nujna. Knjižice nekaterih gozdnih učnih poti 
(Panovec pri Novi Gorici, Predtrški gozd pri 
Radovljici, Šmarnogorska Grmada, Rakov 
Škocjan, Jesenkova pot na Rožniku, Bol-
lenk na Pohorju, Svečina-Kopica,.· .. ), ki so 
bile postavljene večinoma v sedemdesetih 
letih in so dostopne (najmanj) v Gozdarski 
knjižnici' v Ljubljani, bi lahko služile za 
širitev tematike. Precej prostora v knjižici je 
namenjenega opisu drevesnih vrst. Tudi 
zato jo predstavljam gozdarski strokovni 
javnosti. Priporočljivo bi bilo vse opremiti s 
skicami kot nekatere že so in dodati infor-
macijo o uporabnosti posameznega lesa 
IN MEMORIAM 
GDK: 902.1 
Viljem Kindler 1912-1994 
V četrtek 26. 5. 1994 nas je za vedno 
zapustil eden najbolj znanih in spoštovanih 
ljudi Ilirske Bistrice - Viljem Kindler. Nje-
gova bogata in zanimiva življenjska pot je 
od rane mladosti, tako rekoč od zibeli, 
vezana na gozd in naravo. 
ter razlikah v ekologiji posamezne vrste. 
Glede na to, da se podpisana ukvarjam s 
propadanjem gozdov, mi seveda manjka 
opozorilo na tovrstne probleme v gozdu -
tudi ob Muri. 
Tudi s posluhom za posamezne bisere 
naše dežele, ki jih opazujejo naši otroci, 
lahko pokažemo svojo raven sposobnosti 
za življenje v času in prostoru, ki ga živimo, 
zato učni poti in njenim avtorjem na pot z 
veseljem in spoštovanjem tudi tale zapis. 
Nevenka Bogataj 
Življenjska pot Viljema Kindlerja se je 
začela 14. 2. 1912 v gozdarski naselbini 
Leskova dolina sredi snežniških gozdov. 
Tako kot njegov ded in oče se je tudi Viljem 
zapisal gozdarskemu poklicu, ki ga je nad-
vse uspešno opravljal do leta 1969, ko se 
je kot višji gozdarski tehnik upokojil. 
Pred vojno je služboval kot revirni gozdar 
na snežniškem veleposestvu Schonburg -
Waldenburg. Med vojno je leta 1943 preži-
vel nemško ofenzivo na Mašunu in požig 
gozdne pristave. Po vojni ga je poklicna pot 
kot gozdarskega strokovnjaka vodila prak-
tično po vseh primorskih gozdovih, večino 
strokovnega dela pa je opravljal v snežni-
ških gozdovih. Ljubiteljsko se je ukvarjal z 
raziskovanjem preteklosti in izbrskal pozabi 
marsikatero zanimivost iz zgodovine snež-
niških gozdov. Napisal je knjigo "zgodovin-
ski paberki o srednjeveških gradovih ob 
zgornjem toku Velike vode in nekaterih 
drugih bližnjih gradovih«. 
Konec šestdesetih let, t. i. tretje obdobje 
Viljema je vezano na intenzivno hortikul-
turno dejavnost. Z ozkim krogom zanese-
njakov, ki jih je zbral okrog sebe, je začel 
urejati zanemarjene in nepozidane mestne 
površine. Z njemu lastno voljo in zagnanos-
tjo so na smetiščih in mlakužah nastali 
GozdV 52, 1994 287 
parki in zelene površine, ki so dale Bistrici 
povsem drugačno podobo. 
Na njegovo pobudo so med prvimi v 
Sloveniji maja 1967 ustanovili Hortikulturno 
društvo »Vrtnica<<. Kot dolgoletni tajnik je 
bil ves čas duša in gonilna sila društva, 
njegova zagnanost in skrb za zelene po-
vršine pa je postala že prislovična. Poleg 
12 ha zelenih površin v mestu je z vztrajnim 
pregovarjanjem prepričal odgovorne ljudi v 
STROKOVNO IZRAZJE 
V skupini Zveze gozdarskih društev Slo-
venije za strokovno izrazje smo za sedaj 
sprejeli samo razlage štirih strokovnih ge-
sel: 
sonaraven, -na, -no: skladen z naravo; 
upoštevajoč naravne zakonitosti 
gozd, -a, m: življenjska skupnost, v kateri 
Nemško geslo 
Standortskunde f, 
forstliche 
Krumelstruktur f 
Bodenluftung f 
Bodenverkrustung f 
Versauerung f 
Vernassung f 
288 Gozd V 52, 1994 
Dosedanji prevod 
raziskave f pi rast išč 
drobljiva sestava f 
dihanje ntal 
zaskorjitev f tal 
zakisovanje n 
prepojitev f tal 
namočenost f tal 
bistriških tovarnah, da so začeli urejati to-
varniška dvorišča. Njegovo delo je odme-
valo tako doma kot v slovenskem prostoru. 
Zveza hortikulturnih društev Slovenije ga je 
imenovala za častnega člana, prejel je tudi 
najvišje občinsko priznanje »4. julij<<. 
Viljem si je s »kindlerjevim parkom<<, kot 
ga imenujejo Bistričani, postavil večni spo-
menik. 
Jože Maljevac 
prevladujejo drevesa 
gozdni prostor, -a, m: prostor, ki je v 
celoti porasel z gozdom 
gozdnati prostor, -a, m: prostor, ki je 
pretežno porasel z gozdom 
Dopolnjevali smo tudi prevod »Lexicon 
silvestre<< v slovenščino in se strinjali o 
nekaterih dopolnitvah: 
Spremenjeni ali 
dopolnjeni prevod 
nauk mo gozdnem rastišču 
grudičasta struktura f 
zračenje ntal, dihanje ntal 
zaskorjenje ntal 
zakisovanje n, zakisanost f 
prenasičenost f tal z vodo 
premočenost f 
dr. Marjan Lipoglavšek