M ^tlT ««P* S®*1*"** BJUJ» ^ Hohdaja. PROSVETA v » GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Ur«fr.lAkl la «pravalAkl prostori: MIT 8. UwwlaU Ava. Off loa of ! Publication ; NM Boutk Lawndalo Ava. Rockwall 4904 Juna u. um. «i «m____ ta* àM et C.iiiMi «f Htnk «. un. CHIC ACO, ILL., PONDEIJEK, 25. MAJA (MAY 25), 1936. ImkaeripUoa |0.00 Yearly ÔTE VN UMU K It 102 foe aaUtBf a* 110«, A* of Oct S, ltlT, aatkorlaed « Jv* 14. INI /elike delavske reforme v Novi Zelandiji ^cUlisticna vlada je objavila svoj novi program. Skrajšanje delovnika na 40 ur v vseh ¡nduitrijah in navijanje cen življenjskim potrebščinam mora biti ustavljeno; dobre reforme z« farmarje. Kapitalisti se penijo jeze, toda pomagati si ne morejo Wellinjfton. Nova Zelandija, maja. — Delavska vlada, ki prišla na krmilo po veliki ugi pri zadnjih volitvah, je felala dalekosežne načrte, ki «j drugim določajo skrajša-t delovnega tedna na 40 ur v eh industrijah. Izvzete bodo tinte industrije, ki lahko do-fcjo, da bi utrpele veliko ško-i, & bi skrajšale delovne ure. cja zbornica je že odobrila idni program, ki bo stopil v Ijavo 1. septembra. Vladni industrijski komisiji bilo poverjeno uveljavljenje Dframa. Ta je spet dobila introlo nad industrijami, ka-too je imela do 1. 1931; ko je lovanje komisije omejila kon-rvativna vlada, ki je takrat iftla na krmilo. Vladni program določa, da »ra komisija objaviti razloge vseh slučajih, ki pokažejo, da katerakoli industrija utrpe-veliko ekonomsko škodo, če skrajšala delovne ure. Ta orma, največja v zadnjih desetih letih, bo uveljavljena iub protestom industrialcev finančnikov, ker se vlada zada svoje moči in ve, da ima i ljudstvu oporo. Vlada je tudi podvzela kora-; da ustavi navijanje cen ženskim potrebščinam. Zapre-i je, da bo ona regulirala ce-i, da tako prepreči izkorišča-i konzumentov. Doslej je že očila cene kruhu in gasolinu, rje dokaz, da je pripravlje-i izvajati drastično akcijo. Vlada je raztegnila svoje ak-rnosti tudi na druga polja, financirala bo farmarske dol-ve in spravila v soglasje ce-i poljskih pridelkov z dohod-farmarjev, da bodo lahko Sevali svoje obveznosti. Konservativci, ki upajo, da d" finančne potežkoče ovira-izvajanje vladnega progra-i. bodo najbrž razočarani. «Ia je finančno trdna in razora s skladom $200,000,000. ti ewis, predsednik ru darske unije, je apeliral na kon gre«, naj takoj «prejme nov GuffejrJev zakon za reguliranje industrije mehkega premoga z nekaterimi modifikacijami. Domače vesti Se ena konvencija Milwaukee. — V pondeljek, dne 25. maja, se začne tu konvencija Slovenske ženske sveže. To bo četrta redna konvencija te organizacije, ki je bila ustanovljena pred 10 leti v Chica-gu. Zborovalo bo okrog 50 od-bornic in delegatinj. Vesti iz Jolieta Joliet. — Avto je do smrti povozil 16-letno Mary Kambič, ko ae je vračala iz šole. — Umrl je Frank Vidic, star 72 let in doma od St. Vida na Dolenjskem. V Ameriki je živel 48 let in tu zapušča ženo, sedem sinov in dve hčeri. Nov grob v Springfieldu Springfield, ill. — Zadnje dni je tu umrla Mary Kušnik, vdova, doma iz Toplic pri Novem mestu. Njen mož je umrl pred poldrugim mesecem. Clevelandake vesti Cleveland. — Rojak Joa. Marn ima večno smolo. Zadnjo jesen je izgubil nogo. Zdravniki so mu jo odrezali pod kolenom. Te dni je pa tako nesrečno padel, da mu bodo najbrže morali odrezati še ostali kos noge. Nahaja se v mestni bolnišnici. — Mike Bukovnik je prejel žalostno vest, da je umrl njegov 71-letni brat Ivan Bukovnik v Topalčah pri Predvo-ru na Gorenjskem. Ranjki je bil večkrat v Ameriki in po več let je' bival v Clevelandu. V Ameriki zapušča dva brata. Nov grob v starem kraju Canton, O. — Josephine O-dar je bila obveščena o smrti svojega očeta Franca Mahniča v Račinju pri Gorici na Primorskem. Star je bil 80 let in v Ameriki zapušča sina in dve hčeri. Nov grob v Argentini ji Barberton, O. — Angela Ml-sich, članica društva 626SNPJ, je zadnje dni prejela žalostno vest, da je v Buenos Airesu, Argentinija (Južna Amerika), umrla njena sestra Matilda Požar, stara 33 let in doma iz Koč pri Postojni. V Barbertonu, O., zapušča dva brata in dve sestri. Chile za revizijo Lige narodov Predsednik republike zagrozil z resig-nacijo Santiago, Chile, 22. maja. "Ako se bo še nadalje odlašalo i reorganiziranjem ustroja Lige narodov, bo morala naša vlada podvzeti jiotrebne korake," je dejal predsednik Arturo Ales-sandri v svojem govoru prcc člani kongresa, ki so «e sesUl na rednem letnem zasedanju Otvoritve kongresa *o se udele žili tudi diplomatje drugih držav, ki «o «lišali predsednikovo žgočo kritiko ženevske institu c|J«- V . t. Dasi Alessandri ni odprto iz javil, da bo čilejska republika iz«topila iz Lige narodov, Je bilo jasno, da bo to storila. Pred Mdnik je zahteval temeljito re visijo ženevskega kovenanU In u«tavltev boj kotne akcije prot Italiji, ker »e je izkazalo, da ekonomske sankcije nise mogle preprečiti italijanska okupacije Abeainije. povečala »o nevarnost novega krvavega konflikta v Evropi, ki «e lahko raztegne na Azijo in druge kontinente. "Veliki dan odprte diplomacij« »t ni priAel." Je rekel Alea-sandri. "I>ržave «e mrzlično Fašistični Urednik napada sankcije Italija mor« pretrgati stike s sanacijskimi državami Rim, 22. maja. — Virginio Gayda, urednik lista "Giornale d-Italia" in Musaolinijev prijatelj, je v svojem listu objavil uvodnik, v katerem silovito napada 52 driav, včlanjenih v Ligi narodov, ki isvajajo ekonomske in finančna sankcije proti Italiji. Posval j« vlado, naj razveljavi vse trgovinske pogodbe s temi driavami, in ustavi uvoz njih produktov v ltali-jo. "Trgovinske dogodbe so te države same formalno razveljavile, ko so začele izvajati sankcije proti Italiji,w piše Gayda. "Italija bo pokadila, da je dosledna, če pretrga vse trgovinske stike s temi državami." Vest, da se maršal Pietro Ba-doglio, vrhovni poveljnik italijanske oborofcene sile v Abesi-niji, vrača v Rim, kjer bo vodil proslave afriška zmage 7. junija, je uverila ljudstvo o obnovitvi slave stajraga rimskega imperija. Vsa Italija mu pripravlja navdušen sprejem kot osvojitelju Abeainije, ki je sedaj postala del rimskega cesarstva. Italijanska poročila is Hararja se glase, da bo vlada italijanske Somalije premeščena v Harar, ki bo postal glavno mesto nove Somalije, ki bo uklju-čevala poleg sedanjega osemlja tudi provinci Ogaden in Harar. Neapelj, 22. maja. Tisoč mladih Arabcav, Članov fašistične organizacij«, je dospelo v to pristanišče is Tripolitanije. ita iijanske kolonije v severni A-friki. Od tu bodo odpotovali v Rim, kjer se bodo udeležili fašističnih proslav italijanske zmage v Abesiniji. Akcija za nje avtnih delavcev Neodvisna unij« m pri' druii «vtni uniji ADF Detroit. — Cas najbrž ni več daleč, ko bo prišlo do združenja unij v avtni industriji. Akcijo v tej smeri je že podvzela Automotive Industrial Workers u nija, katero je inspiriral "father" Coughlin, toda jo Je kma lu zapustil In med avtnimi de iavci izgubil ves vpliv. Njen predsednik Richard Frankensteen je zadnje dni naznanil, da so pridruženje te u-nije k^avtni uniji Ameriške de lavske federacije odobrili za stopniki krajevnih unij. Vpra šanje je bilo zdaj predloženo članstvu na splošno glasovanje Proti temu združenju so takoj pod vzel« akcijo razne kom panjie in pričele s protiagita ci jo med člani. Is rasnih tovarn, predvsem Chryalerjeve korporacije, prihajajo poročila da delovodje vabijo delavce v urad, kjer Jih nagovarjajo, naj glasujejo proti. Vsled močnega sentimenta med delavci pa Je pričakovati, da bo načrt »prejet na «plošnem glasovanju. Hentlment za pridružitev avtni uniji AI>K Je valik tudi med o« tal ima dvema neodvisnima linijama avtnih delavcev. Njuna zastopnika «U na zadnji konvenciji avtne unije v Houth H< ndu, Ind., izrazila upanj«, da ni ča« več oddaljen, ko bodo vsi avtni delavci organizirani v eni uniji. ANGLEŠKA VLADA SVARI FASl-STIČNOJTALUO "Roke proč od Palestine in Egipt*," pravi Baldwin ANGLIJA JACl SVOJO OBOROŽENO SILO I nistrstvo je Anglija lm«la v času svetovne vojn«, Stavka jeklar»kih delavcev v Ohiu Teroristična 'Črna legija9 v Detroitu Burbonska politična^ banda zapletena v umor Detroit, Mich., 24. maja.—Novejše vesti se glase, da so odkrili še dva umora na račun "Črne legije." Detroit, Mich., 23. maja.— Policija je zadnje dni aretirala 16 članov "Orne legije," tajne teroriatlčne organizacijo, zaradi umora 32-letnega Charles« A. Pool e j a, delavca WPA, ki je bil najden ustreljen ob cesti sunaj mesta 13. maja. Štirje areti-rancl so prisnali, da je "Črna legija" obsodila Pooleja v smrt is rasloga, ker je pretepal svojo ženo. ¿ena, ki je porodila otroka, odkar je bil njen mož umorjen, pa pravi, da je Poole ni pretepal. Pravi vsrok umora torej še ni znan in policija preiskuje. Kolikor Je policija doslej dognala, je "Orna legija" politična organizacija, katere glavni stan nosi Ime "Wolverine Republican League." Eden aretirancev, John B. Mitchell, je pobiral pod. pise sa svojo kandidaturo sa državnega poslanca na republikanski Usti. Republikanski krogi v Detroitu kajpada odklanjajo vsa-ko sveso s to baudo. Policija, ki je včeraj vlomila v glavni atan "Črne legije," je tamkaj našla tucat pušk in revolverjev, več zabojev munlcije, dvo bodali in zalogo črnih halj ter kapuc s simbolom mrtvaške glave. Vse to je policija saplenila. Aretirani člani, ki so prisnali umor Pooleja, so Ispovedall, da Ja "Črna l«gijaM razširjena tudi JEKLARSKI DELAVCI PRED VELIKO KAMPANJO Jeklarski uniji je zagotovljeno sodelovanje Lewisovega odbora TRUST DAL PLAČANE POCITN1CE! Waahington. — (l)NS) — Pro-Ala konvencija jeklarske unije (Amalgamstod Association of Iron, Stoel & Tin Workors) Je odprla vrata za organiziranje nad 400,000 delavcev v eni najmočnejših antiunljsklh trdnjav v Ameriki. Pričakuje se, da so Ik) kampanja v jeklarski industriji pričela v bližnji bodočnosti. Delegate jeklarske unije Je vselo dva tedna temeljite debate predno so isdelali in sprejeli resolucijo, ki odpira pot sa efektivno organisiranje jeklarskih delavcev. Stališče ekaeku-tive Ameriške delavske federacije, ki je predlagala organisiranje jeklarskih delavcev po strokah in ipod njenim vodstvom, je konvencija savrgla na celi črti in sprejela v bistvu propozicijo Odbor« sa Industrijsko organizacijo, katerega tvo- -rijo predsedniki devetih mednarodnih unij. Sprejeta resolucija za orgs-nizatorično kampanjo vsebuje vse glavne točke ponudbe L«w|. sovega odbora. Resolucija določa 1), da vodi kampanjo jek- larska unija na principu indu-po drugih mestih Amerik«. Njsnl strljskega unionisms, 2), da se izbruh nov« vojne. Politika v« lesil, včlanjenih v Ligi narodov, je pogazila na/ela ženevskega kovenanU. Mirovna mašinerija Lig« narodov «e >e v krizi izka zala za neučinkovito In potreb program je stoprocentni amerl kanizem in "čista, moralna po-litiks." Organizacija je proti židovska in prot [katoliška in njen namen je uničiti komunistično gibanj«. Člani so vsi domačini in v«činom« s jug«, is hribov Kentuckyj«, Tsnnessee-ja in MississippiJ«, kjer so se pred leti udejstvovall pri Ku-klukskl«nu in od koder so bili importirani kot delavci v avtne tovarne v Detroitu. Detroitski policijski inšpektor John I, Navarre je odredil lov na vse detroitske člane "Črne legije." Evropske nevtralne države so z Ligo Ostanejo v Ligi naro< dov do skrajnosti Kopenhagen. I)an«4ta. 23. ma Ja.—Dr. Peter Munch, danski zunanji minister, je izjavil vče raj na sestanku škandinavskegu med parlamentarnega odbora, da se Je sedmorlra evropskih držav, ki so bile nevtralne med svetovno vojno, zedinlla na zadnji seji sveta Lige nanslov v Ženevi v skušajo pridobiti sa sodelovanje vse narodne ln mednarodne unije, ki so pridružene ADF, 3), da se morajo jurisdikciji nad jeklarsko industrijo odpovedati vse unije, 4), da se povabijo na konferenco za izvolitev kampanjskega odbora ali vodstva vse unije, ki se odpovedo jurisdikcijl ln ki so pripravljene prispevati finančno in s organizatorji, A), da Ima glavni odbor jeklarske unije moč in pravico določiti Uko pristopnino in asesrnent kakor se mu vidi potrebno za us|»eh organiza-torične kampanje. Ko Je bil l«wls, predsednik Odbora m industrijsko organizacijo, informiran o zaključku konvencije, Je takoj poveril Phl-lipa Murrayja, podpredsednika rudarske unije in Johna liro-phyjs, direktorja odbora, da stopita v stike z glavnim od bo. rom jeklarske unije v «vrbo, da se čim prej podviame akcija za sestanek predstavnikov onih unij, ki so pripravljene pomagati v kampanji. Pri tem pridejo v glavnem v pošte v le uni> je, ki tvorijo industrijski od» bor, kateri Je obljubil pris|>evati pol milijona ¡¿a kampanjo in večje število organizatorjev. In kot odmev te akcije se Je Že »planil jeklarski Irust in dal oborožujejo In pripravljajo na1 na J« temeljita revizija.' Portsmouth, O. — Okrog ftftoo delavcev v Jeklarskih tovarnah Wheeling H tee I Co. Je sastav-kalo zadnji petek. Delavci za-htevajo 60 odstotkov zvišanja plač«, priznanje unij« Jeklarskih delavcev in razpust kom-panijske unije. sklepu, da ostane v Ligi toliko) časa, dokler Ik> Liga narodov planin* počitnic« vsem delav-"kazala zadnjo trohic» medna ki delajo pet ali več let. rodne pravičnosti." 1 T« ug»dnosli bodo deležni tudi Te države «o Danska, ftved- (je|MVti pri p<#družnlcah U. H. ska. Norveška, llolandij«, ftp« ! Htoel korporacije. Pričakuje se, nija, ftvlca in Finska Munch J*|t|a |„„|0 trustu sledile tudi ne-priznal, da Je Liga narodov de- ( 0(|v|»,ie Jeklarske družb«, monstrirala silno slaliost In fia sko z ozlrom na ItallJansko-a»* l" koncesija Je direktna |h,-sinsko afero, toda vse še ni |*J »IsMlics» gibanja za organizira-gubi J «no in on trdno upa, da sel nje Jeklarskih delavcev, katere bo Liga reorganizirala in reformirala Angleii u »t a vil i avtni ga je »prožil in |>orinil v ospredje Odl»»i za industrijsko organizacijo. Predstavniki raznih jeklarskih družb t» sicer isja-vili, d« m pristali na t» kones promet v rale»tmi M|j0 v„|,.,| ,.aM« v« kompanijskih Jmizalem, 23 maja Angle unij, t»da njih "pojasnilu" ne Aka oblast Je danes ustavila pro- Ik» v«rje| ali na»edel nikdo, ki met avtov po vsf J Južni Hov tel pozna jeklarske barone Dvo-Palestine. H tem odlokom vlada' ma res ni, da Je namen te kon namerava o«iablti kampanjo na- «mIj« okrepiti kompanijske u siljs. kstero vodijo Arabci proti Židom, odslej bodo na cestah le nI je, t o«ta glavni faktor, ki J« prisilil magnate na to, J« obe vojaški svtotruki in v zraku tajoča kampanja jeklarske u brtnč« vojaška bombna letala. ' nij«. _ PftOSV ET4 PROSVETA THE BNLIGHTENMENT •LAMM IM LASTNIMA »UJ»«MH «ABODIÍ1 POSfOBM JB»lfOTS • «f mmá . 1" * ' W ________«rte*« (U«« OO—i) »■ I. CW «t* M mtm tato. - e* »*•» •• »M. PEO»VETA S». L»wmé*U At».. or m re»! Glasovi iz Zanimive beležke O t« milijarde! ¡ljudem <1a doi*. Toda nji« gre Chlcago.—"Milijarde dolarjev veleprofit. ne za dobrobit IJu-to, milijarda dolarjev za di in če oni tega nočejo storiti, ono tako danes zapravlja vla- P®*™ je dolžnost vlade, da ne da denar. Ne samo milijo- P"«ti ljudi stradati in obdavči £8 ne, ampak milijarde." O Um zapravljanju d tamo v dnevnem Časopisju, in kak višek je dose-gel državni dolg, tega danes nihče ne ve. Ta dolg znaša mu- tinte, ki so za tak položaj odgovorni. To je logično. Samo dve poti vodita iz depresije. Pametna pot is depresije j«: zvišanju plač in cen, tako da bomo mogli goče dvajsi-t milijard, morda plačevati dolgove. To je pot na-l trideset ali več. Vse, kar vemo, i Druga pot, ki tira k pogi-' da ae dolg kupiti in ku- J« tisU, na katero j« zavil, je to,_______ _ ___ pj^f ; velebiznis, to je znižavanje pla Kaj je vzrok temu "zapravlja-' in cen' ****** ",edi bankrot- . a Alt MAM *M A M A >■ r I Jt #1 n JVIII MM i4 I nju," ko vendar nimamo nobene teku svetovne vojne se M.I.« Tm~ M« >• u M aH M __ Ekonomska moč—polovica moči Ko j« federalno vrhovno sodišče zadnje dni apet mahnilo s sekiro ustavnosti in uničilo GuffeyJev zakon ali malo NBA za mehki premog, je William Green, predsednik Ameriške delavske federacije, nejevoljno vzkliknil: "Nov dokaz, da se delavci ne smejo dosti zanesti na kongres in zakonodajstvo. Moč delavcev je na ekonomskem polju in Um si morajo izvojevati in zavarovati svoje pravice." Ekonomsko polje je polovica delavske fron-U. Druga polovica je politično polJ« — 1,1 škoda, ker Green še ni odkril Ugs važnega dej, atva. Delavsko orožje na ekonomski fronti sU štrajk in bojkot, na politični fronti je pa gla-aovnica. ki ne sUne toliko truda, napora in požrtvovanja kakor prvo dvoje. Kapitaliati dobro porabljajo oba dela fronte, zlasti pa politični del. Kapitalisti se ne ustrašijo Izdati milijonov dolarjev za kontrolo političnega režima in zakonodajnih zbornic. Poskrbeli so tudi, da imajo kontrolo nad vrhov-nlm sodiščem, katero pridno seka sovražne jim zakone. Da imajo ameriški kapiUllsti še danes Uk- šno moč in vpliv na političnem Mj". J« krivM bas ta delavska Uktika, ki je karakterizirana v Greenovlh besedah, da se "delavci ne smejo dosti zanesti na kongres in zakonodajstvo." Ta naivna taktika ameriških delavskih unij, ki je v praksi že čez |>etdcset let, je naredila delavcem tako ogromno škodo, da je ne bodo nikdar v stanju preceniti. To je bila nesmiselna Uk-lika starega Gomjtersa, ki 14 morala umreti z njim vred . Ker se delavci "niso smeli" dosti zanašati na kongres m zakonodajstvo" in ho politiko prepustili svojim "prijateljem" — se je stalno dogajalo, da so jih na ekonomski fronti tepli zakoni, ki so jih proti njim sprejele kapitalistične zbornice. KapiUlisti so se lahko zanesli! Oni vedo, kje se nahaja najtolstejša slanina. Ce bi se delavci zanesli in dobro |>otru-dili. ne bi kapitalisti imeli — monopolu na zakonodajstvo republike in v vrhovnem sodišču bi danes najbrže sedeli drugačni tipi, ki ne bi sekali na konce delavstvu naklonjenih postav. Ce niso nikdar prej. bodo ameriški delavci morali zdaj spoznati, knko velike važnosti je kontrola zakonodajstva. Kdo dela zakone za republiko in po»umezne države v republiki, ta v veliki meri kontrolira tudi ekonomsko življenje republike. Ekonomska, finančna in industrijska kontrola je važna, to se razume; velika moč je v tej kontroli — ali brez |K>litične kontrole je ekonomska kontrola v današnjem sistemu, kakršen je, kakor roka brez prstov. William Green in njemu enaki sUrokopitni delavski voditelji to lahko vedo. Saj že 50 let preiskšajo svojo ekonomsko moč — in kam no prišli? Kooseveltov "New Deal" je bil prvi. ki je delavcem priznal nekaj drobtin, nekaj obližev v obliki naklonjenih ZMkonov. Greenovi staro-kopitneži ho te drobtilte in obliže sprejeli s največjim navd*enjem. Nič niso pomislili, da je to njihovo navdušenje v protislovju s njihovo taktiko, s katero še niso prelomili. Kljub temu je bil prelom začetek preloma, začetek nove za delavstvo Amerike. Vrhovno * kajpada meša štrtno Roosevelt u in Greenom, ali to ni najhujše, Vrhovno mmIiAC«» m* navadno prilagodi politirtni sili, ki je na krmilu in končno je tudi to sodišče lahko reformirano. Eno dejstvo Je oCitno. ~ /.akonodajna pomoč ne wdea Inkih demokratov in progresivcev, nad katero j* Green začel obupavati zaradi sovražnosti vrhovneK.i •<|im*. h. (»omeni dosti za ameriAke delavce, teprav bi ji vrhovno sodišče prizanašalo, Zakon<»dsj*tvo. ki skuša pomagati delavcem in delodajalcem v isti napi, mora prej ali elej odpovedati. Mora! I*ra\l preobrat pride, kadar bodo ameriške delavske unije prevzele zakonodajstvo v svoje roke s pomočjo lastne itolitične' akcije In laet-ne |adl(ične stranke. Delavci morajo «poznati, da sama ekonomska mo«'* \ jm.|iti<-ni drUvi ne zadoatje Delavska fronta mora objeti |io|itlčno kakor ekonomsko moč — in takrat l>odo de-Ifvcl šele videli, kako malenkostne mi drobtine kot je bil Guffeyjev zakon in ostali nrwdealskl zakoni. Kadar bodo ameriški delavci «ami kontrolirali kongre« in vlad», tx«i«» imeli tudi vrhovno sodišče na svoji strani. Ali nas more vlada dvigniti iz depresije, če potroši par milijard v nekaj letih? To je za vlado skoro nemogoča, ako industriji (business) ostane v mrtvilu in ne pomaga kar in koliko je v njeni moči. V temnih letih de-1 presije so industrijalci rekli vladi, da si vlada lahko naprti na glavo 70 milijard dolarjev dolga, če je potrebno, da obvaruje mSMe ^TJa'VtriTu ^ in industrijo pred bank-j.J dlrjev za ^p^ «ft-* £ v^aTu^ " so Xa'u m venían'-! ¿J**- vsote, ki ske kupčije za svoje korporacije ao ^ "ami ^ f in milijoni so se stekali v njiho- Nihče ne dvomi, da si pred-ve blagajne. Vlada je potrošila naše dežele v resnici ne eno milijardo dolarjev za aero-' P™adeva odpraviti depresije in plane in stroje, pa niti en ame-' *kué« povsdijnltl nakupno moč riAki aeroplan ali top se ni ra- mtt*!. in ^« odpravit de- presijo in skuša povzdigniti nakupno mo¿ mase in da so njegova glavna zapreka veliki Industrijalci, ki mu na vseh stra^ neh le kljubujejo. vojne? V nam je dozdevalo, da Je U potrebno In nihče se ni za to brigal. Danes pa j« vsa drugače. | Časopisje razpravlja o .Um in kritizira vlado radi tega ne- \ potrebnega "zapravljanja." Ali dela Časopisje to radi Uga, ker se bližajo volitve? V Uku svetovne vojne (1914- jEgssffia&iKiii «i »0 zdravje ni ra bil v svetovni vojni. Amerika je posodila Evropi dvanajst milijard za vojne potrebščine, ki so jih naročile v Ameriki in mi sedaj 'plačujemo ta dolg v obliki ogromnih davkov. • V letih 1982-1936 je vlada potrošila milijarde dolarjev za odpravo depresije. Vprašanje nastane: Ali je bila evropaka klavnica večje važnosti kot je brezposelnost In glad tu v Uj deželi? Ali nam časopisje podaja pravo sliko o položaju, ki obstoji danes v deželi? Do leU 1930 je znašal naš narodni dohodek okrog 90 miliiard •t no. V letu 1932 Je padel ta dohodek na 32 milijard ali okrog eno milijardo na teden. Ta padec e povzročil znižanje plač in cen. Kdo pokupi ksr dežela produ cira? Morda tisti delavci, *" komaj toliko zaslužili, da so dr žali "dušo in Ulo" sku|>aj za $18 na tedan? Ti ljudje so komaj to-iko zaslužili, da so mogli — in to l»ore slabo — preživljati svojo družino, kaj da bi kupili obleko ali pa plačali kak cent na račun dolga na dom. Veseli so bili, če so Imeli sploh kak zaslužek. Glavna dolžnost bisnisa je. da la delo ljudem In s Um zaslužek In nakupno moč za njihove produkte. Velebiznis ni bil kos tej nalogi in vlada je bila prisiljena, da nekaj ukrene. In ukrenila Je, kar ae JI je zdelo potrebno, da prepreči splošno stradanje. Ker je Industrija "falirala", to je, ker je znižala plače (zaslužek) v teku šest let za 300 mili-jard dolarjev, In ča Je sedaj vlada potrošila za odpravo brespo-selnoati samo 30 milijard dolarjev in je za te milijarde obdav-Čila industrijo, ali Je to res tako veliko slo, da mora burlmnsko časopisje tako gorostaHno kritizirati vlado? Ali naj vlada nadaljuje s to odpomočno ukcijo tudi v bodoče? Na to naj odgovarja velebiznis aam. Njegova dolžnost je, da '' ePpPfcMPIBfc' Skupina rellfnih delavcev, ki so izgubili zaslužek zaradi unij Hkih aktivnosti, v protestnem pohodu pred relifnim uradom v New Yorku. Tisti stari dobri časi, ko je industrija diktirala, so minili za vedno. Cas je, da se zdramimo, da se najde prostor za vsakega delavca In mu da primerna plača in na U način oidpravi depresija ter povzdigne nakupna moč. Tudi stavbinska in posojilna društva imajo v tej depresiji veliko nalogo. Ce so v mrtvilu, bodo ostala tam. Iti morajo za novimi člani, za novimi dohodki, tako da bo prišel denar zopet cirkulacijo. Vsaki član bi moral postati aktiven, Uko tudi vsak direktor Jugoslovanskega sUvbinske-ga in posojilnega društva. oaeph fltsMajr, tajnik (26*4 S. Lawndale ave., Tel. Lawndale 2344). _ Poročilo in zahvala Cheawlck, P«.—V imenu našega pevskega društva Planinski «lavček se najiskreneje zahvaljujem vsem posetnikom, ki so pripomogli k veliki udeležbi na naši prvi veselici v soboto 16. maja. Niamo se nadejali tako lepega uspeha v moralnem in gmotnem oziru kakor smo gs dosegli. Nas Je to dejstvo zelo razveselilo, ker vemo, da se zaman ne trudimo. ProŠla zima je bila izredno ostra In huda. tako da smo včasi komaj prišli na vaje. Kljub temu smo vztrajsll in končno želi uspeh. Iskrena zahvala tudi pevskemu društvu Savica v West Now-tonu za poact in njihovo krasno petje. Ostali nam boste v trajnem spominu in pa v spodbudo Zahvaljujemo se tudi naši učiteljici is PitUburgha za trud. ki ga ima z nitmi. Pa bo morda kdo rekel, Češ, saj je plačana. Saj marsikaj plačamo, toda kar od nje dobimo nam ne more nihče vzeti. Dalje se zahvaljujemo tudi podpornim članom in vsem drugim, ki sU nam pripomogli, da je bila prirediUv uspešna. Posebna zahvala mr. Antonu Zl-dsnšku, zastopniku Prosvete, ki se je potrudil in Uko daleč prišel. Prosim vse rojake, da mu gresU na roko, kajti on je resnični prijaUlj tega lista. Kar se tiče našega društva št. 586 SNPJ, je vse v redu in prevladuje sloga. Ako je še kdo, ki ša ni član SNPJ, naj pristopi čimprej, Uko da bo naš sobrat ali sosestra, kajti nihče ne ve, kje in kdaj ga nesreča čaka. Baškar sem namreč presUla bolezen in vem, kako se mi je do-padlo, ko me je skoro sleherni dan kdo izmed članstva obiskal. Bolezen ima dolge ure in dolge dni. Mre. L. Klemenčič, predsednica pevskega društva P. S. SUka s potovanja Elizabeth, N. J.—Bilo je pred svetovno vojno, leU 1918, ko se je mnogo ljudi pripravljalo na pot v "obljubljeno deželo" preko velike luže. Tudi jaz sem se pridružila tej veliki družbi. Denarja sem imela dovolj tudi za povratek, če bi hotela nazaj. Bilo je mnogo pripravljanja in poizvedovanja, predno je prišel določeni dan, ki je prišel vse prehitro in treba »e je bilo ločiti od staršev In svojcev. Ix>čitev od moje bolne matere je bila težka. Se sedaj je nisem pozabila in je ne bom do konca mojega življenja. Kupila sem vozni listek za drugi razred na vlaku in parni-ku. Vse je bilo lepo, tako da se ml je Še v lepših barvah in lepši sliki predstavljala ta bogaU A-merika. V skupini je bilo več mladih prijateljic in prijateljev, ki smo na potovanju prepevali. Ko smo prišli v Inomost, sem opazila tri mlada dekleta, ki so jokala. Na moje vprašanje, zakaj Jokajo, so mi j>ovedsle, da ao lačne in da niti ne smejo se deti m klopi. Ta dekleta so bila oblečena v črne obleke z belimi rokavi. Izgledale so kot Primorke. Bile so iz Severina na Hrva škem. Stopila sem v resUvraci-jo in jim kupila nekaj hrane. Vlak je spet hitro vozil. Ko smo prišli v Bazelj, sem omenjena dekleU spet obiskala njihovem vagonu. Pokazale so mi nekega fanta, ksteri jim n pustil, da bi sedele na klopi. 2e vso pot od Jesenic naprej so se dele na svojih žakljenih prtlja gah, ker kovčegov niso Imele kot drugi potniki. Omenjeni fant pa jim ni pusti sedeti na klopi. Tako so trpele, dokler jih nisem rešila. Povedala sem mu, če ne odneha od svoje ošabnosti, da bom šla k sprevodniku, kajti tudi one so plačale vozni listek kakor on, zato imajo pravico sedeti na klopi. Nadpaznik je že prej videl, da ona tri dekleta sedijo na svojih prtljagah, ni pa vedel zakaj, ker se ni mogel z njimi pogovoriti. Ko sva prišla z nadpaznikom nazaj v dotični vagon, so ie vse tri sedele na klopi, oni ošabni fant je pa mene grdo gledšl. Gotovo si je mislil, ker potuje v Ameriko, da lahko gospodari nad drugimi ljudmi. Upam, če je še živ, da se je dodobra prepričal v bogati "obljubljeni deželi" da Uko gospodariti nad ljudmi se ne sme. TisU njogova ošabnost ga je brez dvoma že davno minila. Agnes Paaarich. Pnaiedica izgredov med /Idi la AraWi v l . l \ n . Pale»ttiuL Arabd ao razdejali ve* židovakih hiš e teku (««redov. Konferenca Prosvetne matice Cleveland, O. — V soboto 30. maja ob 2. popoldne se bo vršila konferenca Prosvetne matice JSZ za severno ohijsko okrožje v prostorih soc. kluba št. 27 v starem poalopju S. N. D. na St. Clair ave. Ker je pa vsaka stvar zvezana s stroški, ni tudi ta konferenca izvzeta. Da se pokrijejo stroški in da se dobi nekaj v blagajno, se je odbor odloČil, da priredi po zaključku konference zabavni večer v istih prostorih SND. V U namen bo odbor preskrbe! vse potrebno kar se tiče prigrizka in želodčnih zdravil, Barbič ml. bo pa skrbel za plesalce. Vsi člani In članice elevelandskih klubov, prijatelji in somišljeniki so vabljeni na zabavni večer ns omenjeni datum. Da se ni konferenca vršila toliko časa, je največ kriva depresija In pa zamrznjene banke. Vsaj tako je Zorko rekel, zato ni mogel sklicati konference toliko časa. Na "northu" res vse zmrzne! Radi tega ss pa ne amemo strašiti, ampak moramo še bolj energično delovati na tem, da bodo banke, industrije in naravna bogaatva postala ljudska Ust, od kaUrih bomo lahko prejemali vse po trel»ščine za naš obatoj, in tudi banke ae nam bodo odUjale Ur v»e bo dobro. Samo organizirati se moraoso in delati, drugače ne bo nič. i. KreheJ. I.ISTNK A I KKDMŠTV A Naša hrana sestoji iz beliaknvi« ogljikovodikovcev, vode, rudninsi h .n'^ Uminov in lipoidov. Vsaka izmed Uh ^' mora biti v naši hrani zastopana v meri, de hočemo, da osUnemo zdravi v njih letih se najbolj zanimamo za viu'J * so neobhodno potrebni za človekovo/J ' O WUminth, teh skrivnostnih o^Iufc. nahr ie danes «e precej znano ln odkrije znanost kaj novega o njih iLS izsledili pet glavnih vitaminov, katere znamovali z zaporednimi črkami abeced? Vitmtun A je slasti važen radi ten k* vzreča pomanjkanje Uga vitamina ru'ntlE ni. Zato se imenuje tudi protiinfekemk.^ min Vitamin A deluje v sploš, J^f postane človeško Ule mnogo manj snrZl vo za razne nalesljlve bolezni. Ureja ¿11 krepi Ulo. Pomanjkanje vitimi« pemoNi ritsli očesno vnetje in sploh J., b*le«u. Človeku sadoatujeU na dan dve7 tisočink» grsma viUmina A, da ae ne pokafc bolezenski znaki radi pomanjkanja tega ^ mina. ViUmina A je največ v živalskih m bah, toda ne v vseh. Največ ga je v surov maslu. V cenejših vrsUh maščob, n. pr vb gs ni nič. Iz Ugs sledi, da je vrsta ma^ nje kakovost večjega pomena kakor pa kc na. Zsto ne smemo pretiravati in uživati več mssti, ker so poUm prebavila in zlasti' preobremenjeni Bolje manj mafcobe, a ti prvovrstna. Zanimivo je, da ima bučno o mnogo Uga viUmina, oljčno olje pa nič četudi je najfinejše kakovosti. Mnogo viti*, nov A se nahaja tudi v svežem mleku, rumeni ku jajc in v živalskih jetrih, pa tudi v rai sveži zelenjavi, v paradižnikih, zelju in cvet či, dalje v lešnikih, orthih in ovsu. Vitamina B razločujemo dve vrsti Vitim B, ki se imenuje tudi beri-beri vitamin, vm je človeka pred živčnim vnetjem, takozv« beri-beri boleznijo. Ta vitamin najdemo zla v riževih luščinah, v kvasu, črnem kruhu, n žem sočivju in sadju. Vitamin B2 pa vin človeško telo pred raznimi kožnimi boleznii Nahaja se v kvasu, sočivju, v svežem mleku jajcih. Vitamin C preprečuje skorbut in se zato ia nuje antiskrobutni vitamin. Tudi znani j mladanska utrujenost je posledica pominjl nja tega vitamina. Kakor imajo vsi vitimi to lastnost, da se ne obdrže dolgo in da hit razpadejo, Uko je zlasti občutljiv vitamin ki razpade Ukoj, kakor hitro dotično živilo I hamo, sušimo ali konzerviramo. Vitamina C največ v raznih semenih, v mladi zelenjavi, limonah, pomarančah, krompirju in svek mesu. Vitamin D je važen, ker preprečuje nastog nje angleške bolezni ali rahitis pri otrocih, j to ss imenuje tudi protirahitični vitamin. A primanjkuje otroškemu telesu vitamina D, more več odlagati zadostno množino apna vi sUh in zobeh in zato se začne okostje mehb ViUmina D najdemo največ v svežem surovem maslu in v jajčnem rumenjaku. Vitamin E se imenuje tudi sterilnostni min, ker povzroči njega pomanjkanje nost. O Um vitaminu še ni dosti znano. V« samo, da ga je mnogo v medu, mesu, pšenici ovsu. Dasi znanost vseh skrivnosti okoli vitami» še ni razkrila, vemo vendar že toliko, da se ■ vedamo, kako neobhodno potrebni so ¿love* mu Ulesu. Zsto pa je tudi potrebno, da uii^ mo čimveč svežega sadja in zelenjave, kajtil teh živilih je največ vitaminov. Grand Haven. Mich., A. W.: Naslov jugoslovanskega konsu-lata v Chicmru je: Jugoelav Consulate, 840 N. Michigan Ave. Chicago, 111. Francoske stranke Menda je ni države na svetu, ki bi m m ponašala s toliko strankami kakor fran**« republika. Da to demokraciji ni v pn4J treba dokazovati; baš ta razčlenjenost PJj škega parlamenta je vzrok tolikanj P"*'*™ vladnim krizsm, le-te pa dajejo hrane fas« nlm in protid^mokratskim stremljenjem J Razpuščena zbornica je štela letos v M arju 602 poslanca. Desničarji so jih »men i| sredina 151 in levičarske stranke MS. Največja desničarska skupina j« biM publikanska federacija z 42 člani, nsj^ stranka sredine pa radikalna levica (44 • J levičarji so imeli največ rsdikali (1Mb» za njimi so bili pa socialisti s % cialistična in republikanska unijs i bUa tretja po moči, daleč za njo iele ao Fj komunisti (10). NsjmanjAi strsnkl--vJJ tremi poslanci - sta bili novosoc.al«» J francoski socialisti. 47 poslancev jf m« odvisnih, to je, nevpisanih v strsnksn i Raspuščens poslanska zbornica J« ™ ta skup 19 strankarskih klubov. ; Deklica bre* oči , V neki vasi v bližini £c*r*Tjž Chauz dfe Fondsa se je rodil* V** ^ krepka deklica, ki je v gm° "VOJ,n prišla brez oči na svet. Na mestu očesa ims komsj «P*1*^ dočim je druga strsn popolDom\'nr* vorojenko so v bolnišnici tak-J JJ^JJ U operacija js potekla Itiki niso mogli odkriti noben.h<££\ Otrok nima drugsče nob*n.h u ^^ ia je. kakor rečeno, zelo krep" znatne težji nego etroc. v tej *** ^ niš kam mnenju ni nobenega gla deklica kdaj spregledati »n r večno testo. .............................. ^ Vestí iz Jugoslavije Klansko sodišč* TT2 28. na 29- novembra ¿ o vlomi! v Pisarno gara-!w« sredi Ljubljane ter ^ibUne «3» DUL preiskava ugotovila da 'I blagajna Odprta s klju-^ i vitrihi- so bili vloma o- ¿ni nameščenci garaže in fp Usem blagajnik flfarL %Sčencev je bilo so tajili krivdo. Poli-u vohala dalje in ugotovila, prijateljica blagajnikovega Josipa zelo razsipava z de-L Tako so prišli na pravo Aretirani Josip Skerl je prida je ukradel bratu med ¡jem ključe in s ključi odprl irno in blagajno ter odnesel ar. Povedal je tudi, da ga je aj zapravil, 40 tisočakov pa ji »kopal v gozdu pod Rož-m šel je pokazat in res so ¡opij 40 tisočakov. "Desa" je dobila nazaj, a ima še ško-u okroji 20,000 Din. Sedem fekov je Skerl podaril svoji »teljici, ki je še mladoletna je zato razprava proti obli Skerlu in dvema dekle-vršila brez poslušalcev, rl je bil obsojen na 1 leto in peče robije, prijateljica na e zapora, ki jih je že pre-_, tretja obtoženka pa je oproščena, ker je dokazano, vedela, da gre za ukraden rto, v katerem je bil kralj tunder v Maraeillu ustre-jemarsejska prefektura povojnemu muzeju v Beo-, kjer se bo v kratkem o-poseben oddelek s spomini valja Aleksandra. Avto, v erem se je vozil kralj z Barijem, je najstarejši tip firme k&e". V avtu se še poznajo t lise krvi. Kako se je vrši-ii»kava atentata v Marscil-iokazuje tudi dejstvo, da so v Beogradu našli v blazini ftobila oz. v steni avtomobi-itrelek iz atentatorjevega re-erja! v Mokronogu.—Roparski napad na Ntarko __ Mokronogu je bil v noči na ija izvršen drzen roparski v hišo 60-letne Katarine Itnerjeve, vdove po žel. urad-Pri nji stanuje tudi 12-kopold Flus. Ponoči so ii trije roparji, maskira-h jih ni bilo mogoče spo-i, vlomili v hišo skozi pod-[j*. «topili v spalnico ter «Ii starko in fanta. Oba so Pobili na tla, zvezali star-jo davili. Fant je ves pre-prosil milosti, toda tudi i*»<>pobili na tla in ga zve-vHili nekaj cunj čez obraz Rinili pod posteljo. Potem 1 «len od roparjev v so-> »bo iskat plena, druga P» "U stražlla. Ko se je vrnil in dejtt| tovarišema v redu," »o izginili skozi »vrata v noč, Potem sta ■T"» ni fant opomogla od 7* r"*;i« '7 vrvi in odšla JT"1" "rožniki so takoj ? ',n Borštnerjeva jim je do ti i roi)arji odnesli k' jih je hranila v J v drugi sobi. Denar je ■ nekaj dnevi kot kup-mZ y ¡* katere se mora ^ ker j„ je pro-«"larji «o morali vedeti ttr v??"tudi v. ' ri iskava se «"Ti i„ upati je, da iT; pojasnjen la lagsatoriK) kmetje z veliko radovednostjo, češ, bomo videli, kakšne coprni-je zna in ali bo res našel vodo v naši zemlji. Neki kmet se je muzal to pa zato, ker je on menda edini vedel za majhen izvirek na skritem kraju v gozdu. Baron Cordelli si je v grmu odrezal rogovilce, jih oskubel, prijel za tanjša dva konca, in začel hoditi po gozdu. Nenadoma—pravijo —se je vejica z debelejšim kon-em dvignila v zrak, znamenje, da se pod njo nahaja voda. Baron dodeli i je stopil še na levo in desno in vsakokrat ga jje palica udarila v obraz, tako se je dvignila v roki. In po teh znakih je baron Codelli povedal, da je tu pod njim precej močan izvir vode, globoko kakih 14 metrov. Ko je iskal dalje, je tudi našel tisti zasuti vodnjak, o katerem je vedel tisti kmet, ki se je muzal. Ker od tam dalje ba-janica ni več kazala znakov, da bi bila voda v zemlji, domneva baron, da tam toda ponikne v globino. Po tem eksperimentu je bil baje baron ves poten od razgretosti, tako intenzivno mora pri tem misliti na vodo. Menda bodo zdaj na označenem mestu kopali in šele kramp in lopata bosta pokazala, ali je baron s svojo .čarobno palico res odkril vodo ali pa se je debelo zmotil. Kmetje so seveda strmeli. Cerkev in trgovski talent.—V Sinju v Dalmaciji bodo zidali novo cerkev, ki se bo imenovala Cerkev Gospe zdravja. Sinjski nabožni list "Gospa sinjska" poziva vernike, naj darujejo za cerkev, s takimle pozivom: "Najmanjši kamen tvori del zida. Vsak komad stane 20 Din. Kdor nam daruje 20 Din, bo imel v cerkvi Gospe zdravja svoj kamen in bo ta kamen trajna molitev Gospe zdravja za zdravje onega, ki ga je daroval. Ogelni kamen je dosti večji od prvega in stane vsak 200 Din. Kdor nam pošlje 200 Din za ta kamen, temu bomo njegovo ime vklesali v ta kamen za večen spomin. Največji kamni bodo služili za stopnice na pročelju. Ta kamen je zelo drag in stane vsak 1000 Din. Kdor nam naenkrat daruje 1000 Din, temu bomo njegovo ime uklesali z zlatimi črkami v tak kamen/' . . . Pa naj še kdo reče, če nimajo cerkveni očetje dobro trgovsko nadarjenost? Združenje avtnih unij na vidiku Pospešitev organizato-rične kampanje med delavci Detroit, Mich. — (FP) — Gibanje, da se organizira vse delavce v avtomobilski industriji, je dobilo močno oporo, ko se je eksekutiva unija United Automobile Workers of America začela pogajati z voditelji treh neodvisnih unij avtnih delavcev v svrho združitve. Takoj po konvenciji omenjene organizacije, ki se je vršila v South Bendu, Ind., je eksekutiva izdelala načrt organizatorične kampanje in konsolidacije vseh avtnih unij. Ako bo eksekutiva uspela, tedaj bodo imeli avtni delavci močno iamilitantno organizacijo. Dve uniji — Automotive Industrial Workers Assn. in Associated Automobile Workers of America — sta se že izrekli z* združitev. Slednja je izvolila posebni odbor 14 Članov, ki se bo pogajal z eksekutivo UAWA. Sedaj ima 26 krajevnih unij in nad 15,000 članov. Arthur E. Greer, predsednik unije Associated Automobile Workers, je sklical konferenco, na kateri bodo razpravljali o združitvi, za 23. maja. člani te unije so povečini uposleni v to-varnah Hudson Motor Co. Glavno oviro splošni združitvi predstavlja Mechanics Educational Society of America. Clani te unije so izurjeni delavci, nad katerimi si lasti jurisdikcijo Mednarodna zveza strojnikov. Ako s« bodo izrekli za združitev, tedaj bo unija strojnikov prinesla zadevo pred eksekutivo Ameriške delavske federacije in tako bo vprašanje poklicnega in industrijskega unionizma spet prišlo na površje. Unija mehanikov je bila pred dvema letoma v ostrem boju z unijo združenih avtnih delavcev In rane, ki so bile zasekane v teku dolgega konflikta, še niso zace-Ijene. Druga največja ovira splošnemu organiziranju avtnih delavcev je odpor magnatov. Znano namreč je, da ima avtomobilska industrija najbolj razvit špio-nažni sistem na svetu. Da so sedanje unije, čeprav razdvojene, prevedrile krizo, je to znamenje njih moči. S tem so dokazale, da je možnost zmage tudi nad "openftaparji", ki kontrolirajo avtomobilsko industrijo, če se bo združila v enotni fronti. Blum za prijatelj* stvo z Ameriko Utrditi hoče prijatelj, •ke vezi Pariz, 23. maja.-^Leon Blum, vodja francoskih socialistov, ki bo postal premier Francije, ko pride levičarska vlada na krmilo v juniju, je imel sinoči govor po radiu, v katerem je apeliral na Ameriko, naj okrepi prijateljske vezi s Francijo. Blum se je izognil problemu vojnih dolgov z izjavo, "da ne mara oživljati starih spominov/' zaeno pa je pozval Ameriko, naj sodeluje pri reševanju perečih problemov v korist obema narodoma. "Nedavne francoske volitve pomenijo tri stvari," je rekel Blum. "V prvi vrsti so bile zmaga republičanske forme vlade, demokratičnih institucij nad avtokracijo, oligarhijo in fašizmom. Drugič pomenijo izhod iz ekonomske krize, olajšanje bede in pričetek novega življenja. Končno so zmaga zagovornikov miru. Nova francoska vlada bo delala za utrditev miru na podlagi mednarodnih zakonov in enakopravnosti. Ona je za solidarnost med vsemi državami in za splošno razorožitev. "Glavna naloga nove francoske vlade je zadostitev želji večine francoskega ljudstva. U-verjen sem, da so želje in stremljenja francoskega In ameriškega ljudstva tesno povezana. Ali niste vi v Ameriki ponosni na i* * aretirali tri doma Iti«! V. " u,'m»- ar,tirali tri mo-m¡L \Ur:\ ** dva iz Mo-V ' ' iz lalkega lír? v»do._ IV¿ m Polževem • "..t, ved etoviiiarjf '"•*l» P Za to pa je u najprej mo-" t,a še leži v ■de malo. ^'•ga po. r"d"llija. •a I ico ba-Pova m%t DEVETA REDNA KONVENCIJA S. S. P. ZVEZE (Od i>i«ri I« por«¿«vska) Milwaukee. Wis.. 24. maja.— Konvencija SSPZ je bila včeraj popoldne zaključena. Podrobno-ati pridejo jutri.—Poročevalec. Milwaukee, Wis., 21. maja. — Včeraj zvečer, t. j. 20. maja, je priredilo tukajšnje lokalno društvo banket v poč an t zboroval-cem. Banket se je vršil v dvorani, v kateri konvencija zboruje, t. j.«v South Side Turner Hall. Velika dvorana je bila docela zasedena od gostov; poleg članov konvencije je bilo navzočih izredno veliko število rojakov iz Milwaukeeja, zastopana so bila vsa tukajšnja društva slovenskih bratskih podpornih organizacij in člani dru« štva Badgers št. (64 SNPJ so imeli pripete takoavane "r«galije". Med drugimi Je posetil ta banket tudi tajnik milwau-škega župana Hoana, sodrug Otto Houser, dalje sodnik Ka« rel, slovenski odvetnik Alvin Glojek in Viktor Petek, predsednik tukajšnje lokalne organizacije JSPZ Sloge. Ves aranžma banketa je bil fino izdelan in dati se mora vse priznanje društvu Št. 24 SSPZ, ki je imelo vae v oskrbi. Malo število članov, toda potrudili »o se kolikor jim je bilo sploh mogoče, da se zborovalci konvencije v resnici počutijo kot dobrodošli gostje. Na banketu je igrala godba YPSL (Young Peoples Socialist's Junior Band) pod vodstvom rojaka Johna Paulieha. Nihče ne bi pričakoval od 26 mladih, fantov in deklet tako preciznega izvajanja raznih ko» račnic in drugih komadov. Dokaz je, da imajo veliko veselja in požrtvovalnega učitelja ia vodje ter dela čast vsem sodru-gom v Milwaukee ju. Kot običajno na vseh banketih, je bilo mnogo govorov, če» stitk in pozdravov* Najbolj pomemben je bil gov,or sodr. Otto Houserja, ki je nadomestoval župana Hoana, kateri je moral odpotovati po službenih opravkih na vzhod. Na programu je bilo tudi nekaj petja, in sicer sestri Per-me, ki sta želi s svojimi ljubkimi dvospevi velik aplavz navzočih In tako tudi sestre Oven, ki so v trospevu izvrstno zapele nekaj kratkih angleških pesmic. V splošnem je bil banket u-speh in ostal bo v trajnem spominu marsikoga, ki je bil navzoč. Na šesti seji, t. j. danes pred poldne, je po prečitanju zapis- svojo republiko, na demokracijo infvobodo? Ali niste posvetili vse svoje energije, da najdete izhod iz depresije? Čeprav niste včlanjeni v Ligi narodov, ste vseeno pokazali, da ste pripravljeni pospeševati solidarnost med narodi, da ste za odpravo vojne in ustavitev blazne tekme oboroževanja. "Američane zagotovljam, da se bomo trudili za vzdržitev prijateljstva med Francijo in Amsriko. V interesu obeh narodov je ne samo vzdržitev prijateljstva, temveč, da se medsebojne vezi še bolj utrdijo in o-JačiJo." Delegatje Intl. Union of Itinerant Workern, ki so ae udeležili konvencije svoje organizacije, ka-tora ae Je vršila v I^ukivlllu, Ky. I' >a i* Va tail. tudi prišel, posebno ninka pozdravil konvencijo Janko N. Rogelj, Član gl. odbora in tajnik sdruiitvenega odseka JSKJ, ki je prečital formalno odobrenje svoje organizacije sa pogajanje o združitvi s SSPZ. V soglasju • prej sprejeto določbo je bilo dotično pismo iirU investirana v prve vknjii-be ne sme nikdar presegati 40% Čiste imovine in na eno prvo vknjižbo se sme posoditi le do $10,000. V ostalem so pa določbe slične onim, katere je sprejela illlnoiška zakonodajna zbornica. Nadaljnje predložene točke pravil so bile sprejete z malimi izjemami kot predložene in spremembe so zelo majhne lp se veliko ne razlikujejo od starih določb v pravilih. Glavne spremembe so, da bo od sedaj naprej tajnik prejemat iz gl. urada vse čeke poslane iz gl. urada in da bo zveza sama plačevala stroške zdravniške preiskave novih članov in tako tudi onih, ki zvišajo zavarovalnino. V starosti od 16 do 45 let je lahko vsakdo zavarovan za poljubno vsoto smrtnine, toda presegati ne sme vsote 92000, od 46. do 60. leta pa zavarovalnina ne sme presegati vsote |600; član ima lahko več certifikatov, t. J. da je lahko zavarovan večkrat za razne vsote. Zveza obdrži še nadalje iste sklade kot jih J« imela do sedaj, t. J. smrtninskega, bolniškega, odškodninskega, dobrodelnega in upravnega. Do sedaj sprs-jcte določbe ne predvidevajo nobenega zvišanja asesmenta v skupni vsoti. Na popoldanski seji je podel svoje poročilo odsek za pregledovanje poslovi n h knjig in v svojem poročilu je priporočal nadzornemu odboru kakor tudi gl. uradu, naj bodo bolj previdni in vestni pri posojilih in ureditvah istib; dalje naj pazijo, kateremu odvetniku bodo poverili kako delo, da se ne ponovi zopet slučaj Drašlerja, Pripomnili so tudi, da ni bilo mogoče izvršiti natančnega pregleda, ker niso bile na razpolago knjige, na katerih bi bilo mogoče Izvršiti ono, kar Je bilo od odseka zahtevano. Notranjščina 4 y or mm* v Cleveland«. O., v kateri ae bo vršila lumve«riia r«p«b41l Stmrii ¿rti» dr hal i dobili odškodnino New Orleans, I*.. 'JU. maj*.— Porota, katero so tvorili belopolte!, je odloČila, da ROTRjo starši Fn-da Mooreja, zamorca, katerega Je drhal I. Itttt poteg nils iz Ječe v Labadevlllu, In-govi smrti s« j« Hmlth pridružil Townsondu s namenom, da dobi službo v njegovi organizaciji. Pri zaslišanju v četrtek dopoldne Je bila predložena evidenca, da Je Townsendova organizacija zlorabljala pošto v sleparske namene. Townsend nI bil navioč, ko Je bila predložena ta evidenca, toda njsgov odvetnik Sheridan Downey Je izjavil, da se bo udeležil (»opoldanske seje. Ob 3:30 je Townsend prišel v dvorano ln zahteval, naj mu člani odseka dovolijo preči-tati spisano izjavo, kar pa so odklonili. To je Townsenda razkačilo iu dejal je, da ne bo podal nobene več izjave o svojem gibanju, ker smatra vso stvar sa inkvizicijo. "Hvala, gospodje in zbogom," Je rekel Town-send, se obrnil In v spremstvu dveh moških odšel is dvorane. Kongresnlk Joseph A. Gavagan je zavpit policajem, ki so stali pri vhodu, naj zaprejo vrata In ustavijo Townsenda, a Je ftllo že prepozno. Townsend In njegova spremljevalca so bili že zunaj, kjer so zasedli avtomobil ln zdirjsli po cesti. Angleški kolonialni minister resigniral l/ondon, 23, msjs. — James II. Thomas, kolonlslni minister in bvšj laborit, ki Je služil v treh angleških vladah, Je včeraj (mkIsI ostavko, ksters Je bila Sprejeta. K temu ga Je prisilil budž«tni škandal, pri ka-Urem ga doife*, da J« izdal nek« tajnosti glede prihajajočih davkov In s tem so ss okoristili n«-ksteri angleški kspiUlisti. Tho mas š* vedno taji krivdo. Thomas J« bil pr»d Isti vodjs ž«lss» ničarsk« organizacij«, katera ga J« pa izključila l«ta m\, ko j« obrnil hrbet d«iavski stranki z MacDonaldom In Hnowdenom vred Ur utopil v torljsko vlado. Generalna stavka v Venezueli MsracaiJjo, Veiiexuela, '¿ii. ms Jé^Tm in v mestu Csrpoaai vaš-nem industrijskem središču, j« izbruhnil generalni štrajk, v ka Urem Je zavojavsnih okrog 30,-000 del«vesv. Delavska UNij« zahtevajo razpust država« sbor« nice, v kateri tvorijo v«čin« prisUši pokojnega diktatorja Juana VincenU Gom«ia, in raz> pls novih perlam«riUriiih volitev. Stavka Je doslej izzvala še več spopadov med delavci in policijo, v katerih Je bilo mnogo oseb ranjenih in aretiranih. PROSVETA PRVO POGLAVJE To je bilo tedaj, ko »em pohajkoval In stradal po Kristljaniji, tem čudnem mestu, ki ga ne ostavi nihče, preden ga ni tatnamovalo — UiMI sem bede v svoji podatreinlci in poslušal ko je pod mano bila ura iest; precej M je te zdanilo in ljudje so jell tekati po stopnicah gor in dol. Spodaj pri durih, kjer je bila izbe tapecirana s sUrlmi številkami "Jutranjega lista", sem lahko razločno prečital raz-glHH svetilnlikega nadzornika In pa debelo tiskano oznanilo svežega kruha pri peku Fabl-janu Olsenu. Ko sem odprl oči, sem te po svoji stari šegi začel razmišljati, ali imam danes kaj takega, nad čemer bi se lahko veselil. Slo mi je precej trdo zadnji čas; moja imovina je kos za kosom romala k "stricu", bil sem nervozen in nestrpen; parkrat sem moral radi omedlevice, ki me je obšla, ostati po ves dan v postelji. Kateri krat, če mi je bila «reča mila, sem dobil od kakega časopisa pet kron honorarja za podlistek. Cezdalje bolj se je danilo In te sem jel prebira« oglase doli pri vratih; rarločil sem celo medle, reieče se ¿rke "perilo za mrliče oddaja perica Andersen, v veži na desno." 8 tem sem se ukvarjal dolgo časa; spodaj sem slišal biti uro osem, preden sem vstal ln ae oblekel. Potem sem odprl okno ln se razgledal ven. Od tu, kjer sem stal, sem videl vrv za perilo in odprto polje; daleč zunaj je letal kup gramoza kovačnlce, ki je pogorela in ki ga je pospravljalo nekaj delavcev, Z lehtmi sem se podprl na okno in se zastrmel v zrak. To bo po vsi priliki lep dan danes, napočila je jesen, ta neina hladna letna doba, ko vse menja svojo barvo ln nato pogine. Ropot, ki se je bil na ulici ie pričel, me je vabil na prosto; ta prazna izba, ki so se ji ob vsakem koraku, ki sem ga napravil, tla upoglbala, je bila vsa kot ■epriljubna rakev; noben« peči, vrata brez prave ključavnice; ponoči sem navadno obdr-ial nogavice na nogah, da so mi bile zjutraj nekoliko bolj suhe. Edino, kar me je navdajalo z veseljem, je bil majhen, rdeč gugalnlk, na katerem sem posedeval zvečer in sanjaril in mislil vsakovrstne reči. Ce Je zavel oster veter ln so bile spodnje duri odprte, so prihajali skozi tla in stene vsakovrstni čudni ječeči glasovi ln "Jutranji Ust" doli pri vratih ae Je raztrgal v dolžini cele roke. - VsUl sem In pričel brskati po cullci, ki je ležala zadaj v kotu tik postelje, če ne bi nemara našel kaj za zajtrk; a zaman; nato sem šel spet k oknu. Sam bog vedi, sem premišljal, se mi res ne bo nikoli več posrečilo, da bi našel kak opravek. Ta množica odklanjajočlh odgovorov, to polovično obljubljanje, ta odkriti ne, te gojene in goljufane nade, novi poskusi, ki so se vsakokrat razblinili v nič: vse to je uničilo moj pogum. Na koncu vsega sem se poteza I za mesto blagajniškega sluge, a sem prišel prepozno in razen tega nisem mogel nikjer dobiti petdesetih kron kavcije. Zmlrom se Je pojavila kakšna ovira. Tudi pri gasilcih sem se bil že Javil. Stali smo, okroglo petdeset mož, v predsobi in napenjali svoje prsi, da bi delali vtis velike moči ln poguma. Pooblaščenec gasilcev je hodil okoli in jih ogledoval, ki so se potezall za služIjo, obtipaval jim roke ter jih vpraševal po tem in onem; mimo mene je kar šel: samo z glavo je zmajal in rekel, da radi očal ne morem priti v poštev. Sel sem še enkrat tja. brez očal, in sem stal tam z namr-Aenimi obrvmi in sem izostril svoj pogled kot noi, mož pa je šel mimo mene ln se amehljal — spet me Je bil *|>oznal! Najhuje je bilo, da je bila moja obleka čezdalje bolj slaba, da sem se jedva Še kot človek dostojne zunanjosti mogel poteza t i za kakšno službo. Kako pravilno in gladko je šlo z mano neprestano navzdol! Nazadnje sem bil brez vseh mogočih stvari; še glavnika nisem več imel ali kakšne knjige, ki bi jo čital, kadar ml je bilo vse preveč toino. Vse poletje sem redno zahajal na pokopališča ali v grajski park, kjer sem potem posedal in pisaril članke za časnike, kolono za kolono, o naj razno vrstne j ših stvareh, čudaške domisleke, kaprice, iznajdbe «vo-je nemirne lobanje; v svoji brezupnosti sem si često izbral najbolj čudne snovi, s katerimi sem se dolgo mučil in ki nazadnje še niso bile sprejete. A ko sem dovršil en članek, sem ko j pričel drugega; urednikov 'ne' me je le redkokdaj poparil; venomer sem si ponavljal, da se enkrat vendar mora posrečiti I In resnično, včasi, ako se mi je kaj posrečilo, mi je delo enega samega popoldneva prineslo pet kron. Spet sem se oddaljil od okna, stopil k umivalniku in si naškropil nekaj vode na hlačna kolena, da so počrnela ln bila videti novejša. Ko sem opravil to, sem kakor navadno vtaknil papir in svinčnik v žep ln fel ven. Tiho sem se splazil po stopnicah, da bi ne vzbudil pozornosti svoje gospodinj«; že pred nekaj dnevi bi bil moral plačati stanarino, a nisem imel s čim. Ura je bila devet. Zrak m> polnili ropot voz in razni glasovi, ogromni jutranji zbor, v katerega so s« mešali koraki pešcev in pokanje fijakarskih bičev. Ta ropotajoč! dirindaj me je takoj vzpodbodel ln pričel sem se spet čutiti bolj zadovoljnega. Nič ml nI bilo bolj tuje, kot da bi se hotel samo Izprehajatl v svežem zraku. Kaj je bilo treba mojim pljučam zraka I Bil sem krepak kakor orjak in s svojimi pleči bi utegnil zadržati zvrhan voz. Nežno, čudno razpoloženje, čuvstvo radostnega brez-skrbja se me je bilo polasllo. Pričel sem opazovati ljudi, ki sem jih srečaval; ujel sem kak pogled, ki je pal name iz mimoidoče konjske cestne železnice; vsaki malenkosti sem se dal vplivati, vsem malim slučajnostim, ki so križale mojo pot in izginjal«. Da bi člov«k ob takšnem krasnem dnevu imel vsaj grižljaj hrane! Vtis jasnega jutra me je obvladal, postal sem čisto neugnano vesel ln pričel sem od same radosti brez vsakega povoda tiho prepevati. Pred mesarjevo stojnico je stala ženska s košaro v roki in je špekulirala na klobasice za obed; ko sem šel mimo, se je ozrla vame, Imela je samo še en sprednji sob. Nervozen ln sila dovzeten, kot sem bil postal v zadnjih dneh, je napravil obraz ženske takoj sopern vtis zame; dolgi, rumeni zob je bil videti kakor majhen prst, ki je molel iz čeljsti, in is pogleda, s katerim se je ozrla vame, so gledale same klobasice. Takoj sem izgubil ves tek ln postalo ml je slabo. Ko sem dospel k bazarju, sem stopil k vodnjaku ln popil malo vode; pogledal sem kvišku — na Reš-njem stolpu je bila ura deset. Stopal sem dalje po cestah in se potikal brezskrbno okoli, obstal na vogalu, ne da bi bilo treba, se okrenil stran In šel v stransko ulico, ne da bi imel tam kako opravilo — dal sem se brezciljno gnati skozi to vedro jutro in sem se brez skrbi pozibaval sem in tja sredi teh srečnih ljudi; vzduh Je bil lehak in čist in moje duše ni težila ni senca. 2e deset minut je neprestano šepal star možak pred mano. V roki je nosil culo in je hodil s celim svojim šivotom in ae trudil na vsomoč, da se je premikal. Slišal sem kako Je hropel od napora in prišlo ml je na misel, da bi prav za prav jaz lahko nesel njegov sveženj; a še poskusil nisem, da bi ga došel. (Dalj« prihodu J M.) Frank Kruli: Dva prijatelja (Nadaljevanje.) Delo v rudniku Je bilo nezdravo in marsikdo si je nakopal Ikv l«'zen, ki ya je apravlla v pre rani irrob. Strupeni plini so raz jedali pljuva In mnogi rudarji, ki »o cenili avoje zdravje, niso dolgo delali v tistem rudniku, fived Je večkrat potožil svojemu prijatelju, da ira v prsih nekaj tišči in mu ovira dihanje. Od časa do ča»a je obinkal tudi adravnika, da mu je predpisal potrebna zdravila. Tako sta delala prijatelja v rudniku še nekaj tednov in služila denar. Ko je &v*d videl, da Ima precej prihranjenega, je obve«tll delovodjo, da bo pustil delo. Nato se je poslovil ml svojega prijatelja Slovenca in drugih rudarjev in odšel v Salt Uke City. V nekem hotelu si Je najel so. bo,, ker Je hotel ostati v mestu nekaj dni, da ga ogleda in nakupi potrebne stvari. Pri krojaču je naročil kar tli obleke, v trgovinah pa je kupil čevlje, srajtr in nekaj drugih malenkoati. V mestu je ostal toliko časa. da mu j« krojač naredil objeke, medtem pa je obiskoval kino-gledališča, ker si je telyl razvedrila. katerega je tudi potreboval po dolgem bivanju v zapuščeni rudarski naselbini. Cez nekaj dni Je krojač izgotovil obleke, ki so Švedu izvrstno pristo-jale. Ko je krojaču plačal račun, se je poslovil od njega in odšel na železniško postajo ter kupil vozni listek, za katerega je moral odšteti precejšnjo vsoto. Vlak je kmalu prisopihal na postajo In |air minut |M>tn«je odrinil proti vzhodu, Sved se je udobno zleknil na svojem sedežu in skozi okno opaaoval pokrajin«, po katerih se je vila železniška prog«. Po precej dolgi vožnji se J« vlak ustavil v Pueblu. Colo. Šved bi bil rad nekoliko ogledal me. sto, toda se Je preminili, ker nI hotel tratiti čana. llot«-Kj* čim-prej priti na svoj cilj, na farmo, kjer ga Je čakala žena. katere nI le dolgo videl Vlak Je kmalu odrinil in vožnja čez romantične pokrajine se je nadaljevala. Na vožnji proti Kansas CityJu Je mnogo razmišljal. Spomnil je na svoje znance in prijatelja Slovenca, od katerega se je najtežje ločil. Upal je, da se bonta še videla in morda živela v Miži-nI, ker je prijatelj rekel, da bo tudi on kupil farmo in dal slovo rudarskemu življenju, ko bo pri hranil dovolj denarja. Vlak je po več urah vožnje dospel v Kansas Clty. Do tu je to Imel Svod vozni listek in zato Je izstopil ter odšel na postajo kjer je opazil živahno vrvenje množice, ki je prihajala in od hajala. Stopil je k okencu ter kupil listek za nadaljnjo vožnjo do cilja, ki ni bil več daleč. Me steče Marceline, Mo., kamor Je bil namenjen, Je od Kat\§as Ci-tyja oddaljeno le okrog sto milj. Vlak Je kmalu potegnil s postaje in začel drveti po ravnini. Ta kos vožnje je bil za našega potnika naj prijetnejši, ker je vedel, da bo kmalu na svoji farmi In pri svoji ženi. Po triurni vožnji se je vlak ustavil v Marcelinu in od tu ni bilo več daleč do S vedo ve domačije. V bližini Je najel avto, porinil vanj svoj težki kovčeg, ae vnedel poleg šoferja in vozilo je zdržalo po cesti. Po kratki vožnji se je avto ustavil pred Svedovo hišo na farmi. Njegova žena je bila iznenadena, ker gal nI pričakovala, a presenečenje' ae je kmalu nprtmenllo v vene-! I je Postarni oče njegove žene ael je tudi veselil mnogo povedati. Skrbna žena je takoj pripravila okusno večerjo in poetavila na mizo steklenico dobrega vina, ki je možu izvrstno pri jalo. Po večerji je mož pri-povedai o svojih doživljajih, žena in oče pa sta ga vestno poslušala. Najrajši bi tako presedeli vso noč, toda mož je bil po dolgi vožnji utrujen in želel si je počitka. Predno je šel v posteljo se je pošteno okopal in iz-nebil umazanosti, katere ae je nalezel na dolgi vožnji. Po dobrem počitku na čisti postelji se je čutil okrepčanega. Celo v prsih je čutil olajšanje, ker ves čas bivanja v hribih in pri delu v rudniku ga je v prsih žgalo In mu oviralo dihanje, tu pa je bilo naenkrat vse drugače. Po zajtrku je Šel na ogled svoje farme. Premeril jo je od enega konca do drugega in se veselil uspeha, ki ga je dosegel s svojim delom. Zdelo se mu je, da premalo obdelane zemlje, a se bo uredilo prihodnjo pomlad. Žena In njen oče sta se največ ukvarjala s perutnino, posebno s purani, in pridelovanjem sočlvja in zelenjave. Na temeljito obdelovanje zemlje ni bilo misliti, ker sama ne bi zmogla dela. de tisto Jesen je on začel oranjem obsežnih livad. Cez dvajset akrov je posejal s pšenico In ržjo. On je opravljal vso vnemo delo, ki je bilo igrača napram onemu, ki ga je o-pravljal v rudniku. Slastno je vdihaval svež zrak, ki mu Je pol nil pljuča. Bil je sam svoj go spodar in prijetno se mu je zdelo. ker ni imel nobenega priga-njača za seboj. Po svojem prihodu na farmo je bil tako zaposlen z domačimi stvarmi, da je celo pozabil nani-sati pismo svojemu prijatelju Slovencu, katerega je pustil v rudarski naselbini. To je hotel sedaj popraviti In napisal je prijatelju dolgo nismo, v katerem mu Je povedal, da se dobro počuti na farmi, da vse lepo uspeva in povabil prijatelja, naj ga obišče prihodnlo jesen, da bosta skupno hodila na lov na zajce in drugo divjačino, katere je v tistem kraju dovolj. Sved Je namreč dobno vedel, da je njegov prijatelj strasten lovec in pričakoval j«, da se bo-odzval njeorovemu povabilu.' V kratkem Je prejel odgovor na svoje pismo. Prijatelj mu Je pisal, da je še vedno zaposlen pri kontraktnem delu in da je dobil za tovariša nekega Llčana. Omenil Je, da je z veseljem sprejel niegovo povabilo in da ga bo obiskal prihodnio jesen, če se ne bo pripetilo kaj posebnega. Vprašal je za rama navodila ln podatke, kje leži Svedovo posestvo In kako se tja pride brez večjih zamud. Sved je takoj odgovoril In pojasnil vse, kar ie bilo potrebno. V pismo je vtaknil kos papirja, na katerem le orisal nekakšen zemlievid s številnimi označbami, kako držijo pota iz Marcelina do njegove farme in kako daleč je od železniške postaje do njegovega posestva. S takimi podatki bo prijatelj inhko našel njegovo farmo, tudi če bi bil napol «lep. Pismo se mu je zdelo dovolj važno, da je takoj osedlal konja In zdirjal z njim v Marceline In ga tam oddal na pošto. V mestecu je kupil tudi naboje in druge stvari, ker je hotel biti pripravljen nš vse, ko ho doM|iel njegov prijatelj in bosta skupno hodila na lov. Odkar «e je Sved vrnil iz rudnika na fnrmo, je že dosti stvari preuredil in napravil po avo-Jem okusu. Okrog poslopij je bilo vse čisto, ker je Sved odstranil nepotrebno šaro. Mnogo pozornosti je polagal tudi na o-grajo in jo popravil, kjer je bilo treba, k«»r je hotel imeti vse v. dobrem stanju. Kdor je prišel mimo, je takoj vedel, da farmo lástuje dol>er gospodar. (Konee jutri) Mlad pustelj pri zdravniku "Zapomnite si torej: nobenega duševnega dela!" *H)profltit«, gospod doktor, a moj novi roman . . "Tega lahko s mirno vestjo spišete do konca T* Kakor vzame« Zdravnik: "Ali mnogo te?M pije- Holnik: "Kakor vzamete, go-povratka svojega' spod doktor! Po mojem premalo, »ta in razume se, da so li imeli1 P° mnenju moje žene pa preveč." 0 divjaštvu Abesincev in kulturi Evropejcev Dušan Timotijevič, ki ga je beograjska "Politika" poslala kot svojega poročevalca v A besi ni j o, piše v isti "Politiki" zanimive svoje neposredne vtise* iz te črne dežele: _____ Abesinsko divjaštvo! Govorimo malo o njem! Ti dye besedi "abesinsko divjaštvo" sta posUli magična formula, zakon, za katerim se skrivajo evropski civilizatorji, da bi se oprali pred svetom za vse ono, kar počno v Etiopiji. Ti besedi sta ugodno pribežališče tudi za evropske diplomate, ki svojo mlačnost razlagajo s tem, da v tej zadevi ne gre za narod, ki bi bil enak onim v Evropi, temveč za kopico plemen, kulturno zaostalih in nevrednih, da bi se postavili v eno vrsto s kulturnimi narodi sveta. Kulturno zaostalih, da, v ne kem smislu, v smislu materialne kulture. Ali zakaj bi bili nevredni, da se uvrste z drugimi? Poskušajmo pokazati primere! Morda bomo iz njih kaj izvede li. Zadržimo se pri resničnih dejstvih, pri stvarnih znakih njihove kulturne zaostalosti, pri tistih pojavih, ki so res slabi ali smešni v Abesiniji. A take stvari, tega ne mislim tajiti, so. • V Abesiniji je na primer De-| bra Libanos. Debra Libanos je samostan, oddaljen od Addis Ababe tri dni hoda. Pri njem je studenec, čigar voda je čudotvorna. Me nihi pravijo, da zdravi neozdravljive bolezni. Samo trikrat se je treba okopati v njej V Debra Libanos prihajajo pobožni bolniki iz vseh krajev Etiopije. Samostan ju poklanjajo bogate darove, molijo k njego vemu zaščitniku Tekli Hajma-notu in se okopajo v sveti vodici. Okopajo se in ostanejo ali živi in bolni ali pa umro. Kajt sveta voda je mrzla kot led, a to je za nekatere bolezni smrtonosno. Mnogo evropskih potopiscev in novinarjev je pisalo o Debra Libanosu. Nekateri od njih so povedali tragikomično zgodbo cesarice Zaoditu, ki je prišla i Debra Libanos, da bi se s tri kratnim opokapavanjem rešila svojega glavobola, pa je po prvem kopanju dobila vnetje pljuč a čez tri dni se je rešila glavo bola in pljučnice s tem, da se je preselila na drugi svet. Vsi novinarji so se do sitega nasme jali neumnim in praznovernim Abesincem in njihovim prav ta ko neumnim in babjevernim via dar jem. — Nihče od njih ni na šel niti besedice opravičila. Nobenemu od teh novinarjev se ne bi moglo pripetiti, da bi vzel s komične strani to-le sliko ki je bila pred dvema letoma ob javljena v svetovnem časopisju Procesija v Lurdu. Množica vernikov, ki so prišli iz vseh krajev Evrope, da se ozdravijo s sveto lurdsko vodo, kleči ob stezi, po kateri prihaja procesi ja. V prvi vrsti, skrušen, na ko lenih moli k čudodelni Mater Božji Oton Habsburški. Kulturnemu evropskemu novinarju to nikakor nI smešno On ve, kaj zdravi in kaj ne zdravi. Ve, kaj je praznoverje in kaj pobožnost. In če bi on imel kako bolezen, ki je zdravni ki niso mogli ozdraviti, ne b kot vzvišen kulturni Evropec niti pomislil na to, da bi odše v Debra Libanos. On bi šel v Lurd. Ali pa se, morda, varam. Mogoče se motim, ker so v Evropi tudi drugi kraji s čudodel nimi vodami in kipi. Za enega od njih sem izvedel pred dvema menecema iz te-le i asopisne vesti: "Rim. 16. februarja. — Te dni so se sestali v Rimu delegati vseh italijanskih sekcij mednarodne unije za organizacijo transporta romarjev v Lurd. Na tem sestanku se je sklenilo, da se letos zaradi izjemnih razmer bolniki iz Italije ne bodo prevažali v francoski Itožjepotni kraj Lurd, temveč bodo obratovali posebni vagoni za prevoz bolnikov v italijanski romaraki kraj lx»retto.M Iz te vesti nisem izvedel sa mo za Loretto. Iz njej sem tudi ti PONDEUEKjttu^ —fwWrnled l*telur«. Baail Bruno (levo), član državne zbornice v New Jerseyja razgovoru z voditeljem brefcpoeelnlh delavcev, ki mo invadii zbornico. razbral, kaj bodo Italijani prinesli v Abesinijo, ako jim bo izročena v kolonizacijo in civilizacijo. Prinesli bodo: organizacijo. Pod Italijani Debra Libanos ne bo ostal zapuščen samostan v hribih, ki živi od malega števila kopalcev, ki prihajajo zdravit se z njegovo vodo in čigar menihi s prekrižanimi rokami čakajo na bolnike, ki verujejo v čudeže. Postal bo vir velikih dohodkov, središče turizma in verska metropola italijanskega afrikan-skega carstva. Izkoriščanje praznoverja se bo postavilo na sodobno komercial no podlago. Ta vrsta napredka se bo brez dvoma občutila tudi pri drugih ostankih nekulture Abesincev, čim jih bodo začeli Evropci civilizirati. Odpravili bodo srednjeveške ječe na jezerih, kjer se kak rasa v verigah pokori, ker ni bil slušen negušu in kjer marši do smrti ostane (kar »e v ci ziranih državah ne dogaja kor veste). Te onamele ježe do nadomestile velike zgradbi koncentracijska taborila, k do mogla sprejeti na tiso« di, ki se bodo zamerili okupi skemu režimu. Odpravljena bodo sodišča starelega tipa, ki jim pred« je cesar. Ustanovila se bodo šistovska sodišča, ki bodo i brez navzočnosti predstavni politične oblasti. Izginile bodo pred pravice nih odličnikov, izginile bodo like med gospodarji in sul končana bo nadvlada kultur ših Amharcev nad manj kul nimi Danakilci. Zavladala nakost — enakost za vse it ker vsi morajo postati eno: lonijalni sužnji.—Del. Polit UROČITE SI DNEVNIK PROSVETU Po sklepa IS. redit« konvenrue m Ishko nnroéi na liât Prhata k »teje eden, dv s, tri, štiri ali pet ¿Innov Is me družine k eni narotsiaL Prnsreta stane in tm enako, sn êlane aH neslane $6.00 ta eno letaa m lino. Ker pa êlnni le plnênjo pri anesmeatn $1.20 za tednik, se jln to teje k naročnini. Tore) sedaj nI rsroks, roti, da je liât predrsf ta I 9. N. P. J. List Prometa je vaAa lastnina in fotovo Je v ?aaki druiisi ■ «i M rad čital list vsak dan. Cena lista Pronvete Je: U Zdroš. države la Kanado HM Za Clcero in Chirac* J«... 1 tednik la................ 4.80 1 tednik in.............. t tednika In...............1.60 I tednika in............. 9 tednike in............... 2.40 S tednike in............. 4 tednike in............... 1.20 4 tednike in............. I tednikov in.............. nil I tednikov in............ Zn Evropo J«..............$9.00 Ispdlnlte spodnji kupon, priložite potrebne vaoto denarja «M Order v pianu in si naročite Prosvete, liât, Id Je vaia lastnina. Pojasnilo:—Vselej knkor hitro knteri teh «lanov preneha biti flu ! tli če ae preseli pro* od družine In bo sahteval sam «roj liit taJnit nornl tinti član is dotične družine, ki je tako skupno naročena na ( p ros veto, to takoj naznaniti upravnifttvu lista, in obenem dopisati i /soto listu Prosvotn. Ako tega ae store, tedaj mora upratniltTa latam ta to vsoto naročnika. PROSVKTA, 8NPJ, 2657 Bo. Uwndnle A?s- Chieaf*. IJL Priloženo poiiljam naročnino sn Hat Proerete vaete $......... 1) Ime.........................................CL dw*TS * - Naslov ...........................«............................. Ustavite tednik in m pripiiite k moji naročnini od eledeilh droites: 2) .........................................CL droàlfa * e <) ...................p........................Cl. dm*t?a M. 4) ...........................................CL dmžtrs M.. C) ............................................CL drnltfS H. Méate ••••••eoeeoe*eeeoeeeeeeeeoee< »•••••••••••••••i TISKARNA S.N.P. fPREJEMA VSA tiskarsko obrt spadajoča ^ Tiska fftMU &a veselice ln ahode, vfritfli*., knjite, koledarje, letake itd. v •lovewkrrr. nr^JJ olovaikem, čelkem, nemâkem, angleàken» J*"1 VOlJHTVO TISK AK.NK APELIRA W 3.n.pj., da tiskovine N aboca v svoji tiskarni Vsa pojasnila da|e vodstvo tiskar* Com —ran, naijnko delo prve m» PtAite po informe* »• S.N.P.J. PRINTER! 2*57-59 SO. LAWNDALE AVE*V« Telefon Roekwell 4961 CHICAGO, ILL.