DOMOVINA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER Ko. 00 CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY MORNING, APRIL 27TH, 1932 LETO XXXIV —VOL. XXXIV Zanimive vesti iz življenja naših ljudi po ameriških naselbinah Birmo bodo imeli v slovenski fari v Willard, Wisconsin, dne 2. j^aja. Tamojšno slovensko cer-*ev je lepo prebarval rojak John s'iedic ml. V naselbinah severne Minne-sote je v teku že dlje časa akci-za stvoritev zveze vseh jugoslovanskih organizacij. Imamo Ze Publikacijski odbor, v kate-1n°m so zastopana društva S. N. J., K. s. K. J„ J. S. K. J., | s. P. Z., H. B. Z., in S. H. Z. Konferenca zastopnikov vseh c'l-uštev se bo vršila 1. maja na ^hisholmu. Provizoričen prodani vsebuje med drugim tudi sledeče: razpravljanje o problemih bolniških skladov; vprašaje asesmentov, akcije proti izkoriščanju članstva in delavstva v splošnem, kampanja za zavarovanje brezposelnih delavcev. e to pač zanimiv poskus spraviti članstvo raznih organizacij k skupni akciji, in menda prvi te Vl'ste med našimi ljudmi v Ameriki. Sramotna pega Amerike je slučaj Mooneya. Nameravani bojkot Californije 2000 mestnih delavcev bi bilo ob zaslužek, da niso policisti vzeli precej znižanih plač Senat bo poslovanje new-yorske borze te dni temeljito dal preiskati Washington, 26. aprila. Bančni odsek zveznega senata je na tihem upeljal preiskavo, ki naj dožene, kako se je nepostavno poslovalo na newyorski borzi, kjer je leta 1020 nastal krah, katerega še danes čuti vsa dežela. V operiranje borze so bili zapleteni prominentni finančni-iki in politikarji. Posebno bo pre-liskava naperjena proti takozva-!nim "špecialistom borze." Bančni odsek senata se je danes zbral !k plenarnemu zasedanju, da se naredi načrte, na kakšen načinj I začeti s preiskavo. Predlagalo se l je tudi, da se zapleni borzne knjir' ige, ako drugače ne morejo priti Al Smith je zmagal v Massachusetts in Pennsylvaniji. Butler poražen Bcston, 26. aprila. V pred- Skoro bi se pripetilo zadnji teden, da bi bilo 2,000 mestnih delavcev ob delo. Vzrok je ker je vsepovsod pomanjkanje denarja, in je v takih razmerah mestni vladi skrajno težko obdržati na delu delavce. Kot smo že poročali, znašajo zaostali davki nekako šest milijonov dolarjev. Tega denarja ni, torej ga tudi mesto ne more dobiti, ker ljudje davkov ne plačuje. Plačati jih pa ne morejo, ker — nimajo. Poleg tega je nastal v blagajni okrajnega blagajnika, republikanca Collistra, primanjkljaj, ki znaša skoro $700,000,00. Kam je zginil denar, nihče ne ve, toda bodo dognali ekspertni državni preglsdovalci knjig, ki so že 14 dni na delu in bodo iskali vse tja do 1. junija, da doženejo, kdo je ukradel denar. Ogromne tisočake stane tudi ta preiskava! Da more mestna vlada ob takih Za delegata društva sv. Ciri-la in Metoda, J. S. K. Jednote v C;*lumet, Michigan, sta bila izmena Mr. Peter Mihelič in Mr. J°hn D. Zunič. Prvi je predsednik, di 'ugi pa tajnik društva. V Bakrenem rudniku v Calu-^etu je nevarno pobilo rojaka ^ath Brula. Nahaja se v nevar-nem položaju v bolnici. V Chicagi je umrl rojak An- eJ Horij, doma nekje s Primorskega. V Chicagi zapušča SoProgo, dva otroka in brata. Mary Zakrajšek , iz Elkhart, ^oiana, si je zlomila roko v za-fe«tju. Zdravi se v bolnišnici. stotam je padla rojakinja Josephine Smole t?ko nesrečno, da si Je zlomila roko v komolcu. liforniji, skuša se vplivati na ljudi, naj ne potujejo v Californi-jo. In ko je kongresman Blanton iz Texasa, se pohvalno izrazil se o governerju Rolphu, je vstal kongresman La Guardia iz New Yorka in rekel: "Noben pošten človek ne more brati zapisnika Mooneya obravnave, ne da bi se ga prijel čut. sramote in protesta. Wickersham komisija je dala vso zadevo preiskati, in poročilo je bilo tako sramotno za califor-nijsko justico, da so poročilo uničili. Mooney slučaj je sramotna pega za ameriško justico." —-o- Pasja zgodba Starši Hermana Samporo so se pritožili, da je njih sina popa-del neki pes, ki ga lastuje Edward Bell, 1914 Central Ave. Poslan je bil policist Martin, da preišče dogodek. Ko je prišel v stanovanje lastnika dotičnega psa, je pes tudi policista pošteno čavsnil v noge. Posledica je, da se nahajata fantek Samporo in policist v bolnici, pasja mrci-na je bila pa ubita. Podkupljeni časnikarji New York, 26. aprila. Kon-LaGuardia je danes, j^ed senatnim bančnim odsekom da so bili časnikarji new-finančnih časopisov bo-podkupljenima so pisali v i mahinacijam borznih po- Sredovalcev in mešetarjev. Trdi ?e> da so gotovi časnikarji dobila $250,000 za svoje delo. La-, uardia, je prinesel v sobo ban-Crie£a senatnega odseka polno razmerah sploh koga še najeti za delo, je pravi čudež. Medtem so pa pritisnile tudi dobrodelne družbe, ki izjavljajo, da nimajo več denarja na razpolago. Tedensko morajo podpirati 19,000 družin. Za Community fond se je zbralo lanskega novembra skoro $6,-000,000.. Pravijo, da ni več denarja, Pot,umvao zbijali privatniki, ki so nabrali $500,000, mesto je dalo $800,000, okraj je dal $1,250,000, toda dobrodelne družbe pravijo, da nimajo denarja. i ' Takoj ko je nastopil vlado novi župan Ray T: Miller je pre-prosil governerja White, da je žavne zbornice, ki naj dovoli, da mesto izda bonde, s katerimi naj se dobi denar za brezposelne. Državna zbornica je to naredila, poleg tega, da je določila, da se del gasolinskega davka vporabi za brezposelne. Takoj pa, ko je prišel denar, se .je vnel prepir. Župan Miller je bil mnenja, da $800,000, ki se dobi za gasolin-ski davek, naj gre v mestno blagajno, da se stem denarjem plačuje brezposelne delavce, ki lahko dobijo delo in če delajo, jih potem dobrodelne družbe ne bodo podpirale. Toda dobrodelne družbe pa so trdile, da absolutno potrebujejo teh $800,000 za podporo brezposelnim d r u ž i n a m. župan Miller je naredil začuden cbraz. Vprašal je dobrodelne družbe, kaj je boljše, ali delavci, ki delajo in služijo, ali pa dobrodelnost? Kajti če dobijo dobrodelne družbe denar od gasolinskega davka, ga mesto ne bo dobilo, in bo imelo torej toliko manj denarja za delavce na razpolago ! Očivdno je, da dobrodelnim družbam ne bi bilo treba podpirati delavcev, če bi delali. Dela pa dobiti ne morejo, če dobrodelne družbe vzamejo $800,000, kar bi morala dobiti mestna blagajna. Ker pa ima končno besedo pri tem mestna zbornica, in ker imajo v njej večino republikanci, je mestna zbornica določila, da dobi $800,000 vodstvo dobrodelnih družb, in župan Miller si je umil roke. Očitno je torej, da mesto ne bo moglo oddati več novih del, ker so mestni blagaj- $800,000. Tako se torej dela! Vsak delavec veliko raje dela in služi svoj lastni denar, kot pa sprejema miloščino od dobrodelnih družb. V tem je imel Miller I popolnoma prav, ko je zahteval denar za mestno blagajno, toda je bil nadglasovan. 1 Ker nima mesto torej omenjenih $800,000 na razpolago, je sledilo iz tega ne samo, da ne more nihče več dobiti nadaljnega dela, pač pa da se mora odsloviti tudi mnogo sedanjih uslužbencev od dela. Da so pa vsaj sedanje uslužbence pridrži na delu, je prišel župan Miller na idejo, da se policistom zniža plača. Policisti so dobro plačani, in doslej niso dobili še nič znižanih plač, razven da ob počitnicah ne bodo dobili plače. Direktor Merrick je apeliral na nje v ponde-ljek, da prostovoljno sprejmejo pctinpol procentno znižanje plač, kar so policisti in ognjegasci tudi storili. In ni to majhna žrtev policistov. Kajti darovati morajo gotovo svoto za Community fend vsako leto, prispevali so $2,-500.00 za mleko za sirotne otroke, vzeli so jim denar, ki bi ga sicer dobili ob počitnicah, uniforme jih veljajo precej, in sedaj še znižanje, znese nekako $750.00 na leto za policista. 'na sled divjim špekulantom z denarjem. Med onimi, ki so v letu ; 1929 zgubili velike svote na borzi, ko so priredili pogon takozva-ni "medvedi," se nahaja tudi John Raskob, načelnik eksekuti-ivnega cdbora demokratske I stranka. S svojimi tovariši je zgubil baje $32,000,000. Doti-čne izpovedi sta podala senatnemu odseku dva člana borze, ka-jtera so dolgo iskali, a končno sta I se sama pojavila. Pričakuje se te dni zanimivih odkritij o borznem poslovanju. Preiskava bi morala biti upeljana že v letu ; 1929, ko se je začel prvi pogon na borzo. predsedniški velivni borbi ki se je včeraj vršila v državi Massachusetts so kandidati Al Smitha sijajno zmagali. Senator David I. Walsh, ki je deloval za Smitha, je dobil 71,649 glasov napram županu Curleyu, ki je deloval za Rcosevelta, in ki je dobil 25,638 glasov. Glasovi niso še vse prešteti. Iz vseh krajev države Massachusetts se poroča, da so bili povsod izvoljeni delegati, ki bodo na demokratični predsedniški konvenciji podpirali Al Smitha za predsednika. Delegati Roosevelt fakcije so vsi propadli. Videti je, da-Kbo država Massachusetts poslala na demokratično predsedniško konvencijo 36 delegatov, ki bodo obvezani voliti za Smitha. Demokrate sta vodila za Smitha governer Ely in zvezni senator Walsh ter Marcus Cclidge, dočim je podpiral Roosevelta župan mesta Bostona — C ur ley. Na republikanski sklical izvanredno zasedanje dr-1 ni dobrodelne družbe odnesle S tem denarjem f pa, kar bo znašalo znižanje policijskih plač, bodo lahko ostali na .delu drugi mestni delavci, in so tako policisti prihranili najmanj 2,000 potrebnim delavcem delo, dočim na nova dela v očigled danih razmer, niti misliti ni. ®«rinj0 dokazov, ki trdijo, da so ^snikarski poročevalci dobili *286,000 za svoje delo. Ti poro-Ceyalci so imeli navado pisati sipine članke o tej ali oni kompasi, kako izvrstno posluje, kar imelo za povod, da je prevar-javnost začela kupovati del-tllCe. ki niso imele nobene podla • Ko je stvar prišla na dan, so ^veda. vsi zgubili denar, in na-ala je kriza. Ti dokazi so vsi letom 1928, dočim se za Poznejše dogodke še ne ve. Mestni stadion Zupan Miller je poslal vodstvu ^aseball kluba pismo, v kate-em poživijo vodstvo, da začne z . °v° obravnavo glede najema j^tnega stadiona za baseball l Prostor, kjer se sedaj vrše aseball igre, ni zadosti velik, in J^njič je moralo biti zavrnjenih n°go sto oseb radi pomanjka-•)a prostora. V mestnem sta-yl0nu je prostora dovolj za vse. Zr°k,da vodstvo baseball kluba vzelo prostorov na stadionu ,e> ker mesto želi narediti pogodil le za 25 let,a vodstvo baseball , Llba pa za 40 let. Mogoče se bo-£ začela sedaj nova pogajanja. ,Grška republika je odpra-la zlato veljavo. Policijski tiketi Direktor javne varnosti, Merrick, je izjavil, da on absolutno ne sprejme nobenega policijskega tiketa, ki ga dobijo kršilci avtomobilski postav, da bi ga "sfiksal." Niti največji njegov prijatelj bo pri njem naletel na gluha ušesa. Enako so dobili policijski prosekutorji povelje, da ne smejo "fiksati" policijskih ti-ketov. O tem bodo odločevali le sodniki. "Preganjana nedolžnost" V četrtek večer, 28. aprila, točno ob 7:30 se vršijo vaje za igro "Preganjana nedolžnost," katero vprizori društvo Waterloo Grove, št. 110 W.C. Vaje se vršijo v Slovenskem Delavskem Domu. Prosi se vse igralce in igralke, da se gotovo udeležijo ob pravem času. Na operaciji Mrs. Ana Plese, 1447 E. 53rd St. se je podala v Womans bolnico na operacijo. Prijateljice jo lahko obiščejo. Mlada Slovenka bila rešena deportacije Meseca februarja je dala na-selniška oblast ameriške vlade prijeti Miss Justino Zakrajšek in Mrs. Ano Brodnik, njeno sestro, in je obe obdolžila, da sta prišli napačnim potom v Zedinjene države. Obe sta bili obsojeni v deportacijo. Justina in Ana sta se nahajali nekako štiri leta v Ameriki ,in sta bili od nekega poznanca zatoženi. Deportacija bi se morala kar v naglici zgoditi. Deportacija pomeni,.da se do-tična oseba ne sme nikdar več Vrniti v(^edinjene države. Pri tem pa je začelo posredovati uredništvo, '"Ameriške Domovine." Mr,s. Aiia Brodnik je poro- Enajst Slovencev graduira v Barberton višji šoli Marsikdo bi mislil, da le v Clevelandu pohajajo otroci slovenskih staršev v višje šole, toda naše sosednje slovenske naselbine so ravno tako naprej v hrepenenju za višjo izobrazbo kot metropola v Clevelandu. Zlasti se v tem odlikuje naselbina v Lo-rainu in v Barbertonu. Dne 12. Policija, poroka, uporni župljani in piketi Včeraj zjutraj sta se poročila 21 letna Lottie Kosik in 23 letni Leo Bogus. Toda poroko si bosta zapomnila za vse življenje. Cerkveni obredi so se vršili v cerkvi sv. Ivana Kancija, na College in Professor Ave. Med župnikom in med farani vlada neke vrste spor. župnik je Rev. Kocinski. Baje je nastal spor pred nekaj meseci, ko je škof premetil priljubljenega kaplana Rev. Fosterja na drugo faro, v cena. z ameriškim državljanom. Naj prvo smo dosegli, da Ana Brodnik ne bo deportirana, pač pa je prišlo povelje iz Washing-tona, da lahko prostovoljno odide iz Amerike, ako odide pred 1. majem. To pomeni, da če gre prostovoljno, da lahko naredi prošnjo za povratek. Zopet je posredovala "Ameriška Domovina" s sodelovanjem našega senatorja Robert J. Bulkleya, ki je bil ves čas zelo naklonjen temu slučaju. Mlada Ana se namreč čuti mater, in brutalno bi bilo, v takem času pošiljati iz Amerike. In te dni smo toliko dosegli, da Ana lahko ostane v Ameriki in čaka družinskega dogodka, tako da bo novorojenec ameriški državljan. Njen odhod je bil de-finitivno odložen. Medtem se pa rešuje tudi slučaj Justine, njene sestre. Upamo, da se bo tudi v njenem slučaju doseglo, kar je naj bol j še mogočega. maja se vrši graduacija v Barberton višji šoli, in izmed 160 graduantov te višje šole, je tudi enajst sinov in hčerk slovenskih staršev, in med temi enajstimi sta dve Slovenki "Honor members," to je, učenki z odliko. To stta AnHe železnikar in Mary Onušič.- Imena ostalih slovenskih graduantov so :i 'Florence. Debe-vec, Anne Garbor, Anne Janesh, Mary Jevec, Mary Ocepek, Amelia Penko, Jeanette Troha, John Goranc in Fred Udovich. Vidimo torej, da je med slovenskimi graduanti devet slovenskih deklet in dva mladeniča. Vsem graduantom pošiljamo iskrene čestitke, kot tudi njih staršem in želimo vsem skupaj mnogo uspeha v življenju. Samo štiri dni Mogoče je, da bodo uslužbenci Cuyahoga okraja po 1. maju delali samo 4 dni na teden. Tudi! plačo bi dobivali samo za 4 dni. Okrajni blagajni primanjkuje |$600,000. Ta denar, namesto da' bi šel za plače uslužbencev, mora iti v poseben fond za odplačilo dolgov. Te dni se vršijo tozadevne konference. Avstrijski konzul Albert Reinecke, avstrijski konzul v Clevelandu, je vložil prešnjo za ločitev od svoje žene. Reinecke pravi, daj je bil imeno-Ivan za konzula leta 1928, in da 'ga žena ni hotela spremljati vi 'Ameriko in raje živi v Nemčiji. 'Par se je poročil leta 1919, in ima sina, starega 13 let. i Odobreni kandidati Jugosl. Progresivni klub v Euclidu je na svoji zadnji seji odobril demokratske kandidate za primarne volitve, ki se vršijo 10. 'maja po vsej državi Ohio. Odobreni kandidati so isti, kot jih je odobril-eksekutivni odbor demokratske organizacije. Warren, Ohio, župljani so tedaj šli k škofu, da bi pustil kaplana pri fari, toda nišo bili uspešni'. ,Odted a j sose mnbgi župljani' špijnta,li proti župniku in so postavili'pikfete pred cerkvijo, da zabrani^jo župniku, Rev Kocinskemu cerkvena opravila, ki se dalja časa niso mogla vršiti. Ko je bila včeraj napovedana, poroka Mr. Bogusa, so pa ženske zasedle vse dohode k cerkvi, tako da preprečijo pohod v cerkev ženinu, nevesti in svatom. Poklicana je bila policija. Osem oddelkov policije je dospelo na lice mesta, ki so po 20 minutnem prizadevanju končno naredili dovolj veliko gaz za ženina in nevesto, da sta lahko kora- Nadaljno znižanje plač Mestna zbornica je v ponde-ljek večer na priporočilo župana Millerja znižala plače uslužbencev mestne sodnije za 10 procentov. Policisti in ognjegasci so prostovoljno odstopili 5 in pol procentov svoje plače. Nadalje je mestna zbornica sprejela resolucijo,da se opusti W. 130th St. bus linija. Nadalje je1 bila sprejeta resolucija, da dobrodelne družbe oddajajo svoja naročila tudi neodvisnim groceristom, ne samo verižnim trgovinam. Dobrodelne družbe trdijo, da oddajajo naročila 350 neodvisnim trgovcem. Zbornica ni imela nobenih drugih važnih poslov v i pondeljek. Dr. Euclid, št. 29 SDZ Prosi se članstvo tega društva, da se udeleži izvanredne seje v sredo, 27. aprila, ob 7:30 zvečer v štrumbljevi dvorani. Seja bo v korist društva in članstva.—Mačarol, predsednik. Skupna društva Nocoj se vrši seja skupnih društev fare sv. Vida. Zastopniki in zastopnice so prošeni, da se udeležijo. kala v cerkev. Cerkvenih; opravil ni motil nihče, le po končanih obredih so ženske zunaj cerkve zopet sikale, kričale in žvižgale, dokler ni ženin z nevesto odšel. Do h u j š e g a ni prišlo. župnik, Rev. Kocinski, dol-ži komuniste, da skušajo hujska-ti farane in da so oni odgovorni za nppade. * Ognjegasci v Lannerch, blizu Philadelphije, so zaštrajkali. Zastrupljevalci psov Prebivalci Bridge Ave. v Be-rea so se pritožili, da jim je neki neznanec zastrupil tekom enega tedna 15 psov. Nevarno zbolel V bolniško posteljo se je moral podati rojak Martin žugel, 19701 Shawnee Ave. Nahaja se na domu pod zdravniškim varstvom. želimo mu skorajšnjega ^okrevanja. Tudi dijaki Te dni se je vršilo med dijaki Western Reserve univerze v Clevelandu glasovanje glede pro-hibicije. 110 dijakov se je izjavilo za prohibicijo in 472 pa proti. Obenem so se dijaki izjavili za revizijo tarifa, proti gospodarskemu bojkotu Japonske in za svetovno razsodišče. Washington, 26. aprila. Vedno številnejši postajajo klici protesta, katerega pošiljajo Ameri-; kanci governerju države Californije, ki je odklonil pomilošče-nje Tom Mooneya, ki sedi že 16 let v'zaporih. Vsepovsod se govori o bojkotiranju države Cali-| forriije, sklicujejo se protestna j zborovanja, kongresmani so za-j j čeli dobivati številne brzojave s ' protesti, želja governerja Rolpha, da Mooneyev slučaj končno veljavno reši, se gotovo ni jspelnila. Prav v kratkem se bo pokazalo, če vladat v Ameriki j pravica ali krivica. Vsa znamenja kažejo, da se bo z zadevo, začel pečati zvezni senat. John Mac-Donald, ki je priznal, da je tekem obravnave proti Mooneyu krivo prisegel, se je obrnil na 1 ! senatorja Tydinga, demokrata iz jMarylanda, zahtevajoč, da senat upelje preiskavo. Delavske skupine v ra«znih državah zahtevajo ■ bojkot blaga, ki se izdeluje v Ca-' Novi kvodri Ako dobite v prihodnjih treh tednih nove vrste kvodrov v roke, nikar se jih ne branite. Vlada je dala kovati kvodre, da jih nadomesti s starimi. Novi dvodri nosijo sliko Washingtona. Za-kladniški oddelek vlade trdi, da se sedanji kvodri prej obrabijo, kot so pričakovali, zato bodo tekom treh tednov novi kvodri v prometu. Vest iz domovine i Mrs. Karolina Lesar, 720 E. ( 93rd St. je dobila žalostno vest,! ( da ji je v vasf Zamostec pri So-'g dražici umrl njen ljubljeni oče, ^ star 57 let. Zapušča soprogo, 5 j hčerk in dva sina v domovini, v ] Clevelandu pa hčer Karolino. ] Naj bo ranjkemu mirna domača gruda! , " V bolnico V bolnico sv. Aleša je bil od- , , pel j an v svrho operacije rojak/ I Frank Požar, 3881 E. 112th St. 1 I Za enkrat še niso dovoljeni obiski. I strani je dobil Hoover kot predsedniški kandidat 31 delegatov izmed 34, znamenje, da tudi republikanci niso edini za Hoover-jja. Skoro enako ugodna poročila so dospela iz Pennsylvanije, kjer so se vršile primarne volitve za Smithove in Rooseveltove kandidate za narodno konvencijo. Dočim bolj natančna poročila še niso na razpolago, pa je dobil Smith v 1697 volivnih okrajih izmed 8181 volivnih okrajev v Pennsylvaniji Roosevelt 27,-1969, Smith pa 26,185. Zaenkrat je Roosevelt nekoliko naprej, toda ko pridejo poročila iz drugih krajev, se pričakuje, da bo Smith napredoval,4 dasi končni rezultat še ni gotov. Na republikanski I strani je Hoover zmagal v Pennsylvaniji, dasi tudi ni dobil vseh delegatov. Najbolj značilen pa je v Pennsylvaniji poraz generala Butlerja za zveznega senatorja. Butler je kandidiral kot suhač in povsod povdarjal, da mora prohibicija ostati. Napram j njemu je nastopal proti prohibi-ciji James Davis, bivši delavski tajnik, ki je porazil Butlerja 13:1. V £00 okrajih je dobil Davis 111,392 glasov, Butler pa '45,581. Medtem je pa zmaga Smitha v državi Massachusetts , še bolj razplamtela politični po-. ložaj med demokrati. H AMERIŠKA DOMOVINA" (AMERICAN HOME) Q SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER Published dally except Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko in Kanado na leto tB.50 Za Cleveland, po pošti, celo leto 17.00 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00 Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50 Za Cleveland po raznažalcih: celo leto $5.50; pol leta $3.00; Četrt leta $1.75 Za Evropo celo leto $7.00, pol leta $3.50. Posamezna številka S cente. Vsa pisma, dopise in denarne pošiljatve naslovite: Ameriška Domovina, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, O. Tel. HEnderson 0628 JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd, 1879. No. 99, Wed., April 27th, 1932 Vojaški bonus in politika Kongresman Rankin iz države Mississippi se je glede predloga za izplačilo bonusa bivšim vojakom izjavil sledeče: "Ako bi ta predlog samo povzročil, da se izvije iz ameriškega naroda $2,000,000,000 za bonus bivšim vojakom, tedaj bi bil jaz nasproten temu. In veterani sami ne bi zahtevali kaj enakega. Toda ta predlog bo povzročil še vse kaj dru-zega." In kongresman Fish iz New Yorka je izjavil: "Izplačilo bonusa bi posušilo našo zlato rezervo, padli bi z zlate rezerve, na kateri se sedaj nahajamo, in ameriški dolar bi naenkrat postal vreden samo 30 centov. Prepričan sem, da izplačilo bonusa prinese več škode, kot pa bo koristilo. "Ako se lahko znebimo vsakega dolga, tedaj tudi lahko tiskamo nov denar, da pokrijemo naš deficit v svoti en tisoč milijonov dolarjev, mi lahko tiskamo denar za vse naše potrebščine. Druzega ne rabimo, kot namazati tiskarske stroje, nakupiti par milijonov funtov papirja in tiskati in tiskati. In da bomo nekega dne vsi skupaj, kar nas je v Ameriki, na dnu prepala, no, o tem bomo govorili, ko bomo že pogubljeni!" In kakšno je mnenje med bivšimi ameriškimi vojaki glede bonusa, Organizacija "Veterans of Foreign Wars," je skoro 100 procentno za izplačilo tega bonusa. Pred nekaj dnevi so veterani te organizacije, 1,000 po številu, prikorakali pred Kapitol, kjer so predložili zahtevo za izplačilo. Ta zahteva je nosila 2,240,000 podpisov bivših vojakov. Druga močna organizacija bivših vojakov je American Legion. V tej organizaciji obstoji spor glede izplačila. Zadnja konvencija American Legion je glasovala proti izplačilu bonusa. In predsednik Hoover misli, da ima organizacijo za seboj v boju proti izplačilu. Kot se je izjavil Henry L. Stevens, vrhovni predsednik American Legion, je samo 23 postojank American Legion izmed 10,400 glasovalo za bonus. Postojanke so na to izjavo takoj protestirale. 23 postojank American Legion iz mesta Minneapolis je zahtevalo nemudoma člansko glasovanje glede bonusa. Toda na drugi strani so se pa oglasile nekatere podružnice iz New Yorka, ki so izjavile: "Mi zahtevamo, da se nemudoma umakne politika iz bonusa. Nepatriotično je, da se pritiska na kongres, da glasuje za nadaljne tisoče milijonov dolarjev in s tem degradira vrednost patriotizma, zapelje vladne finance v pogubo, izsiljuje denar davkoplačevalcem in naredi iz besede "veteran" pomen "graftarja." Talcott Powers pa piše tozadevno v New York World-Telegramu: "Ako bo vlada na pritisk vojnih veteranov trosila denar na enak način kar naprej, tedaj bo pogoltnjena zvezna zakladnica tekom prihodnjih enaindvajset let. To je dokazano po temeljiti preiskavi. Kar vlada dobiva tekom enega leta od dohodninskega davka, vse to izda tekom leta samo za bivše vojake in še to zadosti ni. Lansko leto je vlada plačala veteranskim zahtevam $1,000,000,000. To je več kot pa stane ves celoletni proračun Japonske, ali dvakrat več kot ima Kanada vseh svojih stroškov, ali 75 procentov asesi-rane davčne vrednosti države Colorado, ki je najbogatejša rudarska država sveta. Eden izmed vsakih šestih moških, ki so služili v ameriški armadi, dobiva danes podporo. Vsi demobilizirani vojaki vseh vojsk, kar jih je Amerika imela pred svetovno vojno, so dobili $15,000,000 izplačil. Toda kot kongres dela sedaj, bodo dobili samo vojaki svetovne vojne $100,000,000,00, predno bo izplačan zadnji dolar. "In kljub tem neverjetno visokim številkam, kongres še neprestano deluje, da te številke še poveča. In da povem resnico: Neprestano naraščujoči stroški ne gredo za podporo onim odvisnim od bivših vojakov, ki so bili ubiti v vojni, ali onim, ki so bili ubiti v vojni, ali onim, ki so bili ranjeni, pač pa ljudem izven tega kroga. Kam bo to vse prišlo, nihče ne ve. Zedinjene države imajo vsega denarja, na razpolago za vse stroške v enem letu, okroglo $4,000,000,000. Od tega ogromnega denarja se plača za armado in mornarico $694,-000,000 na leto, za javna dela $392,000,000, za odplačilo dolga $496,000',000, za obresti na dolg $640,000,000, za vse druge stroške vlade $816,000,000, in za plačilo bivšim vojakom pa $1,072,000,000 ali več kot za vsako drugo podjetje Zedi-n jenih držav. Ako je torej koristno, da se izplača nadaljnih $2,000,000,000 poleg gorej omenjenih bremen, bo presodil ameriški narod sam pri volitvah. Pojavili se bodo kandidati, ki zagovarjajo bonus, pojavili se bodo, ki temu nasprotujejo. Kdor bo izvoljen, ta bo zastopal večino naroda, in če narod sam to želi, potem nihče odgovoren ni za posledice, kot narod sam. Do danes ameriški narod še ni prišel v tako zagato, da se ne bi mogel izkopati iz nje. a dolžnost, da se opravičm in ji udi povem, da že pol ure iščem 'špegle," pa jih ne morem najt. Ne vem kaj bi bilo v mojih besedah tako smešnega, da se je začela moja ženska na ves glas trohotat, da se je kar postelja tresla. Ko jo mimogrede povprašam po vzroku njene dobre volje v tem času depresije, mi pove, naj se primem za nos, pa bom dobil očala, ker jih imam natak-njena ves čas. Ta je pa lepa! Javno pa izjavljam, da tega nisem kriv jaz, ampak Collin-woodčani in krivdo kar lepo njim odstopim. V nedeljo se je namreč vršil koncert zbora "Ilirije," na kateri koncert smo bili tudi mi povabljeni. Ker je pa Collin-wood precej oddaljen, smo šli tje kar tri ure prej, pa smo še vseeno prišli malo prezgodaj. Zato smo se pa malo ustavili pri Zu-lichevih. Mr. Zulicha ni bilo doma; rekli so, da je nesel pisma na pošto in da bo kmalu prišel, ker je že več kot eno uro, kar je šel zdomi. Res je prišel čez kake dve uri, zato pa jaz obžalujem tisto naselbino, kjer morajo tako daleč pisma nosit na pošto. Šele pri Zulichevih sem zvedel, čemu smo prav za prav tje šli. Naš Re-žin je vzel namreč tonardo zavarovalnino na svoj kozolec, Mike pa na inštrumente. Kakor sem slišal, misli namreč Mike ustanoviti orkester in pravijo, da ima že vse skupaj, samo enega mu še manjka, ki bi igral na orgeljce. Kljub temu, da smo prišli po tako važnih opravkih, smo bili prav prijazno sprejeti in še bolj prijazno postreženi. Prav lepa hvala, Zulichevi! Potem smo šli vsi skupaj v dvorano, kjer je bilo že natrpano občinstva. Program se je pričel točno, kar je popolnoma pravilno. "Ilirija" je izvrstno proizvajala svoje pesmi in vse je šlo v lepem redu. Po koncertu so nas pa s težavo spravili v gornjo dvorano, kjer se je vršila vesela zabava. Tam sem videl tudi mnogo Lorainčanov. Upam, da, jim je zabava ugajala in da se še vidimo. V nedeljo pridite k nam in vam zagotavljamo, da vam tudi tukaj ne bo dolgčas, ko bo "Zvon" priredil svoj koncert s sodelovanjem "Ilirije" in "Cveta." Program bo izbran iz narodnih in težjih skladb. Vstopnina je le 50 centov. Torej ljubitelji lepega petja, ne zamudite te prireditve v nedeljo 1. maja. Koncert se vrši v S. N. Domu v Newburgu in začetek bo točno ob osmih zvečer. Na svidenje! A. Žagar. 5. junija v naši beli Ljubljani. Več o tem vam že sporočimo. Vsi želimo Mr. Dolčiču srečno pot v staro domovino in ravno tako srečen povratek, ter vse skupaj prav lepo pozdravljamo. Frank Rupert. Pravni nasveti . Piše Frank V. Opaskar . Odgovor: žalostna je taka vest in vendar se zgodi vsak dan. Na prvi pogled bi vam rekel, da je nemogoče kompanijo prisiliti, da bi plačevala kaj vagemu možu, razven če ima kompanija upeljano pokojnino. Vendar bi vam svetoval, da se posvetujete z vašim odvetnikom, ki bo mogel bolj definitivno odločiti, ko mu TRINERJEVO GRENKO VINO I proti zaprtju, slabemu apetitu, glavo. I bolu, izgubi (panja. V vseh lekarnah. boste povedali vso zgodbo in bo preiskal stvar bolj natančno. Cleveland (Newburg), O.— Moj dopis bo bolj kratek, ker ga "proizvajam" v pondeljek zjutraj, to je tisti dan po nedelji. Vstal sem malo bolj pozno in pr-vo je bilo, da sem začel iskati moja očala, ker si brez njih niti čevljev ne morem obuti. Kadar človek kaj išče in če takoj ne najde, začne navadno stvmogovor in sicer tako, da ga tudi drugi slišijo, ker drugače itak nima pomena. No, ta samogovor je bil tako glasan, da je zbudil mojo žensko, ki je takoj poprijela tudi s?«io-gcvor na svojo roko, češ, da ne dam ljudem ljubega miru, da bi spali itd. Torej je bila moja sve- Nova Ljubljana.—Sicer smo malo pozni z našim dopisom, pa upam, da nam prijazni Girard-čani oproste. Tako prijetno smo se imeli med vami, da nam ne bo tako lahko pozabiti, kedaj ste nas povabili na banket na vaš prijazni spomladanski vrt. Lepa hvala za vso prijaznost in postrežbo, posebno pa še Mr. Dolčiču,, ki nas je povabil. Kdo vse so bili p^tfci in govorniki, je bilo že vse poročano v temj listu.: M} ,bi pa le radi vedeli kdo šo bile kuharice! Te pa znajo, te! In tudi t|sti natakar nas.jfcaS.vni pustil ' v rtiri in na.nl Venomer predstavljal živahnega ohajča-na. žal nam je, da se nas ni več udeležilo. Mogoče nas .pride prihodnjič več, če nas bodo prijazni Girardčani še povabili. Tudi obžalujemo, da je tam čas tako hitri minil. Komaj smo se dobro vsedli, pa se je že začelo daniti in treba jo je bilo popihati proti Clevelandu. Od naše strani bi bila boljša udeležba, pa ker nam današnje razmere ne dopuščajo, moramo biti s tem zadovoljni. Pri vas pa ne občutite take krize kot mi. Lepo se imate in vidi se, da vlada sloga med vami. Ne moremo prehvaliti vašega narodnega doma, katerega ste tako lepo okrasili in katerem predseduje Mr. Cekuta, vaš councilman. Lahko ste ponosni, da imate take može med seboj. Prav zadovoljni smo se poslovili od vas in upamo, da boste ravno tako tudi vi zadovoljni, ako se boste udeležili naše proslave, ki jo bomo obhajali 4. in Vprašanje: Prosim nasveta v moji zadevi s poulično železnico. Peljala sem, se pred kratkim na ulični železnici in ker ni bilo sedežev, sem morala stati. Sprevodnik nam je, ko se je premikala, kara, zapovedal, pomakniti se nazaj v( voz. Isti trenutek je pa kara hitro ustavila, sem padla in si zlomila nogo. Zdaj so prišli k meni zastopniki kompa-nije in hočejo, da se podpišem na listino. Jaz pa ne vem, če ne bi pri tem izgubila kaj svoje t pravice, če jih kaj imam proti { kompaniji.—A. P. j Odgovor: če je v vašem slu- < čaju mogoče dokazati, da se je , kara ustavila z izvanredno na- ( glico in tako vam povzročila po- j škodbe in da niste bili pri tem ; vi krivi, potem je kriva cestna železnica, ker je to povzročila. Enak slučaj je bil z gotovo Mrs. I Merk proti Cleveland Railway Co., v katerem slučaju je najvišja sodnija države Ohio potrdila razsodbo nižje sodni je, ki je priznalo Mrs. Merk odškodnino za poškodbe, ki jih je dobila, ko jo je hiter potegljaj kare vrgel po tleh in ji povzročil poškodbe po telesu. Ker je mogoče, da je kompanija odgovorna v tem slučaju, bi vam svetoval, da ne podpišete nobene listine in ne sprejmete nobenega denarja, dokler se ne posvetujete z vašim odvetnikom. Če nimate že svojega odvetnika, se obrnite do kakega slovenskega odvetnika, saj naš •je več,, in vam bomo radi pomagali in svetovali pravilno. Slučaj zahteva pravo postopanje/ da dobite priznanje svojih pravic, zato ne prepustite stvari vsakemu odvetniku, ampak samo takemu, na katerega se lahko zanesete in katerega lahko razumete. Vprašanje: Pri pogovoru je nastalo vprašanje, kdo bi bil odgovoren za, odškodnino, ako bi slučajno jedel v restavrantu in požrl kako glaževino, ki bi bila v jedi in bi dobil pri tem notranje rane.—M. R. Odgovor: Gos podar restav-rantai bi bil absolutno odgovoren. Ravno tako je odgovorna kompanija, ki prodaja živila v kantah, če se najde v živilih gla-žovno. Ravnokar je odločila ape-latna sodnija v tem okraju, ko je tožil Clark restavrant neki John B. Rau iz Clevelanda. Jedel je "pie. a la mode" in pri tem požrl) nekaj stekla, ki je bilo v pa-ju. Dokazano je bilo na sodnijj to in sodnija mu je priznala odškodnino v vsoti $500.00. Iz tega. je razvidno, da je gospodar restavranta odgovoren za take jpoškodbe. Vprašanje: Ali je resnica, da je i nemogoče izprazniti stanovanje takim, ki ne plačujejo ren-t ta? Meni pravijo, da jih ne morem spraviti ven vsaj za šest mesecev. Če je to res, bom ob hišo, ker ne morem plačevati davkov in ne obresti na dolg.— C. B. Odgovor: To ni res. Seveda, morate se ravnati postavnim potom, ker postava protežira vaše premoženje. Treba je take stanovalce obvestiti pismenim potom, da naj se v treh dneh izselijo in če ne gredo ven, potem pa naj mite odvetnika in vložite tožbo. V desetih dneh po obravnavi jih bodo posadili na cesto, če ne bo šlo drugače, ampak po navadi preskrbi zanje drug prostor Associated Charities. Vprašanje: Moj mož je delal na železnici vse svoje življenje. Po večkratnem ozebljenju njegovih rok je izgubil rabo prstov, dasi ne popolnoma. Zdaj, ko je star, so ga odslovili. Ali je tu kaj pravice, cla bi morala kompanija zanj skrbeti? Prosim pojasnil?'.—G K. Pred 16. leti v Clevelandu in po svetu. Iz arhivov "Clev. Amerike," leta 1916 Začetkom maja meseca, 1916, je vlada odpravila privatne večerne šole za pouk o državljanstvu. Vzrok je bil, ker so se pojavljale vsakovrstne take "šole," v katerih učitelji niso bili kos svoji nalogi ali so pa celo prekoračili svoj delokrog ter so prihajali iz njih šol slabi kandidati za državljanstvo. Po-dk o ameriškem državljanstvu je prišel pozneje pod kontrolo "Mayor's War Advisory Corn-mittee," in se je pozneje delegiral na The Citizens Bureau, ki še danes vodi državljanske šole v Clevelandu. V Pittsburghu, Pa., je v maju, 1916, dobil znani komik Charlie Chaplin pri poskusnih predsedniških volitvah 27 glasov. Rojak Dominik Pečnik, 6211 Glass Ave. je bil 14. maja, 1916, oropan na 55. cesti za ves denar, ki ga je imel s seboj, poleg tega je pa dobil tudi nevarne poškodbe z nožem. Dne 20. maja, 1916, je bilo v blagajni Slovenskega Narodnega Doma v Clevelandu §835.26. Prvi stroški so bili §6 za zapisnik, $3 za blagajnika in $25 za inkorporacijo. "Clevelandska Amerika" je maja meseca,, 1916, upeljala poskusno glasovanje za predsedniške ka'ndidate. Oddanih je bilo 711 glasov, katere je prejelo uredništvo iz raznih naselbin po Ameriki. Wilson je; dobil 412 glasov, Roosevelt 126, sociajist Benson 74, republikanec Hughes 6, kar je značilno, da so bili že tedaj tako maloštevilni republikanci med našim narodom, Bryan 3 glasove, Burton 44, Ford 42 in Fairbanks 4. Tudi angleško časopisje je poročalo o poskusnem predsedniškem glasovanju "Ameriške Domovine." Dne 17. maja, 1916, je predaval v S. N. Čitalnici dr Niko Zu-panič o slovenski literaturi. Govoril je o socialnem in narodnem motivu Prešernove pesmi "Krst pri Savici." čitalnica je bila napolnjena Slovencev. Dne 20. maja, 1916, so se poročili v Clevelandu Josip Herbst in Fannie Peče, Frank Ozimek in Mary Perko. Dne 22. maja, 1916, je umrl v Clevelandu rojak Louis Kušlan. Zapustil je soprogo, tri otroke, mater in tri brate. Bil je član dr. Maccabees. Doma je bil iz Cerknice. Isti dan je umrl tudi rojak Jakob škufca, star 60 let, ki je umrl brez vsakih sredstev in sorodnikov. Društvo Glas Glev. Delavcev št. 9 S. D. Z. je v nedeljo, 28. maja, 1916, blagoslovilo svojo prvo društveno zastavo. Slav-nost se je vršila v Knausovi dvorani. Dne 24. maja, 1916, sta se v Clevelandu poročila Josip špel-ko in Mary Zajčar. Dne 25. maja, 1916, je umrl v Clevelandu Maks Temistokle, bivši slovenski trgovec v Collin-woodu. Ameriška državljana sta postala dne 25. maja, 1916, rojaka Louis Levstik in John Urbas. O sledečem značilnem dogodku poroča "Clevelandska Amerika" z dne 26. maja. Pri seji mestne zbornice je govoril councilman Smith, ki je izjavil, da vlada taka nesnaga po St. Clair Ave., da leži blato tri palce visoko. Temu je ugovarjal načelnik čistilnega urada John Tom-son, nak<;r se je naredila stava. Blato so šli merit. Pogodili so se, da če je blato tri palce visoko, bo moral Smith očistiti St. Clair Ave., ako pa ni, ga očisti Tomson. Zgubil je councilman Smith. Kako je čistil St. Clair Ave., kronika ne poroča. Dne 27. maja, 1916, prinaša "Clevelandska Amerika" kot prvi slovenski časopis mapo jugoslovanskega ozemlja. Ta mapa je bilo delo dr. Zupaniča, in je bila predložena oblastem v Wa-shingtonu in zaveznikom, da pokaže jugoslovanske pokrajine, v katerih biva naš narod. Vodstvo korporacije S. N. Doma je dalo koncem maja, 1916, tiskati 500,000 "opek," katere so pokupili slovenski trgovci in so jih potem oddajali svojim odjemalcem. Načrt je prinesel precej denarja v blagajno S. N. Doma. časopisni papir se je začetkom junija meseca, 1916, podražil za 200 procentov. PRIMORSKE NOVICE Ce verjamete al' pa ne. V Lokavcu pri Ajdovščini so zaprli trgovko gdč. Marico Špa-capan. — Veliko pomanjkanje sena je nastalo zadnji čas v Vipavski dolini. — Na velikonočni ponedeljek sta znana tržaška zdravnika Gortam in d'Este v tržaški bolnišnici z rentgenolo-škimi žarki pregledovala nekega Pavla Signorisa, starega 46 let, ki si je pri avtomobilski nesreči zlomil nogo. Nenadoma je z grozovitim pokom, kakor da bi udarila strela, preskočila električna iskra. Bolnik je bil na mestu mrtev, medtem ko je električna iskra nalahko ožgala tri zdravnike. — V Trstu je te dni peljal 46 letni Andrej Sancin iz Skednja voz premoga v skedenj-ske livarne. Ko je konj, ki je bil navajen poti, privozil do glavnih vrat, so delavci opazili, da je Sancin ležal mrtev med premogom. Na poti ga je zadela kap. — V Trstu so potegnili iz Kanala 34 letno Marijo Mah-nič iz Griž pri Senožečah, ki jo je vrgla v morje burja. — V Dornbergu na Goriškem je na veliko soboto umrl Josip Pavlica (Pintarjev), tajnik "Vinarske zadruge" in zavarovalni agent. -o- SMRT, 158 LETNEGA MOŽA V neki londonski bolnici je umrl najstarejši človek sveta, Turek Zor0 Aga, v 158. letu starosti. Menda zato, ker je bil Turek in siromašen mož, je ostal dolgo svetu neznan, čeprav je bil najstarejši človek na svetu. Šele zadnja leta so se ljudje začeli zanimati zanj. Zoro Aga je bil povabljen v Ameriko, kjer naj bi delal propagando proti alkoholu, zakaj mož se je vse življenje ogibal opojnih pijač in Američanom' naj, bi služil za živ zgled, kako visoko starost lahko človek dočaka, če ne pije. Povozil ga je avtomobil, toda, k sreči je ostala nezgoda brez hujših posledic. Zadnje dni svojega življenja je preživel Zoro Aga v Londonu in je tam v bolnici končal svojo dolgo življenjsko pot. -o- RADIJAJEC William Jander je stanoval v New Yorku pri svoji sestri. Neko opoldne pride domov in vpraša sestro, kaj bo za kosilo. Ta mu odvrne, da bo dobil par kuhanih jajec. "Jajca! že zopet jajca! Vsak dan jajca!" zavpije ves razjarjen Jander. "Jaz jih že ne bom več jedel!" To rekši, potegne samokres in ustreli sestro, njenega moža in nazadnje še sam sebe. Zadnjič sem premišljal, kako je Mussolini svoje podanike izučil v tem ali onem. Ampak ena stvar je, katero ni še Mussolini poskusil navaditi laške ženice, in ta je, da bi poskusili iz makaronov plesti jopice in drugo tako blago. Pa morda jih še bo, se nič ne ve. 'A Pri neki družini na farmah so pričakovali veselega dogodka v liši. Prišla je na obisk tudi teta, ki je dajala bodoči materi naj poglavitne j še nasvete, kako ima ravnati z dojenčkom. "Glavno je," pravi skrbna teta, "da imaš ravno prav toplo vodo kadar otroka skoplješ. Voda ne sme biti ne prevroča ne' premrzla, ampak ravno prav. Da boš pa vedela, če je voda prava, pazi na to: če postane otrok ves rdeč po životu, potem je voda, prevroča, če postane otrok ves plav po životu, je voda premrzla. če pa ne postane otrok ne rdeč ne plav, ampak bel, potem vedi, da je bil otrok umazan in da je bil skrajno potreben kopel j i." A V Clevelandu bomo imeli pri primarnih volitvah toliko kandidatov, da ne bomo rekli: "Kdo kandidiral?" ampak: "Kdo ne kandidira?" A "Neznani lumpje so mi ukradli sod vina. Takoj sem dal v časopise svarilo, naj ljudje ne kupijo tega vina." "Zakaj pa je bilo treba svarilo? Ali je bilo vino tako slabo?" A Oni dan mei je pa. moj prijatelj precej potegnil. Srečam ga na St. Clairju in z važnim obrazom mi reče: "Ti, ali si že slišaL da je imela, neka ženska trojčke in tri tedne zatem je pa imela dvojčke?" "Ali misliš mene? Saj to je vendar nemogoče," dvomim jaz-"Kaj bo nemogoče. Imela je trojčke, čez tri tedne je edten umrl in potem je imela pa samo dvojčke." A "Kaj pa tako čudno hodiš-Ali te noge bolijo?" "Da, kurja očesa imam na nogah." "Zakaj pa ne storiš kaj zanje?" "čemu? Kaj so pa še kurja očesa zame storila?" A "Ali se je Kunigunda res po* ročila?" "Res." "Kateri je pa tisti nesrečni mož, ki je vzel to hudobno žensko?" "Jaz." A "Ti, slišiš, ali si že kedaj dal svoji ženi kako dragoceno darilo?" "Da, enkrat sem ji ga dal, Pa se ša sedaj kesam." "Kedaj je bilo to?" "Tedaj, kq sem ji dal poročni prstan." A "Mama, zakaj pa ima naš stric tako rdeč nos?" "Zato, ker pije vino." "To je pa čudno, saj pije vedno le belo vino." A "Kaj pa iščeš?" vpraša polic-man precej natrkanega Irca. "Iščem prostor za parkanje avtomobila." "Obloda, saj vendar nimaš avtomobila." "Seveda ga imam in sicer mi prostoru, katerega sedaj iščem-' A Skopuh se pritožuje svojem11 prijatelju nad strašnimi bolečinami v zobeh. "Zakaj pa ne stopiš vendar k zobozdravniku?" "Saj nisem neumen, čez dve leti bo itak moj sin pričel z bozdravniško prakso." DOPISI —•Nevarne povodnji v južnih ki'S|jih. Zagrebški listi poroča-J0 o strašni povodnji pri Novi Gradiški. Ing. Košek je dal poročevalcem zagrebških listov sledeče obvestilo o povodnji v Po-savini: Sava je v n o v o g radiškem °kraju zalila okrog 25,000 ora-lov zemljišč. Pod vodo je Stara Gradiška ter vasi Mačkovec, dolina Orubnica, in Davor. Slabi nasipi niso mogli zadržati silnih v°da, ki so jih razklale in podrle, ^seni most pri Novi Varoši je v nevarnosti, da ga vzame voda. Sava je sedaj 780 cm nad normalo ter še vedno narašča. Reka drvi 2 m na sekundo. Povo-c'eilj je zajela proti severu tudi vasi Nova Varoš, Visoka Greda, Sitica, Vrb je, Bodovajiča, Ko-marnice in štibice. V teh krajih •)'e razlita na 9 km široko. Kmečko ljudstvo v Posavini, je sicer navajeno povodnji, se ne boji toliko zase, kakor za svojo živino, ki je ostala brez kr-m& in paše. Tudi Kolpa je prestopila svoje bregove in od Karlovca do Pe-^rinje zalila vasi. Voda pri Pe-frinji še vedno narašča in besni ter nosi s seboj debla in velike hlode. Vsa bližnja polja so pod vodo tako, da je ozimina, ki je trpela zaradi hude zime, se-l'aj popolnoma uničena. V Kar-lovcu je povoden j zahtevala tri človeške žrtve. Povodnji v južnih krajih podajajo vedno bolj nevarne. Donava je že včeraj pri Zemenu stala 5 m 18 cm nad normalo, denes se je dvignila še za 18 cm. Pri Smederovem je narasla za 6 m. Takozvani "Vojni otok" Pred Belgradom je ves pod vodo. Iz vode je videti le strehe tamošnjih hišic in vrhove redkih dreves. Ta otok je ves zadelan, vsled česar imajo lastniki Polja in vrtov na tem otoku veliko škode. Ustje Save v Donavo je podobno širnemu morju. V diagonalni širini znaša širina Donave ponekod do 10 km. Pogled s Kalimegdana proti Zemu-1111 in Pančevu je veličastno gro-2en: sama voda in voda. Vsi Pižji deli na zemunski strani so Pod vodo do železniškega nasipa. V Sremu so mali potoki, ki tepejo iz Fruške gore, postali divji hudourniki. Hvala Bogu, da, človeških žrtev doslej ni bilo. Vas V itojevci je vsa pod vodo. Voda Je zalila velike množine zemlje, na kateri je bila posajena koru-za in pšenica. Pri Jasenovcu je Sava 8 m ■J-3 cm nad normalo. Vse naselbine so pod voclo. V dolžini 60 kni ob Savi je vse na daleč pod Vodo. —Strela uničila dve domačiji. V Srednjem Bitnju pri Kranju Je udarila strela v hruško na vr-^ posestnika Berčiča Jožeta, Vulgo Pintarja. S hruške je strela odskočila na s slamo kri- v bližini se nahajaj očo hišo. ki je mahoma začela goreti kakor velik kres. Ker je pihal rao-ean južni veter, je zaneslo ogenj )lil sosedovo hišo Eržena Jožeta, Vl|lgo žontarja. Tudi pri tem se ■le takoj s slama krita hiša vnela, ri Berčiču se je nahajalo v so-Ji 20 letno dekle, ki je že več leto dni priklenjeno na bolniško posteljo. Strela, ki je šla skozi hišo, je tudi nesrečno dekle °Plazila. Vendar pa ji ni prirejala hudih poškodb. Dekle ^ nato prenesli k sosedu. Obe hlši sta bili naenkrat v silnem ^njenem objemu in pričela se Je vnemati tudi tretja hiša, ko Prihiteli sosedje in gasilci iz Vasi Bitnje, Stražišča in žabni-ter skušali rešiti, kar se je ^šiti dalo. Tretjo hišo so ob-varovali ognja, pač pa ni bilo jPegoče pomagati prvima dvema llšama, ki sta pogoreli do tal. bema hišama je pogorelo '^ti-ešje, ki je bilo krito s slamo. £,'lie so pogorela vsa, okrog hiš '^lajajoča se gospodarska po- njih. živino so pravočasno rešili. škoda obeh posestnikov je precejšnja in je le deloma krita z zavarovalnino. En posestnik je bil zavarovan le pri eni, oba pa za malenkostne zneske. Na pomoč so prihiteli tudi kranjski gasilci, ker se je požar v Kranju jasno videl. Kranjski gasilci imajo sedaj na posodo tovorni avto g. Ostermana, ker jim je njihov lastni lansko jesen pogorel. Vendar kranjskim gasilcem ni bilo treba stopiti v akcijo, ker so že gori omenjena gasilska društva opravila svoje delo ter odvrnila požarno nevarnost od vasi. Na selišču, kjer so preje prebivali zadovoljni ljudje, pa je ostal le kup ruševin. Pripominjamo še, da v vaseh Bitnje in žaibnica zelo rado treska in je vsako leto kaka smrtna, žrtev ali pa požar. Letos je strela zelo- zgodaj začela svoje uničevalno delo. —Smrt pobira pa nič ne izbira! Nedavno so pokopali Tur-kovo mamo iz Višnje gore; smrt jo je rešila nepopisnega trpljenja nad osem let dolge bolezni, katero je z največjo potrpežljivostjo prenašala. Ob lepi udeležbi sorodnikov ter prijateljev in znancev se je nad pokojno zaprl in sklenil železni grob. — Pa so že zopet zapeli zvonovi: na Spodnjem Brezovem je tudi po dolgi bolezni umrl Janez škuf-ca. Sredi najlepših let je "Pov-šikovega strica" v skrbi in delu za svojo družino iztrgala nemila koščena roka; mlada žena z deveterimi hčerkicami, od katerih je najstarejša stara šele 12 let, žalujejo za prerano umrlim očetom, hiša pa pogreša nadvse pridnega in skrbnega gospodarja! j^Pja obema posestnikoma, ka-°r po esnih distriktov. By STANLEY THE OLD HOME TOWN Registered ITS. Potent Office SM-H-M- GlfcLS, VOELL. QO JN QUIETLY SOS NOT TO DISTURB THE EDITOR V HES A VERY BUSY j MAN-THEY SAY HES A DEMOM FOR. y f /Ss. Vn/ORk'. S TO KEEP HAPPY KEEP BUSy |W AUNT SARAH PJSABODY NMOUL.P PICK ONE OF THESE L.AZ.Y :SPRJN<=, DAY3 TO SHONA/A i_OT OF STRANGERS "THf^OU^H "THE NA/EEK.1-V CLARION OFFICE__ Društva imajo izjemne cene na oglasih! Lee W Stanley Central press Mrtvec na mostu Za "AmerISko Domovino" priredil M. U. "Tako je," je pritrdil Mel- f drum. "V resnici ni Gottschalk i nikdar stanoval v hiši, kjer se 1 je nahajal glavni stan družbe, 1 čeravno je parkrat tam prespal, i Nu, da nadaljujem: Oče Baum-gartner je povedal, da nima risb ; pri sebi. Julij ni mogel tega s verjeti. Tedaj je poklical v so- < bo še Otona, a skup sta skušala preiskati meniha in njegovo prt-ljago. Nastalo je ruvanje, ker se je oni temu gotovo upiral. Bodisi slučajno, morebiti pa tudi namenoma — orjak Oto bi nam vsekakor lahko pojasnil izpah-njeni vrat na mrtvecu — vsled udarca na glavo očeta Baum-gartnerja je ta izdihnil. Napadalcema je ostal mrtvec na rokah. Oto se je podal nato na ogled, kam bi spravili mrtveca. Tedaj je videl, kako prepel ju jejo po ulicah razne šeme. Saj veste za ta londonski obilaj, oče opat?" "O, da," je prikimal opat. r "Vem zanj in nad načinom, ka- j kor so se mrtveca odkrižali, se s naravnost zgražam." ] "Hladnokrvni hudiči," je pri- , znal Meldrum. "Nato so skle-|t pali, kaj jim je storiti, da pride- j jo v posest načrtov. Konečno 1 so se odločili, naj predstavlja ] Julij Baumgartner, alias Gottschalk itd. svojega bratranca, , dokler isti ne prispejo. Izginil , bi z njimi šele tedaj, ko bi bil navidezno šel na sejo k Marconiju. čas jim je bil vsekakor zelo odmerjen, ker tako pozno vozi le malo vlakov v Alderborough. Gottschrlk — imenoval ga bom vedno s tem imenom — se je takoj preoblekel v meniško haljo očeta Baumgartner j a, ko je pa prispel v samostan, je povedal, da mu, je bil kovček medpotoma ukraden. Ker so pa računali, da se bo lahko Gottschalk še isto noč vrnil v svoje običajno stanovanje, je zanesel Oto tjakaj njegovo obleko. Tako je mislila gospodinja, da je bil okoli polnoči v sobi Gottschalk sam. Da sta si bili pa slika mrtveca in skica Gottschalkova podobni, si moramo pač razlagati iz njiju sorodstva. V resnici sta si bila podobna, čim se je Gottschalk nastanil pri vas in ker še niso prispeli načrti, kakor je on preračunal, je moral tu — da oprostite mojemu izrazu — igrati meniha. In ravno pri tem je ustrelil marsikega kozla — vi, oče opat vsekakor to bolje veste nego pa jaz." "Da," je pritrdil opat. "Vem. Bil je celo tako predrzen, da je daroval sv. maše. Med obredi pa je zagrešil neodpustljive pomote. Brat Pavel, ki mu je stre-gel pri maši, je bil dovolj nepreviden, da ga je na to opozoril kasneje v zakristiji — vendar pa je pripisoval zmoto le trud-nosti vsled naporne vožnje iz Švice. Da bi bil samo pooseblje-val meniha — na to ni mislil brat Pavel in tudi mi ne, ker so bile vse njegove listine v popolnem redu." "Res je," je nadaljeval Meldrum. "Naslednji dan, ko so prispeli semkaj, je Gottschalko-vi svojim drugom zapovedai ugrabnjenje brata Pavla. Isto se je zgodilo tudi bratu Adrija-nu. V resnici ni poslednji vedel, zakaj je bil ugrabljen, dokler mu ni tega pojasnil brat Pavel. Ostala dva brata, Francoza, pa sta bila ugrabljena oči-vidno, ker so mislili zločinci, da nosita pošto od obzidja v samostan. "Medtem pa so poskušali ugrabiti načrte v Einsiedelnu samem. To je vsekakor še bolj stvar zavleklo in upravičeno je bil Gottschalk s svojo tukajšnjo tolpo vsled tega razburjen. Ra-ditega pogosta . posvetovanja v gozdu! Da se izognejo morebitnemu odkritju,so uporabljali obleke izginolih bratov. Preskočil bom napad v gozdu, ker je o tem že natančno poročal Gilmartin. Dozdeva pa se mu, da je Gottschalk slutil, da ga oče Massey sumi. Vsled tega je tudi dal na Cesti zavoziti avtomobil vanj." "Ne morem pa razumeti," je dejal sedaj oče Massey, "kje so načrti sedaj. Prepričan sem, da so bili načrti, ki jih je Oto izročil gospodu Gilmartinu, po-tvorbe." "Seveda, da so potvorbe. Vendar ne zelo dovršene. Saj ne bi z njimi mogli premotiti niti otroka, ki komaj pojmuje brezžično brzojavljanje. Zgodilo se je pa takole: Oče Kleinmichel je zapustil Einsiedeln sicer preoblečen, vendar so ga pa spazili in ga zasledovali. Takoj so to brzojavno sporočili v London. Oto se je nato nemudoma odpeljal na Francosko kjer se je na vlaku sestal s človekom, ki je nadzoroval očeta Kleinmichelna. Ker je potoval oče Kleinmichel v oddelku sam zase, sta ga na-I padla, pobrala mu obleko ter ga pustila v vlaku. Nato se je Oto takoj preoblekel ter se opravil, kakor je bil oče Kleinmichel. Premotil je celo Williamsa, ki mu je prisegel zato maščevanje. Očeta Kleinmichelna so našli šele kasneje železničarji. Ko se je zavedel, je pojasnil stvar policijskemu komisarju, ki mu je verjel, kljub temu da ni imel nobenih izkazil, a to, ker mu je o zadevi že prej poročal Williams. Policijski komisar nam je nato takoj brzojavil, naj pridržimo dozdevnega Kleinmichelna. Tu pa smo se zmotili — pa celo naš jezikoslovec Gilmartin — ter prestavili besedico "gardez" kot "čuvajte" mesto pravilno "držite" ga. Oto si ni mogel misliti, da bi bil oče Kleinmichel vsaj tako prebrisan, kakor on sam. Oče Kleinmichel je namreč slutil, da ga nekdo zasleduje, ali pa je vsaj pričakoval, da ga bodo. čim je prispel v Pariz, je odpre-mil prave načrte na Gilmarti-nov naslov v London, v kovček je pa spravil tako posrečene po-naredbe istih. Čim sem prišel po pogonu v Londonu v urad, sta me tam pričakovala podkomisar Roche in gospod Pennell. Sklonili smo, takoj brzojavno obvestiti Gilmartina." "Da, in brzojavka je prispela baš v odločilnem trenutku," je pripomnil Dbn Chavasse. "S tem smo se izognili še hujšemu prizoru, kakor smo ga bili priča. Pozval sem brate v molilnico z namenom, da bom sam pričel iz-praševati — ko so pa slišali, da ste' brate-laike našli, so se zločinci izdali sami." "Smešno," je pripomnil oče Massey, "da niso v oni hiši zapazili dimnika v kleti." "Enostavno samo zato, ker niso imeli nikdar tam doli poštene : razsvetljave," je pojasnil Mel- • drum. "Pa tudi tedaj dvomim, . da bi ga bili opazili. Ker pa se je dimnik širil v višino, *o se čur li glasovi iz kleti precej dobro na ulico, medtem ko se jih obratno ni moglo." "A načrti?" je vprašal opat. "V,mojih rokah so," je odvrnil Gilmartin. "Našel sem jih na svoji mizi, ko sem se vrnil v London. Na razpolago so vam' vst>k čas." , Molk, ki je nastal nato, je prekinil opat z besedami: "Oprostiti morate moji radovednosti, a vendar bi rad vedel, kdo je pravzaprav ta organizacija? Kaj so bili nje cilji?" Na Meldrumov migljaj, je pričel govoriti Gilmartin: "Zločinci so kršili angleške postave kar na veliko. Cilji njih orga- nizacije pa najbrže ne bodo prišli na dan pred sodnijo. Vi, oče i opat, pa ste vsekakor upravičeni, da izveste nekaj več kakor splošna publika. Družba jo odsek neko "Vesoljne zveze za prostost." Vsekakor nam ime v današnjih dneh komunizma in fašizma kaj lahko pusti napačen pojem. Organizacija je v enem proti-republikanska, proti-soci-jalistična in proti-komunistična. Kakor vam je znano je marsikatera kronana glava izgubila po vojni svojo krono. To vsekakor ni bilo mnogim ljudem po godu, vsled česar so stvorili več društev, katerih namen je bila vzpostavitev nekaterih monarhij. Ta društva so raztresena po vsej Evropi in Ameriki. V.saka narodnost pa je imela svoja. Nemci nemška, Rusi ruska itd. Seveda nihče ni imel veliko izgleda na uspeh. "Vsled izrednih orgamzato- < ričnih zmožnosti Julija Baum- . gartnerja, ponižnega, dozdevno | nedolžnega pustolovca, ki bo za- . grabil za vsako priliko, ki mu le prinese nekaj denarja in pri prijateljih — omenjeno naj bo zelo diskretno, da celo med našo visoko aristokracijo — ker so vedeli, ali pravilneje, ker je Julij vedel — da morajo zbrati vsa sredstva, ki jim bodo služila za podlago pri upostavitvi monarhij. Zato so tudi skušali — pa najsibo tudi s silo — priti v posest vseh mogočih iznajdb. Imeli so ogleduhe vsepovsod, da colo v patentnem uradu, kolikor sem razvidel iz listin. Sumim, da so najbrže ponudili očetu Baumgartner ju najprej nakup risb, a da je on ponudbo zavrnil. Na vsak način pa so se za-trdno zavezali, da morajo priti v posest njegove iznajdbe, katere veljavo vsak pozna. "Na veliko škodo organizaciji je pa Julij zbral okoli sebe tu na Angleškem ekstremistovske elemente, ki so se prenaglili, a bili tudi pripravljeni storiti karkoli — tudi vzeti življenje — samo da pridejo do svojega cilja. Zaprisegli so se celo, da si vi?rmejo svoje lastno življenje, sr. m o da preprečijo odkritje. Radovedep sem, če bi bil tudi Julij tq §faril, ako bi imel priliko! Oto pa je sin slavnega generala Martensen. Gospa Hoff-meyer sli Olga; Skosirev ni nihče drug nego princesa Kurusov — in vsi veste, kaj to pomeni! Ubogi mužik Jakob, ki se je sam zastrupil v ječi* ie bil njih najemnik za časa carjev." "Ubogi — ubogi — norci!" je vzdihnil opat. "Naj jim Bog v svoji veliki dobroti odpusti grehe!" Po kratkem molku je opat dejal: "Zahvaliti se vama moram, gospoda, za vse dobrote, ki sta jih izkazala meni in mojim bratom. Otežila sta si pa delo, ker sta hotela nam prihraniti bol in nas očuvati škandala. Kot človek se vama ne bom mogel nikdar oddolžiti — ne bom vaju pa pozabil v svoji molitvi." Niti Gilmartin niti Meldrum nista mogla najti besed, da bi j odgovorila na te opatove besede. Meldrum je v zadregi glodal skozi okno na polja, kjer so delali bratje-laiki. Tiho sta mu segla v roko, nato pa je odšel steni opat v svojo celico. "Vraga," je dejal kako uro kasneje na vlaku Meldrum, "tale opat ,bi bil dober policijski ravnatelj !"> Zastrmel pa je v Gilmartinov obraz, ko se mu je cd srca zakrobotal; V Saotland Yardu sta pričakovala Gilmartina inženir Gilbert Wylie in gospodična Ivanka Cannan. ' "želel bi informacij o mojih risbah." je dejal mladenič. "Na varnem so — čez par dni jih gotovo prejmete." "Jaz bi pri rada izvedela," je povpraševala lvr-nka, ki je bila vsekakor bolj praktičnega mišljenji, "kam pojde onih 5000 funtov, ki so bili poslani Gilber-tu za načrte?" Gilmartin se je nasmejal in dejal: "Denar ni bil zasežen. Na izrečno željo gospe, ki je denar poslala, ga moramo pač izročiti gospodu — Gilbertu Wy-lie-ju." Mrs. Etta Butts iz Grand Rapids, Mich, je zvezala roke svojim- trem otrokom in jih vrgla, v vodnjak, kjer so utonili. Potem je tudi sama skočila v vodnjak, toda so jo sosedje še pravočasno' rešili. Nesrečna, ženska je rekla, da se je bala, da bo umrla na operaciji in ni hotela zapustiti otroke same na svetu. OZDRAVIL OČETA REVMATIZMA J. F. Kotrich, zobozdravnik, 934 Center" St., soba 706, Chicago, Hi-poroča, da njegov oče, ki je trpel na revmatizmu veliko let in je potrošil nad SI,500 z zdravljenjem, je dobil predpis nekega . starega zdravnika iz Dunaja, kateri je ustavil bolečine popolnoma. Ker pozna trpljenje, ki ga ta bolezen povzroča, Dr. Kotrich pravi, da z veseljem pošlje vsakomur ta predpis onim, ki trpe na revmatizmu in mu pišejo ponj. Nobenih stroškov in ne obveznosti. "O, Gilbert!" "O, Ivanka?" je vzkliknil tudi mladenič, "ldiva. Dokazati hočem, da sa lahko tudi Anglež požuri, kadar se mu gre za poroko." čim sta zaročenca odšla, se je pa Meldrum pričel krohotati. "Kaj.pa vam je?" je vprašal Gilmartin. "Ali so vam živci odpovedali?" "IIo — ho — ho — prokleto smešno!" se je skoro dušil Meldrum. "O, seveda ne! Seveda, jsamostanski slučaj se ne bo končal s poroko! O, vi 'dobroti j i vi boterček!' Ko pojdeste v pokoj, kar odprite ženitovanjsko posredovalnico! Stavim, da si boste nakopičili miljone!" —K-o-n-e-c— -o- * četrti sin ex-kajzerja Viljema je bil izvoljen za državnega poslanca. Komunisti so s kamenjem napadli palačo japonskega, poslanstva na Kubi. VESELICA bo popolen uspeh, ako jo oglašate v "AMERIŠKI DOMOVINI" LED IN PREMOG TOrtNA POSTREŽBA JOSEPH KERN SLOVENSKI RAZV AŽAT.EC LEDU IN PKEMOGA 1191 E. 167111 St. Polcličitel KEnmnre 4381 GASOLIN TEXACO OLJE NAZNANILO Cenjenim rojakom naznanjam, da sem prevzel »asolinsko postajo na 33515 St. Clair Ave., Euclid, O., kjer bcm postregel avto-mobilistom z najboljšim gasolinom in oljem. Sc priporočam za obisk. MATH PISHLER KEnmore 4423