GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE j CMcago, BI, petek, 27. decembra (Dec. 27), 1929, §TEV,—NUMBER 303 Anerika izdala sto milijo-nov za igraje Wsahington, D. C — Vladni trgovinski department ceni, da letošnji račun Amerike sa o-troške igrače, Id ao bile aa-kupljene pred božičnim praznikom, znaša najmanj ato milijonov dolarjev. Department Je tudi odkril, da ae je industrija igrač preesj spremenila od prejšnjih let. Naj-več Igrač, ki Jih Je latoa ras-nesel Miklavž, ao prometnega snačaja in med temi Je največ MoUter Jonea na smrtni poetelji Waahlngton, D. C. — Mary Ryen, znana po veej Ameriki kot "nwther Jonea," velike bo-riteljica aa pravice rudarjev, ieši na anurtnl poetelji v mali farmarekl hišici prt Hyatta-vUlu, Md. Zdravnik pravi, da smrt lahko naatopl vsako uro. Mati Joaee Je etare še bllsu sto Ist. Slavna atarka ima na smrtni poetelji aamo eno še-Ijo—in ta Je, da bi rudarji*, šli zmagoviti Is sedenje velike krise. Vlada namerava adrnšltl žetoa nice v nekaj velikih alstemov; od sdmšenjs bodo imeli korl stl le henkirjl Porota obdarovala oproščenega Jugoalovaaa , Seattle, Wssh. — Sem Mance-vič js dan prsd božičem stal pred porotniki, ker je pred nekaj meseci ubil svojo ženo, katera mu Je pobrala ves denar In hotela pobegniti s ljubimcem. Porotniki eo ge oprostili, potem pa so uprisorili sceno, ki nima para v ameriških .nrnvosodnih analih. Vseh dvanajst s eno porotnico v svoji sredi, ki js bila vodja po-rote, je prikorakalo na Menoe-vičev dom s jerbeel polnimi živil in Igrsč sa njegove otroke. Ogrski grof feJaiftketer Bukarešta, 26. dee. — Grof Toljouk je bU tu eretiren, ko je policije prišle na sled, da Je grof član mednarodne bande, ki ponareja redke poštne snamke. Glavni stan ponarsjaleev Je ne Portugalskem. Banda Je letoa prodale sa 140,000 ponarejenih znamk. Največ žrtev Je med A» merišenl, ki kolektajo redke Wttkee»Berrs, Pe. — Rlneldo Cappelinl, erotičen voditelj rudarjev na trdem polju In osemletni predeednik prvega distrik-U rudarske unije, ss Je sopet vrnil v "jsmo." Službo js dobil pri Glen AM^n CoaJ kompaniji kot jamski delovodja (seetlon fore-man). Pravi, de ee pri novem delo počuti Jako srečnega. S tem je prenehal biti tudi član unije, v kateri Je Ml dolgo let vodilne osebe. Na vprašanje, zakaj ee Je vrnil v rov, je odgovoril, de Je to storil redi potrebe. Desno roko Je izgubil pri delu v rovu. kjer Je prišel delati v rani mla- Oovcfand. — Lete 19S0 bo suho leto se evtomobilsko Industrijo po mnenju George M. Grahams, ki je podpredaedafk Willys-Overland avta« drušbe. On napoveduje snižanje produkcija avtov v prihodnjem letu radi slabegs trga. e podpredsednik Clevslend Hardware kompanlje, je mnenje, da bi mogla vlade podvsetl koreke ss snižanje ddovnfka aa pet dni v tednu. PROSVETA PETEK, 27. DECEMBKA. PHOSVETA TUB ENLIGHTEN M KNt te m umui tLovKMki mahooum motor* * MM «WMW« •III Mt kt PROMVKTA UnM* Aw. or TMS trvr-HATito Industrijska evolucija Politic n« država — sisUm politične vladavine — je vedno večja revlca. Največja reva pa j«, kadar jo aujejo v suha rebra njeni naj-boljAi zagovorniki, ki vedno pojejo o politični demokraciji kot najvišjem Idealu popularne vlade. Politična demokracija je zadnja forma politične države. Ameriški politični filozofi, ki zagovarjajo kapitalizem, se kaj radi ponašajo, da je Amerika najizrazitejši tip politične demokracije — potem pa se obrnejo naokoli in pokašejo, da njihov sistem demokracije komaj št životari. Cikaška 'Tribune" je tipična tribuna političnega demokratizma, ki se blešči v ameriškem sistemu. Boljšega ni na svetu! Pa bo še boljši f Ves svet bo posnemal ameriško formo vlade. U prohiblcljo je treba ubiti, zapreti meje imigrantom do zadnjega tujca, zavarovati prosper! teto s carino In reformirati pravosodje, Uko da bo smrtna kazen veljala tudi za tatvino In poneverbe, pa bo ameriški sistem "akoro" perfelcten. Toda ljudje okoli "Tribune" niso tepci. Trezno opacujejo sodobni razvoj industrij in kadar so zelo trezni, pozabijo hipoma na svoje božanstvo političnega demokratizma in izblek-nejo, da jt nekaj narobe v tipični demokratični domovini (izraz deraokratlzem se ne sme tu mešati t demokratsko stranko). In ne samo nekaj 1 Dosti je narobe. Toliko je narobe, da Triimaši vneto priporočajo, da se lzpremeni ve« semljevid Združenih d rta v; to se pravi, da «t drftave v Uniji "remapirajo", «Ure državne sneje naj se Izbrišejo In republika se naj razdeli v popolnoma nove driave v soglasju i novimi ekonomskimi in industrifekimi ratme rami. To je radikalen korak vsaj navidezno, dasi bistveno ne pomeni dosti. TribunaAi prizna vajo, da itare državne meje ovirajo industrijski razvoj dežele, Velika Industrijaka središča, kot so rhicau<>, St. Louis itd., segajo preko dveh ali treh držav in dvojne ali trojne poli tične oblasti so tamkaj v večnem konfliktu. To Je cokla za zdrav razvoj. Zato priporočajo, da se nove notranje politične meje tako iztegnejo, da bodo industrijski centri nedeljenl. Na ta način bi Unija Imela polovico manj držav. Nova geografska razdelitev Amerike no pomeni dosti, kajti sčasoma bi tudi nove meje postale cokla za nadaljnji razvoj. Industrijska evolucija se ne ozira na teritorialne meje, kakor tudi na mednarodne meje ne, pač pa si Išče izhoda In razmahu ixtvsod, kjer najde svoje pogoje. i - i o-slali asesmenU ng diatriktno organizacijo ln ne na glavni stan. Ko je večina naprednih rudarjev odšla iz zborovalne dvorane, jt Lewisova manjšina ovrgla sklep, ki je bil prej sprejet Videli bomo, kako te bo U boj med unijama končal. Nedavno je, $l)a sklicana Izredna aeja Lewisovin, oziroma Fiahwickovih pristašev. Ako bi jim rudarji, ki ao bili na seji, ne ploakali, bi se jim slabo godilo. Zgodilo se je vaeeno nekaj nelegega, ko to bili trije pretepeni, ker nito soglašali s temi ljudmi. Drugi dan so te tudi pri premogovniku vršila nasilja. Tak položaj je tukaj sedaj in zgled t, da ne bo še bratstva med nami. Frank Mlačnik. Radarji ae organizirajo Bridgeport, O. — Rudarji, ki delajo v Schick premogovniku, eo pred kratkim imeli sejo v Miner* templu, kjer so se po-Um glasovanja izrekli, da ne bodo sprejeli redukcije mezde. Sedaj prejemajo 45c od tone premoga, za dnevno delo pa $4- Od-gtasovsli ao tudi, da se zopet pridružijo organizaciji UMWA Na lati teji je pristopilo k ru-darski organizaciji 68 rudarjev In iavolili to uradnike, delegate ln raane odseke. Zaključek, Id je bil storjen na Uj teji, bo imel dober efekt na rudarje na premogovnem polju v vzhodnem delu države. Na seji jabil navzoč Adolph Pacifico, bivši podpredsednik poddistrik-ta, ki je dejal, da je v toku kampanja za pridobivanje članov u-nijL V zadnjih par mesecih je pristopilo 3,800 rudarjev v uni-lo v Hocking dolini. Rudarji v Schick premogovniku to odšli na sUvko, ker te je nakladakem znižala plača, od 45c od tone na 38c. Pozneič je bil dosežen kompromis in phkla-dalci bodo prejemali 40c od tone, za dnevno delo pa bo mezda |3-60.—Poročevalec. IzUrss prisaljovsajo" V tvojem letnem poročilu Secretary of Labor Davis priporoča načelo izbiranja (teh-i tive principle) za priseljevanje. To ne bi povišalo sedanjih kvot, ali bi dajalo prednost onim vrsUm priseljencev, ki so tukaj potrebni, potem ko te je vzado-stilo prošnjam prednostnih sorodnikov. Cez 2,000,000 ljudi se je na kak način že potrudilo pri raznih ameriških konzulatih v svrh krat, na leto 87 milijonkrat in v 70 letnem živ I jen ju kakih 660 milijonkrat. 660 milijonkrat te tedaj v življtenju razširi prani koš, v resnici pa še večkrat, zakaj novorojenec dahne 40 krat otrok od 16 do 40 krat, a pri vaakem razburi/ nju se število dihljajev poveča. Pri mirnem dihanja vsrka Človek kakega po! litra zraka, to da v štiri in dvajsetih urah kakih 12 tisoč litrov, od kaUrih je petina kisik ostalo pa dušik. Človek porabi tedaj za dan in noč približno dva in pol kubična metra kisika. V spanju diha človek za četrtino počasneje. V sedemdesetletnem iivljenju potrebuje torej kakih 350 titoč kubičnih metrov zraka kar odgovarja nekako vsebini prostora, ki je 3 in pol metra visok, sto metrov širok in prav toliko dolg, tedaj toliko, kolikor vsebuje zraka prav velika dvorana. Namestu vdihanega kisika izdiha človek ogljikovo kislino, ki napUne kot končni produkt jeni pioljedelcL Ako po Uh pred-1 delovanja organov, sicer na liter vdihanega kisika nekako devet decilitrov ogljikove kisline. V lastnem izdihanem Malo dobre volje PttUbarg, Kaaa. — Delavske razmere ao tukaj slabe tudi za tiste, ki delajo, veliko jih je pa tukaj, ki dela dobiti ne morejo. Te dni ao v cerkvah peli slavo in mir ljudem na zemlji, ki so dobre volje, a toga med delavci ni. Dobre volje so bili le duhovniki, tako to veliko nakolekUli v teh liatih. Srečno novo leto vsem čttateljem Prosvete. Frank Setina. *iafc Delničarjem SND Detroit, Mich. — Redna letna seja delničarjev Slov. nar. doma ta vrši v nedeljo dne 29. dec. ob 2. popoldne na 116 Six mile,**. B. Na dnevnem redu so važne stvari: vollUv odbora za leto 1980. Prvo zemljišče, ki je bi lo kupljeno, da se na nJem postavi dom, je tedaj prodano, ktr ni odgovarjalo vtč našim razmeram. Kupljeno Je sedaj drugo, bolj primemo va nat. Vse izgleda, da se bo pričelo z graditvijo doma v kratkem času. Ker pa denar igra najvažnejšo vlogo pri Ukšnlh podjetjih, se poziva vat tlate, ki želijo, da bi ae ideja čim prej uresničila, da ae udele-ftijo delničarske seje in povedo koliko ln kako bi jim bilo mogoča pomagati. Tudi tisti, ki tU zaosUli fte čaa eno leto, pridltë in doplačajU, da ne IzgublU, kar sU It dali na delnico. Sedaj Jt št čaa. Kadar st bo pri-Čelo graditi dom, se bo moglo napraviti boljl red. Izgovor: bom imčakal, da vidim, ako bo kaj. ne bo več na mestu. Ako imaU resno voljo pomagati, pridite sami. Vprašaju ta pojasnila in g-streglo tt vtm bo drage volja. Nt čakajte, da bi vas morali priti nadlegovati na dom. kajti totn to Izredni stroški zs po» «smernika In izguba časa. Ne LISTNICA UREDNIŠTVA ill vich. Anton Valenčjč. Rudolf zahUvajmo preveč od ene Arko, rtv. l.uka Gladek, Joseph be, temveč delajmo skupno In rhampa, Mary Mudaj. Ignatz mogoče nam bo i Uhkoto opra-Sušter, Fran Janežič, Kmll Pa-j viti veliko dela. Na «tjl bostt hor. Anton Rosel. John Vidergar. imeli priliko videti tudi gotovt H. D„ New WaUrford, Kana-d&>. Hvala za izrezke in za list. Kar Je primernega, bomo porabili. _ Polovica človeitva -1« I i m 62 odsto vseh ljudi na svetu nt zna čiUti in pisati. Tako trdi James F. Abel, specialist za inozemsko prosveto v federalnem' prosvetnem uradu, na podlagi nedavno dovršene raziskave na Um polju. Očividno je torej, d^ je treba še velika dela, pred-no se iztrebi nepismenost iz tve-ta. t - . ' • ....... ............- -t Število nepismenih na svetu znaša približno 850 miljonov ljudi in tkoraj polovica Uh živi v Aziji. Afrika je druga na vrsti, kjer živi 88 miljonov ljudi, ki nimajo niti začetnih pojmov o kaki protvtti. Severna Amerika je zadnja na vrsti izmed vseh kontinentov, t 4,800,000 nepismenih. Pokrajina najmanjša nepismenosti jt v zapadni Evropi, in vtčinoma ob obalih Severnega in Baltiškega morja; Dansko, Norvtftko, Švedska in Švica tt ponašajo, da nimajo nikakih ne-plsmencev ali prav malo. Vse U štiri deftele imajo dobre Šolstvo ln ne le zakon, ampak tudi javno mnenje podpira šolsko obveznost. Poleg Uga U dežele nimajo skoraj ni kakega priseljevanja in imajo Že dolgo usUljene vladne usUnove, ki to ie zdavnaj začele alstomatično borbo proti nepismenosti. Vsled tega njih odstotek nepismenosti je brezdvomno pod 2kar pome-nja skoraj nič nepismenosti. Združene države je alcer edina dežela z nad 100 miljonov prebivalcev, ki ima nepismenosti odstotek pod 10%, ali merilo za nepismenosti nI v Uj deželi Uko naUnčno, kakor v nekaterih evropskih tU celo azljatakih deželah. V Indiji tt. nt primer, zahteva za izkušnjo o nepismenosti, da bodi človek V sUnu pitati kratko pitmo prijttelju In čttotl njegov odgovor. V Združenih driavsh pa te pri ljudakem Štetju It vprašajo, da-ll dotlčnik zna čiUtJ in pisati. To ttvtda znižuje odstotek nepitmenosti, kajti mnogo ljudi Jt tram. da to nepismeni. In dajejo lainjivi od-g»vdp, rus. nostnih priseljencih še kaj preostane od kvoto (v nekaterih de-želah precej, v nekaterih pa nič), prihajajo drugI na vrsto in pri njih velja aplošno načelo: Kdor prej pride, je prej posluien Delovni Ujnik poudarja, da se neprestano dogaja, da nekate re ameriške iaduttrije, usUnove ali Interesi prav nedvomno dokazujejo potrebb po posebno izurjenih osebah, živečih v ino-zemttvu. Zakon pa ne nudi ni-kake mogočnosti, da bi se jim pottreglo v Um pogledu.' Na primer, človek, ki utegne biti neobhodno potreben za razvoj kake nove industrije, katera kasneje more nuditi delo mnogim Amerikancem, mora po tedanjem zakonu čakati na vrsto kot vsakdo drugi. Predno pride pa na vrsto, morda sto ali tisoč priseljencev, ki nimajo nikakih bližjih sorodnikov v Ameriki, bo pripuščenih v, Združene C iave, du si poiščejo dela v kaki industriji, kjer že sedaj prevladuje prebitek delavcev. V nekem slučaju je bil neki evropski tovarnar pripravljen kupiti neko zapuščeno tovarno v nekem newenglandskem mestu in s svojim lastnim kapiUlom u-stanovlti industrijo, katere produkti se tedaj uvažajo., Hotel je privesti sem svojo družino za stalno bivanje, kakor tudi dva ali tri neobhodno potrebne de-lavce-speci j aliste in njihove družine. Enakih specijalistov za to novo industrijo ni bilo v Združenih državah. Ker pa čakalna listu za priseljence dotične dežele je bila jako dolga, bi ti morali čakati približno dve leti na vizo. Priseljeniška oblast pa ni mogla ničesar storiti v tem pogledu, kajti zakon ne nudi nlkake mogočnosti. V nekem drugem slučaju je neka velika tovarna, ki producirá neko prenovo blago, potrebovala nekega Evropejca , kot nadzornika. Dotlčnik je bil priznan strokovnjak, ni bil podvržen določbi o "contract labor", ali kvotni zakon mu ni dovolil priti, kajti moral Je čakati kot zadnji na vrsti v listini kakih 100,000 prosilcev za vizo. V mnogih slučajih se je poka] zalo, da je bilo resnična potreba po inozemskih znanstvenikih, kemičarjih, inženirjih ali enako za razvoj kak* nove industrije aH v zvezi z znanstveno raziskavo. V manj slučajih se je pokazala potreba po visoko izurjenih delavcih v kakih strokah. Ali v vseh Ukih slučajih, so ti prosilci morali čakati, da pridejo prej na vrsto drugi, katerih delo ni tukaj morda nič potrebno. Draga priporočila. — Secretory of Labor zopet priporočuje. da se vsi priseljeniški zakoni in predpisi, ki tvorijo precej zmedeno skupino, zberejo v skupen, lahko razumljiv zakon. Kar tt tiče deportacijskega zakona od 4. marca 1929, kateri določa, da to deportirane otebe za vedjto Izključene iz Združenih drŽav in da njih poskus nezakonitega povratka te ima smatrati kot zločin, Ujnik predlaga, da te zakon spremeni v tem smislu, da naj ima tajnik dela pravico dovoliti povraUk v posebnih slučajih, ako taki ljudje zaprosijo aa povratok. Z ozirom na to. da tt št danes rabijo atropUnl za vtihotopija-nje 1»ntftav, tajnik dela priporoča ustanovitev zračne strait priseljeniške službe. , i FIJS. zraku ne vzdrži nobena toplokrvna žival delj kakor nekaj minut; v okljikovi kislini, ki jo pljuča izdihavajo v toliki množini, bi moralo neizogibno nastopiti zadušenje. A ne izdihavamo samo okljikove kisline, nego tudi vodo v obliki pare, povprek pol litra na dan, kar da v količkaj dolgem življenju 126- hektolitrov. Neverjetno velika je tudi količina izločenih prebavilnih sokov. Na dan liter do poldrugi liter slin, več litrov Želodčnega soka, pol litra žolča. Seči izloči človek navadno ne več ko poldrugi liter na dan. A navzlic temu bi lahko ž njo v sedemdeseith letih napolnili tri sto hektolitrov. Znoja izloči človek povprečno 700 do 900 gramov na dan. Razen 312 kosti ima flovek nekaj sto mišic, ki razvijajo precejšnjo silo. Mečne miši-ce lahko dvignejo z vsakim kvadratnim centimetrom prereza 4 do 10 kg. izteznice na nogi 6, upogibne mišice kolena 8, upogibne mišice na lehteh 7 do 9 kilogramov. Moč ledij se računa po največji teži, ki jo moreš Vzdigniti z obema rokama s tel. Pri petnajstletnem deč-čku znaša 80 kg, pri 20 letnem mladeniču 180, pri 26 letnem 163, pri 40 letnem možu 122, 50 letnem 101, 60 letnem 92 kg. Odgovarjajoče številke za lepši, a šibkejši spol so: 51 kg (lo let), 74 kg <20), 82 kg (26), 69 kg (60). Tlačna sila obeh rok je povprek pri moškem 66 kg (16 let), 78 kg (20), 83 kg (26), 86 kg (36 let) pri ženskah pa dokaj manjša. Celotni delovni učinek se ceni pri Človeku na desetino konjski sile, 7 meterskijj kilogramov na sekundo. Ne pričakovano veliko je delo, ki ga opravlja srce Srčna mišica opravi pri teži kakih 300 gramo> v £4 urah 30 do 60 tisoč kilogram-metrov, kei pri vsakem »krčenju iztisne kri a pritiskom, k bi pognal vodni curek več ko dva metra visoko Kemične pretvorbe v telesu dosežejo v te ku življenja nepričakovano velike množine. \ sedemdesetih le*ih bi človek "dobavil" 840 ki srčne kisline, 76 kg foaforne kisline in 420 ki kuhinjske soli. V kemičnem pogledu je človeško telo se stavljeno iz 67.6 odst. vode, 20 odst. beljakovii in kakih 10 odst raznih soli. PotemUkem j« v telesu, ki tehU 70 kg, 47 in četrt kg vode, 1< kg beljakovin, malo manj ko 2 kg tolšče in ' kg soli. Kostni sistem — okostje — je razme roma siromašen z vodo: vaebuje je le 60 odflt Pepela dado kosti 22 odat., medtem ko ostan po mišicah, če jih upepehmo, le malo več ks kor 1 odst. pepela, po jetrih pa tudi nekako odst. Vsak človek ima naposled v sebi kake 3 d< 6 gramov železa, od njih več kakor polovic^ po priliki 2.4 do 2.7 grama, v rdečem krvnen barvilu, Uko zvanem hemoglobinu; iz te mno žine sicer ne bi mogli skovati ne noža ne pod k ve, zato pa čisto tpodobtn žebelj. SADISTIČEN ZDRAVNIK Stobni zdravnik dr. Leon je v vojašk bolnici v Ohalons izvršil več nepotrebnih o peracij brez narkoze ter se naslajal pri mu kah bolnikov, predno je bil od nekega zdrav nika vsled tega ovajen. Operacije je izvrže val tudi brez pravilne ateptike in antiseptik< ter je Uko umrlo več operiranih vojakov m posledicah zaatrupljenja krvi. Komisija i ugotovila njegovo nenormglnost tn Je bil od dan v umobolnico. % Ameriško življenje 62. Mirovnir eodnik C. F. Healy v CoJtornl Ca!., je sam vodil hišno preiskavo pri P»f»' Venigasu, pri kaUrem je našel nekaj opojn pijače. Tri dni kasneje Je Healy predsedovs sodnijski razpravi. . "Policija, ki me je priiU aratirtt. je r« Uknila pijačo v moji hiši,- tt jt izgovarjs Venigas. * , ; 'Ti al nesramen lažnikr tt je zadri nsc njim sodnik. . "Gospod sodnik, to to natpodobne besen* na sodniji in značijo ialjenje sodišča, j« nigas podučil sodnika. . "Imaš prav. Spotabll sem st, zsto se «o sodim r plačilo petih dolarjev, ki jih takoj P» Ti boš plačal sto dolarjev!" PETEK, 27. DECEMBRA. PROSVETA CELJSKA POROTA Uboj — 1 leto strogega zapora (IStiTBO.) 1 Cel jej 3. dec. 1929. Danes se je nadaljevalo po-mtno zasedanje. Obravnavali so ¡lučaj uboja. Obtožen je 30-letni ttmski delavec Janez Križnik, loma na Presečnem, da je 15. oktobra ponoči udaril v vasi Jasen m Prevorju s kolom po glavi [Franceta Gubenška s tako silo, ¿a je Gubenšek podlegel že na-llednjega dne poškodbam. Križnik svoje dejanje priznava, izogovarja pa se tako-le: 15. oktobra zvečer sem se peljal v Sustm vasovat k svojemu de-'kletu. Z mano je šel prijatelj Poljšak. Ko sva izstopila iz avto-jjusa, sva zaslišala nedaleč kri-ffrnje Auf biks. Umaknila sva se nad cesto ter počakala, da so u-tihnili. Potem sva šla dalje. Naenkrat so naju napadli in jaz sem j« kolom udaril po neki postavi pred menoj, ki se je takoj zrušila na tla. Kol sem bil spotoma u obrambo vzel v vinogradu. Priče pa izpovedujejo obremenilno zanj, češ, da je on prvi na-'padel oba fanta, ki sta ju srečala. Porotniki so potrdili vpra-ianje prekoračenja silobrana, zanikali pa so uboj, in tako je bil Janez Križnik obsojen na 1 leto itrogega zapora. Drugi slučaj, ki ga je obravnavala danes porota, je bila velika tatvina pri cejskem krojaču Oražmu. Tatvine sd obtoženi trije fantje in sicer: 20-letni Josip Turnšek iz Viblja pri Žalcu, 38-letni Franc Novosel iz Cakovca in 28-letni Anton IsteniČ iz Zavod-ne pri Teh ar jih. Obtožnica jim očita, da so v noči na nedeljo 23. septembra lanskega leta vlo-- mili v zaklenjeno delavnico kroj. mojstra Oražma v Celju ter odnesli manufakturnega blaga in Egotovljenih oblek za okoli 80,-•00 Din. Turnšek pa je še posebej obtožen, da je izvabil od nekega celjskega trgovca nekaj Maga za obleko in za plašč, v »rednosti 1234 t)in. Bila je to cela dražba, ki je iiela 5 članov, in sicer omenjene tri in pa dva svedrovca Mirka Lampeta in Petra Likarja, katerih pa oblasti doslej še niso molk prijeti. Lampe in Turnšek, ki je bil svoj čas uslužben pri 0-ttžmu, sta vlomila v delavnico lr odnesla blago svojim trem Niijašem na Glazijo. Lampe se Je potem z dvema drugima vrnil v delavnico ter so odnesli še o-«tale pakete. Drugega dne pa so vse pakete prenesli k Isteničevi «estri Antoniji Blažičevi v Zvo-ovaod nakupoval blaga obljubljal, da je denar že na f ter si izposojal lepe vsote l'JUf t'^nec je pravi ain Izra-I Pihljat in z orlovakim no-»nteligenten in miren. Pri 'is je mnogim It vabil de-|s hotel ga je rea vrniti. Saj i ugodne vesi s tvrdko "Hersehl Arnold" v Aleksandri-ji v Egiptu in da on ni kriv, če je firma propadla. Po pogodbi bi bil moral od tam prejeti o-krog 11,000 Din. Govori obtoženec mirno, spretno lepo priznava, kot da bi sodišče ne vedelo, da je radi sličnih stvari že sedel v lepoglavski jetnišnici. Poleg tega ga pa zasledujejo skoro vse policije v Evropi, ker je enqke stvari uganjal po vsej Evropi. Samo sodišče v Wiener Neustadtu ga Išče radi 21 slučajev goljufije. ' ' Na vprašanje, s Čim je hotel poravnati dolgove, je obtoženec izjavil, da ima dobiti na Češkem neko dediščino, ki mu bo prinesla 20—30,000 čeških kron. Obtožencev zagovornik dr. Turna je z njemu lastno spretnostjo zagovarjal obtoženca ter je tudi izjavil, da ima obtoženec res dobiti neko dediščino na Češkem. Kljub temu je bil obsojen na 1 leto ječe. Kot zadnja porotna razprava je bila razprava proti 16-letnemu fantu Cirilu iz Čolniš pri Zagorju, ki je pa še popoln o-trok: nerazvit, droban, kot bi imel šele kakih 10 let. Obtožen je, da je na cesti 11-letnemu fantu zvil roke na hrbet z levico, z desnico-pa mu je segel v žep ter potegnil iz njega 260 dinarjev. Poprej je sam zaprosil fantiča, naj mu da 10 Din, ko je fantič odklonil, mu je sam ugradel 260 Din. Fantič se je seveda zjokal a Ciril mu je zagrozil, naj bo tiho. Fantič Albert pa je letel v Zagorje ter naznanil vso stvar orožnikom, ki so fanta aretirali. Denar so še ves dobili pri njem. Fant Ciril, nerazvit in nerazsoden otrok, je pravi otrok neurejenih razmer. Oče je bil s fantom strog, brigal se zanj ni mnogo, ker je kot rudar bil mnogo na delu, v šoli je bil nenadarjen in je kradel. Fantič sam je bil že letos dvakrat kaznovan radi tatvine. Februarja ns mesec dni, aprila na 24 ur. Zagovornik je sicer zahteval, naj fanta preišče psihijater, kar pa je sodni dvor odklonil. Fant je bil radi tatvine obsojen na 6 mesecev težke ječe. S tem je bila po 66. letih rednega porotnega sodišča porota zaključena. Poslej je ne bo več. Kot zadnjega so obsodili slabo vzgojenega, 16-letnega otroka, ki je še cel otrok. Otrok pride zdaj med stare grešnike v jetnišnici in se bo naučil marsičesa "v čast in slavo božjo". Iz Beograda Državno sodišče za zaščito države je dne 2. decembra obsodilo Karola Ledineka na pet let, njegovo ženo Elizabeto pa ns eno leto temnice. Obtožena stš bila, da sta vodila komuniste čez mejo ter skrivala pri sebi prepovedano literaturo, ki so jo prenašali iz inozemstva. Samomor slovenskegs uradnika. Računovodja v kmetijskem ministrstvu Slovenec Josip O-blak, je skočil iz tretjega nadstropja in obležal na mestu mrtev. Vzrok samomora ni prišel v javnost. Minister ss socialno politiko dr. Drinkovlč je rsspustil upravni odbor Okrožnegs urada za zavarovanje delavcev v Beograda ter postavil za komisarja Milo-Ševiča. Ministra Korošec in Savkovič sta odpotovala v inozemstvo na lečenje. Za čaaa njune odstot-nosti ju bo naddmestoval minister Frangeš Korošca, minister Uzunovič pa Savkoviča.- V kočiji ss js ustrelil Ljubljsns, 6. dec. 1929. V torek zvečer je is neke kočije, ki je paairala Vodnikov trg, počil strel. Policija je tega is. grednika iskala, a ni mogla najti Mislila je pač, da je kak pijanec v svoji razigranosti »prožil revolver za šalo. Sele kesneje se je zvedelo, ds je tedsj nekdo u-atrelil samega sebe. Kakor hitro je padel strel, j« voznik zavil proti bolnici, kier so ugotovili, da je moški, ki je WI v kočiji, umrl. 8 strelom si je prebil flavo. .Gre sa 35-letnega železnlčar-ekega delavca z Zidanega mosta Petra Camemlka. Na Zidanem moNtu ima ženo in troje majh nih otrok. Vendar je pogosto sa- |Tako je Camernik zapravljal svoj skromni zaslužek, kar seveda ni ostalo prikrito njegovi ženi. Hotela je napraviti temu konec, pa je odšla v Ljubljano. Ženski je pokazala dva otročiča, ki ju je vzela s sabo, ter dejala: Pustite mojega moža v miru, saj vidite, da ima družino." — Ženska pa je odpravila nesrečno mater z nekaj besedami, češ naj skrbi bolje za moža in naj ga bolj priveše nase, če zna. Kole spet drugič prišla Ca-mernikova žena v Ljubljano, je oba zasačila v gostilni skupaj. Camernik sam je smuknU skozi stranska vrata ven, žena hjego-va pa je ozmerjala in obmetala natakarico z vsem, kar ji je prišlo pod roko. | Tedaj je natakarica izgubila svojo slušbo, razmerja s Camer-nikom pa ni hotela pretrgati. 0-ba sta kovala načrte, kako bi se znebila Camernikove družine. Razširila sta celo vest, da sta pobegnila v Belgijo. Zadnjega novembra je Camer-nit s svojo plačo prišel spet v Ljubljano k svoji natakarici. E njo in z njeno sestro je krokal po gostilnah v Ljubljani ln okolici. V torek večer so se vrnili v kočiji z Dolenjske ceste, kjer so obisks-i mnogo gostilen, v mesto. V kočiji so sedeli Camernik, njegova natakarica in njena sestra. Imel| so bržkone načrt, da bodo še tp noč lepo pognali s pijačo ln vese-jačenjem, a ko je kočija zavila izpred škofije na Vodnikov trg, e naenkrat padel strel. Camernik je ustrelil samega sebe. Ženski sta se prestrašili. Camernik Je sklonil glavo ter ves krvav is-dihnil. Spremljevalka je savpHa vozniku: "Takoj v bolnico, Camernik se je ustrelil. "Spotoma v bolnico je ena obeh žensk ube-tala, drugs pa je vsa odrevenela sedela ter ni mogla niti govoriti. V bolnici so ugotovili ssmo smrt, ki jo. je isvršil v polni ssvesti. Novekajige hajal v Ljubljano ter tu zapravljal denar. Sesnanil se je v nek* gostilni z neko natakarico, s katero je vselej, kadar je prišel _______________________________ v Ljubljano, pohajal in popival, bi vedeli, kdo jih bo kupil in ko- Ljubljana, začetkom dec. Zdaj je čas, ko organlslrane knjižne založbe raspošiljajo svoje izdaje med svoje naročnike. Te založbe izhajajo šs najbolje. One ne isdajo svojih knjig, ne da liko jih bo šlo v denar, kar je sa izdajatelje glavno. Te družbe ne iščejo odjemalcev s natisnjenimi knjigsmi, marveč imajo svoje odjemalec organizirane, včlanjene. Tako vedo vnaprej, koliko knjig bo šlo, in šele potem tikkajo in izdajo knjige. Najprej odjemalci, potem izdajanje, ne pa kot navadne knjigarne, ki isdajo knjigo ter iščejo potem kupcev. Ta sistem organiziranja prodaje je pri nas kot prva začel* stara Družba svetega Mohorja, ki je svoj čas imela sedež v Celovcu na Koroškem, po prevratu pa se je prsaellla v Preva-lje, zadnja leta pa je s svojo tiskarno in pisarno prišla v Celje. Urednik publikacij Mohorjeve družbe je pisatelj F. S. Finžgar. Družba izdaja za svoje Člane vss-ko leto po pet knjig sa 20 Din, poleg tega pa js radi svojega dobrega položaja ssčela izdajati tudi izredne publikacije, ki so nsmsnjene splošnemu knjižnemu Jkrgu in Člsnom samim, tem zadnjim s nekim popustom. Poleg tega isdaja dobro urejevan družinski mesečnik "Mladiko." Za leto 1929 je prejšnji mesec ras-poslsla svojim članom tale knjige: Koledar za 1980, povest Zor-ca "Domačija <*> Temenici," povest Savinška "Grče," dalja Življenje svetnikov, Zgodovina slovenskegs naroda, ki jo piše dr. Pred nekaj Isti so demokratje proti Mohorjevi dražbi osnovali svojo saloftbo zgrajeno na istih načelih organiziranega odjema ter jp imenovali Vodnikovo družbo, ki isdaja vsako leto štiri knjige za 90* Din. Letos je Isda-la: Vodnikovo pratiko sa 1980, povest Juša Kosaka "Leotov grad," povest Savinška "Dirka" ter dr. Lgkovo Zgodovino borbe za Jugoslavijo. Delavstva pa js osnovslo letos delavce ter jo Tako „ je .-.««*, v MU ÄSÄU -.b. končalo življenje strastem uda-nega človeka, tako je končala šf ne preživeta noč veseljačenja. 1 Glasbena matica aa svoji tarnajl ' Ljubljana, 4. dec. 1929. Po uspelih koncertih v Aume-tzu in Merlbachu v Alzacijl, ki k> se jih udeležili mnogi naši Izseljenci, se je zbor odpeljal v Relms, kjer je 27. nov. priredil svoj uspeli koncert. Kot po navadi so bili deležni lepega spre-jema, kosila, razgledali so se po mestu, t večer pa so imeli v v* iki dvorani koncert. Sprva so poslušali neksko rezervirano, ka-cor se pač sprejema nove stvari. Kmalu pa so sledili točkam z ve-ikim razumevanjem ter se razvneli ob Lajovševem Zelenem Juriju ter Adamičevem Mladem junaku. Zahtevali so ponovitev, a jim dirigent Polič ni mogsl u-s t reč i radi prevelikegs progrsms. Schwabovo Zdravo Marijo pa so morali ponoviti, naj si bo že kakorkoli. Tudi narodne pesmi so užgale. Po končanem sporedu so morali dodati še tri pesmi,, prej publika ni marala Iti Iz dvorane. 1. decembra pa je dospela Matica v Pariz. Spotoma Je koncer-tirala še r Arrasu. Sprejem v Parizu Je bil enako oficljelen kot povsod drugod. Pevce ln pevke so posdrsvlll zastopniki in člani Društva prijateljev Jugoslavije, člani jugoslovanske kolonije In Jugoslovanskega novinarskega udruženja. Pozdravil jih je v I-menu poslaništva dr. Vuk$cvlč. Naslednjega dne so <*>iskaH pev ci naše poslaništvo, zvečer se Je pa vršila na Sorbonni proslava ujedinjenja. ki se ga je udeležilo mnogo gostov. Ns tej proslavi je nastopil tudi zbor Matice več pesmimi. Med potekom te proelsvs je prišlo do majhne demonstracije. Neki Bolgar je zakričal z galerije: "Doli Jugoslavija." Dne 8. decembra zvečer pa js imela Glasbena Matica svoj veliki Javni koncert v veliki dvorani Gavot. Sodeč po uspehih do-slej, bo zbor bržkone tudi v Parizu zmagal s svojo peemljo. isdalo pred dvema mesecema svoj s prve knjige in sicer Da-svski koledar za 1980, povest Cerkvsnika "Daj nam danes naš vsakdanji kruh," povesti Jscks Londona pod naslovom "Mož brasgotino" v priredbi 8eliškar-a, kot snanstvsno ps js izdalo dva raspravi: dr. Lončar: Kako s nastalo moderno delavstvo in njegovo gibanje" ter Filipa U ratnlka statistično bogato "Gospodarstvo V Sloveniji." Tekom nekaj mesecev je nabrala družba precej članov. Letošnje knji gs, ki so bila isdsne v veliki naglici, kažejo mnogo pomanjklj! vosti in bolj aH manj nesrečno zbtro, upsjmo ps, da sa pubti kacijs zboljšsjo v prihodnjem le-tu. Zs 1980 obljubljsjo kot Iz vlrno povest Lovra Kuharja voj« no povest "Doberdob," ki bo ene prvih vojnih povesti v vsčjem i ormatu pri nas. O Istošnjih knji gah Cankarjeve družbe bomo pi sall še bolj obširno. vsega naroČite si knjigo "AMERIŠKI SLOVENCL Governor driavo Now Joraoy J« imenoval aa ivoano*a «onatorja havlda Bairša «• mwto W. K. Bšga, ki J« portal aaioriiki pealaalk » Prandji. Na aliki od loro na Soono: Da iN. «ovtrner Unen ln aoaator H. Kaan. pa snujejo "Belo-modro' knjižnico." Na Goriškem imajo enako svojo knjižno založbo. Tako je torej videti, da gre med Slovence vendarle precej knjig, saj imajo ts založbe nf tisoče in tisoče naročnikov, treba jih je le organlslrati. Isdati knjigo ter s njo isksti kupcev, ps je tošak posel. Zato pa naše salcšbe izdajajo Čim dalje manj knjig. Disidenti is kroga "Ljub. Zvona" bodo sačeli s januarjem is-dajati novo revijo, s katero bodo br|kone uspešno tekmovali s "Zvonom," ki bo spričo tega gotov? šs težje živel kot zdaj. To je sadnja novost. RAZNE VESTI SKRAJŠANJE DELOV NIK A GLAVNA POTREBA Tekstilna unija zahteva uvedbo 4* ur dela na teden Nsw York. — (F. P.) — Tekstilna industrija je notorična ne samó radi piskih plač, temveč radi dolgega delovnlka. Povprečno snaša nad 54 ur na teden sa vso dsželo. Ker nekatere tovarne delajo "Is" 48 ur tedensko, pomsnl to, da Js vallko dsljši delsvnik v veljsvl v gotovih krajih. Glsvnl odbor tekstilne unije js ns svoji lstni seji sklsnll, da se bo kampanja na jugu auka-la okrog vprašanja snltanja delovnlka na 48 ur tedensko, kar Js gotovo dovolj konssrvativna zahteva. Odbor ima v dslu tudi nsčrt sa to kampanjo, ki bo predložen organlsatoričnl konferenci, ki se vrši dne 6. Jsnusrja v Chariot tej u, N. C. Davis Išče MeUoa-Grundyjeve Wnshlngton. — Dslavski tajnik Davla «e še nI odločil, da-U misli ksndldlrstl ss govsrnerjs države Pennsylvsnije pri prihodnjih volHvsh. "Ns vsm pa, kako ss mi bo mogoče ubraniti kandidature, ako ms bodo šs na-daljs nadlegovali," pravi on. Frank Kant msnl v "Baltimore Sunu, da js ta Davlsovs izjava "purs piffle, slush, bunk." On •mstrs tajnika za navadno marioneto, ki Js v kabinetu največ radi tega, ker se voditelji Ameriške delavske federacljs ns morijo zedinltl na njsgovega naslednika. Ta kritik tudi pravi, ds Dsvls hrepeni po podp'"> Mellon-Grundy-Vsreve maši ne. Poleg tega vsega izhaja M " " UPi ? mnogo nsvij, posdmSSne knji-fwnM5M' __ garne pa izdajajo le malo knjig. Tiskovna zadruga je Izdalk pred mesecem Dostojevskega h umori-stični roman "Selo Stepančiko-vo" v prevodu Levstika. Osnovala pa ss js šs nova sa* ožba, ki raftuna z organiziranimi odjemalci knjig. Je to zalodt-ba "Modra ptfca," ki jo financi-ra neki ljubljanski veletrgovec. V svojem programu ima, isdaja-ti za svoja «lane vsak mesec mesečnik ter vsake tri mesece eno knjigo v lepi spremi. Za prvo Isto Ims predvidene knjtp: Kam sun, Blagoslov zemlje. Cehov, A njuta, Galsworthy, en roman ter Gorkega "Spomini na sodobni-/•—torej prevode večjih del iz dobre svetovne literature. Prva knjiga Hamsun "Blagoslov zem lje" je izšel prav ts dni v luksuzni izdaji, f prevodu Rudolfa Kre-Te dni izide tudi meneč-nlk. Za mesečnik ter po eno knjigo vsake tri mesece plačujejo naročniki po lft ali 20 Din na ms-me _ 18 Din ca mehko vezane knjige, 20 Din za v platno ve- Nov delsvsk! časopis New Orisana. — Neworlssn-sko delavstvo js končno dobilo svoj časopis v tedniku "Prše Prsssu", ki so ga začele isdajstl anijs. Izhaja v formi "Ubloid" časopisa. Njegov urednik Au-gustus Willlsms upa, da bo v dogiednem času pričel lihajstl dnevno. V zadnji stavki osst-nih železničarjev je bilo vse mestno časopisje na strani kom-panije. • Jurtedlke!jeka vejaa Plttaburgk. — Ns poslopju Stt Frsttcla bolnišnice so zsstav-kall tesarji, *er sd Utlčarjl In ž*lezoMavbnl delavci ddblll delo, katero pripada po zatrdilu tesarjev njihovi stroki. Velike kelnlee sa keine na raka, sdrušans • rzziz kov sínico te bolezni, bodo uata-novlU ns Dunsju, zs ksr so éo-bill po dr. Rdelnauepju is Karlovih V arov od nekega amerikan skega bogataša 100X100 dolar Poleg tog družb se snujejo še J". hot*[° * U dva laki; krščanski "boljševlkl",* A+ anujejo Delavsko založbo, «enake <**N*<\ Arkado Averčenko: Ml« brez predsodkov Komaj aem sedel za p|aalno mizo pa pade v sobo eden mojih prijateljev« Uganil sem, da me hoče potegniti za denar in sem bil tega celo vesel, češ: vzel bo denar, odšel in me pustil pri dslu.... Nu, pa se je lskasal dobro vsgojenega Človeka. Istsgnll se je lepo v klubski naslonjač, si a robcem ot4 pot s čela, prižgal cigareto ln pritol: "Nu, kaj jo novega?" "NIČ posebnega," odvrnem kratko. "Ali ste kaj videli PjatkJnaT" -t- "Ne!" t- "Hm, hm..,. Vroče je.... Solncs vražje ige ....Nu, mislim, da bo deževalo?" — "No, kaj?* — "Kaj pravite, ali bo deževaloY" — "Vrag si ga vedli" Po glsvl ml js rojilo: nu, prosim, denar, hitro! Reci bsštijat Prosim, ksj oklevaš, tristo vragov? Vsš, ds ti ns bom odbili Torej, nu, prosim....! "Kaj se nskl godi s Lascstkl-nom," ms vprašuje dalje. — "S kom?" — "Z našim skupnlip prijsteljem Lascetkinom?" — "Kaj?" — "Postal ja pravi don Juan. Danss s eno, jutri s drugo...," — "K vragu šs vsš Las-cetkin!" — "Hm.... Kaj vas Las-ostkin ns sanlmaT" — "Ne! Ns!" — "Vi sta danss nsksm čudni. Hm..,. Ali p ta bili na prsmi-jsri 'Kolesa življenje'?" Imsl sem dovolj. Planil sem Izza mize ln gs rasdrašsno vprašal: "Gospod, govoriva odkrito ln pošteno: Koliko potrsbujate?" "Ksj to pomsnl: Koliko?" je vprašal vsi v zadregi. —• "Koliko potrebujete, ds?" — "Csss?" — "Denarja! Saj ste vsndar prišli, da si iaposodlta denarja?" Užaljsno se Js vsdlgnll In rekel: "Kdo vsm js dal pravico, da tsko govorita s msnoj 7" "Torej niste prišli ssrsdl ds-nsrja?" "Hm! Slcsr sam v resnici prišsl, ds ii nsksj (sposodim • M«, s po tsksm sprsjsmu,...!" "Dragi moj, ns jesite ss! To-ds, ksj ms brigajo ti Sascstklnl, Ssmjoni, ta pramijers Itd. Vss-mimo — prišli vi ste: adrsvl!, Posodite ml nskaj dsnsrja! Prosim, evo vsm i Klanjam se! Zbogom! Slugs! Konsc. čemu vsa U komedija 7" "Oprostite, prsv dobro vem, ksj v takih primsrlh zahteva o» lika. Po vašem receptu si nočem ¿sposojati dsnsrjs!.... Nikoli nl-Isem bil pijavka. Zdravi ostani-mr In Js Šal.... ■flako sem cb treh popoldne is-guMI prijsteljs. Zvečer sem stopil k nskl dami, ki sem se z njo prav dobro razumet. "Pridite «ssto," ml js rekls. Zelo prijetno ja v vaši druftbl." | tsdels sva tesno drug ob drugem na divsnu. V meni ja ftgsls blazna želja, da bi jo poljubil, a ona ja (v tem sem Mf uverJen) prsv tako hrepenela, da bi naslonila glavico na moje prsi In do brezumja potjubljsla moja listnice. Ps Je gonylls o Čisto drugih stvaren; "Hotela sem na premijero 'Ko-less žlvljenjs', ps js gledališče čisto rssprodano. Prsvljo, da U stvsr sijsins, ksj ner "Zelo dohvs stvsr," prsvlm. — "Kolika dejsnjr — "Nisem videl, tods moj prijatelj Uace-tkln. .. A propos, ali posnste U-sretkfna? POsUl js prsvl don lusn." Trudno J# odvmlls pogled «*! mene. se poglad Is « roko po ča-la, ursvnsla lase Hi rekla; "Da, Uscotkln 'Kolo živ. tjenja'. .. la.*.. ste srečali mords PjstklnsT "iHakrat, trikrat,.. I^scetkin le vedno v družbi lepih dam Hm.... poljubiti vas hočinn ..." "Kajr "Tako vedno govori Lascet-kin svojim damam. "A Uko." Utihne, toda zdi se mi, ds vem njene mislil "kaj mi je mar Lascetkin? Bolj pametno bi bilo, moj dragi, da ms poljubiš!" "Dobro!" pravim glasno. "Kaj js dobro?" vpraša ona. "Jas.... jaa vas bom poljub»!" Objel sem jo in burno pritianll na prsi. S silo sa Js istivala Is mojsga naročljs in zaklicala s ogorčenim glasom: "Gospod, ns posabite, kje atel Veni" "MoJ Bog!" pravim v sadregi, "ves svst se poljublja, sakaj bi se midva ns smsla?" "Ali, to ns gre tako hitro. Za to je treba nskskšnsga prehoda In midva se posnava komaj dva meseca,.. Končno tudi nlssm navajena, ds bi me ksr takols objemali.,, Pojdite! Pojdite!" In tako sem med 8. in 9. uro svečsr Izgubil ljubljeno dakls. Ves obupan,sem odtaval s par pevkami v Cafe chantant.,. Biks js sila dolgočasno, nssanlmtyo. Peli so slabo, plesali slabo, a noge so metala plssalks tja do noju. Kot osma točka Js stopila ns posornlco sale, polna rasna lanska, lepih grudi, belih golih rok, i velikim dakoltsjem. V njenem veselem cbrssu in nasmejanih očeh js bilo nskaj, kar me ja ptl-tezsvalo In sam Jo vss čas pozorno opazoval. Publika js saMa burno aplsvdirati. BHs Je brškas njsns ljubljenka. Oricastsr Ja I» gral predigro neke popevke, pavka je odprla usta In sapala nskaj nepravilnih tonov. PrMala jat "Gosli mi je msti dala",, In utihnila. Nasmstinil^ sa Ja In rskla kapslnikut "Prosim šs an-krat predigro!" Orksstsr Js pri* čel od krajs. Plesalka js moMala. se amshljsla, ss blišala robu o-drs. ss prijazno naklonila k publiki in rskla: i "Gospoda! Dovolita ml, da an-krat odkrito ln pošteno govorim s vami, čeprav to ni navada chantsntu.... Jas nlssm nlka-teršna pavka, kaj na? MoJ glas Is s lis reven. In moja mati ml nikoli nI dala gosli.,.. Niti M hip il ne domlšljsm, da bi vam male petja ii Kit j iilo. Saj ntata prišli «sm zaradi moja pssnri. Ali nI *ss?.m« Csmu naj vas torej mu* Hm? Mai; glas ns pomsnl nü, Tielodlja še manj In tekst Ja prav jedsst. Cemu tedaj nastopamo ievks? Cemu vss to ničvredno wtje ln plo^isnjs? Pssst. go-tpoda,.. nsmsn tega js, da ss vsm poksšemo, da vidKe naše telo, naša grudi, našo postavo,.. Cemu naj tedaj Igram s vsmi komedijo?,, Glejte! Jss sem samo ubogo lepo ddele, ki nMasar ns vs ln ničesar ns rssuma, ki fe čisto bres talenta. Cemu torej stojim tule pred vami ns tehle deskah? Cisto kratko: tukaj le so moje roke, poglejte jih! Ali niso lepe? 'Pele jamice na komolcih? In grudi? Ptošne so, feilte? Plesstl ne snsm, zato vsm os Ishko pokažem noge,..-Evo. sli niso lepe? Glejte, to je leva, to desna. Psstf Pazite, da jih ne zsmenjstet' In hrbet! Hrbet? Hudo sem se dekoKlrals, ds vas odškodujnm ss chanaone.,. Ali sts si vns nstar.ko ogledali? Jas sem čisto nsvsdno Ispo dakls, brez glasu, bres talenta In bres predsodkov.., Tako, sdsj sem ss nahrbrala, muzlkantl so se odpočili. Zdaj se preoblečeni In morebiti me bo kdo povabil na sou- 1 Man II aem s svojegs stola ln navdušeno sakrišal : "Gospodična. Jas vss vsbtmt Prosim !" Pevks se vesela nssmehae: "Glejtef Kak uspehi Tstoj sem ns razpolago? Dosti nagovorila s vsmi, «elite to Šs enkrat «llšstl? te Jutri!" * To noč sam našel vse. ksr sem Ml čet dan tsgubil: dekle In pf-Jstelja. Drama v tr*h dajanjih LUKRECUA BORGIA D. G t. PRIZOR Don Alfonz, Lukrecija Lukrecija (viharno vstopi.) Mjloatiivi gospod? Mllostlivl gospod! To jo nevredno, to je sramotno in predrzno. Nekdo vaših podlož-nikov je ravnokar pokazil na pročelju vede palače izklesano ime vale soproge. Zgodilo se je pri belem dnevu, jsvno. Kdo je to storil, ne vem. ali razžalJJvo je zelo in zelo predrzno. Is mojega imena ao napravili nesramno igro in vale ferrsrsko prebivalstvo, ki je najzopernej-ie v celi Italiji, stoji pri tem in se zasmehljivo rogs mojemu grbu, kot zločincu, k*, stoji na sramotnem odru. Kaj si mogoče domfšljujete, da bom to trpela, don Alfonz? Ne, verujte mi, da raje umrjem pod sunkom bodala kot pa pod neprestanim zbadanjem zasmehujoče in roga-joče se množice. Pri bogu, milost«vi goapod, čudno ravnate z menoj v Vojvodini Ferrari! To me končno uniči, val obraz pa je preprija-zen In miren, medtem ko dobro Ime vsše soproge na grd način mrcvarijo in vlačijo po blatu skogi celo mesto! Rekla sem vam In zahtevam popolnega zadoščenja, goapod vojvoda. Storite, da mi izkažete pravico! Ali mogoče mislite, da mi ni do spoštovanja od kogarkoli al bodi na sveta in da moj soprog ne potrebuje biti moj vftes? Ne, ne milostlivi gospod! Kdor se poroči, varuje; kdor da roko, da tudi ramo! Računam na to! Vsak dan m slišijo nove rasžsli-tve In nikdar vsa ne vidim, ds bi bil! vsAemir-jeni radi t*p. Kaj ne psda blato, s katerim me obmetojejo, tudi na vas, don Alfonz? No, pri moji revni duši, razjezite ss vendar malo, ds vss vidim vsaj enkrst v svojem življenju radi mene razburjenega, moj gospod! Večkrat ste ml rekH, da ste zaljubljeni v me, bodita torej vendar v mojo slavo! VI ste ljuboeumni! Bodite torej ns moje ime! Ce sem s svojo doto podvojile vala dedna posestva, če sem vam prinesla v zakon poleg deviike nedolžnosti in ps-peftevegs blagoslova, ki precej velja na svetu, Sieno, Riminl, Ceseno, Spoleto in Piombino, s eno besedo, kot ste imeli baronij, če sem vss naprsvlla, za mogočnega plemiča cele Italije, vendar le v tem nI vzroka, moj goapod, da dopustite, da me vale ljudstvo zasramuje in tali, da trpite, da kale vala Ferrara pred celo Evropo s prstom na vaio soprogo, ki je. zaničevana in nitja kot dekla hlapcev valih konjarjev; le noben vsrok, vam pravim, da bi ne mogla Iti mimo valih podlotnikov, ne da bi sikall sa menoj : Ha! ta »enaka! No, torej, moj gospod, le-Hm, da se danalnji zločin preilčs is najstrožje kaznuje, sicer so pritožim pri pai>«4u, pritožim pri vojvodu de Valentinois, ki tabori pri Forbi s 1500 vojaki____Blagovolite sedaj premisliti, če je vredno truds, da se vzdignete t valega stola! " 1mX:. Don Alf oni. Slgnors, zločin, radi kstere-gs sa pritotujete, mi je znan. Lukrecija. Kako, moj gospod? Zločin vam je snan in krivca le nista dobili? Don Alfom. Krivec je znan. Lukrecija. No, sa boga, če je snan, kako je te mogoče, da le nI prijet? Don Alfom. Je fte, signors !» LukreHja. Pri moji duli, če je ko to, da le ni kaznovan? < Don Alfom. Bo! Hotel sem le le lati vale mnenje glede kasni. Lukrecija. Dobro ste storili tako, mllostlivl gospod! Kjs je? Don Alfom. Tuksj! Lukrecija. A, tuksj) — Trebs js kasno- Aaatoie France: 0 Siajtbradètvili nAnII IV. Mesec dni y* bil gospod de Montragoux najsrečnejli ¿lovek na svetu. Opeval je «eno in Jo cenil kakor čistega angela. Ali v njej ni bik» nič angelskega, le spretnojli od Blnjebradca hi jI nasedli, tako jo bila proksnjens In svita ter vdana vodstvu go-spe matere, ia tistih dni najbolj spretne malopridnice v francoa-skem kraljestvu. Po poroki mile hčerke so je nastanila t Ano. si-novorna ter vltetom dois Merlus, jem. ki ni tapustil več'gospe de Montragoux-je ve v Gulllettea-ah. IM.rega SinJebradca, ki Je hotel imeti leno vedno poleg aebe in ssae, Je to malo drslllo; dsai se ni ta tout il iaradl njenega pri-jateljstva s vitesom, ker mu je bils rekla. ds JI jo brat po mleku. s, Karel Perrault pripoveduje. da je moral Sinjebradec meaor dni P«» poroki v vat ni sadovi ta Seat tednov <»d doma ; sdl ae. da Perrault nI vedel Jaano ia vzroke toga potovanja. Večina jo ou-mila. do jo hite U» le zvijača, h kateri se po stari navadi «ate-kajo Ijuboeumal moi je. da M prraenetBi Ione. Roonlra pa je Neto druga Goapod do Montra-S«oi oo je napotil v asooto IVr etc. da te v i____m _ _ ___ dedAčino po čok male eoMee>'a*fce nesrečnih ki je bil knoriaj. e kateri an»o fte govori-pri D»JU, je izrazil svoji ljubljeni Ivan. vati po postavah, miloetlivi gospodi To je taljenje veličanstva, ki zahteva glavo! — A, on je tu! Hočem ga videti! Dim Alfom. NIČ lažjega! (Pokliče). - Battista! Vratar (se prikaie pri dverih). Lukrecija. fie eno beeodo, gospod, predno pri^ krivec. — Naj si bo te človek kdorkoli, iz tega ali drugega mesta, daj t« mi beeodo kot kronan vojvoda, don Alfonz, da ne zapusti več živ palače. Don Alfom. Dam vam jo. — Dam vam jo, slilite dobro, signors?. Lukrecija. Dobro! Seveda slišim. Pripeljite, da ga zaaliMm sama! — Moj bog, kaj ie« storila tem ljudem, da me tako zasledujejo! Don Alfom (vratarju). Naj ujetnik vstopi! (Vrata v ozadju m odpro. Videti je Gen-oara, brez orožja, med dvema vojakima e kopji. V istem trenutku je videti Rustighella, kako prihaja na levi po vijočih se stopnjicah v malem prostoru za skrivnimi vrati; v roki drži taeo, na kateri je zlata in srebrna steklenica z dvema čaloma. Rustighello položi taso na okno, potegne meč In se postavi zs vrata.) 8. PRIZOR Lukrecija. Cpennaro! Don Alfom (ss ji približa, tiho in smehljaje). Posnete tega mola? Lukrecija (zsss). Gennarp je! — Kako strašno nsključjsl Moj bog! (Opazuje strahotna Gennsrs, on pogleda v stran.) Gennaro. Gospod vojvoda, sem sšmo ns-vaden stotnik in govoril bom z vsmi s vsem spoštovanjem. Vala visokost me je dala danes zjutrsj vkieniti v mojem stanovanju. Kaj želite od mene? Don Alfom. Gospod stotnik, dsnee zjutraj se je zagreli 1 na hUU, ki leži naproti vali, zločin razžsljsnJs veličanstva. Ime nale zelo ljubljene soproge In strine se je ns predrzen nsčln osramotilo na nali vojvodski palači. Išče-mo krivca. Lukrecija. On to ni! To je t>omote! Ts mladenič nI krivec, don Alfonz! Don Alfom. Kako to veete? Lukrecija. Vem za gotovo. Ta mladenič je Iz Benetk in ne is Perrare. Torej ... Don Alfom. Je to kak dokaz? Lukrecija. Zločin se je zagreli! danes v jutru in jaz vem, ds js bil on dopoldne pri neki Plsmetti. Gennaro. Ne, signora! Lukrecija. Vila visokost psč uvidi, ds js slabo pod učena. ' Don Alfom. Pustite, ds gs vprslsm. — Stotnik Gennaro, ste vi zagrešili zločin? Lukrecija (vsa is sebe). Človek se tu ss-duli) Zrsks! Zraka! Moram iti ns čisti vzduht (Gre k oknu in mimogrede ssiepete tiho Gen-naru). Reci, ds nisi bil! Don Alfom (ssse). Ona mu je lopnila! Gennaro. Vojvoda Alfonz! Calabrijski ribiči, ki so me vzgojili in ki so me le mlado dete potapljali v morje, ds bi me okrepili in vtr-dili, so ms učili nsčels: Delaj kot govoril, govori kot delal! — Vojvoda Alfonz! Jss sem, katerega Učete! Don Alfom (se obrne k Lukreciji). Imate mojo častno bessdo Signora. Lukrecija, Moram vam reči besedo med Iti rimi očmi, mllostlivl gospod. (Vojvoda da vratarju znamenje, da se odstrani s ujetnikom v sosednjo dvorano.) (DeUe prihodnjič.) MMMMSMh —i— III I ■ m I sm I ■■ ki fteljo, naj rajla ne vstopi v kraj, ki gs smstrs sa nevsrnegs hitni sreči. Saj ss je skosi to sobico ismusnlls .Rjegovt prva, led vseh najboljša lena ter tod sbeftala s ljubljenim medvedom j tu ga je Blanka de Gfbeau mex na debelo varala s rasnimi plemiči; ta porfirni tlak js bil končno omadeževan a krvjo te sločlnsks obotevsnke. AR nI imel torej dovolj vzrokov, da mu je fte predstava sobice vSbujais kruto sporni ns ln ga vznemirjala s zloenim! slutnjami! Besede, ki jih je govoril ieni. jasno ksftsjo vtiske in ftelje, ki so mu vzburksvale dulo. Dobesedno se glase: — Ničesar vam nočem prikri vati, goopa, in mislim, ds M vas ftalil, če bi vam ne M>čll vseh ključev hiše, ki je Vaše. Lahko torej vstopite v oobioo kakor v katerokoli drugo grajsko sdbo; toda. če ml saupate in me ljubite, tega ne boste storili zaradi bolestnih minil, ki jih vzbuja, in slih slutenj. ki jih proti moji volji rode v meni te misli; neismerno vam bom hvaležen, če me boete ubogali. Obupal bi. če se vam bo dogodila ne-sreča ali če sem si s to fteljo nakopal vale neaaupanje. Saj ml boste oproetlli, draga, to bojasen vznemirjeno nežnoeti In čuječe Ijakesni! P* teh beeedah jo je__ plemič objel ter ae odpeljal a po-Itnim vosom v Poreko. '^om&e in dobre prijateljice",, pravi Karel PerraSlt. Meo bOe teko neetrpne m željne, ds M brt nes-ah; zadela ga je topovsks krogla v trenutku, ko je kockal na bobnu. u\* un .. Pred odhodom jo goapod t de Montragoux prosil ženo, naj si m«l njegovo odsotnostjo krsjšs čas na vse mogoče načine. — Povabite svoje dobre prijateljice. gospa, jI je svetoval, sprehajajte so, rasvessljujte ee In jejte le najboljše. IsročH ji Je ključe In s tem tu-dl povedal, da postane ss njegove odsotnosti ona edina. In neomejena gospodarica Guillettes. — Ta ključs odkleneta, JI Je rekel, veliki srambi as pohiltvo; s temle odprel vrata shrambe ss ilatnlno in srebrnlno; s temle I »r idol do ilatov in srebrnikov t tale odpre skrinjico, kjer so shranjeni dragulji; tele pa vrste \ Noh stanovanjskih sob v gre-du. S temle nljmanjllm ps pri-del v «obioo na koncu hodnika v pritličju: odprite vee, pojdite povaod! Karel Porrault trdi, da je gospod de Montragouz dodal: — Prepovedujem vam stopiti v to sobo, in sicer tako strogo, da lahko za prek ril te v fte mpo-vedi pričakujeth od moje jese vse najhujše. «injebradčev sgodovlnar ja sagredU a temi beeedami laž. ker je brot nadaljnjega sprejel po. ročilo, ki ao ai ga po dogodku is-mialit« nale tri tenako. Goepod de Montragouz se je israsil docela drugače Ko ji je izročil kiju- PROSVETA so čakale niti na. povabilo. Ogledovale eo al soka aa sobo, drugo od drage, sferambo za pretirane hvale, zavi-sk in otožnih vzdihov po sBčni sreči je Mo seveda'o-bflo." «Si zgodovinarji» ki obravnavajo ta predmet, omenjajo, da je gosps de Montragouz jeva zelo -ada sprejemala prijateljice In da jim je razkasovala svoja bogastva čisto raitsmrna; silna nestrpnost jo je namreč mučila, da bi brž stopite v sobico. Nič ne more biti bolj reeničneg» kakor PemraKove besed* 'Tako - jo je glodala radovednost, da je brez odra na prijateljice, zginila in hitela v sobico *> majhnih skritih stopnicah tako divje, da si je skoraj dvakrat ali trikrat zlomila vrat". Nihče pa ni povedal, da nI bila nestrpna is radovednosti, temveč Is. ftelje po vitezu de la Meri u*.ju, Id jo je fte čakal v sobici. Odkar se je bil naselil v gradu, se je Shajala v tej sobici ž njim vsak dan vsaj enkrat, ne da bi ss naveličala sestankov, ki se prav nič ne spodobijo sa mlado ženo. O odnoftajih, ki ao ee speli med Ivanko in vitesom, ni mogoče dvomiti; polteni niso bili, niti nedolžni. JojlCebi bila gospe de Mon-tragotu-jeva želite zgolj svojega moža, bi ei brezdvomno zaslužila grajo prihodnjih rodov; toda najstrožji moralist bi ji mo-gel najti opravičila: skliceval bi se lahko v prid tako mladi ženi na moralo stoletja, na vzgleda mesta in dvora, na bresdvomne učinke slabe vsgoje ter na nasvete izprijene matere. Modrijani bi ji odpustili napako, Id je presledka, ds bi sasiužila njih strogosti. Njene krivice bi so zdele končno prsobičajne, in vsi bi priznali, da je greifta, kakor bi v podobnih okoliščinah grešila večina. Toda IvSnki ni bHo dovolj, ds js oblatila moževo čast, uničila jo delo njegovo življenje. In prav V tej sobici, v sobici nesrečnik kneginj/ je gosps I-vanka de Montrsgocs-jeva sklenila z vitezom Merlus-Jem umoriti svšstega in neftnega soda je zspszite'ob vstopu v sobico šest obešenih ženskih trupel, či-jih strjena kri je ^pokrivala tte, in da se jk, spoznavši v ofcsT nkah prvih šest zavratno umorjenih Slnjdbradčevih žen, hipoma zsvedte usode, ki jo je čakala Vtisk obešenih ften bi bile mogle v našem «primeru vibudKi zidne slikarije, vtisk krvi rdeče tlako-vans tla; in treba bi bilo Ivsn-kine halucinacije primerjati ) halucinacijami lady Macbeth ove. Skrajno verjotno pa je, da si je Ivanka, strsšn» doživljaj i* mislila ssto, da bi i njim opravičite moževe morilce. Umor gospoda de Montragoux-js je bil torej odločno sklenjen. Pisma, ki Jih Imam, ml vsiljujejo misel, ds se je zarote udeležila tudi gospa Sidonlja. O njeni starejši hčeri pa moram povedati, da je bila duša vsegs. Ana de Lespois-se-ova je Mla med vsemi najBlo-bnejia in najkrut