ČEBELA - ŽLAHTNA SPREMLJEVALKA SLOVENSKE KULTURE
mag. MARIJA STANONIK - nadaljevanje
Že Svetokriški piše, kako si je prebrisana žena pomagala do obilnega pridelka v ulj-njaku tako, da je vanj položila hostijo138 in kakor kaže, je variantam pripovedi o takem ravnanju slediti tudi na slovenskem ozemlju: »Neki čebelar, ki s čebelarjenjem ni imel sreče, je prinesel v uljnjak hostijo, kar mu je prineslo srečo in dobiček. Za to so zvedeli sosedje, šli so po duhovnika in v panju našli hostijo, okoli katere so čebele zgradile monštranco.139 Tone Ljubič je prestregel pripoved na na Dolenjskem in jo zapisal naravnost umetniško občuteno.140
Končno je spomniti še na mnogotere zgodbe, kako so prebivalci posameznih krajev odvračali napade Turkov z roji čebel, ki naj bi opikale napadalce.141
Kdove, ali je Žarko Petan zajemal kaj iz folklorne tradicije, ali je zraslo v njegovi domišljiji, kako so se v davnih časih čebele samo potepale in da niso veljale za vzor delavnosti in premišljenosti, temveč ravno narobe.142 Enako vprašljivo je za basen Čebelica in čmrlj izpod peresa Dragotina Ketteja, v kateri debelušni čmrlj podcenjuje suhotno čebelo, zakaj ne poskrbi zase kot to počne on. A čebela mu ne ostane dolžna, češ, zato me pa imajo ljudje rajši kot tebe.
V	slabem vremenu pa se zgodi, da »čebelica urno zleti domov, da bi je ne ujela nevihta«, črmlj pa ni mogel do hrane in »je v mahu žalostno poginil.«143 Bliže folklorni strukturi je basen Čebela in golob, zapisana v letu 1848 ob pomladi narodov, izredno lepa pripoved o dobroti: »Čebela je padla v vodo. To vidi golobček, s kljunom hitro odtrga peresce od vejice in ga spusti v vodo. Čebela srečno doseže peresce, se ga varno oprime in
z njim prileze iz vode. Rešena je bila gotove smrti. Golobček spet sede na drevo. Mimo pride lovec, in ko zagleda golobčka na drevesu, pomeri puško vanj in hoče sprožiti. Vtem pa pribrenči čebela in ga piči v roko. Lovec si mane roko, medtem pa se puška sproži sama od sebe in vse zrnje odleti daleč proč od goloba, golob pa zdrav in vesel zleti z drevesa.«144
Tudi nekaj uver in verovanj o čebelah se je ohranilo.145 Kdove, ali vsaj med čebelarji danes še obstaja prepričanje, kakršno je zavračal že Janez Svetokriški, rekoč: »Jest sicer malo ali celo nič ne dam na sanje, in štimam za norčije, kar nekateri od sanj pišejo, namreč de kadar enimu se sajna, de se v špegu gleda, da žena mu bo eniga sina rodila; kadar se enimu sajna od potresa, da bo ogoljufan, kadar se sajna od čebelic, da bo dobiček imel.. .«146
Za vzhodno Slovenijo je nekaj tovrstnih pričevanj ohranil Janko Pajek:
»K takemu hramu, kjer je bučelnjak, ne smeš samo enega raka prinesti, sicer bu-čele na nič pridejo« (Pavlovci pri Ormožu, in sv. Ana na Krembergu). »Ako mladi roj, ki je na drevesu obsedel, pod roko pogledaš, bo odletel« (Pavlovci). »Bčele, katere ti kdo podari, najbolje izhajajo, če so pa komu bile bčele ukradene, postavim eden panj, mu tudi vse druge pomerjejo« (Sv. Barbara pri Vurbergu). »Če komu roj bučel uide, mora jelšino vejo s svojo vodo namočiti in med bučele v zrak pognati, de se bučele na njo usedejo. So pa bučele že odletele, naj dene tako namočeno vejo v votel hrast, pa bodo taj došle« (Sv. Bol-fank). »Lepo vreme na dan sv. Skolastike pomeni dobre roje in lepo poletje.147
ČEBELA - ŽLAHTNA SPREMLJEVALKA SLOVENSKE KULTURE
’ mag. MARIJA STANONIK - nadaljevanje
SKLEP
Tukajšnji pregled morda res ni popoln, toda tudi takšen je dokaz za častno mesto, ki ga ima motiv čebele v slovenskem kulturnem življenju vse od njegovih davnih začetkov. Znana imena, kot so Tobija Lionelli Janez Svetokriški, Mihael Krammer - Ro-gerij Ljubljanski, Jernej Basar, Peter Pavel Glavar, Valentin Vodnik, France Prešeren, Fran Levstik, Oton Župančič, Ivan Cankar, Josip Murn-Aleksandrov, Alojz Gradnik, Ivan Pregelj,149 Jože Udovič, so dovolj trdno jamstvo za navedeno misel. Poleg njih ne gre spregledati tudi priljubljenega Janeza Jalna, ljubeznivega Cvetka Golarja in vihravega Mateja Bora.150 Sem je prisoditi tudi iz srčne ljubezni do čebel pisane Zgodbe o čebelah,151 v katerih nam avtor Cene Kranjc odkriva toliko pristnega stika z naravo in modrih naukov za življenje. Ni še tako dolgo, ko je knjiga izšla, zato tu ni bila posebej predstavljena, predvidevam pa, da je slovenskim čebelarjem dobro znana.
V	razdelku o literarčenju se ni nabralo kdove koliko gradiva, a lahko bi ga začeli sistematično zbirati čebelarji sami, tako kot so sem in tja objavljeni reki o čebelah in napisi na čebelnjakih ali pesmi v zvezi s čebelarsko dejavnostjo sploh. Takšne so
na primer Pesem o trotu, Čebelar Jaka pesnikuje, Ženitna ponudba čebelarju Jaku.152
Slovenska umetnost se je že v svetu proslavila s slovitimi in slikovitimi panjskimi končnicami, te pa so spodbudile nekaj literarnih dragotin tudi v besedni umetnosti, kakor izpričujejo navedeni odlomki.
Nazadnje naj bo dovoljeno za hip pomuditi se ptici ob grmu, v katerem se je zvalila.
Ljubo mi je, da se tretji razdelek tukajšnje obravnave končuje z drobceno umetnino Leopolda Suhodolčana, saj z njo obuja kanček minulega življenja v kraju, kjer nama je tekla zibel. »Poznajo še kje v Žireh glagol ’čebelcati’ ali ve zanj le Suhodolčan,« me je spraševal pisatelj Vladimir Kavčič pred leti.153 Kakšna lepa beseda, koliko izvirne ustvarjalnosti in dobrotnosti je skrite v njej. Mislim, da je po tem sorodna »čivčkom«, kakor nas je mama naučila, da smo doma pravili pravkar izvaljenim piščančkom.
Končujem to pisanje z mislijo na soseda Franca Grošlja (1903-1989), ki me je bil pred leti, ko je postal predsednik Čebelarske družine Žiri, povabil k sodelovanju in mi namenil mesto tajnice,154 ne da bi mi kdaj pojasnil, kaj ga je k temu nagnilo. Morda sem mu kdaj zaupala, da gojim
posebno spoštovanje do drobnih živalic, podobno kot čebelarji. Ti namreč pravijo, da čebela ne pogine, ampak umre, menda zato, ker izločajo vosek za mašne in druge sveče. Nisem dolgo drugovala z žirovskimi čebelarji, odpravila sem se bila iskat učenosti v prestolnico danes mlade slovenske države, da sem v njej v spletu okoliščin in v trudu za vsakdanji kruh postala sodelavka155 druge »čebelarske družine«, če smemo z malo fantazije tako poimenovati
naslednico tiste davne častitljive Acade-miae operosorum, ki si je leta 1693 izbrala čebelo za svoj simbol. Ko »čebela tudi leta s cveta na cvet«156, kakor je bilo odgovorjeno na neko vprašanje, se je tokrat ustavila - na prošnjo žirovskih čebelarjev
-	na prav prijaznem, recimo da je to dišeči cvet jablane, ki je nekdaj stala pred domačo hišo.
Marija Stanonik ISN, ZRC SAZU, Ljubljana
ZUSAMMENFASSUNG
Schon von alters her treffen Natur und Kultur vielleicht nirgendwo so glücklich zusammen wie dort, wo sie die Biene verbindet - ein Muster an Fleiß und äußerer Disziplin in der Gesellschaft ihresgleichen.
Der vorliegende Beitrag sucht ins Bewußtsein zu bringen, zu welch bedeutenden Ereignissen in der slowenischen Kultur dieses winzige Tierchen Anlaß bot - als Vorbild und Symbol, ohne dabei zu vergessen, wie nützlich sie für denjenigen sein kann, der sich die Zuch und Pflege ihrer Brut zur Aufgabe gemacht hat. Nicht zuletzt inspirierte sie eingie Autoren zu einigen herzlichen Seiten.
Der Aufsatz gliedert sich in vier Abschnitte. Der erste mach auf jene bedeutende Unternehmen in der slowenischen Geschichte aufmerksam, die sich die Biene zu ihrem Symbol erwählten. Das erste von ihnen ist die im Jahre 1693 in Ljubljana gegründete Academia operosorum, deren entfernte Nachfolgerin die heutige Slowenische Akademie der Weissenschaften und Künste ist; es folgt der erste slowenische literarische Sammelband Kranjska Čbelica (Krainer Biene), der 1830 zu erscheinen begann und in dem auch der größte slowenische Dichter France Prešeren (1800-1849) seine Poesie veröffentlichte; anschließend noch die Slovenska Matica mit reger Verlagstätigkeit bis zum heutigen Tag, es handelt sich in erster Linie um Publikationen auf dem Gebiet der Wissenschaft und Kunst. Das zweite Kapitel gedenkt dreier Aufsätze über die Bienenzucht, die leider alle Manuskripte geblieben sind, so daß sie auf die breitere Umgebung
ihrer Zeit keinen Einfluß nehmen konnten. Der Autor des ersten ist der Kapuziner Adam Gaiger, er entstand im Jahre 1711, den zweiten verfaßte der Pfarrer Peter Pavel Glavar, ein großer Wohltäter, er beendete ihn 1776. Der Autor des dritten, im Jahre 1853 geschriebenen Aufsatzes ist der slowenische Schriftsteller Fran Levstik. Die drei Schriften über die Bienen und deren Zucht bleiben so ein geschichtlicher Beweis für das Bewußtsein von der Bedeutung des behandelten Wirtschaftszweiges auf unserem Boden. Der dritte Abschnitt präsentiert die Motivik der Biene in der Slowenischen Literatur, doch nicht im ganzen monographisch, denn zu diesem Zweck müßte man die gesamte slowenische schöne Literatur untersuchen, jedoch ist schon aus der vorliegenden Übersicht zu ersehen, daß dieses nützliche Insekt darin mehr oder weniger ständig präsent ist - bis in die Gegenwart.
Der vierte Abschnitt behandelt die Genres der literarischen Folklore: Phraseologie, Aufschriften auf Bienenhäusern und Brettern der Bienenstöcke, Übersicht verschiedener Redewendungen und Sprichwörter im Zusammenhang mit der Biene, Volkslieder mit dem Motiv der Biene, welche die Geliebte metaphorisiert, und Erzählungen über Bienen, größtenteils aitiolo-gische.
So ist der Aufsatz als eine Art Kompendium des Stoffes über Bienen in der slowenischen literarischen Kultur und Folklore zu verstehen.
Aus dem Slowenischen
von Marija Javor Briški
ČEBELA - ŽLAHTNA SPREMLJEVALKA SLOVENSKE KULTURE
mag. MARIJA STANONIK - nadaljevanje
Končujem to pisanje z mislijo na soseda Franca Grošlja (1903-1989), ki me je bil pred leti, ko je postal predsednik Čebelarske družine Žiri, povabil k sodelovanju in mi namenil mesto tajnice,154 ne da bi mi kdaj pojasnil, kaj ga je k temu nagnilo. Morda sem mu kdaj zaupala, da gojim posebno spoštovanje do drobnih živalic, podobno kot čebelarji. Ti namreč pravijo, da čebela ne pogine, ampak umre, menda zato, ker izločajo vosek za mašne in druge sveče. Nisem dolgo drugovala z žirovskimi čebelarji, odpravila sem se bila iskat učeno-
sti v prestolnico danes mlade slovenske države, da sem v njej v spletu okoliščin in v trudi za vsakdanji kruh postala sodelavka155 druge »čebelarske družine«, če smemo z malo fantazije tako poimenovati naslednico tiste davne častitljive Acade-miae operosorum, ki si je leta 1693 izbrala čebelo za svoj simbol. Ko »čebela tudi leta s cveta na cvet«156, kakor je bilo odgovorjeno na neko vprašanje, se je tokrat ustavila - na prošnjo žirovskih čebelarjev
-	na prav prijanem, recimo da je to dišeči cvet jablane, ki je nekdaj stala pred domačo hišo.
1 Janez Menart, Slovenska akademija znanosti in umetnosti 1938-1988, /Oris in prikaz njenega nastanka in delovanja v jubilejnem petdesetem letu, Ljubljana 1988, 6.
2 Glej op. 1, 2.
3 APES ACADEMICAE OPEROSORUM LABACENSIUM / AKADEMSKE ČEBELE LJUBLJANSKIH OPEROZOV, Ljubljana 1988, 7-8. Prevod Primož Simoniti.
4 Glej op. 1. / 5 Glej op. 3, 21, 27. / 8 Glej op. 3, 31. / 7 Glej op. 3, 42, 43. / 8 Glej op. 3, 46, 47.
9 Glej op. 3, 50, 51./10 Glej op. 3, 79. /"Glej op. 3, 55. /12 Glej op. 370, 371. / '3 Glej op. 3, 82, 83.
14 Glej op. 1, 7. Prim. Mirko Rupel, Protireformacija in barok, v: Zgodovina slovenskega slovstva, I, Ljubljana, 1956, 300. Jože Pogačnik, Zgodovina slovenskega slovstva, Maribor 1968, 198 15Glej op. 1, 12.
16 Tobija Lioneli - Janez Svetokriški, Sacrum promptuarium, I, Benetke, 1691, 3. w Tobija Lioneli - Janez Svetokriški, Sacrum Promptuarium, V, Ljubljana, 1707, 350.
18 Glej op. 17, 504. / 19 Glej op. 17, 588.
20 Mihael Krammer - Rogerij Ljubljanski, Palmarium Empyreum I, Celovec, 1731, 309.
21 Leto svetnikov, Izdajo sta pripravila Maks Miklavčič in Jože Dolenc, Ljubljana, 1972, 418.
22 Mihael Krammer - Rogerij Ljubljanski, Palmarium empyreum II, Ljubljana, 1743, 204.
23 Glej op. 22, 204, 205. / 24 Glej op. 22, 204-213. / 25 Glej op. 22, 212. Z26 Glej op. 202, 213.
27 Joža Glonar, Med reformacijo in romantiko, Ljubljanski zvon, 29, 1916, 506
28 Glej op. 27, 507.
29 Glej op. 27:». .. Menda je bilo nekoliko Rogerijevih pridig že spisanih, ko si je nadela ime Academia operosorum' in vzela čebelo za zgled in simbol. Poglavitna in edina naloga članov te akademije je bila: »Nach Art der Bienen die Blumen verschiedenen Autoren zu kosten und gleichsam in einen Stockzusammen tragen.«
30 Valentin Vodnik, Izbrane pesmi, 1958, Ljubljana 24, Komentar Alfonza Gspana, 182.
31 Glej op. 26.
32 Anton Slodnjak, komentar k faksimilirani izdaji Kranjske Čbelice, Ljubljana 1969, 11.
33 Kranjska Čbelica III, Janez Cigler, Povračilo, 1832, 72-73. Prim. op. 32, 47.
34 O, Medved per čebelah, Kranjska Čbelica, IV, 1833, 48-50.
35 Glej op. 34, 49, / 38 Glej op. 34, 50.
37 Kranjska Čbelica III, 1832, 33, 26.
38 France Prešeren, Pesnitve in pisma, Ljubljana 1962, komentar A. Slodnjaka, 296.
39 Kranjska Čbelica III, 1832, 23-27.
40 Glej op. 38, 64, 65.
41 Citirano po Glonar ju, prim. op. 28.
42 Prim. Zbornik Slovenska matica 1864-1964, Ljubljana 1964. Uredil France Bernik.
43 France Bernik, Sto let kulturnega poslanstva, v zborniku iz op. 42, 11-34
44 Glej op. 27.
45 Jan Amos Komensky, Leksikon Cankarjeve založbe/Svetovna književnost, Ljubljana 1984, 247.
46 Janez Adam Gaiger, - Hipolit Novomeški, Dictionarium trilingue ex tribus. . . Latino-germanico, Sclavorum in posterium porte, Germanico-Sclavonico-Latinum a... Labaci = Ljubljana 1701. Dodatek Svet v slikah, 19-20.
47 Prim. op. 14, Mirko Rupel, n.d., 303.
48 Prim. Slovenski biografski leksikon, Ljubljana 1925-1932, I, 381.
49 Ob 200-letnici pisane besede o slovenskem čebelarstvu, uredil Martin Mencej, Ljubljana 1976 22 73, 39.
50 Glej op. 49, 79. / 51 Glej op. 49, 45. / 52 Glej op. 49, 46, 47. / 53 Glej op. 49, 80.
54 Ivan Sivec, In večno bodo cvetele lipe, Celje 1991, 188-190
55 Glej op. 4, 35, 44, 107.
58 Fran Levstik, Zbrano delo, VII, Ljubljana 1958, Komentar A. Slodnjak, 397.
57 Glej op. 57. / 58 Glej op. 56, 205. / 59 Glej op. 56, 207, 220. / 80 Glej op. 56, 205-323.
81 Glej op. 56. / 82 Glej op. 56, 220-221. / 83 Glej op. 56, 255-256. / 84 Glej op. 56.
85	Glej op. 56, 397-400. / 68 Glej op. 54, 68. / 87 Glej op. 38, 295.
68 Ignacij Holzapfel, Spomlad, Kranjska Čbelica I, 1830, 13-14. Prim. op. 32, 47.
69 Jakob Zupan, Jesen, Kranjska Čbelica I, 1830, 17-19. Prim. op. 32, 52.
70 Jurij Kosmač, Spomlad, Kranjska Čbelica, II, 1831, Prim . Op. 32, 49.
71 Miha Kastelic, Pomlad, Kranjska Čbelica III, 1832, 76-77. Prim. op. 32, 48.
72 Miha Kastelic, Natura, Kranjska Čbelica IV, 1833, 51-52. Prim. op. 32, 48.
73 Matija Valjavec, Poezije, Drevo v cvetu, Ljubljana, letnice izida ni, 1.
74 Izpis iz III. berila, Ljubljana, Podatek posredoval Branko Čušin, 1971.
75 Franc Šaleški Finžgar, Pri uljnjaku, Dom in svet, 1. 1898, 343.
76 Cvetko Golar, Poln čebelic, Jasne livade, Ljubljana 1959, 28.
77 80 let škofjeloškega čebelarstva, uredil Janez Mrak, Škofja Loka, 1985, 116-118.
78 Oton Župančič, Ciciban in čebela, Zbrano delo, V, Ljubljana 1970, 117.
79 Glej op. 78.
80 Glej op. 78, 78 (uganki sta pod številko 25 in 26).
31	Glej op. 80. / 32 Glej op. 78, 37.
33 Josip Murn-Aleksandrov, Zima, Petnajst let, Topol samujoč (Kondor), Ljubljana 1967, 65, 68.
34 Glej op. 83, 31-32.
85 Alojz Gradnik, Naša beseda, Izbrane pesmi (Kondor), Ljubljana 1964, 67.
86 Jože Udovič, Panjska končnica, Izpis iz VIII. Berila, Ljubljana 1975, podatek posredoval Branko Čušin.
37 Josip Jurčič, Deseti brat (Naša beseda), Izbrano delo, Ljubljana 1969, 173.
33	Ivan Cankar, O čebelnjaku, Izbrano delo (Naša beseda), Ljubljana 1968, 22-42.
89 Glej op. 88, 26. / 90 Glej op. 88, 32. / 91 Glej op. 88, 38. / 92 Glej op. 41.
93 Janez Jalen, Ovčar Marko, Celje 1958, 8, 10, 15. Z94 Glej op. 93,. 30-43. / 95 Glej op. 93, 35-36.
96 Glej op. 93, 35-37. / 97 Glej op. 93, 37-40. / 98 GFlej op. 93, 204-205.
99 Jože Peternelj, Dvakrat ena je nič, Bukovci, Ljubljana 1987, 33.
100 Leopold Suhodolčan, Čebelja pot, Mornar na kolesu, Ljubljana 1973, 15-18.
'°' Glej op. 100.
1°2 Glede na tisto folklorno pesem:... ker ljubezen je bolezen, se ozdraviti ne dä.
103 Slovenski čebelar, 1925, 153. Podatek: Branko Čušin.
’°4 Glej op. 103.
105 Slovenski čebelar, 1927, 40. Podatek: Branko Čušin.
106 Slovenski čebelar, 1940, 16. Podatek: Branko Čušin.
107 Glej op. 106.
1°3 Podatek: Branko Čušin.
109 Glej op. 108. / 109a Glej op. 108.
"° Povedala Frančiška Arh, roj. Demšar, v Zabrešniku, Preddvor, Mače 198.
Glej op. 108.
112 Glej op. 108. Prim. Etbin Bojc, Pregovori in reki na Slovenskem, Ljubljana 1974, 277.
113 Glej op. 108.
114 Glej op. 108 in op. 112. Bojc, 112.
"s Glej op. 108.
116 Glej op. 108.
1,7 Glej op. 105.
113 Jernej Basar, Condones Juxta Libellum Exercitiorum S. P. Ignatij = Pridige iz bukvic imenuvanih EXERCITIA S. OČETA IGNACI A, Ljubljana 1734, 124.
119 Andrej Mrak, Čebele - naše prijateljice, glej op. 77, 96.
120 Glej op. 108.
121 Povedal Milko Matičetov z Inštituta za slovensko narodopisje ZRC SAZU, Ljubljana.
'22 Podatek iz avtopsije.
122a Glej str. 44 ?!
123 Ivan Pregelj, Pripoved ob uljnjaku, prim. op. 49, 78.
124 Matej Bor, Medved, Berilo III, Ljubljana 1971, Podatek: Branko Čušin.
125 Cene Kranjc, Zgodbe o čebelah, Ljubljana 1965, 1978, II
126 Glej op. 77, 125-126, 98-99.
127 Pogovor na uredništvu Borca, febr. 1980.
128 Glej op. 77, 71.
129 L. 1974 sem se zaposlila na Slovenski akademiji z nanosti in umetnosti v Ljubljani.
'3C Nejko Podobnik, Promet na Žirovskem, Delo, Življenje, glasilo delovne organizacije Alpina Žiri, letnik 2/5, dec. 1987, 12.