SLOVENSKI
Izdaja tu tiska Časopisno-založniško podjetje Slov. poročevalec •— Direktor: Rudd Janhuba — Glavni in odgovorni ureilnik: Sergej Vošnjak — Za tisk odgovarja Franc Plevel — Uredništvo: Ljubljana, Tomšičeva ulica 5, telefon 23-522 do 23-526
—	Uprava Ljubljana, Tomšičeva 5/II., telefon 23-522 do 23-526
—	Oglasni oddelek: Ljubljana, Kardeljeva ulica 6, telefon
21-896, za ljubljanske naročnike 20-463, za zunanje 21-832 —
Poštni predal 29 — Tek. r. 60-KB-5-Z-367	— Mesečna na-
ročnina 200 din
Vlado Vodopivec:
OB NOVEM ŠOLSKEM LETU
Grški kraljevski obisk v Jugoslaviji
Visoka gosta na naših tleh
Včeraj popoldne sta grški kralj Pavle in kraljica Frederika prispela v Djevdjeiijo, kjer ju je sprejela vladna delegacija pod vodstvom podpredsednika zveznega izvršnega sveta Rodoljuba čolakoviča — Na poti v Jugoslavijo je grški kraljevski par v Solunu obiskal na med narodnem sejmu tudi jugoslovanski paviljon
SOLUN, 5. sept. (Tanjug) Njuni Veličanstvi grški kralj Pavle in kraljica Frederika sta danes odpotovala iz Soluna na uradni obisk v Jugoslavijo. Povabi! ju je predsednik republike Josip Broz-Tito. Nekoliko pred 16. uro po krajevnem času je grški kraljevski par zapustil rušilec »Navarion«, ki je bil od davi zasidran v solunskem pristanišču. Kralj Pavie in kraljica Frederika sta se peljala v avtomobilu po ulicah, okrašenih z grškimi zastavami. Tisoči meščanov so vzklikali grško-jugoslovanskemu prijateljstvu, k čigar utrditvi bo prispeval tudi ta obisk.
Delna popustitev napetosti
Pomirljiva izjava ministra kopenske vojske — Kandidat Združene demokratske unije Tovora ne veruje v neposredni vojaški udar
Djevdjelija, 5. sept. (Tanjug). Suverena prijateljske in zavezniške Grčije kralj Pavle I. in kraljica Frederika, ki prihajata v Jugoslavijo na osemdnevni uradni obisk, sta danes ob 16.40 s posebnim vlakom prispela v Djevdjeiijo. Na jugoslovanskih tleh ju je sprejela vladna delegacija pod vodstvom podpredsednika zveznega izvršnega sveta Rodoljuba Čolakoviča. Kralja Pavla in kraljieo Frederiko so čakale tudi osebnosti, ki so jima dodeljene v spremstvo med bivanjem v Jugoslaviji, ter zastopniki ljudske oblasti in JLA.
Podpredsednik zveznega Izvršnega sveta Rodoljub Colako-vič je, pozdravljajoč grški kraljevski'par, dejal:
»V čast in zadovoljstvo mi je, da Njegovo veličanstvo suverena prijateljske in zavezniške Grčije in njegovo soprogo Nje- V no veličanstvo kraljico Frederiko toplo pozdravim v imenu predsednika republike maršala Tita in jugoslovanske vlade ter jima zaželim dobrodošlico in ugodno bivanje v Federativni
Vojaška delegacija se vrača iz Grčije
Solun, 5. sept. (Tanjug). Delegacija Jugoslovanske ljudske armade, ki si je prejšnja teden ogledala manevre grške vojske v severni Grčiji, je davi odpotovala v Beograd. Jugoslovansko delegacijo je vodil generalni podpolkovnik Milutin Morača.
Konstantina in kraljice Sofije. Rojen je bil v Atenah 14. decembra 1901 in je stopil na prestol za svojim bratom Jurijem II. 1. aprila 1947.
Drugega junija 1917 je odšel s svojim očetom in starejšim bratom, pozrtejšim Jurijem n. v pregnanstvo. Njegov brat Aleksander, drugi sin kralja Konstantina, je stopil na prestol, njegovo vladanje pa je prekinila smrt.
Po predsedniških volitvah novembra 1920 se je princ Pavel vinil skupno z očetom v domovino
6.	decembra istega leta.
Pavle I. je stopil v pomorsko akademijo, iz katere je prišel s činom podporočnika.
Po odstopu kralja Konstantina leta 1932 in ko je stopil na prestol Jurij II, - je princ Pavle postal prestolonaslednik.
Leta 1923 je s svojim bratom kraljem odšel v tujino, kjer je ostal do novembra 1935. Ko se je vrnil v Grčijo, je Pavle L prev-
aprila 1942.
DOBRODOŠLICA V DJEVDJELIJI
Po poletnem oddihu se bo v teh dneh znova začelo delo v vseh splošnoizobraževalnih in strokovnih šolah. Tisoči in tisoči mladih ljudi bodo zopet napolnili šolske prostore in se predali svojim učiteljem in vzgojiteljem v zaupanja, da jim bodo posredovali takšno vzgojo in pomagali pridobiti tisto izobrazbeno osnovo, ki naj jih usposobi za kasnejše uspešno delo ali študij v določeni stroki in jim omogoči vsestransko in pozitivno vključitev v družbeno življenje.
Mnogi so pričakovali, da bo že šolsko leto 1955/56 vsaj za obvezno šolo tisto prelomno leto, ko bodo stopila v veljavo nova načela glede organizacije in strukture šolstva po načrtih, ki jih pripravlja zvezna komi-»ija za reformo šolstva. Toda delo komisije se je zavleklo in predlogi, ki jih komisija pripravlja, še niso toliko pretehtani in pripravljeni, da jih bi biio že mogoče predložiti pristojnim zveznim organom v razpravo in potrditev. Takšno delo, kakršna je priprava predlogov za reformo šolstva, terja mnogo študija in analiz, predvsem pa široke razprave ne le med prosvetnimi, temveč tudi med vsemi drugimi javnimi in kulturnimi delavci. Naglica pri delu bi dognanosti predlogov gotovo ne bila v korist. Vendar pa je mogoče iz dosedanjih zaključkov in poročil, ki jih je dala komisija o svojem delu, sklepati, da bodo še v teku letošnjega leta dokončno pripravljeni predlogi za reformo obvezno šole, tem pa bodo verjetno kmalu lahko sledili še predlogi za reformo gimnazij, učiteljišč in višjih pedagoških šol ter strokovnih šol.
Organizacija in vsebina naše nove reformirane šole bo tako v letošnjem šolskem letu še vedno predmet javne diskusije.' Pomanjkljivost dosedanje razprave je bila, da se je razvijala pretežno med prosvetnimi delavci. Čeprav so v dosedanji razpravi prišli do izraza mnogi premišljeni in konstruktivni predlogi, ki so rezultat predvsem praktičnih izkušenj, bi bilo vendar želeti, ds bi se k javni razpravi oglasili tudi drugi, kultnmi in drugi javni delavci in starši ter osvetlili problem vloge zlasti obvezne šole tudi z družbeno - političnih, ekonomskih, tehničnih in ostalih vidikov. Anketa, ki jo je izvedia komisija za reformo šolstva pri Svetu za prosveto LRS, je dala prav zaradi tega nekoliko nepopolne rezultate, saj razen prosvetnih delavcev in nekaterih univerzitetnih učiteljev na vprašanja, ki jih je razposlala komisija, ni odgovoril nihče, čeprav je bil krog anketirancev zelo širok.
V	organizaciji in strukturi splošnoizobraževalnega in strokovnega šolstva tako letos še ne bo bistvenih sprememb. Globlje organizacijske spremembe bi v času. ko se pripravljajo že končni predlogi za reformo, čeprav so nekateri problemi zlasti n. pr. obvezne šole izredno pereči in aktualni, niti ne bile na mestu, ker bi imele za posledico zmedo v dosedanjem šolskem sistemu in bi pomenile nov množičen eksperiment. ki šoli zaradi svoje kratkotrajnosti ne bi bil v korist. Nekatere večm spremembe v predmetnikih in nčnih načrtih gimnazij in nekaterih strokovnih šol. ki jih je ob konen lanskega leta sprejel in prednisal svet za nrosveto in kulturo TRS, prav tako ne poseeajn globi ie v samo strukturo študija. Novi učni načrti rešujejo važno in neodložljivo vprašanje prenatrpanosti dosedanjih programov s preobširnim in nevažnim gradivom. usmerjajo gimnazijske učitelje k bolj kompleksnemu podajanju izobrazbene vsebine in rešujejo zlasti pouk jezikov na sodobnejši in bolj praktičen način. Omenjene spremembe predstavljajo prehod in pripravo za samo šolsko reformo.
Šolska reforma bo dala temelje novi šoli, dala ji bo naprednejšo vsebino in jo skušala vskladiti z našimi družbeno-po-litičnimi cilji. V naprednih in ugodnih okoliščinah bo takšna šola, kakršno predvidevalo načrti za reformo, ustvarljiva kmalu ali takoj, v manj ugodnih in zaostalih okoliščinah bo zgolj orientacija in bo treba zanjo primerne pogoje šele ustvarjati. Ti pogoji so predvsem učiteljski kadri za novo šoto in materialna osnova šole. Ze danes predstavlja za vrsto naših šol to osnovni problem.
V	letošnjem šolskem letu je problem učiteljskega in profesorskega kadra skoraj v vseh naših splošnoizobraževalnih šolah izredno pereč. Po podatkih
ob koncu šolskega leta 1954/55 primanjkuje v splošnoizobraževalnih šolah v LRS, da bi bilo stanje kolikor toliko uravnovešeno in zadovoljivo, okrog 630 učiteljev, 660 predmetnih učiteljev in 140 profesorjev. Pomanjkanje učiteljev je pojav, ki je prehoden in bo po vseh računih že v letu 1958/59 učiteljskega kadra za vse splošnoizobraževalne šole dovolj. Vzrok pomanjkanju v letošnjem letu je izpad abiturientov učiteljišč, katera so podaljšala študij na 5 let. Pomanjkanje kvalificiranih gimnazijskih učiteljev za obe stopnji, profesorjev in predmetnih učiteljev, je mnogo težji in resnejši problem, ki ga ne bo mogoče reševati administrativno. Ped normalnimi pogoji, to je, če bi bil dotok s prirodoslov-no-matematične, filozofske fakultete in z Višje pedagoške šole takšen kot v preteklih letih, bodo potrebe pa tem kadrn zadovoljene predvidoma v petih do šestih letih. Normalen ali boljši dotok v prosvetno službo pa lahko pričakujemo samo, če bodo odgovorni organi s štipendijami stimulirali študij na filozofski fakulteti in s skrbjo za primerne in kultnme življenjske pogoje prosvetnih delavcev preprečili vedno večje odhaja nje diplomantov filozofsko-pri-rcdoslovne in matematične fakultete iz prosvetne službe.
Drug problem je materialna osnova naših šol. Mnoge šolske zgradbe so dotrajane, sanitarnim pogojem neustrezajoče, pouk teče v šolskih prostorih tudi v treh izmenah in podobno. Do leta 1953 je bila pomoč za gradnjo splošnoizobraževalnih šol predvidena v republiškem proračunu. V pogojih družbenega upravljanja in decentralizacije zlasti na področju prosvete, bi bila taka pomoč seveda v nasprotju z vsem duhom družbenega življenja in bi destimulirala gradnjo šolskih objektov. Tako je pred- novimi občinskimi ljudskimi odbori vprašanje investicij za šolske objekte eno izmed osnovnih vprašanj splošnega kulturnega napredka.
Isto velja za proračune šol. Borba proti verbalizmu pri pouku, proti odtrganosti šole od prakse, je zaman, če bodo šole brez potrebnih didaktičnih pripomočkov, brez knjig in brez učil. Šola, ki ima za vse take izdatke v proračunu komaj 5 do 10 tisoč dinarjev na leto, ne bo mogla nabaviti niti zemljevida FLRJ, kje je mogoče potem govoriti o šolskih delavnicah in o praktičnem pouku?
To so nekatera osnovna in pereča vprašanja naših šol v letošnjem letu, ki jih bodo morali reševati tako šolski sveti kakor občinski ljudski odbori. Družbeno upravljanje v šolah je dalo marsikje že lepe in koristne rezultate. Marsikje so se šolski sveti polno uveljavili kot pobudniki za reševanje tako materialnih kakor vzgojnih vprašanj naše šole. Celotni sistem družbenega šolskega upravljanja in zlasti prehod na komunalni sistem, ki prenaša tudi odgovornost za večji del teh vprašanj na same občinske ljudske odbore. nam daje zaupanje, da bo naše šolstvo v letošnjem letu napravilo velik korak naprej, da bo to res šolstvo, ki bo za mlade generacije polno jamstvo za njihovo ' kasnejše kvalitetno fizično in umsko delo v naši družbi.
Konservativna vlada je glede na položaj narodnega gospodarstva sporočila Trade Unionom, da država ne bo mogla ugoditi zahtevi po višjih plačah, če ji ne bo sledila povečana o-roizvodnja. Zivljenj-
VREME
NAPOVED ZA TOREK
Se nadalje toplo, sončno vreme z nekoliko povečano oblačnostjo v opoldanskih urah, predvsem v alpskem svetu. Temperatura ponoči med 8 in 13. na Primorskem okoli 18, najvišja dnevna med 23 in 28 stopinj c. Zjutraj v nižinah megla.
Med krajšim postankom v Solunu je grški kraljevski par obiskal mednarodni sejem. V spremstvu ministra trgovine Makasa in ministra kmetijstva Levandisa sta kralj in kraljica
obiskala jugoslovanski paviljon, kjer sta ju pri vhodu sprejela odpravnik poslov jugoslovanskega veleposlaništva v Atenah svetnik Vladimir Selič in jugo-
Valjkov se poslavlja
Beograd, 5 sept. (Tanjug). Predsednik republike Josip Broz-Tito je danes sprčjel na poslovilni obisk dosedanjega izrednega in pooblaščenega veleposlanika Sovjetske zveze v Jugoslaviji Vasilija A. Valjkova in ga pridržal na kosilu.
Ob 10 uri dopoldne je sovjetskega veleposlanika Va;!kova sprejel na poslovilni ob-sk tud! podpredsednik zveznega izvršnega sveta Aleksander Ranko-vič, ob 10.30 pa podpredsednik zveznega izvršnega sveta Edvard Kardelj.
skl stroški in plače so med najvažnejšimi vprašanji, o katerih bodo razpravljali. Kongres Trade Unionov bo sklepal tudi o zahtevi za skrajšanje delovnega tedna in občutno skrčenje čezumega dela.
Razen tega zahteva generalni svet kongresa Trade Unionov pooblastila, da sme posredovati v delovnih sporih, preden bi utegnila pogajanja med delavci in delodajalci ob stati. Doslej je smel generalo-svet samo moralno vplivati na sindikalne zvez» v sporu in ai
slovanski generalni konzul v Solunu Ljubo Hrnjak ter mu pokazala razstavljene predmete.
Ob 15.40 po krajevnem času je grški kraljevski par s posebnim vlakom nadaljeval pot v
Jugoslavijo Na peronu solunske železniške postaje so se od kralja Pavla in kraljice Frederike poslovili podpredsednik grške vlade in minister narodne
Rio de Janeiro, 5. sept. (Tanjug). Notranja napetost v Braziliji je po sklepu senata, da se strinja s kompromisno rešitvijo Predstavniškega doma glede glasovnic, ki naj bi jih uporabili na predsedniških volitvah, sklicanih za 3. oktobra, nekoliko
Dii pristojen za kakršen koli sklep. Generalni svet sodi, da je napočil čas, ko mora razširit: svojo delavnost, da bo mogel nastopiti, preden bi se industrijski spori zaostrili.
Prvič po mnogih letih bo težišče razpravljanja v glavnem na vprašanjih notranje politike, čeprav bodo na kongresu predložili tudi zahtevo po prepovedi vodikove bombe in zs obnovitev zvez s svetovnim' sindikalnimi federacijami.
Tudi razvoj atomskih tovarn in atomske energije bo predmet debate. Izražene so bi;e zahteve, naj bi kongres Trade TTnionov in generalni svet izvedla anketo o morebitnih posledicah tega razvoja za človeštvo in zaposlenost delavcev. Kongres se bo nehal konec tega tedna.
obrambe Kanelopulos, m mister za severno Grčijo in drugi člani v ade ter druge pb'.:tiene ;r> vojaške osebnosti. Srečno pot sta že’ela grškemu kra.jevske-mu paru tudi odpravnin poslov jugoslovanskega velepos.-aništva v Atenah svetnik Vladeta Selič in jugoslovanski generalm konzul v Solunu Ljubo Hrnjak.
Ko sta se pozdravila z navzočimi, sta kralj Pavle in kraljica Frederika stopila v salonski voz. Z istim vlakom so odpotovali tudi člani spremstva minister v predsedstvu vlade Ral-
lys, veliki maršal dvora Levi-dis, maršal dvora Leludas in drugi.
*
Njegovo Veličanstvo kralj Grkov Pavle I. je tretji sin kralja
POLOŽAJ V BRAZILIJI
popustila. Oba doma brazilskega kongresa sta suvereno odločila o vprašanju, glede katerega je nastal zelo oster spor med večino v kongresu in manjšinsko stranko Združena demokratska unija (UDN) ter vojnimi ministri.
Ministra za letalstvo in mornarico doslej nista odgovorila na sklep kongresa. Minister kopenske vojske general Teixeira Lott pa je izjavil, da se s tem sklepom strinja, ker ga je potrdilo vrhovno volilno sodišče. V izjavi, ki so jo tamkajšnji časopisi imenovali pomirljivo, je general Lott dejal, da je treba vprašanje predsedniških volitev rešiti v okviru ustave in tako, da se prepreči državljanska vojna. Govoreč o vojaških in političnih krogih, ki bi želeli odpoved predsedniških volitev in uvedbo diktature, je minister vojske dejal: »Glede na to, da ni ugodnih pogojev za nezakonito rešitev, bodo tisti, ki se zavzemajo za nasilno rešitev, premislili in morda opustili tak poskus. Tako bi se dali politični problemi rešiti na zakonit in miren način.«
Čeprav se je položaj nekoliko umiril, pa predvolilno ozračje še ni popolnoma vedro. Predsedniški kandidat stranke UDN
Trst, 5. sept. Delegacija tržaške federacije italijanske socialno demokratske stranke, ki je imela v teh dneh razgovore na Dunaju z avstrijskimi vladnimi predstavniki, se je danes vrnila v Trst. Med drugim se je delegacija zanimala tudi za možnost povečanja avstrijskega prometa skozi tržaško pristanišče.
general Juarez Tavora je dejal, da ne veruje v neposredni vojaški udar »tistih, ki bi bili nezadovoljni s političnim položajem«. Istočasno, je imela v Rio de Janeiru svoje prvo javno zborovanje pred kratkim ustanovljena »Liga za varovanje zakonitosti«, na' kateri so poleg ustanovitelj ev lige liberalnih politikov govorili tudi zastopniki "posameznih strankarskih frakcij v kongresu in vargasovske »delavske stranke Brazilije« ter sindikatov.
Več sto sindikalnih voditeljev somišljenikov Vargasove »delavske stranke« ter ilegalna komu-nfsrična partija so objavili skupni razglas, v katerem izjavljajo, da »odločno nasprotujejo kakršnikoli nezakoniti rešitvi, ki bi kršila u9tavo, ovirala svobodne volitve 3. oktobra aid preprečila da bi zmagoviti kandidat prevzel predsedniške dolžnosti«.
V razglasu, ki so ga podpisali vsi voditelji glavnih sindikatov v Rio de Janeiru in državi, pozivajo sindikalne voditelje, vse volilne kandidate, Ljudstvo in oborožene šile, naj »9trnejo svoje vrste v obrambo demokratičnih ustanov, ki jih spet ogroža «kupina prevratnikov, in store vse, da bo prišlo do volitev.«
Manifest proti vojaškemu udaru so objavili tudi zveza študentov v Rtu de. Janeiru in več občinskih svetov ter pokrajinskih skuipščn, združenje lastnikov časopisov in odvetniška zveza v Rio de Jane'ru pa sta sklicala izredne skupščine, na katerih se nameravata prav tako iz laviti za svobodne volitve v Braziliji.
zel funkcije v mornarici kot ka-petan korvete ter z ustreznim činom v kopenski vojski in letalstvu.
Devetega januarja 1938 je Nj. Veličanstv-0 Pavle I. sklenil zakon s Frederiko. princezo Hanover-sko, vojvodinjo Brunsviško in Lineburško. rojeno 2. aprila 1917 v Blankenburgu.
Nj. Veličanstvo kraljica Frederika je hčerka Brnesta Augusta, vojvode Brunsviškega in Linebur-škega. rojenega v Pentzingu. v okolici Dunaja 17. novembra 1887 ki se je oženil 24. maja 1913 s princezo Viktorijo Luiso Prusko, rojeno v Potsdamu 13. septembra 1892.
Grški kraljevski par ima trt otroke: Sofijo, rojeno v Psychiku v okolici Aten 2. nov. 1938, princa naslednika Konstantina, rojenega prav tam 2. junija 1949. in Ireno, rojeno v Capetownu 2.
ljudski republiki Jugoslaviji. Dobrodošla!«
Okrog 17.05 je posebni vlak ođpe'ljal proti Skopi ju. Železniške postaje od Djevdjelije do Skopi j a so okrašene z grškimi in jugoslovanskimi zastavami v pozdrav grškemu kraljevskemu paru.
Priprave v Beogradu
BEOGRAD, 5. sept. (Tan mg). V Beogradu so zaključene priprave za slavnostni 9prejem grškega, kraljevskega para. Trg bratstva in enotnosti pred železniško postajo je okrašen z grškimi in jugoslovanskimi državnimi zastavami, zelenjem in cvetjem. Po ulicah, ki vodijo proti Dedinju, plapolajo št e vf j ne zastavice. Sia-voioki imajo napise »Ztvefa Balkanska zveza!«, «Živelo grško — jugoslovansko prijateljstvo!« Slovesno ok-rašene so tudi Tera-zije, Trg Dimitrije Tucoviča in glavne mestne ulice.
Okraijnj odbor Socialistične zveze delovnega ljudstva Beograda je objavil razglas, v katerem poziva meščane Beograda, naj se udeleže sprejema grškega kraljevskega para in manifestirajo za sodelovanje ^balkanskih držav, za prijateljstvo med narodi Jugoslavije in Grčije.
Gostovonie »Kola« na Kitajskem
Peking, 5. sept. Časopisna agencija Nova Kitajska sporoča, da je jugoslovanski ansambel ljudskih plesov »Kolo« odpotoval danes popoldne iz Pekinga na gostovanje po drugih mestih ljudske republike Kitajske. S prvim koncer'om bo »Kolo« nastopil v Tienc.nu. V spremstvu jugoslovanskega ansambla se nahaja tudi 12 mladih pekinških plesalcev in pevcev, ki bodo proučevali tehniko jugoslovanskih plesov in pesmi.
Skupino so na železniško postajo spremili predstavniki ministrstva za kulturo in Urada za kulturne zveze s tujimi državami LR Kitajske.
Aretacije in atentati
BUENOS AIRES. 5. sept. — (AFP). Argentinske oblasti so danes prijele šest članov -komunistične partije, čel da so sestavljali in razpečavali letake, za katere pravijo, da so bili po vsebini subverzivni.
Poročajo, da o neznan« ljudje v mestu Eva Peron (prejšnja La Plata) vrgle v prostore neke organizacije peronisfične stranke zažigalno bombo. Skoda je neznatna.
Velesejem v Plovdivu
Plovdiv, 5. sept. (Tanjug) Včeraj se je v Plovdivu začel šestnajsti mednarodni veotč-ni vel esejem, na katerem razstavljajo države iz vsega sveta. Pri otvoritvi sta bili navzoči tudi jugoslovanska gospodarska delegacija pod vodstvom predsednika izvršnega sveta Srbije Voje Le-koviča in delegacija jugoslovanskih novinarjev, ki se te dni mudi v Bolgariji. Udeležil se je je tudi jugoslovanski'veleposlanik v Sofiji Mita Miljkovič z osebjem veleposlaniš-
tva.	•
New Delhi, 5. sept. (119) Sknnl. na indijskih znanstvenikov Je obiskala hi«*itut za nuklearno fiziko Akademije znanost' ZSSR v Moskvi.
T.endon, 5. sent. (APPI v Olas-Rowu stavka 3.5*# pristanltldh delavcev. zaradi česar 47 ladij a« more izpluti is pristanišča-
V senci resnih težav
Kongres britanskih sindikatov, ki se je začel včeraj, bo prvič po mnogih letih razpravljal v glavnem o notranjepolitičnih problemih, kar je treba pripisati predvsem resnemu položaju, v katerem se nahaja britansko gospodarstvo
LONDON, 5. sept. (Tanjug) Danes se je začel ob navzočnosti 1200 delegatov, ki zastopajo nad osem milijonov sindikalno organiziranih delavcev, 87. kongres britanskih Trade Unionov.
Na kongresu bodo obravnavali važna vprašanja iz življenja in dela britanskih sindikatov, ki so toliko bolj važna, ker zaseda kongres prav v času, ko groze britanskemu gospodarstvu resne težave.
Grški kraljevski par s predsednikom Titom nb njegovem obisku v Atenah
S kakšnimi težavami se bore jeseniški kovinarji
Nagrajena živina nastopa
Doslej 12.000 obiskovalcev na republiiki razstavi živine
Ljubljana, 5. sept. Republi- preveč živahen, tako, da je žka razstava živine je že prvi' moral spremljevalec krepkeje
Ob analizi izpolnitve polletnega plana
Zasedanj« delavskega sveta jeseniške železarne, ki je obravnavalo polletni plan proizvodnje, je pokazalo, c}a ne Sre brez vseh težav. Ugotoviili so, da kljub povečanim naporom delovnega kolektiva niso bili dosežni pričakovani rezultati. Pokazalo se je, da obstoja predvsem dvoje osnovnih problemov podjetja, in sicer nedoseganje posameznih postavk finančnega plana zaradi med leNsm spremenjenih pogojev proizvodnje, drugič pa v zvezi s tem nastali problem nagrajevanja delavcev po novem plačilnem sistemu.
Železarna je svoj polletni plan proizvodnje po količini sicer dosegla in celo presegla, pač pa ni dosegla predvidene akumulacije. Ta znaša za prvo polletje letošnjega leta — pri prodajni vrednosti proizvodnje blaga v znesku ca 11 milijard dinarjev — 'e nekaj nad 42 odstotkov planirane, to je nekaj manj kot 2 In pol milijardi dinarjev.
Celokupni stroški proizvodnje »sev primerjavi z lanskim letom in v primerjavi s planiranimi stroški precej dvignili — in sicer za nad 600 milijonov dinarjev. Analiza stroškov p riz-v^dnje oziroma cene celokupnega, v prvem polletju doseženega proizvoda kaže. da so se stroški za material in energ;jo dvignili oziroma prekoračili - 'ar.irane stroške za 6.6 odstotkov, obresti za osnovna sredstva znašajo 3.9 odstotkov več, kot je bilo planirano, zaradi spremenjenega asortimenta blaga pa se je za 3 odstotke zvišal tudi davek na poslovni promet. Celokupno povečanje stroškov proizvodnje znaša 4.5 odstotka kljub temu, da je bil dosežen tudi prihranek, ker je bilo potrošenih !e 40 odstotkov planiranih obresti za obratna sredstva. Za doseganje planiranega zneska akumulacije zmanjka torej eca 400 milijonov dinarjev. Ob nespremenjenih postavkah finančnega plana bi to šlo v breme delovnega kolektiva železarne. ki pa je na doseganju finančnega plana še celo zainteresiran, saj se iz dela dobička izplačujejo tudi premije, indirektni akordi in delitev dobička, ali kot pravijo v železarni — trinajsta plača.
Kaže. da tudi s plačilno sposobnostjo podjetij — odjemalcev železarne nekaj ni v redu. Razni odjemalci dolgujejo železarni nad 2 milijardi dinarjev. Za pol milijarde dinarjev je samo dolžnikov, ki dolgujejo še potem, ko je preteklo 20 do 30 dni po prevozu blaga. To pa vpliva tudi na plačilno sposobnost železarne, ki tudi sama dolguje raznim dobaviteljem nad 300 milijonov dinarjev. Potrebni bodo ukrepi, ki bi zagotovili plačilno disciplino podjetij, v kolikor ne nastaja splošno pomanjkanje obratnih sredstev tudi kot posledica administrativnega omejevanja kreditov.
Neposredno iz situacije, v kateri se železarna nahaja zaradi povečanih stroškov proizvodnje in nedoseganja predvidene akumulacije, izhaja tudi problem nagrajevanja delavcev in uslužbencev. To je razumljivo, ker predpisi o plačah in razd?’,f*v. narodnega dohodka izrecno določajo. da je plača delavcev odvisne tako od učinka, kot tudi ari ! eženega finančnega uspeha podjetja.
Kot že rečeno, so povečani stroški proizvodnje vplivali na zmanjšanje akumulacije, medtem ko železarna svojih cen ni zvišala. Zairadi zmanjšane akumulacije pa planirani odstotek (7.3) udeležbe ne dosega vsote, ki po izpolnitvi obveznosti do federacije, republike itd. pripade podjetju. To pa bi občutno vplivalo samo na politiko nagrajevanja, oziroma bi v precejšnji meri preprečilo izvajanje plačilnega sistema, kar po vsej verjetnosti ne bi stimulativno vplivalo na prizadevanje delovnega kolektiva. Iz podatkov in poročila železarne je namreč razvidno, da ^ bil d»Iež železarne ob do-sedaj doseženi akumulaciji že potrošen. Podjetje je sicer doseglo, da je bila njegova ude-ležh» na akumulaciji povišana od 7.3 na 9.2% na račun deleže okraja, vendar pa to, kot je pravilno pripomnil eden izmed članov delavskega sveta, ni prava rešitev, ker je bilo s tem breme samo preloženo z ramen enega, na ramena drugega (v tem primeru okraja). Iz tega izhaja, da predpisi o nagrajevanju in planiranju niso povsem vsklajeni. Predvsem pa je čutiti pomanjkanje določb v primeru, ko zaradi objektivnih pogojev proizvodnje takorekoč ni mogoče drugače doseči posameznih postavk finančnega plana kot z dviganjem cen izdelkoč. Dviganje cen pa. ekonomsko vzeto, je le izhod za silo. zato železarna dosedaj tudi še ni dvignila cen svojim izdelkom. Ekonomsko uspešen rezultat pa ]t podan le. če je boljši finančni uspeh podjetja dosežen • povečanjem količine proizvo-
dov z istočasnim zmanjšanjem stroškov proizvodnje.
Tega pa podjetje, kot že rečeno, ni doseglo, ker je moralo uporabljati slabšo rudo (limo-nit namesto siderite), ker se je poslabšala kvaliteta premoga in koksa in pa zaradi še nekaterih drugih pomanjkljivosti, ki so nepredvideno nastopile. Zaradi tega je bil, kljub povečanim naporom delovnega kolektiva, dceežen siabši izplen in nastopila je večja potrošnja premoga in koksa (med drugim tud» zaradi vlage), kar ja povzročilo zvišanje stroškov
proizvodnje. V zvezi s tem ie potrebno omeniti tudi dejstvo, da je delovni kolektiv ob teh spremenjenih pogojih vložil mnogo več naporov in prizadevanja kot običajno, vendar pa je za to prejel manj, kot bi pri tem plačilnem sistemu dobil ob lanskih pogojih proizvodnje. Deloma bi delovni kolektiv sicer lahko zmanjšal stroške proizvodnje, če bi železarna uporabljala tudi lastno električno energijo, za kar pa manjka cca 25 milijonov dinarjev, ki bi omogočili proizvodnjo lastne energije. Gre namreč za proizvodnjo cca 6000 kilovatnih ur električne
energije, kar sicer z ozirom .a dnevno potrošnjo nad 100.000 kilovatnih ur ni veliko, vendar pa precej, ako primanjkuje električne energije nasploh, kot je to pri nas primer prav sedaj.
Kljub povečanim stroškom proizvodnje pa je jeseniška železarna le dosegla določene prihranke na materialu. Kot je znano, pa gredo izplačila a prihranke na materialu v breme materialnih stroškov. Ker . na so se stroški proizvodnje zvišali v celoti, bi izplačevanje premij za prihranek na materialu stroške proizvodnje le. zvišalo.	Z—ek.
Hod 15.000 ljudi obiskalo razstavo vin
Včeraj so se začela strokovna predavanja o vinogradništvu — Poljska gospodarska delegacija na razstavi
Včeraj je I. mednarodno razstavo vin v Ljubljahi obiskala trgovinska delegacija Ljudske republike Poljske. Delegacija se je dalje časa zadržala na razstavišču, si ogledala in ocenila razne vzorce vin ter se zanimala za možnosti in pogoje nakupa našega vina.
Razstava je dobro obiskana, 6aj jo je že v prvih dveh dneh posetilo nad 15 tisoč ljudi. Dokaj živahno se odvija tudi nakup in prodaja vina in je bilo dosedaj sklenjenih za okoli 49 milijonov dinarjev trgovskih poslov. Danes je bilo na razstavi dvoje strokovnih posvetovanj o vinogradništvu. Dopoldne je gospod Lenz Moser, Avstrija, govoril o racionalizaciji v vinogradništvu. Poudaril je odlične uspehe v gojitvi vinske trte v visoki kultuqri, pri kateri ni potrebno kolje in kjer je vinska trta v vinogradih nasajena v široko razmaknjenih vrstah — do 4 m, ki olajšajo strojno obdelavo in škropljenje vino-
Odkritje plošče zaslužnemu izseljencu
Reka, s. sept. Sinoči so v Vrbniku v okviru prcfelav izseljeniškega tedna odkrili spominsko ploščo zaslužnemu hrvatskomu izseljencu v /ZDA Niku Grškoviču. V izseljeniških časopisih je objavljal domoljubne članke in širil resnico o narodnoosvobodilni borbi med našimi izseljenci v Ameriki.
Slavnosti v Vrbnikü so prisostvovali akademik Marjanovič, ljudski poslanci Reke m predstavniki Matice hrvatskih izseljencev
gradov, zmanjšujejo uporabo delovne sile in stroške, poleg tega pa je taka trta mnogo odpornejša proti mrazu in ima zlasti po petem letu večji in kvalitetnejši donos od običajno gojene trte. Govoril je tudi o svojih izkustvih pri gnojenju vinogradov, kar tudi bistveno vpliva na odpornost in rast vinske trte.
Na popoldanskem posvetovanju je govoril gospod G. A. Sennes, Francija, o svetovni vinski proizvodnji in trgovini. Gospod Sennes je podal zanimive podatke o vinski proizvodnji v Franciji, ki danes preživlja občutno krizo, katero vedno močnejša produkcija in konkurenca vin iz Alžira še stopnjuje. Podal je analizo vinske proizvodnje posameznih važnejših svetovnih vinorodnih držav ter na koncu ugotovil, da je le ta v prvi vrsti odvisna od uporabe modemih strojev in naprav v vinogradništvu in kletarstvu. Važen problem za celotno vinsko proizvodnjo in prodajo vina predstavlja tudi neenakomerna potrošnja vin v posameznih državah, saj potrošnja vina v Franciji doseže 126 litrov vina na leto na osebo, dočim znaša potrošnja vina v Holandski in na Norveškem le 1 liter na osebo letno. Gospod Sennes priporoča v obeh primerih posredovanje mednarodnega komiteja za zdravo potrošnjo vina. Prav tako priporoča in pozdravlja medsebojno poznavanje in
Poljska gospodarska delegacija pod vodistvom ministra Dombrow-skega Je včeraj obiskala Ljubija no. Gosti so si ogledali Litostroj, obe razstavi na gospodarskem razstavišču in muzej NOB (na sliki)
Priprave za letošnji teden otroka
Ljubljana, 5. sept. Pri Zvezi prijateljev mladine Slovenije se je danes sestal pripravljalni odbor za izvedbo Tedna otroka, ki bo od 2. do 8. oktobra. Sestanka so se udeležili predstavniki vseh republiških množičnih in družbenih organizacij. Pogovorili so se o programu. ki bo v skladu z novimi nalogami na področju zaščite otroka in družine.
Teden otroka bodo proslavili v vseh okrajih in občinah. V Ljubljani bodo med drugim tudi tri osrednje prireditve, med katerimi bo prav gotovo najpomebnejša razstava otroške konfekcije, ki bo na Gospodarskem razstavišču, nada-, lje razstava otroške knjige, razstava otroških risb in republiška proslava, združena s kulturno-umetniškim programom. Med' razstavo otroške konfekcije bodo tudi posvetovanja z gospodarstveniki in še posebej posvetovanja s starši. To bo nedvomno dalo pomembne napotke naši tekstilni industriji .in našim podietjem.
Velik poudarek letošnjemu' Tednu otroka bo dal tudi I. nacionalni kongres za zaščito otrok, ki bo 2. In 3. oktobra
v Beogradu. Za ta kongres je veliko zanimanje in se ga bo iz Slovenije udeležilo kakih 90 delegatov, med njimi večina zdravstvenih delavcev.
Smrt zaslužnega borca
TRBOVLJE, 5. sept. Danes je v trboveljski bolnišnic! podlegel hudim iposleflicam narodnoosvobodilne borbe zaslužni aktivist Janez Prašnikar. 2e v zgodnji miacfosti ie bil član SKOJ in sodeloval pri vseh akcijah te o.r-ganiizacLje. Leta Ì944 je kot 15-letai deček odšel med partizane. Po osvoboditvi je delal v vseh organizacijah. Bil je član ZKS, SZDL, sekretar Zveze vojaških vojnih invalidov itd.
Odhod delegacije LMJ na Norveško
Drevi bo odpotovala delegacija Ljudske mladine Jugoslavije, ki jo vodi član predsedstva CK LMJ Alija Vejzagič, čez Maribor na Norveško. S tem vrača obisk norveški socialistični mladini, ki se je pred meseci zadrževala v Jugoslaviji kot gost LMJ. Jugoslovanski mladinci bodo na Norveškem kakih petnajst dai.
zbliževanje vinogradnikov na manifestacijah kot je sedanja
I.	mednarodna razstava vin v Ljubljani in kot je bila slična prireditev v Momtpelieru.
dan izpolnila pričakovanja njenih organizatorjev. Okrog 9000 ljudi s podeželja in mesta je prišlo v nedeljo na razstavni prostor, da bi si ogledali del elitne črede, ki jo je uspelo našim živinorejcem vzrediti v 10 letih. Danes dopoldne je bilo sicer obiskovalcev iz razumljivega razloga, ker je delovni dan, manj, bili pa so po večini kmetje, ki jih razstava ne zanima samo kot zanimivost temveč predvsem s strokovne plati in se zato tudi dalj časa zadržujejo na razstavnem prostoru.
»Obiskovalce vabimo, da si ogledajo predvajanje nagrajene živine,« je malo pred deseto napovedal zvočnik. Prostor za predvajanje' so kmalu obkrožili radovedni obiskovalci. Najprej so pripeljali dva krasna lipicanca in sicer žrebca št. 1, svetlega sivca, ki je eden glavnih plemenjakov v državni kobilarni Lipica in je prejel častno zlato plaketo Zveze kmetijskih zbornic Jugoslavije ter poleg žrebico Dubovino, prav tako iz Lipice. Obe živali sta bili zlasti elegantni v lahnem teku, samo žrebec je bil tu in tam malo
prijeti za uzdo. Napovedovalec ing. Ferčej je še posebej naglasil odličen hod in tudi delovno sposobnost omenjenih živali.
V prvi skupini goveda je nastopila skupina gorenjske plemenske pinegavske živine. Pred predvajanjem je stasit gorenjski fant v narodni noši v družbi zale Gorenjke po pastirskem običaju zatrobil na kozji rog. Gorenjsko skupino je vodil Cene Prezelj, mlečni nadkontrolor iz Bohinja prav tako v narodni noši in s harmoniko. Prvega so vedili bika Cvetana, last Kmetijske zadruge Kranj, ki pa ni bil preveč discipliniran in so ga poslali iz kroga predčasno. V vrsti krav so bile tudi nekatere odlične živali, med njimi je ena prejela kot nagrado velik zvonec Glavne zadružne zveze Slovenije, ena pa zlato plaketo sekretariata za gospodarstvo Slovenije.
Tako je sledila skupina za skupino živali: sivorjave krave iz okolice Ljubljane in Novega mesta, kjer se zlasti odlikujejo živali, ki jih vzreja posestvo kmetijskega inštituta Ponoviče, tako na primer
Gorenjsko plemensko pinegavsko živine predvajajo živinorejci včeraj opoldne ogledala tudi predsednik republiškega IcvrŠnega sveta tov. Boris Kraigher to po-
krovitelj razstave predsednik Gla vne zadružne zveze tov. Viktor Avbelj, «pričo uspele razstave priredite- ljem izrekel svoje priznanje.
v narodnih nošah. Prireditev sta si Kraigher to
Tov, Borit Kraigher jo
Bogastvo zdravilnih zelišč
Majhna, toda gospodarsko pomembna razstava
Ljubljana, 5. sept. Danes je bila pri trgovskem podjetju »Goead« v Ljubljani odprta razstava gozdnih sadežev in zdravilnih zelišč. Razstavo je odprl predsednik upravnega odbora podjetja tov. Stefan Pelcer. Otvoritvi je prisostvoval tudi predsednik okraja Ljubljana, tov. dr. Marijan Dermastia in drugi ugledni javni in znanstveni delavcu
Kakor je razstava po obsegu na eni strani majhna, tako je po pomembnosti na drugi strani gospodarsko dokaj važna. Sele po pregledu razstavljenih zelišč in sadežev, dobi namreč nepoučen človek pravo sliko o bogastvu in pomembnosti rastlin, ki jih mnogi in vse prevečkrat smatrajo •le za nadležen plevel. Da temu ni tako, nam zgovorno pričajo same razstavljene rastline in njihovi plodovi itd. ter številke in podatki razstave. Lahko trdimo, da razstava nudi mnogo več, kot pa bi človek v prvem trenutku pričakoval. Kakor je ta razstava sorazmerno velikega gospodarskega pomena, tako je obenem tudi in v prvi vrsti zelo poučna in, če hočete tudi vzgojna ter bi bila velika škoda, če bi šla mimo nas neopažena.
Takoj nam zbudi pozornost glavno navodilo nabiralcem, ki pravi-: »Nabiraj v suhem vremenu in suši v senci.« Za tem pa sledi tudi osnovni razlog ^ temu: »Zdravilna zelišča dobijo svojo komercialno vrednost in se zanjo zanima trgovina šele, ako so pravilno nabrana in posušena.« Ta dva napotka sta zelo nazorno ilustrirana s samimi razstavljenimi predmeti. Za primer: razstavljeno je lipovo cvetje, ki je bilo nabrano, posušeno in spravljeno v različnem stanju, v različnem času in na različen način. O zelo veliki razliki med pravilnim in nepravilnim nabiranjem, sušenjem in razpravljanjem, dobi človek predstavo le. ako vidi, kakšne so posledice pravilnega, oziroma nepravilnega dela z zdravilnimi zelišči in sadeži. To pa nam razstava zelo nazorno pokaže. Kar težko si je predstavljati, kako vse drugače izgleda na pr. lipovo cvetje, nabrano v suhem vremenu in posušeno v senci, od istega cvetja, nabranega v mokrem vremenu, nepravilno sušenega in spravljenega. Seveda je potem temu primerna tudi razlika v odkupni ceni in zaslužek tistega, ki prodaja. Na tak način je prikazano tudi nabiranje, sušenje in spravljanje gob, did,
Sliko bogastva naših zdravilnih zelišč kaže dejstvo, da podjetje odkupuje sedaj že nad 280 zelišč, poleg tega pa raziskuje tudi terene nahajališč še novih zelišč. To nam prikazuje tudi karta, ki ponazarja 'številna nahajališča še številnejših zelišč pri nas. Ta karta pa se iz leta v leto izpopolnjuje z novimi zelišči. Kaj vse predstavlja pri nas gotov denar in dohodek, dovolj zgovorno povedo cvetje, listje, stebla, plodovi, korenine in celo lubje, kar vse je razstavljeno kot zdravilna ze-
Pred letalskim sporazumom z Bolgarijo
- Beograd, 5. sept. (Jugopres) Bolgarska vlada je predlagala Jugoslaviji sklenitev letalskega sporazuma. Predlog je načelno sprejet. Pričakujejo, da se bodo konec septembra začeli uradni razgovori.
Romunija predlaga sklenitev poštne konvencije
Beograd, 5. sept. (Jugopres) Romunska direkcija PTT je poslala glavni direkciji PTT Jugoslavije predlog, naj se med obema državama sklene ožja poštna konvencija. Ta predlog je naletel na ugoden odmev in strokovnjaki že razpravljajo o romunskem načrtu, da bi bila konvencija čim prej sklenjena.
lišča. če k temu pripomnimo še razstavljeno lično embalažo, zavitke in podobno, bo razstava, še posebno za ljubitelje prirode, zelo prijetno presenečenje. H koncu naj omenim še pomen razstave za naše gospodarstvo sploh.
Gobe in zelišča izvažamo v 23 držav štirih kontinentov. Edino v Avstralijo ne izvažamo. kakor kaže karta izvoza. Naši največji potrošniki izvoženih gob in zelišč so Zahodna Nemčija s 739.800 kg, Francija s 365.989 kg. Avstrija s
190.000	kg, Švica s 172.000 kg, Anglija s 149.000 kg, Belgija s 147.000 kg itd.
Iz podatkov je razvidno, da izvoz gob od leta 1951, ko je dosegel nad 188 ton, pada, medtem ko izvoz zdravilnih zelišč nenehno raste in je v lanskem letu dosegel nad 579 ton, kar je vrglo nad 60 milijonov deviznih dinarjev. V letu 1951 pa je izvoz gob dosegel vrednost nad 148 milijonov deviznih dinarjev, medtem ko je lanskoletna vrednost izvoženih gob znašala več kot trikrat manj, kot v letu 1951.
Vse to in še marsikaj drugega lahko na tej razstavi vidimo in napravimo potrebne zaključke.
Poleg že omenjenega, so razstavljene še rastline, ki jih vidimo rastoče kot zelišča v na rari, ročne in hidravlične stiskalnice za stiskanje v tujino namenjenega blaga, tekoči trak za prebiranje gob, ki ga je izpopolnil inž. Matija Terlep, itd.	Z-ek
Učitelji - esperantisti!
Pogumno naprej! S tem geslom so se razšli učitelji, ki so dovršili prvi počitniški seminar esperantskega jezika.
Svet za prosveto in kulturo LRS je odobril prizadevanje Zveze esperantistov Slovenije, da vpelje esperanto, kot neobvezen predmet na učiteljiščih in nižjih strokovnih šolali. Inštitut za mednarodni jezik esperanto, je že ob konen junija objavil razpis dveh počitniških seminarjev esperanta -za učitelje in profesorje.
Največkrat so v tečajih število obiskovalcev od vpisa do zaključka niža, tu pa je število število raslo. Kdor je pričel, ni prenehal, z vedno večjim zanimanjem je obiskoval predavanja. Tisti, ki so naknadno prišli, so zamujeno snov hitro pridobili in potem pridno nadaljevali; nekateri, ki so esperanto že prej sami študirali, so svoje znanje utrditi. Pričelo je šest tečajnikov, zaključni izpit pred posebno komisijo Inštituta za mednarodni jezik esperanto, pa je opravilo dvanajst kandidatov, ki so vsi prejeli diplome. Število absolventov tega tečaja, sicer nd veliko. Toda tl, Ikl so seminar obiskovali, so zadovoljni. Ni Jim žal za žrtvovani čas to sredstva. Gotovo Je bilo med učiteljstvom več interesentov, M Irt se Mi radi udeležili Maja. pa
mogli žrtvovati mesec dni časa, ker so bili ie drugače zaposleni — v kolonijah, z dežurstvom itd., ali pa so šli na letni oddih. Enomesečno bivanje v Ljubljani je ^vezano s precejšnjimi stroški, morda je tudi zaradi tega marsikdo opustil misel, da bi se udeležil seminarja.
Uspeh prvega počitniškega seminarja je presenetljiv. V kratkem času so tečajniki pridobili paisivno znanje jezika, osnove konverzacije, prevajanja in slovnice, spoznali so najvažnejša dela esperantske literature ter dobili vpogled v obširno zgodovino to organizacijo esperantskega pokreta.
Zanimivo je, da so bili med tečajniki trije slepi tovariši. Med njimi in .ostalimi Je nastala iskrena tovariška vez. Predsednik Združenja slepih Slovenije je izjavil, da bodo v šolah za slepe uvedli esperanto kot obvezen predmet. Slepi so doumeli praktičnost mednarodnega jezika, ki omogoča, da se slepi vsega sveta, ki Jih druži ista usoda, o Svojih problemih pogovore in dopisujejo.
Ob zaključku prvega esperantskega seminarja za učitelje, so predlagali, da bi »e osnoval iniciativni odbor učiteljev — esperantistov, ki bi organiziral v Sloveniji učtadjo.	& ».
krava Polonca, ki daje letno povprečno 4400 kg mleka ali krava Ogla, last istega posestva, ki je dala letos že 5700 kg mleka in ki se bori za prvenstvo v mlečnosti v naši republiki; nadalje hladnokrvne kobile, ki pa so bile topot kar živahne in jih največ rede kmetje iz okolice Ljubljane in Maribora za delo; skupina si-verjavega goveda Okrajne zadružne zveze Gorica na čelu z bikom Milenkom, ki je bil ocenjen kot najboljši te pasme (prejel je zlato plaketo zvezne kmetijske zbornice) in ga je kupila Veterinarska bolnišnica v Ljubljani za 180 tisoč din za proizvodnjo semena; sledila je skupina Okrajne zadružne zveze Maribor z belo slovensko pasmo, ki je včasih slovela zaradi mesa, sedaj je pa ta pasma že bolj redka in jo zato križajo s sivorjavo; nadalje toplokrvne kobile predvsem kasači iz kobilarne Turnišče in okolice Ljutomera ter Šentjerneja.
Na predvajanjih, ki so dvakrat dnevno ob 10 in popoldne ob 17 se obiskovalci najlaže seznanijo z vsemi prednostmi in odlikami razstavljenih živali. Ker pa nastopajo same plemenske živali, je potrebna previdnost in discipliniranost obiskovalcev, da ne bi prišlo do kake nesreče.
Danes s4 je razstavo ogledalo okrog 3000 ljudi.
Šolski koledar
Svet za prosveto In kulturo LR. Slovenije je izdal naslednji šolski koledar, ki je v veljavi od začetka šolskega leta 1955-56 ZA
splošnoizobraževalne šole, GIMNAZIJE, UČITELJIŠČA, SREDNJE VZGOJITELJSKE SOLE TER NIŽJE IN SREDNJE UMETNIŠKE ŠOLE.
l.	ŠOLSKO LETO se začne 1. septembra in traja do 31. avgusta naslednjega leta.
II.	DELO V ŠOLSKEM LETU se deli na prvo in drugo polletje.
a)	PRVO POLLETJE:
Redni pouk na vseh v tem koledarju omenjendh šolah se začne
6.	septembra In traja do vključno 27. decembra. Ce Je 6. september nedelja, se prične z rednim poukom 7. septembra.
b)	DRUGO POLLETJE:
Redni pouk v drugem polletju se začne 11. januarja in traja za učence zaključnih razredov, ki opravljajo sprejemne, diplomske izpite ali maturo do 25. maja, za učence vseh ostalih razredov pa do 10. junija.
m.	ZAKLJUČEK ŠOLSKEGA LETA s proslavo je 26. junija.
IV.	REDOVALNE KONFERENCE med šolskim letom so v naslednjih terminih:
a)	prva redovalna konferenca
30.	oktobra s prostim dnevom
31.	oktobra;
b)	druga ali polletna redovalna konferenca v dneh od 25. do
27.	decembra;
c)	tretja redovalna konferenca
15.	marca s prostim dnevom dne
16.	marca.
V.	POUKA PROSTI DNEVI SO:
a)	državni prazniki, 1. november, 8. februar (Prešernov dan), občinski praznik in dan, ki ga vsako leto določi upravitelj ali ravnatelj šole;
b)	zimske počitnice od 28. decembra do vključno 10. januarja;
c)	pomladanske počitnice ob Prazniku dela od 27. aprila do
2.	maja.
iv.	IZPITI:
1.	Popravne izpite opravljajo:
a)	dijaki nižjih razredov (klasičnih) gimnazij med 20. in 25. junijem. Pripravo za te izpite organizirajo ravnateljstva šol. Izvedbo teh izpitov ureja pravilnik o popravnih izpitih, ki ga izda Svet za prosveto in kulturo LRS;
b)	dijaki zaključnih razredov teh šol med 20. in 25. junijem;
c)	dijaki ostalih razredov od L do 6. septembra.
2.	Sprejemne izpite opravljajo dijaki od 10. do 20. junija in od
1.	do 6. septembra.
3.	Zaključni izpiti (mature, diplomski izpiti) SO;
a)	v junijskem roku od 12. do
25.	junija;
b)	v jesenskem roku od L do
10.	septembra.
4.	Popravne izpite zaključnih izpitov opravljajo dijaki od 1. do
10.	septembra in od l. do 10. novembra,
*
Novi šolski koledar je Svet za prosveto in kulturo LRS odobril samo za obče izobraževalne šole. Za vse STROKOVNE ŠOLE pa velja dosedanji šolski koledar, vendar je treba nekatere termine strokovnih šol vskladiti s termini za obče izobraževalne šole:
1.	Zimski odmor se vskladi s koledarjem splošnoizobraževalnih šol, tako da traja od 28. decembra do vklučno 10. januarja. — Zimskega odmora nimajo periodične vajenske šole ter kmetijsko-gospodarske šole,
2.	Pomladanski * odmor traja od
27.	aprila do vključno 2. maja. — Prednje pa ne velja za periodične vajenske šole, na katerih se praznuje državni praznik 1. maja po veljavnih predpisih o pramo-vanju državnih praznikov.
3.	Točka V-a Šolskega koledarja za obče izobraževalne šole velja tudi za vse strokovne šole.
Za splošne kmetijske in dveletne kmetijske šole ter za kmetijsko-gospod ini.iške šole veljajo določila o trajanju pouka, objavljena v tej številki Objav SPK LRS (glej predmetnik). Ostala določila o prostih dnevih in praznikih so ista kot pod točko 1., 2. in 3. Izboljšan pomorski promet v Slovenskem Primorju.

URIJ UJEJO:
SERGEJ VOSNJAK
(glavni ta odgovorni urednije) FRANČEK DRENOVEC (notranja politika) ALEKSANDER JAVORNIK (gospodarstvo)
tUSAN BENKO rnmanja politik*) MILAN SEOA (lenitara)
STANE LIPAR (Sport)
Za ogla*« odgovarja BOHU KRMA«

NA PODROČJU GAZE
Majniki
neodločnosti
Pred dvajsetim julijem, obletnico odstavitve sultana' Ben Jusefa, je bilo splošno znano, dc. je pričakovati v Maroku krvavih nemirov, če ne pride pravočasno do pametne rešitve vprašanja. Francoski generalni guverner v Maroku Grandval je jasno povedal, da bi bilo nujno do takrat restii vsaj vprašanje prestola, sestave vlade in vse to vsaj objaviti, če ne že izvršiti.
Francoska vlada je takrat rok zamudila. Posledica je bila dvatisoč mrtvih v Maroku in ostali Severni Afriki in začetek upadanja tistega zaupanja. ki ga je Grandvai s svojo politiko znal doseči.
Edini izvedeni ukrep Faltrove vlade je bila koncesija kolonialističnim krogom: odstranitev Grandvaia in imenovanje generala la Toura za njegovega naslednika. Vse ostalo, ves Faurov načrt za rešitev maroškega vprašanja, z vsemi svojimi predvidenimi fazami, )e ostal samo načrt. Razen morda, da Ben Arafa ni mogel sestaviti reprezentativne vlade ... Toda nečesa, kar je bilo že vnaprej obsojeno na neuspeh in splošno smatrano zgolj za taktično potezo, le ne moremo imenovati uspeh.
Sledili so razgovori, bolje rečeno, poslušanje, če ne zasliševanje maroških veljakov vseh smeri in barv v Ai.r-les-Bainsu. ki tudi ni prineslo nič bistveno novega, razen že znanega dejstva, da brez nacionalistov in Istiklala n» mogoče sestaviti maroške vlade in da je pod Ben Arafo tudi nikoli ne bo.
V Aix-les-Bainsu je bilo nemara res ustvarjeno ozračje »razumevanjaz kot pravijo nekatera poročila. Toda v tem
TO ZV.TO. ?7'0 ?nč<??77 OZTCLCV-l	DO"
stalo še jasnejše kot prej, da so v francoski vladi močne sile ki zavirajo reševanje dinastičnega vprašanja. To pa je slejkoprej os cele zadeve. Vsaj zaenkrat: ko bo Maroko dobil svoje, če bo dobil, bo bleda osebnost Ben Jusefa verjetno padla, na svoje pravo mesto.
»Aurore« pravi, da so v francoski vladi tri smeri, ki vsaka po svoje gledajo na re-šitev z atdrve. Prva. Koenignva, ki zahteva, naj vlade nadaljnje sodelovanje s sedanjim sultanom pod geslom »vse po staremv Druga. Pinayeva, ki zel proučiti, če je z Ben Arafo sploh možno sodelovati in če se pokaže, da to ne gre, naj gre še Ben Arafa. toda prostovoljno... Nazadnje, še Jvlvjeva smer: Boyer de la Tour naj neposredno prepriča B"n Arafo. da je najbolje, če gre. Kje je tu Faure?
Zapleten v pogoje in pomisleke, pa tudi. odkrito obstrukcijo svoje koalicije, ki ji je moral žrtvovati že Grandmala, je prisiljen h taktiziranju, ki škoduje stvari in je zgolj izguba časa.
Izguba časa. ki je tem. hujša, ker se je Faure zavezal, da bo Maroko do 12. septembra črtan z dnevnega reda.
Tu zdaj ni važno, kdo je odpotoval. k Ben Jnsefu na Madagaskar. Maročani ali general Catroux, niti ni važno, kdo je dosegel, da gre k bivšemu sultanu francoski general namesto maroških politikov, važno je. da »megleni sklepi, delegacije. ki naj bi potovale, pa ne odpotujejo, navodila, ki so se zataknila, povzročalo resno zaskrbljenost«, kot piše »Florido«.
Medtem pa minevajo dnevi. Do 12. septembra je samo še šest dni. Ali bo še en krvav
m.einik neodločnosti? J. Sfidar
Premirje v nevarnosti
Takoj po obojestranski privolitvi na Burnsove predloge za ustavitev sovražnosti je prišlo do novega incidenta, ki pa zaradi izraelskega opravičila ni imel hujših posledic
NOVICE
SLIKI
Kairo, 5. sept. — V soboto,
3.	septembra, je predstavnik Združenih narodov v Jeruzalemu z velikim zadovoljstvom izjavil, da je Egipt sprejel predlog generala Burnsa ter da je izraelska vlada zapovedala svojim četam ob demarkacijski meji, naj prenehajo z vsemi sovražnostmi. V svoji izjavi pa je naglasil, da so predstavniki Izraela in Egipta izjavili, da bodo njihove čete vstopile vnovič v akcijo samo v primeru potrebe samoobrambe.
V nedeljo je bilo objavljeno, da bo mešana komisija predstavnikov Izraela, Egipta in Združenih narodov nadaljevala svoje delo ter da bo določila razne že prej od generala Burnsa predlagane ukrepe za preprečitev spopadov v Gazi. Burnsov predlog o ustavitvi sovražnosti v Gazi je bil torej sprejet oa obeh strani.
Že v ponedeljek pa je Egipt obtožil Izrael, da je kršil sporazum o ustavitvi sovražnosti v Gazi. Predstavnik egiptovske
vojske je navedel, da se je pet izraelskih oklopnikov ustavilo ob demarkacijski črti ter začelo streljati na egiptovsko vojaštvo. Med spopadom so padli štirje Izraelci, Egipčani pa niso imeli izgub. Izraelsko ministrstvo za zunanje zadeve je trditve egiptovskega vojaškega predstavnika odločno zavrnilo. Nekaj ur pozneje je egiptovski predstavnik tudi poročal, da je prišlo čez demarkacijsko črto 20 izraelskih vojakov na področje Gaze in da so se ti izraelski vojaki umaknili šele potem, ko jih je prisilila egiptovska straža ob demarkacijski črti. Izraelski predstavnik je tudi to odločno zanikal, poročal pa je komisiji za nadzorstvo premirja, da vdirajo večje in manjše skupine egiptovskih vojakov na izraelsko področje.
V vseh svojih obtožbah na-glašajo predstavniki Egipta, da izraelske čete čedalje bolj ogrožajo 250.000 arabskih beguncev, ki že od konca palestinske vojne ali od sklenitve palestinskega
SHEM BO PREVZEL NOVO DOLŽNOST?
Kairp, -5. sept. (AFP). Predsednik egiptovske vlade podpolkovnik Gamal Abdel Naser je sprejel danes v glavnem stanu revolucionarnega sveta bivšega ministra za nacionalno orientacijo in sudanske zadeve majorja Salaha Salerna. Po 30. avgustu, ko je odšel na dopust, se je Šalah iJalem danes prvič pojavil v javnosti.
Ni še znano, če je Šalah Salem odstopil samo kot minister. ali pa tudi kot član revolucionarnega sveta.
V političnih krogih razlagajo obisk Salaha Salerna pri predsedniku vlade Naserju, njegovo izjavo o prijateljstvu in spoštovanju do predsednika ter
dejstvo, da je predsednik Naser skupaj z njim odšel iz predsedstva in se odpeljal z njim v istem avtomobilu, kot znamenje, da je prišlo do poravnave in da bo Šalah Salem, ki je ostal član revolucionarnega sveta, v nekaj dneh imenovan na novo dolžnost.
Spsi streljanje v Kitajskem morju
TAJPEH, 5. sept. (Reuter). V nekem kuomintanškem sporočilu je rečeno, da so kitajske baterije na otoku Amoj blizu kitajskega koipna včeraj izstrelile 254 strelov na otok Kvemaj. Sporočilo ne poroča o izgubah. Iz kuo-mintanških virov poročajo, da se je -danes s presledki nadaljevalo streljanje med tema otokoma. Kitajske baterije z Amoja so začele streljati, ker je kuomintan-ško topništvo v soboto izstrelilo na Amòj propagandne granate, napolnjene z letaki.
Nezaupnica šigemicu?
Tokio, 5. sept. (Reuter) Ohe japonski socialistični stranki sta danes sporočili, da bosta sprožili vprašanje nezaupnice ministru za zunanje zadeve Sigemlcu. ko se bodo začele seje parlamenta. — Stranki trdit*, da je Šigemicu obljubil, da bo Japonska povečala oborožene sile, s čimer je kršil ustavo, in da se je zavezal, da bodo japonske čete poslane v tujino.
Truman ne bo kandidiral
Detroit, 5. sept. (Reuter). — Bivši predsednik ZDA Truman je danes preprečil govorice, da bo kandidiral za volilno funkcijo. Na tiskovni konferenci je dejal, da si želi politično največ, da bi postal delegat države Missouri na pokrajinski skupščini demokratske stranke, na kateri bo prihodnje leto izvoljen demokratski kandidat za predsednika ZDA. »Toda brez volilnega položaja«, je dejal. »Bil sem trideset let v državni službi na volilni funkciji in to je dovolj«, je dejal Truman.
Naser bo obiskal Madžarsko
KAIRO, 5. sept. (AP). Egiptovsko ministrstvo za zunanje zadeve je sporočilo danes, da je predsednik egiptovske vlade Gamal Abdei Naser aorejel povabilo, naj obišče Madžarsko. Dan otbiska bo objavljen kasneje.
London. 5. sept. (AFP) Generalni svet škotske sindikalne federacije je sprejel povabilo sovjetskih oblasti, naj bi škotska sindikalna delegacija obiskala ZSSR.
premirja 1350 leta živijo v razmerah, ki so daleč od miru. Egiptovski vojaški predstavnik, so v svojih pritožbah tudi že večkrat navajali, da je bilo več arabskih beguncev od Izraelskih vojakov ugrabljenih ter da so morale egiptovske čete nastopiti, da bi rešile te ljudi.
Novi izgredi pri demarkacijski črti med Izraelom in Egiptom so vzrok čedalje večje zaskrbljenosti v Washingtonu in v Londonu. Ameriško ministrstvo za zunanje zadeve o zadnjih dogodkih sicer ni dalo nobene izjave ter je predstavnik zunanjega ministrstva samo naglasil, da nudi vlada ZDA vso pomoč komisiji OZN za kontrolo palestinskega premirja in posebej še predsedniku te komsije generalu Burnsu pri njegovem prizadevanju za ustavitev sovražnosti na področju Gaze. O dogodkih na področju Gaze je v nedeljo pisal »New York Times«, k, meni, da bo k pomiritvi med Izraelom in Egiptom največ prispevala že obljubljena ameriška pomoč za preskrbo arabskih beguncev. Vlada ZDA je obljubila posojilo za preskrbo beguncev.
V britanskem ministrstvu za zunanje zadeve so bili sprva zelo zadovoljni, ker sta Egipt in Izrael sprejela predlog generala Burnsa za ustavitev sovražnosti v Gazi, nove spopade ob demarkacijski črti pa označujejo v Londonu kot »lokalne incidente«, ki še ne morejo biti povod za kako akcijo po tripartitni deklaraciji ZDA, Velike Britanije in Francije o palestinskem premirju. Do take akcije bi prišlo samo v primeru večjega napada na izraelsko ali na egiptovsko področje.
Ker je izraelski predstavnik naposléd priznal, da so bili tudi izraelski vojaki na egiptovskem področju ter menil, da se je to zgodilo po pomoti, je predsednik egiptovske viade Naser Izjavil, da se Egipt zadovoljuje s tem opravičilom ter da je egiptovska vlada še vedno pripravljena upoštevati vse, kar je predlagal predsednik komisije za nadzorstvo premirja general Burns.
»Svoboda ali smrt.
je geslo Grkov s Cipra. Medtem, ko zaseda v Londonu trojna konferenca zastopnikov Velike Britanije, Gr čije in Turčije, ki naj bi rešila vprašanje otoka, prihaja na Cipru vsak dan do novih nemirov' in spopadov'. Pa tudi konferenci v Lancaster Housu v Londonu se ne obeta poseben uspeh. Na sliki: protiangleška gesla kot n. pr. »Z družitev (enosis) in samo združitev!«, »Proč z Angleži!« itd, ki jih je naslikala tajna organizacija EOKA na hišo v Nikoziji. Levo v kotu nadškof Makarios, voditelj gibanja za združitev z Grčijo.
Dve nasprotujoči ooiii
Po mnenju turškega predstavnika je londonska konferenca o Cipru uspela, po sodbi »Timesa« pa je prišla v kritično obdobje
London, 5. sept. (AFP). — Vodja turške delegacije na trojni konferenci v Londonu Fatin Zorlu je izjavil včeraj, da je bila konferenca o Cipru po mnenju turške delegacije zelo koristna. Konferenca je uspela, ker so vse tri prizadete države lahko popolnoma svobodno razložile svoja gledišča.
Turčija je po besedah Zorluja popolnoma jasno in nedvoumno povedala zastopnikom ostalih držav na konferenci, kakšen bi bil odziv turške vlade na morebitne ukrepe, katerih smoter bi bil enostranska sprememba položaja Cipra. Ne more biti govora o politiki koncesij, je dejal Zorlu in izrazil mnenje, da nima smisla načenjati vprašanje Cipra izključno kot vprašanje pravice samoodločbe. Po njegovih besedah je treba spo-
štovati sporazume in izpolnjevati obveznosti, misliti pa tudi na varnost tega področja. Na koncu je Zorlu grajal vmešavanje cerkve v politična vprašanja Cipra.
Današnji londonski »Times« piše, da prihaja ciprska konferenca po prvih korakih prejšnjega tedna v čedalje bolj kritično obdobje. Časopis meni, da bi morala biti združitev Grčije in Turčije v okviru regionalnega obrambnega štaba na Cipru
sredstvo za rešiKv ciprskega vprašanja. »Rešitev mora biti polna domišljije,, pripominja »Times« in mora računati z nadaljevanjem grško-turškega prijateljstva ter varnostjo na Vzhodnem Sredozemlju.« Časopis ugotavlja, da bi morala vsaka stran, če se naj doseže nekakšna rešitev, nekoliko popustiti pid stališču, ki ga je bila zagovarjala prejšnji teden. Ce ne bo tako, se bo konferenca nehala z več škode kot koristi.
PO ZATIŠJU ČIŠČENJE V GOBAH
Neučinkovito zasedanje
političnega odbora Ärabske lige — 0 važnejših vprašanjih bodo razpravljali zunanji ministri v New Yorku, ker so se kairskega zasedanja udeležili le diplomatski predstavniki
KAIRO, 5. sept. (Tanjug) Politični odbor Arabske lige je danes zaključil svoje delo. Obravnaval je vprašanja Maroka, Alžira, Palestine, razpravljal o sprejemu Kitajske v OZN ter proučil položaj v protektoratih na arabskem polotoku. Letošnji sestanek političnega odbora ni bil na stopnji ministrov za zunanje zadeve, kot je bilo prej v načrtu, pač pa so arabske države zastopali njihovi diplomatski predstavniki v Kairu.
Da sestanek ni bil na višji stopnji, je treba pripisovati sedanjim napetim odnošajem med arabskim svetom. To je bil tudi vzrok, da običajni sestanek političnega odbora pred zasedanjem OZN ni obrodil stvarnejših sadov, pač pa je bilo sklenjeno, da bodo vsa važnejša vprašanja razpravljali v New Yorku, kjer bodo zbrani ministri za zunanje zadeve arabskih držav. Eden izmed vzrokov za neučinkovitost zasedanja političnega odbora Arabske lige je vsekakor tudi dejstvo, da v Siriji pričakujejo sestavo nove vlade.
Napeti odnošaji med arabskimi državami zaradi sklenitve turško-iraškega pakta so prišli do izraza tudi v predlogu Iraka, naj zasedanje političnega odbora ne bi bilo v Kairu, pač pa v Bejrutu in da bi posebej proučili položaj v Maroku. Sirija m Libanon sta podprla ta iraški
predlog, druge države pa sploh niso odgovorile.
Zvedelo se je, da bo Arabska
■ liga spričo ukrepov francoske vlade za rešitev maroškega vprašanja verjetno morala ponovno obravnavati že sprejete sklepe političnega odbora o tem vprašanju. Glede sprejema LR Kitajske v OZN so se nekatere države, posebno pa Egipt, ponovno izjavile za ugodno rešitev tega vprašanja.
Uea Zem, 5. sept. (AFP). Francoske sile, ki štejejo sedem tisoč mož, so začele včeraj široko očiščevalno operacijo v planinskem in gozdnem področju severovzhodno od Ued Zema. Namen operacij je zajeti pripadnike plemena Smala, ki so bili izvedli napad na Ued Zemo navzlic simbolični vdaji njihovih kaidov 26. avgusta letos. Poveljniku okrožja Casablanca generalu Franchyju se je vdalo samo 300 upornikov. Kolone francoskih sil, ki so včeraj začele s premiki v gosti megli, skušajo odbiti upornike proti cesti, ki vodi od Rabata do Ued Zema, kjer so zbrane precej močne čete. Včeraj popoldne so ujele nad sto upornikov.
Pri Konstantinu je bil položaj v poslednjih 24 urah sorazmerno miren. Na področju Arisa, v Mižim Hamara. se je danes nadaljeval spopad, ki se je bil začel sinoči med oddelkom Tujske legije in skupino upornikov. Padli so trije Alžirci in 4 legionarji, sedem ljudi pa je bilo ranjenih.
Pri Phillipville, 10 km od Saint Antoina, so v teku vojaške operacije ob podpori helikopterjev. Doslej se je zvedelo, da je bil ubit en upornik, trije pa so bili ujeti. Vzdolž proge Uled Tebesa,
ZASEDANJE EKONOMSKE KOMISIJE OZN ZA LATINSKO AMERIKO
Problem osamosvojitve
Predsednik Kolumbije je poudaril važnost zaščite cen poglavitnih proizvodov Latinske Amerike s pomočjo mednarodnega gospodarskega
sodelovanja
RIO DE JANEIRO, 5. sept. (Tanjug) V Bogoti, glavnem mestu Kolumbije, se je začelo 6. zasedanje ekonomske komisije OZN za Latinsko Ameriko. Predsednik republike Kolumbije general Rojas Pinilla je ob otvoritvi dejal, da je »napočil čas gospodarske osamosvojitve Latinske Amerike. Nihče ne bo mogel odložiti ali preprečiti osvoboditve.«
V poročilu, ki ga je podala na zasedanju ekonomska le-ta ugotavlja, da se
komisija, je v letih
Gespsdarshe zveze z Grčijo
Neurejene razmere v Grčiji po drugi svetovni vojni, zlasti pa meščanska vojna, so zapustile globoke in hude sledove za razvoj ske-ro vseh panog grškega gospodarstva. Opustošeno in uničeno od okupatorjev, je preživljalo grško gospodarstvo v tisti dobi hudo krizo. Šele po končan: meščanski vojni so začel: obnavljati porušeno industrijo ter pospeševati kmetijstvo in doseženi so bili pomembni uspehi. Dosežena in ceio presežena je predvojna proizvodnja v skoraj vseh gospodarskih panogah. To velja zlasti za kmetijstvo. medtem ko so bili v industriji doseženi vidnejši uspehi predvsem z obnovo nekdanjih kapacitet. Nove industrijske objekte gradijo zelo počasi, ker je Grčija glede investicij v naj-večji meri odvisna o-d tujega ka-pita'a, ki doslej n: kazal posebnega zanimanja za svoje investicije v Grčiji. Domači kapital vlagajo v tiste panoge gospodarstva. ki obetajo večje dobitke. V prvi vrsti so to objekti lahke industrije ter kmetijstvo in trgovina.
Resne napredek proizvodnje v Grčiji in začetek normalnega gospodarskega sodelovanja z Jugoslavijo se je začel z izboljšanjem jugoslovansko-grških po-
litičnih odnošajev. Tako je trgovinska izmenjava dosegla pomembnejše uspehe 1951, ko je bil sklenjen prvi povojni trgovinski sporazum med obema državama. Ta sporazum je ostal v veljavi do februarja 1953 do sklenitve sporazuma o ekonomskem in trgovskem sodelovanju in o plačilnem prometu in do protokola o gospodarskem sodelovanju. Meseca maja 1954 je bil podpisan prvi dopolnilni protokol, ki je bil meseca maja letos podaljšan do konca 1955.
Gospodarski odnošaji so se v tej periodi razvijali in krepili v duhu vzajemnega sodelovanja in zbližanja obeh držav. Blagovna izmenjava leta 1951 je bila vredna nad 2 milijona dolarjev, naslednje leto že skoraj 4 milijone, 1953 nad 10 milijonov in je na tej višini svoje vrednosti ostala tudi lani.
Trgovinska izmenjava je bila v tej dobi na temelju uvoza in izvoza tradicionalnega blaga in izdelkov. Jugoslavija je uvažala južno sadje, oljke in oljčno olje, bombažno in volneno predivo, sirov bombaž, riž. kaolin itd., izvažala pa je živino, les, kačka-
val.	kemikalije in nekaj industrijskih izdelkov.
Značilno je. da so v zadnjih letih začeli, čeprav še ne v znat-
nih količinah, izvažati iz Jugoslavije v Grčijo industrijske izdelke (elektromotorje, polivinil, izdelke iz bakra itd.) ter da se je začelo tudi sodelovanje glede izkoriščanja kapacitet med jugoslovanskimi in grškimi podjetji za izdelovanje določenega materiala iz železa.
Važno je vprašanje, kakšne so perspektive nadaljnjega razvoja ter povečanja blagovne izmenjave in gospodarskega sodelovanja med obema državama. Lahko se reče. da dobro kaže glede povečanja obsega trgovinske izmenjave, ker želita obe državi, da se uvoz oziroma izvoz določenih vrst blaga poveča. Za nadaljnji napredek gospodarskih zvez pa je seveda tudi potrebno, da se blagovna izmenjava čez okvir že znanih tradicionalnih vrst blaga in izdelkov razširi na nove vrste blaga in da se naidejo nove oblike sodelovanja tudi na drugih gospodarskih sektorjih. To potrjuje tudi dejstvo. da so mno-gi izdelki jugoslovanske industrije cenjeni in iskani na inozemskih trgih, ker v nobenem oziru ne zaostal a jo za izdelki najbolj razvitih držav
Zaradi tega se pač da pričakovati. da bi taki izdelki tiudi v sosedni prijateljski državi
lahko našli zadovoljivo tržišče. Ze dolgo se v Grčiji zelo zanimajo za jugoslovansko emajlirano posodo, ki jo izdelujejo v Celju, in v močni konkurenci z znanimi industrijami vžigalic, kot so na primer švedske, je jugoslovanska industrija zmagala pri zadnji licitaciji. Lahko bi rekli, da za napredek zamenjave in gospodarskega sodelovanja ni resnih ovir, upoštevati pa je treba tudi nekatere faktorje, ki so negativno vplivali na ta razvoj in napredek. Tako se je na primer dogajalo, da je pri nekaterih licitacijah v Grčiji s strani nekih drugih činiteljev prišlo do neopravičljivega nerazumevanja na škodo jugoslovanskim podjetjem, čeprav so nudila ugodnejše pogoje kot razne tuje tvrdke.
Dosedanja bilanca gospodarskega sodelovanja med obema državama pa je pozitivna, poleg tega pa so ugodne in velike možnosti za nadaljnji napredek grško-jugoslovanske trgovinske izmenjave in vsestranske razširitve gospodarskega sodelovanja. Pri tem 'ol obojestransko prizadevanje in izkoriščanje teh možnosti nedvomno predstavljalo pomemben prispevek ne samo za gospodarstvo obeh držav, temveč tudi za politično sodelovanje in zbliževanje dveh zavezniških držav in njunih narodov.	TT.
1953 in 1954 zmanjšal ritem ekonomskega razvoja držav Latinske Amerike v primeri s tempom razvoja v lerih od 1942 do 1945, ker so med drugim odpadli ugodni pogoji za prodajo surovin držav Latinske Amerike, ki so bili ■dani med vojno. Predsednik Kolumbije je dejal, da je treba z mednarodnim ekonomskim sodelovanjem zasititi cene poglavitnih izdelkov Latinske Amerike. »Če hočemo, da bo današnji svet pravičen, je dejal, potem morajo biti države Latinske Amerike enako plačane kot ostala področ-
ja sveta«. Zavzemal se je za tesnejše gospodarsko sodelovanje in solidarnost držav Latinske Amerike, rekoč:	»Države	Latinske
Amerike, ki so dolgo živele v temi in, čeprav so si priborile politično neodvisnost, niso mnogo «dosegle na področju gospodarske osamosvojitve, so se sedaj odločno začele boriti za boljše življenjske pogoje in povečanje svoje gospodarske zmogljivosti.«
Na otvoritvi zasedanja je govoril tudi generalni sekretar OZN Dag Hammarskjöld, ki je poudari! pomen ženevske konference o atomski energiji in izjavil, da bo uporaba atomske energije v miroljubne namene odprla nove možnosti za razvoj področij, kot je Latinska Amerika.
KANCLERJEVO PISMO DULLESU
Washington, 5. sept. (AFP). — Zastopnik ameriškega ministrstva za zunanje zadeve je izjavil včeraj, da ministrstvu ni nič znanega o pismu, ki naj bi ga kancler Adenauer, kakor pišejo ameriški časopisi, pred kratkim poslal Dullesu. V tem pismu je kancler Adenauer baje izrazil razočaranje, ki so ga v Zahodni Nemčiji povzročili sklepi ženevske konference glede perspektiv za združitev Nemčije. Adenauer je omenil, da se je Sovjetska zveza na konferenci izjatdla za Nemčijo, ki bi ostala daljšo dobo razdeljena. Pripomnil je, da je sovjetski predstavnik na četverni konferenci sprejel načele o združitvi Nemčije na podlagi svobodnih volitev. Na koncu je
London, 5. sent. (AFP) Prva elekr. centrala na atomsko energijo v VeUlki Britaniji bo začela obratovati konec tega leta. Grade jo v Calder Hallu.
izrazil bojazen spričo spremembe stališča Sovjetske zveze.
Po istih vesteh je Dulles odgovoril Adenauerju in potrdil odklonilno stališče ZDA do sedanje razdelitve Nemčije.
Skupščina Interpol
Ankara, 5. sept (AFP). Danes se je začela v Carigradu 25. letna skupščina mednarodne komisije kriminalne policije, znane pod imenom Interpol. Na skupščini sodeluje 110 delegatov iz 45 držav. Skupščina bo trajala do 9. septembra, njeni sestanki pa bodo tajni.
Na dnevnem redu so boj proti trgovini z mamili, ponarejanje čekov, zlasti potnih, preprečevanje kriminala pri mladoletnikih in izpopolnjevanje telekomunikacij, ki jih ima na razpolago Interpol.
kjer so bili porušeni mnogi brzojavni drogovi, so francoske sile včeraj odkrile skupino upornikov, ki pa so se umaknili v planine.
Aretacije Alžircev v Franciji
Pariz, 5. sept. (AFP). Ministrstvu n-otranjih zadev je objavilo sporočilo, da se je davi v Parizu in nekaterih večjih središčih. v Franciji začela široka pokol j(5ka akcija zaradi Vesti, ki prihajajo iz Alžira, češ da skušajo uporniki organi zi-. rati nerede Alžircev v Franciji. Aretiranih je bilo več ljudi, zaplenjeni so bili letaki, listine, denar in orožje, ki je biio namenjeno upornikom v Alžiru.
Preiskovalna misija
Pariz, 5. sepi. (AFV>. Na zahtevo francoskega generalnega guvernerja Jacquesa Soustelia je francoska vlada poslala v Alžir posebno misijo, katere naloga je, da poda natačno in popolno poročilo o vzrokih vstaje 20. avgusta, njenem poteku in okoliščinah, v katerih je bila zadušena, ter izkušnja;!, ki j;h je dala.
k isijo vodi predato] i k Inspekcije v ministrstvu notranjih zadev Bordier.
Pred ostavko tunizijske viade
Pariz. 5. sept. (AFP) Predsednik tunizijske vlade Tahar ben Amar je danes odpotoval v Tunis. Zvedelo se je, da bo podal v četrtek ostavko svoje vlade, ker meni. da je njegovo poslanstvo spričo sklenjenega sporazuma o Tuniziji končano.
Zasedanje svetovne zdravstvene organizacije
Dunaj. 5. sept. (AFP). Danes se je začelo na Dunaju peto redne zasedanje regionalnega evropskega odbora svetovne zdravstvene organizacije pod predsedstvom luksemburškega zastopnika dr. Molitoria.
Naloga odbora je, da pregleda delo regionalnega evropskega biroja svetovne zdravstvene organizacije v letu 1955. po potrebi spremeni program za leto 1S56 in določi ukrepe, ki bi jih bilo treba napraviti v letu 1957.
Udeleženci zasedanja morajo razen tega pripraviti potrebno za zdravniški tečaj, ki naj bj bil novembra letos v Stockholmu. Tečaj naj bi proučeval ukrepe za zaščito proti atomskemu žar č en ju.
Nixonov posvet
Denver, 5. sept. (AFP). — Podpredsednik ZDA Richard Nixon je sinoči prispel v Denver, kjer se bo danes sešel s predsednikom Eisenhower jem. Zastopnikom tiska je povedal, da njegovo potovanje na Srednji vzhod ni narekoval »nujen položaj«. Na vprašanje nekega novinarja, če gre za položaj na Bližnjem vzhodu, je podpredsednik Nixon izjavil, da v Washingtonu vsi zelo pozorno spremljajo krizo na tem področju in upajo, da bo v kratkem rešena.
Vprašanja ameriške varnosti, o katerih bosta govorila Eisenhower in Nixon, bodo proučili na prihodnjem sestanku nacionalnega sveta varnosti, ki bo v četrtek v Washingtons
New York, 5. sept. (AFP) V prvih dveh dneh weekenda ob pro-slavi »Dneva dela« je bilo v prometnih nesrečah ZDA ubitih 242 ljudi.
Morali so v tniino, da so spoznali Iflralsha družina ara „Solidarnost“ iz KamniHa
°	v ljubljanskem Mestnem gledališču
domovino
»Domovina je ena, nam vsem
dodeljena____« je zapel veliki
pesnik.
Da, eno mater in eno domovino ima vsak človek. In koliko je hčera in sinov, ki so znali pravilno ceniti svojo mater šele po tem, ko so jo izgubili, ko so jo pokopali. Za njenega živijenja niso vedeli kaj imajo, kaj jim ona daje. Navajen: so bili nanjo mladih nog. od prvih spoznanj. Samo ena je mati! Samo ena je domovina'
»Povsod lepo, najlepše doma«, pravi naše ljudstvo v pregovoru. Toda vse to marsikdo dokaj pozno spozna; včasih celo prepozno.
SANJARJENJE IN STVARNOST
Sedela sta v triindvajseti, zadnji vrsti kinematografa in se v temi držala za roke. 2e slike v okencih, reklama za film, so veliko obetale. In sedaj sta sledila z veliko pozornostjo.
Ne, ni se dogajalo v Ameriki! »Samo« v Franciji je bilo, nekje čisto na jugu. Z izvoljenko se je pripeljal glavni junak filma pred bleščeče razsvetljeno poslopje v razkošnem belem »Cadilacu«. Vzpel se je po stopnicah in vratar z livreji se mu je globoko priklonil in mu hitel odpirati vrata. V igralnici se je vrtoglavo sukala ruleta Junak je vrgel na trinajst; prvič, drugič, tretjič... in — vselej dobil. Se zmagoslaven nasmeh, in odšel je z izvoljenko in s kupom denarja. »Cadillac« je neslišno odpeljal v noč — novim dogodivščinam naproti.
Film je hitel z znano filmsko naglico. Držala sta se za roke in požirala prizor za prizorom. Hm, in to je le Francija, kako mora biti' šele v Ameriki. . .1 To je življenje, tu je »možnost razvoja«! Ne pa pri nas! Prenašati moraš kupe knjig, in prav vse moraš vedeti iz njih. Prav vse! Toliko profesorji prav gotovo nikjer na svetu ne zahtevajo. V Ameriki baje lahko napišeš na vrata, da si doktor, ali odvetnik ali karkoli že — in nihče te ne vpraša za izobrazbo. Čudovito! In ona! Po osem ur na dan mora ženskam umivati in kodrati lase. Poslušati njihove želje in
kaprice___ Tam pa bil njen
ljubček bogat, ona pa bi se vozila z njim na ples v razkošnih oblekah.
Vsa zasanjana sta zapuščala predstavo. Pred hotelom sta si še — kot po navadi — temeljito ogledala vse avtomobile. Oh, njen ljubček je spoznal vsako znamko avtomobila že po hupanju!
Se tisti večer je bil storjen načrt. (O tem sta sicer že prej veliko govorila!) On odide prvi; ona pride za njim. ko bo on že dobro »situiran«. Najprej v Avstrijo in nato naprej.
Sel je — in tudi prišel. Zan-darji onstran meje so ga posadil: v sobi na klop, vzeli so njegove dokumente in še druge podatke. Odgovarjal je u-služno, ponižno Toda, tako hladnokrvno so opravljali svoje delo. tako hladni so bili do njega, da ga je zazeblo. Skušal jih je ogreti — kajti, poti nazaj ni, zato naprej, naprej z vso silo.
— Tam čez se ne da živeti..
V Avstriji dobro živeti____ Jaz
veliko slišal...
Ker ni dobil odgovora je poskusil še drugače. — Da. tudi nobena demokracija pri nas.. diktatura... mi nič govoriti. ..
Zmanjkalo mu je misli in
besed. Kaj naj bi še povedal čez državo, ki se ji je odpovedal, da bi se prikupil tem lju-
dem.	Le kako se jim prikupiti, le kako. ..? Se je poizkusil pljuniti na svojo domovino, še in še — pa vse je ostalo brez pravega odmeva. Res, takega sprejema m pričakoval!
Ob misli, da bo še vse dobro, je vzel iz torbice zadnji kos domačega kruha in ostanek klobase in pričel jesti. Kaj b: s takim:	policaji	in žandarji.
Svoje prepričanje bo treba povedat: na drugem mestu. Tako se je rahlo tolažil.
Z avtom so ga odpeljali v taborišče, takoimenovano »karanteno«. Našel je več sebi enakih. Toda že prvo noč mu je nekdo zmaknil uro — in to z zapestja.
Angleži — tedaj še zasedbena oblast v tej deželi — niso bili z njim prav nič zadovoljni. Čudno, zanimalo jih ni niti življenje pri nas, nit: vprašanje demokracije in diktature!? Hoteli so vedeti o stvareh, o katerih pa ni on prav nič ve-
del.	Potem so ga izpustili. Napotil se je v mesto, postopal je in občudoval izložbe — in spet koval načrte. Toda nekoliko bolj skromne. Zvečer ga je s klopi mestnega parka pregnal policaj. Zatekel se je v čakalnico železniške postaje.
Cez nekaj dni mu je urad za preskrbo dela določil delo ra deželi. Skrbeti je mora! za dva para konj in 18 krav. Ko-sH je na strmih pobočjih in spal z živino. Vstajal je prvi, legal zadnji. Ob koncu meseca je dobi! 300 šilingov. Sel je iskat drugo zaooslitev. Dali so ga na gradbišče. Spet so ga navdušili stroji, betonirka. tekoč; trak, po katerem so drsele opeke, volik bager... Toda še vedno je ostalo veliko dela za kramp in lopato. Spet ni vzdržal. Spet je šel iskat novo zaposlitev. Dali so mu lažje delo — čiščenje gnojnič-nih jam. Pač tisto delo, za katerega primanjkuje domače delovne sile. Končno vsako delo je častno!
To noč je šel spet mimo razsvetljenih oken jugoslovanskega predstavništva, okoli polnoči pa se je zleknjen na poštarskem vozu onstran tirov — zjokal. Pričel si je očitati napako in kot zmeden govoriti sam s seboj.
Drugi dan ni šel več na delo; tudi ne tretji in četrti. Peti dan je izdal zadnji šiling. Ta dan pa je tudi potrkal na vrata domačega predstavništva. S prstom si je živčno brisal obrvi skozi katere mu je silil pot s čela v oči. Domov, domov... v domovino hočem.
Spoznal je domovino — in tujino.
in Se drugačni dokumenti:
Vsakdo čisla strica iz Amerike, ki je tam daleč onstran velike luže »uspel«; živega strica, seveda, kajti kdo bi se spomnil vseh. tistih, ki jih je ameriška džungla pogoltnila, ki so končali v južnoameriških gozdovih, rudnikih in drugod. Ne pošiljajo paketov in zato niso zanimivi. Toda vsakdo se rad ogleda v sedanji položaj takega živega strica. Misel, da lahko dosežeš v tujini velike uspehe »brez dela in kar tako — mimogrede«, poženejo lah-komiselneže na dostikrat usodno pot čez mejo. Toda, kje se znajdejo? Isto pot si je našel kot edino izhodišče tudi ponarejevalec denarja. morilec, špekulant, ki je poneveril sko-
raj milijon in mu je postalo »vroče«... Kriminalci se težko odvadijo svojega »poklica«. Ljudje so jih zasovražili, po-(1 stali so nezaželeni elementi in z njimi vsi tisti »iskalci sreče«, ki se doma niso prav nič pregrešili, seveda le to, da so izdali svojo domovino. Da, izdali so jo, o tem tudi sami ne dvomijo. Imeli so čas in so to spoznali, eni prej drugi pozneje.
Z odhodom okupacijskih čet iz Avstrije in s prenehanjem zasedbene oblasti, se tudi v Avstriji v odnosu do prebežni-kov marsikaj spreminja. Angleži, ki so na primer na Koroškem v Avstriji najbolj pritiskali na Avstrijce, da so sprejemali vsakršne prebežni-ke in jih »vskladiščali« po raznih taboriščih, še niso sneli napisne table svoje glavne komande in že so avstrijske oblasti raz.pustile takoimenovani »zbirni center« ali zbirno taborišče, ki je bilo v Celovcu v »Jesuitn«-kasarni. — Avstrija ni nikako smetišče za prebež-nike — je pisal tisk, imajoč pred očmi razne negativne elemente s kakršnimi si nikjer na svetu ne morejo pomagati in so zato povsod na svetu enako nezaželeni. Oblasti so reagirale. Konec prejšnjega meseca je bila poslana skupina devetih prebežnikov nazaj čez mejo. Jugoslovansko predstavništvo v Celovcu je izdalo vize na predlog Policijske direkcije na Koroškem. Tako je avstrijska policija pospremila 20. julija na mejo Filipa Kolarja iz Koprivne. Jakoba Novaka iz Podpece. Stefana Vogla. Kristijana Kolarja in Rudolfa Pisarja iz Mežice ter še tri iz Beograda in enega iz Subotice. Vsi ti so oriš1: v Avstriio v mesecu Hitiju. To ie že druga skupina, ki so jo Avstrijci v kratkem zbrali in poslali čez mejo.
Toda, naš uvod le ni bil namenjen tem. Več je tistih, ki prihajajo solznih oči in s tako težkim srcem po kos papirja, prošnjo za povratek na naše predstavništvo.
Miličevič Ante, kmet iz Ne-vesinja je prišel ilegalno v Avstrijo 18. maja letos. V svoji prošnji za povratek je napisal na vprašanje »Ali želi povratek v Jugoslavijo in zakaj« — samo »Želim, bolje mi u Jugoslaviji!« Miodrag Bundalovič iz Obrenovca je bil doma dekorater, za kar se je tudi izučil. Mejo je prestopil 13. julija letos. Zaposlitev je dobil pri nekem mesarju. Z nerodno pisavo je napisal v srbohrvaščini: »Prosim, da se me vrne v Jugoslavijo, ker sem nepremišljeno zapustil roditelje. Prav tako prosim za povratek, ker so v Jugoslaviji lažji živ-ljenski pogoji«. Nedjelka Kaš-lan je bila v Zagrebu frizerka v Avstrijo je prišla šestega julija letos. »Prosim ljudsko oblast Federativne ljudske republike Jugoslavije, da mi dovoli povratek, ker sem prišla s prevaro v Avstrijo k svojemu zaročencu, tu pa sem doživela razočaranje«, je zapisala. Ljudmila Gašperšič iz Kranja je že skoraj pet let v inozemstvu. Med drugim je zapisala; »Želim povratek v Jugoslavijo, ker tu ni naša domovina, tudi otrok je v Jugoslaviji. Mož se tudi, namerava vrniti«. Metod Logonder iz Radovljice je v Avstriji od letošnjega 15. aprila. Na vprašanje. kako dolgo bo bival v Avstriji je napisal »Cim prej nazaj« in še dalje »Cim prej. ker sem Jugoslovan«. V prošnji za povratek pa je napisal: »Kaj se pravi graditi življenje v tujini na žalost prej nisem
vedei, niti sem se zavedal, da sem naredil nekaj, kar me je za stalno umazalo pred svojim narodom in pred samim seboj. Zato prosim, da me vrnete čimprej v domovino!«
Ciril Letnar je delal v tovarni »Stol« v Duplici, nazadnje pa na železniški postaji Ljub-ljana-Siška. Ko je prišel iz taborišča je bil najprej za hlapca pri nekem kmetu v Porečah, kjer je za svoje delo dobil po 50 šilingov na teden. Iskal je drugo službo, toda prišel je iz dežja pod kap; pri znanem mesarju v Celovcu ni dobil v naprej niti za škatlo cigaret.
Josip Kopilovič In njegova žena Marija — oba iz Subotice — sta imela kaj slabo poročno potovanje. Ze nekaj dni po poroki sta se namenila ilegalno čez mejo. Zenski, ki jih je pri Jesenicah spravila desetega avgusta t. 1. na ono stran, sta morala dati za plačilo ročno zapestno uro; v bližini Beljaka pa so ju še isti dan aretirale avstrijske oblasti ter ju pridržale v zaporu do 22. t. m. Nato so ju poslali na delo k nekemu kmetu, odkoder pa sta že drugi dan ušla in zaprosila vsa skesana za povratek v domovino.
Naj bo samo teh nekaj primerov iz zadnjih dni za ilustracijo in v opomin nerazsodnim. Koliko so avstrijskim oblastem vse te osebe nezaželene dokazuje dejstvo, da dobijo taki prebežniki po izpustu iz zapora poseben karton, izkaznico, na kateri je označeno: »Prepoved bivanja v Avstriji!« — toda: »Izvršitev odgođena na nedoločen čas«. Tako živi prebežnik v stalni negotovosti; vsak čas lahko stopi pred njega varnostni organ in ga brez nadaljnega postavi nazaj na mejo odkoder je prišel. Je pa ta delovna sila zaželena predvsem za razna težaška dela in še posebej na deželi, kjer primanjkuje hlapcev, do katerih se kmet z ničemer ne obveže:	ne sklene
pogodbe in ne plačuje socialnega zavarovanja.
Avstrijci so veseli, da se jim gospodarski položaj izboljšuje in da se število nezaposlenih domačih delavcev iz dneva v dan manjša. Zmanjšanje armade nezaposlenih pa je tudi tesno povezano z rešitvijo problema raznih prebežnikov <z katere koli dežele, ki odjedajo kruh domačim delavcem ali pa pritiskajo na razne podporne fonde. Avstrijske oblasti so zato v zadnjem času pričele bistveno drugače reagirati na vprašanje prebežnikov.
*
Kratka vest ob zaključku članka. Dne 22. avgusta 1955 sta bila pod stražo odpremlje-na na avstrijsko-jugoslovan-sko mejo Franc Perše iz okolice Slovenj ega Gradca. Karel Bokan iz Maribora, ki sta pred dnevi ilegalno prišla v Avstrijo.	D. Robida
IZ S0V0DNJÄ
Čeprav je kraj bolj majhen ln gospodarsko pasiven, vendar so prebivalci dokaj napredni, tako gospodarsko kakor kulturno. Pred kratkim so v Idriji kupili kino-aparaturo in bodo v novembru mesecu, ko bo občinski praznik, že gledali otvoritveno predstavo. Seveda se borijo z gmotnimi težavami, toda z dobro voljo in organizacijsko spretnostjo se da premostiti vse. Doslej so že uredili novo kabino in izvedl-i manjša popravila na aparaturi.
V Poljanah pa kino podjetje deluje že skoro eno leto. V prvih mesecih se je spričo slabega obiska pokazalo kot nerentabilno. V zadnjem času na je obiska vedno več. kajti ljudje so se že navadili na predstave, tako da včasih vseh obiskovalcev dokaj velika dvorana skoro ne more sprejeti.	I. B.
Po raznih poročilih v dnevnem časopisju o ljudskoprosvetni dejavnosti v ipretekli sezoni smo lahko ugotovili, da je bila igralska družina DPD »Solidarnost« iz Kamnika krepko na delu. Mnoge uspele predstave na domačem in na drugih odnih bližnje in daljnje okoiice so izpričale, da si je ta družina zadala lepo nalogo: postavljati na ljudski oder le kvalitetna dela (Kralj na Betajnovi, Celjski grofje, Hasana-ginica, Sveti plamen).
V soboto, 3. septembra, so se kamniški igralci predstavili tudi ljubljanskemu občinstvu s E. Harris — Klopčičevo dramo »Molčeča usta«. S to predstavo so'■Kamničani prav gotovo dokaj tvegali, ker so si upali stopiti na deske poklicnega odra v času, ko je zanimanje publike za gledališče-dokaj šibko in z igro, ki so
jo giedali ljubljanski obiskovalci gledališča lani v Drami. Vendar je sobotnli mnogoštevilni obisk v Mestnem gledališču dokazal, da je med Ljubljančani precej ljudi, ki se živo zanimajo za rast našega amaterskega igralstva. Topli aplavzi so bili dokaz tesnega stika med odrom in dvorano, na kar so gostje prav lahko ponosni.
Dejstvo, da so Kamničani odkupili ljubljansko sceno, da je igro režira! poklicni režiser, k: je v uprizoritvi ljubljanske Drame tudi sam sodeloval in da se je to predstavo ogledala prav gotovo tudi večina igralcev, je nujno sililo režiserja in igralce v mizanscenski in do neke mere tudi igralski duplikat. Kamniškim igralcem v prid pa moramo takoj ugotoviti, da so znali vnesti v svoje like, kljub navedenim
France Mihelič: Melanholija
film SKEGA PLATNA
Vojna gaučev
Vsak narod se ob spominu na svoj zgodovinski razvoj najraje ustavi ob obdobjih, ki so odločala o nacionalni in politični samostojnosti. Zato ni čudno, če je ta spomin močan tudi v umetniških prizadevanjih vseh narodov in je borba za svobodo nudila snov najprej epom, nato romanu in končno najmlajši umetnosti, filmu.
Tudi argentinski film Vojna gaučev Je uglašen na to temo. z njim so se filmski ustvarjalci želeli oddolžiti spominu številnih junakov, katerih imena se niso ohranila, a je njihov junaški odpor odločilno pripomogel k osamosvojitvi latinske Amerike izpod španske nadoblasti. To se je dogajalo v prvi četrtini 19. stoletja in junaki so bili preprosti pastirji in kočarji — gauči.
Po tematiki jc torej film pomemben in zelo blizu našim čustvovanjem. Z izvedbo pa v tem filmu ni tako: ne moti samo precej slniia tehnična izvedba, ampak še bolj osnovna koncepcija filma, ki je vse preveč naivno patetična. Režiserju Lucasu De-mari moramo res dati priznanje za nekatere zelo dobre prizore, zato pa igra igralcev — razen starega cerkovnika (Enrique Muino) in nekaterih obrobnih oseb — našo filmsko publiko le težko prepriča. Od plemenitega patosa, ki ga včasih občudujemo pri mehiških filmih, pa do neprepričljivosti je le majhen korak! Seveda pa tu ne smemo soditi nreostro, ker moramo poleg nacionalnega karakterja upoštevati tudi idejo filma in scenarij, ki je res lahko zavedel igralce v deklamacijo, še bolj pa dejstvo, da jc romantika, ki jc v Južni Ameriki nastopila veliko kasneje kot v Evropi, obdobje in ljudi obdala z legendarno gì oriolo.
Film Vojna gaučev Je nabavilo podjetje za izposojanje filmov Lovčen film iz Hercegnovega.
S.	G.
Sinha Moča
Prijetno in vzpodbudno je srečanje s tem brazilskim filmom, ki ga Je posnel režiser Tom
Payne po znanem istoimenskem romanu brazilske pisateljice Marie Dezzo-ne Fernandes. Snov je vzeta iz zgodovinskih bojev za odpravo suženjstva pod konec prejšnjega stoletja, ki sc konča z zmago pristašev abolacioni-stov, to je osvoboditeljev sužnjev. Pristaš osvoboditeljev sužnjev je tudi lepa hči bogatega veleposestnika polkovnika Le-mosa Ferreira Sinha Moga, odtod tudi naslov filma. Če je o-koli nje in njenega očeta nanizana samo nekakšna zunanja nit dogajanja, je vendar srž in bistvo filma v realističnem in pretresljivem prikazovanju življenja, mučenja in zatiranja črncev. ki v tem filmu nekako kolektivno predstavljajo glavnega junaka filma. Avtorji tega filma se niso ustrašili prikazati grozot belcev pri trpinčenju črncev-sužnjev in odločno stojijo na strani zatiranih. Zato je ta film v nekem smislu daleč od nekakšne sentimentalnosti Beecher-SJo-wove z njenim romanom Koča strica Toma, ker odkrito govori o takšni sramoti na prelomu devetnajstega in dvajsetega stoletja, ki ji pravimo človeško suženjstvo.
Režiser Tom Payne, ki se je zgledoval pri bližnjih sosedih Mehikancih in posredno tudi pri Eisensteinu, je v to črnsko epopejo znal dobro izkoristiti filmski detajl, z malce patetično fotografijo in nekakšno nočastno-stjo, ki pa filmu ni v škodo, pa je uspel pričarati pred nas vse tisto tragično in nečloveško vzdušje črncev in njihovega suženjstva. Tudi igralci Anselmo Duarte, Eliane Lage, Ruth de Souza, Henricao, Ricardo Campos in drugi so poleg fotografije Raya Sturgessa prispevali vse tisto, da moremo imeti to srečanje z brazilsko kinematografijo za prijetno in vzpodbudno.
Film je nabavilo podjetje za izDosojanje filmov Vesna. iz Ljubljane.	D. 2.
ZA DOM IN DRUŽINO ILUSTRIRANA REVIJA »T C V A R I Sa
utesnitvam, mnogo svojstvenega in osebnega, zlasti če se spomnimo na igro starega mlinarja, njegove gluhoneme hčere, vaškega mesarja in še nekaterih. Do tega je brez dvoma pripomogla zelo posrečena zasedba vlog.
S podrobnejšo izdelavo nekaterih prizorov (ko prinesejo mrtvega mlinarja, uboj zapeljivca itd.), ki so bili šibka plat predstave, bi režiser lallko še v izdatnejši meri dvignil nivo uprizoritve. V bodoče bo treba posvetiti tej igralski družini mnogo več pažnje tudi na primerne maske, da ne bi s svo;o pretiranostjo preveč odbijale.
Vsakdanja govorica, v kolikor so se ie igrale! dosiedno držali, je dogajanja na odru gledalcem samo približala. Primerno skrb so Kamničani posvetili, v pogojih danih možnosti, tudi odrskim kostumom in rekvizitom skratka, prizadevnosti in dobre volje je bfclo veliko.
Na DPD »Solidarnosti«, na kamniških prosvetnih forumih in končno tudi na domačem občinstvu je. kako bodo znali ta prizadevni kolektiv obdržati in ga še nadalje razvijati v smislu co-zkivne umetniške ustvarjalnosti.
H.	B:
Ferdo Belak — petdesetletnik
Petdesetletnica je dohitela Ferda Delaka v Banja Luki, kjer je bil že v pretekli sezoni ravnatelj endotnega gledališča. Banja Luka je ena njegovih novih postaj v najrazličnejših gledaliških angažmajih, ki se vrstijo od leta ivSS ko je zapustil Ljubljano, od Novega Sada, Skoplja, Zagreba, Banja Luke, Osijeku, vnovič Zagreba do Reke. Prav tu, pred svojini ponovnim prihodom v Banja Luko, je bil dlje časa upravnik tamošnjega Hrvatskega narodnega gledališča in je sc lani ondod režiral Rostandovega »Cyrana« ter novo Papandopulovo opero »Rona«, kateri je Delak po Leskovcev! drami »Dva bregova« napisal besedilo. V označenem časovnem obdobju se je mudil v svoji ožji domovini nekoliko dlje le v sezoni 1945-46, ko je bil prvi upravnik na novo ustanovljenega »Slovenskega narodnega gledališča za tržaško ozemlje«, ki mu je postavil prve temelje. Zato je Delakova pot kot slovenskega kulturnega delavca mlajšega rodu malo znana, dasi uživa petdesetletnik zlasti v južnih gledališčih svoj gledališki ugled.
Delak je po rodu iz Gorice, pripada pa tisti generaciji, ki je doživljala v prvih letih po prvi svetovni vojni gledališko in umetniško sproščenost v mladostni perspektivi, ki se je šele sčasoma umirila, zapustila p?, jc svoje korenine v poznejši umetniški in politični orientaciji. Belak je hotel postati igralec in si jc poizkusil najti svoj izraz (Novi oder), našel pa ga je hiireje v inscenaeijskih načrtih, ki sc jim jc posvetil in jim skušal najti ustrezajočo obliko. sorodno slikarskemu ekspresionizmu. V to dobo sodi njegova revija »Tank« in posebna struja, ki so jo po njej imenovali tanki-zem. Toda številna potovanja po glavnih mestih Evrcpe so dala Delaku toliko novih razgledov, da se je oprt na zglede revolucionarnih ruskih režiserjev in na svoje levičarsko prepričanje posvetil moderni režiji. Kot režiser se je spočetka preizkusil dvakrat na delavskem odru na Dunaju, nato pa je prevzel vodstvo za Kreftom tudi v podobni ustanovi v Ljubljani, kjer je ostala zlasti zapažena njegova režija »Hlapca »Jerneja«. Ta mah je temeljil njegov uspeh na govornih zborih, ki jih je znal zelo spretno dognati do polne učinkovitosti. V tem obdobju je napisal več dramatizacij v novi obliki za slovenske cdre. .sodeloval pri z«ičetkih slovenskega filma in nekaj časa. režiral v gledališčih v Ljubljani in Mariboru.
Zaradi revolucionarne uprizoritve Čapkove »Bele bolezni« v Xo-vem Sadu policijsko preganjan je šel na pot po »Jugoslaviji, kakor smo jo zgoraj opisali. Njegov režijski prijem se jc medtem poglobil, o čemer pričajo njegovi uspehi zlasti v Zagrebu, kjer jc uspel tudi s hrvatsko predstavo Cankarjevega »Kralja na Betajnovi«. Ena posebnih Delakovih zaslug je. da je slovensko dramatiko mnogo prevajal in ji or.icgočcval not na hrvatske in srbske odre. To njegovo mentorstvo moramo še posebej omeniti, ker se z njim povezuje njegovo delo mladostnih Irt, ko je v velikih mestih v tujih jezikih opozarjal na slovensko slovstvo in umetnost sploh.
Janko Traven.
TONE OGORELC
Kmetijsko gozdarsko posestvo Kočevje po desetih letih
(Nadaljevanje ln konec)
Ti dve pasmi svinj, ki sta hitrorastne in izrazite pasme za vzrejo mesnatih prašičev, bosta tudi v bodoče temelj naše prašičereje. So to sicer prašiči, ki za svojo hitro rast-nost rabijo tudi veliko beljakovin, posebno beljakovin živalskega izvora, vendar v organizaciji proizvodnje kakor je danes in kakor bo tudi v perspektivi, to ne bo vprašanje.
Prašiči v naši organizaciji živijo v simbiozi z govedorejo, katera daje v sirotki in posnetem mleku, ki ostaja pri predelavi mleka v sir in maslo. dovolj živalskih beljakovin.
Te prašiči najracionalnejše predelajo v visoko vreden proizvod za prehrano, v meso. Mislim, da bi o tem problemu morale razmisliti tudi naše velike mlekarne, kako bi uvedle organizacijo vračanja sirotke jn posnetega mleka proizvajalcem mleka, da se tem prepreči hranjenje prašičev s polnim mlekom, ki predstavlja
še vedno, posebno pa v zimskih mesecih kritičen artikel prehrane naših mest in industrijskih središč.
VETERINARSKA SLUŽBA IN ZDRAVSTVENO STANJE ŽIVINE
V procesu živalske proizvodnje ima veterinarska služba prav tolikšne, če ne še večje naloge od proizvajalca, ki vzgaja in redi. Lahko rečemo, da Veterinarska bolnišnica v Kočevju te naloge tudi opravlja. Ekipa veterinarjev in vet. bolničarjev bolnišnice Kočevja ima velike zasluge, da je zdravstveno stanje živine v
Kočevju danes tako, da se lahko meri z zdravstvenim stanjem živine v vsaki napredni državi v svetu. Ona ne zdravi samo obolelih živali, temveč podvzema že vnaprej vse ukrepe za preprečenje obolenj.
S pomočjo te veterinarske s'užbe so do konca zatrte najhujše živalske bolezni, tuberkuloza goveda in bruceloza goveda in svinj. Ostalih kužnih bolezni sploh ni, zatrte so pa tudi vse tako imenovane vzgojne bolezni naraščaja.
Podatki o zatiranju tuberkuloze nam jasno kažejo doslednost tega dela.
BLAGOVNA PROIZVODNJA
Blagovna proizvodnja za trg je osnovna naloga vsakega podjetja. Mi danes še ne moremo govoriti o polni kapaciteti te proizvodnje, ker še vedno dajemo veliko proizvodov v reprodukcijo. Posebno je to kočljivo vprašanje pri goveji živini, ki se mora še vedno povečati do končnih
kapacitet iz lastne črede mlade živine. Tako, da tu praktično ne pride v poštev še precej let prodaja plemenskih telic, dokler čreda krav ne doseže število, ki je po načrtu predvideno. Vendar je kljub temu vredno v grobem pogledati, kaj že Kočevje vrača družbi v obliki kmetijskih proizvodov. Poglejmo leto 1954 — registrirano prodajo:
Razpredelnica V.
Leta	Tuberkulonizi-rano govedi	Reagiralo pozitivno	1 %	Opomba
1949	2992	70	2,4%	2 krat
1950	3022	33	1 °/o	2 krat
1951	1430	9	0.6%	1 krat
1952	3492	158	4.5%	2 krat
1953	1614	11	0.6%	1 krat
1954	1702	“S. 5	0,29%	1 krat
Razpredelnica VI.
Artikel	kom.	kg
Sir Grajer	—	37.345
Cajno maslo	—	28.431
Mleko sveže	—	895.165
Smetana	—	1.577
Skuta	—	1.738
Posneto mleko	—	6.790
Skupaj mleko in mlečni	proizvodi	971.046
Klavno govedo	374	188313
Plemenski biki	46	19.111
Plemenske telice	3	1.197
Teleta za zakol	355	21.866
Pitanci	584	73.902
Tekači za zakol	302	12.307
Plemenske svinje	376	31.318
Merjasci plemenski	46	4.810
Tekači za Vetserum	34	2.000
Pujski	716	214
Ovce	251	9.178
Skupaj živina:	2.987	364.216
Krompir		2,127.978 kg
Seno		291.377 kg
Razne povrtnine, sadje		
in predelava sadja		161.355 kg
Med		1.379 kg
Skupaj , •	1 . ; , .. . ■ ■ . •.	2,582.089 kg ^
Skupaj je bilo oddano tržnih presežkov iz kmetijstva 3 milijone 917.351 kg ali v prenesenem smislu 391 vagonov po 10 ton.
PROBLEMI V NAJBLIŽJI BODOČNOSTI
Kljub vsem uspehom in neuspehom smo komaj prišli šele na pol poti do cilja. Ne samo to. Danes se nahajamo na mestu, ki je najbolj nevarno, da, ali na njem ostanemo, ali pa celo gremo nazaj.
S smotrnim in doslednim delom v živinoreji je odkrita visoka biološka proizvodna sposobnost živine, katero je treba dalje držati na višini proizvodnje, ki je s prehrano in nego ustvarjena.
Osvajanje zapuščenih kmetijskih površin ne gre tako hitro naprej, kot gredo zahteve živinoreje. Zgrajeni objekti ne zadostujejo več za namestitev živine. Objekti predelovalne industrije (mlekarna,, klavnica) so zastareli in premajhni za racionalno predelavo živalskih proizvodov. -Resno se pojavlja problem skladišč za krmo, posebej pa za krompir. Najbolj pa je pereč problem stanovanj za delovne ljudi, ki so šele sedaj, ko so po vztrajnem in napornem delu na obnovi tega deia slovenske zemlje ustvarili bogata sredstva proizvodnje, začeli misliti tudi na svoje družine in na sebe.
Program je obširen in so nekatera dela že začeta.
Kot prvo se je začela načrtna razmejitev med gozdnimi in kmetijskimi površinami, ki je prvo delo te vrste v Jugoslaviji. Vzporedno s tem že pristopamo k čiščenju košenic in pašnikov in je že v letu 1955 bilo očiščeno od zarašče-nosti okrog 1000 ha košenic in pašnikov.
Zemljišča, ki predstavljajo absolutno kmetijske površine, jih je pa v desetletjih zarasel gozd, predajamo kmetijstvu. Na teh površinah se z rigolanjem in melioracijami ustvarjajo nove površine orne zemlje.
Dograjujemo nedovršene gospodarske objekte.
Poleg tega pripravljamo elaborate za nove gradnje in izgradnjo stanovanj, nad katerimi visi težko vprašanje novih investicij.
Na razstavo smo poslali nekaj od naših najboljših živali. One naj bi pokazale vztrajno in vestno delo delavcev in strokovnegr kadra kmetijstva na K. G. Kočevje. Rezultati dela na obnovi kmetijskega gospodarstva so pa najlepši prispevek v počastitev 10-ob-letnice osvoboditve naše lepa domovine.
Vsem živinorejcem pa žd vnaprej iskreno čestitamo na doseženih uspehih v živinoreji*
F. COOPRA (P@§UEfP)(Mi)fl (M1©(H10CC^(^0[EC me mn MUSTER
' Od belcev je ostal edinole Stezosledec. Tn zdaj je r I na vrsti pogreb Unkasa. Po kraljevsko opravije-’ ■ga so ga pokopali napol vzravnanega in z obrazom roti vzhajajočemu soncu. V grob so mu položili tudi egovo lovsko in bojno orožje, da bi mu služilo v čnih loviščih. In ko je bil grob zasut, je spregovoril ■lika Kača, ki je dotlej molčal vse od sinove smrti.
155. »Bratje in sestre,« je dejal, »ne tožite za mladeničem, ki je odšel v večna lovišča. Manitou ga je pozval, ker potrebuje pogumnih in zvestih bojevnikov. Toda jaz sem ostal kakor suho drevo sredi samotne pušče...« — »Ne, Velika Kača,« je tedaj vzkliknil Stezosledec, »nisi sam!« In moža, ki so jima tekle solze po licih, sta si nad Unkasovim grobom podala roke.
156. Slovesno tišino pa je še enkrat pretrgal glas Orla: »Sam in zapuščen je ves naš rod. Cas rdečih mož je za vselej minil. V veselem jutru mojega življenja se je blestela njihova moč. Toda še preden me je samega zagrnila tema, sem moral videti grob poslednjega Mohikanca!«
KONEC
SE NEKAJ
Goljuf velikega kova
V mesecu juliju se je na raznih : ostaj ah Ljudske milice v Ljub-ani zglasilo večje število oško-ovancev, ki so prijavili, da se je njih na stanovanju zglasil iajši moški, ki je zatrjeval da je •ina :z okolice Litije in da ima ) nizki ceni naprodaj bukova va. Izdajal se je tudi pod lažmi imeni in je z oškodovanci Lepai pogodbe za dobavo drv. •d strank je izvabljal razne de-arne zneske pod pretvezo, da so ; naročena bukova drva na poti estregli organi Ljudske milice
i mu naložili upravno kazen, er ni imel potrebnega dovoljenja ■očine za prevoz drv v Ljubljano.
Tako se je dotični moški zglasil . junija tudi pri neki stranki Ljubljani, ki ji je ponudil v akup 6 kub. metrov bukovih d.rv 2600 din. Tudi tej stranki je atvezil. da enora nujno plačati 1(L-din upravne kazni in je hotel peti ta znesek izplačan naprej. -Tanka pa mu ni nasedla in je ", junija istega moškega prepo-nala^ v mlekarni na križišču Mi-ošičeve in Dalmatinove ulice ter izročila organom Ljudske mili-e. Ugotovili so, da je ta moški ojz Kralj, po poklicu priučen zar. ki je bil razen meseca ma-brez vsake zaposlitve Preživ-s« je z denarjem, ki ga je va bi ja 1 od ljudi pod pretvezo,
; i jim bo dobavil drva.
Na glavni obravnavi pred sena--Tn okrožnega sodišča v Liublja-; dne 31. avgusta je priznal, da ? Pa področju Ljubljane ogoljufal okoli 2H strank za različne de-'.arne zneske. Po lastnem primanju je ves prigoljufani denar -oroti zapravil po raznih gostil-lah.
Senat okrožnega sodišča ga je hsodil na eno leto strogega za-Ta.
Kdo jo pozna?
Dne 26. avgusta so v morju pri
oščeniški Drag; našli žensko ruplo neugotovljene identitete, ženska je stara 25 do 20 let, viso-a 172 cm. temnorjavih las. visoka ovalnega obraza. Oblečena
v dolge svetlorjave hlače, črno '.uzo z belimi pikami, svetlomodre hlačke in kombinežo ter buta v črne semiš čevlje z nizko '•eto. Na levi roki je imela uro s asom iz belega polivinila, na osni roki pa zapestnico iz imiitl-'anega zlata.
Kdorkoli kal ve o n1ej. na1 sporoči to najbližji PLM ali TNZ.
Tako je prav
Stanko Blatnik je bi! pomožni •r.adiščnik na gradbišču SGP »ion:r« pri splošni bolnišnici v 'orvem mestu. Ta dober položaj dobro plačo pa je izgubil po ■^stni krivdi. V prvi polovici le-ošnjega maja je prodal neki žep-dve vreči cementa za 1000
n.	Denar je uporabil zase. De-avci, ki so to krajo opazili, so ■’devo takoj prijavili upravi podaja in Blatnik je prišel pred .sciplinsko sodišče. Kaznovan je • I na povračilo škode in premeten na nižje delovno mesto.
Vmes pa so posegli tudi var-ostni organi. Proti Blatniku je ~vni tožilec vložil obtožbo zaradi ".ale zatajitve in novomeško so-šče je izreklo kazen 5 dni za->ora. ker je obtoženec dejanje kesa no in odkrito priznal in ob-iubil, da kaj takega ne bo več storil.
Ce bd tasti delovni kolektivi, v katerih se pojavi kakršnakoli ne-rednost ravnali tako, kot je ravnalo zgoraj omenjeno podjetje, ne bi pri nas beležili toliko primerov kriminala v gospodarstvu. SGP »Fioni<r« v Novem mestu naj bo za zgled kakšne prijeme je treba uporabljati za odstranitev pojavov, ki škodujejo naši skupnosti.	ak
Smrtno se je ponesrečil
Na gradbišču »Tehnika« na Mirju v Ljubljani se je v sredo pripetila huda nesreča, ki je terjala življenje 18-letne.ga delavca Matka Katalenka, doma iz Brezij v okraju Varaždin. Na gradbišču so ta dan mešali malto in jo po dvigalu pošiljali v prvo nadstropje zgradbe, kjer je malto prevzemal delavec Katalenko. Pri end izmed pošiljk je Katalenko neprevidno prijel za električno žico dvigala in hkrati držal samokolnico z malto tako, da ga je zgrabil električni tok in ga začel tresti. Delavec pri pogonu dvigala, ki je opazil nevarnost, je sricer takoj izključil tok, toda prepozno. Močan električni tok je že ubil delavca Katalenka. Do te težke obratne nesreče got-Qvo ne bi prišlo, če bi okvaro, ki je nastala pri izolaciji dvigala popravili predno so dali dvigalo v pogon.
Požar v jeseniški železarni
Pred nekaj dnevi je izbruhnil požar na Savskem nasipu v jeseniški železarni. Iz ma>rtinarne so pripeljali tono in pol odpadnega katrana In ga izlili po nasipu, kar preko razbeljene žlindre, ki so jo tja malo prej navozili. Žareča žlindra je seveda takoj zažgala katran. Požar se je hitro širil in zajel tudi žerjav, ki stoji ob nasipu. Hujših posledic sicer ni bilo, toda ogenj je močno poškodoval električno instalacijo na žerjavu ter je škode za preko 100.000 dinarjev.	-k
Ubil ga je električni tok
Z električnim tokom se ponesreči precej ljudi. Do takih nesreč pride ponavadi zaradi neprevidnega ali nestrokovnega ravnanja z električnimi aparati in instalacijami. V zadnjem tednu sta bili kar dve taki nesreči s smrtnim izidom. V Ljubljani se je smrtno ponesrečil delavec Katalenko, o čemer smo že poročali, v Brestanici pri Mariboru pa Franc Rajh. V nedeljo 28. 8. je na domačem dvorišču popravljal električno instalacijo. Zaradi neprevidnosti je prišel v dotik z električnim tokom, ki ga je tako močno poškodoval, da je na posledicah kmalu umrl.
Hranilnico sta ogoljufala
Anton Rabar, s Trate 9 in Jože Žagar z Vodnikove ceste 269, oba iz Ljubljane, sva končala načrte, kako bi prišla poceni do denarja za udobno življenje. Žagar se je domislil, da ne bi bilo napak pobegniti čez mejo in obiskati v Londonu njegovega brata, pobeglega domobranca. Ta zaenisel je obema ugajala, vendar pa je biio treba za njeno uresničitev denarja. Do njega pa sta prišla takole:
Dotrpel je naš dobri ljubljeni mož, oče, brat, tast in dedek
FRANC DÜJEC
upokojenec
Pogreb dragega pokojnika bo 7. septembra 1955, ob 16.30 iz Žal, Frančiškove mrliške vežice na pokopališče.
2alujoči: žena Francka, roj. Sila, sinova: Franc, mr. ph. Milan, hčerke: Angela, Oli, Marija, zetje: Belizar Sancin, ing. arh. Platner Jože, ing. Berce Gorazd, snahi: Elza, roj. Barbič, Marica, roj. Štebe, vnuki: Sonja, Mojca, Žar-kec, Rička in Petra, brat Ivan ter ostalo sorodstvo.
Ljubljana, Črnomelj, Škoflje-Trst, 5. septembra 1955.
Da bi dobil posojilo, je Rabar odprl pri Mestni hranilnici tekoči račun. V lanskem aprilu so mu prvič nakazali plačo na novi tekoči račun, sam pa je imel na razpolago poljubno število čekov, s katerimi je lahko kupoval blago v vseh trgovinah. Cim je zadeva s tekočim računom stekla, je Rabar zaprosil v hranilnici za posojilo in za poroka navedel svojega pajdaša Žagarja. Hranilnica mu je odobrila 27.000 din posojila. Ker sta Žagar in Rabar imela na razpolago poljubno število čekov, sta v dveh dneh namesto
27.000	din dvignila pri raznih podružnicah Narodne banke v Ljub-bljani kar 94.500 več, kakor jim je bilo odobreno. Mestna hranilnica je ta presežek ugotovila nekaj dni kasneje, ko je prejela od drugih bank čeke v izplačilo. Medtem sta bila prebrisanca že na poti proti avstrijski meji. kjer so ju zasačili obmejni organi in predali sodišču.
Za radii, poskusa pobega čez mejo sta bila obsojena vsak na 6 mesecev zapora. Med prestajanjem te kazni se je začel zoper njiju kazenski postopek zaradi goljufije. Se preden je bil postopek končan, sta obsojenca prvo kazen že prestala. Anton Rabar. kL so ga preveč pekla vroča tla, je nenadoma izginil neznano Kam, tako da je bila obsodba zaradi goljufije izrečena v njegovi odsotnosti.
Oba sta bila ponovno obsojena vsak na *est mesecev zapora in nerazdelno na plačilo odškodnine Mestni hranilnici v Ljubljani v znesku 134.173 din, kolikor znaša posojilo, dvignjeni presežek, oD-resti in penali. V konkretnem primeru bo seveda moral Jože Žagar kot porok sam plačati to odškodnino.	* i * * * v*
Napadel je uradno osebo
Po dokaj napornem delu pri košnji so se delavci zbrali v gostilni na posestvu v Koprivniku, da se ob kozarčku vina nekoliko razvedrijo. Prijetno vzdušje pa sta skalila pretepača Ivan in Drago Rozman, delavca na omenjenem posestvu. Ker pomirjevalne besede niso zalegle, je bil gostilničar primoran poklicati organa LM. Miličnika sta skušala pretepača na miren način odvrniti od pretepa, kar pa ni imelo odziva. Zato sta ju pozvala naj zapustita lokal, kar je povzročilo hudo ku. Oba nasilneža sta navalila na službujoča miličnika in ju zmerjala z vsemi mogočimi izrazi.
Upamo da se bosta vročekrvneža ohladila na sodišču, kjer ju bodo dodobra poučili kako se je treba vesti do ljudi, ki opravljajo težko in odgovorno delo za javno varnost.
Preprečil je delo geometra
Geometer K. P. Je razmejeval •parcele splošnega ljudskega pre-moženja v Vidmu pri Dobrem polju. Parcela meji na travnik kmeta Antona Peterlina iz Vidma. ki je geometru pretil, da bo uporabil silo češ. da ni postavil prave meje. Geometer je kmeta prosil naj bo pri meritvi prisoten in naj se potem, če bo smatral da je meja nepravilno postavljena, pritoži. Peterlin je svoje jezo povečal s tem. da je izpulil količke. ki so služile geometru pri delu in skušal nad njim uporabiti silo. Geometer, ki se z njim ra hotel prerekati je zapustil delo. pri čemer ga je Peterlin psoval in klevetal ljudsko oblast. Zadnjo besedo bo te dni izreklo sodišče v Kočevju.
PREDAVANJA
Slovensko kemijsko društvo va-
b: svoje člane, zdravnike in ostale zainteresirane, naj se udeležijo predavanj doc. dr. Tamm a Kristopha iz Basla, ki bo v petek 9. t. m.. Prvo predavanje z naslovom »Kemija hormonov skorje nadledvične žleze« bo ob IL uri v predavalnici Kemičnega inštituta »Borisa Kidriča« SAZU v Ljubljani, Hajdrihova ul. 19. Drugo predavanje z naslovom »Glikosidi. ki delujejo na srce« bo ob 18. uri v predavalnici Patološko-ana-tomskega inštituta Medicinske visoke šole v Ljubljani. Zaloška 4.
UMRLI
ZAHVALA
Sindikalna podružnica in kolektiv Železarne Ravne se v imenu našega sodelavca tovariša NAGLIC IGNACA prisrčno zahvaljuje prof. dr. Lavriču, primariju dr. Dergancu, zdravniku dr. Zdraviču in zdravnici dr. Janžekovičevi ter ostalemu medicinskemu in strežnemu osebju za ves trud, ki so ga mu ob zdravljenju nudili in mu rešili življenje, družini pa skrbnega očeta.
Sindikalna podružnica Železarne Ravne na Koroškem.
Umrla je moja draga mama TEREZIJA HUBER roj. Veranič
vdova po železniškem uradniku Pogreb bo v sredo, dne 7. septembra ob 16. uri iz Andrejeve mrliške vežice na Zalah. — Žalujoča hčerka Zinka. — Ljubljana. 5. septembra 1955.
Umrla je moja zlata mamica LEOPOLDINA JUTRAS učiteljica v pokoju tn vdova po višjem davčnem kontrolorju
Pogreb drage pokojnice bo dne
7.	septembra 1955 ob 17. uri Iz Jožefove mrliške vežice na Zalah.
Žalujoča hčerka Marija ter ostalo sorodstvo. ZAHVALA
GEOGRAFSKI VESTNIK
Izšla Je najnovejša, in sicer XXVI. številka Geografskega vestnika, časopisa za geografijo in sorodne vede, ki ga izdaja Geografsko društvo v Ljubljani, po novem Geografsko društvo Slovenije. Časopis izide enkrat na leto; izjema sta bili le prvi dve številki, ki sta po prvotnem zasnut-ku izšli v. štirih zvezkih letno.
Već kot leto dni je že mimo, odkar je vso Slovenijo pretresla žalostna vest o veliki elementarni nesreči — katastrofalni poplavi v Celju in okolici. Silne, enkratne in razmeroma kratkotrajne množine padavin so povzročile, da so razbesnele vode, zlasti v nižjem ravnejšem svetu, prestopile bregove in neusmiljeno gospodarile nad dejavnostjo človeka. Zakaj je do všega tega prišlo, kje so vzroki-' lanskoletne katastrofe, na ta vprašanja odgovarja Anton Melik v razpravi »Povodenj okrog Celja junija 1954« in daje analizo povodnji z geografskega vidika. Ob koncu so priobčena Še poročila o povodnji s posameznih področjih, ki so jih Izdelali povečini profesorji geografije na srednjih šolah, in poročilo uprave Hidrometeorološke službe v Lj ubij ani.
Razprava je zanimiva in aktualna. Žal tu ni prostora za podrobnejši prikaz pogojev, ki so poplavo povzročili, saj so ti tako z geografskega kakor tudi splošnega vidika zelo zanimivi. Omenim naj v grobem le zaključke, do katerih je prišel avtor na osnovi podrobnejše analize vzrokov te katastrofalne povodnji; bili naj bi kažipot do preprečitve ali vsaj do omiljenja podobnih nezgod. Predvsem Je treba upoštevati naj višje možno-vodne--stanje; rečnim koritom naj se ne delajo umetne pregrade z neustre-zajočimi vodnimi pretoki ali pretesno zazidavo tik -ob strugi; prirodne prepreke v strugi ali ob njej, kot so pretesna mesta, drevesa ali grmovje v bregu, naj se odstranijo; naselja naj se ne zadajo preblizu rek in potokov, zlasti ne tik ob njih ali na naj-nižjih terasah, kar velja predvsem za mestna in tržna naselja; za večje kraje ob rekah in potokih v nižjem ravninskem svetu naj se izdela odvodni kanal, ki naj služi za odvajanje odvisne vode v času, ko je vodno stanje prekomerno; mlini dn žage na vodni pogon riaj se postavljajo ob pretakati in ne ob strugi. Hidrotehniki bi morali pri meliorirani u bolj upoštevati dognanja geomorfologije in hidrografije, ki morejo v takih primerih služiti kot kažipot v prihodnosti.
Čeprav razprava Danila Furlana z naslovom »Padavine v Sloveniji v maju 1954« širše javnosti ne bo zanimala, saj je njen značaj izrazito meteorološko - klimatski, je le treba na tem mestu tudi o njej spregovoriti. Predvsem naj omenim, da je naslov razpravi nekoliko preozek, ker zajema mnogo širše območje. Na osnovi podatkov iz šestnajstih let dokazuje, da ne drži tradicionalno ljudsko pojmovanje o prijetnem maju in pustem deževnem aprilu, ker je dejansko stanje prav obratno: maj ima več padavin kot apnil. Mnenja je tudi, da je obilna moča v maju 1954, kakor tudi v vsej prvi polovici lanskega leta, normalen pojav v kolebanju daljšega časovnega razdobja in ne »po-
sledica človekove intervencije«. V razpravi so tudi nekatere nove ugotovitve v zvezi z baričnimi tvorbami na našem ozemlju, ki so v nasprotju s splošno idealno shemo. Se posebej je vredno omeniti, da načenja avtor nov, tudi v tuji literaturi še neopažen problem v meteorologiji v zvezi s strujanjem hladnega zraka v zaledju ciklona v višjih zračnih plasteh. Avtor se poleg statističnega gradiva v polni meri poslužuje sinoptičnih kart, s pomočjo katerih je prišel tudi do glavnih rezultatov; s tem se oddaljuje o.d stare, zgolj statistične metode, kar je nedvomno razveseljivo dejstvo.
Aktualne problematike na specialnem agrarnem področju — planšarstvu se dotika Alfonz Pirc v razpravi »Gospodarski pojem planine v Sloveniji«, kjer povsem določno opredeli poj m planina in pokaže metodo dela, »po kateri moremo za vsako planino posebej ugotoviti tudi njen današnji obseg, površino in posestno strukturo«. Razprava bo koristen napotek onim kmetijskim strokovnjakom, ki se ukvarjajo z ureditvijo agrarnih odnošajev na področju pašništva nasploh, še posebej pa planinskega pašništva.
O	izdelovanju preprog v Pirotu v jugovzhodni Srbiji- piše tamkajšnji rojak Jovan Čirič. Prepro-garsfvo je v Pirotu nedvomno zelo staro, čeprav poročajo o rijem zgodovinski viri šele od 19. stoletja dalje, — in daje Pirotu tudi svojstven značaj, saj se z njim ukvarja znatno število prebivalstva, zlasti žensk. V zadnjem času se je razširilo tudi. po bližnjih vaseh V povojnih letih je zaposlenost v preprogarstvu znatno padia, pojavlja pa se tendenca po ponovnem dvigu.
Henrik Karel Freyer, razgledan pri rodoslovec 19. stol., je bil tudi dolgoletni kustos ljubljanskega muzeja. Iz svojih številnih potovanj po Kranjski, na katerih je nabiral prirodoslovno gradivo za' muzej, je prinesel marsikaj zanimivega tudi za geografijo. Dejstvo, da v tistem času še ni bilo za kažipot na potovanjih uporabne karte Kranjske, je napotilo Freyerja, da je to sam izdelal. O tej karti piše podrobno, o velikem prirodoslovcu pa navaja nekaj splošnih podatkov Vladimir Leban v razpravi z naslovom »Henrik Karel Freyer in njegova karta Kranjske«.
Pod rubriko »Manjši prispevki« Je natisnjen referat Mavricija Zgonika »Drava kot hidroenergetski vir«, ki ga je imel na lanskoletnem kongresu slovenskih geografov v Mariboru.
Dosedanji Obzornik Je v zadnjem vestniku spremenil naslov; preimenoval se je v Razglede, in sicer zato, ker je začel odsek za geografski pouk Geografskega društva Slovenije v zadnjem letu izdajati svoje glasilo Geografski obzornik, katero je prevzelo del nalog prejšnjega Obzornika. Nova rubrika Razgledi bo obravnavala snov »o načelnih problemih in smereh svetovne geografske znanosti, njenih posameznih vej in pomožnih ved«, kar je bil del* vsebine že prejšnjega Obzornika. Že prvi Razgledi prinašajo bogate prispevke, za katere pa, žal, na tem mestu ni prostora.
Drago Meze
DMVI1E VESTI
KOLEDAR
Torek, 6. septembra: Ljubita
•
Na današnji dan leta 1930 so se
v zgodnjem jutru zrušila na kraški gmai ni onstran Bazovice pri Trstu štiri mlada življenja: Bidovec, Marušič, Miloš in Valenčič. Bazoviška četvorica, steber proti-faštističnega delovanja v Slovenskem Primorju, je šla v smrt s kriki za ljudsko pravico, za svobodo slovenskega naroda, za propast fašizma.
•
BICIKLISTI — AVTOMOBILISTI POZOR! Madeže od olja sigurno očistite s preparatom »FLEKS«. Dobite ga samo v originalnih steklenicah.
Kopel z »JELA« soljo- odstrani neprijeten duh po potenju, de-sinficira in vpliva pomirjujoče na živce. Zahtevaj »JELA« kopalno sol.
»FLEKS« Je nenadomestljivo sredstvo za čiščenje vseh vrst mastnih madežev. Zahtevaj v tvoji trgovini »FLEKS«.
Za nego lica samo
„VouX V.OUS"
Kvalitetna krema!
Vsaki kopeli nog žlico »JELA«
soli! Desinfeeira, krepi živce, osvežuje in preprečuje neprijeten duh po potenju .JELA« sol.
Komunalna uprava v Brežicah obvešča kmetovalce, prodajalce in kupce, da bo veliki letni sejem v Cerkljah ob Krki dne *. ’septembra UH.
V Klubu kulturnih delavcev bo
govoril danes, 6. septembra, ob pol 21 tov. Boris Ziherl: Potovanje po Sovjetski zvezi. Člani vljudno vabljeni
Vabi
GLAVNA ZADRUŽNA ZVEZA LRS Odbor za živinorejo
MALI OGLASI
VEC KOVINOSTRUGARJEV takoj sprejme tovarna »Indos« Ljubljana — Moste, Ob železnici.	16665-1
PISARNIŠKO MOC z znanjem strojepisja sprejmemo. Udarnik, Vidovdanska 2.	16664-1
KMETIJSKA ZADRUGA Velik: Gaber sprejme takoj v službo poslovodjo, prednost imajo moški z večletno trgovsko prakso.
16658-1
GOSPODINJSKO POMOČNICO ali upokojenko k enemu otroku sprejmem takoj. Detela, Resljeva 13-1.	16510-1
P. D. BLED išče natakarico in snažilko za gostišče pri »Planincu«. Plača po -dogovoru. Nastop takoj. Javiti se pri tov. Staretu, Narodna banka Bled.
16645-1
SrVLLJSKO	PRIKROJEVAL KO
sprejmemo. Nastop takoj. Šiviljstvo in krojaštvo Trbovlje. Partizanska 33.	16644-1
ZASTOPNIŠTVO — predstavništvo za Beograd, Srbijo in Vojvodino sprejme spreten in resen trgovec. B. Pavlovič, Mutapova 43, Beograd.	16637-1
PRODAM dobro ohranjeno spalnico. Ogled na dvorišču Gosposvetske 16. (pri Levu) od 15. do
18.	ure.	16662-4
KOMPLETNO, zelo dobro ohranjeno jedilnico (starinsiki imperialni stil) prodam. Babič, Erjavčeva 14.	16658-4
TRICIKEL naprodaj. Trgovina »Izbira«, Prešernova 15, Kranj.
16529-4
I	STROJNEGA KLJUČAVNIČARJA
za vzdrževanje strojev in orodja sprejmemo takoj. Javiti se;
»Karoserija«, Ljubljana, Kamniška ulica 25.

IZ OSNOVNIH SREDSTEV prodamo stroj, uporaben za pob ruša ve nje cilincLrov-cnotorjev. Puškama, Kranj.	16543-4
PRODAM motorno kolo »Puch« 500 kub. etn, dvooilindrski, z originalno prikolico. Naslov v ogl. odd.	16647-4
PRODAMO dobro ohranjeni 4-tonskii tovorni avto znamke »MAN« — Diesel. Cena po dogovoru. Avtomobil je na ogled dnevno od 6. do 15. ure na opekarni v Borečih, Križevci pri Ljutomeru.	16646-4
LONČENO PEC prodam. Vprašati: Špecerija«, Poljanska 73. 16643-4 ZENSKO NOVO KOLO prodam.
Vodnikova 65.	16642-4
KUPIM ploščo za nagrobni spomenik, švedski marmor ali granit, okoli 1 kvadr. m. Ponudbe pod »Spomenik« v oglasni oddelek.	16661-5
KUPIMO novo ali rabljeno prikolico od Jeepa in stroj za izvlačenje (Raums hLziehcnasch ine). Puškama, Kranj.	16542-5
♦♦♦»♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦»♦»»♦♦♦♦♦♦»♦H»
Keramično kemična industrija Kamnik
potrebuje:
1000 pr. metrov bukovih drv I in Ila
1000 pr. metrov mehkih drv iglavcev in listavcev.
Pismene ponudbe z vsemi dobavnimi pogoji dostavite na gornji naslov.

ROČNO VODNO črpalko (št. 18) kup'im. Ponudbe z naslovom in ceno vratarju tiskarne »Slov. poročevalec«.	16653-5
DOBER PIANINO ali klavir takoj kupim. Ponudbe: šola Poljane nad Škofjo Loko.	16652-5
TOVORNI AVTO 3-4 tone vzamem v najem ali pol na pol. Avto je lahko v defektu ali brez gum. Ponudbe pod »Pol na pol«, v ogl. odd.	16639-8
SAMEC srednjih let išče opremljeno aLi prazno sobo, s hrano ali brez. Po potrebi odkupi posteljo in omaro. Miloševič, Cankarjeva 16.	16663-9
NAJDITELJA nahrbtnika s pletenko, sesalko in škarjami v Št. Jakobu, prosim, naj ga odda proti nagradi v gostilni Secnrajc Sv. Križ.	16667-10
OSEB©, ki je S sept. na vlaku Gorica—Jesenice zamenjala aktovko, prosim, da isto vrne v zameno za svojo. Ing. krevelj, Zvonko, Ljubljana, Devinska štev. 5.	16636-10
CRNO JOPICO sem izgubila v tramvaju od Zal do Magistrata. Vrnite proti nagradi. Krisper, Rožna ulica 19.	16649-10
IZGUBIL sem denarnico z dokumenti V soboto, 3. sept. dopoldne v Pavšičevi ulici, Šiška. Najditelja lepo naprošam, da mi vrne legitimacije in ostale papirje, denarnico in denar pa naj obdrži. Zupan Andrej, Ljubljana, Celovška cesta 78-a.	16638-10
MLEKARICE! Potrebujem dostavo mleka na dom. Ljubljana — Šiška. Naslov v ogl. odd. Slov. poročevalca.	16635-11
PUTNIK SLOVENIJA
VSE IZLETNIKE za Pariz In Dunaj naprošamo, da takoj izvrše dokončna vplačila za potovanje.
SLOVENSKE ROJAKE iz USA obveščamo, da bo potovanje v Beograd od 9 do 12. septembra. Odhod iz Ljubljane 9 septembra zvečer.
OGLEJTE si velesejem v »razu od 1. do 10. oktobra. V tem času organiziramo dvodnevne avtobusne izlete v Graz. Prijave sprejemajo vse poslovalnice PUTNIKA.
MEDNARODNA RAZSTAVA poljedelskih strojev v Novem Sadu, je središče zanimanja naših kmetijcev. V tem času bomo organizirali več potovanj na to razstavo. Zahtevajte program potovanja v naj bližji poslovalnici - PUTNIKA.
OGLEJTE sl Salzburg in München. Štiridnevno potovanje sredi oktobra. Prijave sprejemajo vse poslovalnice PUTNIKA.
Poslužujte se uslug PUTNIKA, potovali boste prijetno in udob-OOi
KINO
»UNION«: premiera angleškega filma »PIKOVA DAMA« Tedn.ic FN 36. Predstave ob 16, 13 in 20.
V	glavnih vlogah Anton Walbrook, Yvonne Mitchell.
»KOMUNA«: brazilski film »SIN-*HA MOČA«. Tednik FN 36. — Predstave ob 16, 18 in 20.30. V glavnih vlogah:	Eliane Lage,
Anseimo Duarte.
»SLOGA«: argentinski film: »VOJNA GAUCEV«. Tednik. Predstave ob 16, 18 in 20. — Ob 10 matineja istega filma. V glavnih vlogah: Enriko Muino in Francisco Petrone.
»VlC«: premiera ameriškega flima »SODNIK TJMBERLAINE*. Predstave ob 16, 18 in 20. — V glavnih vlogah: Spencer Tracy, Ka-therine Hepburn.
Prodaja vstopnic v vseh štirih kinematografih od 14 dalje, za matinejo uro pred pričetkom. »SOCA«:	francosko - Italijanski
film »PRED POTOPOM«. Brez tednika. Predstavi ob 17 in 20.
V	glavnih vlogah:	Bernardo
Blie. Marina Vladv.
LETNI KINO BEŽIGRAD: brazilski film »SINHA MOČA«. Brez tednika. Predstava ob 20. Prodaja vstopoic uro pred pričetkom.
Prodaja vstopnic v kinu »Soča« od 15. dalje.
DOM JLA: italijanski film »ZA DVA NOVČIČA NADE«, ob 2QL Prodaja vstopnic uro pred pričetkom predstave.
»ŠIŠKA«: ameriški film: »BANDITI KORZIKE«. V glavnih vlogah: Paula Raymond in Richard Greene. Režija: Ray Nazzare. — Predstave ob 16, 18 in 20. — Prodaja vstopnic od 14 dalje. »TRIGLAV«: ameriški film: »BANDITI KORZIKE«. V glavnih vlogah Paula Raymond in Richard Greene. — Predstave ob 16. 18 1n 20. Prodaja vstopnic od 15 dalje. »LITOSTROJ«:	francoski film:
»TRPLJENJE«, ob 20. — Prodaja vstopic uro pred pričetkom predstave.
KAMNIK:	avstrijski film »HA-
NERL«.
BLED: francoski film »OVEN S PETIMI NOGAMI«, ob 18 in 20,30. BREZICE:	italijanski film »NA
ROBU PROPADA«.
NOVO MESTO — »KRKA«: angleški film: »TIHOTAPCI«.
KRANJ — »STORZlC • : angleški film »MLADI LJUBIMCI«, ob 16, 13 in 20.
KRANJ — »PARTIZAN« - LETNI: francoski barvasti film »ALI BABA IN 40 RAZBOJNIKOV«, ob 19. JESENICE — »RADIO»: ameriški barvasti film »OSAMLJENA OSTROGA«, ob 18 in 20 JESENICE — »PLAVŽ« : ameriški barvasti film »NA RIVIERI«, ob 18 in 20.
GLEDALIŠČI
CELJSKO GLEDALIŠČE razpisuje abonma za sezone 1955/56
Abonenti imajo v razmerju g priložnostnimi obiskovalci še nove ugodnosti: večji popust (10% namesto dosedanjih 5) in možnost plačevanja v treh obrokih.
Razpisani abonentski redi: PREMIERSKI, TOREK, ČETRTEK, SOBOTA (po globoko znižanih cenah), NEDELJA (popoldanski), SREDNJEŠOLSKI (po naj nižjih enotnih cenah).
Vpisovanje za stare abonente od 5. do 11. IX. 1955, za nove od 12 do 18. IX. pri dnevni blagajni (glavni vhod v gledališko poslopje) od 16. do 18. ure, ob nedeljah od 10.30 do 12. ure. — Starim abonentom se hranijo dosedanji sedeži do nedelje, li. IX. 1955 do 12. ure.
Uprava
RADIO
SPORED ZA TOREK Poročila:	5.05,	6.00,	7.00, 12.30,
15.00,	17.00, 19.30, in 22.00.
5.00—6.30 Dobro jutro, dragi poslušalci! (peste*- glasbeni spored), vmes ob 6.30 Pregled tiska. 6.35 Pisan spored slovenskih narodnih pesmi. 7.10 Zabavna glasba, vmes reklame. 7.30 Gospodinjski nasveti. 7.40—8.00 Vedre melodije. 12.00 Opoldanski spored lahke vokalne in inštrumental-ne glasbe, 12.45 Zabavna glasba, vmes reklame. 13.00 Kmetijski nasveti: Kontrola proizvodnosti — gibalo napredne živinoreje. 13.10 Glasbeni mozaik (pester spored operne in solistične glasbe). 14.30 Zanimivosti iz znanosti in tehnike:	Viri atomske
energije. 14.40 Violinist Slavko Zimšek in pianistka Breda Raj-hova iz Maribora izvajata popularne skladbe za violino in klavir. 15.15 Želeli ste — poslušajte! 16.00 Utrinki iz literature — Robert Merle: Weekend v Zuydcootu, II. del. 16.20 V svetu opernih melodij. 17.15 Zabavna in plesna glasba, vmes reklame. 18.00 Zdravstveni nasveti. 18.10 Poje Ljubljanski' komorni zbor pod vodstvom Milka Škoberneta. 18.30 Športni tednik. 19.00 Zabavna glasba. 19.30 Radijski dnevnik.
20.00	»Po Koroški in Prekmurju« (pisan spored slovenskih narodnih
p.esmi) 20.30 Tedenski notranjepolitični pregled. 20.40 Koncert pianista. Freddv.ia Doška iz Zagreba. 21.GO Radijska igra — Irvin Shaw: Pokopljite mrtve. 22.15*do
23.00	Igramo vam za ples. 22.15 do 23.00 UKV program: Nočni koncert. 23.00—24.00 Oddaja za tujino — na valu 327,1 m (prenos iz Žaba).
ZAHVALE
Vsem. ki so spremili najino dobro mater
MARIJO ZONTAR rojeno NASTRAN na njeni zadnji poti v tako obilnem številu, vsem darovalcem vencev, cvetja in za izražena sočutja ter pevcem Obrtniškega pevskega zbora za odpete žalo-stinke, se naj lepše zahvaljujeva.
Ljubljana, 5. septembra 1955.
Sinova Albin in Alojz.
Vsem. ki ste spremili na zadnji poti našega dragega moža, očeta, brata, svaka in strica
RUDOLFA KOSTAJNSEK
se iskreno zahvaljujemo. Posebno zahvalo • duhovniku. sosedom, poštnim uslužbencem, dargval-cem vencev in cvetja in delavski godbi. — Žalujoča žena. hčerke, sinovi ter ostalo sorodstvo. —• Trbovlje, 1. septembra 1955.
Vsem, ki ste spremili našo nenadomestljivo mamo
GABRIJELO ERKER.
roj. JEREB ^ učit. v pok.
na njeni zadnji poti, ji poklonili cvetja in sočustvovali z nami, naša iskrena zahvala.
Žalujoči ostali.

ßT. 208 — 6. SEPTEMBRA 1955
Prihod grških gostov v Skoplje
Na železniški postaji je kraljevski par pozdravil predsednik Narodnega sobranja Makedonije Lazar Koliševski
Skoplje, 5. sept. (Tanjug) 20.30 s posebnim vlakom pri par s svojim spremstvom, mesto LR Makedonije je po Skupaj z visokima gostoma vladne delegacije pod vodst izvršnega sveta Rodoljuba sprejela grškega kralja Pav jima želela dobrodošlico.
Na skopljanski železniški postaji, okrašeni z grškimi in jugoslovanskimi zastavami ter napisi v grškem jeziku »Živela Balkanska zveza!«, »Živelo jugoslovansko - grško sodelovanje!«, so grški par in njuno sprem-
Polaganje venca na grob Georgija Dimitrova
SOFIJA, 5. sept. (Tanjug). -Jugoslovanska gospodarska delegacija, ki biva v Bolgariji, je danes položila venec na grobnico Georgija Dimitrova. Polaganju venca so prisostvovali minister za zunanjo trgovino Živko Živkov, namestnik direktorja protokola Stefanov', predstavniki ministrstva zunanje trgovine in veleposlanik FLRJ v Sofiji Mita Milkovič z ncouiern veleposlaništva.
Na poti v Beograd je nocoj ob spel v Skoplje grški kraljevski Prihod visokih gostov v glavno zdravilo 21 salv iz 12 topov, so v Skoplje prispeli tudi člani vom podpredsednika zveznega Colakoviča, ki je v Djevdjeliji la I. in kraljico Frederiko ter
stvo sprejeli in pozdravili predsednik Narodnega sobranja Makedonije Lazar Koliševski s soprogo. predsednik republiškega izvršnega sveta Ljubčo Arsov s člani sveta, poveljnik skopljan-ske vojne oblasti generalni pod-polko.nik Rade Hamovič z generali in višjimi oficirji, predsednik skopljanskega okraja Vasi! Gjorgov, ljudski poslanci zvezne in republiške ljudske skupščine, člani konzularnega zbora ter veliko število javnih in kulturnih delavcev glavnega mesta Makedonije Pri sprejemu je bila velika množica ljudstva. se je zbrala pred postajo. da bi pozdravila visoka gosta zavezniške Grčije.
Predsednik Narodnega sobra-
nja Makedonije Lazar Kolišev-ski je v Skoplju prvi pozdravil kralja Pavla in kraljico Frederiko. Po . odigranih državnih himnah je kralj Pavle v spremstvu predsednika Koliševskega pregledal častni bataljon JLA. Nato je predsednik Koliševski predstavil grškemu kralju in kraljici visoke državne in poli-
tične voditelje LR Makedonije, višje oficirje JLA in člane konzularnega zbora. Medtem sta mladinca v narodnih nošah izročila kraljioi Frederiki šopek rož.
Po krajšem postanku v Skoplju sta visoka gosta, prisrčno pozdravljena, nadaljevala pot proti Beogradu.
Soglasje atomi stov
PARIZ, 5. sept. (AFP). Francoski visoki komisar za atoensko energijo Francis Perrin je v govoru, ki ga Je imel v francoski akademiji znanosti, podčrtal »posebno zadovoljive rezultate«, dosežene na konferenci za mirnodobsko izkoriščanje atomske energije.
Izjavil je, da so francoski, ameriški, britanski in sovjetski znanstveniki, ki so ieneli poseben sestanek v Ženevi, da bi opredelili tehnične podatke, potrebne za izračunavanje učinka reaktorjev, dosegli »odlično soglasje«.
Podajajoč dosežene rezultate, Je
Perrin poudaril nepotrebnost tajnosti, ki jo je označil kot umetno, s katero pa je bilo ovito teorijsko delo v rsuznih državah. Podčrtal je, da je akademija znanosti v Franciji že pred tem začela objavljati nekatere podatke s tega področja.
Nehru o rasai diskriminaciji
NEW DELHI, 5. sept. (IIS). — Predsednik indijske vlade Nehru Je dames v spodnjem domu izjavil, da bodo na zasedanju Generalne skupščine OZN ponovno proučevali ravnanje z osebami indijskega porekla v Južni Afriki.
Odgovarjajoč na zadevno vprašanje je Nehru dejal: »Na dnevnem redu Generalne skupščine sta
Deklaracija indijskih socialistov in komunistov
NEW DEHLI, 5. sept. (AFP). — Socialistična in komunistična skupina poslancev indijskega parlamenta je nocoj objavila skupno deklaracijo, v kateri izraža presenečenje nad resolucijo kongresne stranke proti prihodu mirnih demonstrantov na ozemlje Goe. Deklaracija poudarja, da bo ljudstvo Goe sodilo, »da ga je indijska vladajoča stranka izdala« in da ta poslaniška skupina ne more sprejeti »enostranske resolucije kongresne stranke«.
Ostavka Salaha Salerna
KAIRO. 5. sept. (AFP). Oseba, ki je blizu majorju Salernu, je danes izjavila, da je »major Šalah Salem podal ostavko tako na ministrski položaj, kakor tudi na članstvo v revolucionarnem svetu« Iz tega vira se je zvedelo tudi, da se je bivši minister za nacionalno orientacijo pn lovil od predsednika vlade T>o!Uovr?;va Naserja. Salem bo morda odšel na odmor v inozemstvo. Ne izključuje o možnosti- da bo odpotoval v Svico, kjer se zdravi njegov sin že dve leti za otroško paralizo.
Poziv Arabcem za zavrnitev nove ameriške politike
BAGDAD, 5. sept. (Reuter). -Skupina iraiških poslancev pod vodstvom predsednika skupščinskega odbora za vojaška vprašanja Tevfika Amuhtara je danes pozvala vse arabske vlade, naj zavrnejo novo ameriško politiko, ki jo je podal ameriški zunanji minister Dulltas v nedavnem govoru, ko je ponudil jamstva za Izraelsko-arabske me.ie- Poslanci so objavili deklaracijo, v kateri Izjavljajo, da je nova ameriška politika, ki jo podpira tudi britanski Foreign Office, usmerjena na podporo üzraelu proti Arabcem.
ŠPORT
Splitski Mornar je včeraj v
kvalifikacijski tekmi za državno prvenstvo premagal KPK iz Kor-čule s 3:1 (2:1) v waterpolu ;n s 83:*p v plavanju.
Waterpoiisti splitskega Jadrana so včeraj odpotoval: v London, kjer bodo imeli 9 t- m. povratno srečanje s prvakom Anglije Plai-stovom, čigar vvaterpolisti so v j ul»i ju izgubili tekmo v Sp Hitu z 0:5.
vprašanji, ki se nanašata na diskriminacijsko ravnanje z neevropejci v Južni Afriki. Eno izmed teh se nanaša na «splošni plemenski spor v Južni Afriki, ki je posledica politike plemenskega razlikovanja južnoafriške vlade. O teen je komisija OZN za vprašanja plemenskega razlikovanja v Južni Afriki podala poročilo na zadnjem zasedanju Generalne skupščine, ki je sprejela resolucijo, v kateri se izraža zaskrbljenost zaradi sprejemanja novih zakonov in določb vlade Južnoafriške Unije, ki pa so po mnenju komisije, v nasprotju z obveznontmi te vlade v okviru Ustanovne listine OZN. Generalna skupščina je od komisije zahtevala tudi, naj prouči plemenski spor v Južni Afriki in ji poda poročilo«. Nehru je dodal, da je komisija v zadnjih nekaj mesecih pripravljala to poročilo, ki še ni objavljeno.
Govoreč nato o drugem vprašanju, ki se r^jaša na ravnanje z osebami inch, skega porekla v Južnoafriški Uniji, je predsednik indijske vlade dejal, da je gene-
ralni sekretar OZN nedavno imenoval bivšega brazilskega veleposlanika v DR Nemčiji Luisa de Faro, naj posreduje v pogajanjih med Indijo, Pakistanom in Južnoafriško Unijo o tem vprašanju, kar je južnoafriška vlada sprejela in o tem obvestila generalnega sekretarja. »To vprašanje bo ponovno postavljeno na prihodnje zasedanje OZN«, je končal Nehru.
Zvišani zneski v okviru graškega velesejma
LJUBLJANA, 5. sept. Pretlstav-niki trgovinskih zbornic iz Gra-za, Hrvatske in Slovenije so se sporazumeli o zvišanju blagovne 'r-menjave v okviru jesenskega graškega velesejma od 5 na 7 milijonov šilingov v obeh smereh. Takoj ko bodo sporazum potrdili nadrejeni avstrijski in našj zvezni organi, bodo pristopili k razdelitvi med prizadetimi podjetji.
Na letošnjem jesenskem velesejmu v Grazu, ki ho od 1. do 9. oktobra, bodo našo državo zastopala podjetja iz Hrvatske m Slc-venije. V okviru velesejemskih zneskov bodo naša podjetja izvažala v Avstrijo sadje in zelenjavo, vino, ribje konzerve, marmor, eterična olja in drugo b a-go, uvažala pa razne stroje, strojne dele, posebna orodja, kemikalije, galanterijsko in drugo blago.
Priprave kanclerja
Bonn, 5. sept. (AP) Zahodno-nemški kancler Adenauer, ki končuje zadnje priprave za A>d-hod v Moskvo, je danes povabil tri parlamentarne voditelje in se z njimi razgovarjal o strategiji, katero bo uporabila nemška delegacija v razgovorih s sovjetskimi voditelji. Kancler je nad dve uri razpravljal s predsednikom in podpredsednikom zima-
V NEKAJ V
TAU
Haag, 3. sept. (AFP). Holandsko zunanje ministrstvo je objavilo, da je bila holandskim oblastem v Berlinu izročena skupina Holandcev, ki so jo v Sovjetski zvezi izpustili na svobodo. Po običajni ugotovitvi identitet se bodo Holandci takoj vrnili v do-
Finančna pogajanja z Madžarsko
Beograd, o. sept. (Tanjug). Vodja madžarske delegacije na finančnih pogajanjih z Jugoslavijo, ki se bodo jutri zače'a v Beogradu, minister za zunanjo trgovino Laszlo Hay, je napravil danes protokoiarn; obisk članu zveznega izvršnega sveta Mij alku Todoroviču, k: bo vodil jugoslovansko de.egac.jo na teh pogajanjih. Z ministrom Hayom so bili tudi ostali členi madžarske delegacije.
Naši novinarji v Bolgariji
SOFIJA, 5. sept. (Tanjug). Po bivanju v Plovdivu, kjer je prisostvovala otvoritvi velesejma, je jugoslovanska novinarska delegacija danes odpotovala na obisk v druge kraje Bolgarije, kjer bo obiskala Dimdtrovgrad, novo industrijsko mesto Staro Zagoro. Burgas in Varno. Delegacija se bo 8. t. m. vrnila v Sofijo, kjer bo prisostvovala proslavi državnega praznika 9. setptembra. Na Doti po Bolgariji so jugoslovanski novinarji povsod deležni prisrčnega sprejema.
London, 5. sept. (AFP). Britanski premier je danes predsedoval seji ministrov oboroženih sil, katere so se udeležili načelniki štabov vseh treh vrst orožja. Seja je bila neposredno po sestanku britanske vlade, ki je trajal tri ure. Sodiijo. da je vlada proučevala možnosti za skrajšanje sedanjega dveletnega obveznega vojaškega roka.
Rabat, 5. sept. Francoski generalni rezident v Maroku general Boyer de la Tour je nocoj obiskal sultana Ben Arafa.
Kairo, 5. sept. (AFP). Kakor se je zvedelo, se bo bivši tunizijski minister in generaini sekretar Neodestura Šalah Ben Jusef, ki je doslej živel v Egiptu, 9. t. m. vrnil v Tunizijo.
Santiago de Chile, 5. sept. (Reuter). Glavni sindikat delavcev je odpovedal generalno stavko, ki je bila za danes napovedana v Cileju. Ta sklep je sprejel, ker je skupščina v soboto sprejela izredni zakon, ki daje izvršnim oblastem izredna pooblastila za borbo proti delavsk:m stavkam.
njepolitičnega odbora ter predsednikom odbora za zunanje zadeve v Bundesratu, ki so tudi v zahodnonemški delegaciji, katera potuje v Moskvo.
Zahodnonemško zunanje ministrstvo je danes objavilo, da bo Adenauer s približno 70 člani zahodnonemške delegacije odpotoval v Moskvo s posebnim letalom v četrtek med polosmo in poldeveto uro.
Lesno industrijsko podjetje Ajdovščina
bo dne 8., 9. in 10. septembra 1955 razprodajalo
VPREŽNI VOZNI PARK
6 konj, 4 težke vozove gu-marje, več lahkih in težkih navadnih voz primernih za gozdna dela. vleke sani. vprego ter ostale konjsko opremo Dalje razne stroje kot: slamoreznico, ročno stiskalnice za seno, mlin za konjsko zob itd. Razprodaja se bo pričela ob 9. uri. Interesenti si predmete lahko ogledajo dnevno od 10. do 12. ure, vse informacije pa se dobe v komercialnem oddelku podjetja.
Uprava podjetja.
KNJIGOVODJO
*	sposobnega za knjiženje, išče
KOBILARNA TURNIŠČE PRI PTUJU.
Nastop takoj ali po dogovoru. Osebe s prakso v kmetijskem knjigovodstvu imajo prednost. — Stanovanje preskrbljeno. — Lastnoročno pisane ponudbe s kratkim življenjepisom in z navedbo dosedanje zaposlitve pošljite na gornji naslov, pošta Ptuj, p. p. 48 — Plača po uredbi.

MEDNARODNI ŠAHOVSKI TURNIR V GÖTEBORGU
Fuderer vztraja na tretjem mestu
Bronstein premočno vodi — Robar še vedno na polovici
Do slovesne razglasitve rezultatov bomo vsakemu udeležencu vpisali še osem ali devet rezultatov: l, »/* ah 0. Ce kdaj. tedaj gre sedaj pa zares vsem. razen šestim, sedmim mojstrom na dnu lestvice. ki se morajo hočeš nočeš sprijazniti z zlo usodo. Za vse ostale pa v zadnjem finišu velja: zaigrati na vse ali nič in morda v zadnjem trenutku le še ujet: vlak za turnir kandidatov ali pa nikakor ne dopustiti, da bi se ga znebil-i iz vodeče skupine in kot tekmeca za eno izmed prvih devetih mest
Po treh petinah turnirja kaže lestvica naslednji vrstni red: Bronstein 8 (1. —). Panno 8, Fuderer 7.5 (—). Keres in Pilnik 7 (—). Iiivicki 6.5 (—). Spaski, Petrosjan in dr Filip 6 (—), Rabar 6. Szabo 5.5	(1). Pachman 5	(2).
Guimard 5 (1, —). Najdorf 5 (—). Bisguer 5, Siliva 4.5. Stahlberg in Geller 4 (1. — ) Unzicker 4, Medina 3 (3) in Donner a točke.
Boj za prvo mesto pravzaprav ni več zanimiv. Po porazu Panna
proti Keresu se je Bronstein otrese! mladega spremljevalca, partijo proti Pachmannu pa je s kmetom več verjetno uveljavil do zmage in tako povečal prednost pred tretjeplasiranim Fuderer jem na točko in pol (Panno še namreč n:	bil prost). Bronstein je
sploh nenadkriljiv z belimi figurami. Doslej je z njimi pregazil še vse nasprotnike. Marsikoga zanima že sedaj, če bo Fuderer prot: njemu kot črni v predzadnjem kolu le obdržal ravnotežje.
S tremi zaporednimi učinkovitimi zmagami, zabeljenimi z žrtvami in hladnokrvnim.: »sprehodi« kralja, z natanko preračunanimi kombinacijami jn mainimi napadi, se je Fuderer vsidTal na tretjem mestu. Po naši računici bi moral naš »velemojster in spe« v naslednjih, treh partijah proti Sza-bu. Donnerju in Petrosjanu požeti 2 točki, kar b: bilo za ta teden dovolj za pripravo na srečanja s sovjetskimi mojstri.
Rabar si — kakor pravijo poročila iz Göteborga — z manj srečno roko prizadeva priboriti
PRED STARTOM PRIMORSKIH NOGOMETAŠEV
Na nedavnem sestanku nogometnih društev Primorske v Šempetru pr: Gorici je bilo sklenjeno pričeti s tekmovanjem v novoustanovljeni primorski ligi v nedeljo dne 18. septembra. Obenem je bil sprejet sklep, da se gori-ški podzvezi pridruži tudi koprska podzveza, ki naj bi obe tvorili skupno primorsko nogometno ligo. Važna je tudi odločitev, da bodo morali vsi klubi obvezno tekmovati tudi z mladinskimi ekipami — vsakokrat pred članskimi. Te tekme bodo štele za točke in bodo prav gotovo koristile razvoju mladih nogometašev na Primorskem Ce katero koli društvo na tekmovanje ne bo prišlo tudi z mladinskim moštvom, bo kaznovano.
V enotni primorski ligi bodo tekmovali naslednji klubi: Branik (Solkan). Piran — bivša člana republiške lige, Primorje (Ajdovščina), Rudar (Idrija), Olimpija (Bertoki), Anhovo. Jadran (Dekani) in Partizan (Šmarje pri Kopru), izven konkurence pa še Nova Gorica II. in Koper H.
Po vsem tem lahko računamo, da bodo zadnji sklepi nogometnega vodstva'na Primorskem rodili dobre sadove, z ustanovitvijo nove skupne lige za primorska društva pa smo storili nov korak za boljši razvoj nogometa po primorskih krajih	H- K.
NOGOMET MED LJUBLJANO IN VRHNIKO
Na pobudo TVD Partizana iz Loga pri Brezovici se je pred tremi tedni začelo zanimivo prvenstveno tekmovanje podeželskih nogometnih moštev iz Dobrave, Horjula, Podpeči, Loga in Vnanjih goric ter enajstorice Usnjarja II z Vrhnike. Do konca septembra bodo ta moštva odigrala jesenski del tekmovanja, nadaljevala pa ga bodo prihodnjo spomlad. Za zmagovalca je
pripravljen prehodni poka) Usnjarja z Vrhnike.
Po do sedaj odigranih tekmah vodi Partizan iz Loga pred Usnjarjem II in Dobravo.
Vzporedno s tem tekmovanjem teče tudi tekmovanje pionirskih moštev gornjih društev (razen Podpeči in Dobrave), toda z udeležbo pionirske enajstorice iz Borovnice. Za zmagovalca teh tekmecev je namenjena prehodna zastavica Partizana iz Loga.
Po treh odigranih kolih zavzemata najboljše mesto Borovnica pred ekipo loškega Pa.Uzana in vrhniškega Usnjarja.
S tema dvema konkurencama je ustvarjena dobra osnova za medsebojno športno udejstvovanje nogometnih privržencev med Ljubljano in Vrhniko. Razen igralcev se vse bolj zanimajo za te tekme tudi gledalci.	V. K.
NOVA PLANINSKA POT K UTRUJENEMU STOLPU
Po naših planinah je vedno več dobrih, lepih in tudi novih poti, ki povezujejo čimveč najlepših krajev In kotov po njih. Povsod je zdaj lepo, posebno pa še v teh dneh, ko se poletje nagiba v zgodnjo jesen in so tudi planinci učakali najugodnejše vreme.
Na Kriških podih pri Pogačnikovem domu je za vsakega ljubitelja gora pravi raj. Zato je komisija za planinska pota na-posebno planinsko pot. kt
SVETOVNO PRVENSTVO V KEGLJANJU
Likovnik — peti
Essen, 5. sept. Včeraj dopoldne so bila zaključena na svetovnem kegljaškem prvenstvu tekmovanja posameznikov, popoldne pa so se začela po ekioah.
Na asfaltnih kegljiščih so dosegli največ uspehov udeležene iz Vzhodne Nemčije mad katerimi je njihov mladi reprezentant Luther z veliko premočjo zasedel prvo mesto pred Avstrijcem Heid-vogelom. Najboljši Jugoslovan je bil Avgust Likovnik, ki je z 856 podrtimi keglji zasedel peto mesto in pustil za seboj vse Francoze. Švicarje, Cehe, Nemce in ostale. Dosedanji svetovni prvak Avstri-’ jec Baierl je prišel kemaj na 41. mesto. Favorit v tej disliplini Ceh Hlanička si je priboril osmo mesto.
Na tekmovaniu na stez-»h bowling jugoslovanski udeleženci niso mogli poseči v od'očitve. V tej disciplini so dosegli najboljše rezultate Finci in Švedi.
Izidi posameznikov na asfaltu: 1. Luther (V N) 886. 2. Heidvogel 'A) 866. 3. Gross 865. 4. Gretner (oba V. N.) 863. 5. Likovnik (J) 356, ... 9. Kombolj 835. ... 12. Smoljanovič 825, 13. Martelanc 823, 15. Kobal 813. 19. Pogelšek (vsi T) 808
V ekipnem tekmovaniu za ženske tn moške =o do zdai v vodstvu Vzhodni Nemci pred Jugoslovani.
vodi s Sedla med Pianjo in Razorom k posebnosti naših gora, k tako imenovanemu — Utrujenemu stolpu. — Od Sedla je U-trujeni stolp oddaljen komaj 15 do 20 minut, pot pa je izdelana tako vzorno, da lahko vsakdo brez nevarnosti doseže cilj. Vsem obiskovalcem toplo pripore camo, naj si ogledajo to svojevrstno mikavnost naših gora.
V	III. kolu košarkarske lige
so bili v nedeljo zvečer doseženi še tile izidi: Lokomotiva — Crvena zvezda 59:47 (26:33), BSK — Mladost 69:61 (35:30), Ljubljena — Maribor 81:72 (40:48).
V	tekmovanju za državno prvenstvo v waterpolu in plavanju je splitski Jadran doma premagal korčulansko ekipo KPK 4:0 (2:0). Tudi v plavalnih disciplinah je bil zmagovalec Jadran z 88:54 točkam. Nov državni rekord na 200 metrov prsno za ženske je -na tem mitingu postavila Jeričeviče-va (KPK) s Časom 2:59.5.
V	Kölnu je nemški atlet Fütte-rer Izboljšal evropski rekord na 200 m in dosegel čas 20,6.
mesto med prvo devetorleo. V partiji s «paškim je klonil, toda v zameno za ta poraz je »naklestil« sovjetskega prvaka Gellerja in si tako spet priboril svojih 50 odstotkov. Kaže. da se bo skupno s Szabcm in Pachmanom boril za deveto vstopnico za turnir kandidatov (računamo, da bo dr. Filip še zaostal). Ta teden igra Rabar z Bronsteinnom (kot beli) in Fachmännern (kot črni), nato pa se bo ob prostem dnevu spočil za važni srečanji z-Medino m Bisguierjem. preko katerih naj b- si s točko in pol, če že ne z obema, utrl pot med zmagovalce turnirja.
Ze sedaj je jasno, da bo 11 točk, to je dve zmagi nad 50 odstotkov, zadostovalo najuspešnej-š:m mojstrem za korak bliže k dvoboju z Botvinikcm. S pol točke manj pa bo verjetno več igralcev delilo mesto, tako da bo turnirski pravilnik dodelil le nekaterim preostali prostor na turnirju kandidatov.
»
Ne dvomimo, da Fudererju ne bi uspel pričakovani podvig. Iz devetih srečanj bo gotovo nabral 3 in pol točke in si tako zagotovil mesto na turnirju, na katerem je doslej od Jugoslovanov sodeioval samo Giigorič. Drugače Rabar. Naš drugi zastopnik mora za enak uspeh dobiti v 8 partijah 5 točk, kar je seveda težavnejša naloga. Morda jo bo le uspešno rešil v svoje in naše zadovoljstvo.
D. B.
*
Izmed medtem odigranih prekinjenih partij so se tri končale naslednje: Bromstein : Pacnrtan in Szabo : Guimard rečni, Geller : Medina pa 1:0.
Na mladinskem atletskem tekmovanju Jugoslavije v Titogradu
je drugi dan zmsgl v metu krogle (5 kg) Cihal (Kočevje) z metom 14.55, razen njega pa sta se uvrstila med zmagovalce še dva člana Kladivarja. in sicer v teku na 2000 m Lorger s časom 6:02.1 in Lešek ob palici s 3.90 m.
V	Sarajevu se je pozno v nedeljo končalo mednarodno padalsko tekmovanje med Jugoslavij -Francijo in Italijo. Po vseh treh disciplinah (skoku s 6€0 m na cilj. skoku s 1500 m z oviro in skoku z 2<'MM) m v prostem padci:? je zmagala ekipa Jugoslavije I. (Damjanovič. Miličevič. Lutovac s skupno 1.377.12 točke pred Francijo (1328) in Jugoslavijo II (1321). Italijani so daleč zaostali z dobrimi 350 točkami. Kot posameznik je bil prvi v plasmaju Jugoslovan Damjanovič s 554.32 točke pred Francozom Boussiescm ir. Miličevičem.
Izjava PK Triglava
V	zvezi z nedavne ob;uvijen-: članki v slovenskem časopis:u o nepravilnostih na republiškem plavalnem prvenstvu daje naš klub naslednjo izjavo:
»Našemu klubu se očita, da so plavalci na progi 40o ci crawl med moškimi, med katerimi so bili od sedmih finalistov št.rje naši člani, tekmovali nešportno. Tekmovalci Triglava niso mogli doseči več, kakor mesta od četrtega do sedmega in so zato tudi plavali za njihovo zasedbo. Res je, da so to opravili pod svojimi zmožnostmi, vendar je razumljivo, da zaradi bližnje odločilne štafete piso trošili moči na progi, kjer so jim bila deista že zagotovljena. Mislimo, da to m bilo nešportno, kajti v takem primeru bi moralo biti vsako moštvo, pa tudi nogometno, kadar zapre igro, kritiziramo zaradi nešport-nosti. Nasprotno, v takem primeru gre za pravilno taktiko.
Po mnenju piscev teh člankov je sporno in dvomljivo tretje mesto štafete Triglava II, ki je vplivalo na končni plasma ekip. Naše društvo ne želi, da bi mu kdor koli lahko očital, da je nezasluženo zasedlo drugo mesto — po zaslugi petoplasirane štafete 2pk Ljubljana. Lepa in poštena borba dveh nasprotnikov Kamnika in Triglava ne bi smela hiti skaljena s kakršnim koli madežem. Zato predlaga naš klub, naj se finalna točka, in sicer šafeta na 4 X 200 an crawl za moške razveljavi in odplava na novo. V tej disciplini smo pripravljeni nastopiti v vsakem kraju — v času do 15. septem. Tako bomo lahko dobili natančno sliko o moči posameznih klubov in pravilnem plasmaju ekip. Glede na to pozivamo PZS, 2PK Ljubljano in PK Kamnik, naj podajo javne izjave o tem predlogu.
Prepričani smo, da bodo slovanski klubi tako lahko odstr i.iiU senco, ki naj hi bila po mnenju piscev padla na slovensko pia-valno prvenstvo«.
PK Triglav, Kranj
»Ali jo bo odstranil Ivan? Kaj praviš Nikola?« ga je vprašal Dule-Dudule. To vprašanje je mučilo vse prisotne.
»Bo, vsekakor! In sicer kar z železnim drogom, kako naj bi drugače!« je rekel starec ponosno kakor človek, ki tudi sam sodeluje pri velikem početju.
»Ali bo takoj z železnim drogom?« ga je vprašal sedaj resno zaskrbljen Dule-Dudule, ki je gledal trenutek proti Ivanu, trenutek nato pa v strička Nikolo s prestrašenim in nestrpnim gledom.
»Se- J- o! Ne bo menda čakal na tebe?« mu je od rail starec »At-	a ti je padlo srce v hlače, zbeži v slivnjak!«
. »Res je, ljudje, jaz se bom skril, vi pa, kakor je vaša volja!« je rekel Dule in ne da bi se obotavljal, odšel v slivovk. spodaj ob koncu vaškega pašnika.
Tudi ostali so se zamajali in odšli za njim.
»Ima Dule prav! Vrag ve, kaj se more pripetiti!«
»Ako že mora on sam, ni treba, da bi še mi trpeli!« jim je pojasnjeval Dule, ko so ga došli vaščani in opravičevali svoj umik
»E. nikar tako, Dule!« se je oglasila sedaj Djordjeva mati, Deva, ki je na glas. da bodo odstranili bombo, prišla med prvimi »Nikar tako. dragi, tudi njega je rodila mat5 in Velja več, kakor vsi mi tukaj! Da bi bilo prav, bi ti Dule moral odstraniti bombo in ne Ivan!«
»Kaj ne, kaj ne? Praviš, da bi bilo prav, ako bi poginil Srb in ne Hrvat, a?« se je zadrl nad Devo.
»E, bilo bi bolje, da pogine tak Srb. kakršen si ti, kakoT pa Hrvat, kakršen je Ivan!« je odvrnila Deva. »In vi ljudje?« se je obrnila k vaščanom.
»Tako je, ni kaj reči!« se je oglasilo naenkrat nekoliko glasov starcev.
»Naj bo, Deva, naj bo!« si je govoril Dule na svoj način, tiho v prsa, tako da ga ni nihče slišal.
»Glejte, sedaj bo!« je vzkliknil eden izmed vaščanov, gledajoč proti cerkvi.
Pogledi so se uprli v tej smeri. Čakali so brez diha na nadaljnji razvoj.
Ivan je postavil vzmet na vijak in zamahnil s kladivcem. No, roka mu je na pol poti obstala nekaj trenutkov v zraku. Zatem jo je odmaknil, kakor da se je premislil v zadnjem trenutku.
»Tudi on nima poguma!« je rekel zlobno Dule-Dudule, ki je ležal na trebuhu v travi pod slivo.
»Da, nihče ne umre rad!« je odvrnila Deva. ki je čakala kakor drugi, kaj se bo zgodilo, ne da bi se zganila.
Ivan je parkrat globoko vdihnil zrak Poskušal se je nekoliko pomiriti od razburjenja spričo strašne negotovosti početja, ki ga je trenutek prej hotel dokončati Pogledal je navzdol Stric Nikola in Jovo sta stala drug poleg drugega in gledala proti njemu. >
»Alj kaj potrebuješ?« je vprašal starec.
Ivan si je otiral z rokavom srajce oznojeno čelo.
»Daj mi iz moje torbe oni veliki francoski ključ!« je dejal.
Starec se je naglo vzpel po lestvi in mu ponudil zahtevano orodje.
»Ako ga bo prijel, bo dobro!« je rekel Ivan zadovoljno. »Zakaj se že prej nisem spomnil?« je pomislil in pritegnil z vso močjo Napenjal se je, na vratu so mu izstopile žile, v obraz mu je udarila kri Zatem se je globoko odhrknil in brez moči spustil roko, ki je še krčevito oprijemala orodje.
»Ne gre, Ivan?« ga je sočutno vprašal starec.
»Ne, ne gre brez kladiva!« je dejal Ivan in vzdihnil.
V sadovnjaku zbrani ljudje so se zopet vznemirili. Ko je prodrlo do Ivana to mrmranje, se jih je zopet spomnil. Nanje je namreč popolnoma pozabil med svojim nevarnim delom. Kri mu je udarila v obraz, ki je zažarel. Sedaj je prvič začutil poglede ljudi, kakoT da bi ga žgali.
»Oh,« je pomislil Ivan, »aii naj se po tolikem času osramotim pred temi ljudmi? Morda jaz, vodja podgrmeških diverzantov, o katerih prepevajo vaška dekleta pesmi, starejši pa predejo v dolgih zimskih večerih lègende o njihovem junaštvu, s katerimi jim hvaležni ljudje vsak dan pletejo venec slave, morda jaz, morda jaz?!« je mislil Ivan in se jezil sam nase, ko je opuščal prejšnje hladno razmišljanje strokovnjaka. Za tako delo, za tako početje je potrebno več kakor to, je mislil. Trudil se je, da bi pozabil vse drugo, da bi mu ostali pred očmi samo dve stvari: potreba po razstrelivu in ljudje, ki so tamkaj spodaj v slivnjaku z legendami o njihovem junaštvu, ki jih sedaj ne sme z ničemer skaliti Pogledal je proti slivnjaku in skozi razredčeno vejevje opazil na nekem kraju Devo med več starejšimi.
»Ali je prišel Čerim, tetka Deva?« ji je zaklical s cerkve zategnjeno in prijateljsko prisrčno.
»Ni ga, sinko! Že tri noči ga čakam!« mu je odgovorila Deva, kmetica srednje starosti s črno ruto na glavi.
Ivan ji ni ničesar več rekel. Ko je slišal njen odgovor, se je odločil, da za trenutek konča svoj poizkus z bombo. Kakor da se sedaj poslavlja od Deve, njihove druge matere, se je spomnil zadnjega srečanja ž njo, ko so ji tik pred ustaMco ofenzivo zorali njivo in posejali seme v zemljo, da bi se ga ne polastil sovražnik, veselega srečanja z ovenelo vdovo v zori na že zorani in posejani njivi, solz ponosa in žalosti obenem v njenih objokanih očeh: