal do 160 m, ves iz marmorja. Ogenj, ki je neprestano gorel na vrhu, so ^videli baje v daljavi 300 stadijev ali 55 km. Tudi to slavno čudo poznamo ..le iz literature, ohranjen ni ostal ne kamen na kamenu. Podrobnosti o aretaciji razbojnika. — Čaruga morilec Pirk-mayerjeve rodbine. Zoper četrto božjo zapoved se je pfOgre&I France Stropnik, 221etni delavec iz Trnoveij. Dne 1. julija je pHBel na doan svojih staršev z namenom, da bi zopet začel prepir* s svojimi domrawHm. Ko ga je o«če radi surovega vedenja ostro posvaril, je potegnil ^nož. katerega mu je izbil brat Kaarol * grabljarai. Nato je šel nadmarfer in jo-udarit s,polenom po rokah in nogah. Še istega dne je rtom? v klet svodih staršev in iz hi bije »»postil petftigset litrov bolčnaka. OVrožno sodiSče -v obsodilo radi tega nar <_ i - : ■ GL&soviti slavonski Iropar Čai-ruga je bil v Retkovcih pri Vin-kovcu na Hrvatskem pred kratkim prijet ropar, ki se je izdal za Nikolo DrezgiČa. V soboto 5. januarja pa je v zaporu priznal, da je on glasoviti slavonski ha-rambaša Jo van St anisa vi j evič-Čaruga, kateremu orožniki tekom celih štirih let niso mogli do živega. Čaruga je bil takoj pod močno eskorto prepeljan v Osi-jek. Priznal je umor orožnika Tin-tona ter razbojniške napada v Tompojevcih, Gun j i in Ivankov-cu. Takoj drugega dne po njegovi aretaciji so orožniki prijeli se tri njegove pajdaše in sicer Marka Dezgiča iz Bračača, Pavla Pr-piča iz Karlobaga in Mata Krm-potiča iz Gospiča. Nekaj ropar-, jev Čarugine tolpe, iki je bila strah in trepet cele Slavonije, je bilo že preje aretiranih- Zanimivo je, da je Caruga zadnje mesece popolnoma nemoteno posloval v Vinkovcih kot "vojni liferant" pod imenom Nikola Drezgič. Vpo-kojeni orožnik Marko DrezgiČ je imel v Vinkovcih mesnico za vojaštvo. Čaruga pa mu je dobavljal živino. Čaruga je bil prijet v kolibi prosjaka Mi je Rupčiča od štirih orožnikov, ki :bodo sedaj prejeli 30,000 Din nagrade, razpisanih na njegovo glavo. O aretaciji glasovitega. Čaruge so znane sedapj nekatere podrobnosti: Čaruga je v zadnjem času bival v Vinkovcih, kjer se je v bližnjem selu zaljubil v lepo de-vojsko Mando Smolčičevo, kar je postalo zanj usodno. Obljubil ji je, da se bo ž njo poročil. Predstavil pa se je kot Mile Barič. vojni liferant iz Vinkovcev. Devoj-ka je večkrat prihajala v njegovo razkošno opremljeno stanovanje v Vinkovcih. Igral je tam vlogo premožnega in odličnega človeka ter je prirejal bogate pojedine, katerim so prisostvovali ugledni in odlični možakarji iz okolice. Nekega dne neposredno pred aretacijo čarnuge je orožniška postaja v Cerni zaplenila pismo, naslovljeno na Mando Smolčičevo v Retkovcih- V tem pismu jo njen zaročnik Milan vprašuje, da li je "hlev do tal pogorel". To se je nanašalo na nedavno zažgani hlev pri Retkovcu, ki si ga roparji zažgali, da bi izvabili ljudi iz sela ter bi potem nemoteno ropali. Retkovčani pa se niso dali pre varit i. Orožuiki so nato na podlagi tega pisma obkoMli Smolčičevo hišo, ki se nahaja zunaj sela Dubrava. Aretirali so vse člane družine ter nato odšli v Vinkovce. kjer so prijeli Milana Bariča (Čarugo), ki je izjavil, da se piše "'Nikola Drezgič'*, in da je devo jki samo natvezil prvo ime. Orožniki so ga navzlic temu aretirali ter obenem zgoraj imenovane tovariše. Vsi so 'bili prepeljani v Ivankovo, kjer je bil Čaruga zaslišan skupno z oropanhn trgovcem Auslaenderjem, kateri je v njem spoznalu vodjo roparjev, ki so ga 25. novembra napadli in oropali. Nato je bila eela družba prepeljana v Osijek, kjer bi se imelo vršiti zasliševanje soproge umorjenega nadgozdarja Pirk-majerja iz Tompojevea. Ko so se vozili v Osijek. se Čaruga ni ho.-tel peljati v tretjem razredu, tem več je doplačal zase in za orožnike karte II. razreda«._ Orožniki so po konfrontaciji Čarugfc s Pirkmajerjevo Jboprtv go nac^djevala svoja poizvedovanja v Vinkovcih in začeli so sumiti. da* mora biti Nikola Drezgič Čaruga. Čaruga je bil -večkrat zaslišan, ali brez uspeha. Neke noči pa je narednik Dronjak rekel psevdo-Drezgiču: "Ti si Čaruga! Dobili smo telefonsko vest od podpolkovnika Štefanoviča, da bo sem privedena k zaslišanju tvoja rodbina". Obdolženec je na to odvrnil: "Da, jaz sem Čaruga! Javite jim, da ni treba sem pri-▼ soboto januarja je bil g* ponovno pripeljan v Qn-*jer je b3 z*a3sn odpol-vmke Štefsnoviča.Č.aruga je fatten*, katsna jej Žaba brez možganov. Angleški prirodoslovec profesor Wilber Cornell je imel nenavadno žabo, ki je živela pet let brez možganov. Profesor je žabi odvzel -možgane, da na svojem objektu dokaže svojim slušateljem. kakšne funkcije živalskega organizma zavise od možganom in kakšne od drugih, organov. Žaba brez možganov je imela samo delno zavest. Kretala se je leno, kakor zaspan človek. Navadni živci so bili ohranjeni, tako, da je žaba lahko gledala okoli sebe. Toda manjkal ji je vsak čut spoznavanja. Kadar so postavili pred njo hrano, ni vedela, kaj bi ž njo. Morali so jo vselej mehanično hraniti. Ker ni znala požirati, so ji potisnili hrano, ki je obstojala iz koščka mesa ali ribe. glo-goko v goltanee. da so na ta način izzvali refleksivne gibe požira-nja. Sama od sebe se žaba nikoli ni ganila z mesta. Le če se jo je kdo dotaknil, je reagirala. Ponavadi je odskočila- Če so jo dali v vodo. je brcala okoli sebe dokler ni zadela na kakšno oporišče. Če so jo obrnili na hrbet, se je zopet prevrgla na trebuh itd. Dolgo časa je žaba služila profesorju za ekseprimente, naposled pa se je je profesor naveličal in jo je usmrtiL Eksperimenti so mu postali predolgočasni, ker se njegovi slušatelji niso mogli iz njih naučiti nič pametnega iu koristnega. Tritisoč gospodičen je bilo odpuščenih iz železniške službe v Italiji po nalogu visokega komisarja za železnice. Mnoge so prosile in modelovale na vslic mogočih mestih, da bi prišle zopet v službo, toda sedaj je Izšla ministrska odločba, da ne bo sprejeta v službo niti jedna. "Monge". no may 29. deembra je slavila francoska podmorska flotila spomin podmornice "Monge". ki se je potopila s svojim poveljnikom na ta dan leta 1915 v Jadranskem morju. Bilo je to v času, ki se je preko morja prevažala srbska armada. Francosko in laško brodovje je pazilo ob dalmatinskem obrežju, da se transportu čet ne zgodi nič zalega. Podmornica "Monge" je odplula iz Bridisilja 27-decem/bra in čakala potopljena cel dan 28. pred Kotorjem, pripravljena torpedirati vsako avstrijsko laljo, ki bi si upala ven. Naslednjo noč je prišla na morsko gladino in spet polnila svoje akomulatorje; tu je v temi zapazila skupino sovražnih torpedovk. Poveljnik, ladijski poročnik Roland Morillot, je dal ladjo takoj potopiti in pripraviti torpede za napad. Že so se videle v temi v periskopu sence bližajočih se torpedovk. Komandant je dal povelje, naj se izstrelijo torpedi, a v tem trenutku se je čutil silen sunek. Podmornica se je nevarno nagnila; križarka "Helgoland", ki je v temi ni videla, je trčila ob njo. Nastavek podmornice je dobil luknjo in puščal vodo v notranjost. ladja se je začela pogrezati vedno hitreje- Poveljnik je tedaj dal spustiti varnostni svinec in "Monge" se je dvignila nazaj na površino. Tu pa ugasne električna luč. Nihče .od moštva se ni ganil, komandant sam je dajal povelja. Toda vsi so vedeli, df je podmornica azguibiejna in v jekleni ribi v kateri so bili zaprti, so enodušno zaklicali "Vive la France!" Ladijski- poročnik Apel, drugi oficir, je prižgal pomožno razsvetljavo. Morillot. je gledal popolnoma miren Uakomere, ki so kazali, da se ladja* približuje morski gladini. Ko jo je dosegla, je pogledal ven, a v istem času je zadela podmornico na zadnjem delu avstrijska granata in skozi novo luknjo je jela teči voda: braniti.se je bilo nemogoče, treba je4«t» ladjo zapustiti, -h Mariftat, dacpqveije aa,to, jas-j*o in mimo kot ponavadi, vsi ko- '■.:,L r-v,.. • . . -rti?;. ' .: - Tragedija lepega dekleta. Razae zanimivosti. rakajo mimo njega na sprednji krov, ki edini še moli z vode. Avstrijci so prenehali 'streljati in razes veti juje jo ladjo z žaromet t-Zadnji mornar se v trenutku, ko zapustil ladjo, obrne: poveljnik stoji na svojem mestu in ravnokar je potegnil za ročaj, s katerim se ladja potaplja. In posadka, ki se plava je reši na rešilne čolne, vidi kako " Monge -y polagoma izginja v valovih: Morillot je ostal na svojem mestu in ko je videl, da so vsi rešeni, se je potopil s svojo ladjo, kajti ni hotel, da bi padla v roke sovražnika. Francosko brodovje dostojno proslavlja vsako leto spomin tega junaka. Veronauk v materinem jeziku. V šolah nemškega Poadižja se je uvedel tudi za veronauk italijanski uenik jezik po znanem šolskem dekretu. Sedaj je ta dekret preklican in šolska oblast je uvedla za veronauk zopet nemščino kot učni jezik. Ako je za veronauk potrebna materinščina, je potrebna enako za vse šolske predmete. O tem ni nobenega dvoma in o tem ni treba nobene daljše razprave. To jc jasuo vsakomur, in peda-gogična načela so napram Geaiti-lejeveniu šolskemu zakonu nagla-šali zadostno italijanski pedagogi sami. Jtakjanska vlada naj gre korak naprej v preklicevanju in naj prekliče vso naredbo, ki po-italijaneuje šole med manjšinama! To bo pedagod«čno iu pc^teno. Kralj Milan o Slovanih. Nazori avstrijskega cesarjeviča o srbskem kralju Milanu. _ Za rušenje obstoječega so Slovani izvrstni. "Neues Winer Journal" priob-euje izpod peresa dr. Julija Szep-i sa razgovor, ki ga je imel njegov oče Moritz 18. septembra 1883 s cesarjevičem Rudolfom o bivšem srbskem kralju Milanu. Cesarje-vič Rudolf je takrat obširno govoril o kralju .Milanu in med drugim povdarjal, da mu je Milan podal tole izjavo: "Slovani so brezpomemben narod, ne znajo nič in so ničvredna pasma. Za svobodo niso, nad njimi morajo vedno gospodariti tujci. Jaz sam sem bil svoječasno pristaš slovanske ideje. Čimbolj pa sem prišel v leta in čim več skušenj sem si nabral, tembolj sem se obračal od slovanske ideje in teonbolj sem bil prepričan, da ogrožajo Slovani, v prvi vrsti pa Rusija, evropsko civilizacijo, zlasti ako se pravočasno ne zajezi moč in veljavaa Rusije. Za rušenje vsega obstoječega so Slovani izvrstni. Čudno je, da v Avstriji tembolj pridobiva slovanska ideja na tleh, čim bolj je v meni zamrla ta slovanska ideja in moje simpatije za Rusijo Dočim sem prišel do c la v nasprotje z Rusijo, se na Dunaju deluje na to, da bi z Rusijo vzpostavili čim najtesnejše prijateljske zveze". Nato je kralj Milan nagovarjal Rudolfa, naj stori vse, da prične Avstrija vojno z Rusijo in jo popolnoma iztisne iz Orijenta; samo na ta način lahko Srbijo jreši zase. Da pridobi Rudolfa za ta načrt, ga je opozarjal na nevarno rusko propagando. Rekel je med drugim; "Ruske spletke so sedaj živahnejše, kakor kdaj preje". Ruski rubelj je na delu ne samo v Srbiji, marveč tudi na Hrvatskem in v Bosni. Za Tse to so na razpolago dokazi. Zato je skrajni eas, da pridejo do obračuna med Avtfi-jo in Rusijo, ker bo sicer prekas- Takšne naZore je imel kralj Milan in gotovo tudi njegov sin, poznejši Aleksander. Ali se je potem čuditi, ako so Srbi, poznavajoč ideje svojega vladarja, sklenili odstraniti,kralja, ki je hotel lastno svobodno domovino, spraviti P0d avstrijsko-.madžarski, jarem,?! Sicer.pa je MStanova sodba, o. Slovanih v nekem oziru točna;, Ne znajo ceniii svode! To,jerss&jdpo tn#i. if. da&a«5ve «loveb«ke m hr-vatske poditiko! — - ' - ' v . . fj -r- \ • : .. .. i • . - ,7. --v G TA S NAT* ODA, 1. FEBR. 1924 MEDENI TEDNI. Usodepolna senca pušk. Ko je bil John M. Browning, iz Ogden, Utah, star trinajst let, si je zaželel puško. Ker ni poznal nobenega načina, kitko dobiti za-željeni predmet. je sam napravil puško iz železa, katero je na- vodilo .snažil ter držal v redu. Puške, najbolj različne puške iz vseh časov in dob, — to je bila edina njegova misel. Ko je rasla njegova strast do pušk, je rastlo tudi njegovo se- šel v delavnici svojega očeta- Pu-.vraštvo do moža. ki je izdeloval ška je bila porabna in od onega j puške. Nekoč je rekel svoji ženi, trenutka naprej je posvetil mladi I "da bo iztrebil celo Browning za-Browning svoje življenje strel-'lego" ter dostavil, "da bi bilo nemil orožju. Svojo prvo puško je napravil leta 18G7. Dvanajst let pozneje je vzel svoj prvi patent na novo vrsto puške in od onega časa na-prej je bilo njegovo ime neločljivo spojeno s puškami različnih vrst. Njegove repetirke in avtomatične reptirke so sprejele evropske vlade in leta 1918 so sprejeli* Združene države njegovo dobro pričeti takoj pri njej." V resničnem strahu za svoje življenje se je Mrs. Ballantyne konečni vendar ojunačila, si iz poslovala ločitev ter se vrnila na svoj dom v Ogdenu- Ballantyne pa je zahteval urav na.vo. Pet tisoč dolarjev je bila njegovo eena za ženo, koje življenje je bi! uničil. Družina Browning, je bila zadovoljna s tem. Vr- st rojno puško. največji uspeli šila so se posvetovanja z odvet-njegove dolge karijere na tem1 niki in konečno je bilo odrejeno polju. Strelno orožje je poraenjalo zanj življenje ter mu jc prinesti slavo in bogastva. Oktobra meseca preteklega leta 7>;i je sedel John M. Browning v dvorani nekega sodišča v Salt Lake City ter .se krčevito oprije- vse potrebno. Browningi naj bi prišli na dom Ballantyne-a s prvim odplačilom v znesku $1000 in Mrs. Ballantvne naj bi se vrnila žn jim i. Dne 9. aprila 1923 se je pričelo zadnje -dejanje v tragediji mal opor naslonjače, v kateri je strelnega orožja. John M. Brown-sedel, ko je poslušal proces proti ing mlajši, sin iznajditelja in nje-svojerau sinu in nečaku, ki sta j gov bratranec Marriner sta se od-Mla obtožena umora po prvem re- peljala z avtomobilom na doni dn. ker sta ustrelila Benjamina F. Ballantyne-a, moža hčerke starega Browninga. Elsie Browning, hčerka izdelovalca orožja, se je dne 25. aprila Ballantyne-a. V njih držubi je bil pravni zastopnik, sodnik William Reeder- John Browning je imel pri sebi zaključni ironični dar za Ballantvne-a. ček za tisoč dolar 1913 poročila z Benjaminom F. ijev. Prišli so v hišo in po završe-Ballantyne, ki je bil takrat ubog!nju formalnosti je odšla Mrs stenograf v neki banki V 'Salt j Ballantyne z bratom in drugimi Lake City- Ballantvne je bil re- ter sedla v avtomobil, vež in si ni mogel privoščiti ni-J Puške pa niso še zaključile svo-kakega Ink-susa s svojim zasluz- j je ga dela. kom. Vsled tega je moralo pri-. Kakšne misli so se pojavile "v skočiti na pomoč strelno orožje, glavi pijanega moža. ko je Ballan-Potekla so tri leta. Ballantvne tyne videl svojo ženo, ki ga je se je naveličal dela v banki. Že-; zapuščala za. vedno? Usmiljeni lel si j«' druge službe. Zopet mu , bodo rekli, da sta ga gnala Iju-jr priskočilo na pomoč strelno j bežen in kes. Ciniki pa bodo iz-orožje. Dali so mu na razpolago j javljali, da je spoznal, kako jc rrnčo v Floridi, ki je proizvajala | izgubil zadnji oprijean na mili-takozvani "grapefruit". Odšel je:j0nc Browninga. Naj jc bil nje-v Florido, da prevzame nadzor-j njegov motiv tak ali tak. — Bal-stvo nad renčo. Ni pa bil uspe- j lantvne je prihitel iz hiše ter k Sen. j skupini v avtomobilu ter zahte- Tedaj pa je izbruhnila vojna., val, naj sc žena vrne ž njim. Ballantyne je bil sprejet v armn- J To sc zgodilo sredi belega dne. kajti v tem slučaju se je po- Mrs. Ballantyne, ki ni hotela xnuč- 1 se zvijajo po mojem želodcu, — /je rekla Manuie. — Nisem ji ho-icla dati denarja, da j'.li prežene iz mojega žebulca, in rekla mi je, da bedo ostale kače v mojem želodcu. da bodo znesle jajca ter sc razmnožile tako. da me bodo umorile. Neki Walter Johnson, ki ima majhno farmo v okraju, je rekel, da mu je čarovnica ubila mulo. — Na kak način pa je ubila mu-Iv.' — jc vprašal sodnik. — Zamahnila je s palico nad glavo mule in žival je zbolela ter jKitgriiila, — je pričal farmer. — -Jaz vem. da je storila to, ker je lekla. da bo stoiila. in jaz vera, da lahko napravi vs?, kar heče. Ta ker pripisujete njej to, kar se jc zgodilo? Ta stara ženska va»s more prav tako malo ozdravili bolezni kot jaz. Ona ni nikdar trdila tega. Mogoče vara je rekla, da štora t<> ali ono, da vzemite kako nedolžno pijačo, napravljeno iz korenin, a ona ne trdi, da je čarovnica in tudi nI čarovnica. — Svetoval bi vam, da se lepo vrnete domov k s\«»joniu delu in da p; zabite na An nit* Taylor. Prosil bom sodišče, naj «>repovr tej ženski bivanje v vašem t kraju. in ko bo odšla, boste našli, da so bile v :e stvari. katere "ste ji podtaknili. plod va.se bolestne fantazije iii vašega praznoverja. Kdaj se sme slovensko peti? Ko so pred kratkim ylu venski fantje šli na vojaški nabor v Uo-rico v več j ill in manjših -kup nah. so smeli svobodno peti slovensko po goriškem mestu, da--: bi jih bili drugače fašisti napadli na najgrši način. Na nabore prihajajo vsi *.u nikdo nc odtegne v»-jaški dolž-nosti. Italijanski oficirji hvalijo inteligenco in sp«» ono-' sloven-• kili vijakov i:i i m poni ra jim nj-hov »misel za red in disciplino. Povsem dvori državljani Jugoslo-veni v Italiji, zato j»a zivlužfj«> pošieiiejšeira ravnanja, zaslužijo to, da bi se lojalnemu jugoslovčilskemu elementu v državi daie vse praviee, katere tičejo prt l Bogoju in - vetom. Kct poročano. je vjel nemški grof Ludwig Salm v zakonsko mrežo hčerko ameriškega milijonarja Rogersa. Poročila se je ž nj"m proti dovoljenju svojih stari še v. Po poroki sta odpotovala v Sodnik Bell ni mogel najti nožen ska lahko napravi dež ter celo bene postave. ki bi določala kako Piieg v poletnem času. Da, gospod,j kezen za Annie Taylor. Nobenega] ta ženska ima skrivnostne ale, ve-i dokaza ni bilo, da je ženska j Smrt istr£kega rodoljuba, rujte meai, gospod sodnik! j kaj zakrivila. Trdila je le. da lah-j Najbolj zanimiva priča pa jc ko kaj napravi, a sodnik ni vrjel! 1>iU' Jil,iuar-ia i*' Uii;iI v bila neka Lucv Brown. I izjavi priče, ki je rekla, da jej tIval,,J -nri ,iuzetu h an Ka*i>0- Lucv je rekla, da je spravila sprarila Annie kače v njen želo- :It'- »™mrreu naiud.u delavee \nuie Tavlor nekaj koreninic in dee. | ^ st!";1- kenjske žime v steklenico zdrob-J Zato je izdal povelje, vsled ka-,"'1 lenega preganjanja m nik- Svico, kjer bo imel grof brez dvoma dosti prilike za za prav- j ijeuega kvasa te l-izrekla nad njo t etre-a je bila Annie Tavlor iz-' dar i/'-iubil Vtre v koiv"n; v-*ta>' Ijanje ameriških dolarjev. j-a "ste-kleiiieo s koreninam« in* nana iz Princess Anne okraia in'"•i'* :>ivi-»a v Uri- liuzetoki _ _ t i ; t-.. .. - . _________, _____:.. znuo je položila pod stopmjice' prepovedan ji je povratek'v okraj, j st>ku1ska e-odba je spremila svoje-vkoda v hišo, kjer je stanovala V nasprotnem slučaju bo zapadla fl P^dsedn:k» na zadnji pot:. Lucv. J jamščina v znesku $2000. Sodišče izgnalo staro copernico. 1'redno je bila steklenica p jI o- J To jamščino je položil mcne, ki je rekel, da ne veruje v-oji V Princes« Anne okraju v Vir-j giniji, par milj od Norfolka, je več to črncev ter par praznovernih >elih dokazalo, da še vedno veru- močjo znamenj lahko prinesla lju->'V srečna in zadovoljna, a od ca- ničesar, kar je bil si L-al o •leni dobro ali sla!>o srečo, in o] -l->. ko je našla steklenico pod Ženi. lem so bili trdno uverjeiil njeni' .i:'-opnjicam», je imela hude -xnije Iiekel je, da je imela nje-/ova jejo v čarovnice, čeprav žive sredi j pristaši. j "r vsakovistne nepi-ilake. | žena veliko vero v zdravljenje bo- civiLizaeije, obdani od cerkva, šol i Si-dičče je imenovalo poroto 12 j Lucy je izjavila, da ni mogla lezni s pomočjo statrtiMi doimtčih n drugih znakov ,prosvitljenosti. žensk, da preiščejo Grace, prednojveč napraviti tako dobrega koruz-' sretl-tea" iu da je mogoče svetovala Vera teh ljudi v skrivnostne i»i jo privedli pred sodišče, da sejnega kruha kot poprej iai .sicer tudi drugim, naj se jah poslužijo. noči le stare ženske, da zdravi bo- zagovarja proti obtožbam radi C-a-'radi steklenice, ki je tičala i>od V kolikor je njemu znano, se ni ezni ter prinese srečo ali nesrečo' r o vniStva. Odredilo je tudi, naj jo j stopnjieami njene hiše. Imela je nikdar pečala s Čarovništvom ter judem, je tako močna in vkoreni-' ženske do nagega slečejo ter jo j1 »di tako hude sanje, da je več- tnd? ni nikdar zbežala z doma. kot ijeua, rič, ki je trajalo cel dan,' da sem bila v zračni ladji in da (lorjevo je stražil močan oddelek Sedemdeset let stara Annre Tay- .ie bila spoznana krivim. Šerif o-!-ta me zasledovali dve drugi zvač- ( okrajnih uradnikov, da se ji ne ji\ katero .so bet Milosti starusli kraja je dobil povelje, naj odvede;«1 ladji. Na teh dveh zračnih lad-, prfpcti nič žalega. ako skrivile in zdrobile, da le t i race na neko mesto v Lvimhaven! -i^ hilc različne zveri. Imele so; Annie Taylor s- je nastanila v ežko hocli s pomočjo palice, je ne-' t«-*ki ter jo tam trikrat potopi p.»dj velikaawke obce sn krurajjlje ter. North Can lini in če se bo vrn»Ja .>osi edin vzrok enega največjih' v< do. Nato naj bi bila izgnana iz' -s^ale po meni. IVej^-icaiia sem, v Princess* Anne okraj, jo bodo i«! da sem bila res vTffačn valov hist eiri je, kčLi* jili je doživel okraja. Serif je storil kot mu jc' v svojo tdlo^ka. kraj, ki jc znan radi svojih ste-' prej imejiovali ljudje <.Lotičiio| i>t-ste!jo skozi akno. — - vilnih cerkva ter dobro izouckr" (ča-! Nadaljne priče so izpovedale naj nih ljudi. j .ovitisku raca) iu pod tem imenom1 -li^en način. Večina ljudi v dvo-| c-ijaj,;„t -Inijsk narod pa se je s tugo v srcu poslavljal od njega, lia-polič je luni 1 v najlepši dobi. Zapust'1 je ž-:lu-j'C'0 vdovo s st'ilmi otrcci, kateri vsi študirajo v Jugoslaviji. ITALIJANSKE HARMONIKE. Mi izdelujemo in importiramo razno pr-\-o- vrstiie rovno n:ii>ra^ijcn« ITALIJANSKE HARMONIKE, najboljše r.a svctti. r>p?=(-t Irt parantirniie. N'aSe rene so nižje kot drucrili izdc-lovaJcev. BrezjilaOn pouk v iprnnju kupcem. riSitP po F!nEZPr>-\^NI cenik. RUATTA SERENELLI A. CO. 17 Bule Island Ave. Dept. 43, Chicago, ill. javil položaj, katerega ni moglo premagati niti strelno orožje tasta. Služil je približno eno leto. nakar je bil odpuščen ter se vrnil v Salt Lake City, kjer je dobil mesto uradnika v neki banki. Med tem časom se je njegova družina že povečala. Bil je oče treh otrok. Življenje je bilo drago. Vedno pa so mu priskočili na pomoč denarji njegovega tasta in nikdar ni občutil resničnega pomanjkanja. Vedno več denarja je dobival iz neizčrpljivega vira bogastva, ki je teklo iz žrel smrtonosnega orožja. Človeku je -treba iz van redno močnega značaja, da se obdrži na nogah vspričo navala tega nt-zasluženega bogastva in Ballantyne ni bil take vrste človek. Njegove zahteve so postale vedno večje ter bile konečno nenasitne. Pritoževal se je napram svoji ženi. da mu Browningi ne dajejo dosti denarja. Zahteval je udobno službo za visoko plačo v uradu Browninga. Polagoma je naravnost zdivjal. Na Zahvalni dan leta 1922 je pričel močno piti. Puške so pričele s s-vojim delom osvete. NTajprvo je Ballantyne le zmerjal, a pozneje je pričel pretiti. Slabič ne sovraži nobenega človeka tako ko onega, od katerega je imel koristi in narava Ballantvne-a se je obrnila proti tastu, ki mu ni storil še nikoli ničesar slabega. Puške pa so Se vedno sipale bogastva v naročje Balltnync-a, a se pripravljale medtem na napad. Ballantyne-a se je polastila želja, da zbira strelno rožje. Pričel ga je zbirati kot zbira kak drugi znamke ali stare novce. V kabi netu svoje knjižnice je imel vsakovrstno orožje, — smrtonosna avtomatične pištole, blestele se , - i • i i * i i * .........predložene francoski Tristo let je namreč ooteklo iz- je tudi zaznamovano v zapiskih ra;ia Je b'ila tako razburjena, da ztjrnvn£jrj akademiji kažejo da nim. ki dvomijo o njeauih čudovi- strašen vihar. V oni noči je pačilo ' " hudičem ali augedji! — in takoj :rh >lah. (.irace Sberwotd ni bila več dežja kot kdaj poprej v onem naprej. j navadna Ženska. Bila je dubro de! u države. | Sodnik Bell je bd prisil jem več- j vzgojena in znala je varati svoje' Silen veter je spremljal vihar iu; kl*at zahtevati red, kei- va «kušalij Žrtve z lepo zvenečimi frazami, Ježola daleč naokrog je bi'la pre- j1 ^ istei!1 govoriti Številni lokler ni bilo na ducate moških plavi jena. Povodenj je uničila do-1 Ij^je. j in žen.sk -prepriGauili, da jim lah- ti domačih šivali in tudi več do-j Tekom celega tega razburjenja ko prinese Grace Sherwood Wa- »nov ]e hilo porušenih j -le sedela Amiie Taylor v ue- goslov neha ali pa prekletstvo Vihar se ni dotauknil hiše. v ka- kc;m kotu ^dnijske dvorane tako pekla s tem, da (/škropi praig hiše teri je živela Grace Sherwood, če-'I1,irno m pokojno kot kak polž. i krvjo kake živali. ' prav so bile poškodovane druge[ Opi-rala se je na svojo palico in le Grace Sherwood je \eč let ne- hi-ie v bližini, ki so bile bolj moe-| kafiar je kaka priča izpovedala j omejeno kraljevala ter med tem ^ zgrajene kot pa njena. | proti njej ter jo dolžila, da jo je. časom tako prklno polnila svoje l judje okraja, pohabim pa oni,'ilza6arala"' ^ J*e'nekoliko sklo-žepe z denarjem svojili žrtev, da ki so verovali v skrivnostne sik- mia naiPrej' v znamenje protesta.! so jo kmalu smatrali ljudje za bo- Grace Sherwood, so smatrali povo-j John Tllt011' mestni, ga to. j cleirj za znamenje, da so postale1 i>ravni zastopnik iz Norfolka, ki( ŠeJe ko so oblasti v Princes čarovnice razkačene vsled pošto-pc Dasto^n kot zagovornik stare| Anne okraju videle, daje postal panja z njih tovarišieo, Grac.ej jf- a svojim govorom m že skoro celi okraj hšsteričeu Skeiwoodovo, in da so se z vihar- hpbvum dejanski preprečil murl-vslcd počen jan ja te ženske, so'jt-m owolile nad p-reUjivalstvom ^osti^ množice proti domnea-ani ča-»klenile, izsniati jo iz okraja, a'okraja. rode j ki. pri tem svojem sklepu niso vedele,] Več ljudi je zbežalo .iz okraja + 2:. 'C: Hnd*'m*> eden uajboga- s kom imajo pravzaprav opravka. radi tega viharja in drugi so šli, ^ J® ...... .... • - J 3 ' javil, da je napravila Amue Tay- KOLEDAR za leto 1924 t^r STANE SAMO 40c ^ Naročite ga takoj, da ne boste brex njega "GLAS NARODA" 82 Cortlandt St., New York ZANIMIVE KNJIGE ZNANIH PISATELJEV po znižani ceni Kako sem se jaz likale Spisal Jakob AleSovee, Povest slovenskega trpina. V pouk in zabavo. 1., 2. in 3. del. Vsi 3 zvezki vsebujejo 448 strani, Mesto da bi se lepo vklonila ter da poiščejo Grace ter jo prevedejo odšla iz okraja, je zahtevala j nazaj na prejšnji dom, kjer naj bi Grace Sherwood obravnavo, da bo skušala potolažiti razkačene ele-Ir-.hko A*sak človek vedel, zakaj ni jiente. zaželjiva v Princess Anne oki'aju.' v- t - - i " I > l zaznamovano, kaj je postalo Oblasti so z laliKOto našle clo-i:, - „ i . , - iT-, -. .... \ , , t^z ženske potem, ko je bila lzgna- veka, ki ;e s prisego ipotrdd ob- ' „ ; i. - i - , , f ° ^ . ^ j na iz okraja, vendar pa se je gla- dolzbe, dvignjene proti Grace; ^ ^ j verjeli v njene nadnaravne la v okraJu Je sto ki ^ sile. so bili prepričani, da je res da lafhko stori ta stara napravila tako potovanje. j zenska skw'° kar hoC'e stoi^i» -•-- m sieer s tem. da maha a svojo bil za smrtno obsodbo- Zagovor-i lmiico ter mrmra pri tem x>ar ne- nik obeh Browningov pa je navedel samoobrambo kot motiv dejanja. Tekom dolgih tednov obravnave je sedel stari John M. Browning v sodni dvorani ter zasledoval uničenje, katero so izvršile njegove puške. Porota je konečno objavila svoj pravorek in oba Browninga sta bila oproščena. Kljub temu pa so ostali za vedno sledovi onih dni groze. Nad njimi pa čepi, s?mago- m&m&i&mike-Uo or^j® jeJsein ^^^SŠfm4< & t' "'^fTif "tif tflliir T ft«*^ atari umakx to n^&te^ razumljivi besed, naslovljenih na neko neWdno in nej>oznano Jiilo. Amiie Tavlor je bila obtožena, da je zdravila bolne ljudi in da je napravila zdrave ljudi bolne. Neka Mannie Smith, ki je pričala pred sodnikom Frank Bell, ki je izdal povelje, vsled katerega je bila Annie Tavlor izgnala, iz okraja, je izjavila, da ima ikače v svojem želodcu in da je Annie TayloT spravila te kače v njen želodec. lor velikansko zmedo med njegovimi delavci s svojo Izjavo, da lahko prinese človeku srečo aLi nesrečo. Hudgins ima na svojii farmi zaposlenih nekako šestdeset mož in skoro ysi ti so bili pristaši "čarovnice ' Iludgius je rekel nadalje, da je izginilo z njegove farme dosti kokoši in drugih domačih živali, katere so najbrž odnesli k čarovnici njegovi ddiavci, ki niso mogli pla čati v gotovini. Tudi drugi farmer j i so sporočili, da so jim izgi nili prašiči iu kokoši ter si niso mogii tega pojasniti drugaee, kot da so jih odnesli ljudje, ki eo nori li k "čarovnici" ukradeno blago. Ko so bile zaslišane vse priče, je imel Mr. Tilton govor, v katerem je pozval navzoče, naj se poslužijo zdravega raziyna ter se izaie-be enkrat za vselej tvojega praznoverja. — Poglejte ono staro, sključeno ženico, ki sedi tam* — je rekei. — Oe je kdo v tej dvorani, ki ima tako malo pameti, da vrjame, da lahko ta ženica spravlja kače v želodce ljudi ali povzroči smrt mule z zamahom svoje palice, naj stopi naprej.^ —: J^z govorim z vami kot s pa-mtfnimt ljudmi. -Zakaj- bi hoteli ljubljanske slike. Spisal Jakob AleSovec. Vsebuje 30 opisov raznih slovenskih stanov, ima 283 strani, Prihajač. Spisal Dr. Fr. Detela. Splošno priljubljeni ljudski pisatelj nam tu alika T krasni povesti življenje na kmetih z vso svojo reenobo in težavami ter nam pre do čaje ljudstva resnično tako, kakršno je. Jtmjiga.vsebuje 157 strani, 11.60 A Jnan Miseria. Spisal P. K Coloma. Zelo zanimiva, iz španskega prevedena povest Vsebuje 170 strani, Ne v Ameriko. Spisal Jakob Alešovec. Povest Slovencem v pouk. Po resničnih dogod-•astavljen. Vsebuje 239 strani, M Darovana. Spisal Alojzij Postal. Zgodovinska povest is dobe slovanskih apostolov. V to povest je vpleteno delovanje in boj med kr-Kanstvom in poganstvom pri starih Slovanih. Vsebuje 149 strani, .41 Halo življenja. Spisal D. Fr. Detela. Kmečka povest, ki posega do dna v življenje slovenskega ljudetva ter se zlasti odlikuje po fivo in resnično domaČih značajih, t—t Vsebuje 281 strani, J« Jernač Zmagovač. Spisal Henrik Sienkiewic*. Dve značilni povesti is ljudskega življenja ia trpljenja. Vsebnje 123 strani, M ■adnja kmečka vojna. Spisal Avgust Šenoa. Zgodovinska povest. Slavni pisatelj nam opisuje, kako je nastal kmečki punt in kako so se na-si očald, na čelu jim kmečki kralj Matija Gubeo, nadalje kmet Elija Gregorid in drugi kmeSkl jtmaki borili zoper prevzetne graičake in juna-Kko umirali mučeniike smrti. Vseboje 878 strani, 0 POtTNINA PROSTA «r»I AC MADAHAn 82 Cortlandt ŠU New York GLAS NARODA, 1. ffEBR. 1924 GOSPICA MALA h .............T _ t i. Spisal JEAN RAMEAU, i i i Za • * Glas Naroda" priredil J. T. 20 (Nadaljevanje. (Z rokama jo prebirala rožni venec i ji šepotala vroče molitve. Roberta je biia vsak dan pri njili in vsak dnu .sproti je povedala Kafarinei, kaj se dogaja pri Plesanovih. Gospica 3Iala je bila žalostna. Mladi plemič se ji je smilil v srce. Nekega dne jc. vprašala prijateljico: — Zakaj hoče iti gospodična de Flesan na vsak način v samostan ? Saj človek lahko služi tudi Bogu izven samostana. — - Zdi se mi, da je ne more pregovoriti nobena sila na svetu. — Koliko časa jc pa že v samostanu? — Dve leti. O Božiču bo napravila zadnjo slovesno obljubo. — Sedaj bi pa res ne smela zapustiti svojih dragih. Očitala ji je. da je egoistična, da se za nikogar nič ne meni, niti za mater niti za brata. Roberta jo je pa zagovarjala in branila. — Nikar ne govorite tako. Katarinca. Ona se jc še vedno žrtvovala. kadar je bila potreba. In v samostan je šla, da osreči svojo družino. Gospica Mala je začela premišljevati te besede. Torej >e je odločila Ana za samostan samo vsled tega, ker jo bilo na pristavi za tri premalo prostora? In trije več potrebujejo. kot potrebujeta dva. Ce bi imeli Plcsauovi grad. bi se Ann najbrže nikdar ne zaobljubila. V srcu gospice Male se je pojavil velikodušen načrt. Go-lovo bi sc dalo Ano pregovoriti, če bi bil grad zopet Plesa-nova last. V tem slučaju bi najbrže ne silila v samostan. Treba jc iti takoj na delo. .Sklenila je, da sc domeni s svojim očetom. Vedela je tudi, tla bo zadela pri njem na velik odpor. Oče ji je bil dober, dal ji je> vse, kar je zahtevala, toda. da bi vrgel vstran sto petdeset tisoč frankov — to bi bilo več kot preveč Kakorliitro pa oče dovoli, bo povedala Roberti, in novica bo hiti > prodrla na pristavo. Toda. kje je b;l v istem trenutku gospod Lerosel? Ze des« : dni ji ni pisal. Morda je na Dunaju ali v Londonu? V zadnjem p . sum je nekaj omenil, da sc bo mogoče podal v Lizbono. Kar na slepo srečo je poslala naslednjo brzojavko v Pariz: — č'e si v Parizu, rac pričakuj jutri zvečer. Prišla bom v >. štirindvajset ur k tebi. Brzojavi. Naslednjega dne je prišel sledeči brzojavni odgovor: Ravne kar sem se vrnil iz Lizbone. Le pride. Težko te oričakujem. Srce > te poljublja oče. Katarinca je naročila služabnici, naj pripravi perilo. 21. decembra cb štirili popoldne je odpotovala z brzovlakou v Pariz. Enajsto poglavje. V veliki pa I ar i v Rue Murillo je objel gospo Lerosel svo.i > hčerko, gosplco Malo. Neprestano jo jc pritiskal k sebi. kajti : tri nicstce je ni bil videl. Zdelo -e mu je. da se je zelo i/.prcmeuila in da sc jc celo nek< i i ko pokuietila. — Zr.i-^t.: »i, zra-bi — j. j«- rekel ter jo meril od vrha do to . \ cd n o ji jc rekel t<«. kadar je ni videl dalj ča>»a. Katarinca. ki jc bila baš ti^te dni dosegla petindvajseto let » s\eoj< >taro-ti. je bila že vajenat takili komplimentov- — Saj ni re->. oč»*. Nikar -e iui ne prilizuj! — - Saj se ti kc juilizujem Kmalu boš tako velika kot je b velik Napoleon. — Po petindvajsetem letu človek ne raste več. — Takrat šele rasti začne — ji je dokazoval ljubeči oče. / — No, kako si kaj opravil na Port ugalskem ? Jjf Starcu se je zresuil obraz. Oudno je odkimal z glavo reko« — Prav ničesar nisem opravil. To pot so me pa prav pošten . potegnili .Tri tisoč akcij imam na vratu, pa ne vem, kaj bi žnjin i začel- — Morda sc bo zadeva vseeno dobro uredila? — .laz sem izgubil v-e upanje. Toda, kar je, je. Moje prem* go\ iic akeije pa izborilo stoje. — VidiŠ. vidiš. Boš pa pri premogu toliko vyč zaslužil kot s; i/gubil na Portugalskem. — Toliko bom že zaslužil, da bom dal moji Katarinci kak-r h po darilo, — je odvrnil oče potolažen ter jo potegnil za ušes« Katurnco jc ta pogovor rnko razveselil. — Po kaj si pa prišla pravzaprav sem? Gotovo si me spet prišla eiganit za kako stvar? —- Jaz. Kaj ti ne pade v glavo? — mu je hotela ugovarjali Katarinca. — Torej nočeš ničesar? Hm, to je pa čudno- Ali nočeš drago ecne zbirke alpskih rož? Dandanes so ljudje kar zanorjeni v tak" vrsto trave. Poznam ljudi, ki so si jih toliko nabavili, da so žc čisto bankrot- Ne boj sc oče. — jaz te ne bom na ta način spravila na kant. -- Na kakšen način pa ? Na nosu se ti pozna, da boš zahtevi, la od mene nekaj velikanskega. — No. seveda, je že res — je odvrnila Katarinca ter sc tesneje privita k njemu in mu začela gladiti roko. — Oho, oho, — je vzkliknil Lerosel. — To so pa slaba znamenja. V tem slučaju gre gotovo za nekaj posebnega. — Da, za nekaj posebnega — jc odvrnila Katarinca komaj slišno. — Ali se tiče tvoje bajte? -— Ne baš moje bajte, kljub temu, da je zadeva ž njo v tesni zvezi. — N'o, pa govori v božjem imenu. Katarinca je zastokala. Res je bila zmedena, kot ni bila še nikdar v svojem življenju- — Veš kaj, tistega gradu, ali kot ti praviš, tiste barake, sem žc do grla sita. — Saj se mi je takoj zdelo, da se boš hitro naveličala. — Nisi se motil, oče. '— Človek mora od dolgega časa umre*i v tistem starem gradu Nobg»Hit razvedrila, nobene izpremembe. Oh, to mora biti pekaj groznega. " >- Stalno vzdrževanje razsvetljave. Pokvarjene naprave in izgorele svetilke zadajajo trgovini slab izgled. Mi imamo stalno službo, potom ko-je redno nadzoru jemo, vstavljamo in popravljamo Standard Lighting ko enoto, se lahko plačajo z računom za elektriko. Units. Stroški, ki so samo 50 centov mesečno zim vsa- The N ew York Edison Company -^At Your Service Installment, Wiring and Fixture Bureau 865 Broadway Telephone: Stuyvesant 5680 ^ Novice iz Slovenije. fxr --- Smrtna liOsa. ' zaragrafe, je postal nenadoma l)r. Bogumil -Senekovič, edeu majhen 111 jc sramežljivo odvrnil: najbolj sposobnih, maSrljivih dr- j " Paragrafov ne poznam, moram zavnih uradnikov, je umrl v Ljub-j vedno pogledati v bukelce!" Ko-ljaui. Kifiko pa je cenila brv§a av-j nočno je izjavil, da ni -rnlniik, 11111-strijsVa vlada naše najbolj sijajne j pak samo sluga okrajnega sodišča talente, se vidi tudi iz dejstva, daj v Ložu, Jakob Zumer. Ko je uvi-je.tbll pokojni dr. Bogumil Senc- del, da bo moral v luknjo, jc pi i-fi:o\ ič še leta 1919. či^to penmen čel pros:ti, naj ga i/pasle, češ, da FRIPUŠČENI, NEOZIRAJE SE NA KVOTO. Hretanje parnikov - Shipping News SpLošna javnost ne pozna tistih določb priseljeniške postave, ki se tičejo priseljevanja, četudi jc kvota že izčrpana. Da pojasnemo čitateljem, kako je s to zadevo, smo se obrnili na Mr. Emila Lederera, podpredsednika United American Lines, Ivi opravlja skupno službo s Hamburg American Line. Člen 2-a in 12-d kvotuc postave se glasita: Neoziraje sc na kvoto, sc smejo priseliti: 1. Vladni uradniki, njihove družine, člani družin, služabniki, uslužbenci; j 2. tujci, ki potujejo skozi Zdru-J ^^R^ovelt. Cherbourg In Erem.n: Žene drŽave, ne da bi se tukaj ,Mone°Iia. Cherbourg; Conte Rosso, Genoa ustavili • ZT' tebruarJa: ' ... Suffren. Havre; Pittsburgh, Cherbourg 3. tujci, ki obiskujejo Združc- tn Hamburg, ne države začasno kot turisti ozi-J 1- marca: rom-1 vi vi Ivi vfl. IjH Savuir- "»vre: Olympic. Chor- 10111a za zaua\o, j wurg: AlIlollia. c h. rl)OUrg: rrt..s. ijatdi:iP, 4. tujcrodci pod Šestnajstimi le- Cherbourg, lircmen. ti, ki so otroci amcriškili državljanov; ."». tujerodei. zaposleni kot do- 'HITRA P O T N I^ITASILUŽBA ki so bliL lcaniciio vzeti \ službo od NEW YORKA do TRST* 5. februarja: Canopic, Cherbourg In Hamburg. 6. februarja: Paris, Havre; Orrtuna. Cherbourg in lamburg; Pre». Monroe. Cherbourg. 7. februarja: America, Cherbourg in Bremen; Clft-eland, Cherbourg In Hamburg. 9 februarja: New Amsterdam, Boulogne. 14. februarja: Mlnnekahda, Cherbourg in Hamburg. 16. februarja: Berengarla. Cherbourg: Andanla, Cher-Lours; Zeeland, Cherbourg; Duilo, (Jeuoa. 19. februarja: * Albert Ballin, Cherbourg in Hamburg 20. februarja: Rochambeau, Havre; Olii'», Cherbourg in Hamburg; Pres. Van Buren, Cherbourg 6. marca: Thuringia, Hamburg. 8. marca: George Washington. Cherbourg, Bremen; lli-reiiguria, Cherbourg; Colombo, Genoa. Havre; America, Cherbourg, "krajni glavar. Šele kGt poročevalec in glavni faktor v poverjeni-štvii za jn-ehraaio, ki mu jc nače-loval dr. Ivan Tavčar, je začel polagoma napredovati. Konično jc ima še važne npravke. Ilekel jc tudi, da je sploh ve< zmešan, ker ima nekje na Dolenjskem tovarno in mora, na vs::'k način izplačati delavce. Končno pa se je v zupcxu 4. marca: Stuttgart. Bremen. 5. marca: Veendam. Boulogne. 1* 11. marca: l*r»-s. \\ il4st»n. Tr=t: Clitcago, Canopic. Cherbourg, Hamburg. 12. marca: Paris. Havre; Bremen. 15. marca: Aquilauia. Cherbourg: Orduna. Ch*-r-buurg: < irdutiii. Chfrbounr, Hamburg; New Amsterdam, Boulogne; Conte \ er-clf. G*»nua. 13. marca: •■ Bremen, Bremen. 20. marca: Cleveland. Ch«-rbourg In Hamburg; Minn»kahda. Cherbo"'«' »n ilamburg. 22. marca: 1 Leviathan, Cherbourg: Olympic. Ch«-r-lK>urs: Rin-h.-imbeau. Havre: SaJtoiiia, Cherbourg; Zetland, Cherbourg. 26. marca: Martha Washington. Trst. 27. marca: I milo. Genoa. 29. marca: l«i tšivoio. Havre; IVs. Harding. Chro-lHuirg: « »rra. Cherbourg. Hamburg; Anda-nia. Cherbourg. 2. aprila: Her^iiRaria. Cherbourg. Združenih držav ali v kaki tuji deželi ter pridejo v Združene države nadaljevat svojo službo; (preko Genov«) Naj bolj I* in najkrmji* pot po Sredozemskem morju t naiimi veličastnimi parniki, •duilo 16 feb.; 27 mar.; 1 maja: 17 juni. dosegel stopnjo dvornega sveUii-I Ic pomiitll ter si lajšal dušo iti vest ka, ki si jo je uprav krvavo zasiu- i s prepevanjem. Celo noč je pre-Žil, Zanimivo je, da je med ujego-j peval kakor Pavček, čem^av v vuui tovariši 6. tujerodei. ki so profes'jonal- mar*: •• 16 apr-: - 2% maja . . . . | AMERICA 11 apr.; .. 30 maja .. 14 iulija ni igralci, umetniki, preda vate- ; TAORMI NA 13 maj.; .. 25 juni.: .. 4 avq. i;: i i„"i - • i I "Največji in najhitrejši parnik na olje za ljl, bolniške Strežnice, pevci, du- Sredozemsko morje, h obliki vseh veroizpovedi, vse- iUdobn® kabine tretjega razreda * J. i Id ...... - .. ..." . . j • posteljami za družine in fenske. uciliS'ki proiesor.il m tujerodei,! Frl okusnih obedih Je vino brezplačno, pripadajoč i h katerikoli priznani ^ po^^osu vprašajte našega agenu x 1 | V raflem mestu ali pa naravnost pri generale mm let; Italla-Amerlc« 8hlpptna Corporation 1 Stat« Street General. AgenUNew York vuui tovariši matui-ailtl U.- j kletki, in t.cle na-It dnji dan ziu- 7. stanovalci ,Združenih držav. I Na« zastopniki v JuKOBiavin-. jadramk L-edno število odličuiih javnih dc- traj truden z:isp;ul. Kdo je ta ču-'ki se %-račajo na začasen obisk ter Bank*' Belgrad ln Djene ^J^ laveev. Njegovi sodelavci za na^j univenzo, znanost. kultui*o m s.»-cija.'ui napredek so biLi: dr. Ivan Prijatelj, dr. Janko Ž>ovn'ik, dr. Fran K i lilo vec. dr. Pavel Skaber-nc, Fran Kunavcr, Frldenik Ure-jrorka, dr. I>. l)erč, Neko Ouiersa, Fran Podboj i. tir. JNofcsor di žav-uoffa prava na ljubljanski univerzi dr. Pital i lic jc iunel pred preda-van jem na a^ojc slušatelje nagovor, a* katerem .sc je spominja! znanstvenega dela svojega umrle-j i»ti»ju je bilo v novdfni noči tra kolege. - | vlomljoito in "duešeno -18.29G Din V celjski bolnici jc unu-1 Fi-au ^^»vlne. Za storilci ni nobenega Zuža. pose-t u ik in ti-govec v 31o-; dedu. Zanimivo na jc. da je bila zirju 61. letu svoje stara>ti. Po- vlomljeno «»mo v i^Ize. v katerih kejn.k je bil znan po vsi Savlu j >ki i se nahajali večji zneJci. Sireč lolini po sv«-ji dovti pil tisti. Smrtna nesreča v Vevčah. dak, pa pravzaprav* .še vedno ni njihove žene in otroci, ki še niso jasno. Sodnik gotovo ni, s.xliu sluga najbrže tudi ne bo, mogoče je ne-.rečen oziroma ne roden salji-vec. na vsak način pa prefn'igancc. ki ni brez ma.-.la na glavi. Izikazalo sc je, da tudi suknja, k'i jo no-.', ni njegova last. Sama od sebe pa e ga tudi g&to\ i ni pri jela. Velik vlom v Ptuju. pisarno železu:ške sekcije v stari 16 let, iwd pogojem, da so; v spremstvu vračujočega sc sta-, novalca Združenih držav. ' Političen proces proti učitelju Medveščku. 'lemu slučaju je pripisov 'O bila -k rčitelj n. i\lKlvešČek iz Dekanov a- Istri je bil obsojen na osem mrwev zapora pred sodni jo v K"prn, cbl"?."!!. da je napisal ven""ino kot ol*čevalni jez^ik pri ljudeh, ki so priglasili italijanščino kot takega. V resnici je ]\Ted-ve?C'«'k postopal vestno in korekt-j no, ali italijanska vlada hoče imeti : meti SMrtvenei italijanščino kot ol>-tov. ni>- Skrili neke večje tvote.[ r^hu jezik in zato je moral bhi v „ 5 i- , • ...... ,a- ( fkularna k»J«-| MedvcSf^k olwo.irsi. Kazen Va \ ih-iIcIj;, b. januarja je Ud v ; M JC blla kasneje najdena na pro-':zvrAi amnestij. Držaji \evs«i pa p i rn *c i pn napeljevanju^ .Ulll5 se. da v> neznani storH-i vriGai. (la ima Italij:, ub-it »>d električnega tok?, de- p^begmli z m-kim nečnini vlakom. dl(?rajen .voj dom. ali v 'vratih T^ira duma je še nekaj Shs-Kovčeg tihotapca ali tata. .vanov ki moraio postati Italijani Ob ž*Jfiz!v.ški proe-i v bližini po-|aii lri Vf.n z njimi. Pogreša se ; ta je P,rt žice so našli pleten potni! —---- 24lKni Frauc Kotu -k iz Mojstra- ko-veg z nv^kimi klobuki, čopnea-j ne š>. ki i<- trpi>l zadiije ča^c | i2l ščetkami. LK>mneva ^e. da gaj lavcc Pavel subic. lili t •nrtL-v in pomoč izključena. ILCJ POZOR, SLOV. GOZDARJI! Potrebujemo petdeset dobrih na če-.lih božjastnih napadih, i) i jc vnrel ka': tihotape«: ali tat iz' slovenskih tesačev za delati želez-U»iua je tKiicl dne decembra vlakaT da bi «ra j^./jiejc p j^kal. j nične vezi (Railroad Ties), kakor bi t.c odtlej ni i>o\ ruil. _____i tudi podpore za premogove jame j (Mine Posts). Kdor Slovencev Dogodiiaj ribiča j ^eijevanje našega ljudstva. l!cli ^lo dobiti, naj sem pride in, 1 ce mogoče, prinese plankoco s sedelo se bo pričelo prvega Pridni delavci lahko lepe denarje zaslužijo, popa ne maramo. Dobra hrana in čista kempa pri Bobcock Lumber and Boom Co. na Davis, W. Va. Ko pridete sem, pojdite naravnost na Bobcock Lumber Co. Office, katera je nasproti železnic-j ne postaje (Depot) in vas bodo I precej v Cross Ties Camp poslali. Vprašajte za Mr. Osborne ali pa Mr. Pred. Viering, superintends , . - . - . C1JO v rucniLke. dve detkleti ipa sta kot i>vojeko di-uštvo ^ oj prispel v ljubljansko kavarno I reJui z^Or. Vojna je naipra- 4' Prešcrn možakar, lci sc je zelč! vUa društvu ogrmnno škodo. Iz-radovedno oziral po lokalu. Oči- Iued 40 ar 'v Pograda je bilo uni vidno so ga dražile zlasti zimske (Dalje prihodnjič.) T r suknje drugih ljudi, la so v:«?lf pd kljukah. Končno se je vendai-lc odloči!, stopil k eni izmed rten--kdi kljuk in ji odvzel breme, lopo težko suknjo, la,st Voaiška, ui-ad-aika na Okrožnem uradu za zavarovanje delavcev. Ravno je hotel oditi s c.'iio kupljeno robo, pustiv-si svojo suknjo v kavarna, na pro-to. Toda, še preiino se je zavedcJ, •^a jc držal sti-ažnik in ga pozval, naj se legitimira. Možakar je odgovoril, da je sodnik, torej mož. 'u ima -jpraviti s para^rrafi. Sploli sc je delal zelo važnega in meril »tražnika od spodaj navzgor. Seveda mu vse skupaj ui nTČ poma-Vrniti je moral suknjo lastniku, obleči svojo in oditi z možem pustave na policijo. Sveat si -ivojega visokega dostojanstva, jc tu lakonično odgovoril: "Jaz sem sodnik Kajfež iz Loža!" Xastqpal je tako sigurno, da je v resnici spravil 'že policijske organe v zadrego. Pričeti so že namrec mBaiiti, da ne je najbrže zgoresu Gorizia, Friuli. Iralia. Prav vsakdo— kdor kaj iščo; kdo« ka] ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uapek —« mali oglasi ▼ "Glas Naroda". EAVKOKAB JE T7&T.A NAJVEČJA ARABSKA SANJSKA KNJIGA Najnovejša ilustrovana izdaja. Vsebuje 308 strani. Cen* i poštnino $2.— SLOVBNIO PUBLISHING 00. 82 Cortlandt Sv. Now York City, H. T.