Kraljestvo Srbov, Hrvatov in Slovencev.
URADNI UST
deželne vlade za Slovenijo.
705.
Naredba
za ozemlje Slovenije in Dalmacije, s katero se okrajni gozdarji in gozdarji uprave državnih gozdov in gozdov verskega zaklada uvrščajo v čin državnih uradnikov.
§ 1.
V vrsto i'oduradnikov spadajoči okrajni gozdarji in gozdarji uprave državnih gozdov in gozdov verskega zaklada na ozemlju Slovenije in Dalmacije, ki so v zmislu naredbe bivšega avstrijskega ministrstva za poljedelstvo z dne 11. februarja 1889., drž. zak. št 23, oziroma z dne 3. februarja 1903., drž. zak. št. 30, zadostno kvalificirani in glede službovanja vsaj dobro opisani, se uvrščajo v kategorijo E državnih uradnikov po § 52. službene pragmat ke, zakona z dne 25. januarja 1914., drž. zak. št. 15, in sicer po skupni dvanajstletni siužbi kot gozdni vajenci, "k državnim izpitom kot gozdni pomočniki, okrajni gozdarji ali gozdarji, če imajo dovolj šolske in strokovne izobrazbe, oziroma po petnajstletni službi, če imajo nedostatno izobrazbo ali če nimajo nikake strokovne šole.
§ 2.
Onim okrajnim gozdarjem, oziroma gozdarjem, ki bi po novi uvrstitvi dobivali manjše prejemke kakor do sedaj, se doplačuje razlika kot osebna doklada do časa, ko vsled napredovanja dosežejo plačo, ki doseza ali preseza njih dosedanje plače.
§ 3.
Dosedanji prispevek za obleko se okrajnim gozdarjem, oziroma gozdarjem, ki so dosegli uvrstitev med uradnike, ne izplačuje več.	'
§ 4.
Do sedaj veljavne instrukcije za okrajne gozdarje, oziroma gozdarje, ostanejo tudi nadalje v popolnem obsegu v veljavnosti.
§ 5.
Potovalne povprečnine, določene na podstavi veljavnih predpisov, se bodo izplačevale tudi nadalje. Glede potnih stVoškov okrajnih gozdarjev, ki gredo v breme strank, se določila naredbe z dne 12. decembra 1918., št. 201 Ur. I., izpreminjajo v toliko, da so dnevnice določene na 12 K in obhodnina na 50 h za 1 km, ne glede na činovni razred okrajnega gozdarja.
Ostale določbe omenjene naredbe ostanejo tudi za gozdarje neizpremenjene v veljavnosti.
§ 6.
Naslov okrajnih gozdarjev, oziroma gozdarjev, ki niso uvrščeni med nradnike, se glasi: okrajni gozdar III. reda, oziroma gozdar lil. reda; po uvrstitvi v XI. činovni razred: okrajni gozdar, oziroma gozdar II. reda; in po dosegu X. činovnega razreda: okrajni gozdar, oziroma gozdar 1. reda.
§ 7.
Ta naredba velja izza dne 1. oktobra 1.1.
V Beogradu, dne 2. oktobra 1919.
Minister za gozde in rudnike:
A. Kristan s. r.
706.
Naredba celokupne deželne vlade za Slovenijo
glede nedeljskega počitka v brivskem, frizerskem in lasničarskem obrtu.
§ 1-
Popolni nedeljski počitek v obratih brivcev, frizerjev in lasničarjev se odreja za mesta in trge, ki štejejo nad 5000 prebivalcev, z edino izjemo za damske frizerje na binkoštno nedelio, v času, določenem v § 2.
% § 2.
V	vseh drugih krajih je dopuščeno nedeljsko delo v tem obrtu od sedme do dvanajste ure.
§ 3.
Delodajalci so dolžni v primerih § 2. te naredbe dovoliti svojim delavcem štiriindvajseturni nadomestni počitek prvo prihodnjo nedeljo ali, če to z ozirom na obrat ni mogoče, na kak delavnik ali pa dvakrat po šest-urni počitek med tednom
§ 4.
Prestopki določil te naredbe se kaznujejo po kazenskih določbah obrtnega reda.
§ 5.
Ta naredba dobi moč z dnem razglasitve.
V	Ljubljani, dne 10. oktobra 1919.
Dr. Brejc s. r., predsednik.
Dr. Žerjav s. r., podpredsednik.
Golla s. r. Prepeluh s. r. Dr. Ravnihar s r. Dr. Verstovšek s. r.
707.
Narodba celokupne deželne vlade za Slovenijo
s katero se postavljajo pod zaporo vse zaloge kož, kožic, usnja In čevljev.
Na temelju ces ukaza z dne 24. marca 1917., št. 131 avstr. drž. zak., o preskrbovanju prebivalstva s potrebnimi rečmi, se postavljajo pod zaporo vse zaloge kož in kožic (iz-vzemši divje), usnja in čevljev, ki se hranijo v območju deželne vlade za Slovenijo, izvzemši one zaloge, ki so na direktnem transitu, in se zahtevajo zš oskrbo prebivalstva.
Okrajna glavarstva (mestni magistrati) naj ugotove v zmislu §§ 2., 3. in 6. cit. ukaza, po potrebi s pomočjo komisij, vse zaloge kož, kožic, usnja in čevljev v svojem okolišu
Vsi oni, ki imajo kože, kožice, usnje in čevlje v zalogi, pa se te zaloge še niso uradno popisale, morajo tekom 5 dni množino in vrsto prijaviti glavarstvu (magistratu).
Prestopki se kaznujejo po § 10. naredbe osrednje vlade z dne 7. marca 1919., št. A 2684, Ur 1 št. LXXX1, z zaplembo blaga, razen tega z globo do 20.0C0 kron in z zaporom šestih mesecev.
Deželna vlada za Slovenijo v Ljubljani, dne 7. novembra 1919.
Predsednik:
dr. Žerjav s. r.
708.
Naredba celokupne deželne vlade za Slovenijo
gkde uvedbe katastra konj, oziroma goved, In o odredbah, da se zabrani tlho-tapljanje konj In druge živine čez državno mejo.
§ 1.
Izvoz domačih koristnih živali (konj, oslov, mul, mezgov, govedi, ovac, koz, svinj in vsakovrstne perutnine) iz Slovenije čez meje kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev je v živem in zaklanem stanju na drugačen način kakor po železnici vobče prepovedan.
§ 2.
V cestnem prometu zadržani (ustavljeni) transporti živine, katere je kdo namenil tihotapiti čez državno mejo, se morajo ustaviti ter do nadaljnje odredbe političnega oblastva izročiti najbližjemu občinskemu predstojništvu v varstvo.
§ 3.
Politično oblastvo mora poslovati najhitreje in, če je namera tihotapljanja dognana, postopati po § 10. naredbe ministrstva za
prehrano in obnovo dežel z dne 7. marca 1919., A. št. 2684, Ur. I. LXXXI.
§ 4.
Za izvoz po železnici je potrebna za vsak posamezni transport pismena izvozna dopustnica centralne uprave za trgovski promet z inozemstvom v Beogradu, oziroma njene pokrajinske podružnice.
§ 5.
V izvozni dopustnici mora biti navedeno: ime pošiljateljevo in prejemnikovo, namembni kraj, število glav in vrsta domačih živali, za kako porabo so namenjene in obmejna kontrolna železniška postaja, čez katero se sme transport odposlati. Na živinskih potnih listih pa morata biti po uradnem živinozdravniku potrjen veterinarski ogled in navedena izvozna dopustnica (oblastvo, število in datum).
§ 6.
Transporti živine, ki dospejo brez izvozne dopustnice, ali kateri so opremljeni z nedostatnim! ali nepravilnimi dokumenti, se morajo na kontrolnih postajah zadržati, dokler se nedostatnosti niso povoljno razjasnile in izpopolnile. Kadar bi pošiljatelj ne mogel podati zadostnih pojasnil, se mora o tem po najkrajši poti obvestiti pristojno politično oblastvo, ki po najstrožji komisionalni preiskavi odloči, ali naj se transport prepusti, ali naj se postopa po § 3. te naredbe.
Zadnje se mora izvršiti, kadar je preiskava dognala, da je namerjal odpošiljatelj odpremiti transport v inozemstvo vkljub veljajoči izvozni prepovedi brez posebnega dovolila
§ 7.
Za postaje, kjer se morajo transporti živine, namenjeni za izvoz, pred opremo v inozemstvo kontrolirati po uradnem živino-zdravniku in po carinskih organih, se določajo na severu železniške postaje Gornja Radgona, Maribor, Spodnji Dravograd, Velikovec in Jesenice, proti jugu pa Ljubljana-južni kolodvor. Na železniških postajah, kar jih je še po navedenih kontrolnih postajah proti državni meji, se ne smejo nakladati domače živali za izvoz v inozemstvo.
§ 8.
Da se onemogoči izvoz konj iz Slovenije čez državne meje drugače kakor po železnici, se odreja za občine obmejnih okrajnih glavarstev ljutomerskega, radgonskega, mariborskega (izvzemši občine sodnega okraja slovenskobistriškega), slovenjegraškega, kamniškega, kranjskega, radovljiškega, za občine sodnih okrajev vrhniškega, cerkniškega in loškega, za občine okrajnih glavarstev veli-kovškega, boroveljskega in za druge dele slovenske Koroške kataster (popis) in evidenca konj.
§ 9.
Občinska predstojništva v navedenih krajih morajo takoj za svoje občine sestaviti natančen popis (kataster) konj vseh občanov ter en njegov prepis predložiti okrajnemu glavarstvu. Navodilo za vodstvo katastra še izda deželni veterinarski urad.
§ 10.
Nadalje se odreja v isto svrho še to-le: Izdajanje živinskih potnih listov za vse vrste živine v namembne kraje, ki so izvun območja kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev, je brez posebnega dovolila političnega obla-stva prepovedano. To dovolilo se sme izdati samo, če se predloži izvozno dovolilo.
§ 11.
V občinah navedenih obmejnih okrajev je prepovedano tudi v okviru iste občine prodajati ali zamenjavati kopitarje, prežvekovalce in svinje v katerokoli svrho brez živinskega potnega lista. Vsakdo pa, ki kupi tako žival, je dolžan, da prejeti živinski potni list takoj izroči županu svoje občine zaradi evidence. Na zadnji strani živinskega potnega lista mora občinsko predstojništvo one občine, v kateri se je kupčija izvršila (na živinskih sejmih), napisati ime in bivališče kupčevo ter o tem voditi poseben zapisnik.
§ 12.
Prebivalci obmejnih občin smejo le takrat s svojimi vprežnimi konji in z govedjo prekoračiti državno mejo, kadar predlože odnosno izkaznico, izdano po občinskem predstojništvu svoje občine. Take izkaznice se smejo izdajati le popolnoma zanesljivim osebam ter ve>-Ijajo le za 48 ur. ,
§ 13.
Kdor transport, namenjen za tihotapstvo, ovadi ali zaloti na železnici ali na cesti, dobi nagrado po določilu § 10. ministrske naredbe z dne 7. marca 1919., A. št 2684., Ur. I. LXXXI.
§ 14.
Tihotapstvo preko meje se kaznuje po § 10. naredbe ministrstva za prehrano in obnovo dežel z dne 7 marca 1919., A. št 2684, Ur. I. LXXXI, z zaplembo blaga, razen tega z denarno globo 20 000 K in z zaporom 6 mesecev.
Kdor sicer ravna zoper določila te naredbe, se kaznuje z zaporom od 10 dni do enega leta ali z denarno kaznijo od 100 K do 10.000 K Politična oblastva prve stopnje so dolžna, da določila te naredbe izvršujejo s sodelovanjem občin in da le-te kontrolirajo po svojih organih, orožništvu in finančni upravi.
§.15.
Ta naredba stopi v veljavo z dnem razglasitve.
Deželna vlada za Slovenijo v Ljubljani,
dne 10. oktobra 1919.
Dr. Brejc s. r., predsednik.
Dr. Žerjav s. r., podpredsednik.
Golia s. r. Prepeluh s. r. Dr. Ravnihar s. r.
Dr. Verstovšek s. r.
709.
Naredba
poverjeništva za notranje zadeve
>
o dovolitvi za nastanitev v policijskem okolišu mariborskem.
Vsakdo, ki se hoče stalno nastaniti ali prehodno nad sedem dni bivati na ozemlju mestne občine mariborske in sosednjih občin Karčovine, Lajtersberga, Pobreža, Tezna, Studencev in Radvine, mora dobiti za to posebno oblastveno dovolilo.
Dotične obrazložene prošnje naj se vlože pri policijskem komisariatu v Mariboru.
Kdor nima dovolila, mora takoj zapustiti omenjeni okoliš.
Deželna vlada za Slovenijo v Ljubljani, dne 8. novembra 1919.
Predsednik:
dr. Žerjav s. r.
710.
Naredba deželne vlade za Slovenijo,
s katero se dovoljuje mestni občini celjski najeti posojilo.enega miljoira kron.
Na podstavi § 62., zakona z dne 21. januarja 1867., dež zak. št 7, se mestni občini celjski dovoljuje, da najame posojilo v znesku enega milijona kron pri kakem jugoslovanskem denarnem zavodu ob čim najugodnejših pogojih v to svrho, da porabi posojilo za nakup dveh hiš, dveh stavbnih parcel in strelišča kakor tudi za poplačilo zaostalih obresti mestni hranilnici celjski.
V Ljubljani, dne 10. novembra 1919.
Poverjeništvo za notranje zadeve.
Predsednik deželne vlade za Slovenijo:
dr. Žerjav s. r.
Razglas
predsednlštva deželne vlade za Slovenijo
glede organizacije gozdarskega oddelka.
Do edinstvene uredbe celokupne državne gozdarske organizacije velja za ureditev II. instance to-le:
Naziv II. gozdarske instance v Ljubljani je: »Gozdarski oddelek deželne vlade v Ljnb-Ijani«.
Gozdarski oddelek razpada v dva odseka:
A)	odsek deželnega gozdnega nadzor-ništva s področjem gozdarsko politične uprave;
B)	odsek ravnateljstva državnih gozdov in domen s področjem gozdne uprave po državnih in versko-zakladnih posestvih.
Ta odseka mora biti razpredeljena tako, da uradnik enega odseka ne dela v drugem. Razpredelitev osobja v tem zmislu je stvar predstojnika gozdarskega oddelka deželne vlade. Na čelu vsakemu teh dveh odsekov stoji referent, ki predlaga vse zadeve svojega področja predstojniku gozdarskega oddelka, s katerim je soodgovoren ministrstvu. Če ni dovolj referentov, lahko prevzame predstojnik gozdarskega oddelka en referat Računovodstvo gozdnopolitične uprave je odslej oddeljeno od poverjeništva za kmetijstvo ter pri-deljeno računovodstvu ravnateljstva državnih gozdov in domen. Za gozdaiski oddelek deželne vlade v Ljubljani se organizuje samo eno računovodstvo odsekov A in B.
V Ljubljani, dne 10. oktobra 1919.
*	Predsednik: dr. Brejc s. r.
Predsednik deželne vlade za Slovenijo dr. Gregor Žerjav sprejema odslej vsak ponedeljek in vsak četrtek od enajstih do trinajstih.	*
OBJAVA.
V soboto dne 29. novembra 1919. ob dvajsetih bo v dvorani Mestnega doma redni občni zbor družbe »Philharmonische Gesellschaft«.
Dnevni red: 1. Volitev novega odbora. 2. Slučajnosti.
Za »Philharm. Gesellschaft« vladni upravitelj družbe:
Lajovic s. r.
Tisk» tiskarna M. Hrovatin.