postale i gmppp1111 Cena 40 lir TRST, nedelja 12. novembra 1961 Leto XVII. - Št. 269 (5043) 1ČM POSLEDICA Do aretacije Laze Vračariča je prišlo lahko sarno v okolju, v katerem skrbno nadaljujejo kontinuiteto z nacistično Nemčijo odvzem lobode nosilcu «Par-»zanske spomenice karLi. rezervne- *e anC“,anu Jugoslovan-k.4em„ e in vojaškemu . invalidu Lazaru Jeriču §582^" S, kH" «a j to je storila policija v podlagi tira-konec leta organi Gestapa ** ~ je povzročil svpt^80rCene Proteste Sre tl javnosti. Za-%n aciJa Vračariča je kršitve za-J*ciji u fklepov o likvi- °živni^Jevskega raj’ lih Ja nacističnih . —ti , aktov». poskus J^te tjni .razveljaviti do-ičnn? in zrnage proti- LIlln Sil V sil je bilo 'tej ,p°Vedanega in je 1 Jfeen1 Položaj kristal-r^nnr, tem> da so ;•« Do^emžke oblasti za-l'°?a GgP®k na podlagi Jetičnih ’ ene izmed ?°v. kj državnih usta- . ..ern So jih na nuern-znv Pfooesu postavili J Potnifi113, kot zločinske, Stvi dlle najmanj dve Sit i! Zavo-L ne upošteva- ^l9«1Ške§a sklepa .iz S1 zaki! 0 Postavitvi izit or.°na Vseh nacistič-^Gestlanizacij. kakršni Ulof,^3? ali Abwehr. (Ce-' hska dejanja* pro- ttorii anovam> ki so *"• ,® vojaške osebe ijani zavezniških pa Nemčiji, še toliko tudi na okupira- So izvzeli iz nemških so- J > da se sedanji K^ahori^Polioijski organi Nemčiji nepo-^politični organi o->, Pravv, Posredno istove-logično in po-n glede na nekako J58 dejstva tudi fi-iipieea z organi oblasti 1* li takhodne ®j~fc .ne strukture S s l°či hu,teT gospodarje h erjevske Nem-8am„m? Pomudili, pr°cesu i?mentar" kot • kl s0 ga « personalno , zahodno- Političnega živ- in lani so v »odkrili* voj‘ ■ • ki so leta in • ®li V obfJale ne da hi jih ' ">ti •» *demokratič-j tiat^zne republike tir edemo nekaj k 'i0tgan?awade, al.as v^eblio^or množič-Pcenti^ zaporni- K a Ss«6ieCverau’potia- >i8>lsteina!lPŠClne skupščine h* gen~'vc*na, bivši ’Vicl>arrt ^aini poroč- SStA,8aer. zadnji fjst ^ohvitza, ki ,^eRr„Po v°jni ži* v bližini J v°1ja ^ dwig Hahn. l Vars^tatiCne po-N Sai? in visoki H*. et; wil-®8-ovski ge- neral, odgovoren za pokol zapornikov v taboriščih Helm (340.000 ljudi), Bel-zen in drugod, ki je mirno delal pri industrijskem podjetju v Bonnu itd., itd. Okoliščine, ob katerih so večino teh zločincev odkrili, mečejo presenetljivo luč na «denacifikacijo» v Zahodni Nemčiji. Preiskovalna komisija deželne skupščine Schleswig-Holl-steina je uradno sporočila, da so številni visoki državni funkcionarji vede-,li za dr. Heideja. V tej zvezi so suspendirali predsednika deželnega senata, notranjega ministra, deželnega generalnega tožilca in visokega svetnika socialnega sodišča te dežele. Prav tako so uradno sporočili, da je vedelo za istovetnost Ludvviga Hahna najmanj sto osebnosti, vštevši pristojne organe pregona. Toda nihče ni začel postopka, ker baje ni bilo prič iz varšavskega gheta, listine, ki so bremenile Hahna, pa so pripadale Poljski in jih od nje seveda niso zahtevali, ker je to dežela, s katero Zahodna Nemčija nima diplomatskih odnosov. Po podatkih, ki so rezultat analize razmer v zahod-nonemški vojski, ni med 140 generali in admirali Bundeswehra nobenega, ki ne bi pripadal Wehrmach-tu s činom, nižjim od poročnika, vtem ko je 41 izmed omenjenih ljudi dobilo generalski čin od Hitlerja. V tej zvezi moramo opozoriti, da je* bil sedanji generalni inšpektor Bundeswehra, general Foertsch, obsojen v Sovjetski zvezi na 25 let težke ječe (kot poveljnik 18. armade, odgovoren za nasilja nad prebivalstvom v severnih delih Sovjetske zveze), in, da so glede njegovega prednika generala Heusingerja, sedanjega predsednika stalnega vojaškega sveta NATO, v -ami Zahodni Nemčiji izrekli ugovore, da je ovajal oficirje, ki so sodelovali pri neuspelem atentatu na Hitlerja. Tudi preteklost nekaterih osebnosti, ki zavzemajo najvišje politične položaje v bonnski vladi, je polna zelo vidnih dejstev o nacistični dejavnosti. V zvezi z razpravo zoper Eichmanna so pred kratkim objavili v Demokratični republiki Nemčiji vrsto listin, ki bremene dolgoletnega šefa kabineta kanclerja Adenauerja Globkeja za protižidovsko delovanje. Globkeja ne dolže samo tega, da Je bil glavni komentator (torej tolmač) nacističnih rasističnih zakonov, na podlagi katerih so uresničevali načrte za «rešitev židovskega vprašanja v Evropi», marveč tudi tega, da je neposredno sodeloval pri njihovem izvajanju. Naj izrazitejši in najsramotnejši je vsekakor primer Theodorja Ober-laenderja, dolgoletnega A-denauerjevega ljubljenca in ministra za begunce. Oberlaenderja so lani v Berlinu javno sodili (v odsotnosti) ; dokazano je bilo, da je odgovoren za zločine proti Židom, Poljakom in Rusom v Lvovu, za kazenske ekspedicije na Kavkazu in za izvajanje nacističnih načrtov »ponemčevanja vzh. Evropo. Oberlaender je bil tako močno obremenjen, da so bili njegovi politični soudeleženci prisiljeni vplivati nanj, naj zapusti ministrski položaj, vendar šele v hipu, ko si je pridobil »pravico do pokojni-ne», to pa so tudi vzeli kot formalni nagib, da so ga odstranili iz Adenauer j e-ve vlade. »Pozabljanje* preteklosti in dajanje moralnega, političnega in materialnega zadoščenja bivšim nacistom se je v Zahodni Nemčiji silno razmahnilo m dobilo popolnoma zakonite oblike. Letos sredi lata je Bundestag sprejel zakon, s katerim je dobilo 20.000 članov različnih organizacij vojnih veteranov, dejansko bivših članov SS-čet in drugih hitlerjevskih »elitnih* enot, ki &o v njih služili več kot deset let, pravico do redne pokojnine. Skupni letni znesek teh pokojnin presega vsoto 600 milijonov mark. Najmileje rečeno, naklonjeno stališče do bivših nacistov dokazuje tudi primer Maxa Mertena, nemškega vojnega zločinca, ki so ga izpustili iz zapora v Grčiji, kjer je prestajal kazen, z utemeljitvijo, da »Grčija zaupa v nemško pravosodje*. Za-hodnoberlinska občina je Razmišljanja o 22. kongresu KP SZ (Predavanje E. Laurentija 10. nov. 1961 v Trstu) Danes bo na stadionu »Prvi maj» zaključek 4. športnega tedna, ki ga je priredil marljivi odbor športnega združenja Bor. Brez dvoma je bil letošnji teden tako po sporedu kot po udeležencih eden najboljših, če že ne najboljši in je presegel vsa, tudi najbolj optimistična pričakovanja. Se pred zaključkom prijav so imeli prireditelji pred seboj preko 400 imen fantov in deklet. Tako množične prijave ni nihče pričakoval in so spravile prireditelje v resno zagato. Vse Pa so rešili v zadovoljstvo prijavljencev, ki so imeli ves teden priložnost pokazati, kaj znajo. Povsod so bile ostre borbe tako v namiznem tenisu, kjer so Milič, Merlak in Luinova zasedli prva mesta, ter v odbojki, kjer je Skedenjcem uspelo premagati najnevarnejše svetoivan-ske tekmece. Posebno zanimanje je letos vladalo za planinsko - orientacijski pohod, kjer^IFTOfta Roda modrega vala v postavi Furlanova, Orlova in Sirčeva izkazala za najboljšo, in tudi za gimkano, kjer se Je Pe-tarosu in Bariniju posrečilo premagati številne udeležence, dalje v igri med dvema ognjema, kjer so se najbolj izkazali mladinci Dijaškega doma. Končno naj omenimo še zmago Justa Kovačiča v šahu, medtem ko bomo šele danes zvedeli z» posamezne zmagovalce v atletskih pano. gah in predvsem v nogometu. Vsekakor lahko rečemo, da so prireditelji dosegli letos izreden uspeh in največje zadoščenje. Njihov trud ni bil zaman. dala temu bivšemu hitlerjevskemu generalu redne prejemke kot odškodnino «za trpljenje, ki ga je preživel v Grčiji*. Na razpolago so neizpodbitni dokazi o tem, da so sodišča, tožilstva in drugi organi pregona v Zahodni ZDRAVKO MICIC (Nadaljevanje na 2. strani) •iiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiniintuiiiiiiimNHimuMiniHniutnunnimHnMuniHnHHHmniHHHHiMUMMMHiHiHiuiiHiiiKliMniHHMitiMUliiMiiiiiiiituluu Solidarnost maroškega ljudstva z Alžirci Demonstracije proti Franciji v Rabatu Demonstranti so razdejali francosko poslaništvo Kralj Hasan bo odšel v Pariz na razgovor z de Gaullom in posredoval za zaprte alžirske ministre RABAT, 11. - Davi je množica več tisoč ljudi demonstrirala pred francoskim poslaništvom v Rabatu. Zahtevali so izpustitev Ben Bele in drugih alžirskih voditeljev, ki so zaprti v Franciji. Demonstranti so se najprej zbrali na velikem zborovanju opozicijske stranke »Narodna zveza ljudskih sil*. Zatem so šli v sprevodu po ulicah pred francoski konzulat, pretrgali policijske kordone, vdrli v prostore in tam vse razdejali. Na poslopju pa so dvignili alžirsko zastavo. Skozi okna so metali številne predmete, na vrtu v garaži so poškodovali štiri avtomobile, pred garažo pa so en avtomobil prevrnili in zažgali. Demonstranti so skušali vdreti tudi v stanovanje nekega funkcionarja poslaništva. Razbili so okna v pritličju, vrgli v notranjost posodo z bencinom in zanetili požar. Toda francoski diplomat je uspel pravočasno požar pogasiti. Policija je večkrat streljala v zrak in metala solzilne bombe. V poslaništvu sta bila ranjena dva francoska nameščenca. Okoli 15. ure je bil red vzpostavljen v bližini poslaništva, toda skupine demonstrantov so še demonstrirale po mestnih u-licah. šef kraljevega kabineta je odšel pozneje na poslaništvo in se opravičil. Podobne demonstracije z zahtevo po osvoboditvi Ben Bele so bile tudi v drugih maroških mestih. Zaradi vedno širšega ljudskega gibanja v Maroku v zvezi z zaprtimi alžirskimi ministri je kralj Hasan najprej opozoril pariško vlado na zadevo po redni diplomatski poti. Sedaj pa namerava kralj oditi v kratkem v Pariz na razgovor z de Gaullom. Maroški minister za afriške zadeve je odpotoval davi v Pariz, kjer se bo razgovai^ jal s francoskimi oblastmi o položaju petih zaprtih alžirskih ministrov in vseh drugih Alžircev, ki so zaprti v Franciji. Alžirska vlada je objavila izjavo, v kateri pravi, da je zelo zadovoljna z akcijo kralja Hasana in maroške vlade s tem v zvezi. Tunizijski tisk posveča mnogo prostora gladovni stavki, ki so jo 2. t.m. začeli zaprti Alžirci. Komentarji so zelo ostri, zlasti proti de Gaullu. Glasilo stranke Destur «A1 AmaJ» pravi, da de Gaulle trmasto vztraja pri svojem in sabotira sodelovanje. «As Sajah* pa piše, da je de Gaulle ostal gluh pred nasveti, ki mu prihajajo od vseh strani, in brezbrižno nadaljuje z govori, ki jih nihče več ne posluša. Kakor že javljeno, je minister za informacije v alžirski vladi Jazid izjavil, da si ni mogoče misliti za--četek pogajanj v trenutku, ko vsaka minuta lahko prinese novico o smrti alžirskih ministrov ali drugih borcev. Advokat Abdalah, ki brani zaprte alžirske ministre, je danes izjavil, da je vče-r-j obiskal svoje kliente in da so vsi zelo šibki. Uprava zapora je pos’ r po zdravnika, ki je vedno pripravljen. Trije ministri, ki so zaprti v gradu Turquant, odklanjajo vsak zdravniški uregled in zdravniško nego. Včeraj je Ben Belo obiskal te.di predstavnik maroškega poslaništva v Parizu, ker so se raznesle govorice, da je Ben Bela umrl. Francosko ministrstvo za informacije pa je objavilo danes izjavo, v kateri trdi, da je mednarodni Rdeči križ od marca do maja obiskal nekatere zapore kjer so najbolj znani alžirski kaznjenci, in da ie v poročilu, ki je bilo izročeno francoski vladi, ugotovil, da je na splošno dobil ugoden vtis glede pogojev jetnikov. Zaradi gladovne stavke je mednarodni odbor Rdečega križa nameraval napraviti nt /o inšpekcijo v tednu, ki se začenja 20. novembra, francoska vlada pa je pozvala, naj začne inšpekcijo en teden prej. Zato se bo začela v ponedeljek 13. novembra. V Parizu se je de Gaulle udeležil obletnice zmage 11. novembra 1918 pred spomenikom neznanega vojaka. Navzoča je bila tudi pre- cejšnja množica. Svečanost je potekla brez incidentov. Tudi v Alžiru ni bilo večjih incidentov. Ultrasi so mimohod vojske pozdravljali z (Nadaljevanje na 2. strani) 1 1. Kongres KP SZ je dogodek svetovnega pomena. Ta kongres, ki se je pravkar zaključil v Moskvi, je imel ogromen odmev v vseh državah sveta, in dogodki ter sklepi tega kongresa so povzročili v svetovni javnosti sploh, posebej pa še pri delavstvu, negotovosti in dvome, nezaupanje in razočaranje poleg velikanskega odmeva, ki smo ga vsi ugotovili. Neodvisni socialisti smo mnenja, da je potrebno poudariti nekatere teh dogodkov, ki so še prav posebno važni: obnovitev borbe proti tako imenovanemu kultu osebnosti, napad proti antipartijski skupini, spor med ZSSR in Albanijo, ki ga je dejansko treba razumeti kot spor med ZSSR in Kitajsko, graditev komunistične družbe. Postavlja se vprašanje, zakaj so bili s tako silo izkopani zločini Stalina in protipar-tijske skupine. Ali je bilo vse to potrebno ali ne. Zakaj se je tako močno napadala Albanija? Postavlja se tudi vpraša, nje, zakaj je razprava o programu graditve komunistične družbe prišla v ozadje. Mislimo, da na ta vprašanja ne bo moč najti odgovora, če se ne povrnemo k 20. kongresu KP ZSSR. 20. kongres je pomenil važen preobrat v notranji in zunanji politiki ZSSR. Bil je po. sledica mednarodnega položaja, ki je tako dozorel in se razvil, da je postal proces demokratizacije državnega biro-kratičnega sistema neodložljiv. Napredek na tehničnem in industrijskem področju ter razvoj proizvodnih sredstev sta zahtevala napredek tudi v proizvodnih odnosih, kajti absolutistične oblike in birokra-tični ter primitivni ustroj, ki ga je bil vsilil Stalin, je postal anahronističen. 20. kongres pa je šele začel proces obnove državnega birokratič-nega sistema, ne da bi ga izvedel do konca. Ta proces se je medtem razvijal le na površju, omejen je bil na kritiko tako imenovanega kult* osebnosti. Na ta način je ostal ta sistem nedotaknjen kljub temu, da je prejel hud udarec: odstranjene so bile samo najbolj negativne oblike, in sicer samo tiste, ki se niso mogle več obdržati. Zaradi vsega tega se je v okviru takega sistema vodila borba med naprednimi silami in tistimi, ki so predstavljale oviro za nadaljnji razvoj družbe. Tako se je zgodilo, da je poleg Vidnih uspehov obstajal še mučen in težaven proces osvobajanja negativne prakse preteklosti. V tem procesu, ki še zdaleč ni zaključen, so bila na dnevnem redu protislovja in spopadi med silami napredka in nazadnjaštva. V vsej tej dobi je bilo jasno, da so bile birokratične in dogmatične sile tako močne, da so vsilile glede številnih vprašanj svoja stališča. Glede drugih pa jim je uspelo izsiliti kompromisne koncesije, tudi glede načelnih problemov. Hruščevu je na 20. kongresu uspelo uveljaviti začetek spremembe notranje in zunanje politike. V notranji politiki: nujnost dviga življenjske ravni, s čimer je zadovoljil zahtevo množic, ki je postala vedno bolj nujna; razkrinkanje kulta osebnosti z vsem tistim, kar je bilo najbolj negativno: reorganizacija policijskega aparata, ki se je postavil celo nad partijo in vlado, nad vojsko, sindikate ter v skladu s tem povratek na zakonitost, ki jo je Stalin poteptal. Vse to je osvobodilo sovjetsko prebivalstvo ozračja terorja, ki je kazalo, da bo vse zatrl. Nove potrebe napredka in tehnike so privedle do upravne decentralizacjie, ki je omogočila precejšnje korake naprej, čeprav je bila omejena na najnujnejše. Tudi zunanja politika je doživela ugodne spremembe. Načelo neizogibnosti vojne, ki je bilo značilno za stalinsko dobo, je zamenjalo načelo, da se je vojni moč izogniti, in nato načelo koeksistehce med obema blokoma. Zelo važno je bilo dejstvo, da je 20. kongres postavil vprašanje nujnosti novih odnosov med socialističnimi državami in komunističnimi partijami, uvedbe načela različnih poti v socializem, s čimer je povezana odprava zamisli o vodilni državi in partiji. 20. kongres je (orej pomenil vse to. Ta kongres in njegovi sklepi so torej predstavljali in še vedno pomenijo sinonim napredka. Zaradi tega je Sovjetska zveza od tedaj dosegla precejšnji napredek, ki se ne more zatajiti kljub močnemu in zaviranemu procesu. Toda hkrati je prišlo do negativnih pojavov, ki so povzročili in v precejšnji meri ovirali razvoj napredka. V tem smislu je pomenila madžarska vstaja pravo nesrečo. Bila je celo usodna ne samo za mednarodno pomiritev, temveč tudi za proces demokratizacije v notranjosti ZSSR kakor tudi v vsem socialističnem bloku. S to vstajo so prejele dogmatične in birokratske sile resnično nepričakovano pomoč, tako da so postavile pod obtožbo politiko, ki jo je začel Hruščev, 20. kongres pa odobril. Ena izmed posledic je bil | poskus odstranitve Hruščeva leta 1957. za kar se je že tedaj vedelo, toda vsa dramatičnost tega poskusa je prišla na dan šele med XXII. kongresom. Vendar, kot je znano, se je tisti poskus končal z odstranitvijo Molotova, Malenko-va. Kaganoviča in drugih, ki so jih odstranili z vodilnih mest in ki so od tedaj postali »antipartijska skupina«. V madžarski vstaji se ni hotel videt; izbruh ljudskega nezadovoljstva proti stalinizmu kot najbolj negativnemu izrazu državnega birokratičnega sistema, ki je dobil že nedopustne oblike. Namesto da bi ukrenili vse potrebno ter tako odstranili nazadnjaške zatiral-ne oblike in zadovoljili ljudske zahteve, so rajši pripeljali položaj do tistega obupa, ki je imel dobro znane rezultate. Proces obnove je v luči madžarske vstaje doživel zastoj. Tisti, ki so žalovali za preteklostjo, so sedaj s svojimi tezami triumfirali, češ da nastaja z demokratizacijo javnega življenja nevarnost še drugih vstaj, podobnih madžarski. Tu je vzrok poskusov vračanja v preteklost, ki kljub vsemu niso mogli docela preprečiti napredovanja, čeprav so zavirali razvoj in napredek. Mislim, da je ob tej priliki odveč ustavljati se pri podrob. nostih in jih proučevati, in sicer tudi zato. ker smo to storili ob drugih prilikah, podrobnostih, o negativnem vplivu, ki so ga določena zahodna izzivanja imela v teh letih, ter ugotavljati, kako so ta izzivanja okrepila položaj zagovornikov stalinizma. To velja bodisi za ZSSR, kakor tudi za ves vzhodni tabor in za komunistične partije v zahodnih državah. Imperialistična in kolonialistična politika zahodnih držav, izzivanja, kot so bili poleti U-2 v času vrhunske konference v Parizu, stalno zavračanje ZDA, da bi sprejele upravičene zahteve, da se sprejme Ljudska republika Kitajska v OZN, za-tiralna vojna v Alžiriji z vse* oni pokoli, ki so jih ob raznih prilikah izvršile francoske vojaške sile med tamkajšnjim prebivalstvom, dogodki v Kon. gu. Adenauerjeva vojnohuj-skaška izzivalna politika v Za. hodni Nemčiji, francoski skrajneži in reakcionarna politika de Gaulla ter številne epizode, ki sestavljajo dejansko seznam brez konca, vse to je od časa do časa prispevalo k okrepitvi položaja birokratskih in dogmatskih stalinističnih sil. Te sile se držijo kjt klop preteklosti, nimajo interesa in tudi ne morejo razumeti potrebe po obnovi k napredku in s tem tudj po novih in bolj sodobnih oblikah, ki jih razvoj materialne osnove nalaga sovjetski družbi. Te sile in ti položaji ne obstajajo samo v ZSSR, temveč tudi v državah vzhodnega tabora in v večji meri v Albaniji, na Kitajskem in v drugih zaostalih državah v Aziji, kakor tudi v številnih komunističnih partijah v zaostalih deželah. Vse te ((konservativne sile«, notranje in zunanje, ki so vezane na dogme stalinizma in ki se jim toži po njih, so se vedno tesneje povezovale, dokler niso prisilile Hruščeva in vodstva KP SZ. da sta se morala umakniti glede mnogih osnovnih vprašanj ter osvojiti tudi najbolj nazadnjaške zamisli konservativnih birokrat, skih krogov in v zunanji politiki^ često sprejeti kitajska stališča. Kljub njegovi volji je bila politična usmeritev Hruščeva usmeritev trajnih kompromisov prav zato, ker niso odstranili pogojev, ki vedno potencialno omogočajo povratek k stalinistični politiki. Stalinisti, ki so zelo številni v birokratskem aparatu države in partije, zlasti pr, vrhu, so zadušili mnogo tistih resnic, ki so se rodile na 20. kongresu, kakor tudi mnogo tistih načel, ki so jih na kongresu razglasili in odobrili. Med tern; so najvažnejša: raznolika pota k socializmu, premostitev načela vodilne države ter upravno-politična decentralizacija. Glede tega in drugih vprašanj je pomenil 21. kon-greš velik korak nazaj v primer; z 20. Prav tako pomeni z načelnega stališča precejšnji korak nazaj sam program KP SZ, h kateremu se bom povrnil kasneje. Hruščeva so ob mnogih prilikah zavirali zlasti v zunanji politiki ter ni mogel iti hitro po poti, ki jo je nameraval prehoditi. To se je zgodilo tudi zato. ker je ob raznih prilikah, zlasti pa v odnosih z ZDA, zavzel idealistična stališča ter ni znal razumeti bistva imperialističnih krogov ZDA ter materialno - gospodarskih osnov, ki so se skrivale za njim. Doživel je zato poraz bo. disi s stališč Zahoda, kakor tudi zaradi notranje in kitajske opozicije. Lani ob konferenci 81 komunističnih partij je moral privoliti v znatne koncesije Kitajcem. Iz vseh teh razlogov se je moral Hruščev povrniti k vprašanju 20. kongresa in znova začeti o njih diskusijo. To krat je storil to odkrito, da bi dosegel odobritev množic pololvib’ S’ žimboli utrrfil svoj (Nadaljevanje v torek) Na Zahodu proučujejo poročilo Krolla o razgovoru s Hruščevom glede Berlina Jutri se bo v Washingtonu sestal odbor poslanikov - Spaak posreduje med angleškimi laburisti in nemškimi socialdemokrati WASHINGTON, 11. - V pooblaščenih krogih se je zvedelo, da je ameriški državni departma dobil danes od ameriškega poslaništva v Moskvi poročilo o včerajšnjem razgovoru zahodnonemškega poslanika Krolla s Hruščevom Poročilo daje prva pojasnila o tem, kar se označuje za nov sovjetski načrt o Berlinu. Na splošno prevladuje mnenje, da Hroščev ni izročil Krollu pravega načita za rešitev. Med razgovorom Hruščeva s Krollom so bile omenjene štiri točke, o katerih so poročali zahodni časnikarji v Moskvi, toda ne v obliki načrta. V ameriških uradnih kro- gih pravijo, da je «edini spodbudni element* v novem načrtu ta, da skuša Hruščev nedvomno najti u-godno ozračje za pogajanja. V ponedeljek se bo v ameriškem državnem departmaju sestal odbor štirih po- slanikov, ki bo zadevo pro- nitev v sporu, ki je nastal med angleškimi laburisti in za-hodnonemškimi socialdemokrati prav glede rešitve berlinskega vprašanja. Domnevajo, da je Spaak imel na tem sestanku vlogo posredovalca. Willy Brandt je odpotoval nocoj z letalom v zahodni j Berlin. Na letališču je izjavil, učil. Zahodncnemški poslanik Kroll je poslal svoji vladi še eno podrobnejše poročilo o svojem razgovoru, in to poročilo v Bonnu sedaj proučujejo. Zatrjuje se, da je treba novo usmeritev sovjetske politike pripisati novemu položaju v mednarodnih odnosih, ki ga je Hruščev baje takole objasnil: »Nekatere nevtralne države, kakor se je to pokazalo na konferenci nevezanih držav v Beogradu, so naklonjene pri. znanju Vzhodne Nemčije de jure ali de facto. Med temi so nekatere dežele britanskega Commonvvealtha. Nekateri zahodni odgovorni politiki so med zadnjimi razgovori z Gro. nukom dali razumeti, da ne nasprotujejo pogajanjem za nov berlinski statut. Kroll bo prišel prihodnji teden v Bonn r,a posvetovanje z Adenauer-preden ta odpotuje v lem, DA. Bonnski minister za vsenem-ške zadeve Ernst I.emmer je v Berlinu izjavil, da so riove perspekt.ve «še vedno nejasne«. Izjavil je, da «je boije, da se berlinska kriza podaljša in tud; zaostri, rajši kakor da bi jo rešili na tak način, ki bi pomenil priznanje sedanje razdelitve nemške domovine«. Pripomnil je, da bi morda politično bilo bolj umestno ohra- niti sedanje stanje v Berlinu, kakor pa doseči sporazum «v breme šestnajstih milijonov bratov, ki bi bili prisiljeni sprejeti jarem tuje okupacije«. V Bruslju so se sestali danes nekateri voditelji evropskih socialističnih strank in razpravljali o Berlinu. Navzoči so bili tudi zahodnonemški župan W. Brandt, predsednik zahodnonemške socialdemokratske stranke Ollenhgper, Hugh Gaitskell. George Brovvn, Guy Mollet in Henry Spaak. Domnevajo, da je šlo za razjas- da je bil privaten sestanek, ki ga je organiziral Spaak, »zelo koristen«, in je pripomnil: »Obravnavali smo mednarodni položaj in nemško vprašanje, posebno še pa berlinsko vprašanje. Novo sovjetsko stališče i mora biti potrjeno z diplomatskimi notami, toda vtis imam, da ni več ultimata v zvezi s sovjetskim predlogom za ločeno mirovno pogodbo z Vzhodno Nemčijo« V poučenih krogih pravijo, da so se danes sporazumeli o «minimalnih pogojih« za začetek pogajanj o berlinskem vprašanju. Ti minimalni pogoji so baje naslednji: 1. Jamstvo za svoboden dostop v Berlin. 2. Zavezniki bi morali nadzorovati komunikacije z Berlinom. 3. Berlinčani bi morali prosto izbirati svoje ustanove in svojo vlado. 4. Jamstvo za gospodarsko življenje Berlinčanov in za finančna sredstva. 5. Sovjetsko jamstvo, da bo Vzhodna Nemčija spoštovala te pogoje. Karjalainen v Moskvi MOSKVA, 11. — Finski zunanji minister Karjalainen je prišel danes z vlakom v Mos- iiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiMmiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiHHiimiiiiiiiiiiiiiiiimmmiiimiiiitiii Ameriška izmikanja glede resolucij jedrskih poskusih o NEW YORK, 11. — V političnem odboru OZN bodo v ponedeljek popoldne nadaljevali razpravo o dveh resolucijah v zvezi z jedrskim orožjem in nato o njih glasovali. Prvo resolucijo je predlagala skupina afriških držav z zahtevo, naj se takoj prepovedo vsi poskusi z jedrskim orožjem in naj se Afrika razglasi za brezatomsko področje. Dru. go resolucijo je predlagala skupina azijsko-afriških držav in zahteva sklicanje mednarodne konference za prepoved jedrskih poizkusov in uporabe jedrskega orožja. Včeraj je italijanski delegat predlagal spremembo s poudarkom, da je treba obsoditi tudi uporab, ljanje oborožene sile in grožnjo za uporabljanje te sile in ne samo uporabljanje jedrskega orožja. Ameriški delegat je danes izjavil, da bo glasoval za re- solucijo,, če bodo te spremembe sprejete, v' rfašpfotnem pri- meru pa bp glasoval proti njej. Kar se tiče druge resolucije, pa je ameriški delegat izjavil, da bo treba v primeru pogodbe o splošni in po- •MiiiiiiiiHiiiiiiiiiiMiiiiiiiimiiiiiiiiiHiimiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiimiii Logična posledica (Nadaljevanje s 1. strani) i dilo za Svoje izkušnje, da na ozemlju Zahodne Nem- Nemčiji pravo zavetišče bivših nacistov. Vse kaže, da je bilo treba za uspešno izvedbo denacifikacije zagotoviti, da bodo v teh organih preizkušeni »strokovnjaki* hitlerjevskega pravosodja in policije-Vzhodnonemške oblasti so postopoma objavljale listine (faksimile sodo in sodnih zapiskov) iz katerih je razvidno, da je več kot 1000 članov vojaških in civilnih senatov sodišč in javnih tožilstev iz Hitlerjevega časa, zlasti pa iz časa druge svetovne vojne, zdaj zaposlenih na za-hodnonemških sodiščih. Seveda je med njimi tudi javni tožilec iz Costanze Gulden, ki je podpisal nar log za Vračaričevo aretacijo. Listine o nacistični dejavnosti teh ljudi so dali na razpolago zahodnonemški vladi, le-ta pa je bila končno prisiljena, da nekaj ukrene. Zato so sredi tega leta predložili Bun-destagu v sprejem zakon, po katerem dobe vsi kompromitirani člani naglih sodišč iz Hitlerjevega ča ča, ki so zdaj zaposleni pri zahodnonemških rodnih organih, pravico do pokojnine, če se bodo do srede prihodnjega leta prostovoljno umaknili s svojih mest. Ta zakon, o katerem so rekli, da se nanaša samo na tiste, ki so bili »preveč vestni v službi*, je dobil splošno podporo vseh zahodnonemških strank, to pa nam znova potrjuje, da je skrb za te «vestne» naciste za zahodnonemške politike precej večja in važnejša naloga kot pa njihovo kaznovanje za zločinsko dejavnost. S kakšnim tempom izvajajo ta tako in tako precej nemogoč zakon, pa nam kaže tudi seznam ljudi, ki so neposredno sodelovali v »zadevi Vračarič*. čije skrbno negujejo mračne tradicije Tretjega raj-ha. Pri tem moramo z ob žalovanjem ugotoviti, da nekateri protesti post fe-stum v sami Zahodni Nemčiji vztrajajo le pri tem, da je bila aretacija Vra-čariča neumnost, ker povzroča ta «pravna zmota* politično škodo Zvezni republiki, pri čemer pa zamolčujejo politične kore nine in pravi smisel tega dejanja. Očitno so v Zahodni Nemčiji že ustvarili ozračje, v katerem je o tako neugodnih značilnostih za hodnonemškega političnega obličja težavno govoriti odkrito in jasno, celo tudi, če bi to želeli, in gledajo na vso stvar v glavnem samo s stališča politične, gospodarske ali vojaške škode oziroma koristi. Ta način, ki že sam po sebi močno spominja na tradicijo hitlerjevske Nemčije, dejansko podpira krepitev politike, ki lahko povzroči zares velikansko škodo koristim nemškega naroda in pa narodov, katerih prijateljstvo bi morali Nemci iskreno želeti. polni razorožitvi proglasiti za neatomska področja vse kontinente in ne samo Afriko. Zato se bo vzdržala glasovanja. Kolumbijski delegat je sporočil, da namerava predlagati dodatek k resoluciji o brez-atomskem področju v Afriki. Včeraj je jugoslovanski delegat podprl resolucijo afriških držav in predlagal, naj b; tudi v drugih delih sveta ustanovili brezatomska področja. Pripomnil je, da bj s sprejemom afriške resolucije bila Afrika izvzeta iz hladne vojne. Hrušlčev je odgovoril na novo pismo predsednika japonske vlade Ikede. V odgovoru ponavlja sovjetsko trditev, da je bila SiZ »prisiljena« obnoviti jedrske po-zkuse. Hruščev je ponovil, da bi bilo treba pravzaprav obsoditi Japonsko, ker je odgovorna za oboroževalno tekmo in za nedavno poslabšanje mednarodnega po. ležaja. Pripomnil je, da Japonska sodeluje pri napadalnem bloku ZDA ter da japon-sko-a-meriška obrambna pogodba ogroža Severno Korejo, Kitajsko in SZ. kvo. Na postaji ga je pozdravil sovjetski zunanji minister Gromiko skupno z drugimi osebnostmi. Karjalainen je i-mel že danes prvi razgovor z Gromikom. Pozneje je finski predstavnik izjavil, da je bil razgovor »poučen«. Toda do sedaj niso izčrpali še nobenega argumenta. Razgovori so se nadaljevali pri kosilu in se bodo nadaljevali tudi jutri. Po mnenju opazovalcev bi se u-tegnili razgovori jutri zaključiti, če bo finska vlada mnenja, da je dobila zadostne informacije, da določi svoje stališče do sovjetske zahteve, naj b; se začela posvetovanja spri. čo zahodnonemškega oboroževanja in spričo vojaškega delovanja NATO v Baltiku. Karjalainen je poslal nocoj prvo poročilo svojj vladi. Medtem so sporočili, da bo v Moskvo prišel tudi norveški zunanji minister Lange, in sicer proti koncu novembra, čeprav zatrjujejo, da je ta obisk neuraden, vendar mu pripisujejo velik pomen, kar se tiče odnosov Sovjetske zveze s severnimi državami. Plodni razgovori med zadružniki Italije in FLRJ ‘Ameriški republikanski senator Bruce Alger je izjavil, da imajo ZDA sedaj v zalogi od 35 tisoč do 40 tisoč jedrskih bomb s skupno močjo 35 milijard ton trinitrotoluola. Okoli 16 milijard ton tnt je na razpolago za »takojšnje re-presalije«. To je približno štiri tisočkrat toliko kolikor je znašala moč vseh bomb, ki so jih odvrgli v zadnji sve- , tovni vojni. ZDA imajo šest tisoč raketnih izstrelkov ali ' letal, ki lahko prevažajo eno | jedrs o bombo ali več. Do-j volj bi bilo, da 1.5 odstotka j od teh šest tisoč «vozil» prodre nad sovjetsko ozemlje, da povzroči tolikšno škodo, kakršno je to ozemlje utrpelo v zadnji vojni. Trije odstotki bi zadostovali, da povzročijo v SZ »na pol popolno« uničenje vojaških in industrijskih centrov. (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 11. — V razgovorih med delegacijo naprednega zadružnega gibanja Italije in zastopniki Zveze kme-tijsko-gospodarskih zbornic Jugoslavije je bilo ugotovljeno, da obstajajo možnosti in široka obojestranska zainteresiranost po širšem in uspešnem sodelovanju. Skupna blagovna izmenjava med jugoslovanskimi kmetijskimi organizacijami in kmetijskimi zadrugami Italije je v relativno kratkem času dosegla 2,5 milijarde dinarjev. Izkušnje so pr azale, da bi se to sodelovanje lahko razširilo tudi na sodelovanje med jugoslovansko industrijo in trgovino z italijanskimi kon-sumnimi zadrugami ter zadrugami male industrije in obrtništva. Med razgovori je bilo poudarjeno, da sodelovanje med obema organizacijama posebno omogočajo dobri meddržavni odnosi med Italijo in Jugoslavijo in pa, kot je to poudaril vodja italijanske delegacije predsednik italijanskega naprednega zadružnega gibanja Giulio Ceretti, izkušnje in rezultati kmetijske proizvodnje v Jugoslaxyi. Ceretti je dodal, da se'bodo možnosti za sodelovanje še bolj povečale po kongresu naprednega zadružnega gibanja Italije, ki bo konec tega leta, na katerem bodo razpravljali o nekaterih novih ukrepih v italijanskem zadružništvu. Zastopnike italijanske zadružne delegacije je danes popol- dne sprejel predsednik glavne zadružne zveze Paško Romac, ki je seznanil člane italijanskega naprednega zadružnega gibanja z osnovnimi načeli jugoslovanske zadružne politike. Med obiskom so se razgovar-jali tudi o razširitvi sodelovanja med obema zadružnima organizacijama. B. B. Molotov na poti v VARŠAVA. 11. — Voditelj sovjetske delegacije pri mednarodni atomski agenciji na Dunaju Molotov je prispel danes okoli poldne z vlakom v Varšavo in je čez nekaj časa nadaljeval pot v Moskvo. Ob prihodu v Varšavo ni Molotova pozdravila nobena poljska osebnost in tudi noben funkcionar sovjetskega poslaništva. Na postaji sploh niso vedeli, da se Molotov pelje mimo. De Gauliovo priznanje General de Gaulle je prejšnji teden obiskal nekatere južnofrancoske departmaje in med temi tudi Korziko. Ob tej priložnosti je imel vrsto govorov, 'pri katerih je obravnaval predvsem alžirsko vprašanje. Ze v svojem prvem govoru v Bastiji na Korziki je bil s tem v zvezi prvikrat bolj jasen in bolj natančen kakor v vseh svojih dosedanjih govorih. Izjavil je, da morajo dokončno rešiti alžirsko vprašanje- in pri tem o-menil dve možnosti. Ena je uporabljanje načela samoodločbe, ki ga hoče Francija. Po francoski zamisli bi svobodna opredelitev Alžircev privedla do ustanovitve alžirske države in do vzpostavitve sodelovanja s Francijo, ki bi vsebovalo jamstvo in pravice evropskega prebivalstva v Alžiriji. To sodelovanje bi moralo tudi zagotoviti francoske interese, predvsem pa tiste v Sahari, kakor tudi komunikacije med Francijo in Afriko. De Gaulle je izjavil, da je pripravljen takoj začeti pogajanja, če druga stran ne bo postavljala nobenih pogojev. Dodal je, da on ne postavlja nobenih pogojev za začetek pogajanj o uporabi pa m prikril «upanja», da bo sklep alžirskega naroda — kakor se je izrazil — «i> interesu Francijev. Kot drugo možnost je de Gaulle omenil možnost, da bi alžirsko prebivalstvo odklonilo sodelovanje s Francijo. nCe se zgodi, da ne bomo našli politične sile v Alžiriji, ki bi želela iti z nami po isti poti, je izjavil de Gaulle, • bomo Alžircem prepustili o-zemlje.« Toda takšna rešitev bi bila po njegovem mnenju sklep ubrez zdravega razuma«. Kar se tiče Francozov v Alžiriji, je ponovil dosedanjo francosko grožnjo o ustanovitvi območij, v katerih bi živeli, dopustil pa je tudi možnost, da bi se to prebivalstvo naselilo v Francijo. Trdil je, da bi bil prihod Francozov iz Alžirije v Francijo pozdravljen, zakaj Francija čuti potrebo, da bi se razvijala ; in krepila svoje vojaške sile v Evropi. De Gaulle je prvič priznal, da večina alžirskega ljudstva podpira narodnoosvobodilno fronto. Dejal je, da je večina alžirskega prebivalstva ena strani tistih, ki se borijo za neodvisnost». Važen element v de Gaul-lovem govoru je torej priznanje reprezentativnosti alžirske vlade. De Gaulle je v svojih načela samoodločbe. Pri tem! govorih tudi pozival Franco- imimiiliiiMlilliiiiiiiiliiIlliiiliiilliMlMilluimiiiMiimiiifimiiiiHiiMiiMiiiiiiiiiiiiiMiiiiiMiiiiiimiimilllliiiiliillllliillliliiilllMHlliimiliiiiiiiiiii Centralni odbor KPI zaključil zasedanje «Kritika in s De Martino: «Diskusijo je treba raztegniti od obsodbe Stalina in stalinizma na politični sistem, v katerem se je mogla uveljaviti osebna oblasb (Od našega dopisnika) RIM, 11. — Centralni odbor KF1 in kontrolna komisija KPI sta danes zaključila diskusijo o poročilu Togliattija in soglasno odobrila zaključno resolucijo, ki jo bodo objavili v prihodnjih dneh. Diskusija je bila baje zelo živahna, pa tudi kritike in samokritike ni manjkalo; nekateri govorniki so poudarili, da mora sedanja diskusija služiti za utrditev stranke. Ob zaključku zasedanja so sprejeli tudi resolucijo, s katero izrekajo svojo solidarnost z zaprtimi in preganjanimi Al- žlici v Franciji in s Francozi, ki se »bore proti kolonializmu*; hkrati se protestira proti preganjanju v Alžiriji in izraža želja, da bi «francoski narod našel svojo demokratično enotnost v borbi proti kolonializmu*. Na vprašanja novinarjev, je Togliatti dejal, da je bilo zasedanje «zelo koristno, diskusija zelo razgibana; osebno sem zelo zadovoljen«. D’Ono-frio pa je dejal: (»Diskusija je bila zame morda najzanimivejša od vseh, ki sem jim prisostvoval od IX. kongresa KPI dalje; bila je zelo načelna in zelo zrela.« Na vprašanje, ali drži, da je bilo tudi nekaj kritičnega duha, je D’0-nofrio odvrnil: «Vsekakor; kritičnega in samokritičnega.« Namestnik tajnika PSI De aiiiiiiiiitiiiimmimiiiitmiimmimiiiiitiiiiiiiMiiiiiiimiiimiiiiimmiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimmii Spričo takega ozračja, pri takem stanju stvari in duha v Zahodni Nemčiji, nas ne preseneča, da so se nacisti, in to samo formalno »bivši* nacisti, drznili storiti poskus maščevanja nad protifašističnim borcem. Toliko bolj logična Je reakcija napredne Javnosti na svetu, ki ima tudi v tem primeru potr- Rabat (Nadaljevanje s 1. strani) vzkliki »francoska Alžirija«, nekateri pa so žvižgali. V Boni je manjša skupina ul-•. asov demonstrirala po ulicah. Danes so sporočili, da so v Parizu aretirali dva voditelja federacije FLN za Francijo. Zatrjujejo, da so ju aretirali na podlagi dokumentov, ki so jih našli pri bivšem predsedniku alžirske skupščine Faresu. Med policijskimi operacijami v noči od četrtka na petek in včeraj ves dan so zaplenili 350 milijonov frankov. Dalje pravijo, da so odkrili tajno tiskarno alžirske osvobodilne fronte, kjer so tiskali razne brošure. Tunizijska tiskovna agencija je danes sporočila, da je francosko vojaško letalo predvčerajšnjim zvečer prodrlo v bližini kraja Sidi Da-her dva kilometra v notranjost tunizijskega ozemlja. Letalo je letelo zelo nizko in obstreljevalo skupino civilistov. Ubit je bil 24-letni mladenič. Prav tako letalo pri obstreljevanju zadelo več glav žvine. Javni delavci Milana zahtevajo pravico za stavkajoče alžirske pripornike MILAN, 11. — Skupina italijanskih političnih, sindikalnih in kulturnih delavcev, med katerimi so Lelio Basso, Riccardo Bauer. Piero Calcf-fi, Camilla Cederna, Armando Cossutta, Mario Meloni, Achil-le Ottolenghi, Guido Piovene in druei, je poslala francoskemu veleposlaniku v Rimu brzojavko, v kateri zahtevp, naj se alžirskim pripornikom, ki so začeli 2. novembra gladovno staVko, prizna status političnih pripornikov. • Dejstvo, da' je 25.000 oseb prisiljenih na to obupno obliko protesta, ki poleg tega o-vira obnovo pogajanj med francosko in alžirsko vlado, je zadeva, ki žali vsakogar, ki so mu pri srcu vrednote demokracije in pravice«, se poudarja v brzojavki. Kennedy]eve izjave ob obEeinici premirja po prvi svetovni vojni Martino pravi v članku, ki ga prinaša jutrišnja številka strankinega glasila «Avanti!», da je zaostritev mednarodne napetosti ponovno potrdila pravilnost nevtralističnega stališča PSI. Glede 22. kongresa KPSZ pa pravi med drugim, da je «površna teza, na podlagi katere so naše kritično stališče glede 20. kongresa narekovali razlogi italijanske notranje politike, doživela polom. Po 22. kongresu se ne bo mogel pihče izogniti nujnosti, da je treba raztegnili diskusijo od obsodbe Stalina in stalinizma na politični sistem, v katerem se je mogla uveljaviti osebna oblast; iz tega bomo dobili nove elemente za nas, za našo borbo; novo moč za naše ideje, ki bodo vodile našo dejavnost; novo zaupanje v izvirno moč naše stranke in v realno, ne uto-pistično možnost v zgodovinskih pogojih, ki v njih delamo, da zagotovimo prehod v socializem in pri tem ohranimo osvobodilno moč marksistične misli in bolj človeške način notranje opozicije, da bi tako rešila svojo enotnost«. V nadaljevanju pravi Saragat, da ((marksistična kritika 'meščanske’ demokracije ne pomeni zanikanje pravic človeka in državljana, ampak nasprotno, obsodbo buržujskih hipotek na te pravice. Ce bodo mladi italijanski komunisti ponovno prečitali Marksove spise, bodo v svoje veliko začudenje odkrili klice resnično demokratičnega pojmovanja človeške družbe«. Danes se je sestalo vodstvo radikalne stranke, na katerem so ugotovili, da po njihovem mnenju ne obstajajo več nobeni razlogi za to, da bi socialdemokrati in republikanci še nadalje podpirali Fanfanijevo vlado in zato pozivajo ti dve stranki, naj se umakneta iz sedanje parlamentarne večine. Vodstvo bo zasedalo še jutri in pojutrišnjem. A. P. Izključeni iz stranke Molotov, Malcnkov in Kaganovič? MOSKVA, 11. — Nocoj so v nekaterih krogih v Moskvi zatrjevali, da so bili Molotov Malenkcv in Kaganovlč izključeni iz stranke. Izključila civilizacije, višje civilizacije, | j*b je njihova krajevna parki jo napoveduje«. i tlj-ska organizacija, toda pro Na uvodnik, ki ga prinaša dnik federaciie komunistič-i !?.zbo- T.' P.ntozbe bo ^ prou- WASHINGTON, 11. — Predsednik Kennedy je govoril danes pri svečanosti na pokopališču v Arlingtonu ob obletnici premirja po prvi svetovni vojni. Predsednik je položil venec k spomeniku padlim. Zatem je obžaloval dejstvo, da je »sposobnost človeka, da ustvarja nova uničevalna sredstva v veliki meri presegla sposobnost sožitja s svojim bližnjim«. »Nobena oseba, ki je bila priča tragediji v zadnji vojni, in nobena „ oseba, ki si lahko predstavlja”, kaj bi pomenila nova vojna, ne bi si mogla želeti vojne,« je pripomnil Kennedy. Zatem je dejal, da ne sme noben narod zamenjati ‘vztraj- nosti in potrpežljivosti Amerike z bojaznijo v primeru vojne ali s premajhno odločnostjo glede njene odgovornosti. «Edini način za ohranitev miru, je dodal predsednik, je biti pripravljeni v skrajnem primeru, da se borimo za našo deželo.« «#--------- WASHINGTON, 11. — Se-natna podkomisija pod predsedstvom senatorja Jamesa Eastlanda za notranjo varnost je v svojem poročilu o Jugoslaviji predlagala ukinitev podpore Jugoslaviji. Poudarja se, da je poročilo sestavil neki bivši jugoslov nski begunski diplomat po imenu tednik federacije komunistič- ne mladine »Novi rod« in v čila regionalna organizacija katerem se zatrjuje, da nova generacija «išče lastno revolu. stranke. Razen tega se orne- Severni svet njeni lahko pritožijo na cen- cionarno poslanstvo v moči halni komite. ^______________ kritične racionalnosti mar-1 ksizma-lenin>'zma, ne pa v na-1 videznih obrednih soglasno-1 stih« — navezuje Saragat svo-1 je misli, ki so posredno v zve-1 HELSINKI, 11. — Predsed- zj z 22. kongresom KP SZ. Sa- finske vlade Mietunen je ragat zatrjuje, da pomeni «va- predsedoval danes otvoritvi rati samega sebe in druge, če sestanka ministrskih predsed-mislimo, da je diktaturo stran. | njkov petih držav članic se-ke moč pomiriti s tako ime-j vernega sveta (Danska, Fin-novano notranjo demokracijo: ska, Islandiia, Norveška in in s tako imenovano socialistič- Švedska). Ob tej priložnosti ze v Alžiriji, ki so tv zablodi«, naj se odpovedo tnezdra-vim ambicijam«. Medtem pa se prevratna organizacija ul-trasov v Alžiriji trudi, da bi se za vsako ceno vsilila kot tretji «kvalificiran sobesednik» v francosko-alžirskih pogajanjih. To je pokazala tudi debata v parlamentu, v kateri so nasprotniki de Gaul-love politike v razpravi o proračunu Alžirije označevali organizacijo ultrasov kar naravnost kot silo tretjega «kvalificiranega sobesednika«. Medtem se nadaljuje splošna gladovna stavka Alžircev, ki so zaprti v francoskih zaporih. Stavki so se pridružili tudi Ben Bela in ostali Štirje zaprti ministri. Stavka okoli 15 tisoč zaprtih v Franciji. Opozarja se na možnost, da se gladovna stavka razširi tudi med zapornike v taboriščih v sami Alžiriji. V tem primeru bi število stavkajočih narastlo na okoli 2 milijona. Alžirska vlada je opozorila mednarodno javnost na resen položaj, ker grozi mnogim stavkajočim smrtna nevarnost. Stavko so začeli, da dosežejo od francoske vlade bolj človeško ravnanje z njimi in da jim priznajo položaj političnih jetnikov. Te zahteve so pretekli četrtek podprle alžirske ženske v Parizu in drugih francoskih mestih, ki so množično demonstrirale pred zapori in pred sedeži raznih oblasti. Policija pa je odgovorila tako, da je izvršila množične aretacije. je velesile, naj drske poizkuse ‘n. ",;orosa»j rešitev vseh športu« g. v ’ . i vila prvi korak -e 6» je Pripomnil Nehru, S* veljala za šibko dr -tols-sprotno, uživala oo nje in občudovanje sveta«. , .»i Or Jota«. , „jj Nehru je predlaga1, » ganizacija združenih 0ji proglasi eno leto s0® ,_fSfcei» vseh držav na gospa ... vseh arzav na yv«r- {er in političnem podrocj , ,le» drugih področjih mednarodnega ge°P‘p0j«-leta. Predlagal je,. " vrotd ben odbor skupščine r njegov predlog. jzjn»»i Zatem je .aovojniK a. aa je oonovue.u j-— ; kusov bila veliko zlo, „j. ki so delali poiz,kus ’ stel» pravili mnogo slabeu in samim sebi. , i1 Dalje je izjavil, aa koij. zelo pri srcu vprašanj« cfS. nializma, toda bistre rajaitJ* sanje naše dobe je „r0žii®e' vojne ali miru in raz ^ Ekvador no zakonitostjo. Ce 'meščan-1 je izjavil med drugim: »Ne sko demokracijo smatramo za verjamem, da bi bilo za Se-specifično obliko diktatuie ver za Evropo priporočlji-buržoazije nad proletariatom,! VOi da bi ideje in ideali, ki je to predvsem velika neum- jjjj zastopamo izgipili in po-nost,. hkrati pa se s tem po- lugoma prepustili mesto stan- stavljajo premise sofističnega lažirezoniranja, ki se konča s kanonizacijo birokratske kli. Charles Zalar, ki dela sedaj ke Po takem pojmovanju je v knjižnici ameriškega kon- ’ nujno, da 'vodilna' stranka te-gresa. I ži za tem, da uniči 'na vsak Demonstracije v Lizboni LIZBONA, 11. — Danes zvečer je prišlo do spopada med demonstranti in policijo na glavni ulici Lizbone. Policija je napadla demonstrante ob izhodu iz gledaliških dvoran. Ze tri dni se namreč delijo po ulicah Lizbone letaki, ki pozivajo prebivalstvo, naj demonstrira proti vladi ob priliki političnih volitev, ki bodo jutri. Po prvih vesleh znaša število ranjenih okrog dvajset; policaji na konjih so jih pretepali s puškinimi kopiti. Iz Tangerja poročajo, da je kapitan Henrique Galvao danes potrdil, da je organiziral zaplembo portugalskega letala, ki je včeraj metalo letake proti Šalazarju nad Lizbono. Sest Portugalcev, med katerimi je tudi ena ženska, sestavljajo poveljstvo organizacije, ki je izvršila zaplembo letala. Vračarič ■J—• dardiziranim naddržavnim oblikam. katerih formacijo dominirajo gospodarski interesi. Naj bo oblika, ki jo bo za-dobila Evropa, kakršna koli, bo na Severu vedno več vezi kakor nesoglasij. Naše sodelovanje temelji na dobrem sosedstvu in nobena stvar ne more tega menjati. Temelji tudi na številnih odnosih preko na.imirneiših meja na svetu«. Zatem je omenil, da je na dnevnem redu konference načrt za učinkovitejše sodelovanje Severa, ki naj se podkrepi s pogodbo. Velik uspeh beograjske Opere v milanski «Scali» MILAN, 11. — S svojim gostovanjem v milanski Scah je zbor beograjske Opere doživel včeraj zelo velik uspeh pod vodstvom Oskarja Dano-na. Milanski dnevnik «II Gior-no« poudarja, da je zbor *zelo disciplinirana skupnost glasov«. «Cornere della Sera« pa hvali dirigenta Danona in pevovodjo Slobodana Krstiča še prav posebej pa slavnega beograjskega basista Miroslava Cangaloviča, mezosopranistko Biserko Cvejič, baritonista Dušana Popoviča, tenorista Stjepana Andraševiča ter našega tržaškega rojaka tenorista, Draga Starca. »Zelo topel uspeh in mnogo sk ponovnega ploskanja vmes,« zaključuje list svoje poročilo. Beograjčani so predvajali Ba-ranovičevo «Iz mojih gora«, Bartokovo sCantata profana«, Musorgskega «Pesmi in plesi smrti« in kantata za mezzosopran, zbor m orkester, ki jo je napisal Prokofjev za znameniti film ^Aleksander Nevski«. V Ekvadorju je prejšnji teden prišlo do važnih sprememb. Predsednik Velasco l-barra je skušal s pomočjo vojske izvršiti desničarski udar proti zahtevam podpredsednika in večine kongresa, naj se uvede liberalnejši režim. Ze več dni so bile v ekvadorskih mestih demonstracije študentov in delavcev, ki so podpirali te zahteve. Ibarra je s pomočjo vojske dal podpredsednika Arosemeno Mon-roya zapreti in skupno z njim tudi njegove glavne sodelavce. Toda kongres je v torek zvečer proglasil Monroga za predsednika. Vojaški voditelji so se postavili na stran predsednika vrhovnega sodišča Gallega Toleda in ga imenovali za začasnega predsednika Ekvadorja. Gallego Toledo je predstavnik političnega centra. Tako se je Ekvador znašel z dvema predsednikoma v zmedenem položaju, ki je spominjal na dogodke v Braziliji po odstopu predsednika Quadrosa. Delavci, študentje in leve stranke pa so podprli Arosemeno Monroya. Vojska se je razdelila, ko so njeni voditelji videli, da ne morejo obdržati Ibarre na oblasti in so skušali postaviti na oblast Gallega Toleda. Tedaj so posegli vmes pripadniki vojnega letalstva s svojimi letali. Gallego Toledo je odstopil, takoj ko so padli prvi streli iz letalskih strojnic. Odšel je v poslopje parlamenta, kjer je zbranim parlamentarcem sporočil svoj odstop. Arosemeno Monroij je nato sestavil novo vlado, prejšnji predsednik Ibarra pa se je zatekel v mehiško poslaništvo in je nato odšel v Mehiko, kjer je dobil politično zatočišče. Predsednik kubanske vlade Castro je s tem v zvezi izjavil, da pomenijo dogodki v Ekvadorju hud poraz za ZDA, in je te dogodke primerjal z nedavnimi dogodki v Braziliji, ko so ZDA nahujskale brazilske vojake, naj preprečijo ustoličenje predsednika Goularta. Castro je pripomnil, da bi tako ameriško ravnanje utegnilo pripeljati do kolonialne vojne v Latinski Ameriki, ker se ljudska moč vedno bolj krepi. Zaključil je, da pomeni prihod Monropa na oblast za državni departma 75-megatonsko bombo. Nehrujev poziv Predsednik indijske vlade Nehru je prejšnji teden obiskal ZDA, kjer se je dolgo razgovorjal s Kennedgjem. O razgovorih so objavili skupno poročilo, ki kaže, da so nesoglasja v pogledih na razna mednarodna vprašanja o-stala še vedno neuglajena. Ze iz poročila se vidi, da je Ken-nedy ostal pri svojem glede vseh vprašanj. Ponovil je, da ZDA nasprotujejo takojšnjemu moratoriju glede jedrskih poizkusov. Precejšnja nesoglasja so ostala glede položaja v Jugovzhodni Aziji, t. j v Laosu in Južnem Vietnamu in glede ukrepov, ki bi jih hotela ameriška vlada sprejeti, da podpre južnovietnam-skega predsednika Diema, ka teregu položaj se vedno bolj maja, ker se vedno večje skupine njegove vojske pridružujejo osvobodilnemu gibanju Vietkong. Uradno poročilo pravi o Berlinu, da sta oba predsednika priznala, da je (•pravica dostopa v Berlin zakonita in nujno potrebna pru vica« in da je Kennedg dal zagotovila Nehruju, da bo storjeno vse, da pride do mirne rešitve tega vprašanja. O Jugovzhodni Aziji je rečeno, da je uskupen smoter ZDA tn Indije, da Laos postane res nevtralna država, svobodna pred dominacijo katere koli tuje sile in da vse dežele tega področja sveta imajo možnost izbiranja politike za reševanje gospodarskih in socialnih vprašanj v ozračju miru«. Kar se tiče jedrskih poizkusov sta oba predsednika poudarila potrebo čimprejšnje sklenitve sporazuma o njih prekinitvi. Poudarila sta tudi potrebo okrepitve OZN. Toda najvažnejši je govor, ki ga je imel Nehru v petek zvečer v skupščini OZN, kjer je pozval vse države sveta na sodelovanje. Poudaril je, da so sedaj vse države sveta pred izbiro: sodelovati ali poginiti. Pozval vojne ali miru in «Življenje, je nada.fl0 »i-ru ne bo moglo noT1" •-*1'* i a. ne vju daljevati svojega tejj l-j se ne bo svet osVO„^enje**' se 7ie uu ai/ei/ . hu pred jedrskim Politična ga tedna se je sutc ala. a o :il> v kronike P^".me '(jr nem okrog sovjetski -■» skih eksplozij in KP SZ. V začetuu -bila v številnih ,erih 1 ravan ja KD, na k it govorniki skusali K se politični kapital 1 v^mresu SUVJ,\afl san na kongresu s° KP. Pri tem pa se.tQnja& podčrtavalo, da1,, d' KP dosledno odobm p kar stori sovjetska 5^ naj bo v SZ na obla " 1 ali kdo drug: k° J je » Stalin likvidiral ^di -t sprotnike, so bili . , ' KPf esovražniki socializma; ko d?nf_s 52 zatrjuje, da je btl«, <)£ siljena« obnoviti plozije, KPI to ponf' s# edrske plozije, Kr 1 10 V"”- že s»' kljub temu, da nam ^ ((«i zdrava pamet pove, .a ni tako. - ,e L-s Voditelj PSI cialističnem glasilu 'j.aterl. napisal uvodnik, z„|;ll. je dal prvo oceno J kih 22. konkresn. » p PSI že po 20. k?ngr ^ pomnil, da «krsitv« 0O, stične zakonitosti« 5 biti le posledica k s( nove osebnosti, ob^ najnovejših 7 _ _ le,” a ih J® ke kršitve, ki j ib jj*f0č il® J j- r0, naštel v svojem P ne -22. kongersu, elove«- pomiriti s taK bij /e »»> - v ker je nemogoče, m tak sistem uvelja _jjgse* žal na oblasti naa baje Cj, samo zato, ker Je samo zato, /ce> r, hotel Stalin. Nenni v^ je treba iskati vzr salijep .1 pojave v sistemu * • k' - diktature proletar ji - • - bistvu - «'■ dejansko tura KP, ne pa diK to v v, ie t«. 1 letar iata, ki diktatura, ker ene same svobosc e|ca »I»» • a i«1 nih konkretnih kr$e0 -j VSaK’ ,„d| “ pak prepušča_ tivo m odločite", (jits^jc, ,eva opozicija . oljna z rijego^Mi rom m je p ono K0> a TOM lil je naj vlada SIJ^.0-jšrtj> .idrd pobude za pogajanj za res gio' jilf t| krize, atomskega j \ razorožitve, f ške mirovne P1 n1Jlske^ , r stvaritve b rezat / ^ ročja u Evropi- j[Ii t Togliatti jejLln^A poročal na cen g fo ^ ,, ( tu svoje sira ,.nnnreSjfi0i.J' i zaključkih 22. k aZvl^ (j)j Iz poročila jej? ft Ar [ ima vodstvo K gln J j ^ težaue s Stalini*'™ j« V, ^ lastnih vrstah, VP,0 u lastnih vrstah, ty ij ghatti glede teg c«y r, I* zelo Priden ^ vil, da je «VV' kl 1 valen" problem’^ M \ bistvena vpra* . ega j tj ga m komumf^nfo !< t \ katerih ohrav at<' n) f moč izogniti«- ’)Fj> « veda obnovitevA 'trsk,h eksplofi;,,,,]'1^/ dejal, da so kdglO^jf jv, vsem iedrsklinrazl^fki^A da ve delajo r*z J f vjetslcimi *n. „Ail 1 .;st°J vjetskimi ir plozijami. Ob 511J \ nje albanskih 0jt> ( £».!i n,- ;oP. HC o”*»> £JU «)Z /Jr i poveličevanje- aj0 Kr \ je dejal, da >■ ti pogostejše Jugo ■. / sko KP, z ZK m i*. da bodo °kra Drijatf, (! fiij t Ije razvijati P™ d> nose. kljub te M fCl a | JO pri svojih fo) ^ M račun, ker organizacija « j ' mLi j obstaja P°l‘11 ,li% sistem, ki seJajce ^ti, pitalizma«. ' rrl<,f s'"«lir J L i »' krobacije se..r ne .0$ posluževati, K -m V ’ l/f — je Jugosia na deželal. da ; m i phorsKi anevm maria dombr m0 tobartca Frančiška jo ra? P°veduie, jaz pa »toi, P°slušam. Navadno °Po& : Posebno hrano. igj ’ bi se kdo vmeša-•Vfo i stvar- Zat0 Pa 12 ion,^ 9°drnjaje skrbi> K«.6' Kdo, kakor za- Khen teČe za 777720 lin " P°»°r, Frančiči na&zira, če smo n* Cdla>- Na Poljsko 1 H r*f«i na osam-tro/,p7U’ nad reko, S^be, sredi trom fcjer so »a t -^oso° netavale opi-'f h’e kina) lTni orehi, člo- 6 >> ob),l°aie9el stra- i *h nK stra- / Hi *n ^ dogodku so ,-:f i e3Q6o ^°2orno obvesti-družino. n0 .Je poslušala Qier* smo se ,i' £»: zamislili, in •i Sle Je bn?SŽWl uas’ W“* (' KtCQ7n» * ^ PTOpUdel ®eiiiliiiiiatillliiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiaiiiiiiiiitiiiaiiiiiiiiiaiiaiiiiaiiiiiiii1iiiii1||||||||||||il||l||l||||ial|llf ,,ai|||l|||l,ail,,,,,,l,,|,,|,,a,ltlal,Tlf,|,,|,|,l|lt,l,,a,lll,l,ll|B,lllll,l|a,laBI,,l,all,llll,,,,|ltv,,|lla,,|||||1||||||||||t||||||||||||||||||a|||||||aa||| Najrazličnejši inštrumenti otroški zbor in orkester Odgovori (po telefonu) ___________________ ravnatelja glasbene šole pri Glasbeni Matici Dr. Gojmir Demšar Kaj posebno novega v primeri s prejšnjim letom na Glasbeni šoli GM ne bi moglo biti, vendar vprašati ne škodi. Tudi ravnatelj šole dr. Demšar ni vedno kar pri telefonu in če ima pravkar pouk, potem res ne gre, da bi ga motili. Ure pa imajo svoj točen začetek in konec in če so nam rekli, da bo ure konec čez 17 minut, potem v to lahko verjamemo. Pri drugem poskusu torej dobimo ravnatelja pri telefonu. -Pri vas menda delate že (skoraj) dva meseca, torej nam boste lahko odgovo-i rili na nekaj vprašanj v zvezi z vašo šolo». -Mislim, da lahko, saj nemogočih vprašanj — namreč vprašanj, na katera bi bili odgovori nemogoči — mi menda ne boste postavljali-. -Gotovo ne. Vprašanja so čisto preprosta, stereotip-ska, npr.: Koliko gojencev imate letos v Trstu in pri posameznih podružnicah?- «Ce rečem 135, je to trenutno stanje, ki pa še ni dokončno, ker se nekateri učenci še vedno javljajo.« -Glede podružnic: kako se giblje število tamkaj vpisanih gojencev? Ali je kolikor toliko stalno, ali pa je bilo opaziti začetno navdušenje, ki je pozneje skopnelo, ali pa celo narobe — da je bilo v začetku nekakšno nezaupanje in se je število gojencev nato povečalo?« «Bi!o je tako, da se jih je zlasti v začetku mnogo priglasilo, a jih je pozneje precej odpadlo. To pa ni v škodo, ker so ostali taki, ki so vzeli stvar resno, odpadlo pa je to, kar bi se tako in tako ne obneslo.« -Kateri številčno prevladujejo med gojenci — fantje ali dekleta?- • «Dekletav -Domnevamo, da je največ gojencev pianistov, nato violinistov. Zakaj jih največ študira ta dva instrumenta in kako je z drugimi instrumenti, ali si jih gojenci sami izbero ali jih šola k njim navaja?- «Za pianisti so po številu na drugem mestu harmonikarji. Ta inštrument gojimo zlasti na podružnicah, ker pomaga, da se goji in širi narodna pesem. Sicer so pa zastopana osa godala ter nekateri pihalni inštrumenti, že zato, da se ustvari baza za samostojni orkester. Pri izbiri inštrumentov deloma upoštevamo želje staršev deloma pa tudi svetujemo.« «Medtem ko so fantje «u-porabni* za vse instrumente, do kje lahko gre ta «u-porabnost- pri dekletih. Videli smo že n. pr. flavtistko ne samo v orkestru temveč tudi kot solistko, teže pa bi si predstavljali dekle s kakim velikim pihalom-. eGotovo, kako flavtistko res še včasih vidimo, drugače pa je izbira inštrumentov za dekleta znatno bolj omejena kot za fante.« -Kako pa imate urejen pouk po podružnicah? Ali hodijo profesorji v vse posamezne kraje, kjer so podružnice?- «To je urejeno tako, da ima navadno en profesor skrb za posamezno podružnico.« -Glasbena Matica pripravi vsako leto nekaj lepih prireditev. Ali imate dovolj gojencev, da z njimi lahko priredite koncert, ki bi bil znatno nad višino začetniške produkcije?- «To vsekakor, saj je precej gojencev na stopnji srednje glasbene šole in je njih igra že na določeni višini.« «Ali je upati, da bomo imeli v Trstu kaj kmalu dober mladinski zbor?« sNa šoli obstaja otroški pevski zbor, snuje pa se tudi mladinski zbor za gojence od 14 let dalje. Zdi se, da bodo zaživeli tudi otroški zbori na Proseku, v Trebčah in morda še kje. Pomanjkljivo je, da pri tem vse premalo sodeluje šola: ne samo, da petja ne goji sama, tudi n icem ne priporoča sodci mja pri zborih. Tendenca naše glasbene šole pa je prav v Širjenju otroškega in mladinskega petja — pač v okviru možnosti, kakršne so.« «Kaj pa orkester?« «Orkester je na šoli ena izmed poglavitnih dejavnosti. Gojenci se tako vzgajajo v skupni igri, obenem pa si tako ustvarjamo glavni element za koncerte. Naš komorni godalni orkester je že večkrat nastopil, s pritegnitvijo nekaterih godbenikov pa je že omogočil tudi večje in zahtevnejše prireditve, na pr. opereto.« «Za danes hvala.« «Novih odkritij« v filmu ne manjka — dobrih igralk je manj. S tem pa nočemo reči, da Marisa Mell ne bo postala dobra igralka. Kaj več bomo lahko rekli o njej, do jo bomo videli v filmu Ednina Zhoneka Ukaz za usmrtitev, ki bo kmalu prišel tudi k nam tolpe so se spustile na obrež. je Vrbasa, toda Avstrijcev je bilo precej več, Miustafa naj reši Turke. Ponoči je dal narediti čez Vrbas most iz čolnov, da bi ob zori prepeljal vojsko čez reko in nepričakovano napadel Avstrij. ce. A veriga čolnov se počasi primiika in Avstrijci jo o-pazijo. Mustafa zapove čolnarjem, naj napnejo vrvi, potem pa s krikom gAlah, Bismilah!, kdor je za Mohameda, za menoj!« Kot puščica leti pred vojsko od čolna do čolna. Eni so za njim, eni padajo v vodo, ker jih potiskajo vzadaj. Mustafa je prvi na drugi strani reke in zdaj je z izdrtim me-čem med obema vojskama: med Turki, ki se počasi valijo za njim, in med Avstrijci, ki že kažejo pete. Musta-fovi kriki in svetlikanje njegovega meča je bilo že dovolj, da je prineslo zmago Turkom in zmedlo Avstrijce. Junak Bosne pa postane njen rabelj, kadar ni vojske. Po nočeh brez spanja, polnih krvavih prikazni so ga gledali, kako jaha navsezgodaj po poljih in podi kristjane. Nekega dne je hotel zažgati samostan v Sutje. ski, ker so se menihi iz strahu zaprli in mu nihče ni prišel odpirat. Prav istega jutra je Mustafa trpinčii in potem umoril dva frančiškana, ker se je njegov kenj splašil zaradi belega križa, ki je molel čez zid nekega samostana. Kmalu nato se je prav za tem Mustafom pognala množica in ga je ubil neki cigan. To se je zgodilo potem, ko je bil poslan iz Carigrada v Sarajevo sultanov pooblašče. nec, da bi zajezil razbojni-štvo, ropanje in nasilja, ki so ga na široko počenjali razni tolovaji po vsaki vojski v Bosni. Lenuhi, pijanci in sploh sumljivi tiči so doživljali svoj konec v Zuti Tahiji in rablji so jih ponoči pošiljali na oni svet. laki tolovaji so se obupno branili, preden so jih odvedli v trdnjavo, m pogosto so bile sarajevske ulice polne trupel in . vrata hiš okrašena z glavami, ki so jih gladko nesle turšk» sablje. Za turškim gospostvom so prišle borbe med Turki in Avstrijci, prišla je zasedba Bosne in Hercegovine, nemško naseljevanje, dušlji-vo ponemčevanje, mrzlično prizadevanje Avstrijcev, da bi prekrili deželo z železniškimi mrežami, da bi se zarili v osrčje deviških gora da bi izvrtali predore, da bi nazidali vojašnic in trdnjav. UMBERTO URBANI (Nadaljevanje v torek) SKRIVNOST ROMMELOVEG Sedemnajst milijard zlata na dnu morja Zlato in dragulje, ki jih je naropala nemška vojska v Severni Afriki, so potopili blizu Korzike - Za kraj zna le Peter Fleig, bivši nemški podoficir, ki pa se od nikoder ne javi Ul. Lorenzo Franceschi v Genovi je podobna vsem ulicam v pristaniščih: ozka, temna in umazana, v kateri se meša duh po kislem vinu in slabem olju in kjer stanujejo le revnejše družine. V tej ulici je hiša, ki se po zunanjosti prav v ničemer ne razlikuje od ostalih. V njej ima sedež tudi nekakšna agencija, ki nosi na vratih naslov: Agencija za dviganje potopljenih ladij — Lowell H. Voorhies, direktor. Ljudje, ki stanujejo v tej hiši vedo povedati, da ni imela omenjena agencija do sedaj še nobenega klienta in vendar je njen direktor vedno tako nasmejan, kot bi mu šlo vse v naj lepšem redu. Tu se začenja naša zgodba. Omenjeni Lowell Voor-hier je prišel namreč v Genovo samo z enim nar menom: da vzpostavi zvezo s človekom, ki danes edini ve za kraj, kjer je zakopan Rommelov zaklad, ki ga vrednotijo na 17 milijard lir. Ta človek, Peter Fleig, se je pred časom javil nekemu francoskemu advokatu in ga prosil, da mu preskrbi potrebna sredstva za dvig omenjenega zaklada. Od tega trenutka dalje je sled za Fleigom izginila. Lowell, oziroma njegovo podjetje, upa, da se bo Fleig slej ali prej javil in povedal, kje je pred tolikimi leti potopil Rommelov zaklad. Zato je naloga Lowella, da sedi pri telefonu in čaka — vsak trenutek je lahko odločilen. Pa če Fleig ne bo telefoniral? Te možnosti omenjena agencija sploh ne jemlje v poštev. Za njo je Fleig živ ter pripravlja vse, da bi se lahko prostih rok podal na to važno pot. Zadeva v zvezi z Rom-melovim zakladom ni nobena tajnost. Bilo je v začetku leta 1943, ko se je afriški korpus pod vodstvom maršala Rommela naglo umikal iz Severne Afrike. Poseben oddelek, imenovan Devisenschutz-kommando (DSK) je dobil nalogo, da naropa in po- .;>40404040400*04C>4040404C>40404040404040« GRAFOLOG O i ENA TRŽAČANKA 1933: — Ste zelo živahne, celo dinamične narave. V določenih trenutkih znate biti ze- a^-u \w ? Jo odločni; pazite pa, da bi se sčasoma ta Vala odločnost ne bo spremenila v nekako nadlogo na bližnjo okolico. Čustveno stran Vašega karakterja morate še nadalje razvijati, prav tako pa tudi svojo intelektualno širino. Na svoje okolje morate gledati natančneje in [ bolj mimo, sicer boste registrirali dogodke le okvirno, i v njihovo globino pa ne boste prodrli. Velikokrat se tudi zelo hitro razburite, odnosno menjate svoje raz- 1 položemje, kar pa ni v korist napredku. I LABORATORIJ: — Težave, katere navajate, so sa- 1 mo prehodnega značaja; njihova žrtev smo bili vsi v večji ali manjši meri, samo da tega nismo hoteli priznati. Tako je! Ze samo Vaše priznanje kaže močno željo, da se te «nadloge», otresete. Najhitrejša pot pa bo prav mimo dogodkov in ljudi, ki Vam sedaj podzavestno ustvarjajo nerazpoloženje. Obrnite se na njih s tem ali onim vprašanjem, bodite često v njihovi družbi, naučite se par dovtipov in jih tam povejte, itd. Zgrabite nadlogo za vrat in videli boste, da bo izginila. KiRiISTA-MiARIBOR: — Na podlagi skromne vrstice je Vaša zahteva po sporočilu, za kaj ste najbolj pri- merni, zelo zahtevna; v analizo nudite malo, odgovor « pa naj bi bil širok. Vseeno: imate smisel za umetnost, 0 manjka pa Vam vztrajnosti katera bi Vas pripeljala A do določenega cilja. Ni se treba nasmejati, ker morda na preje omenjenem področju nimate nekaj klasičnega; 0 pokažite svoj, nov način izvirnosti. Prav tu pa bo na- A stopila največja ovira: pri vtelešenju-materializiranju * Vaše zamisli. Pri vsakdanjem delu, ali na svojem služ- ^ benem mestu pa ste oseba povprečnih kakovosti. Q MARTINA: — Bodite preračunljivi v manjši meri, 0 kajti usoda je na koncu vsem naklonjena. Iščite večje- a ga in pogostejšega stika z okoljem, okolica pa naj čuti pozitivni vpliv dejanj. Imate v sebi še polno mladostne šegavosti, katera Vas dela priljubljene. Po drugi strani pa je tako stanje krivo, da ste pogostokrat psihično razcepljeni, zelo občutljivi, zaradi česar padate iz ene skrajnosti v drugo. Skušajte si čimpreje ojačati voljo in si prisvojiti način, s katerim boste ’v vsaki situaciji ostali nepremični, tudi v korist drugih. ♦oeoeoeoeoeoeoeo*oeo*o*oeo*oeoeoeoeo*oeo grabi vse bogastvo, ki so ga imeli spravljenega v bankah in na svojih domovih najbogatejši Tunizijci in Alžirci. To je bil poseben oddelek, ki ga je imela skoraj vsaka večja enota nemške vojske in ki so ga sestavljali najbolj iz-vežbani roparji in poznavalci draguljev. Oddelek, ki je «deloval» v Severni Afriki je bil med vsemi najsrečnejši. Uspelo mu je nagrabiti bogastva za o-krog 24 milijard vrednosti. Del tega bogastva so zavezniki zaplenili v Nemčiji takoj po koncu vojne, toda dobršen del bogastva, ki ga cenijo še danes na 17 milijard lir, je izgimi. Izvedelo se je, da so ga Nemci potopili v začetku leta 1943 v bližini Korzike. Fleig je edini, ki ve za kraj, kjer je zaklad potopljen, in zato ga vsi mrzlično iščejo. Fleig je po rodu Čeh. Ko so Nemci zasedil Češkoslovaško se je prostovoljno vključil v nemško vojsko. Dodelili so ga k mornarici, kjer je dosegel čin mornariškega podčastnika. Poveljeval je majhnemu vojaškemu brodu E-Boot, kot so Nemci imenovali te vrste brodov. Bilo je 16. septembra, ko je bil Fleig s svojim bro-dom v pristanišču Castel-lammare di Stabia. Položaj je bil kritičen. Ameriške čete so bile v bližini in Nemci so se pripravljali na evakuaoijo. Vsi čolni in brodi so že odpluli, le Fleigov brod ni dobil nobenega ukaza. V tem je zavozil v pristanišče vojaški avto. Iz njega so izstopili štirje nemški mornariški častniki in en gestapovec, ki so z naglimi koraki odšli na krov Fleigo-vega broda. Povedali so mu, da bo moral takoj odriniti proti Korziki, kjer se bo ustavil v pristanišču Bastiji, nato pa bo dobil nove ukaze za odhod proti Genovi. Fleig je mislil, da mora vzeti na svoj brod samo častnike: šele v zadnjem trenutku je opazil, da iztovarjajo iz tovornjaka,, ki je .sledil.. avtu, šest velikih zabojev. Kot poslušen vojak ni hotel vprašati za njih vsebino, zanimala ga je le teža tovora, ker se je bal, da brod ne bo vzdržal tako dolge vožnje. Odeovor, ki ga je prejel je bil: 10.324 kg. Prav gotovo bi ostala Fleigu vsebina skrivnostnega tovora nepoznana, da se ni nenadoma eden izmed častnikov in sicer polkovnik Dali obrnil do gestapovca in mu rekel: «Preden sprejmem tovor in podpišem potrdilo, hočem videti njegovo vsebino:*. Gestapovec ni mogel prikriti svoje jeze in začudenja. Hotel se je upreti, toda polkovnik Dali je mrzlo dodal, da tovora ne bo spravil na varno, če mu ga prej ne pokaže. Gestapovec se je vdal in tako se je pred začudenimi očmi Fleiga, enega izmed mornarjev in navzočih častnikov zablestel zaklad, ki so ga Nemci naropali v Severni Afriki: zlati krožniki, dragulji, biseri, zlate podobe itd. — vse v teži skoraj 11 ton in v vrednosti 17 milijard lir. Polkovnik Dali je podpisal potrdilo o sprejemu in gestapovec je odšel. Brod je z vso naglico zavozil na odprto morje. Ko so bili že daleč proč od obale je polkovnik Dali poklical k sebi Fleiga,. «Dobil sem nalogo, da zaklad potopim, če bi kazalo, da se ne bomo mogli izkrcati na Korziki. Upam, da ste me razumeli in da ste pripravljeni izvršiti ukaz.» Fleig je samo prikimal. Vožnja je bila še kolikor toliko mirna. Enkrat so srečali skupino ameriških bombnikov, ki jih pa niso mogli opaziti. Kmalu nato so začul i močne eksplozije in streljanje protiletalskega topništva. Vedeli so, da so ameriški bombniki napadli Bastijo. Ko so pripluli v bližino pristanišča, je ob obali še vse gorelo, vendar ni bilo nobene takšne zapreke, da se ne bi mogli izkrcati. Tedaj pa je polkovnik Dali ukazal Fleigu, da zopet zapelje na odprto morje in potopi vseh šest zabojev. Fleigu se je zdelo povelje zelo čudno, saj ni videl nobene ovire za izkrcanje. A kot poslušen vojak, je zopet samo molčal in ubogal. Prispeli so na samoten kraj v bližini svetilnika. Tam so zaboje zvezali na posebne gumijaste pasove in jih potopili toda tako, da so pasovi ostali nekaj metrov pod vodo. Fleig ni več dvomil. Polkovnik Dali je hote potopil zaklad z namenom, da ga nekoč še dvigne. Toda kako bo opravičil svoje dejanje pred vojaškimi o-blastmiv Polkovnik Dali je bil gotov, da mu bo načrt u-spel. Toda vojaške oblasti njegovi izjavi niso verjele. še tisti večer po izkrcanju v Genovi so bili štirje častniki aretirani in vojaško sodišče jih je z vso naglico obsodilo na smrt. Fleiga in mornarje so zaprli, jih mučili ker so hoteli izvedeti, kje je potopljen zaklad. Toda Fleig je molčal. Prav tako so molčali mornarji ter so se izgovarjali, da si je vse podatke zapisal samo polkovnik Dali in da oni sploh vedeli niso, kaj pravzaprav vozijo. Policija jim ničesar ni mogla dokazati. Zato so jih izpustili iz zapora, toda za kazen so bili vsi poslani na rusko fronto-V tistem času je to pomenilo skoraj gotovo smrt. In res so vsi mornarji našli smrt pri Kijevu, rešil se je samo Peter Fleig, ki se je po končani vojni vrnil na svoj dom. Kmalu nato pa je zopet izginil ter se je pojavil šele 1948 na poveljstvu francoskih čet v Nemčiji v Baden-Badnu. Čim je povedal svoje ime, je francoska obveščevalna služba vedela, s kom ima opravka. Obljubili so mu, da mu dajo na razpolago vse potrebno, če jih popelje na kraj, kjer je pred leti potopil Rommelov zaklad. Fleig je bil pripravljen to storiti, pod pogojem, da bo prejel za svoje delo primerno plačilo. Res so naslednje dni z brodom odpluli proti Korziki in začeli z iskanjem. Prvi dan niso imeli sreče, zato so se domenili, da bodo poskusili s srečo drugo jutro. Toda naslednje jutro so francoski častniki in mornarji zaman čakali na Fleiga. V hotelu, kjer je stanoval skupno z neko lepotico, po imenu Concet-ta Mirandi, so jim povedali, da je Fleig nenadoma odpotoval v družbi svoje prijateljice in nekega gospoda, ki je govoril nemški. Od tistega dne je sled za Fleigom zopet izginila. Bilo je januarja 1954, ko se je v bližini Bastije potopilo letalo vrste Comet. Ko so neke francoske ladje iskale sled za potopljenim letalom, so v bližini Korzike naletele na brod za dviganje ladij, z vso opremo za potapljače, ki je vozil pod angleško zastavo. Službujoči francoski častnik je mislil, da tudi omenjeni brod išče potopljeno letalo, šele, ko so se vrnili zopet v pristani- šče, se je omenjeni častnik spomnil, da je poveljnik angleškega broda govoril s tujim naglasom, ki je spominjal na Nemca. Takoj so se vrnili na mesto, kjer so brod prej srečali, toda o njem ni bilo ne duha ne sluha. šest mesecev kasneje se je pri francoskem advokatu Cancellieriju javil človek, ki je povedal, da se imenuje Peter Fleig ter da bi mu hotel zaupati taj. nost. Povedal mu je, da ve, kje je potopljen Rommelov zaklad in ga prosil, če bi mu mogel preskrbeti potrebna sredstva za dvig zaklada. Caneellieri mu je pomoč obljubil, Fleig pa mu je pustil svoj naslov z obljubo, da se bo še javil. Od tist°sra dne je oreiel advokat rar.apiiieri še nekaj te]°'nnskih obvestil, nato se Fleig ni več javil, advokrat na je umrl. Lowell Voorhies ie prepričan, Ra se Fleig prinrav. 1 ja na ta podvig ter da se bo prav gotovo javil, čim bo vse potrebno uredil. Zato je tudi tako dobre aoiie in vedno nasmejan. Vsi na niso njegovega mnenja. Slovenska filmska igralka Metka Ocvirk nastopa v filmu «Srečala se b°va zvečeri), ki ga zdaj snemajo v Portorožu iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiTiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii111111'111 UKORENINJENA VEROVANJA, KI JIH NI MOC IZTREBITI | Kača ne hipnotizira Bik ne razlikuje bartf Med ljudstvom po vsem svetu so še is davnih časov ukoreninjene vsake vrste verovanja, o katerih se ne ve niti kako so nastala niti kako so se mogla obdržati tako dolgo. A pri tem je še najbolj čudno to, da je znanstveno dokazano, da gre pri tem povečini za zmote. Kljub temu pa jih ni moč iztrebiti, oziroma odpraviti. Pravijo, da more kača s pogledom hipnotizirati svojo žrtev, in da to stori vselej, kadar svoj plen zasleduje ali napada. V žival, ki jo namerava u-gonobiti, se zastrmi in jo s tem tako omami, da postane brez moči. žrtev ne more ne zbežati niti se ne more postaviti v bran. Tako se na splošno trdi. Vendar pa so znanstveniki dokazali, da to ni res. Res je, sicer, da je kačji pogled nenavaden in srep, vendar pa z njim ne more nikogar ne o-mamiti ne hipnotizirati. Pač pa je prav lahko umljivo, kako je drobnemu ptičku, miški ali plašnemu zajčku, ko se kar naenkrat znajde pred kačo, ki se je iz ruše pred njim pognala kot blisk navzgor. Najbrž bi pri tem še kakemu večjemu bitju zle-denela kri in bi ves trd obstal na mestu. Spričo tega postane kaj lahek plen kače. * * * Menda je večina ljudi trdno prepričana, da bika ne razdraži nobena reč gleda na pašniku bika, kako se ga prestraši! Posebno še, ko se spomni na svojo rdečo ruto, bluzo ali krilo. V paničnem strahu začne bežati. Kaj bi se čudili biku, če ga tako obnašanje razburi in tako kot rdeča barva. In \°. ucvre„ bi se zanjo še zmenil ne, če -bi šla lepo svojo pot dalje. zato, trdijo, je nevaren posebno ženskam, ki se po naključju srečajo z njim, če imajo na sebi kak kos oblačila rdeče barve. Tudi pri bikoborbah na španskem uporabljajo toreadorji plašče rdeče barve, da z njim do skrajnosti razdražijo bika. Toda znanstveniki so take vrste ljudje, ki ne verjamejo vsega kar tako, marveč se hočejo najprej o vsem sami dobro prepričati. In so zaradi tega tudi glede tega napravili nekaj poskusov. To, kar so dognali, jih je na moč osupnilo. Ugotovili so ' namreč, da bik ne razii- ' kuje nobene barve. Je torej za barve slep. Zatorej bika ne draži nobena barva bolj od druge. Pač pa ga hudo razdraži tisto miganje ali frfotanje kakega kosa blaga pred njim. Toreador se pred bikom nastavlja in maha pred njim s svojim plaščem, se mu umika in skače, in to je, zaradi česar bik podivja. Ali pa iz-letnica, ki nenadoma u- Marsikdo je izgubil življenje, ki se je zanesel na tako zmotno trditev, da strela nikoli dvakrat zaporedoma ne udari v isto mesto. O tem se je moč kaj lahko prepričati, ko užiga strela, zlasti v gorah, kar večkrat zaporedoma v isto skalo, visoko drevo ali kako visoko poslopje. Zato je boljša previdnost in se pred strelo ne kaže zatekati pod samotno drevo ali visoko skalo. * * * Pravijo, da vtakne noj, kadar mu preti nevarnost, glavo v pesek, ker misli, da ga zato nihče ne bo opazil, ko tudi on nikogar ne vidi. In zaradi tega primerjajo ljudi, ki nočejo videti nevarnosti, z nojem. Toda vse to po krivici. Kajti noju se ni prav nič potrebno skrivati pred nevarnostjo, zlasti pa ne na tako neumen način, saj ima kar dovolj dolge krake, da z lahkoto ubeži kakršnemu si bodi zasledovalcu. A tudi ubrani se lahko večine napadalcev. * * * O kameli trdijo, da ima tolikšno zalogo- vode, da more brez večjih težkoč prebiti brez nje tudi do 6 dni. To je res. Kako bi drugače mogla živeti v puščavi, kjer je potovanje prav zaradi pomanjkanja vode sila težavno in nevarno. Neuki ljudje pa s tem v zvezi pravijo, da si potniki v puščavi ko trpijo zaradi žeje in je njih življenje v nevarnosti, pomagajo tako, da zakoljejo kamelo in pijejo tekočino, ki jo ta hrani zase. To pa ni res. Predvsem je tista zaloga zelo pičla. In ne bi mogla kaj prida žaleči človeku, ki več dni trpi žejo. Povrh pa je tista smrdljiva tekočina popolnoma neužitna in za človeško zdravje tudi škodljiva. Pravijo, da marsikdo od * strahu kar čez " - 0 vi. Toda to ni V ^ tanko tako. Res da kdo zaradi ^ .,m tenj ali kakega * obolenja dobiva P . f sive lase. Vendar ^ Ji znan noben Prirn*lll0 f* kdo, ki se je & strašil ali ki ga je P[ vica hudo Pretrej„‘se. ^ čez noč dobil sit>e g je močno pretiran ■ ZV15P* Listine iz starega ^ Skupina izraelsKi^ fr ologov pod vod* -jesofl gaela Yadina,^ P^ve^ vib Mrtvem m°rju večjo zbirko sta jggu na palestinskem Zbirko sestavljaj mentov, med K gg p*\ najstarejši iz le našim štetjem- ujej%. je dejal, da % f. dokumenti mn° ^jli ( ljepisnih, zS°^atK<>v socioloških Poda davnih časih. na jeruzalemski . je odkrila v ^ _ Kilt: IZTOK , JuiTMilt X £ NA bAtElito... © USD TEU .KG lAPTRuPLJEVALNE | RAKETE ~ bTRAbNO ONlLtNM.NO 0' ROllE ~ DANIJO PROTI ZEMLJI, 50 MLAOl ASTRONAVTI PRlbTAU NA SiTEuto " KOZMOp PRtJiONO ZDAJ , nARKO1 NA VSA KO &UUV.JINO ZNAMENJE joj PoBAiStrtO. PA... BAJ JE PObAOKA NA SATEUTO1.! ZADET bMO.hARKo"! MOTORJI bE 0EDJ3EJ©' PObKUbi PRiT' 00 RAKETE* DA TObO ZEMLJAMI1' 2E e>PET VOMUAIO TOO " POSK' si sin unimu notorV. J bTREOAS 'T ^ hl.CPIZOM MNVSOVOl UKTNtlTVO umu poitS 3ESIH ■t*1 ■■■ ■; •*/ . -:'v ; It DtUl bO PREPOZNO OPRHU NEVARNOST. IZSTRE.EEK S bAT EUTA T\r\ 3t \JN'Ul. LEVI MOTOR. REbOO bt LAHKO SAMO ,LED05E' , Leto rrketo , tooa ta je daleč ... CEZ NEKAJ bEKUND .. FANTA, PRilGAlAbEIE ROEU LUČ’. VlAbA LAD1A LAHKO VbAK KIP EKbPlOOlRA ’. MORAMO 30 ZAPUbTlTl KlUft NtVARKlObTl , KI MAtT PRET' 00 2V)MAJ ... bAMO BREZ PANIKE " PA7ITA" ZOAJ BOM POTEOMIV ROČICO ..., tl NE BO PREPOZNO1! L Jžto&L a96*- 09 rnmmmmm■ 1 M At NADALJUJE Veljaven od 12. do 18. novembra M OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Lepi načrti in srečni dnevi. U-godne priložnosti, da boste lahko našli novo pot za napredovanje v poklicnem delu. Nepričakovani dogodki vam bodo zelo koristili. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Spor z drago o-I sebo ne bo dol-I go trajal in se boste s.pet sporazumeli. Razgibano poslovno delo. Bodite potrpežljivi, da ne boste zadeli občutljivosti nekaterih oseb. DVOJČKA (od 21. 5. do 22. fi.) Ce boste potrpežljivi in popustljivi, boste poravnali malenkostne spore z drago osebo. Prijetna zabava. Znali boste izrabiti vse svoje sposobnosti, toda ne smete se lotiti več stvari hkrati. RAK (od 23. 6. (io 22. 7.) Ta teden vam bo prinesel vesela presenečenja. Verjetno boste spremenili svoje navade. Naleteli boste na nekatere ovire v poklicnem delu. Pismo. nekatere LEV (od 23. 7. do 22. 8.) r m. \ Verjetno se bo-JpK j ste srečali z ne-if < J ko osebo, ki vam je všeč. Dnevi bodo kar minili v prijetnem razpoloženju. Lepe priložnosti za uspešno poklicno delo. Možnost zaslužka. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Dolgočasni dnevi. Melanholija. V poslovnih zadevah ugodne spremembe. Zanimivi razgovori, ki vam bodo dali možnost, da boste lahko odkrito povedali, kar mislite. TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Zatopljeni boste v delo in se skoraj ne boste zavedli, kako mine čas. Zamenjati boste morali nekatere načrte. Možnost potovanja. Nenadni obiski in presenečenja. ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. U.) V ljubezenskih zadevah nič izrednega, pač pa srečni, prisrčni trenutki. Preti vam nevarnost, da se bo poslabšal vaš gmotni položaj, zaradi tega bolj skrbite za svoje zadeve, STREHI T3’hko bost-1etn° "m zadevo, j« srecv P< njena. vzCio M nem delu vam ajdlj>'',si ristila vaša i^^i * Opustite zadeve, ne koristijo. ^ Pazite, * po*;«” * s' timenU^i ^et M si ne bodo te te jfr idealni. Ko se » pfe lotili dela, bfads\užKk I idealni. lotili dela, D““južK9' ni. Možnost za /jd etiv. bo u<‘fti*‘y valo na v bodo družbi. Prijetna ^c^o čudite se, ce vse delu ne bo kot si želite. ^ J 2 ' 60 Zanimiva ^ čila- ri V skli„ čas« oi\e mala e]i jal>- P polne noke ^ af:z as. .,«-trud bo že* J p„je uspeh. Dobro ra M * s a*5M«KaHMH5Sa5SHKHaaSMHSaHESHHH6 ISKKKKSiSSSSSSKSSaSKKKSKSHKKSSSSSKaKBKHHSSKS KSSSSBSS OBIČAJNE OBLJUBE PO VSEDRŽAVNI Upravičene zahteve neposrednih obdelovalcev bo «vlada proučila in zakonsko uvel javila...» sedržavna konferenca za etijstv°j ki se je začela ' Junija in je bila potem ekinjena konec julija, se , dokončno zaključila 10. tobra t. 1. Na zaključni se-so govorili tudi ministr- i Predsednik Fanfani, mi-ster za kmetijstvo Rumor, tedsednik konference prof. ^aiidini, prof. Campilli in uSi visoki državni pred- stavniki. Poslanec Campilli in prof. li?n^'n' sta v svojih poroči- - Predstavila predloge pred- dstvu konference. Ministr-1 Predsednik Fanfani in mor za kmetijstvo Ru" •Ji * -Jia V 3VUJ1U guvu Podčrtala obveznost vla-’ da zakonito uveljavi odstavljene predloge kon-‘Orence. Važ *aht, no je sedaj, da se te ;eve kmalu uresničijo in Rjavijo, saj so to zahteve, kato — že 2a katere se kmetje borijo Q*ota in leta. Slejmo si sedaj nekaj bji ^neiših zahtev, ki so ni \'zglasovane na zaključ-konferenci za kmetijstvo delovno silo v kmetijstvu v smislu novega e-konomskega in socialnega ravnovesja. b) odstraniti vse ustavne in zakonske zapreke, ki ovirajo radikalno obno-novo kmetijskega ustroje- c) usmerjati kmetijsko politiko v kakovostno in selektivno smer in sicer preko centralnih in notranjih vodstvenih organov. d) prispevati in podpirati napore prizadetih faktorjev za premostitev sedanjega izredno kritičnega položaja italijanskega kmetijstva. Davčni problemi: Večina predlogov, ki so bili predloženi na konferenci, je vsebovala zahtevo uveljavitve pravice, da se neposrednim obdelovalcem pri-pozna njihov dohodek kot dohodek dela. Vrh tega so predlagali: 1. preosnovo zapuščinskega davka; 2. odpravo davka R.M. za najemnike; 3. oprostiti surovine in po- trebno kmetijsko orodje ter stroje vsakega direktnega davka. Kredit in posojila: Povečati nakazila, ki jih «zeleni načrt« predvideva za kmetijska posojila za olajšanje pritoka kapitalov. Olajšati sedanjo proceduro za nabavo posojil, ublažiti sedanji strogi sistem jamstva (garanzie reali). Posebno je bilo priporočeno: podeliti posojila za poravnavo dolgov tistim, ki so se zadolžili, da izboljšajo svoje posesti in niso zato dobili nobenega državnega prispevka. Za produktivnost posesti: V ta namen so bili predloženi sledeči predlogi: 1. Večletni načrt za zdravstveno izboljšanje živinoreje. 2. Raztegnitev ugodnosti za nakup poljedelskih strojev, kot jih predvideva «zeleni načrt« za neposredne obdelovalce, tudi na kmetijske delavce in najemnike. 3. Znižanje cene kuriva za kmetijske potrebe. Za spolovinarje: Za spolovinarje so bili na v fiimu. Splošne smernice: a spodbujati in podpirati """"'"■■iiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiniiimiiMiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiimuliiitiiitmniiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiii Danes praznik vin ravkar so izmerili stopnjo alkohola vinu, katerega vzorec je predložil vinogradnik Rugge-ro Benssi. Njegova malvazija ima 14,5 stopinje alkohola! ktoZ' je v Camporah v hribih tradicionalni vina«. Kmetje oziro-brin ln°gradniki so ves teden ki jcsab v domačo gostilno, te v.Ljudskem domu, vzorca in°^eqa letošnjega pridel->o °d srede pa do včeraj hola nxi merili stopinje alko- «im0P°Sebno napravo, ki jo vi-tUc^‘ na na** sliki, so vzorcu vina točno izberi/ - količino alkohola. ®*o“c0zenih je bilo nad 70 ?.*• nV (vsak vinogradnik je •*itro 9 razpolago od 1 do 5 '» biliUina za vzorec) in ko •o - vsi vzorci izmerjeni, cr‘ici prišli do razveseli - ^Ootovitve: vino je le-hifi «o močno. Pri belih vi-•topjn°. Pomerili najmanj 11,5 15,5 3e alkohola, največ pa povprečno pa Hitij „,T.e*a vina °holi 14 sto-?^hih °h°la. Crna vina kla-% sort (refošk, merlot, “d n )!Ur9undec itd.) imajo ali do 14 stopinj alkoho-?bie VovPrečno 12,5 stopinje, ^one vrste «/rancese» pa Povprečno po 14 sto- pinj alkohola, saj so pri teh vinih namerili najmanj 13 in največ 15 stopinj alkohola. Danes zgodaj popoldne se bodo sestale tri komisije pokuševalcev vin, ki bodo vzorce vina ocenile. Okoli 17. ure bo kratka slovesnost, med katero bodo vinogradnikom, ki so pridelali najboljše vino, podelili nagrade. Gostje pa, ki bodo takrat v gostilni, bodo zastonj dobili na mizo steklenico ali dve vina, in sicer onega, ki je bilo ocenjeno. Zato vabimo vse Tržačane in okoličane, da pridejo danes v Campore, kjer bodo i-meli redko priložnost popiti kozarec res dobrega domačega vina. Področje Miljskih hribov, in sicer od Starih Milj do Lazareta, je tipično vinogradniško področje, na katerem pridelajo letno kakih 3.000 hi vina. Letos ga je žal dosti manj, saj so izračunali, da znaša letošnji pridelek celo manj kot 1.500 hi. Toda po drugi strani pa je vino neprimerno boljše od lanskega, in to kar zadeva stopnjo alkohola kot tudi barvo in okus. Kvaliteta je torej neprimerno boljša od kvalitete lanskega pridelka in zato je domače vino tudi dražje kot je bilo lani. Sicer pa se večji vinogradniki usmerjajo že na vstekle-ničenje vin, ki imajo za to vse potrebne lastnosti. Malvazija, sauvignon, refošk, merlot in druga vina na pomlad pretočijo in jih potem ustekleničijo. Vino mora biti se' veda popolnoma zdravo, dobro šolano in zaradi tega je z njim dosti več dela kot z navadnim vinom, ki ga prodajajo v sodih. Jasno je, da se potem zviša tudi njegova cena, toda potrošnik rad da nekaj deset lir več za koza rec dobrega domačega, po katerem ne boli glava. Sicer pa kaj bi toliko govorili in pisali. Pridite danes v Campore in se pomenite sami z vinogradniki, ki bodo zbrani v Ljudskem domu. Ob kozarčku domačega boste lahko zvedeli za vse skrivnosti dobrega šolanja vin iz Miljskih hribov. konferenci sprejeti sledeči načrti: 1. Nakazati posojila tistim spolovinarjem, ki nameravajo kupiti zemljišča. Ta posojila bi morala biti po navodilih predsedstva konference enaka ceni kupljenega zemljišča; izplačilo v roku 40 let v enim odst. obresti. 2. Za začetno dotacijo nove posesti desetletno posojilo z enim odst. obresti. Socialno skrbstvo: 1. Prilagoditi bolezenski prispevek na poljedelske delavce in raztegniti zavarovanje na člane družine, ki ga sedaj še nimajo; raztegniti zavarovanje tudi na brezplačno dobavo zdravil; 2. raztegnitev zakona za družinske doklade tudi na neposredne obdelovalce, kmete-najemnike, kolone, spolovinarje in sodeležne družinske člane, in sicer za otroke do 14 let; 3. izboljšanja zaradi posledic nezgod na delu. Za prispevke je bilo predlagano sledeče: znižati dosedanji prispevek, ki ga mora neposredni obdelovalec plačevati za socialno zavarovanje na 50 odst. in ravno za tak odstotek znižati neposredne kmetijske prispevke. Celoten program, ki ga je prof. Campilli predstavil konferenci, zagovarja potrebo načelnega načrta tako za deželni kot državni razvoj kmetijstva, tudi v povezavi s strokovnimi ustanovami. Postavljeni so bili tudi predlogi za preureditev sedanjega ustroja ministrstva za femetijstvo, da bi se prilagodilo novim nalogam. Kmetijski ustroj: Najbolj učinkovito in donosno je tisto podjetje — je dejal prof. Campilli — kjer podjetnik sam vodi svojo posest in sledi celotnemu delovanju. Tej značilnosti odgovarjajo: družinske enote, ki se preživljajo z dohodki kmetijstva, predvsem neposredni obdelovalci in zakupniki, posesti, ki jih vodijo poljedelski delavci v skupnosti ali v soudeležbi in se napredno razvijajo (tecnica-mente progredite). Ne more pa se več upoštevati, ker ne odgovarja moderni kmetijski ureditvi, zastarela in fevdalna spolovinarska posest. In zato predlagajo: posredovati pospešitev postopka za razvoj spolovinarstva v neodvisno kmečko posest, ker spolovinarstvo ne spada več v moderni razvoj kmetijstva. Te bi bile v skrčeni obliki najnovejše zahteve sprejete na vsedržavni konferenci v Rimu in predložene vladi, da jih ta predstavi poslanski zbornici v odobritev. Dolgoletne borbe kmetov, spolovinarjev in poljedelskih delavcev — podprte od njihovih naprednih strokovnih organizacij — so imele širok odmev in obširno priznanje v resoluciji konference. Konferenca je pripoznala pravice kmetov - neposrednih obdelovalcev in je predstavila vladi v odobritev konkretne predloge, ki smo jih prej o-menili. Priznala je potrebo ureditve socialnega zavarovanja, ki zagotavlja poljedelcem o-skrbo in zavarovanje v isti obliki, kot ga uživajo delavci drugih strok. Predlagana in odobrena sta bila med drugim tudi družinska doklada in povišek pokojnine za kmete in spolovinarje. Važne spremembe je konferenca predložila vladi tudi v zadevi davkov, med temi tudi oprostitev davka na zemljišča in na kmetijske dohodke za neposredne obdelovalce in priznanje, da je dohodek kmeta dohodek njegovega dela in kot tak ne sme biti obdavčen. Državni prispevki v korist kmetijstva bodo morali bi- Smrt je spet globoko segla v naše vrste in nam ugrabila kar dva vaščana: 92 let starega Justa Škabarja in 82 let staro Marijo Daneu vd. Sosič. Pokojnik in pokojnica sta bila pravi kraški korenini, zavedna Slovenca, spoštovana in čislana daleč naokrog. V velikem Številu smo ju spremili na zadnji poti. Naj jima bo lahka domača zemlja, sorodnikom pa naše iskreno sožalje. Izrazom sola- Ctv°*ra(žniki in pokuševalci vin so zbrani okoli mize, na kateri Je nekaj vinskih vzor- j tja se pridružuje tudi ured "v- Pri ocenjevanju upoštevajo okus, vonj, barvo in po navadi so njihove ocene soglasne * ništvo našega lista. OPČINE ti odslej pripravljeni po vsedržavnem programu in preko deželnega načrta ter s sodelovanjem krajevnih u-stanov, in ne kot sedaj, ko o vsem odloča minister in njegovi funkcionarji. To bo velike važnosti tudi za naše področje, kjer bodo imeli kmetje pravico do svojih predstavnikov v omenjenih ustanovah. Vsa ta priznanja in predlog; konference za kmetij- stvo predstavljajo velik u-speh, ki so ga dosegli kmetje v Italiji po dolgih in težkih borbah. Zaključni sklepi vsedržavne konference za kmetijstvo in zagotovila vladnega predsednika ter odgovornih vladnih organov dajo upati, da se bodo v resoluciji vsebovane zahteve začele kmalu izvajati. MARIJ GRBEC KRIŽANKA Besede pomenijo: VODORAVNO: 1. mesto v Mezopotamiji od Tigrisu; 5. gora v Zasavju; 9. etnografski pojem; 14. okroglo oblikovana stena; 15. skrivenčen, nepravi lok; 16. mesto v Istri; 17. krajevni prislov; 18. mesto v Črni gori; 20. nekdanji vojak iiiltiliiiitminiimiiiiiiimiiiiiiiiiiilimimiimiiimiiiiiimiiiiliiiliiltiiliiiiimiiliimllliilimiiiuMtiiiiiniiliiniiilliiuiHiiuiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Kokošje leto se je začelo Kokošje leto se začne 1. novembra in traja do konca oktobra. Z novembrom prično namreč nesti jarčice, a stare kokoši ob istem času pogosto prenehajo. Zimski meseci nalagajo pe-rutninarju večjo skrb za kokoši kot poletni, ker so zaradi slabega vremena večkrat prisiljene ostati pod streho, v kurniku, in si torej same ne morejo poiskati hrane o-krog hiše. Kdor v tem času zanemari svoje živali, naj ne pričakuje, da mu bodo kaj prida nesle, kar je vsekakor ravno sedaj, ko so jajca dražja, važno. Zakaj pozimi kokoši znesejo manj jajc kot poleti? Pravzaprav je vzrokov več. Krajši dnevi, manj gibanja, a zlasti še nepravilna hrana. Ako opazujemo kokoši, ka. dar so na prostem, vidimo, da niso niti Za hip pri miru. Nenehno se gibljejo, brskajo, vedno kaj iščejo, tekajo in jedo. Pozimi pa marsikdaj vsega tega ni. Bodisi, da je vreme deževno, ali pa premrzlo, posebno pa še, kadar razsaja burja. In v takih dneh mora rejec nuditi kokošim čimveč tistega, kar potrebujejo. Kakšna mora torej biti krma, da bo prav? Predvsem mora perutndnar vedeti, kaj žival potrebuje in česa ji v vsakem obroku, ki ji ga daje, manjka. Kokoši potrebujejo toliko krme, da jim zadostuje za vzdrževanje telesne toplote, za gibanje, za obnavljanje perja, za tvorbo jajc itd. Kokošja krma ne sme biti torej enostranska in mora vsebovati beljakovino, škrob, zelenjavo, zadosti vode in pesek. Poleg tega morajo dobiti kokoši v hrani tudi rudninske snovi in vitamine. Beljakovine so za življenje vsakega živega bitja nujno potrebne. Zlasti živalske beljakovine, ki več zaležejo kot rastlinske. Škrob je v zrnju, krompirju, otrobih i. dr. Pesek je perutnini potreben zato, da ji olajša prebavljanje, a tudi za tvorbo jajc in za rast. Vsaka krma vsebuje poleg tega tudi maščobo, ki daje telesu toplbto. Rudninske snovi so pa potrebne za razvoj kosti, za tvorbo jajc in za zdravo življenje vobče. Zlasti apnenca je za kokoši v vsaki krmi premalo in ga je treba posebej dodajati. CEROVLJE Neradi se vračamo k zadevi naših poti, ki so razmeroma najslabše v naši občini, a nekateri pravijo, da našim potrebam odgovarjajo. Tako si najbrže razlaga tudi občina im tako bi rekli tudi mi, a ea čas pred nekaj desetletji, ne pa za danes, ko bo kmalu več motornih vozil kot ljudi. Podpišemo, kar smo čita-li v »Primorskem«, da namreč služijo naše (vse tržaške) poti in ceste bolj tujcem kot nam. Semkaj spadajo tudi naše poti, čeprav smo odmaknjeni od glavne prometne mreže. Le kar se tiče vaških poti smo delno na boljšem kot poprej, a dokler ne bodo temeljiteje popravljene in urejeni odvodni jarki, bodo izpostavljene posledicam nalivov. Na cesti proti Sesljanu je pokrajinska uprava asfaltira, la del cestišča pred našo šolo in uredila ovinek pred železniškim mostom. Tako je vožnja bolj gotova, seveda vedno le za previdne voznike. Z letošnjo letino smo — razen z vinsko — prilično zadovoljni; celo strniščni posevki niso kljub neprimerne, mu vremenu bili tako slabi; ajda je bila precej brstna. Ko čitamo v »Primorskem«, kako so ponekod delavni na prosvetnem področju, je naši mladini težko, da je pri nas v tem takšno mrtvilo. Koliko bi ona pridobila, če bi imela v svoji sredi nekoga, ki bi se za to zanimal! To bi bila naloga predvsem učiteljstva. Morala bi biti, a žal ni. Saj ni pri našem domačem učiteljstvu niti medsebojnega razumevanja, strpnosti in vzajemnosti, ni odnosov, kot jih nujno zahtevata pouk in vzgoja. Posledice so že preveč vidne in otipljive. Zelo želimo, da bi se te razmere čim,prej zboljšale, sicer bi bili prisiljeni ubrati drugo pot, saj nam ni vseeno, kako naši o-troci v šoli napredujejo. S Tl VAN Naš industrijski obrat (papirnica) je nasproti obratom, ki zaposlujejo vež tisoč in celo deset tisoče uslužbencev (Fiat, Pirelli i dr.) majhen, darskem in socialnem pogledu pomemben. Pravijo, da bo. do prihodnje leto zaposlili nad 500 ljudi. Po pogodbi je njegova uprava obvezana zaposliti predvsem delavce iz naše, nato iz ostalih tržaških občin. Je verjetno — kot gre glas že nekaj časa — da namera, va podjetje za del svojega delavstva zgraditi stanovanja, saj bi to ne bilo le v interesu njegovega delovnega osebja, ampak tudi samega podjetja. Vse mogoče se o tem že govori; kakšne in kje bodo stavbe, koliko stanovanj bo itd. Celo se sliši, da so že določili stavbni prostor. Te napovedi pa so preuranjene in jih je treba imeti za ugibanja. Nedvomno pa drži, da bo Stivan narastel in se- bo njegovo lice v doglednem času močno spremenilo. BOL JUNEC V noči od nedelje na ponedeljek je v Boljuncu po daljšem bolehanju umrla gospa Antonija Slavec. Pokojnica je bila zavedna slovenska žena blagega značaja. V Boljunec se je pred dolgimi leti priženila iz sosednjega Boršta. Vse svoje življenje je posvetila delu in skrbi za svojo družin# in domačijo in tudi svojim otrokom je znala vcepiti svojo poštenost, delavnost m narodno zavest, ki jih odlikuje. Kako je bila pokojnica v vasi prav zaradi svoje skromnosti in delavnosti cenjena in spoštovana, je najlepše pokazal njen pogreb, ki so se ga vaščani udeležili v velikem številu. Pogrebni obred je o-prauil domači župnik g. Zupančič, v perkvi in pred odprtim grobom na boljunškem pokopališču pa so domači pevci lepo zapeli presunljivi ža-lostmki, katerih akordi so v sozvofni harmoniji prepojili otožen jesenski dan. Naj bo pokojnici lahka domača zemlja, ki jo je tolikokrat prepojila s svojim znojem, užaloščenim sorodnikom pa naj bo v tolažbo zavest, da je odšla s tega sveta spoštovana in cenjena med vsemi, S kakšno' krmo bo rejec nudil kokošim vse te snovi? Za škrobnata krmila tudi pozimi ne bo posebnih težav, saj so ponekod edina, ki jih neuki rejci dajejo kokošim. To so zlasti žito, krompir, moka, otrobi in pod. Teže pa je dobiti pozimi krmo, ki vsebuje dovolj beljakovin, zlasti živalskih. V poletnih mesecih si kokoši že same preskrbijo te vrste hrano, ko požro precejšnje število raznih drobnih živalic okrog hiše, kot so kobilice, črvi, hrošči, deževniki in druga podob-Ra golazen. Pozimi pa vsega tega ni. Zato je potrebno, da vsebuje dnevna hrana najmanj 1/4 beljakovinastih krmil, a to so: oljne tropine, mleko (tudi posneto), kri, mesni odpadki, zdrobljene kosti, kvas. Tudi za zelenjavo ni pozimi prav lahko. Nadomestilo zanjo najdemo v posušeni detelji, lucerni v korenju in pesi. Dnevni obrok sestavimo torej tako, da vsebuje najmanj 1/4 beljakovinastih krmil, drugo pa naj bodo škrobnata. Pri tem pa ne smemo pozabiti na vitamine in rudninske snovi. Vitamin A pospešuje rast in povečuje nesnost. Zato ga mora biti v krmi obilo. Le pozimi takih krmil ni mnogo. Vsebuje ga: rumeno korenje, rumena koruza, detelja, lucerna, ribje olje. Za nesnost pa je posebno važen vitamin D. Mnogo ga je v ribjem olju, dn to je pozimi njega edini vir. Med rudninskimi snovmi je za kokoši najvažnejše apno. Pozimi jim ga dajemo posebej in sicer: zmleti apnenec, zidni omet, zdrobljene jajčne lupine. Pri pokladanju lupin pa moramo biti previdni in moramo zlasti paziti na to, da ne dajemo celih lupin, ker se kaj lahko kokoši navadijo na to, da začno kljuvati jajca. Dober dodatek v ta namen je tudi klajno apno. Poleg pravilno sestavljene krme pa mora ob tem letnem času perutninar nuditi svojim kokošim tudi prostor za brskanje in kopanje, svetlobo in skrbeti za snago. Za kopanje je treba pripraviti nizek, a precej širok lesen zaboj, v katerem je droben, suh pesek. Ker je pozimi dan krajši, ga je treba z lučjo umetno podaljšati. Ako bo rejec zavaroval kurnik pred mrazom in skrbel, da v njem ne bo prepiha, se more nadejati, da bo njegov trud z večjo nesnost-jo poplačan. DOLŠF.K Skoda (t € t a tf t a konjenik; 22. vremenski pojav; 24. talec, jamčevalec; 25. delo, opravilo; 26 reka v Srbiji; 27. oblika pomožnega glagola; 28. očiščen, osnažen; ;30. tekočinska merska enota; 32. sila, jakost; 34. znak za aluminij; 35. mesto v Istri; ;36. doraščajoči moški; 37. razmejitvena črta; 38. podjetje turistične industrije; 40. top; 42. žival iz rodu kopitarjev, ki živi v Ameriki in na Sumatri; 44. snovni delec; 45. suh. mršav, ki ga ni veliko; 46. jetniški paznik; 47. veznik; 48. razum; 50. majhna vodna žival; ;52. vremenski pojav; 54. prostorno oddaljen; 55. zadrga na vrvici; 56 samostanski pripadnik; 57 star predlog, ki pomeni toliko kakor s, z; 58. odprti obcestni odvodnik; 60. pristaniška naprava; 62. izmikavt; 64 rimsko število; 65. slovenski partizanski pesnik; 66. francoski skladatelj; 67. teža ambalaže; 68. visok po postavi; 70. časovna označba; 72. pristanišče v Grčiji; 74. ostrivec; 75 ustanova; 76. prehlad; 77. samo; 78.. potepuh, •počasnč, mečkač; 79. azijsko gorsko višavje 80. zdravilo proti malariji. NAVPIČNO: 1. svojilni zaimek; 2. reka v Sibiriji; 3. planinska ptica; 4. huda ustna kazen; 5. gostinsko podjetje; 6. pivo starih Slovanov; 7. hrupen smeh; 8. pravijo, da se o njem ne razpravlja — v oblačenju ga imenujemo modo; 9. neumen; 10. ploščinska merska enota; 11. področje, območje; 12. nepravi oče; 13. črn; 15. pogreb; 16. jezero pri Subotici; 17. časovni prislov; 19. listnato drevo;,21. neke barve; 23. starogrški pesnik; 24. letalec; 25. mesto v Istri; 26. lah-koatlet; 27. domišljavo se hvaleč; 29. oglašanje koz; 31. tetin mož; 33. večji kraj med Kočevjem in Reko; 35. turški državnik; 36. argument, pričevanje; 37. kraj pri Gorici; 39. drag kamen; 41. priprava za civilno sodno obravnavo; 43. moško ime; 45. pol, kurz; 46, srekov; 46. kmečka gospodinjska potrebščina; 49. sosed; 51, obmetavam s snegom; 53. siliciju podobna kemična prvina; 54. dohodek države; 55. plahutajoč, upogibajoč se; 56. moa-bitski bog; 57. tekmec; 59. podzemeljski delavec; 61. obrtnik; 63. skriven, znan le prizadetim; 65. spleteni prarheni; 68. zemeljsko bogastvo; 67. še. e-nako, takisto; 69. svetloba, svetilka; 71. strelno orožje; 73. del kroga; 73. predlog; 76. stavčna nikalnica; 77. vprašal-nica. REŠITEV KRIŽANKE IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE VODORAVNO: 1. pretipkavanje, 11. Florus, 17. roj, 18. sramota, 19. brisano, 20. ud, 21. stopala, 22, kriminal, 23. hlipati, 24. plazovi, 25 kro- nati. 26. Promina. 27. PT, 28. prividi, 29. prerija. 30. kri, 31. repati, 32. pridana, 33. klic, 34. Osaka, 35. srepeti, 36. proti, 37. sivi. 38. pleveli, 39. Priboj, 40. Ela. 41. broditi, 42. križaki, 43. ko, 44. kravata. 45. primesi, 46. pra- vila, 47. Krn -va, 49. ubraniti, 51. prat ii, 52. bo, 53. rosnica, 54 brinete, 55. noj, 56. arijka. 57. pretiravanje. NAVPIČNO: 1. Prus, 2. rod, 3. ej, 4. istinita, 5. propadi, 6. kapa ti, 7. Amati, 8. voli, 9. ata, 10. ta, 11. Frizi ja, 12. limona, 13. osiva, 14. rani. 15. Una, 16. solsticiji, 19. brami-m, 21. Slovaki, 22. klorati, 23. hripava, 24. predeli, 25. kresilo, 26. pripeta, 27. pritoki, 8. prosektura, 29. previta, 30. klobasa, 32. predali, 33. kri- ževi, 35. slovita, 36. Primožev, 38. pravica, 39. prijeta, 41, Branik, 42. krater, 44. Kranj, 45. prani, 46. prsi, 47. krit, 48. koje, 50. bor, 51. pre, 52 boj. 64. br. 55. NN. iiiiimiiiiiimiiilililiiiiiimiMiiiiiuiiiii mu ZLATA POROKA Včeraj sta slavila v Rocolu zlato poroko Jušta Gerdol in Jože Gerdol, po domače «Ce-brovec«. Slavljenca sta zavedna Slovenca ,ki sta v tem duhu vzgojila svojih pet otrok. Poročila sta se 11. novembra 1911 na Katinari. Mož je po poklicu kmet ter se ukvarja tudi z vrtnarijo. Dolgo let je vozii svoje pridelke v mesto in s tem vzdrževal svojo družino. Bil je tudi več let odbornik pogrebnega društva v Rocolu, v mladih letih pa je pomagal očetu pri delu v kamnolomu ter je vozil v mesto ka- menje, s katerim so gradili več stavb. Zena Jušta je bila možu vedno ob strani ter si je prevzela skrb za družino, ko je bil mož med prvo svetovno vojno poklican k vojakom. Tako sta skupno delala, trpela in se veselila. V drugi svetovni vojni so jima nacisti odpeljali tri sinove v Nemčijo, od koder so se na srečo vrnili. Danes bosta slavljenca praznovala to važno obletnico v družbi svojih dragih, ki jima kličejo še na mnoga leta. Čestitkam se pridružujeta tudi uredništvo in uprava nPrimor-skega dnevnika)). a za naše razm“re v gospo- ki so jo poznali. Karakteristike: kub. motorja 11)119, pora ba bencina 7 I za 10(1 km, brzina 125 km h, cena 095.110(1 lir plus i.G. E,- AVTOEMPOKIO Trst, Ul. T. Luciani 6 - Tel. 72-233 (ilastnik Igino Gociancioh) ^autopnik in nadomestni deli: VAŽNO: za kupce do 31. decembra letos stroški I.G.E. in imatrikolacija ua račun podjetja! * 4 PriOTsETOmSk _ 6 — 12. novembra 1961 Vreme včeraj: najvišja tempera, tura 17 5, najnižja 12.8, ob 19. u-m 13.2; zračni tlak 1004.2 stalen, veter 4 km severovzhodnik, vlage 73 odst., padavine 2.9 mm, nebo pooblačeno, morje skoraj mirno, temp. morja 16.4 stopinje. Tržaški cf n e v 11 i Danes, NEDELJA, 12. novembr* Emil Sonce vzide ob 7.00 in zatone <» 16.38. Dolžina dneva 9.38. Lun« vzide ob 10.47 in zatone ob Jutri, PONEDELJEK, 13. 10V. Stanislav Uspela enotna stavka slovenskih šolnikov Včeraj so v Trstu stavkali skoro vsi državni uslužbenci Včeraj je enotno stavkalo vse učno osebje na slovenskih osnovnih šolah, medtem ko je na slovenskih srednjih šolah stavkalo (podobno kot na italijanskih zavodih) samo upravno in strežno osebje. Stavka je v celoti uspela. čeprav je stavka slovenskih šolnikov povezana s sindikalnim gibanjem vseh državnih uslužbencev, pa obstaja pri tem bistvena razlika, saj imajo slovenski šolniki še druga nerešena vprašanja. Kot smo že obširno poročali, zahteva sindikat slovenske šole izplačilo odpravnine vsem nameščencem slovenskih šol, ki so službovali pod bivšo ZVU; sprostitev fonda za socialne dajatve in ureditev socialnega zavarovanja od leta 1945 do 1954. Vse te zahteve so povsem upravičene in se godi prizadetim resna krivica, ker vsa ta vprašanja do sedaj odgovorne oblasti še niso uredile Včeraj so enotno stavkali tudi državni uradniki vseh najrazličnejših državnih ustanov in so bili med drugim prazni uradi ANAS, finance, nadzor-ništva za motorizacijo, univerze, urada za neposredne davke. pošte itd. Državni uslužbenci so se ob 10.30 zbrali v kinu Arcobale-no. kjer so razpravljali o zahtevah in odobrili resolucijo, s katero pooblaščajo koordinacijski odbor, da še nadalje vodi ostro sindikalno akcijo in proglasi, če bo potrebno, tudi stavko na nedoločeni čas. Izjava tržaške PSI o 22. kongresu KPSZ Tržaška federacija PSI je izdala izjavo o 22. kongresu KP SZ, v kateri pravi med drugim, da so se na kongresu omejili na obsodbo napak stalinističnega vodilnega razreda, oziroma vsaj tistega njegovega dela, ki se ni prilagodil novemu političnemu toku. Način te obsodbe pa nas pušča v dvomu. Z njo ni bilo pojasnjeno bistvo stalinizma, kakor tudi niso bili pojasnjeni pogoji, ki so ga omogočili. Poudarjena in podrobna obsodba zločinov in krutosti stalinistične dobe teria zaključke, ki se tičejo samega sistema, narave partije in države; vse pa kaže, da ni zna- la KP potegniti teh zaključkov. Toda socialisti vidijo v tem potrebo, da se ne smatra socializem le kot gospodarski in proizvajalni sistem, ki se postavlja proti kapitalizmu, marveč kot splošno pojmovanje življenja, ki za-dobiva vrednost iz popolnega jamstva individualnih pravic in svoboščin in demokratičnega življenja množic. Kongres kaže tudi na potrebo po poglobitvi sistema socialistične demokracije ter po kritiki, ki mora izkoristiti sovjetske izkušnje. Pravilna politična linija, kot je tista, ki jo predlaga sedanja vodilna skupina v ZSSR, mora sloneti na demokratizaciji ustanov in metod ter sistema, v katerega okviru se giblje ruska družba, sicer se bo ta politična linija izrodila. rio, ki mu je poklonil publikacijo, v kateri so zbrana vsa poročila, diskusije itd. zaseda, nja «industrije in pomorskih prevozov na Jadranu«, ki je bilo 19. in 20. maja letos. Isto publikacijo so poklonili tudi predsedniku vlade Fanfaniju im vladnemu generalnemu komisarju dr. Mazzi, Publikacija šteje več kot 300 strani. Zupan dr. Franzil je čestital dr. Dorii k publikaciji Odobritev sklepov krajevnih ustanov Pokrajinski odbor je odobril vrsto upravnih sklepov krajevnih ustanov. Ti sklepi se tičejo predvsem nekaterih nastavitev osebja, izrednih podpor osebju itd. Za tržaško občino so nadalje odobrili sklep o plačilu najemnine za stanovanjske izgnance iz nevarnih hiš za 999.970 lir, za nabrežinsko občino pa dva sklepa o odstopitvi jusarske-ga zemljišča ustanovi ANAS. Odbor trg. zbornice odobrava pobudo za velesejem Alpe-Adrija Na včerajšnji seji odbora trgovinske zbornice sta predsednik dr. Caidassi in dr. Vat-ta poročala o pobudi ljubljanske trgovinske zbornice za aLpski velesejem ki naj bi ga prirejali v Ljubljani v sporazumu z avstrijskimi in italijanskimi trgovinskimi zbornicami obmejnih pokrajin. Sporazum med Jugoslovani in Avstrijci so skoraj že dosegli, sedaj pa se razgovarjajo s trgovinskima zbornicama iz Vidma in Gorice, da bi pristali na pobudo na deželni ravni. Odbor je odobril pobu-do in priporočil, naj se vse marljivo pripravi, saj bo od uspeha odvisen razvoj izmenjav na tem področju. Odbor se je nato dolgo zadržal na vprašanjih dela v pristanišču. Na izjave trgovcev in industrijcev je obširno odgovoril dr. Novelli. Prof. Florit je poročal o svojih stikih v Rimu glede malih industrijskih podjetij. Sestal se je tudi s podtajnikom predsedstva Delle Favejem, ki je seznanil prof. Elorita z raznimi zadevami, ki se tičejo male industrije. Na sestanku so sklenili, da se bodo ponovno sestali, preden pojde ves odbor k dr. Mazzi. Zanimiva publikacija Zupan dr. Franzil je sprejel na županstvu predsednika Združenja industrijcev dr. Do- iiiiiiiiiiiiiiiiiiimitiiiiiiiMiiniiiiiiimiiiiiiiiuuuiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiitiiiiiiiimiiiniiiiiiiiniiiiiiiminiiniiiiiiiiimiimiiiiiimiiin Slabo vreme preganja martinovanje na Proseku Včeraj ni bilo zato Jih danes p Gostilničarji so se dobro založili, da bodo lahko vsem postregli z domačimi klobasami in domačim vinom - Prašički so letos zelo dragi V zgodnjih jutranjih urah včerajšnjega dne je Prosek začel zgubljati svoje vsakdanje lice. V vas so začeli prihajati Furlani, ki so pripeljali na sejem prašiče in kot o-bičajno so tudi letos zasedli prostor blizu Dolenčeve gostilne. V središču vtisi pa so se utaborili kramarji, veselični prostor za Luxovo gostilno pa je že tako dlje časa na razpolago mladini. In ko so v prvih dopoldanskih urah začeli v vas prihajati ljudje, ki jih tradicija veže na proseško martinovanje, so kramarji že na ves glas ponujali svoje blago. Poleg običajnih igrač in sladkarij so ponujali tudi oblačila in obutev, košare in lonce, bakrene kotle in še toliko drugih predmetov, ki jih potrebuje zlasti kmečka hiša. Mnogo bolj živo pa je bilo za Dolenčevo gostilno, kjer so se med cviljenje prašičkov mešali glasovi furlanskih trgovcev. Toda naši domači ljudje niso bili nič kaj zadovoljni, saj so bile cene prašičkov letos zelo visoke in tako je mnogo ljudi, ki so prišli na Prosek samo zaradi tega, da bi kupili prašička, čakalo popoldneva — v upanju, da bo cena padla. To se j§ tudi zgodilo, a le za malenkost. Sicer pa; prašička je treba kupiti, pa naj bo cena nizka ali visoka. Marsikdo pa je imel namen kupiti par ali celo več prašičkov, ki bi jih Ob letu zaklali in potem prodali pršute in klobase. In prav zaradi visokih cen so se po- Izpred kazenskega sodišča Deklica našla pri sosedih Ključ lastnega stanovanja To odkritje je spravilo sosedovega sina na zatožno klop pod obtožbo, da je zakrivil vrsto tatvin Dva 22-letna mladeniča sta se morala zagovarjati včeraj pred sodniki kazenskega sodišča, ki mu predseduje dr. Boschini, zaradi vrste tatvin, ki sta jih zagrešila 1958. in 1959. leta. Na zatožno klop ]e sedel pravzaprav samo eden izmed mladeničev, in sicer Sergio Bencich z Reške ceste 28, kajti njegovega prijatelja, Guerrina Cordello iz _ Ulice Sporcavilla 3 (pazneje je stanoval v Ul. Fortino 3, kjer pa ga tudi niso našli, ker so stavbo med tem podrli), niso mogli zaslišati. Prekrški, ki sta jih zagrešila Bencich in Cordella, so prišli na dan čisto slučajno. Nekega dne je 48-letna Renati Furlan z Reške ceste 28 iskala v omari svoje spalnice krpe za brisanje posode. Nenadoma je opazila, da ji je zmanjkala ena krpa, kakor tudi nekaj drugega perila in blaga. Vsa zadeva se Ji je zdela zelo sumljiva ter je zato vprašala svojo 13-letno hčerko Sonjo, če ni morda tudi njej izginila zlata verižica Hčerka je preiskala vse kotičke v hiši ter ugotovila, da je verižica res izginila. Nekaj dni pozneje je Sonja r 'i PRIMORSKI DNEVNIKI UREDNIŠTVO TRST-UL. MONTECCHI 6-11. TELEFON 93-808 IN 94-638 Poštni predal 559 PODRUŽNICA GORICA Ulica S. Pellico l-II, — Tel. 33-82 UPRAVA TRST — UL. SV. FRANČIŠKA št. 20 — Tel. št. 37-338 NAROČNINA Mesečna 650 lir — Vnaprej: četrtletna 1800 lir, polletna 3500 lir, celoletna 6400 lir — FLRJ: v t dnu 20 din, me. sečno 420 din — Nedeljska: posamezna 40 din, letno 1920 din, polletno 960 din, četrtletno 400 din — Poštni tekoči račun: Založništvo trža- škega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: AD1T, DZS, Ljub. ljana, Stritarieva ulica 3-1, tel 21-982 tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 600-14/3-375 OGLASI Cene oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgov, skl 80, flnančno-upravtu 120, osmrtnice 90 Ur. — Mali oglasi 3j Ur beseda. — Vsi oglasi se naročajo pri upravi Odgovorni urednik STANISLAV RENKO Izdaja in tiska ZTT, Trst V._______________________________J šla v sosedno stanovanje k neki svoji prijateljici, in sicer v stanovanje Bencicheve matere. Med razgovorom s prijateljico, je Sonja opazila na mizi ključ, na katerega je bila pritrjena kovinska ploščica s številko 18. *Oh, to pa je ključ našega stanovanja«, je dejala Sonja. Prijateljica je trdila, da je to nemogoče. Sonja pa ga je zgrabila ter odhitela pred vrata svojega stanovanja. Vtaknila je ključ v ključavnico ter ga obrnila. Ključ je brezhibno odpiral in zapiral ključavnico. Deklica je povedala svoji materi, kaj se ji je pripetilo. Furlanova se ni obotavljala ter je prijavila zadevo komisariatu javne varnosti pri Sv. Soboti. Tako se je Sergio Bencich znašel v precepu. Vendar pa ni hotel priznati, da je kdajkoli kaj ukradel v Furlani-nem stanovanju. Priznal pa je, da je svoj čas ukradel nekaj predmetov, ki so bili list neke Jolande Martinelli iz Ul. Sottoripa 8. Bilo ie v novembru 1959. Bencich se je bil pogodil z Martinellijevo, da ji bo prinašal iz trgovine razne vsakdanje potrebščine. Ker pa se je dogajalo, da večkrat ženske ni bilo doma, mu je ta pozneje izročila ključ za vstop v stanovanje. Mladenič je izkoristil to priložnost ter si je dal napraviti pri nekem kleparju nov ključ. Tega se je potem nekega dne poslužil, šel v Martinellino stanovanje, kjer je ukradel radijski sprejemnik, 1 steklenico likerja ter 1 zavojček cigaret. Marti-nellijeva ie kmalu opazila, da jo je obiskal tat. Začela je sumiti, da je morda tatvino zagrešil prav Bencich. Prijela ga je in mladenič je priznal svoj prekršek. Sporazumel pa se je z žensko, da ji bo plačal odškodnino 12.000 lir, kar je pozneje tudi storil. Zato ga Martinellijeva ni niti prijavila policijskim oblastem. Vse to je Bencich povedal na zaslišanju policijskim a-gentom. Tile so se začeli zanimati za mladeničevo druščino, ter so ugotovili, da se je večkrat družil s Cordello. Prijeli so še tega ter ga strogo zaslišali. Tako se je zgodi della je trdil, da je zagrešil vse tatvine na Bencichevo pri-govarjenje. Na včerajšnji razpravi je Bencich uporno trdil, da ni zagrešil skupaj s Cordello nobene tatvine. Priznal je edino tatvino v škodo omenjene Martinellijeve. Na koncu svojega obtožilne-g_ govora je javni tožilec zahteval za oba mladeniča zelo ostre kazni: 2 leti in dva meseca zapora ter 30.000 lir globe za Bencicha; za Corriel-lc pa je zahteval 10 mesecev zapora in 24.000 lir globe. Sodniki pa so obsodili Bencicha na 11 mesecev in 10 dni zapora ter 9.000 lir globe, a Cordello na 4 mesece in 10 dni zapora ter 5.000 lir globe. * * # Pred istim sodiščem se je moral zagovarjati tudi 32-let-ni Mario Bembi iz Ul. Vecel-lio 8, ki je sedaj priprt v Vidmu zaradi nekega drugega prekrška. Bembija, ki ie razpravi prisostvoval, so obtožili, da je v noči od 14. na 15. junija lani, ukradel nekemu Giovanniju Zambonu 0.500 lir in žepni nožiček, ki je bil vreden 180 lir. Ta tatvina se je zgodila v zelo zagonetnih okoliščinah. Giovanni Zambon je bival tedaj v eni izmed mnogih lesenjač, ki so jih zgradili za zidarje v Ul. D’Alviano. Tiste noči je neki delavec zbudil Zambona s trkanjem na vrata. Zamoon je hotel odpret' vrata, toda ta so bila zaklenjena z zunanje strani. Delavec, ki ga je zbudil in odklenil vrata, mu je povedal, da so opazili nekega moškega, ki je kolovratil okoli lesenjač. Opazili so ga, ko je odprl vrata neke lesenjače, a jih ie takoj zaprl. Neki delavec, ki ga je opazil, ga je hotel zasledovati, toda ni mogel takoj iz spalnice, ker so bila vrata zaklenjena. Stekel je za njim, potem ko je skočil skozi okno. Zdi se, da je neznanec pomolil nos v notranjost več lesenjač ter potem zaklenil vrata, da ne bi mogli delavci iz njih. Kljub temu pa se je nekemu delavcu posrečilo, da je neznanca nekoliko natančneje pogledal. Zdelo se mu ie, da je šlo za nekega *Maria», ki tem premislili in kupili le prašička ali dva za domačo potrebo. Seveda na splošno žalost Furlanov, ki pravijo, da tako slabih kupčij že dolgo let niso sklepali. Letošnje martinovanje na Proseku je več ali manj vse razočaralo. Dopoldne je prišlo v vas le malo ljudi nekaj več življenja je bilo v popoldanskih urah in šele zve. čer je vas oživela. Morda je bilo temu krivo slabo vreme ali pa še bolj dejstvo, da je danes nedelja in je marsikdo planiral izlet na Prosek prav za današnji dan. No, kljub temu pa le ni bilo tako slabo. Kot običajno so se gostilničarji dobro založili z vsemi dobrotami, ki jih mo-ra imeti vsaka spoštovana gostilna: domače klobase s kislim zeljem, štruklje in seveda dobro domačo kapljico. Ta je letos izredno dobra, tako da jo vsi hvalijo. Tudi jedača je šla dobro v promet, zlasti še v večernih urah, ko so bile vse proseške gostilne polne -gostov. Obe vaški osmici sta bili polni ljubiteljev dobre domače kapljice, ki pa je tudi zlezla v glavo in kolena. Posledica je bila, da se je ustvarilo dobro razpoloženje, ki je prihajalo do izraza zlasti pri improviziranih pevskih zborih, če pa se je kdo nehote zapletel, mu tega ni nihče zameril. Zvečer je bil v dvorani Društvene gostilne na Konto-velu »Martinov ples«, ki je privabil zlasti mladino, Se dolgo čez polnoč so se vrteli pari po prostorni dvorani, saj danes ni bilo treba na delo in za spanje je časa dovolj. Martinovanje je sedaj za nami, a le koledarsko. Danes bo na Proseku nedvomno mnogo živahneje kot je bilo včeraj in domači gostilničarji se tega zavedajo. Ko smo se pri njih nekoliko pozanimali, če bodo lahko postregli vsem gostom, ki bodo prišli danes na Prosek, so nam odgovorili, da je jedače in pijače na pretek in zato jamčijo, da bo vsakdo po želji postrežen. Na svidenje na Proseku, torej 1 Slovenska prosvetna zveza v Trstu in Zveza slovenskih prosvetnih društev v Gorici imata občni zbor združitve obeh zvez v nedeljo 19. no-vembra 1961 v prosvetni dvorani v Gorici, Korzo Verdi št. 13. V «Verdiju» začetek sezone Mascagni - MASKE Na včerajšnji otvoritveni predstavi operne sezone v gledališču «Verdi)> je pred nami zopet zaživel Pietro Mascagni, in sicer s svojo komedijo «Ma-ske». Bilo je, kakor da bi gledali commedio dell’arte, samo da osebe — maske — pojejo. Pred šestdesetimi leti pa je Mascagni hotel prav to, da bi se v gledališče, tudi v opero, vrnilo nekoliko smeha. Posebno mu to ni uspelo, saj po prvih uspehih in neuspehih opere trideset let ni bilo iz arhivov, pa tudi tedaj jih ni za vedno zapustila. Gledališče «Verdi» skoraj vsako sezono »izkoplje« kako staro ali pozabljeno opero, ki gre potem v sezoni tudi v druga gledališča. Od časa do časa prikazati dela iz zgodovine domače operne tvornosti ne more biti načelno zgrešeno, ne vemo pa, če je bila izbira najboljša prav za otvoritveno predstavo. Mascagnijeva glasba se lepo posluša tudi v tem delu — mogoče še raje sam orkester kot pa s petjem. Med pevci sta bolj zadovoljili Cesy Brog-gini (Rosaura) in Elena Riz-zieri (Colombina) kot pa moški. Po tem, kar smo včeraj slišali, ne bi mogli reči, da ima tenorist Ferrando Ferrari (Florindo) lep glas. Ze zaradi značaja vlog niso mogli kaj posebnega pokazati še ostali: Antonio Cassinelli (Pantalo-ne), Michele Casato (notar), Amedeo Berdini (Brighella), Giampiero Malaspina (Spaven-to), Sergio Tedesco (Harlekin) in Afro Poli (Tartaglia)_ Priznanje velja zboru (zborovodja Gianni Lazzari) in orkestru. Nič nad povprečjem balet (koreograf Carlo Farabo-ni) s prvima plesalcema Sandro Vanni in Alfredom Koll-nerjem. Režiser si je zadal nalogo postaviti na oder commedio dell’arte; v začetku je tudi sam nastopil kot imprezarij. Modernejšo pot je ubral scenograf Gianrico Becher. Ne lahko dirigentsko nalogo je opravil Bruno Bartoletti v splošnem dobro, čeprav mu ni vedno uspevalo voditi točno po istih tirnicah orkester ter dogajanje na odru. Gledališče je bilo dobro zasedeno. Kot je navada ob takih priložnostih, so se predstave udeležili tudi predstavniki lokalnih oblasti ter člani konzularnega zbora. Devinsko-nabrežinska občina proglašena za turistično področje Obalni predel devinsko-na-brežinske občine je proglašen za turistično, letoviščarsko in zdraviliško področje. Ta ukrep so sprejeli na sestanku tretje sekcije osrednjega sveta za turizem, ki mu je predsedoval podtajnik Semeraro. U-krep, ki so ga že dolgo zahtevali, bo zelo važen za turistični razvoj tega področja. Sedaj bodo morali ustanoviti avtonomno turistično in letoviščarsko ustanovo, ki bo imela pravico do znalnega dela dohodkov od davka na turistični promet. Jesenski popis delovne sile Od 12. do 18. novembra bodo izvedli jesenski popis delovne sile z anketo (metodo vzorcev). Namen popisa je, proučiti delovno tržišče in vzroke brezposelnosti. V tem času bodo v naši občini izprašali 516 družin, ki jih bodo izžrebali iz seznamov matičnega urada na podlagi kriterija, ki ga je določil osrednji inštitut za statistiko. Statistični oddelek občine izraža upanje, da pojdejo družine ,ki jih bodo izprašali, u-radnikom na roko, tako da lahko čimprej zberejo potrebne podatke za proučevanje življenjskih razmer. Hudo se je pobila pri padcu v spalnici Včeraj popoldne, in sicer ne. kaj čez 17. uro, so pripeljali v splošno bolnišnico 74-letno lo, da je Cordella izpovedal I je še nekaj mesecev prej de- marsikaj, kar je bil baje Bencich zamolčal. Med drugim je takoj priznal, da je 1958 ukradel na Opčinah žensko kolo. Skupaj z Bencichem pa je zagrešil vrsto tatvin: moško uro, ki sta jo našla v nesem avtu »Fiat 600*, moško kolo v veži nekega poslopja v Drevoredu XX. septembra, moški dežni plašč, ki sta ga našla v nekem avtu znamke *Lan-cia-Aprilia* ter več raznega blaaa v trgovini UP1M. Cor- lal na gradbišču. Poleg tega so v bližini gradbišča našli par čevljev. Na podlagi opisa s" policijski organi prijeli Bembija ter ga zaslišali. Ta pa se je branil priznati svojo krivdo. Rekel je, da so sicer čevlji njegovi, da pa jih je bil pustil na gradbišču tedaj, ko je še delal. Kljub zagovoru so ga sodniki spoznali za krivega ter ga obsodili na 1 leto zapora in 12.000 lir globe. Mraz? Dež? Dežne in plašče TRST - Corso Italia 25 OBLEKE, SUKNJE IN DEŽNE PLAŠČE ZA GOSPODE, GOSPE IN OTROKE Josipino Čehovin por. Polacco iz Ul. Conti 40. Priletno žensko so sprejeli na nevrološki oddelek s pridržano prognozo zaradi nevarnega udarca na glavi, Čehovinovo so pripeljali v bolnišnico z rešilnim avtom RK. a spremljaj jo je njen sin Egidio Polacco, star 40 let iz Ul. Mateotti 41. Ta je povedal, da se je njegova mati pobila v svojem stanovanju že 6. t. m. Okoli 10. ure omenjenega dne je padla v spalnici, verjetno zato ker jj je postalo slabo. Pri padcu je udarila z glavo ob podboj na vratih. t MALI OGLASI J URADNICA, izvežbana v pisanju na stroj, se išče. Ponudbe z vsemi podatka na upravo Primorskega dnevnika. Ul. sv. Frančiška 20-1II. ANGLEŠKI, NEMŠKI jezik, slovstvo, trgovsko dopisovanje, prvovrsten poznavalec daje lekcije v Trstu in v Slovenskem Primorju, razlaga slovenščino in italijanščino. Pisati na upravo lista, Ul. sv. Frančiška 20. PRI MAGAZZINU FELICE, Trst, Ul. Carducci 41, DOBITE^ ženske, moške in otroške dežne plašče, bunde, hlače, jopiče in srajce najboljših vrst in znamk po najnižjih cenah. 21-LETNA z imovino, govori 5 jezikov, zaposlena kot tolmač, išče primernega poznanja s Tržačanom zaradi možitve. Pisati na upravo lista. VDOVA z malim premoženjem želi znanja s tržaškim vdovcem zaradi možitve. Pisati na upravo lista. Čitajte in širite PRIMORSKI DNEVNIK VAJENCA sprejme v službo trgovina jestvin Prelog, Ul. Moli-no a vento št. 1, telefon 91185. BRUSINI CARLO, Trst Ul. Bat-tisti 20, prodala gospodinjske električne predmete — štedilnike na drva, premog, plin, elektriko — trajno goreče peči na premog In kerosene ter na pltn In elektriko. Olajšave pri plačilu. Postrežba plina na dom. — Telefon 29-041. VESPAGENZIA — tel. 28-940 — na obroke od 6090 lir za «gran šport«, Trst, via S. Francesco 44. VESPAGENZIA — obroki od 5160 P- za 150-kub. vozila s štirimi prestavami. VESPAGENZIA — obroki od 4500 lir za 125-kub. vozila. Velika Izbira vesp. motociklov In rabljenih motornih tovornikov. Poskrbimo tudi za vse listine za izvoz. SINGER enostavni poglobljtvi skoro novi od 10.000 lir dalje. Novi »DIAMANT« enostavni in avtomatični zig-zag, nizke cene z garancijo. Izbira opreme za šivalne stroje. COSULLI, via Manzoni št. 4 — trgovina tel. 96-925. PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICO ! Slovensko gledališče v Trstu Zaradi obolelosti v ansamblu odpade današnja predstava HAMLETA k ije bila napovedana v dvorani na stadionu «Prvi maj«. V soboto, 18. nov. ob 21. uri v Avditoriju v Trstu KRSTNA PREDSTAVA Josip Tavčar ZEH PRED SMRTJO Drama v treh dejanjih Režiser — Adrijan Rustja Scenograf — Jože Cesar Nastopajo: Ivan - Jožko Lukeš, Angela - Zlata Rodoškova, Irena - Nora Jankovič, Valter -Stane Starešinič, Boris -• Julij Guštin, Marjetica - Miranda Caharija, Ciril - Edvard Mar-tinuzzi, natakar - Danilo Turk. Tonski efekti — Edvard Martinuzzi REPRIZA — v nedeljo, 19. nov. ob 17. uri v Avditoriju v Trstu Predprodaja vstopnic od petka dalje, 17. t. m. v Tržaški knjigarni Ul. sv. Frančiška 20, tel. 61-792, ter eno uro pred pričetkom predstav v baru Moscolin (vis-a-vis Avditorija) torek, 21. t. m. ob 20.30 kino dvorani v Skednju ponovitev Josip Tavčar ZEH PRED SMRTJO KAZhA OH VUKIH,A OBČNI ZBOR SPDT Redni občni zbor SPDT se bo vršil v petek dne 17. novembra t.l. ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani v Ul. Geppa 9. # * # Prosvetno društvo Barkovlje • Društveni odbor obvešča starše, ki so vpisali svoje otroke v baletno šolo. da se bodo redne vaje začele v četrtek 16. novembra. ooooooooooooooocooo Glasbena Matica v Trstu milili SPOROČA. DA JE KONCERT MLADINSKEGA PEVSKEGA ZBORA IZ SEŽANE zaradi tehničnih ovir odložen 000000050 -ococo [ LJUDSKA PROSVETA j Prosvetno društvo Barkovlje - V četrtek 16. novembra ko imela dr. Sonja Mašera v društvenih prostorih v Ulici Cerreto 12 predavanje o otroških boleznih. Ker je predavanje zelo zanimivo in vedno aktualno vabimo k številni udeležbi. Začetek ob 20.30. Odbor # # # Tržaški filatelistični klub »L. Košir« Danes dne 12. t.m. bo v prostorih kluba, Ul. Montecchi 6 (Sv Jakob), redni sestanek od 10. do 12. ure. KINO SKEDENJ predvaja danes 12. t. m. z začetkom ob 14. uri film: «SVET SUZIE WONG» [ DAKOTI IN ■•KISPKVKI * .......................... V počastitev spomina pok. Pepeta Sammontlja daruje družina Schwamberger 2000 lir za Dijaško Matico. Ob obletnici naše drage Ivice darujeta družini Škerl j-Sancin 2000 lir za Dijaško Matico. KINO «R0SANDRA» V BOLJUNCU predvaja danes 12. t. m. ob 17. uri Lux film: VELIKI CIRKUS (II grande circo) Igrajo: VIKTOR MATURE, RONDA FLEMING in PETER LORRE K i im oZD Nazionale 13.00 «Kralj kralje«' Supertechnirama. Techmco Cena 500 lir. Fenice 14.00 »Ada Dallas«. Me- troiolor. Susan Hayword, Dean Mariin. ExceIsior 14.00 «Dvom». Cooper, Deborah Kerr. rttvr vedano mladini. Grattacielo 14.30 »Neb^*1"' Brigitte Bardot. Prepovedan« mladini. Arcobaleuo 13.30 »Pepe«, J1* mancolor. Kirn Novak, * Sinatra, Tony Ourtis. .j Supercinema 14.00 »Svet P° . št. 2». Prepovedano m*aT“ch! Alabarda 14.C0 »Mongoli«. * mcolcor. Jack Palance, A Ekcerg Aurora 14.00 ((Jezdila s*2 paj“- M- Cri-tallo 15.00 »Levji dah«. nato Salvatori, Carla Gra Garibaldi 16.30 ((Prekrasna žela« Technicolor. Robert tchurn, Julie London. ^ Capitol 15.00 «Topli veter«. ■ nicolor. Claudette Colber • ^ Impero 14.00 »Ljubezenska ^ denost«. Prepovedano h“ j.)e. Italia 14.00 »Kneginja °f. tlls, ves« Technicolor. Jeza M Marina Vlady. Zadnji -.31, Massimo 14.00 »Gospodar s Technicolor. Vincente Prl j,, Moderno 14 00 «Plaža P°že|;^nJi Prepovedano miadiffli. dan- u nkro* Astoria 14.30 «V 80 dneh « sveta«. Technicolor. Astra 14.30 ((Antinea, U110 p< kopanega mesta«. -oj Vittorio Veneto 14.30 «Strasiv-soncem«. Technicolor. ^ Ideale 14.00 »Vsi nori na v bi«. Technicolor. Brigit' Marconi 14.00 «Resnica». “ di-te Bardot. Prepovedano Abbazia 14.00 ((Lokostrelci R[_ Sr.envooda« Technicolo ■ charg Greene. . g. Odeon 14.00 ((Mestni policaj«-berto Sordi, Nadia Skedenj 14.00 «Svet Suzie Ternnicolor. Williani 11 Prepovedano mladini. KIN0PR0SEK-1(0N]0W predvaja danes 12. *• ®' ob 16. un Univers«1 barvni film: PRINC TAJ (II principe ladro) Igra TONY CURTIS htiio na predvaja danes 12. t. m. z začetkom ob 15. uri Titanus barvni filmi AVAGARDNER-DIRKBOGARD KADARKOLI se vam zdi in ne samo v začetku meseca se lahko naročite na PRIMORSKI DNEVNIK Dovoli, da telefonirate na štev. 37338, ali, da izročite vaš naslov našemu raznašalcu. 'Mm * y *y • ” • •> ‘ ‘ ' ‘ ' ^ v « ‘ L "L EPA NE VES TA» (LA SPOSA BELLA) V ponedeljek, 13. t. m. ob 18. urj ponovitev filma tt LEPA NEVESTA » iiiiiiiiiimiiiiiiiimiiiiiiimiiiMiiiiiiiaiimiiiiiiuiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiimiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiimmiiiiiimiiiiiimiiiiiiiiiiiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Dne 11. novembra 1961 se je v Trstu rodilo 10 otrok, umrlo pa je 16 oseb. Od 5. do 11. novembra 1961 je bilo 59 porok. OD VČERAJ DO DANES LEKAHNE ODPRTE dA SO: ^84-i(-.na^ France- Lisi, uradn.k Antonio Doria in 1 L-egisa 5 °'5 17'45 so pripeljali fe /JrUraki oddelek 55-let-1)! Go' aVca Carla Carl>ia iz ..Iv , ?a. se.je Carl; pobil po liti. ve*u čela in po lev; lič- hM. * n rt 1 >-» 1 X M ; —_ . — - -i 1 - -..I« SO piipcijo, ha Urskl oddelek 55-let-1,1 Go^V"a Cazla Carlija i; Jesreeil21 5. ki se je bil po- ,V Iva« ,Je Sel PeŽ Pr0tl Sli j Zdravniki so ugodni.’ I3 s“ " »ti. V Veljal^ k°ln'šnico so ga pri-®ttt| , v .skoraj v nezavest-0 onr,!!?JU- se ie nekoli- i11 Pov^i°fel' ie zel° zmede- da ie šel P° U1 in sicer v smeri 7/i j fvto ter se je zaletel v .-»J ^ Oivci V Pinui I "Opja y' *vanu. V bližini po. mu je nenadoma po- :,U0 1T;“ u ier S 6L?1. 60°. 1 Umetni Gi ki ga je uprav- V sm • * Giuseppe Tendel-V kV £roti središču me-r^Viti n.^nici se bo moral Približno 10 dni. kradla sta skuter v. iala v bolnišnici Popoldne ob 15.15 so I1 ko« •Uto' na ortopedski odde-S1}e bolnišnice mlado- S n.^PSOslovahskegu,. be-t' v bpjfonimlrja i1- ki stanu-t. Sot5l!Pskein taborišču pri. Sli „ -1- Zdravniki so ugo-l,°dbe thladeniču razne po-J?a. levem stopalu, na Stl, n? ,n:’u’ na levem ko-ItSe «„-,eVent zapestju ter V'«01ni?£sHodt>e na zatilniku. 2 os ^1C1 se bo moral zdra-A s do 20 dni. Vp a je Zvonimir T. «VSiianiČ' ki se je pred-(i ef»nn~ PeUal na motorju V ''egu^ ki stanuje tu-1 s. SUI*skem taborišču pri co, se pobila po desnem sencu ter po desnem komolcu. V bolnišnico jo je prepeljal Barbotto. Sprejeli s° jo na ortopedski oddelek, kjer se bo morala zdraviti približno 40 dni. Samotarkina smrt Včeraj ob 12. uri so prepeljali v mrtvaško kapelico v splošni bolnišnici truplo 65-letne Anne Monkovski vd. Bemporat iz Ul. Valdirivo 29. Zensko so našli včeraj zjutraj ob 10. uri v kopalnici njenega stanovanja, ko je bila že izdihnila. Policijski zdravnik dr. Niccolini je ugotovil, da je Monkovskijeva umrla naravne smrti, in sicer zaradi srčne napake. Smrt je nastopila že kakih 20 ali 25 ur prej. Goriški avto prevozniki so zaskrbljeni Kontingent voznih dovoljenj za Jugoslavijo je skoro izčrpan V dogovoru za prihodnje leto bo treba na obeh straneh zvišati število voznih dovoljenj za tovornike Ali bodo lahko goriški in večanja mednarodnega prome- tržaški avto prevozniki do kon ca leta nemoteno vozili med Italijo in Jugoslavijo? To je vprašanje, ki kroži že skoro dva meseca med prizadetimi v Gorici. Stanje v Gorici je naslednje: ugodnosti proste cone za nakup nafte po znižani ceni so v povojnih letih spodbudile številne podjetne Goričane, da so si kupili kamione, s katerimi so pričeli voziti na krajših progah, zlasti iz Jugoslavije v italijanske obmejne kraje, razne vrste lesa. Pozneje so se v Gorico priselili nekateri avto prevozniki iz videmske pokrajine in iz ostalih občin Goriške, ker so. v Gorici ugodnosti proste cone. Od tod tudi ostri protesti videmskih gospodarskih krogov in to je tudi razumljivo, saj ima goriška pokrajina mnogo višji življenjski nivo kot videmska. Pred nekaj leti se ]e pričel avtomobilski promet z Jugoslavijo večati in višek smo dosegli letos poleti,, ko so v Jugoslavijo prevažali na stotinah kamionov razno industrijsko blago, iz nje pa nad tisoč kamionov žita in koruze. Nič čudnega ni bilo v majskih, junijskih ali julijskih dneh gledati na obmejnem bloku pri Rdeči hiši desetine kamionov, ki so čakali na ureditev carinskih formalnosti.. Prav zaradi tolikšnega po- ta so v Gorici mnogi kupili nove avto vlake, že obstoječa podjetja so povečala svoj park in ga modernizirala. V zvezi s tem so nastale številne delavnice, trgovine z nadomestnimi deli so se razširile in danes se že govori, da ni dovolj delavnic za popravljanje avto vlakov. Ni pretirano, če rečemo, da se danes v Gorici okrog tisoč ljudi u-kvarja z avto prevozništvom. In dober del prometa se odvija s sosednjo Jugoslavijo. Zakaj pa smo naš članek pričeli z vprašanjem prometa z Jugoslavijo? Pred nekaj leti, ko so jugoslovanska podjetja, zlasti ona v goriškem okraju, kupila nekaj desetin novih avto vlakov, so ti jugoslovanski tovornjaki pričeli konkurirati italijanskim, ki so bili skoro vsi zelo izrabljeni, in prevažati dan za dnem les, opeko, cement in druge proizvode. Te «invazije», če jo smemo tako imenovati, 'u-goslovanskih tovornjakov so se* prestrašili goriški avto prevozniki in zahtevali omejitev prometa s strani jugoslovanskih kamionov in reciprocite-to pri. prevozih. Po običajnih ministrskih o-botavljanjih je končno prišlo do sporazuma med Italijo in Jugoslavijo, po katerem naj bi tovornjaki ene in druge države napravili enako število voženj: tako za ene kot za druge je bilo izdanih 10 '"KOI »N.,' ,N STUDII .1 I t^^UUHNUJSIH »I NIKI |,|K ~lJc-HNKJ.SIH Oll NA VSA GORIVA NlK^THlCNl L.1KAI« '■ SESAI Cl ZA Hi Hhai.ni stroji AU|i.niki. TOR VSEH V?sENCl LljC|T ELEKTRIČNE mS^ativn, pred Na vsemi evropskimi ^ — najemanje bookli°8 štora potom svojih poslovni e LJUBLJANA, NOVAGORICA.KOZ 1 JESENICE, PREVALJE, A ieV^I ZAGREB, SARAJ jjj BEOGRAD, ZRENJ"tIC* NOVI SAD. SUBU* eh SPLOŠNA PLOVBA PIRAN Expresna potniško.tovorna linija JADRAN — ZDA — JADRAN Odhod ladje vsakega 30. v me. secu direktno Trst . New York. Trajanje potovanja 15 dni Za vse informacije prosimo obrnite se na našega AGENZ1A MARITT1MA M EDITE H H AN E A, Via no 4-1, Trst — telefon 24-188 aga' Mllr Pri MADALOSSO bianc* v Trstu, Ul. Torre vogal XXX Ottobr«, dobite vsakovrstno POHIŠTVO otroške žimnice — originalne PEH M AEI .KX — Cene ij"1 HOTEL Obvešča cenjene goste, da je znižal ce”e.Ztii , in penzionu. Vsak dan razen ob ponedelj ^ict' v kavarniških prostorih v večernih ura" „|/i c no in plesno glasbo. Obiščite nas, P0.2n*jjli (JL nah boste postreženi z vsakovrstnimi J* at!sk‘^' mača odlična kuhinja) m izbranimi vip briškimi in štajerskimi vini. —'^1" Od 29. novembra dalje bo ob četrtkih, s°b° nedeljah obratoval nočni bar. P A R K • V NOVI GOR IVATtf CASKAB VI. Študent Lojze (Ali imate denar za ves dolg?* je prašal Lojze to poznalo se mu je, da je skrival to vprašanje že dolgo, že od prejšnjega večera, pa si ni upal izpregovoriti, ker se je bal, da bi mati ne izpregovorila: «Saj bo dovolj polovica; naj potrpi, Bog se usmilila (Vse imam, Lojze, nič ne skrbi!* Lojze je stopil hitreje in bolj veselo. (Če bi imeli denarja, mati, bi šel stran od tam... samo da bi šel stran od tam, pa bi bilo vse dobro.a «še malo potrpi, Lojze, se bo že izpremenilo....> Spet mu je leglo na srce grenko in trudno in obraz je dobil tisti starikavi in prezgodaj resni izraz, ki ga Je poznala Francka na moževem obrazu. «Jaz mislim, mati, da se nikoli ne bo izpremenilo.* «Le potrpi malo... ne smeš tako govoriti, greh je,... če misliš, da se nikoli ne bo izpremenilo, pa se res ne bo izpre-menilo; ne smes tako misliti...* Oba sta bila že do vrha oškropljena od blata; mati je malo postala, da bi se oddahnila, toda bala se je, da bi Lojze ne videl njene utrujenosti, in stopila je hitro. Toda Lojze je videl in tudi njega so zabolele noge, sedel bi, odpočil bi si malo. (Ali ste trudni, mati?* (Saj bova že kmalu na pol poti, le hitro stopiva...* «če ste trudni, mati, sedite malo na kanton!* V enakih ozkih presledkih so stali na obeh straneh velike ceste kantonski kamni, ki so počivali na njih siromašni popotniki, kadar je bila cesta blatna in trava razmočena. Mati in Lojze sta si sedla nasproti in sta morala govoriti glasneje, da sta se razumela. (Ali je Tone kaj pisal?* (Nič ni pisal, šel je stran od tam, ne vem, kje je.» «Pa oče?* (Nič.* Sedela sta komaj minuto in sta nadaljevala pot; noge so bile še bolj težke in neokretne nego prej, bile so kakor lesene in se niso hotele pregibati v kolenu. Hodila sta zdaj že po ravnini, ki se je razprostirala prav do Ljubljane. Na levi so se še zmerom vzdigali nizki holmi, ki so stopali polagoma zmerom bolj v stran ter se izgubljali v daljavo. Skoraj na vsakem je bila majhna bela cerkev; ko je zvonilo sedem, se je Lojze odkril in molila sta naglas; v samoti se je glasila molitev čudno in žalostno, kakor dolgočasno romarsko petje. Sredi pota je stala ob cesti gostilnica, kjer so se ustavili vozniki. Nobenega voza ni bilo pred njo; gostilničar, postaren človek s prijaznim obrazom, iz katerega so mežikale dobrodušne oči, je stal na pragu; vstal je bil šele najbrž in je šel pogledat po vremenu. (Stopiva noter, Lojze, kaplja slivovca te bo pogrela.* Gostilničar je pozdravil že od daleč. f se jima je, da bo zdaj pot kmalu pri kraju; c je vlekla neizmerno, če sta se ozrla nazaj, Je še čisto v bližini, kakor da bi bila storila šele P jjj a noge so bile že trudne, od sedenja še bolj neokre (Saj ne bo nikoli konca!* je zdihnila mati- m ^ (Morda pride kakšen voz,* je odgovoril Lojz ^ ozrl nazaj. st» Jpi Prihajal je od daleč kmečki voz, dva k011^ 0pe 5 vprežena in vozil je hitro, tako da je škropilo 118 J, prav do jarka. ^ (Morda naju vzamejo gor,* je dejal Lojze. * mj so me vzeli... voz je prazen, seveda naju vzame- no; nf' Kmet Je sedel sam spredaj in Je gonil ne^TegSel & so ležale vreče in so poskakovale, ko se je voz tr po (Ali bi naju ne vzeli gor?* je zakričal Lo^ze„biel£i -mf* Gtolo cto /-*Vi r>ncti ir» rv čir m ni 1 in ip t)0 . ifl S Stala sta ob cesti in oškropilo ju je P° dei» obrazu; voz Je švignil mimo, komaj sta ga še v sta molče dalje in šele čez dolgo je fzpregovori LoJ*e' (Bova pa hodila, saj ni več daleč.* (Nadaljevanje