Leto IX. 
lesenice, 13. oktobra 1967 
Poštnina plačana v gotovini 
Številka 41 
12. seja upravnega 
odbora 
V soboto, 7. oktobra 1.1. je bila 12. seja upravnega odbora, 
J
ia kateri so poleg poročila o izvrševanju sklepov prejšnje še­
fi in tekoče problematike, obravnavali še poročilo o zaostan­
kih in o stanju naročil v IV. četrtletju 1967 ter perspektivo 
za 1968 leto, nadalje poročilo komisije o stanju v delovni eno-
tJ PIV energije, poročilo o izvrševanju proizvodnega programa 
V septembru in potrdili so operativni plan za oktober. 
Poročilo direktorja tehni-
ikega sektorja o izvrševanju 
proizvodnega programa v 
septembru so vzeli na znanje 
in po izčrpni razpravi naro­
čili: 
1. Tehnična operativa mora 
takoj odpraviti morebitna oz­
ka grla v okviru celotne pro­
izvodnje, vključno odpremo 
in to na podlagi organizacije 
dela, kadrovanja in tehnolo­
gije dela. 
2. Vodstva delovnih enot in 
služb morajo skupaj s samo­
upravnimi organi temeljito 
analizirati delo v septembru 
in skušati najti kar najboljše 
rešitve v pogledu storilnosti 
oziroma povečanja proizvod­
nje in v pogledu zmanjšanja 
proizvodnih stroškov, tako v 
svoji delovni enoti, kot tudi 
v celotni Železarni. 
Operativni plan za oktober 
•SO potrdili brez pripomb. 
Komercialni direktor je na 
tej seji upravnega odbora po­
ročal o zaostankih in o sta­
nju naročil za zadnje četrt­
letje letošnjega leta ter o 
perspektivah naročil v pri­
hodnjem letu. Poročilo je 
kritično analiziralo delo ko­
mercialne službe in je vsebo­
valo tudi več ustvarjalnih 
predlogov za izboljšanje de­
la komercialne službe. Člani 
upravnega odbora, ki so po­
ročilo prejeli še pred sejo 
na vpogled, so se z analizo 
Stanja strinjali in s svojimi 
predlogi v razpravi dopolni­
li predlagane ukrepe. Ob 
koncu razprave so sklenili: 
1. Izpopolniti je treba kro­
gotok in koordinacijo dela 
od kupca prek komercialne 
službe, priprave dela in pro­
izvodnje do vključno odpre-
me ter pri tem določiti, kdo 
odgovorja za termine doba­
ve in za druge obveznosti, ki 
se sklenejo s kupci. Obvezno 
je treba obveščati kupce o 
stanju njihovih naročil v Že­
lezarni zlasti glede zamud v 
dobavnih rokih. 
2. Izboljšati je treba opera­
tivno delo prodajne službe 
zlasti še po nasüednjih vpra­
šanem: 
— prodajni oddelek mora 
kar najbolj intenzivno obde­
lovati tržišče in v ta namen 
redno obiskovati naše kupce, 
— na povpraševanje naših 
kupcev je treba bolj naglo, 
učinkovito in prožno reagira­
ti, predvsem je treba nuditi 
podrobne informacije in do­
datne predloge, če je to po­
trebno, 
— pri plasmaju naših pro­
izvodov je treba vstrajno 
iskati in predlagati nove 
možne rešitve oziroma kom­
binacije, predvsem pa renta­
bilne rešitve, 
— pojačati dejstvo ki vpliv 
konjuktume službe pri zbira­
nju podatkov, ki kažejo do­
ločene tendence v plasmaju 
naših izdelkov, 
— pojačati reklamno služ­
bo, zlasti je treba izdelati 
ustrezen propagandni mate­
rial in preiti na učinkovito 
reklamo, 
— okrepiti je treba servis­
no službo, predvsem na pod­
ročju plemenitih jekel v vseh 
oblikah in pri hladno obliko­
vanih profilih, 
— izboljšati je treba tudi 
kvaliteto korenspodence in 
sredstev telefonskega komu­
niciranja. 
3. Popraviti in uskladiti je 
treba prodajne cene za hlad­
no valjane trakove, vlečeno 
žico, vlečeno in luščeno je­
klo, dokončno izoblikovati 
prodajne cene za hladno ob­
likovane profile s tem, da se 
predhodno doseže soglasje z 
drugimi železarnami, kjer je 
to potrebno. 
4. Za čimvečjo Ln smotr­
nejšo izkoriščanje proizvod­
ni ih kapacitet in pospeševa­
nje prodaje je treba iskati, 
poleg prodaje doma in red­
nega izvoza, tudi razne dru­
ge kombinacije, kakor so me­
njava z železarnami SE V, 
predelava, nakup surovega 
jekla in podobno. 
5. Komercialni službi so 
naročili, da mora podati še 
drugi del zahtevanega poro­
čila o delu komercialnega 
sektorja in o notranji izpo­
polnjeni organizaciji službe. 
(nadalj. na 2. str.) 
Gradbišče I. in II. faze nove aglomeracije 
Ali nočemo ali ne moremo ali ne znamo? 
V dosedanjih razgovorih z nekaterimi odgovornimi vodilnimi 
delavci, katerih delovne enote so bile večkrat predmet raz­
prav, smo skušal odpreti nekaj problemov in nanje dati tudi 
odgovor. V naših razgovorih smo predvsem obravnavali no­
tranje negativne pojave, ki izvirajo iz subjektivnih ali objek­
tivnih vzrokov, nismo pa govorili o uspehih, ki smo jih v 
kolektivu tudi dosegli v izboljšanju posameznih tehnologij, 
zmanjšanju režijskih stroškov in drugo. Uspehi so, žal pa 
jih negatr.Tii pojavi preveč zasenčijo. Tudi naš bodoči namen 
je v podobnih razgovorih odpirati probleme, predvsem pa 
zanje iskati ustreznih odgovorov. Vsako zaokroženo razpravo 
bomo zaključili z razgovorom z enim od odgovornih vodilnih 
delavcev železarne. V dosedanjih razgovorih smo poleg pro­
dajne službe zajeli le tri delovne enote, ki pa so po svojem 
položaju v Železarni tako pomembne, da iz njih lahko povza­
memo nekaj ključnih vprašanj, ki jih lahko posplošimo za 
vso delovno skupnost. Tako smo za zaključek prvega dela 
razgovorov prosili za sodelovanje oziroma za odgovore teh­
ničnega direktorja Železarne BOGOMILA HOMOVCA. 
VPRAŠANJE: Čeprav ni bil 
namen dosedanjih razgovo­
rov preprosto prenašati kriv­
do za neizpolnjevanje dobav­
nih rokov kupcem iz obrata 
na obrat, se je vendarle po­
kazal kot eden pomembnih 
vzrokov ta, da se zatika pri 
rednem dobavljanju surovin 
oziroma vložka poznejšim 
obratom. Pri tem gre tako za 
subjektivne, kot za objektiv­
ne vzroke, pri čemer je naj­
večkrat prizadetih več dejav­
nikov (od raznih služb, vzdr­
ževalcev do proizvajalcev). 
Ce ostanemo predvsem pri 
subjektivnih vzrokih, aH bi 
nam lahko povedali, ali gre 
pri tem za premajhno stro­
kovnost in strokpvno-študij-
sko poglabljanje v tehnologi--
jo in organizacijo dela, ali 
gre za premajhno prizadetost 
pri reševanju tekočih pro­
blemov? 
ODGOVOR: Posamezni pro­
blemi, ki spremljajo našo 
tehnologijo, so taki, da jim z 
vsemi našimi strokovnimi 
službami še nismo kos. Na pri­
mer vlivanje v velike ingote 
s celotno problematiko izple-
na še vedno ni definitivno in 
do kraja rešeno. Po tem vpra­
šanju dela cel štab RO in 
vodilnih ljudi iz jeklarne že 
poldrugo leto in moramo pri­
znati, da problem še vedno 
ni definitivno rešen. 
Moram pa na drugi strani 
poudariti, da so nihanja v 
kvaliteti glede na površinske 
napake, lunker in ostale last­
nosti prevelike in kažejo na 
subjektivne vzroke, ki se za­
čnejo v jeklarni in končajo v 
valjarnah. Na primer: če gle­
damo dnevno poročilo o iz-
plenu v valjarni Bela pri va­
ljanju bram z montiranimi 
glavami, vidimo, da v posa­
meznih primerih izpleni niha­
jo od 86,3% do 74,6%. V tem 
sistemu naročanja debele plo­
čevine in ustreznih slabov 
lahko .pričakujemo včasih 
manjši izplen, vendar pa ne 
moremo biti zadovoljni s tako 
različnimi rezultati. Trenutno 
intenzivno delamo na proble­
matiki tehnologije in računa­
mo, da bo v tem letu ta pro­
blem tehnolačko rešen. Ni pa 
nobenega opravičila, da va-
ljarna 2400 pri obstoječih za­
logah bram in slabov ne do­
biva pravočasno takih slabov 
kot jih rabi za izpolnjevanja 
naročil. Niso pa samo subjek­
tivne napake na valjarni Be­
la, so tudi napake na vzdr­
ževanju, saj smo ravno ta 
teden izgubili skoraj en dan 
na dveh žerjavih, kar jasno 
povzroči dodatne zastoje in je 
nemogoče izpolnjevati naro­
čila. 
V valjarni '2400 se tudi ne 
moremo pohvaliti s potreb­
nim redom, kar smo že kon­
kretno obravnavali in se se­
daj razčiščuje, saj smo šele 
v tem tednu dokončno razči­
stili nekatera naročila ploče­
vin, ki izhajajo še iz prvega 
tromesečja. Vzroki za to so 
poleg subjektivnih vzrokov, ki 
se odražajo v premajhni pri­
zadetosti vodstva in celotne­
ga kolektiva, tudi v poveča­
nih zastojih na žerjavih. Za­
stoji na žerjavih trajajo tudi 
čez 24 ur mesečno, včasih celo 
48 ur. 
Pričakujemo, da bo grupa, 
ki intenzivno dela na osva­
janju tehnologije, ki ji mo­
ramo priznati, da je že na­
redila mnogo, obenem pa po­
udariti, da je situacija bistve­
no boljša, kot v obdobju na­
zaj — lahko v teku nasled-
(nadalj. na 2. str.) 
Delovnemu kolektivu HIDROMONTAŽE iz Maribora 
ob hudi letalski nesreči, ki je zahtevala življenja 
šestih priznanih strokovnjakov tega delovnega ko­
lektiva izrekamo naše sožalje. Nekateri od pone­
srečenih so sodelovali pri montaži nove valjarne 
Bela in se jih bomo spominjali kot odličnih stro­
kovnjakov in dobrih sodelavcev. 
DELOVNI KOLEKTIV ŽELEZARNE 
ŽELEZAR 
Nova ocenitev 
delovnih mest 
v Železarni 
DS Železarne Je na svoji seji 19.6.1967 odobril pro­
gram dela, Id obravnava ureditev problematike delitve 
OD. Med drugimi nalogami, program narekuje tudi 
nalogo dopolnilne izdelave analitične ocene delovnih 
mest. Posebna delovna grupa, ki Je bila imenovana 
za izdelavo te naloge, Je pripravila analizo obstoječega 
stanja analitične ocene delovnih mest. Pri tem Je ugo­
tovila, da so bile po uvedbi analitične ocene 1.7.1961 
izvršene že Številne korekture. 2e pri prvi sestavi pra­
vilnika o delitvi OD so nekatere DE izvedle korekture 
skoraj vseh delovnih mest. V Železarni pa se je po­
pravilo skupaj 43.6 % delovnih mest. Leta 1963 se je 
spremenila lestvica obračunskih postavk od 1 do 9 din 
delavcem in uslužbencem z nižjimi kvalifikacijami. T« 
korekture so zajele 68 % delovnih mest. Leta 1964 so 
bile povišane obračunske postavke strokovnemu kadru 
za 5%. Te korekture so prav tako zajele 30 % delovnih 
mest. Z rekonstrukcijo Železarne, reorganizacijo vzdr­
ževanja in energetskih obratov so se ustanavljale nove 
DE. Obračunske postavke so se določevale primerjalno, 
te primerjalne obračunske postavke pa so v povprečju 
za 8" „ višje od ostalih. DE so bile tudi same pristojne 
spreminjati obračunske postavke mimo analitične oce­
ne. Razumljivo je, da so se teh pravic krepko poslu­
ževale. Takih korektur je bilo v tem obdobju 32 % vseh 
delovnih mest. Posebna tabela izkazuje 171 delovnih 
mest, ki nimajo analitične ocene in 1204 delovna mesta, 
ki imajo obračunsko postavko mimo analitične ocene. 
Zaradi številnih in masovnih korektur se je v anali­
tični ocen« tako izpremenilo prvotne vrednosti, ter 
odnose analitične ocenitve, da se ne da več opredeliti 
kaj od obstoječega še ustreza analitični oceni. Vsako 
nadaljnje delo na obstoječem sistemu ne bi rodilo 
zadovoljivega uspeha. Z dodajanjem še tistih delovnih 
mest. ki do sedaj še nimajo ocene in bi jih delovna 
grupa ocenila po normalnih kriterijih, bi pomenilo še 
dodatno zmedo. 
UO Železarne se je na osnovi teh ugotovitev odločil 
za novo ocenitev delovnih mest, ki naj zagotovi objek­
tivno vrednotenje medsebojnih odnosov vrednosti de­
lovnih mest. Zaradi hitrejše izdelave ocenitve delovnih 
mest se je izbralo metodo kategorizacije delovnih mest, 
ki je sumarna metoda in razvršča delovna mesta v 
vnaprej pripravljene grupe (kategorije) zahtev na osnovi 
opisa delovnih mest. 
Danes imamo v železarni 66 grup obračunskih po­
stavk. Izračun gostitve pa kaže, da zadostuje 20 grup 
(kategorij) za razvrstitev vseh delavcev od čistilk do 
obratovodij (delovna mesta direktorjev in njihovih 
pomočnikov kategorizacija ne zajema in se bo za ta 
delovna mesta izvedlo rangiranje posebej). Sedanje 
stanje izkazuje tudi nenormalno progresivno narašča­
nje obračunskih postavk na škodo srednjega strokov­
nega kadra. Bodoča politika nagrajevanja bo morala 
tako stanje popraviti. Novi grafični prikazi kažejo v 
tem pogledu dosti več normalnosti. Predvideva se tudi 
okrog 12 0 o preliva sredstev iz gibljivega dela na osnov­
ne obračunske postavke posameznih kategorij. Delno 
povečanje pa bo povzročil tudi premik posameznih 
delovnih enot med kategorijami. Razpon med najnižjo 
in najvišjo obračunsko postavko bo ostal v sedanjih 
okvirih. Na osnovi teh odrejenih elementov politika 
nagrajevanja samoupravnih organov, je delovna grupa 
pripravila tehniko izvedbe kategorizacije. Izdelala J« 
opise zahtev posameznih kategorij, odredila kriterije 
avrščanja, kateri upoštevajo strokovnost, delovne iz­
kušnje (v treh alternativah), odgovornost in pogoje 
delovnega okolja. Pri svojem delu se delovna grupa 
poslužuje predvsem uslug strojne obdelave podatkov 
(izdelave rang list po poklicih, kategorijah ter izde­
lave drugih izračunov) tako, da bo grupa svoje delo 
opravila že predvidoma do konca oktobra. S tem pa 
seveda problem nagrajevanja še vedno ne bo rešen. 
Važnejše od grupiranja delovnih mest bo izpopolnitev 
sistema formiranja OD v DE. Sistem mora zagotoviti 
realno formiranje na osnovi doseženih rezultatov dela. 
Jože Neirman 
Proga 270 0 s krožnimi vodili v novi valjarni Hce na BeH 
Ali nočemo ali ne moromo ali ne znamo? 
(Nadaljevanje s I . strani) 
njih mesecev izdela definitiv-
ne tehnološke regulative. 
Od vseh obratov moramo 
predvsem zahtevati red in nič 
drugega kot red in prizadev­
nost vsakega posameznega na 
svojem delovnem mestu. Pri 
tem ne mislim samo na obra-
tovedje in asistente, ampak 
tudi na mojstre in prebiralec, 
kontrolorje OTK in vse osta­
le sodelavce, ki delajo na od­
govornejših položajih, kot tu­
di na vse delavstvo. Samo en 
izgubljen karton na primer, 
povzroči zaostanek pozicije, 
ki pa se ugotovi šele ponava­
di, ko je termin za naročilo 
že pretekel. Navidezno majh­
na stvar, vendar pa se lahko 
konča z večjimi posledicami 
za celoten kolektiv. 
VPRAŠANJE: Samouprav­
ni organi in družbenopolitič­
ne organizacije Železarne so 
tako v preteklem obdobju, to 
je od uvajanja gospodarske 
reforme dalje, kot tudi v zad­
njem času sprejeli številne 
pozitivne sklepe in stališča. 
Mnogo teh je še vedno le na 
papirju, čeprav bi dovolj 
resno izpolnjevanje in reali­
zacija le-teh lahko, bistveno 
prispevala k odstranjevanju 
številnih, še vedno prisotnih 
subjektivnih problemov. Kje 
so po vašem mnenju vzroki 
za to? 
ODGOVOR: K temu vpra­
šanju bi rad povedal moje 
osebno mišljenje namreč, da 
se večina članov kolektiva ne 
zaveda resnosti položaja v ce­
lotni jugoslovanski črni meta­
lurgiji in še posebno v na­
šem podjetju. Z začetkom re­
forme, ko smo pričeli z akcij­
skim programom, smo skuša­
li nekatere stvari urediti. Na 
primer: zmanjšanje bolezen­
skih izostankov. Uspelo je še­
le, ko so bili ustrezno poprav­
ljeni instrumenti za plače­
vanje bolezenskih izostankov. 
Nadalje: boljše izkoriščanje 
delovnega časa. Do sedaj sko­
raj nimamo nikakih rezulta­
tov. Potem: osebna odgovor­
nost. Skušali smo jo zaostre-
vati. Zboljšanje beležimo šele 
s pričetkom uvedbe pravilni­
ka o odškodninah, vendar je 
še prav daleč do normalnega 
dela glede vsega tehnološke­
ga in organizacijskega reda v 
Železarni. 
Glavna naša napaka pa je, 
da se preveč ukvarjamo z 
obrobnimi vprašanji in zane­
marjamo bistvena vprašanja, 
ki bi lahko dala kmalu 
ustrezne rezultate. Naj na­
vedem samo primer: Vse teh­
nično osebje je dobilo nrlo-
go, da izdela krajšo študijo 
o izboljšavah v svojem obra­
tu. Šele zagrezitev z zmanjša­
njem osebnih dohodkov je 
pomagala, da je približno iz­
vršena naloga. Ce tehnično 
osebje tako gleda na sklepe, 
potem nam mora biti jasno, 
da navzdol tudi ni pravega 
odmeva in odnosa do poli­
tike, ki jo vodijo samoupravni 
organi Železarne in uprava 
podjetja. 
Za zaključek bi rekel, da 
imam občutek, da nam gre še 
predobro in da se še nismo 
popolnoma zdramili, da nam 
je potreben še večji udarec 
na glavo, da bomo spoznali 
resnost položaja. 
VPRAŠANJE: Kaj bi po 
vašem mnenju morali nare­
diti za hitrejše odstranjeva­
nje subjektivnih vzrokov, ki 
ovirajo boljše proizvodne re­
zultate in večjo prodajno 
realizacijo? 
ODGOVOR: Vsak mora na­
praviti svojo dolžnost in kdor 
tega ne napravi, bi moral bi­
ti bolj učinkovito prizadet pri 
osebnem dohodku. Če še to 
ne bo pomagalo, pa je treba 
najti še ostrejše mere. V tej 
smeri je pričela delati poseb­
na grupa, ki ocenjuje delo v 
posameznih delovnih enotah, 
vendar rezultati dela te grupe 
še niso taki, da bi lahko dali 
definitivno oceno za posamez­
no delovno enoto. Računamo, 
da bomo v teku naslednjih 
mesecev lahko dali za vsak 
obrat tako oceno, da bo iz nje 
razvidno, ali je posamezna 
delovna enota uspešna in ali 
so vodilni ljudje skupaj s 
svojim kolektivom v redu iz­
vršili svoje dolžnosti ali ne. 
VPRAŠANJE: Ali se naše 
glasilo dovolj vključuje v ob­
ravnavo tekočih problemov 
Železarne in ali dovolj obve­
šča člane kolektiva o doga­
janjih v Železarni in izven 
nje? 
ODGOVOR: V zadnjih šte­
vilkah glasila ste sicer popra­
vili vaš odnos do tekočih 
problemov, vendar še vedno 
mislim, da še premalo sode­
lujejo člani kolektiva in vod­
stveni delavci v razpravah za 
zboljšanje dela v Železarni. 
Pri tem ne mislim, da bo­
mo z našimi internimi mera­
mi povečali rezultate za 30 
do 40%. vendar pa je za 5 
do 10°'o izboljšanje absolutno 
možno. V vseh obratih se mo­
ra voditi borba za izboljšanje 
stanja in naše tovarniško gla­
silo lahko veliko k temu 
pripomore. Jova 
12. seja uprav­
nega odbora 
Železarne 
(Nadaljevanje s 1. strani) 
Poročilo komisije, ki jo je 
upravni odbor imenoval, da 
bi raziskala stanje in vzduš­
je v delovni enoti plinske in 
vodne energije so sprejeli na 
znanje in so se z ugotovitva­
mi te komisije strinjali. Skle­
nili so, da komisija s svojim 
poročilom seznani tudi delav­
ski svet Železarne in da se 
le-temu predložijo obe možne 
variante za rešitev stanja s 
priporočilom, da se odloči za 
eno teh variant. O rešitvi bo­
mo poročali v prihodnji šte­
vilki ZELEZARJA, ker bo se­
ja delavskega sveta Železarne 
v petek, 13. oktobra 1967. 
Glede dela v skrčenem de 
lovnem času so naročili, da 
je zadnjo soboto v mesecu 
treba računati za delovni 
dan v vseh oddelkih in obra­
tih razen v tistih kjer delajo 
neprekinjeno ali pa imajo za­
dosti naročil in delajo v pol­
nem delovnem času, to je 48 
ur na teden. Za te obrate je 
treba delo določiti v naprej, 
na začetku meseca. 
2 
Hitro in odločno ukrepanje, je v 
interesu delovne skupnosti 
V zadnjem obdobju smo zasledili nekaj primerov, ko so ko­
misije za ugotavljanje kršitev delovne dolžnosti po predhodni 
obravnavi predlagale DS DE izključitev posameznikov iz de­
lovne skupnosti zaradi kršitve delovne dolžnosti. Kljub dovolj 
utemeljenemu predlogu, za izključitev ni glasovala potrebna 
večina. Tak oportunizem in pretirana socialnost v sedanjem 
obdobju prizadevanj za večjo delovno in tehnološko discipli­
no, za višjo produktivnost in boljše izkoriščanje delovnega 
časa tem načelom in prizadevanjem zelo škoduje in jim celo 
nasprotuje. 
Zanimalo nas je, kaj o tem mislijo člani naše delovne skup­
nosti. 
VPRAŠANJE: Kako vi gle­
date na delovno disciplino v 
našem delovnem kolektivu in 
kako bi ukrepali proti krši­
teljem delovne dolžnosti? 
ODGOVARJAJO: 
JANEZ KOZLEVČAR — 
varnostna služba 
Delovne discipline v naši 
Železarni ne bomo mogli 
uspešno utrditi, ker niso iz­
vedeni vsi ukrepi proti ti­
stim, ki jih je že obravnavala 
disciplinska komisija ter jih 
predlagala za kaznovanje aH 
za odpust z dela. Imamo pri­
mere, da delavski svet delov­
ne enote ni mocel razpravlja­
ti o sodelavcih, ki jih je pred 
tem obravnavala pristojna 
komisija pri DS DE in sicer 
zato,ker na seji ni bilo pri­
sotnih dovolj članov DS. 
Člani kolektiva so nezado­
voljni, ker se v njihovi sredi 
sti, je treba odločno ukrepa­
ti. Ukrepati je treba proti 
vsem, ki kršijo red in disci­
plino v Železarni, ne glede 
na to, na katerem delovnem 
mestu so. Včasih, v zadnjem 
času pa zelo pogosto ugotav­
ljamo, da na delovno discipli­
no v precejšnji meri vpliva 
tudi trenutno razpoloženje 
delavca, še preden je začel z 
delom. Večkrat se dogaja, da 
pride delavec v tovarno sla­
bo razpoložen. To velja tudi 
za tiste, ki se vozijo z avto­
busi iz oddaljenih krajev. 
Prav je, da razpravljamo o 
delovni disciplini, morali pa 
bi iskati tudi vzroke, zakaj 
ljudje delajo prekrške. Boriti 
se bo treba proti vzrokom, ki 
pri posameznikih vplivajo na 
slabo počutje, pa bo tudi 
manj prekrškov ter večji red 
in disciplina na delovnih me­
stih. 
nosti 158.000 S dinarjev. Pri­
javo smo vložili na ustrezna 
mesta in o tem obvestili tu­
di javnega tožilca. Gradbeno 
podjetje Gradiš je svojemu 
delavcu takoj odpovedalo 
delovno razmerje, medtem ko 
delavec, ki je zaposlen v na­
ši železarni, še vedno dela na 
svojem delovnem mestu, če­
prav je bil že kaznovan na 
rednem sodišču. Smatram, 
da bi lahko napravili korak 
naprej, če bi komisije za 
ugotavljanje kršitev delov­
ne dolžnosti pri DS DE 
ne le razpravljale, ampak tu­
di odločno ukrepale. 
JAKA SVETINA — 
predsednik DS 
valjarne 1300 na Javorniku 
Prav je, da DS DE razprav­
lja in da je seznanjen o pro­
blematiki delovne discipline 
v obratu. Seznanjen naj bo 
tudi s posameznimi primeri, 
ko je bila v obratu kršena 
delovna disciplina. Glasova­
nje pa je na seji delavskega 
sveta po mojem popolnoma 
odveč. Ostreje bo treba ukre­
pati in ne več gledati na so­
cialni položaj prizadetih. To 
neugodno vpliva tudi na 
ostale sodelavce v obratu. 
Menim, da so za sprejema­
nje kazenskih ukrepov naj­
bolj primerne in ustrezne 
komisije pri DS delovnih 
lovne discipline pa bi rad po­
vedal tole. Vsi od prvega do 
zadnjega v Železarni se mo­
ramo zavedati, da je tovarna 
tista, ki nam reže kruh in 
da je od njenega dobrega ali 
slabega dela odvisna usoda 
številnih družin. Od uspešne­
ga dela pa nismo odvisni le 
zaposleni • in naše družine, 
ampak tudi celotne Jesenice. 
Kar pa se tiče ljudi, ki jim 
lahko dokažemo prekrške, pa 
je po mojem mnenju treba 
dosledno izvajati ukrepe, ki 
so v skladu s pravilnikom o 
odgovornosti na delu ter z 
ostalimi predpisi. Brez pomi­
slekov se je treba odločiti za 
takojšnje kaznovanje, ali 
pa celo za odpust z dela. 
Zato ni potrebno glasova­
nje in razpravljanje na sejah 
DS, če že predpisi, ki smo jih 
sprejeli, točno določajo, kak­
šne kazenske ukrepe lahko 
sprejmemo proti kršilcem 
reda in discipline. 
MILENKO RAJAKOVIČ — 
čistilec plina na plavžu 
Ne bi rad ponavljal besed, 
ki so jih glede disoipline po­
vedali že drugi udeleženci 
ankete. Ni treba posebej po­
udarjati, da je disciplina še 
kako potrebna. Sam sem so­
deloval v komisiji za ugotav­
ljanje kršitev delovne dolžno­
sti pri DS DE. Na naših se­
jah smo večkrat obravnavali 
sodelavce zaradi različnih 
prekrškov. Bil je tudi pri­
mer, da smo popustili, ker 
smo mislili, da se bo pobolj­
šal. Bil je kaznovan, vendar 
enega aLi več prekrškov. Za­
radi različnih vzrokov, včasih 
pa tudi zato, da se ne bi ko­
mu zamerili, so kršilci reda 
in discipline ostali nekazno­
vani. 
Za izboljšanje delovne di­
scipline, bi se morali ne­
nehno prizadevati prav vsi 
— od obratovodstev do zad­
njega delavca v obratu. Ima­
mo pravilnik o odgovornosti 
delavcev pri delu in druge 
predpise, vendar menim, da 
jih v pFaksi zelo malo ali pa 
sploh ne uporabljamo. Nalo­
ga- vodstvenega kadra je, da 
predpise, ki so jih sprejeli 
samoupravni organi na svo­
jih sejah, izvaja. Člani DS 
DE lahko o posameznih pre­
krških razpravljajo, obrato-
vodstva pa naj ukrepajo 
skladno z omenjenimi pred­
pisi. Ukrepi naj bodo veljav­
ni za vse enako. Ne bi sme­
lo biti razlik ali popuščanj 
v proizvodnih obratih, ali pa 
med prekrški, ki' jih ugotav­
ljamo v delovnih enotah ter 
prekrških v raznih strokov­
nih službah. 
Disciplina in red sta po­
trebna prav povsod. Vedno 
več je delavcev, ki pogreša­
jo red, najsi bo to v proiz­
vodnem procesu, ali pa pri 
odrejenem času za malico. 
Ob koncu naj omenim še to, 
da bodo potrebni ustrezni 
ukrepi, če hočemo odpraviti 
površnost pri delu. Na vse to 
smo ob različnih prilikah že 
opozarjali, premalo pa ukre­
pali. 
še vedno nahajajo ljudje, ki 
so s svojo površnostjo, malo­
marnostjo ali kako drugače 
napravili prekrške. S • tem 
niso le prekršili red in di­
sciplino v okolju, v katerem 
delajo, ampak v vsej železar­
ni. Nerazumljivo je, da v 
takšnih primerih samouprav­
ni organi v Železarni ostane­
jo nemočni. V mislih imam 
štiri člane kolektiva, ki so 
bili zaloteni pri kraji, oziro­
ma so izostajali od dela. Še 
vedno se nahajajo na svojih 
delovnih mestih in sicer po 
zaslugi članov DS DE uprav­
nih služb, ker niso pravočas­
no ukrepali. Skrajni čas je, 
da v takih primerih ukrepa 
neposredno DSŽ in ne bi 
smeli čakati na sklepčnost 
sej DS DE. Tak ukrep je 
umesten tudi zato, ker se s 
takimi problemi bolj ali 
manj srečujejo skoraj v vseh 
delovnih enotah železarne. 
PETER FERJAN — 
konstrukcijska delavnica, 
član DS DE strojne del. 
Disciplina je več kot po­
trebna. Menim, da o ljudeh, 
ki so bili v Železarni že opo­
minjani ali celo kaznovani 
zaradi prekrškov, sploh ne 
bi bilo treba razpravljati. 
Proti takim ljudem, ki jim 
dobronamerno opozorilo in 
lepa beseda ne pomenita do-
JOŽE TERČIČ — 
varnostna služba 
Dogaja se, da delavski svet 
v delovni enoti ne more raz­
pravljati ali sklepati tudi 
dvakrat ali trikrat, ker ude­
ležba ni polnoštevilna. V ne­
katerih primerih se člani DS 
DE ob glasovanju za ali pro­
ti izključitvi kršilca reda in 
discipline izgovarjajo na so­
cialni položaj prizadetega in 
njegove družine. Večkrat sli­
šimo tudi pripombo: »Saj se 
bo poboljšal.« Menim, da bi 
bilo stanje drugačno, če bi 
pravilnik o odgovornosti de­
lavcev na delu vseboval 
ostrejše ukrepe. V takem pri­
meru bi bil delavec zaradi 
prekrškov že izključen iz de­
lovne organizacije. Tudi ko­
misije za ugotavljanje krši­
tev delovnih dolžnosti bi mo­
rale imeti večjo pristojnost 
in moč odločanja o kaznova­
nju ter o izključitvi kršilca 
delavne discipline. Komisija 
bi po sprejetem sklepu samo 
obvestile DS DE o ukrepu, 
ki ga je sprejela. Poznam 
primer dveh delavcev, k'r smo 
jih v naši službi obravnavali 
zaradi tatvine. Eden je za­
poslen v Železarni na pro­
metnem oddelku, drugi pa je 
bil dejavec pri gradbenem 
podjetju Gradiš na Jeseni­
cah, šlo je za tatvino v vred-
enot. O svojih odločitvah in 
ukrepih naj bi obvestile 
obratovodstvo, ta pa naj do­
končno ukrepa, oziroma izda 
odločbo o kaznovanju, ali pa 
ukrene vse potrebno za mo­
rebiten odpust z dela. Pre­
krškov je vedno več in bi 
morali glede na stanje, v ka­
kršnem je Železarna bolj 
odločno ukrepati. Ni dobro, 
če v takšnih primerih raz­
pravlja in odloča večja sku­
pina ljudi (seja DS DE), ker 
se običajno predlog izmaliči, 
kršitelj delovne discipline pa 
ostane na svojem delovnem 
mestu, včasih tudi nekazno­
van. 
Za prekrške, kot na primer 
izostajanje z dela, pijančeva­
nje in povrnšost na delov­
nem mestu, bo treba hitro in 
odločno ukrepati, ker bo v 
nasprotnem primeru prekr­
škov še več, o d:!ovni disci­
plini kot perečem problemu 
pa bomo še in še razpravlja­
li. 
EMIL LAH — 
instalater na plavžu 
V Železarni sem zaposlen 
28 let, na delovnem mestu, ki 
ga opravljam, pa že 25 let. 
Ne spominjam se, da bi kdaj 
zamudil službo ali pa izostal 
z dela. Tudi disciplinskih pre­
krškov ne poznam. Glede de-
smo kmalu potem ugotovili, 
celoti dosegli. Menim, da je 
da svojega namena nismo v 
postopek zaradi ugotavljanja 
prekrškov in izvajanja kazen­
skih ukrepov bolj enostaven 
kot si to predstavljamo. Za­
kaj imamo sploh ustrezne 
komisije pri DS v delovnih 
enotah, če ne morejo do­
končno ukrepati in spreje­
mati sklepov, ki so v skladu 
z raznimi predpisi in še po­
sebej s pravilnikom o odgo­
vornosti na delu. Možno je 
tudi, da pozneje na seji DS 
DE prvotni predlog disciplin­
sko poravnalne komisije ob­
likujejo po svoje in da zara­
di različnih mnenj in stališč 
lahko ostane kršilec reda in 
discipline tudi nekaznovan. 
LJUBO RADOVIČ — 
predsednik 
delavskega sveta DE 
v elektrodnem oddelku 
-Skoraj ni seje zbora de­
lovne enote ali delavskega 
sveta v obratu, da ne bi ome­
nili tudi delovne disoipline. 
Neštetokrat smo že opozar­
jali, da je treba delovno di­
sciplino izboljšati. Delno 
smo uspeli, marsikje pa na­
ša opozorila niso bila učinko­
vita. Marsikje v Železarni ni­
smo dovoli energično ukre­
pali glede tistih, ki so imeli 
ACO PETROVIČ — 
inventarna komisija 
Čeprav je bilo o delovni 
disciplini v minulih letih že 
veliko napisanega in čeprav 
je bilo prav v zadnjem času 
dovolj opozoril, si nekateri 
naši sodelavci disciplino pred­
stavljajo po svoje. Precej je 
takih, ki se za vsa opozorila 
in za vse tisto, kar je napi­
sano, v pravilniku o odgovor­
nosti delavcev na delu, še 
malo ne zmenijo. Tako je ia 
primer skupina naših sode­
lavcev v sredo na dopoldan­
ski izmeni med 12. in 13. uro 
vežbala metanje krogle. Ni 
jih motilo, da so se tako re-
kreirali v neposredni bližini 
pisarne obratovodstva in da 
so jih opazovali tudi sodelav­
ci iz drugih delovnih enot in 
služb. 
Kar pa zadeva odnos do 
kršilcev reda in discipline v _ 
Železarni pa mislim, da ga 
bo treba spremeniti. Napra­
viti bo treba konec familiar-
nosti, ki je prihajala do iz­
raza na nekaterih sejah de­
lavskih svetov v delovnih 
enotah, ko so glasovali o viši­
ni kazni ali pa celo o more­
bitnem odpustu z dela. Vse 
to je popolnoma odveč, ko 
pa imamo na razpolago raz­
ne predpise 'in še posebej 
pravilnik o odgovornosti de­
lavcev na delu. — or 
3 
Naša ustna anketa 
Kratke vesti iz Železarne 
20. seja delavskega sveta Železarne 
Predsednik delavskega sveta Železarne inž. Mlakar je 
za petek,13. oktobra sklical 20. redno sejo. Na današnji 
seji bodo člani delavskega sveta Železarne najprej pregle­
dali izpolnjevanje sklepov zadnjih sej delavskega sveta, 
nato pa bodo poslušali poročilo o delu upravnega odbora 
v zadnjem obdobju. Na dnevnem redu seje je tudi poro­
čilo o stanju izgradnje stanovanjskega naselja na Lipcah 
in v zvezi s tem poročilo o doslej porabljenih, ter za 
prihodnje angažiraih sredstev. Ob koncu seje bodo pred­
sedniki posameznih komisij- poročali o opravljenem delu. 
Prva seja konference ZK Železarne 
Na 9. seji tovarniškega komiteja ZKS ki je bila prejš­
nji teden v delavskem domu pri Jelenu, so sprejeil sklep 
o sklicanju prve seje konference Zveze komunistov Žele­
zarne. Na 1. seji, ki je bila 12.10. so najprej opravili vse 
potrebne formalnosti, izvolili potrebne komisije, nato pa 
je sekretar TK ZKS prebral referat o vlogi in organizira­
nosti ZK. Ob koncu seie so izvolili še člane sekretariata 
konference, sekretarja ZK v Železarni, ter člane občinske 
konference ZK, ter predsednike in člane posameznih ko­
misij. 
Redna letna konferenca ZMS v Železarni 
Tovarniški komite Zveze mladine v Železarni je sklical 
redno letno konferenco za 14. oktober. Dnevni red konfe­
rence je precej obsežen. Poročilo precej obširno obravna­
va delo posameznih komisij pri tovarniškem komiteju ter 
delo obeh podkomitejev, ter aktivov ZMS v delovnih eno­
tah Železarne. O konferenci naše mladine bomo obširneje 
poročali v naslednji številki. — or 
Urejen prostor ob cesti pri bencinski 
črpalki 
Za izravnavo kupov odpadnega materiala in smeti ob 
cesti pri bencinski črpalki je morala Železarna plačati 
2.500 N din. Da bi ostal prostor v prihodnje urejen, je bilo 
dogovorjeno, da bodo neuporaben material odlagali ob 
železniški progi jeklarna — valjarna Bela. Druga podjetja 
z Jesenic pa bodo morala smeti in odpadni material odla­
gati na mesta, ki jih je določila skupščina občine Jesenice. 
Poseben odjemalnik v skladišču koksa 
Od KIP naprave že teče koks po trakovih v odprto 
skladišče. Doslej se je že nabralo okrog 12.000 ton koksa. 
Iz skladišča pa do plavžev pa bo koks v bodoče spet tekel 
po trakovih, najprej do presipalne postaje, ki bo v naj­
večjem objektu na rudnem dvoru. Trakovi so globoko 
pod zemljo. Zaradi lastne teže leze koks iz skladišča po 
betonskih jaških, ki imajo na dnu nezaprte pripore. Nato 
pride koks na betonsko polico. Ob polici je na tračnicah 
voziček, na katerem je odjemalnik, ki se vrti z ukrivlje­
nimi šapami in spravlja koks s polic na trak, ki nato 
teče naprej do presipalne postaje. Zanimivo pri tem je, 
da odvzem in vodenje koksa v tem »podzemlju« opravlja 
le en delavec. 
Ukinitev nočne izmene na normalnotirni 
lokomotivi na Javorniku 
Po doslej zbranih podatkih bi na Javorniku lahko od­
pravili nočno izmeno na normalnotirni lokomotivi. V teku 
so že razgovori z železnico, da bi le-ta dovažala in odva­
žala železniške vagone od 6. ure zjutraj do 21. ure zvečer. 
Oddelki za odpremo v Železarni bodo morali skrbeti, da 
bodo vagoni naloženi najkasneje do 22. ure zvečer in to­
vorni listi pravočasno pripravljeni. Ko bo vse to urejeno, 
bomo lahko ustrezno zmanjšali stroške notranjega trans­
porta, ki so doslej bremenili valjarne na Javorniku. 
B.B. 
Val jama Bela v septembru 
V bluming valjarni so v septembru izvaljali 4.846 ton 
blumov in 6.328 ton slabov. Razen tega so na blumingu 
izvaljali tudi 76 ton debele pločevine za prodajo in 3.724 ton 
poltraku za valjamo trakov. V bluming valjarni so plan 
gotove robe za mesec september izpolnili z 99,8 %. 
Kvalitetnejši vložek iz valjarne Bela 
Na obratovodstvu valjarne 1300 so nam povedali, da 
so bili z vložkom iz valjarne Bela za dinamo pločevino 
zadovoljni. Je -precej boljši kot je bil in vse kaže, da bodo 
tudi v prihodnje dobivali boljši T;'"tek iz naše bluming 
valjarne. 
Služba za varstvo pri delu stalno zasleduje oziroma 
zbira podatke o poškodbah pri delu ter na poti na delo 
in z dela. Podatki kažejo, da je bilo v prvih devetih me­
secih na delovnih mestih poškodovanih 505 sodelavcev. 16 
sodelavcev se je poškodovalo na poti na delo in z dela. 
Če podatke za prvih devet mesecev letošnjega leta pri­
merjamo z lanskimi, lahko ugotovimo naslednje: lani so 
se v istem času poškodovali 603 naši sodelavci, od teh 
je bila ena smrtna. Ugotovili so tudi, da je bilo lani kar 
68 naših delavcev poškodovanih na poti na delo in z dela. 
Tako se je letos od januarja do septembra poškodovalo 
7,6 % naših delavcev v odnosu na stalež, lani pa v istem 
obdobju 9,8%. 
V kratkem seja DS valjarne 1300 
Na priporočilo upravnega odbora Železarne se bo v 
kratkem sestal delavski svet valjarne 1300 na Javorniku. 
Na seji bodo razpravljali o problemih obrata v pogledu 
izboljšanja kvalitete ter zmanjšanja II.a pločevine. 
Hujša poškodba v žičarni 
Pred nekaj dnevi se je v žičarni hudo poškodoval so­
delavec Ibrahim Hodžič, visokokvalificiran žičar, star ko­
maj 19 let. Dobil je hudo poškodbo na nogi. Takoj so ga 
prepeljali v jeseniško bolnišnico, kjer so mu morali nogo 
pod kolenom odrezati. — or 
Mladinska 
konferenca 
osnovne 
organizacije 
ZMS 
vzdrževanje 
Javornik 
V četrtek 5. t. m. je bila 
mladinska konferenca javor-
niških vzdrževalcev — mla­
dincev. Konferenca je bila 
kljub dobri obveščenosti zelo 
slabo obiskana. Udeležil se jo 
je tudi predsednik TK ZMS 
tov. Janez Kavčič. 
Konferenca je potekala po 
predvidenem programu. Po 
poročilu predsednika je bilo 
slišati kritiko na račun obra-
tovodstva strugarne valjev, 
ker ni dovolilo mladincem, da 
bi končali z delom ob 13,30 
uri ,da bi se lahko udeležili 
konference. Dosedanji pred­
sednik je povedal stališče 
obratovcdstva strugarne va­
ljev, ki meni, da reforma kaj 
takega ne dovoljuje več. V 
nadaljnjem razgovoru so mla­
dinci izrazili željo po stro­
kovnih predavanjih, vendar 
pa naj bi bila le-ta dovolj 
poljudna, da bi jih lahko ra­
zumeli. Novemu odboru je 
bilo predlagano, da na vsak 
način najde način, da bi mla­
dince bolj pridobil k sodelo­
vanju, saj se posebno v na­
šem obratu iz leta v leto čuti 
vse manjše zanimanje za delo 
v organizaciji ZMS. Člani no­
vega odbora, ki so bili izvo­
ljeni na konferenci, so izja­
vili, da bodo napeli vse sile, 
da bo mladinski aktiv mladih 
javorniških vzdrževalcev spet 
zavzel vidno mesto med akti­
vi železarne Jesenice. 
Franci Tušar 
j Dopisujte v 
Letna mladinska 
konferenca 
Mladinski komite železarskega izobraževalnega centra Je v 
Bredo organiziral v gledališču Tone čufar svojo letno konfe­
renco. Za konferenco je bil pripravljen obširen dnevni red, ki 
ga je Konferenca sprejela in tudi v celoti izvedla. 
V zadnjih letih opažamo, 
da se zanimanje mladine za 
njen najvišji organ občutno 
zmanjšuje. Občutek, ki smo 
ga imeli na tej konferenci, 
čeprav moramo poudariti, 
da je bila skrbno pripravlje­
na, je bil, kot da je konfe­
renca zaradi konference, kon­
ferenca zaradi delovnega 
predsedstva1 in zaradi peščice 
ljudi, ki se trudi za čim 
boljši uspeh, a mora na kon­
cu kloniti pred vsojdmi to­
variši, pred sošolci. 
Sekretar šolskega komiteja 
je prebral poročilo o delu in 
delovni načrt za šolsko leto 
1967-68. Omenil je tu pred­
vsem nov način tekmovanja 
med razredi. Vsako tekmova­
nje, vsak športni dan, vse 
dejavnosti — tako šolske in 
izvenšolske — se bodo oce­
njevale in na koncu se bo s 
seštevkom točk dobilo konč­
nega zmagovalca. Poudarek v 
točkovanju je predvsem in v 
prvi vrsti na učnem uspelu 
(procentni uspeh razreda), 
kar je zelo dobro, saj se bo 
celotni razred potegoval za 
čimboljši plasma, za čimbolj-
ši uspeh. 
V drugi točki dnevnega re­
da smo slišali o reorganiza­
ciji ZM in o sodelovanju med 
srednjimi šolami v občini. 
Glede prvega je bilo predlo­
ženo, da naj bi imeli tudi na 
naši šoli le eno konferenco 
na leto, ne pa dve, kot je bi­
lo to do sedaj. Glede sode­
lovanja srednjih šol je bil 
predložen predlog, da naj bi 
se ustanovil nekakšen sekre­
tariat ah predsedstvo, v ka­
terem bi bili člani posamez­
nih šol in morebiti tudi član 
občinskega komiteja ZM in 
TK ZMS. Sodelovanje bi bi­
lo tako boljše in ne bi ostalo 
na papirju kot prejšnja leta. 
V nadaljnji razprava so ob­
ravnavali predvsem proble­
me posameznih skupin ozi­
roma komisij, problematiko 
telesne vzgoje idr. Zaradi te­
lesne vzgoje se je razvila ži­
vahna razprava glede lastne 
telovadnice. Zavod, kakršen 
je ŽIC in, ki vključuje prek 
500 dijakinj in dijakov v 
obeh šolah, je brez svoje te­
lovadnice. Tako smo v jesen­
skem in spomladanskem ča­
su dobri znanci nove tribune 
na hokejskem igrišču, saj je 
pod njo naš telovadni pro­
stor, pozimi pa gostje TVD 
Partizana. Sprejet je bil 
sklep, da se problem prenese 
na CK ZMS in da se z njim 
seznani širšo javnost. 
V razpravi je sodeloval tu­
di tov. ravnatelj, M je dija­
kom sporočil, da so po no­
vem statutu oziroma po po­
pravku le-tega, dobili svojega 
predstavnika v upravnem od­
boru zavoda. Dijaki so novi­
co pozdravili s ploskanjem, 
saj je to velik korak k bolj­
šemu sodelovanju in v razvo­
ju dijaške samouprave. 
Predsednik TK ZMS tov. 
Janez Kavčič je pozdravil kon­
ferenco in povedal nekaj pi­
krih predvsem na račun na­
še discipline. Obenem pa je 
opozoril na stanje Železarne 
in opomnil, da delo v ko­
lektivu čaka le pridnega, ne 
pa lenuha in nedisciplinira­
nega. 
Navdušila pa je dramska 
skupina ŽlC-a, ki je za za­
ključek konference prikazala 
tri sodobne satire poljskih 
avtorjev in dokazala, da je 
disciplina in pridnost osno­
va vsega. 
4 
V prvih devetih meseciih 105 poškodb 
pri delu 
Jugoslovanske železarne — razvoj in perspektive 
JEKLARNA 
V jeklarni je v načrtu re­
konstrukcija obeh SM peči, 
tako da bo namesto 70-tonske 
150-tonska proizvodnja po 
šaržu. Z uoprabo mazuta, ze­
meljskega plina in kisika se 
bo povečala tudi produktiv­
nost. Prav tako je predvidena 
, izgradnja ene elektroobločne 
peči, kapacitete 25/30 ton po 
šaržu za kvalitetnejša jekla 
in cevi. S tem je, z uporabo 
kisikovega postopka, proiz­
vodnja SM jekla povečana na 
225.000 ton letno in elektro 
jekla do 45.000 ton letno, tako 
da je jeklarna rekonstruirana 
in zgrajena za letno proizvod­
njo 300.000 ton surovega je­
kla. V ta namen je zgrajena 
tudi nova kisikarna s kapaci­
teto 1.900 Nm3/h s čistostjo ki­
sika 99,7 %. Pedvidene pa so 
tudi ostale mere za intenzifi-
kacijo proizvodnje, povečanje 
produktivnosti dela in za zni­
žanje proizvodnih stroškov. 
Te rekonstrukcije so v glav­
nem dokončane. Rezultati, ki 
so na ta način dcseženi, niso 
majhni, kar kaže spodnja ta­
bela: 
1959 1960 1961 1962 1963 1964 1965 1966 
Proizvodnja brezšivnih 
cevi v tonah 64.119 
vrednost proizvodnje 
na enega delavca 
v valjarni in 
predelovalnih obratih 100 
Podobni programi so po­
stavljeni tudi za ostale obrate 
v okviru prve faze rekon­
strukcije. 
Razen tega je bila v načr­
tu tudi izgradnja valjarne za 
proizvodnjo hladno vlečenih 
šivnih cevi od0 3/8" do 0 3" 
in iz enotno oblikovanih cevi 
od 31/2" (v perspektivi do 
4,5") z namenom, da bi se za­
dovoljile potrebe domačega 
trga odrejenim asortimentom 
brezšivnih in šivnih cevi. Da 
bi zagotovili potreben vložek 
valjarni šivnih cevi in obe­
nem odstranili težave oskrbo­
vanja z gredicami na lahki 
progi, smo v hali valjarne 
šivnih cevi predvideli izgrad­
njo polkontinuirne proge za 
proizvodnjo gredic, trakov in 
okroglih profilov. Duo rever-
zirno ogrodje te proge z valji 
67.756 74.194 68.499 75.305 79.410 75.590 77.112 
85,1 99,1 112,9 114,9 120,6 127,3 143.4 
hamburške lužine in druge 
proizvode, ki predstavljajo fi-
nalizaoijo cevi in polizdelkov. 
Realizacija programa re­
konstrukcije prve faze se je 
začela v letu 1960 in praktično 
končala v letu 1966. S tem so 
se poleg povečanja obstoječih 
zmogljivosti, začeli proizva­
jati tudi novi izdelki in sicer 
okrog 42.000 ton kvadratnih 
gredic 110—150 mm, z mož­
nostjo valjanja okroglih pro­
filov do 0 10" (0 250 mm) je­
klenih trakov, potrebnih za 
proizvodnjo šivnih cevi. Za 
potrebe blagovne proizvodnje 
se valjajo trakovi v dimenzi­
jah od 2,8—6,3 mm debeline in 
od 250—410 mm širine. Zmog­
ljivost proge za proizvodnjo 
šivnih cevi znese 75.000 ton 
letno (kar bo kasneje mogoče 
povečati na 135.000 ton letno). 
1959 1960 1961 1962 1963 1964 1965 1966 
proizvodnja surovega 
SM jekla v tonah 127.097 
vrednost proizvodnje 
na enega delavca 
v odstotkih 100 
VALJARNA IN PREDELO­
VALNI OBRATI 
V valjarni brezšivnih cevi 
in v predelovalnih obratih je 
postavljena naloga, da se do 
maksimuma izkoristijo kapa­
citete obstoječih prog in agre­
gatov z manjšimi rekonstruk­
cijami, kakor tudi doseganje 
ekonomične j še proizvodnje. 
Prav tako kot pri plavžih in 
jeklarni uspehi po zaslugi ko­
lektivov teh delovnih enot ni­
so izostali, kar kaže nasled­
nja tabela: 
134.995 146.258 133.436 119.850 167.238 192.302 207.864 
111,5 117,5 112,1 106,2 139,5 163.6 169.0 
Sedanja zmogljivost polkonti­
nuirne proge za trakove in 
gredice znese letno okrog 240 
tisoč ton vložka z možnostjo 
kasnejše rekonstrukcije na 
zmogljivost 360.000 ton vložka 
letno. Paralelno s tem šo se 
reševali tudi energetika, pro­
met in ostale potrebe za tako 
proizvodnjo. 
Z dograditvijo posameznih 
kapacitet se je v tem obdob­
ju osvajala proizvodnja na 
vseh novih agregatih in vedno 
bolje so se izkoriščale obsto­
ječe zmogljivosti. Učinkovi­
temu dokončanju prve faze 
obnove in doseganja vedno 
boljših rezultatov je mnogo 
pripomoglo delavsko samo­
upravljanje in sistem delitve 
dohodka po delovnih enotah, 
združenih v kombinatu. 
Iz tega razloga kolektiv ni 
pričakal gospodarske reforme 
nepripravljen, temveč je ve­
liko prej sprejel borbo za 
osnovna načela reforme. Do­
sežene rezultate smo lahko 
videli že v objavljenih tabe­
lah, kakor tudi v spodnji: 
Kombi­
nat 
žele­
zarne 
Sisak 
(Nadaljevanje in konec) 
0 28" X 72" (0 710 X 1830 
mm) je vezan s kontinuirno 
progo s petimi duo ogrodji 
z valji 0 18" X 22" (0 460 X 
560 mm). 
Na ta način smo predvideli 
da bomo odstranili ozko grlo 
in ustvarili integralni proces 
od rude do finalnega izdelka. 
Prav tako je bila začrtana 
orientacija za maksimalno iz­
koriščanje vseh polizdelkov, 
ki so nam na voljo in njihovi 
finalizaciji oziroma k čim 
večji obdelavi cevi. Na pod­
lagi tega smo tudi dalje raz­
vili in izpopolnili proizvodnjo 
posode za tehnične pline, 
1959 I960 1961 1962 1963 1964 1965 1966 
proizvodnja API cevi 
(v tonah) 20.663 20.600 23.827 22.129 19.065 29.112 23.906 30.305 
proizvodnja hladno 
vlečenih cevi (v tonah) 1.007 2.625 3.396 3.347 1.675 4.344 5.451 5.042 
proizvodnja pocinkanih 
cevi (v tonah) 2.201 • 392 
— 
8U9 3.395 7 270 9.077 14.306 
proizvodnja jeklenk 
(v kosih) 
— — — 
5.393 6 478 S.815 4.890 19779 
proizvodnja livarne 
(v tonah) 7.545 7.584 8.420 8.280 7.976 8.636 9.972 11 5S0 
proizvodnja gredic 
(v tonah) 
— 
— 
— — 
659 47394 48.134 51.418 
proizvodnja trakov 
in platin (v tonah) 
— — — — — 
32.241 67.942 100.678 
proizvodnja šivnih cevi 
(v tonah) 
— — — — — 
19.185 53.178 57.748 
Pogovor o samo­
upravljanju 
Izključitev delavca iz 
delovne organizacije 
V zapisnikih delavskih svetov delovnih enot ve­
likokrat zasledimo, da komisija za ugotavljanje 
kršitev delovnih dolžnosti v delovni enoti predloži 
delavskemu svetu delovne enote sodelavca, ki je 
posebno hudo kršil delovne dolžnosti, za izklju­
čitev. Ponavadi je predlog dobro utemeljen in 
obrazložen in takorekoč že v obrazložitvi krivda 
dokazana, pa vendar se pri glasovanju izkaže, da 
člani delavskega sveta delovne enote niso istega 
mnenja kot komisija, člani delavskega sveta de­
lovne enote velikokrat ne glasujejo za izključitev. 
V nekaterih delovnih enotah se je že zgodilo, 
da člani delavskega sveta delovne enote, ko so 
zvedeli, da bo na dnevnem redu tudi vprašanje 
izključitve sodelavca, niso prišli na sejo in seja 
delavskega sveta zaradi tega ni bila sklepčna. V 
eni naših delovnih enot se je to zgodilo že nekaj­
krat zaporedoma, tako da so se tisti, ki so se 
redno udeleževali sej, že spraševali ali ne bi bilo 
prav, da vprašanje izključitve odstopijo komisiji 
za ugotavljanje kršitev delovnih dolžnosti pri de­
lavskem svetu železarne in da le-ta potem sklepa 
o izključitvi. 
Upravičeno se sprašujemo ali je postopek 
članov delavskega sveta delovne enote v takšnih 
primerih pravilen in koristen za delovno skupnost 
delovne enote? 
Poglejmo na kratko postopek za izključitev. 
Delavca, ki je kršil delovno dolžnost, najprej ob­
ravnava komisija za ugotavljanje kršitev delovnih 
dolžnosti v delovni enoti. Če komisija delavcu 
krivdo dokaže in je kršitev delovne dolžnosti po­
sebno huda, komisija takšnega sodelavca predloži 
delavskemu svetu delovne enote za izključitev. Po­
sebno hude kršitve, ki so naštete v 17. členu pra­
vilnika o odgovornosti delavcev na delu v Železar­
ni pa so tudi naslednje: zloraba položaja, povzro­
čitev imovinske škode iz naklepa, pridobitev oseb­
ne gmotne koristi, namerno napačno informiranje 
samoupravnih organov, tatvina, povzročanje ne­
reda s fizičnim napadom ali pretep, neopravičeni 
zaporedni izostanki z dela, samovoljno zapuščanje 
dela in podobno. Torej dovolj tehtni razlogi, da 
sodelavec, ki takšne kršitve stori, izgubi zaupanje 
ostalih sodelavcev ali celotne delovne skupnosti, 
ker delovni skupnosti s svojim delom in postopki 
prav nič ne koristi, ampak ji samo škoduje. Prav 
zaradi tega je delavska solidarnost v primerih, ko 
se odloča, ah delavec, ki stori posebno hudo krši­
tev delovne dolžnosti, lahko še naprej ostane v 
kolektivu in kolektivu še naprej povzroča škodo, 
popolnoma odveč in popolnoma zgrešena. S takšno 
delavsko solidarnostjo ne pomagamo niti delavcu 
niti kolektivu. Kar poglejmo čisto navaden primer. 
Delavec zaradi popivanja in lahkega življenja ne­
opravičeno izostane z dela nekaj dni. Zapravlja 
težko prisluženi denar, doma ima morda kup 
otrok, lačnih in bosih, v Železarni ali bolje v de­
lovni enoti pa morajo njegovo delo v tem času 
opravljati drugi ali pa stroj, na katerem sicer 
dela, stoji in zarad tega trpi proizvodnja. Manj bo 
proizvodnje, manjši bo tudi naš zaslužek ob koncu 
meseca. Ko pa moramo odločiti ali je takšnemu 
brezbrižnemu delavcu mesto med nami, se nam 
ponavadi zasmilijo otroci in mu ne izrečemo za­
služene kazni. Kakšen mesec bo morda takšen de­
lavec dober, potem pa bo spet zašel na slabo pot, 
saj bo zopet računal, da se bodo članom delav­
skega sveta delovne enote zasmilili ubogi otroci. 
Nam naj se ubogi njegovi otroci smilijo, njemu 
pa se lastni otroci prav nič ne smilijo, mi bodimo 
do njega solidarni, on pa do nas, do naše delovne 
skupnosti prav nič ni solidaren in nas pusti na 
cedilu, včasih morda prav takrat ko bi ga najbolj 
potrebovali. 
Menim, da bi se ob tem morali pošteno zami­
sliti in vedno odločati v korist delovne skupnosti 
ter spoštovati zaupanje, ki nam ga- je delovna 
skupnost izkazala takrat, ko- nas je izvolila v de­
lavski svet. 
M, Pblak 
5 
Spomini iz NOB 
Usodni 11. avgust 1942 
11. avgusta 1942 so na dveh krajih odjeknili gestapovski streli. 
Pod kroglami sta omahnila dva slovenska književnika. V Šent­
vidu pri Ljubljani je otrpnilo srce delavskega pisatelja TO­
NETA ČUFARJA, v Jajincih pod Avalo pa SLAVKA SAVIN­
ŠKA. Oba sta bila doma z Jesenic, oba sta omahnila istega 
dne v najlepšem cvetu moških let. 
Medtem ko smo se po voj­
ni oddolžili spominu Toneta 
Cufarja s ponatisom nekate­
rih njegovih del, je mimo 
smrti Slavka Savinška molče 
prešlo dolgih petindvajset 
let. Njegovega imena ni ne 
v prvi, ne v popravljeni iz­
daji Janeževe Zgodovine slo­
venske književnosti. Nič za 
to. O njegovem delu pričajo 
Grče, Izpod Golice, Delavci, 
Peter Križ Ln druge povesti; 
vmes pa še ta ali ona raz­
prava o umetnosti in arhi­
tekturi. 
Nova Štifta pri Gornjem 
gradu je slikovit kraj. Tu se 
je tri leta pred prelomom 
stoletja rodil organistu Sa-
vinšku sin Slavko. Ker je 
oče zaslužil premajhen kos 
kruha, so se izpod Menine 
kmalu preselili v svet železar-
jev. Najprej v Radovljico, 
pozneje na Jesenice. Svet že-
lezarjev je bil ves drugačen, 
nič podoben idiličnim liva­
dam ob Dreti. Sčasoma se je 
Savinškovim pomnožila dru­
žina na dvanajst bratcev in 
sestric. Steber družine je 
bila mati. Najstarejši, Slav­
ko, je bil pestunja. Rano se 
je predanj postavilo vpraša­
nje: zakaj taka razlika med 
otroci iz gosposkih \Q in iz 
bornih delavskih stanovanj? 
Zakaj izkoriščanje in izkori­
ščani, izobilje, revščina in 
zgaranost? 
Gimnazijska leta so Slavku 
tekla ob pritrganih grižljajih 
domačih, od inštnvkoij in 
prvih honorarčkov. To so bi­
la vznemirljiva leta. Po ma­
turi leta 1915 v Ljubljani mu 
je mati pripravila za popot­
nico na Dunaj hleb ovsene­
ga kruha in culo jabolk. 
Oglasila se je stara pesem, 
stara pesem, znana mnogemu 
slovenskemu študentu — 
glad. Čez dan je poslušal 
predavanja na pravni fakul­
teti, ponoči igral klavir v ne­
ki dunajski kavarni. Tu pa 
tam je prevajal Dehmela in 
Dauthendeva, pisal izvirno 
igrico in pesmi. 
Vojna je čedalje huje priti­
skala na razmajano stavbo 
starega cesarstva. Močno jo 
je pretresla tudi zahteva slo­
vanskih narodov po samood­
ločbi. Vojni vrtinec, ki je že 
nenasitno požiral najmlajše 
letnike, je tudi Savinška vr­
gel na soško fronto. To je bi­
lo strašno poglavje. V krvavi 
grozi se mu je rodila povest 
Utopljenec v krvi. Pisal jo je 
neposredno pod doživetjem 
strahot v nočeh šestih mese­
cev. Ob neki kananadd ga je 
zasula granata; pisatelja so 
rešili, rokopis pa je ostal v 
ruševinah Krna. 
Po vojni je Savinšek naj­
prej diplomiral, potem pa se 
je z ljubenzijo oklenil pisate­
ljevanja. Najraje je opisoval 
preproste ljudi. Povest Na 
Žerjavimi vsa diši od zemlje. 
V Grčah in Izpod Golice se 
zrcali značaj gorenjskega člo­
veka. Zgrešeni cilji so zadnja 
povest, ki je izšla pred pisa­
teljevim odhodom v Niš in 
pozneje v Beograd. Ta povest 
je deloma okrnjena, ker je 
založba iz nje črtala začetnih 
40 strani zaradi še živečih ju­
nakov — kamniške jare go­
spode. 
Savinškovo najbolj delovno 
obdobje je bilo v Beogradu. 
Ni toliko pisal, kot organiza­
cijsko deloval med beograj­
skimi Slovenci. Povezanost 
naših ljudi v prestolnem me­
stu je zahtevala celo lasten 
časopis. Slovenski beograjski 
tednik resda ni živel niti eno 
leto. Savinškov dom pa se je 
z njim spremenil v nekako 
beograjsko slovensko kultur­
no središče. V njem so se 
shajali številni slovenski in 
srbski umetniki. Bil je domač 
in naitrpan z umetninami Ja­
kopiča, Pavlovca, Maleša, Cu-
dermana, Čarga, Pirnata in 
bratov Kraljev. Savinšek je 
ves živel za glasbo, slikar­
stvo, umetnostno zgodovino 
in arhitekturo, toda najbolj 
priljubljen izhod iz prisilne­
ga jopiča pravnika in finanč­
nega strokovnjaka mu je bi­
la književnost. Njegova zapu­
ščina priča, da je zlasti v 
zadnjih letih pred vojno 
mnogo pisal. V njem so ži­
vele trpke slutnje in povest 
Za rodno grudo je ostala ne­
dokončana. Od pisanja ga je 
odtrgal gestapo kot člana ile­
galnega odbora za pomoč slo­
venskim izseljencem v Sr­
biji. Zaprli so ga v Banjico, 
v taborišče na smrt obsoje­
nih vodilnih komunistov in 
špankih borcev. 
Nekaj dni pred ustrelitvi-
jo je Savinšek zapisal: »Ce 
se že moram prepustiti zveri, 
naj ostanejo vsaj sledovi mo­
je klenosti na njenih zobeh.« 
Zadoščenje, da je pomagal 
ljudem, ki jih je gestapo pre­
gnal z rodne : 
pomagal osvobc 
nju, je v njem 
vaden pogum, i 
naštvo. Padel j 
»Živela svobode 
Pot, ki jo je 
Savinešk v svo 
vanju, se v b 
Slavko SAVINŠEK 
Janez Krušic 
V strmih s 
(3. nadaljevanje) 
Majhen prigrizek pod vsto­
pom nama ni teknil. Verjetno 
zaradi bližine neznane, mo­
gočne gore, ki izgleda skraj­
no nedostopna. 
Glej, v sistemu kaminov že 
pleza zgodnja naveza — mo­
ški in ženska. Torej ne bova 
sama. Vstopila sva v izpran, 
gladek žleb, ki privede na za­
poredne police, nad katerimi 
6e dviga dolga vrsta težkih 
kaminov. Jože je plezal lah­
kotno, hitro in sigurno. Pra­
vi gornik! Stari, zarjaveli kli­
ni v gladkih kaminih so po­
večali varnost težkega vzpo­
na. Dosegla sva stolp nad ka­
mini, kjer naju je šele obsi­
jalo sonce. 
Tedaj pa je prižvižgal bli­
zu naju večji kamen, se od­
bil na plošči in se pognal v 
kamine, iz katerih sva prav­
kar zlezla. Smrtnonosna pe­
sem! Sprožila ga je naveza, 
ki je plezala nad nama v gor­
nji tretjini stebra. Nepazlji-. 
vost bi prisodil ženski. Jože 
je prečkal iz stolpa levo na 
stebrov raz. In spet prosti 
pad drugega kamna z višine 
najmanj dvesto metrov — 
nato še tretji. Iskala sva kri­
tje pod prevesami. Jožetu so 
popuščali živci. Tolažil sem 
ga, da vsaka krogla na fronti 
ne zadene, tako tudi ne vsak 
kamen v steni. Umiril se je. 
Nadaljevala sva plezo po ču­
dovitem, izpostavljenem razu. 
Skala je trdna, dovolj razčle­
njena. Uživala sva tembolj, 
ker je tudi vpadno kamenje 
prenehalo. Poči, plati, prečke, 
vse je narava izklesala za 
alpiniste. Vzor dolomitske 
plezarije! 
Več vrvnih dolžin pod nama 
sva opazila še tretjo navezo. 
Kar dovolj obiska v Pilastru! 
Prilezla sva na polico, nad 
katero se dviga gladka, ne­
prehodna poč. Smer vodi levo 
prek plati, v kateri je zabitih 
nekaj klinov, ki omogočajo 
prestop na vršno strmo rebro. 
Se en plezalni »sladkorček«! 
Nato so težave in strmina za­
čele popuščati. Iz grebenske 
škrbine sva prešla v vršni 
greben in končno dosegla vrh 
po šesturni plezi. 
Bila sva srečna, saj sva bi­
la bogatejša za čudovito ple-
zarijo in nepozabno doživet­
je. Za plačilo pa sva iz na­
hrbtnika izvlekla še dozo 
breskovega kompota. V skal­
nem možicu sva našla vpisno 
knjigo, v katero se nisva po­
zabila vpisati. Gran Pilaster 
je danes doživel prvi obisk 
slovenskih gornikov. 
Povratek! Sestopila sva po 
istem grebenu kot prejšnji 
dan. Poznala sva vsako polič­
ko, vsak kamin v labirintu 
grebenskih stolpov. Kar mi­
mogrede sva dosegla visoko 
planoto in kočo Rosetta. 
Oskrbnik je bil vesel najine­
ga uspaha — kot midva. Slo­
vo! 
Z žičnico sva bila mimo­
grede v letovišču Castrozza in 
nato z avtom spet ob šoto­
ru pod Rolle prelazom. Zad­
nji večer v naročju skalnih 
orjakov Pala skupine. 
23. avgust. Prelaz Rolle — 
Predazzo — prelaz Costalun-
ga — Karer jezero — tabor v 
Vajolet dolini ob koči Gar­
denia 
Jutro. Slovo od Pala skupi­
ne in skalnih znancev Sas 
Maorja, Cima dela Madone, 
Cimone dela Pala in Pale 
di San Martino. Nepozabni 
Vajolet dvCna — v ozadju Rosengartensp'Hjœ in 
Pala di ran Martino (2.987 m) 
smer v/^ona po f.ran Pilastra (22. 8.) 
sestop po severovzhodnem grebenu 
spomini! Pospravila 6va naji­
ne« taborno opremo in odpe­
ljala na Rolle prelaz (1970 m). 
Trgovine z razglednicami in 
različnimi spominki, kot na 
V«Sa prelazih. Bistvo je, da 
kupujejo turisti vso to pisa­
re, svetlo šaro, čeprav je ne 
rabijo in rudi kmalu zavrže­
jo. 
Lopa cesta vodi v zavojih 
do Predazza, kjer sva v šport­
ni trgovini kupila nekaj ple­
zalne opreme. 
Moena, Vigo! Spet se cesta 
vzpenja proti prelazu Costa-
lunga (1735 m) na zapadnih 
obronkih skupine Rosengar-
ten. Se »skok« do temnega 
Kf.er jezera, od koder je naj­
lepši /ogled na nažagane gre­
bene Latemarja. Vrnila sva 
se čez prelaz do selišča Pera. 
Odtod vodi kakih osem kilo­
metrov dolga, precej zdelana 
makadamska cesta do konca 
Vajoiet doline po" R-rengar-
ten skupine. í..itJ truda, 
celo pot; 
trebno, d. 
kanj. 
, je 
kašljal šed tsto r 
konca cesj s ob 
(1949 m). Trud j 
Nad zeleij mi 1 
zdovi so cipel; 
špiki in trme 
gartna. I rav 
sva pasla i Jož 
za šotor. Preos 
nabirala ^alori 
občrdovals le] 
Počitek! 
24. avgust. 
(2243 m) - ko 
(2600 m) — juj 
na Winkler sti 
Vajolet) 
Cunjafte jut: 
se vlačile okro 
spitze. da 6va 
njene prepadn 
ne. Dneva pa 
praviti. Obišč« 
let stolp'1, ki s< 
6 
m 
rvi-
>če 
sri, 
no-
h.« 
gal 
ire-
gnal z rodne zemlje, da je 
pomagaj osvobodilnemu giba­
nju, je v njem rodilo nena­
vaden pogum, nenavadno ju­
naštvo. Padel je z vzklikom: 
»Živela svoboda! Živel Tito!« 
Pot, ki jo je hodil Slavko 
Savinešk v svojem pisatelje­
vanju, se v bistvu drži že 
i Rosengartenspl^e In Vajolet stolpi 
iaji-
Ipe-
m). 
i in 
na 
da 
Asa-
! ne 
rže-
ojih 
lort-
ple-
esta 
sta­
lnih 
gar-
íega 
naj-
gre-
sva 
'era. 
dlo-
lana 
mca 
gar-
uda, 
celo potil |kanja je bilo po­
trebno, d|i je »prijatelj-« pri-
kašljal šed Isto metrov višje do 
konca cesl > ob Gardeccia koči 
(1949 m), i ud je bil poplačan. 
Nad zelei) mi livadami in go­
zdovi so j :ipeli v nebo divji 
špiki in Jittrme stene Rosen-
gartna. I pav blizu gostišča 
sva našla i Jožem lep prostor 
za šotor. 'Preostanek dne sva 
nabirala kalorij e, lenarila in 
občrdova^ lepi gorski svet. 
Počitek! 
2£. avgust. Koča Vajolet 
(2243 m) — koča Re Alberto 
(2600 m) — jugovzhodna ste­
na Winkler stolpa (2800 m — 
Vajolet) 
Cunjaste jutranje megle so 
se vlačile okrog Rosengarten­
spitze, da sva opustila obisk 
njene prepadne vzhodne ste­
ne. Dneva pa ne smeva za­
praviti. Obiščeva pač Vajo­
let stolpe, ki so časovno mnc-
utrte poti njegovih predni­
kov; predvsem pa ga je mi­
kal svet socialnih vprašanj. 
Ni opisoval junakov in stra­
hopetcev, ni risal v belem 
in črnem, temveč je bil zelo 
blizu preprostemu človeku in 
njegovemu pojmovanju o 
ureditvi kričečih neskladij v 
človeški družbi. Že zgodaj si 
je zapisal geslo: »Radovati se 
nad življenjem, kakršno ti je 
dano, ni modro; spoprijeti se 
z njim in ga pregnesti po 
svoje, to je prav in možato.« 
Črtomir Šinkovec 
SPOROČILO 
DELOVODJEM 
Zadnje predavanje iz var­
stva pri delu je bilo za vas 
4. in 6. oktobra 1967. Vsi de­
lovodje morate narediti še 
zadnjo nalogo po zvezku Eko­
nomske osnove. To nalogo 
oddajte do 15. 10. 1967, kakor 
ste jih oddajali doslej. 
Prav tako je določen datum 
za ponovne ustne izpite in 
sicer bodo 23. 10. 1967 ob 8. uri 
zjutraj v ZIC. Opozoril bi rad 
samo tiste, ki niso naredili 
vseh nalog oziroma niso od­
dali seminarske naloge, da to 
nemudoma naredijo, drugače 
ne bodo pripuščeni k ustnemu 
izpitu. 
Peter Sitar 
go krajši, toda plezalno zah­
tevni. 
Ob koči Vajolet sva poči­
vala. Bilo je preveč soparno, 
da bi vreme dolgo držalo. Hi­
tela sva navkreber vse do ko­
če Re Alberto na plan j i pod 
južnimi nastavki Vajolet stol­
pov. Opazovala sva naveze v 
vseh stolpih. Največ jih je 
bilo v popularnem Delago 
stolpu. Katerega bi se lotila 
midva? V »Winklerju« je še 
najmanj drenja, zato ga obi­
ščeva. Ta 150 metrov visoki 
stolp je preplezal prvenstveno 
avstrijski gornik Georg Wink, 
ler sam, dne 17. 9. 1887. Za 
takratne čase veliko dejanje! 
Se danes, čeprav spleza nanj 
vsako leto na stotine alpini­
stov, velja za zelo težaven 
(IV) plezalni vzpon. 
Pri. vstopu sva opazovala 
»mešano« navezo v Winkler-
jevi poči. Ženska se je »lo­
vila-« po izpostavljeni plošči 
kot pajek na steklu. Razbur­
ljivo! Hitro sva preplezala 
vstopni žleb iii izpostavljeno 
polico, ki privede pod Wink-
lerjevo poč. Star klin naju 
je zapeljal na slabo razčle­
njeno ploščo (kjer je preje te­
lovadila žencka) desno ob po­
či. Slo je kar hitro, čeprav 
je to mesto zelo težko in iz­
postavljeno. Nadaljnja pleza 
po strmih kaminih in kratkih 
prevesah je 'bila zaradi ma­
sivne skale pravi užitek. Do­
segla sva vrh po poldrugourni 
težki plezi. S fantom in de­
kletom, ki sta plezala pred 
nama, smo si delili majhen 
zelo zračen prostorček na vr­
hu. 
(Nadaljevanje) 
Jože 
Tomažič 
Naša poletna potovanja 
V Biogradu na moru 
3. nadaljevanje in konec 
V porušeni Biograd so se leta 1202 zatekli bio-
gradski begunci, zlasti pa iz Zadra, ki so ga napadli 
križarji; pod zaščito kneza Donalda iz Cetine so 
begunci mestece obnovili ter ga imenovali Novi 
Zadar; ko pa so se zadarski begunci vrnili v Za-
dar, so bivši Biograd imenovali Stari Zadar; kot 
se je menjalo ime, tako so se menjali njegovi go­
spodarji: templarji iz Vrane, knezi Bribirski, zopet 
templarji, leta 1409. pa Benečani (že četrtič); sledili 
so turški napadi; najhujši napad je bil leta 1521, ko 
so Turki oropali mestece in sedem okoliških vasi, 
od koder so odgnali narod in živino. Sele proti 
koncu šestnajstega stoletja so Benečani obnovili 
mestno obzidje in trdnjavo, ustanovili biogradsko 
mornarico (oborožene barke) za boje na morju in 
na kopnem; leta 1640. so Turki zasedli Biograd, ki 
so ga po dveh letih zapustili popolnoma porušenega, 
zlasti mestno obzidje in beneško trdnjavo. Takrat 
je bil Biograd tako porušen, da se "ni opomogel 
skoraj celih dvesto let; nekoč slavno knežje mesto 
in kraljevska prestolnica hrvatskih kraljev je postala 
spet skromna ribiška in kmečka vas z nekaj sto 
hišicami. 
Benečani so imeli Biograd zaseden od 1. 1409. do 
1797., ko so ga zasedli Francozi, za njimi pa Av­
strijci do leta 1918. 
Nova doba se je nasmehnila Biogradu šele po 
končani prvi svetovni vojni, ko je Biograd zopet 
postal središče kotara (okraja), ker je Zadar po 
rapalski pogodbi pripadel Italiji; tedaj so zgradili 
hotel Ilirijo, moderno bolnico za kostno tuberkulozo, 
vodovod in cesto;- v mestu so se začeli razvijati 
turizem in letoviščarstvo, trgovina in obrt, ribištvo, 
v okolici pa vinogradništvo in kmetijstvo. 
Lepo začeti razvoj Biograda na moru pa je pre­
kinila druga svetovna vojna, ko je italijanska voj­
ska zasedla Dalmacijo; proti fašistični okupaciji so 
se dvignili tudi številni Biograjčani — v boju za 
svobodo je padlo 136 borcev, to je vsak trinajsti 
prebivalec tega junaškega in uporniškega mesta. 
Sredi parka Na trgu stoji krasen spomenik padlim 
borcem za svobodo — stara mati podpira umirajoče­
ga sina. 
Novozgrajena Jadranska magistrata je vključila 
Biograd med razvijajoča se turistična mesta ob na­
šem sinjem morju. Kjer so se nekoč po srednjeve­
ških uličicah za mestnim obzidjem in trdnjavo 
drenjali biogradski ribiči in okoliški kmetje, kjer 
so stopali menihi in nune, križarji in templarji, 
hrvatski župani, bani, knezi in kralji, kjer so se 
domačini bili z zavojevalci Normani, Franki, Bene­
čani in Italijani, z Ogri in Turki, s Francozi in 
Avstrijci, tam se danes veseli sprehajajo tisoči in 
tisoči domačih in tujih letoviščarjev ter turistov, 
katerih skupni cilj je: odpočiti se ob biograjskih 
plažah, naužiti se morja in sonca nad njim ter se 
razvedriti. Za ljubitelje plesnih zabav je preskrblje­
no v hotelu Ilirija in na verandi Marine sredi boro­
vega parka, med tem ko manjkajo kulturne prire­
ditve, gledališke predstave in koncerti, r-azstave, kot 
jih nudijo mesta Zadar, Split, zlasti pa Dubrovnik. 
Številni počitniški domovi iz Slovenije, Hrvatske in 
Srbije prirejajo poleg domačih zabav — pozdravnih 
in poslovilnih večerov — izlete z avtobusi in mo­
tornimi čolni, mnogi pa se sprehodijo v sosednji 
Filip Jakov, obiščejo Crveno luko in njen bar, 
Vransko jezero, ki je največje sladkovodno jezero 
v Dalmaciji in bogato rib in ki je s kanalom pove­
zano z morjem, v bližini si ogledajo Pakoštane, kjer 
ima ekskluzivni francoski klub Mediteran svoje 
nudistično letovišče zaprtega tipa in kamor Franco­
ze vozijo direktni železniški vagoni ali avtobusi z 
napisom: Pariz—Pakoštani, lastniki avtomobilov pa 
obiščejo še bližnji Zadar in njegove zgodovinske 
znamenitosti iz starorimske, starohrvatske dobe z 
muzeji, katedralami in modernimi stavbami današ­
nje dobe. 
Upravnik počitniškega doma železarne Jesenice 
organizira za vsako izmeno z avtobusom celodnevni 
izlet skozi Sibenik k čudovitim slapovom Krke, kjer 
se številni izletniki kopajo pod slapovi in v jezeru 
nad prirodnimi kamnitimi jezovi, z dvema motorni­
ma čolnoma pa se lahko popeljejo po Krkinem mo­
drem jezeru do Roškega slapa in do romantičnega 
otočka Visovac s samostanom; nazaj grede se jese­
niški izletniki obvezno ustavijo v Vodicah, kamor 
jih vabijo moderne reklamne table s pršutom, grozd­
jem in smokvami ter vinom, prošekom in travarico 
(zadnji dve pijači do 7 N dinarjev za liter); Jese-^ 
ničani se v Vodicah tem raje ustavljajo, ker so z 
Vodicami sklenili številna poznanstva, ko je Žele­
zarna pred leti prav v Vodicah postavila prvi počit­
niški tabor in s tem začetek turizma v tem obmor­
skem mestecu. Drug celodnevni izlet pa je z motor­
no jadrnico med divje Kornatsko otočje. Za oba 
izleta dobe izletniki dovolj suhe hrane s seboj, ven­
dar bi oba izleta pridobila na zanimivosti, če bi na 
cilju pekli na ražnju ribe, čevapčiče in ražnjiče. 
Naši jeseniški letoviščarji pa radi tudi sami or­
ganizirajo manjše izlete z motornim čolnom prek 
plitvega Pašmanskega kanala mimo otočka s svetil­
nikom na sosednji otok Pašman; ustavijo se v me­
stecu Tkonu, nekateri obiščejo benediktinski samo­
stan na Kisovcu, odkoder se nudi prekrasen razgled 
na Biograd sam, na mestece Pašman, na otoka Ko-
mornik in Babac, na jugovzhodu leži otok Vrgaday 
na severovzhodu pa Ugljan; oba otoka — Pašman 
in Ugljan sta bila spojena vse do leta 1883, ko so 
najožji zemeljski pas prekopali za plovbo, s čimer 
so manjšim ladjam skozi morsko ožino Zdrelac (ši­
roko osem, globoko pa tri metre) skrajšali morsko 
pot proti Zadru. Prek obeh otokov trasirajo otoško 
magistralo, zemeljska dela so v teku. Od otoške 
magistrale si otočani obetajo nagel dvig turizma in 
izletništva; za razvoj obeh pa bo treba storiti še 
marsikaj — zlasti očistiti nesnago — ne samo dvig­
niti cene stavbnim parcelam in nenaseljenim zida­
nim hišam, sadju in vinu, pršutu in siru. Otok 
Pašman je hribovit — noben vrh ne dosega tristo 
metrov nadmorske višine, vendar so kraške doline, 
zlasti pa obalni pas rodovitne; na rdeči zemlji so 
oljčni gaji in drevoredi smokev, vinogradi, prebivalci 
so še — gostoljubni. Šolska stavba, zlasti pa vrt in 
dvorišče sta zelo zanemarjena, učenci pa se dnevno 
vozijo z ladjo v Biograd, kjer obiskujejo višje raz­
rede osnovne šole z predmetnim poukom. — Ko se 
izletniki vračajo s Pašmana, doni prek morja pre­
šeren smeh in pesem. Za otoki zahaja sonce, ki je 
vrglo po morski gladini zlato preprogo — mehki 
mesečini naproti,, po kateri -tiho priplava noč s svo­
jimi krili; takrat se prižgo morski svetilniki, skozi 
borove gozdove pa prodira plesna glasba. 
Minuli so sončni dnevi in mesečna noč v Bio­
gradu na moru. Za spomin si kupiš školjko, nasta­
viš jo na uho in školjka ti bo šumela dalmatinsko 
^pesem, pesem o morju in soncu in borih. __ 
Gradnja nove velikanke v Planici se nadaljuje 
Z 
Kombinat Železarne Sisak 
PREGLED POVPREČNIH OSEBNIHF DOHODKOV 
NA DELAVCA V NOVIH DINARJIH 
(nadaljevanje s 5. strani) 1959 19Ó0 1961 1962 1963 1964 1965 1966 
190,29 215,08 268,53 273,62 301,27 385,26 598,62 842.26 
Indeks: odnos med 
osebnimi dohodki 100 113 141 144 158 202 315 443 
iri skladi 72:28 75:25 • 58:42 66:34 75:25 69:31 65:35 75:25 
Vzporedno z reševanjem 
proizvodnje in produktivnosti 
dela ter z razvojem posamez­
nih dslovnih e"not oziroma 
kombinata žalezarne Sisak, je 
kolektiv reševal tudi vpraša-
rija uspe sabljanja kadrov in 
njihovega izobraževanja, ka­
kor tudi probleme standarda, 
tako osebnega kot družbene­
ga. Tudi na tem področju so 
rezultati pa niso odstranjeni 
vsi problemi, poleg njih pa so 
se pojavili tudi novi, ki jih 
je treba reševati. Ti problemi 
nam vsiljujejo še nadaljnjo 
intenzifikacijo proizvodnje, 
stalno uvajanje najnovejše 
tehnologije, povečanje pro­
duktivnosti dela, kakor tudi 
stalno prilagajanje potrebam 
tržišča. 
kovalnica niti po zmogljivo­
sti, niti po kvaliteti ne zado­
voljuje potreb tržišča. Nujno 
je, če želimo do maksimuma 
izkoristiti obstoječe kapacite­
te valjarne šivnih cevi, da 
glede na zahteve tržišča in 
glede odrejenega odnosa čr­
nih in pocinkanih cevi zgra­
dimo novo pocinkovalnico. 
Ves nadaljnji razvoj zahte-
doseženi dobri rezultati. kar Potrošnja brezšivnih cevi v va tudi nove količine jekla, 
kažejo spodnji podatki: državi se približuje našim za kar pa so potrebne tudi 
zaposlenost po letih 
vrsta strokovnjakov 1959 1960 19Ó1 1962 1963 1964 1965 1966 
inženirjev 61 68 68 78 95 90 99 110 
ekonomistov 26 26 30 34 43 46 49 57 
pravnikov 8 9 8 10 9 7 7 9 
tehnikov 119 114 128 150 193 194 213 254 
PREGLED DOGRAJENIH DRUŽINSKIH STANOVANJ 
1948/1958 1959 1960 1961 1962 1963 1964 1965 1966 skupaj 
442 24 88 106 108 175 126 108 188 1.365 
Razen teh stanovanj danes 
v samskih domovih in garso­
njerah razpolagamo skupno s 
744 ležišči. 
Ob tem so bili zgrajeni tu­
di objekti v vrednosti okrog 
10 milijonov N dinarjev, ki 
služijo skupnim potrebam 
naših delavcev, kakor so: sa­
mopostrežna trgovina, servis­
ne delavnice, pošta Sisak 3, 
brivsko-frizerski salon, pral­
nica in kemična čistilnica, 
otroški vrtec, bazen za kopa­
nje, delavska restavracija, 
plinovod, osnovna šola, zdr. 
postaja, mlečna restavracija, 
garaže in druge komunalne 
naprave. 
Z dokončanjem prve faze 
rekprustrukcije in doseženimi 
proizvodnim možnostim in 
tako že sedaj moramo raz­
mišljati o nadaljnjem pove­
čanju proizvodnje. Zato ima­
mo zelo dobre pogoje, ker 
lahko z minimalnimi investi­
cijami proizvodnjo brezšivnih 
cevi podvojimo, za kar se 
moramo zahvaliti že preje 
vloženim denarnim sred­
stvom. 
Prav tako nova valjarna 
šivnih cevi in valjarna trakov 
ter gredic niso popolno izko­
riščene in z majhnimi rekon­
strukcijami se lahko tudi nji­
hova zmogljivost zelo pove­
ča. 
Eden od zelo aktualnih 
problemov je vprašanje po-
cinkovalnice. Sedanja pocin-
nove količine surovega žele­
za. Glede na to je ena naših 
perspektivnih nalog tudi raz­
širitev proizvodnje surovega 
železa in jekla. Pri tem pa je 
posebno važno, da gremo na-
najmodernejše agregate, ki 
nam bodo omogočili ceneno 
proizvodnjo surovega železa 
in jekla, kar do sedaj ni bil 
slučaj. 
Železarna Sisak zaradi spe­
cifičnosti svoje proizvodnje, 
kakor tudi kot specializirani 
proizvajalec cevi, ki jih v 
glavnem proizvaja po naro­
čilu, ne more iskati svoje ren­
tabilnosti samo v velikih ko­
ličinah, temveč mnogo več v 
kvaliteti in v kar največji 
stopnji obdelave svojih izdel­
kov. 
Vse to zahteva od nas zelo 
podrobno obdelavo nadaljnje­
ga usmerjanja našega kombi­
nata. Razvojne službe — in­
stitut, biro za projektiranje 
gradnje in rekonstrukcije, 
kakor tudi druge posamezne 
delovne enote, intenzivno de­
lajo na tem. Ze sedaj so iz­
delani posamezni elaborati, ki 
kažejo na naloge, ki stojijo 
pred nami. 
S koriščenjem najnovejših 
tehnoloških dosežkov in do­
gnanj je treba rekonstruirati 
sedanjo valjamo brezšivnih 
cevi tako, da se iz obstoječih 
naprav dobi kar največja 
zmogljivost s kar najnižjimi 
stroški proizvodnje. 
Nadaljnje povečanje proiz­
vodnje cevi v naši državi ima 
širši značaj, ker odnos cevi 
v proizvodnji črne metalur­
gije ne ustreza tistim v svetu 
kar se vidi iz naslednjih po­
datkov: 
udeležba proizvodnje cevi 
v skupni proizvodnji jeklenih 
izdelkov znese v zapadni Ev­
ropi 8,8 %, v vzhodni Evropi 
12%, v ZDA 15,5%, v Afriki 
10 %, medtem ko bi naša pro­
izvodnja, če bi uspeli dokon­
čati še rekonstrukcijo druge 
faze, znesla skupaj 7,8 %. To 
nam nalaga intenzivno borbo 
za rešitev tega problema. 
Zaradi tega je nujno tudi v 
prihodnosti povečevati proiz­
vodnjo jekla, ki glede na po­
trebe valjarniških obratov in 
za popolno izkoriščanje kapa­
citet, znese okrog 600.000 ton 
surovega jekla. Za tako pro­
izvodnjo jekla je nujno zago­
toviti ustrezno količino suro­
vega železa, proizvedenega 
po najmodernejši tehnologiji 
in agregatih, ki bodo konku­
renčni najmodernejšim pro­
izvodnim procesom v svetu. 
Naša naslednja naloga je še 
naprej delati na finalizaciji in 
dodelavi polizdelkov, kar mo­
ra dati odrejeno rentabilnost 
delovnim enotam v kombina­
tu železarne Sisak. 
Delovni kolektiv železarn« 
Sisak se bo trudil ob tem, da 
bo izkoristil svoje lastne iz­
kušnje in sredstva in ustvar­
jal razne druge možnosti, da 
doseže kar največjo proiz­
vodnjo in produktivnost in da 
bo dobavljal tržišču po ustre­
znih cenah kar največ cevi 
in proizvodov iz obsega svoje 
proizvodnje. 
Razstava elektronike 
v Ljubljani 
Letošnja mednarodna razstava SODOBNA ELEKTRONIKA v 
Ljubljani, ki je že 14. po vrsti, je v vsakem pogledu zelo 
presegla vse dosedanje. To je razstava, ki prikazuje najno­
vejše tehnične in znanstvene dosežke vseh naprednih, gospo­
darsko in tehnično razvitih držav. Sodobna elektronika se 
z uspehom uporablja na vseh poljih medicine, gospodarstva, 
komunikacij in drugje. 
Valjarna brezšivnih cevi v železarni Sisak 
V odnosu na lansko leto 
je na letošnji reviji sodobne 
elektronike razstavljenih mno­
go več eksponatov in rekvizi­
tov, ki demonstrirajo vse­
stransko uporabnost sodobne 
elektronike na različnih po­
dročjih gospodarske dejav­
nosti. 
Lani je razstavljalo na 
ljubljanskem gospodarskem 
razstavišču 105 domačih in 
inozemskih razstavljalcev svo­
je najnovejše tehnične do­
sežke, letos pa razstavlja čez 
200 razstavljalcev. Nad vse 
razveseljiva je ugotovitev, da 
poleg naših delovnih kolekti­
vov, inštitutov in gospodar­
skih organizacij letos razstav­
lja v Ljubljani čez 175 tujih 
podjetij iz 18 najmočnejše 
gospodarsko, industrijsko ter 
znanstveno razvitih držav. To 
daje letošnji razstavi velik 
pomen in ugled. 
Obiskovalci razstave SO­
DOBNA ELEKTRONIKA, za 
katero je ogromno zanimanje 
ne samo pri nas v Sloveniji 
in Jugoslaviji, temveč tudi v 
zamejstvu, bodo lahko videli 
na gospodarskem razstavišču 
najnovejše dosežke elektroni­
ke na svetu. 
V okviru letošnje razstave, 
ki je odprta od 10. do 15. ok­
tobra, bo tudi več posebnih 
praktičnih demonstracij delo­
vanja posameznih naprav in 
Instrumentov. Strokovnjaki in 
izvedenci bodo imeli ob tej 
priliki tudi številna predava­
nja in simpozije, na katerih 
se bedo teoretično in prak­
tično tolmačile posamezne 
naprave. Predavali in demon­
strirali bodo strokovnjaki iz 
naše države in iz ZDA, Za­
hodne Nemčije, Italije, Av­
strije. NDR in drugih držav, 
kjer je elektronika že v vse­
splošni uporabi. V času le­
tošnje razstave bedo imeli 
obiskovalci in prebivalci 
Ljubljane priliko gledati na 
20 mestih tudi barvne televi­
zijske prenose važnih dogod­
kov doma in v svetu. 
Ogled letošnje mednarodne 
razstave je vsekakor pripo­
ročljiv in koristen za vsako­
gar, ki se zanima za najno­
vejše dosežke svetovne teh­
nike na področju elektronike. 
Zuro 
MADŽARSKA — Na sever­
nem Madžarskem, v bližini 
mesta Kisterenve, gradijo 
novo livarno sive litine, ki bo 
največja v tej deželi. Njena 
letna proizvodna zmogljivost 
bo 115.000 ton različnih od­
litkov. Do zdaj so lahko pro­
izvedle vse madžarske livar­
ne sive litine za potrebe in­
dustrije skupno 287.000 ton 
odlitkov letno. 
Francetu Škrlju v spomin 
V nedeljo ponoči je 
ugasnilo življenje enega 
najstarejših jeseniških svo-
bodašev FRANCETA ŠKR-
LJA. Rodil se je pred 
64. leti v Tomazinu (Ve­
like Lašče). 
Kot 20-letni mladenič je 
prišel iz Trbovelj, kjer je 
sodeloval v stavki in bil 
tudi zaprt, na Jesenice. 
Ze leta 1323 ga srečamo 
med jeseniškimi kulturni­
ki — svobcdaši, najprej 
kot igralca in pevca, 
kasneje pa kot režiserja in 
organizatorja. Ta čas je 
Komunistična partija ime­
la zelo pomemben vpliv 
na delo jeseniške Svobode 
in delavskega gibanja na­
sploh. Po zaslugi partije 
je v tem obdobju kulturno 
življenje na Jesenicah, ki 
je s svojim delom vplivalo 
tudi na revolucionarno 
delavsko gibanje, ob šte­
vilnih političnih razkolih 
v Sloveniji, ostalo celovi­
to in enotno, kot velika 
redkost v delavskih cen­
trih. V tem obdobju sre­
čamo Franceta že kot .so­
oblikovalca naprednega je­
seniškega kulturnega in 
političnega življenja. V 
sodelovanju z znanimi je­
seniškimi predvojnimi ko­
munisti, ki so se sestajali 
pod odrom pri Jelenu, se 
je France oblikoval v ne­
izprosnega borca za de­
lavske pravice in za na­
predno delavsko kulturo. 
Iz teh vrst so izšli tudi 
številni jeseniški prvo-
borci, ki so leta 1941 brez 
omahovanja odšli v goz­
dove. 
France ŠKRLJ se je za­
radi bolezni aktivno vklju­
čil v NOB leta 1944, ves 
ta čas pa sta z ženo Tilko 
• organizirano sodelovala in 
podpirala narodnoosvobo­
dilni pokret. 
Takoj po osvoboditvi ju­
nija 1945 ga srečamo kot 
organizatorja in vodjo se­
stanka za obnovitev in 
poživitev kulturnega živ­
ljenja na Jesenicah. Od 
takrat dalje ga vidimo 
povsod, kjer se je obliko­
vala nova — mlada so­
cialistična kultura. Pred­
sednik dramskega odseka, 
vodja dramske šole, orga­
nizator, pcbudnik, sveto­
valec in učitelj. Več let je 
bil član republiškega.pred­
sedstva Zveze Svobod in 
prosvetnih društev Slove­
nije. Kot tajnika okraj­
nega Sveta -Svobod in,pro­
svetnih društev ga sreču­
jemo na vsem območju 
bivšega kranjskega okra­
ja. Individualno je obi­
skoval aktiviste Svobod in 
prosvetnih -društev na te­
renu, hodil je na seje in 
-sestanke, na občne zbore 
društev, -spodbujal in na­
vduševal je aktiviste, jim 
dajal nasvete in navodi­
la, jih učil in pomagal, 
kjerkoli je le mogel. 
Kljub odgovornim repub­
liškim in okrajnim funk­
cijam ,pa je ostal zvest 
tudi svojemu matičnemu 
društvu DPD Svobodi 
Tone Cufar Jesenice, kjer 
je kot član upravnega od­
bora sodeloval vsa povoj­
na leta. Več let je bil tudi 
član občinskega sveta Svo­
bod in prosvetnih društev 
Jesenice. Sodeloval je kot 
organizator pri vseh več­
jih političnih in kulturnih 
manifestacijah na Jeseni-
,-cah in v bivšem kranj­
skem okraju. Povsod, kjer 
je le mogel, je pomagal, 
spodbujal, navduševal, da­
jal nasvete in nas učil. 
Čeprav ga je zahrbtna bo­
lezen napadala že več let, 
zase skoraj ni poznal po­
čitka. 
Več let je sodeloval tudi 
pri tehniškem muzeju Že­
lezarne, v oddelku za de­
lavsko gibanje in NOB. 
Tudi njegova zasluga je, 
da se je oddelek tako 
razvil in zbral ter ohranil 
mnogo dragocenega zgo­
dovinskega gradiva. Nje­
gov največji prispevek k 
zgodovini jeseniškega kul­
turnega in političnega živ­
ljenja pa je obsežno na­
pisana zgodovina delav­
skega in kulturno politič­
nega življenja na Jeseni­
cah v letih od 1913 do 
1941. 
V prvih povojnih letih 
ga srečamo tudi kot pred­
sednika -mestnega ljudske­
ga odbora Jesenice in kot 
predsednika Sindikalne po­
družnice železarne Jese­
nice. Skoraj težko si za­
mišljamo povojni razvoj 
na Jesenicah brez njego­
vega imena. Bil je povsod, 
kjer je bilo delo; vztra­
jen, prekaljen, je pomagal 
mlajši generaciji nadalje­
vati bogato in revolucio­
narno tradicijo delavskega 
in kulturnega življenja -na 
Jesenicah. 
Za svoje neprecenljivo 
delo je prejel RED HRA­
BROSTI, MEDALJO ZA 
DELO ter SREBRNO IN 
ZLATO ODLICJE Zveze 
Svobod in prosvetnih dru­
štev Slovenije. 
Obsežno, nesebično in 
požrtvovalno delo za lepši 
jutrišnji dan vseh nas je 
ražiralo njegovo že itaik 
oslabljeno zdravje. Zaradi 
tega je moral tudi mnogo 
prezgodaj zapustiti svoje 
drage, prijatelje, sodelav­
ce in znance. 
Beseda je mnogo pre­
skromen izraz zahvale za 
vse tisto, kar nam je 
FRANCE SKRLJ V skoraj 
štirih desetletjih dal. 
Bil je ČLOVEK — KO­
MUNIST, TOVARIŠ IN 
PRIJATELJ ter UČITELJ 
nam, ki smo in bomo na­
daljevali njegovo delo. 
Joža Vari 
Miha Klinar: 
In memoriaram 
Francetu Škrlju 
Ko so se poslavljali najhližji,-
najljubši, si jim rekel: 
ne vem, če bom dO jutra. 
In res si čutil, da je jutro 
neskončno daleč 
nedosegljivo 
pa ti bilo je žal, kar si jim 
rekel, 
saj bil si človek, ki nikoli ga 
zdrobilo 
ni kladivo brezupa. 
Glej, človek! 
si se pogrezal vase in 
nenadoma postalo 
ti življenje majhno je 
in drobno ko kresnica 
drobna lučka 
svetla pika. ki v trenutku vse, 
kar delal si in 
živel v sebi je zgostila: 
to je ljubezen matere in skrb 
očeta 
to rudarska je svetilka, ki vsa 
plaha 
po podzemlju črnem tipa. 
za grižljaj kruha 
to so otroška leta 
učitelj resen kakor abecednik 
tvoje prve brige in prve 
muke 
in prve črke ABC, ki so 
odkrile 
zloge in besede, otroške rime 
in z rimami spoznanje, da za 
besedo 
je najboljša rima beda 
to so revirji, črni kakor 
premog 
to so črne knjige brez besed 
to je črna biblija rudarjev 
bolj modra in resnična kakor 
božje knjige 
to je črna biblija spoznanja, 
da na svetu 
vselej bo krivica močnejša od 
pravice, 
če za pravico človek sleherni 
trenutek 
se ne bije 
to so leta uka 
in to so leta brez posla 
in kruha 
to je beda in to je pot 
trkanja 
povsod na gluha vrata 
a še bolj gluha srca 
to so črni kraji 
to so sivi kraji 
to je sivo mesto 
in prihodnost 
v pesmi Internacionale 
to je ljubezen in za delavca 
edina sreča 
žena in družina 
to je lepota, oder je življenje 
in življenje oder 
to so prijatelji, pogovori in 
knjige 
(brez spoznavanja lepote 
človek ne more biti človek) 
to so boji, zmage in porazi 
to so dvomi, ki pod njimi 
človek včasih klone, 
a če je človek, se ne zlomi, 
saj ko razbije dvome, 
izlušči iz lupine dvomov 
resnico in spoznanje 
.to so stavke 
to so boji 
to je partizanstvo 
to je zmaga, praznična 
svoboda 
to so ruševine, Iti ostale so za 
našimi pohodi 
to so roke, ki ustvarjajo 
življenje 
to je misel ustvarjalcev 
to stopinje so življenja, v čas 
vklesane 
to so nove bolečine 
to je žena, ki te je ljubila 
to je žena, ki je že odšla pred 
tabo 
to si ti, ki izgorevaš ranjen 
s skrito bolečino 
— Ne dočakam jutra 
To so poslednji rdeči oblaki, 
ki jih vidim. 
Mrak se obeša nanje in jih 
razblinja. 
Črna jadra na jamborih 
topolov, ki jih vidim( 
se bodo čez ves svet razpela. 
To noč se bo zame razbil ves 
svet v enem samem blisku 
in se pogreznil v črni ocean 
tišine 
to noč ... 
Stojim ob tvoji krsti * 
Strmim v tvoj spokojni obray 
Strmim v razbite stihe 
Proti jutru nagiba so čas 
Tu je stol, kjer pred leti 
je bil polh tvojih besed 
Ne morem jih v stihe ujeti 
v nemo žalost ujet. 
Tamar v ozadju Jalovec 
S skupščine občine Jesenice 
Seja Skupščine občine Jesenice 
Ob gostovanju ljubljanskega 
mestnega gledališča 
Za petek, 6. oktobra je bila sklicana 5. skupna seja obeh 
zborov skupščine občine Jesenice. Navzočim odbornikom je 
dipl. inž. Arh Mitja Jerneje najprej podrobno govoril o urba­
nističnem načrtu Mojstrane in Dovjega, o tem, kako je na­
rejen, kaj vse so upoštevali in kaj pravzaprav sam načrt 
določa. Odborniki so imeli sicer nekaj pripomb in vprašanj 
vendar ne bistvenih za sam načrt. Podrobnosti se morajo na 
podlagi urbanističnega načrta itak določiti z zazidalnimi In 
lokacijskimi načrti. Govora je bilo o hitri cesti, katere trasa 
pa še vedno ni točno določena. 
Po tej razlagi in pred za­
četkom seje skupščine pa je 
bilo ugotovljeno, da zbor de­
lovnih skupnosti ni sklepčen. 
Zato je o posameznih točkah 
razpravljal in glasoval le ob­
činski zbor skupščine občine 
Jesenice. Sprejeti zaključki 
in sklepi pa so bili veljavni 
šele po seji zbora delovnih 
skupnosti, ki je bila to sredo. 
Zatem se je nadaljevala raz­
prava o urbanističnem načr­
tu, ki ga je izdelal urbanistič­
ni inštitut SRS v Ljubljani, 
o njem pa je obširno raz­
pravljal tudi pristojni svet 
pri skupščini občine. O urba­
nističnem načrtu Mojstrane 
in Dovjega smo obširno po­
ročali tudi že v našem glasi­
lu. Glede na nekatere pri­
pombe in priporočila sveta 
pa je dal odgovor predsednik 
skupščine. Železniške proge 
v zgornjesavsko dolino . prav 
gotovo ne bo in zato ni po­
trebno rezervirati prostor za 
njen potek. Odborniki so po­
trdili, da naj urbanistični in­
štitut SRS združi vise urbani­
stične načrte občine Jesenice 
v eno celoto, da naj pri izde­
lavi urbanističnih načrtov 
alpskih dolin sodelujeta tudi 
Občini Radovljica in Tolmin 
ter da je potrebno še nada­
lje nameniti sredstva za izde­
lavo in dopolnitev urbanistič­
ne dokumentacije. Zazidalni 
hačrt za zazidalno območje 
številka 1, kjer bo možna in­
dividualna gradnja, pa se 
prav tako že pripravlja. 
Dobili smo nov odlok o hiš­
nem redu na območju občine. 
Ta bo prav gotovo pripomo­
gel do lažjega in boljšega so­
delovanja pri urejanju vpra­
šanj, ki se pojavljajo v več­
jih stanovanjskih zgradbah, 
prav tako pa bo pripomogel 
do mirne ureditve sporov, do 
katerih prihaja med stanoval­
ci ob vsakdanji souporabi 
skupnih prostorov in naprav. 
O predlogu odloka so raz­
pravljali tudi v posameznih 
krajevnih skupnostih, več 
pripomb pa so imeli tudi od­
borniki. Predvsem je bilo go­
vora o členih, kjer je dolo­
čeno, katere domače živali 
se lahko gojijo v stavbah v 
mestnem območju ter kdo je 
zadolžen za vzdrževanje zele­
nic. Predlagano je bilo še, da 
je potrebno ob odloku spre­
jeti tudi program in določiti, 
kdo bo kontroliral izpolnjeva­
nje določil odloka. 
V nadaljevanju seje so na­
vzoči odborniki občinskega 
zbora razpravljali o predlogu 
pravilnika o dodeljevanju sta­
novanj občanom, s katerim 
je določennačin sestavljanja 
prednostnega reda prosilcev; 
potrdili so nekatere spre­
membe in dopolnitve odloka 
o prispevkih in davkih obča­
nov občine Jesenice ter po­
trdili odlok o zaključnem 
računu proračuna občine Je­
senice za leto 1966. Pred 
zadnjo točko dnevnega reda, 
v kateri so potrdili nekatere 
razrešitve in imenovanja, pa 
so obširneje razpravljali o 
ustanovitvi reševalnih enot v 
Ne vem, kako naj se izrazim o delu našega obrtno 
komunalnega podjetja Jesenice glede odvoza smeti. Sta­
nujem ob glavni cesti in tod mimo potuje mnogo turistov, 
Žbmačih in tujih. Lahko mi verjamete, da je mene kot 
f
eprostega občana sram, da mimoidočim ljudem kažemo 
ko zanemarjenost. Na eni strani lepi nasadi, na drugi 
pa, prosim, oglejte si gornjo sliko. 
! Mislim, da je to graje vredno, ker se taki prizori po­
javljajo v vseh večjih stanovanjskih stavbah. Pred krat­
kim je bilo govora celo o povečanju komunalnega pri­
spevka, toda vprašujem se, kje je logika! Obrtno komu­
nalno podjetje odvaža smeti samo do petka, čez soboto 
in nedeljo pa prirejamo neprostovoljno razstavo smeti 
in smradu, ki se nam lahko enkrat tudi s higiensko zdrav­
stvenega vidika hudo maščuje! D. A. 
ustanovah, zavodih, delovnih 
in drugih organizacijah ter 
organih državne uprave. Na­
loga teh reševalnih enot in 
ekip je, da skrbijo za preven­
tivne ukrepe pred naravnimi 
in drugimi hudimi nesrečami, 
zlasti pa za ureditev zasilnih 
izhodov, stalno usposoblje­
nost gasilskih in drugih reše­
valnih pripomočkov za upo­
rabo, preprečevanja vnašanja 
v zgradbe lahko vnetljive 
snovi in predmetov ter da ob 
nesreči ali zračnem napadu 
organizira reševanje z reše­
valnimi enotami, po potrebi 
pa tudi z drugimi. Ekipe po­
leg tega obveščajo ob nesreči 
postajo milice ali občinski 
štab in zahtevajo pomoč. Na­
vzoči pa so bili še mnenja, 
da bi bilo potrebno določiti 
tudi sredstva za usposablja­
nje članov ekip in občanov. 
L. T. 
Že nekaj let je minilo, od­
kar je zadnjič gostoval na 
Jesenicah ansambel ljubljan­
skega mestnega gledališča. 
To je gledališki kolektiv, 
brez katerega si ne moremo 
predstavljati gledališke kul­
ture ne samo v Ljubljani, 
temveč v Sloveniji nasploh. 
V petek se nam bodo pred­
stavili s komedijo Bratka 
Krefta: Kranjski komedijanti. 
Komedijo so naštudirali v 
počastitev 154etnice obstoja 
in dela ljubljanskega mestne­
ga gledališča ter še posebej 
v počastitev 100-letnice slo­
venskega gledališča. Kranjski 
komedijanti so za tako pri­
ložnost več kot primerno 
odrsko delo, saj na preprič­
ljiv in razigran način prika­
zujejo prvo slovensko gleda­
liško dejanje pred skoraj 
200 leti ,ko so ljubitelji in 
navdušenci Zoisovega kroga 
pod vodstvom A. T. Linhar­
ta, v slovenskem jeziku za­
igrali njegovo Zupanovo Mic­
ko. Takrat so bili položeni 
temelji slovenski gledališki 
kulturi, daleč pa je bil čas, 
ko je slovensko gledališče 
dobilo trdno organizirano ob­
liko. Kreftovi Kranjski ko­
medijanti so prav gotovo iz­
jemen dramski tekst, ki bo 
vselej našel dovolj navduše­
nih poslušalcev in gledalcev( 
še posebej ob takih prilikah^ 
ko slavimo pomembne kul­
turne jubileje. Kranjske ko­
medijante je režiral njihov 
avtor, dr. Bratko Kreft v 
dokaj obsežni zasedbi bomo 
gledali skoraj ves igralski 
zbor ljubljanskega mestnega 
gledališča. Kranjske komedi­
jante bodo gostje iz Ljublja­
ne uprizorili dvakrat in sicer: 
popoldne ob 15.30 in zvečer 
ob 19.30 uri. Gostovanje MGL 
bo prav gotovo prijeten in 
vreden uvod v novo gledali­
ško sezono, še posebej pa v 
jubilejno leto slovenskega 
gledališča. nj 
Hudournik Bela grozi 
Tragična smrt triletnega 
Tončka Ziberta, ki je pretekli 
četrtek utonil v narasli vodi 
hudournika Bela, je ponovno 
opozorila na to, da bo treba 
hitreje ukrepati in preprečiti 
morebitno katastrofo, ki bi 
zahtevala še več človeških 
življenj. O tem, da bo treba 
regulirati strugo hudournika, 
smo že večkrat razpravljali 
na zborih volivcev in raznih 
sestankih. Toda dalj kot do 
besed in sklepov nismo pri­
šli. Ugotavljamo, da so bila 
zadnja večja gradbena dela 
izvedena med drugo svetovno 
vojno. Po osvoboditvi pa je 
ostala struga hudournika za­
nemarjena. Betonske pregra­
de so pogosti nalivi že n?čeli 
in izpodkopali. Skratka, ob­
stoja nevarnost, da že pri 
prvem večjem nalivu narasla 
voda odnese zadnji dve pre­
gradi. Sledile bodo še ostale 
pregrade in nesreča je tu. 
Starejšim prebivalcem Ko­
roške Bele, zlasti tistim, ki 
stanujejo v neposredni bliži­
ni hudournika, je še vedno 
dobro v spominu velika po-
vodenj iz leta 1926. ki je po­
vzročila ogromno materialno 
škodo. Zdaj je še čas, da s hi­
trimi in učinkovitimi ukrepi 
preprečimo, da se ne bi po­
novilo leto 1926. Okolica hu­
dournika je sedaj mnogo bolj 
naseljena kot leta 1926. Ukre­
pi so potrebni tudi zato, da 
zavarujemo zlasti levi breg 
hudournika, ki je tudi že 
spodkopan, saj bi se lahko 
zgodilo, da bi se ob večjem 
nalivu ali povodnji struga 
hudournika Bela pomaknila 
do samih stolpičev, ki so jih 
zgradili v zadnjih dveh letih. 
Tako hočemo javno opozo­
riti na nevarnost vse pristoj­
ne organe. Treba bo pohiteti, 
kajti jesensko deževje in na­
livi so tu. Upamo, da naša 
opozorilo ne bo naletelo na 
gluha ušesa in da bomo tokrat 
prišli dalj kot samo do ob­
časnih komisijskih pregledov 
ter meritev. Zaenkrat ugoto­
vimo lahko samo še to, da 
smo čakali predolgo, hudour­
nik pa je bil hitrejši in je iz 
leta v leto izpodkopaval pre­
grade in tako vedno bolj 
grozil. Zbrati bo treba po­
trebna finančna sredstva in 
začeti z delom. Le tako bomo 
preprečili nesrečo in veliko 
materialno škodo, saj bi v 
tem primeru morali nameniti 
za ureditev pregrad ter zava­
rovanje obeh bregov hudour­
nika Bele mnogo več denarja 
kot sedaj. Pričakujemo, da 
bodo krajevna skupnost na 
Javorniku in skupščina obči­
ne Jesenice s svojimi služba­
mi ter podjetje za vzdrževa­
nje hudournikov naglo ukre­
pali in zagotovili varnost 
prebivalcev, ki stanujejo na 
Potoški in Poljski poti ter v 
novih stolpičih na Koroški 
Beli. 
Prebivalci Potoške poti 
na Koroški Beli 
Kako je s kanalizacijo na 
Blejski Dobravi? 
Zadnja seja krajevne skupnosti na Blejski Dobravi, ki je 
bila 28. septembra, je bila zelo razgibana, saj so razpravljali 
predvsem o najbolj perečem problemu kraja, to je gradnji 
kanalizacije, ki je zaradi nevarnosti okužbe pitne vode naj­
bolj važna naloga krajevne skupnosti. 
Predlog o pobiranju in 
vplačevanju prostovoljnih pri­
spevkov občanov za izgrad­
njo kanalizacije je bil izgla­
sovan na zboru volivcev že 
pred meseci in je bilo do 
konca septembra tega leta 
vplačano že 7.526 N dinarjev, 
člani sveta krajevne skupno­
sti pa so prepričani, da bo 
ta vsota tudi presežena in da 
bodo tako lahko začeli z iz­
kopom že v začetku novem­
bra letos. 
V dogovoru so tudi že s ko­
munalnim podjetjem na Je­
senicah, ki je pripravljeno, 
da pod določenim* pogoji 
prevzame izgradnjo kanaliza­
cije. 
Pri sklenitvi ustrezne po­
godbe med krajevno skup-
nosjto in komunalnim pod­
jetjem bo krajevna skupnost 
obvezno prispevala za ta dela 
30.000 N dinarjev. Znesek 
15.000 N din plača takoj, do 
marca prihodnjega leta še 
10.000 N dan in ostalih 5.000 
N din do konca leta 1968. 
Stroške izgradnje, ki bodo 
presegli pogodbeno vsoto, bo 
iz svojega proračuna krila 
skupščina občine Jesenice. 
Krajevna skupnost bo po­
godbeni znesek krila iz pro­
stovoljnih prispevkov, od do­
hodkov od zemljišča na Lip-
cah, katero je Železarna dala 
v upravljanja krajevni skup­
nosti za nedoločen čas z na­
menom, da ga daje v zakup 
ter iz drugih dohodkov, ki 
jih ima krajevna skupnost. 
Krajevna skupnost seveda 
računa tudi na uvidevnost 
tistih občanov na Lipcah in 
ina Blejsiki Dobravi, ki se do 
sedaj še niso odločil*, da 
podprejo akcijo, ki bo v ko­
rist vsem občanom na Blej­
ski Dobravi in na Lipcah. Ko 
bo kanalizacija dograjena, 
bo odstranjena nevarnost 
okužbe pitne vode, kar bodo 
občutili prebivalci obeh na­
selij. 
sš 
10 
Športni dan tehniške in poklicne šole 
V preteklem tednu so imeli 
dijaki TSŠ in PIŠ prvi šport­
ni dan v novem šolskem letu. 
Zaradi nestalnega vremena 
6e je tudi zbor vseh v šport­
nem parku Podmežaklja za­
kasnil in so se tekmovanja 
začela z zamudo. 
Učenci in dijaki so tekmo­
vali v atletiki, kolesarjenju 
in v orientacijskem pohodu. 
Glede na to, da so letos pre­
šli na sistem točkovanja po­
sameznih disciplin, ki na kon­
cu prinesejo razredu z največ 
točkami prvo mesto v skup­
ni razvrstitvi, so bile tudi vse 
tri športne discipline prera­
čunane in izražene s točkami. 
V atletiki so tekmovali v 
Jeseniški odbojkarji 
v krizi? 
Moška vrsta OK Jesenice 
je v pomladnem delu tekmo­
vanja utrpela le en poraz in 
to z bodočim prvakom OK 
Ljubljana. To je igralcem 
močno dvignilo samozavest. 
V jesenskem delu pa so utr­
peli tri poraze. Dva bolj ali 
manj pričakovana (z OK 
Ljubljana in z OK Branik) 
ter z OK Maribor. Do tega 
poraza je prišlo zaradi na­
pačne odločitve uprave kluba. 
Ta je sklenila, da se cdigra-
'1,1 tekmi z OK Maribor in z 
OK Mežico vezano (sobota, 
nedelja) baje zaradi manjših 
stroškov. Težavne okoliščine 
na tekmi v Mežici (prekinitev 
zaradi naliva in izredno pri­
stranski sodnik), katero so 
odigrali na soboto, so botro­
vale porazu naslednji dan v 
Mariboru. Dejstvo je, da je 
znašal prihranek bore malo, 
ali pa nič. Okoliščine na 
tekmi z Branikom so bile 
približno takšne, kakor na 
tekmi Izola : Branik v Mari­
boru. O tej tekmi je že pi­
salo nekaj podrobnosti v 
Delu (metanje petard v ve­
liki množini in organizirano 
pod noge našim igralcem, ne­
odločen sodnik itd.). Upati je, 
da bo Odbojkarska zveza 
Slovenije znala takšne dogod­
ke na naših igriščih zatreti. 
Zmaga Ljubljane preteklo ne­
deljo je zaslužena. 
Dejstvo je, da so te stvari 
vzele našim fantom moralo. 
Toda to še ni vse. Klub tare 
huda finančna stiska. Pre­
teklo nedeljo so pred tekmo 
v Ljubljani sami iz svojega 
plačali zajtrk in po tekmi 
kckto. Malo čudno je, da se 
to dogodi moštvu, ki ga se­
stavljajo tudi študentje, po 
kvaliteti jeseniških klubov pa 
je na četrtem mestu. Ne bi 
jih primerjali s hokejisti, ki 
prejemajo hranarino skozi 
vse leto, z nogometaši pa 
tudi ne, ki 60 povsem na 
repu med jeseniškimi šport­
niki, a so kljub temu stimu­
lirani. 
Toda poglejmo še malo za 
kulise samega odbojkarskega 
kluba. Na seji uprave kluba, 
ki je bila v mesecu aprilu še 
pred pričetkom tekmovanja, 
se je našel član uprave, ki je 
nasprotoval temu, da bi de­
kleta (popolne začetnice) tek­
movale v republiški .ligi. 
Samo za potovanja (okrog 
2.500 km )bi potrošili kakih 
4.000 Ndin. Tako je na pri­
mer tekmovanje v Izoli stalo 
čez 520 -N din, v Mariboru 
550 N din. Tekmovale so še 
v Sladkem vrhu (čez 420 km), 
v Celju, v Kamniku. Preosta-
neta jim še tekmi v Maribo­
ru in v Ljubljani. Tekmova­
nja v Sladkem vrhu so se 
udeležile že potem, ko je 
dolg kluba znašal kakih 
4.500 N din. Tam so igrale 
samo eno tekmo z vrsto iz 
Celja, ki je absolutno prvak; 
torej zagotovo izgubljena 
tekma. Vprašanje je, kako se 
sklepa in kdo © tem odloča, 
da se gre na takšno tekmo. 
Na seji uprave kluba ne. To 
se sklene privatno, v ozkem 
krogu, kajti na seji bi se 
našel kdo, ki bi preprečil to 
ribarjenje v kalnem. V šol­
skem športnem društvu na 
gimnaziji Jesenice imajo eki­
po deklet, ki je prav prime­
ren nasprotnik vrsti OK Je­
senice. Ali je potem potreb­
no . razmetavati denar za 
tekme v 200 in več kilome­
trov oddaljenih krajih? 
Uprava OK Jesenice pa spi 
spanje, kakor da je vse v 
najlepšem redu. Nobene seje. 
Nobenega poročila o podrob­
nostih tekem v Mežici, v Ma­
riboru. Na odbojkarski zvezi 
Slovenije sploh ne vedo 
o omenjenih nepravilnostih. 
Tekme v Mariboru sodijo 
mariborski sodniki, tekme v 
Ljubljani tamkajšnji sodniki. 
Stroški znašajo 20 N din, ko­
likor znaša sodniška taksa. 
Na Jesenicah pa sodijo sod­
niki od vsepovsod, samo je­
seniški ne. Smo pač bogati 
in plačamo 65 Ndin. Sami 
pa imamo sodnike, ki bi so­
dili in so že sodili zastonj, 
V mesecu maju je bila 
podpisana pogodba s trener­
jem. Ta doslej še ni prejel 
honorarja. Ali ga bo kdaj 
dobil glede na sedanjo situa­
cijo? Takrat ni bilo na seji 
nikogar, ki bi vedel, da ne bo 
denarja za trenerja. 
Takšno je stanje v klubu 
pred tekmama z OK Kanal 
in OK Izola, ki naj bi pome­
nili višek odbojkarske sezo­
ne na Jesenicah. 
Ljubitelji odbojke na Jese­
nicah pa upajo, da bodo šli 
igralci prek vsega in da bodo 
dostojno zaključili sezono. V 
nedeljo se bodo na domačem 
igrišču pomerili z OK Kanal. 
T. S. 
šestih panogah: tek na 106, 
300 in 1000 m, met krogle, 
skok v daljino in višino. Eki­
pa vsakega razreda je štela 
šest tekmovalcev in sicer za 
vsako panogo po eden. 
Kolesarska steza je tekla 
izpod hokejske tribune prek 
Kočne do Dobrave, kjer je 
bil cilj. Ekipa je štela pet 
članov. 
V orientacijskem pohodu — 
zopet petčlanska ekipa — je 
bilo treba izvršiti med po­
hodom več nalog in priti na 
cilj v čim boljšem času. Cilj 
pohoda je bil na Hrušici. 
Športni dan je kljub 'sla­
bemu vremenu dobro uspel, 
za kar se imamo zahvaliti 
profesorjem tov. Krevseljnu 
in tov. Oblaku, prav tako pa 
tudi celotnemu profesorskemu 
zboru, ki so na mestih časo-
merilcev zelo dobro opravili 
svojo nalogo. 
Lahkoatletski rezultati (se­
števek točk v vseh discipli­
nah): 1. IV. r. TSS s. 97,0, 2. 
III. r. TSS s. 94,0, 3. III. b PlS 
91.5 točk. 
Kolesarjenje: 1. II. r. TSS 
s. 11,48 (5 teto.) 20, 2. II. d. 
PlS 12,05 (4 tekm.) 19, 3. IV. r. 
TSS s. 12,07 (4 tekm.) 18 točk. 
Orientacijski pohod: 1. III. 
r. TSS s (I. ekipa) 50, 2. III. d 
PIŠ (I. ekipa) 45, 3. III. a 
PIš (II ekipa) 42 točk. 
Točkovanje za končnega 
zmagovalca: 1. IV. r. TSS s. 
— 132, 2. III. b PlS — 124, 
3. II. r. TSS s. — 121 točk. 
Skakalna elita 
v ČSSR 
Na veliki mednarodni ska­
kalni prireditvi v Rožnu v 
ČSSR na skakalnici iz umet­
ne mase je bila v nedeljo tek­
ma med najboljšimi skakalci 
socialističnih držav. Skupno 
je nastopilo 78 skakalcev, na 
četrto mesto pa se je uvrstil 
mladi štefančič iz Kranja. 
Za lepo presenečenje pa je 
poskrbel Jeseničan Stanko 
Smolej, ki je bil enajsti. Sko­
ki Stanka Smolej a so še bolj 
razveseljivi, ker je končno le 
našel samega sebe in se v 
predolimpijski sezona lepo 
uvršča v sam vrh. Nekoliko 
sta nas že v Ljubljani in se­
daj v ČSSR razočarala Pečar 
in Zaje, ki vedno pristaneta 
nekje pri koncu. Prepričani 
smo, da jima bo do olimpij­
skih iger v Grenoblu uspelo 
popraviti napake in da se 
bosta znašla med našimi naj­
boljšimi. 
P. K. 
Predstavljamo vam no­
vega trenerja hokejistov 
Prejšnji petek je na Jesenice prispel novi trener hokejistov 
g. Oldrich Mlčoch iz ČSSR. Razen tega bo treniral tudi našo 
državno reprezentanco, ki bo sodelovala na olimpijskih igrah 
v Grenoblu. Naši igralci so se z novim trenerjem že seznanili 
in že nekaj dni trenirali pod njegovim vodstvom na medna­
rodnem turnirju v ČSSR. 
Novi hokejski trener je bil 
rojen pred 47 leti v Pragi. 
Hokej je začel igrati, ko je 
bil star 14 let. Naslednje le­
to je že igral v prvem moštvu 
Prostevov. Hokej je igral 22 
let, za državno reprezentan­
co ČSSR pa je nastopal v 
letu 1950/51 ter odigral osem 
tekem. Pred prihodom v Ju­
goslavijo je treniral prvoli-
gaško moštvo SONP Kladno, 
ki je uvrščeno v zgornjem 
delu lestvice. Letos mu je 
bilo prvič omogočeno, da je 
lahko začel s treniranjem iz­
ven ČSSR. 
Ob prihodu na Jesenice smo 
mu postavili nekaj vprašanj: 
Kakšni so vaši prvi vtisi o 
Jesenicah in okolici? 
»Ko sem prispel na Gorenj­
sko, je bilo lepo vreme in 
lahko rečem, da mi zelo uga­
ja. Dolina je podobna tisti, 
v kateri leži Chamonix. 
Skratka, prvi vtisi so zado­
voljivi.« 
Naše igralce ste že videli, 
kako igrajo na ledu. Kakšno 
je vaše mnenje o njihovi 
igri? 
»Kot kolektiv so mi zelo 
všeč. Tehnično in kondicij-
sko so zalo slabi. So brez 
prave kondicije in premehki. 
Partizanski humor 
LIŠKI BLAGOSLOV 
Partizan je prišel v hišo 
stare Ličanke, ki je, videč 
nove škornje na njegovih 
nogah, zadovoljno vzkliknila: 
»Bogme," oblečen ši pa ime 
nitno, sinko. Od kot ti tako 
lepi škornji?« 
»Nemcu sem jih sezul, ma-
mica,<r je odgovoril borec. 
»Daj bog, sinko, da bi jih 
vse življenje sezuval druge­
mu, ko si tak junak!« ga je 
od srca blagoslovila ženica. 
Kranjska gora : Radovljica 9:10 
Najvažnejša tekma nedelj­
skega kola gorenjske roko­
metne lige je bila odigrana v 
Kranjski gori. Ekipa Radov­
ljice je s tesnim, a zasluže­
nim rezultatom premagala 
domačo ekipo in je s tem 
edina neporaežna vrsta v le­
tošnjem prvei.jiiTi. Z nekoli­
ko lepšo igro bi domačini 
pred domačim občinstvom 
lahko triumfirali. Vse prema­
lo pozornosti posvečajo tre­
ningom, bolje rečeno jih ni­
majo. Zberejo se le na tek­
mah, kar pa je očitno pre­
malo. 
P. K. 
Tudi sistem igre ne ustreza. 
Vse preveč silijo v osredje 
in pozabljajo na obrambo, 
skratka ne znajo igrati 
obrambnega sistema. Tudi 
na bandah so mehki. Za so­
doben hokej je poleg tehnič­
nega znanja potrebna tudi 
fizična vzdržljivost. Prepri­
čan sem, da bom te po­
manjkljivosti odstranil, čaka 
me težko delo, saj na igrišču 
še ni ledu. Ta teden pa že 
igramo težko tekmo v Sofiji.« 
Prvi vtisi o novem trener­
ju so najlepši. V kratkem bo­
mo lahko ugotovili, alt se 
mu bodo načrti uresničili. 
Pri njegovem delu mu želi­
mo veliko uspehov. Razumlji­
vo, da sam ne bo mogel na­
praviti vsega in tudi ne ču­
dežev. Pomagati mu bodo 
morali funkcionarji HK Je­
senice, v še večji meri pa to 
velja za same igralce, ki ga 
bodp morali ubogati, da bo 
v ekipi disciplina in red. 
Polde Kari in 
Težave naših 
Prvi, ki je začel z judom 
na 'Jesenicah, je bil sedanji 
trener Vojko Kučina. V pre­
tekli sezoni pa je moštvo že 
osvojilo naslov republiškega 
prvaka in se uvrstilo v hr-
vatsko-slovensko ligo. Med 
počitnicami so redno trenirali 
in se pripravljali za tekmova_ 
nje v omenjeni ligi. Imajo pa 
precej težav. Omenimo naj le 
pomanjkanje tekmovalcev v 
težki kategoriji, ki pa je za 
tekmovanja zelo pomembno. 
Razen tega jim primanjkuje 
finančnih sredstev, tako da 
bodo morali nastopati le z eno 
ekipo, medtem ko bodo z 
drugo ekipo skrbeti za nara­
ščaj. 
V slovensko-hrvatski ligi 
bodo predvidoma tekmovali 
naslednji: Kučina, Morič* 
Krajzelj, Peternel, Dvoržak in 
Vidic. P. K. 
Kegljači 
na ledu 
odpotovali 
v Regensburg 
V petek so odpotovali v Re­
gensburg naši kegljači na 
ledu, ki bodo v ZRN sodelo­
vali na velikem mednarod­
nem turnirju. Razen naših 
kegljačev bodo na tem tur-
rurju sodelovsli še kegljači iz 
Italije, Avstrije in Švice. Na­
ši kegljači bodo po turnirju 
še ostali v tem mestu in ne­
kaj dni trenirali skupaj 9 
kegljači ZRN. Zaradi pomanj­
kanja finančnih sredstev je v 
ZRN odpotovala le ena ekipa* 
ki jo sestavljajo Božič, Kli-
nar, Koblar in Drinovec. 
11 
Telesna kultura 
Kino RADIO 
14. in 15. oktobra franc. 
ital. CS film ANGELIKA, 
LEPA LJUBIMKA, ob 17. in 
19. uri 
16. oktobra franc. ital. 
barv. CS film NEUMNOSTI 
PARDAILLANA, ob 17. in 19. 
uri 
17. in 18. oktobra nem. ju­
goslovanski barvni film KO­
MISAR X, ob 17. in 19. uri 
19. oktobra ameriški barv. 
CS film UPORNIK BREZ 
RAZLOGA, ob 17. in 19. uri 
20. oktobra- italijanski film 
POTEPENKA RAGAZZOLA, 
ob 17. in 19. uri 
21. oktobra italijanski barv. 
film CESAR PROTI PIRA­
TOM, ob 17. in 19. uri 
Kino PLAVŽ 
14. in 15. oktobra nem. jug. 
barvni film KOMISAR X, ob 
18. in 20. uri 
16. 17. oktobra franc. iti. 
barvni CS film ANGELIKA, 
LEPA LJUBIMKA, ob 18. in 
20. uri 
18. okotobra ameriški barv. 
CS film UPORNIK BREZ 
RAZLOGA, ob 18. in 20. uri 
19. in 20. oktobra angl. 
franc. film VESELI MUŠKE­
TIR, ob 18. in 20. uri 
21. oktobra angleški barv. 
film NA POMOČ, ob 18. in 
20. uri 
Kino DOVJE 
14. oktobra francoski film 
MOŠKO ŽENSKI SPOL 
15. oktobra amer. angl. film 
GORA POGUBLJENIH 
19. oktobra franc. ital. barv. 
CS film ANGELIKA, ČUDO­
VITA LJUBIMKA 
21. oktobra angl. franc. film 
VESELI MUŠKETIR 
Kino KRANJSKA GORA 
14. oktobra ameriški barv. 
CS film BANDITI ARIZONE 
15. oktobra angl. franc. 
film VESELI MUŠKETIR 
19. oktobra nem. jug. barv. 
film KOMISAR X 
20. in 21. oktobra franc. 
ital. barvni CS film ANGELI­
KA, ČUDOVITA LJUBIMKA 
Gledališče 
Petek, 13. 10. ob 15.30 B. 
Kreft: »Kranjski komedijan­
ti« predstava za šole, ob 19.30 
B. Kreft: »Kranjski komedi­
janti« — ena komedija, kate­
ra Linharta inu Zupanovo 
Micko tiče — izven. Gosto-. 
vanje MGL. 
RAZPIS 
Otroški vrtec Ivanke Kr-
ničar Blejska Dobrava raz­
pisuje za določen čas prosto 
delovno mesto vzgojiteljice s 
srednjo vzgojiteljsko šolo. 
Stanovanje ni na razpolago. 
Kandidatke naj pošljejo pi­
smene ponudbe do 20. okto­
bra 1957. 
Železarski globus 
VELIKA BRITANIJA — V 
Veliki Britaniji so prvič po­
skusno proizvedli nekaj sto 
ton peletov s premerom 8 do 
10 mm, pri katerih so upora­
bili kot osnovno surovino 
prah, ki nastane pri procesu 
v kisikovem konvertorju. Te­
mu prahu, ki se sestoji iz 
železovega oksida, so prime­
šali določeno količino apna in 
z ustreznim postopkom dobili 
pelete. Služili bodo kot vložek 
za plavž. Uvedba proizvodnje 
teh peletov bi bila zelo do­
nosna, saj računajo, da na­
stane pri kisikovem konver­
torju, ki proizvede letno en 
milijon ton jekla, okoli 
10.000 ton prahu. 
ZAHVALA POŠTENEMU 
NAJDITELJU 
Dne 5. t. m. sem izgubila 
žensko ročno urico. Ker mi je 
drag spomin, se najditelju 
JANKU MLAKARJU, Cesta 
1. maja 41, Jesenice, za nje­
govo poštenost najlepše za­
hvaljujem. 
Ivanka Gorišek 
konstrukcijska 
delavnica 
ZAHVALA 
Sindikalnemu odboru tran­
sporta železarne Jesenice se 
iskreno zahvaljujem za de­
narno pomoč, ki mi je bila 
zelo dobrodošla v času moje­
ga bolovanja. . 
Zvonko Zmitek 
transport 
MALOPRODAJNE CENE NEKATERIH POLJEDELSKO 
PREHRAMBENIH ARTIKLOV NA DAN 9.10.1967 
ARTIKEL 
Enota 
mere 
Zarja 
tržnica 
živila na 
C. Železar. 
Delikatesa 
pri Moriči 
Tržnica 
zasebniki 
Krompir kg 0,70 0,65 0,70,0,75 
Čebula kg 1,55 1,80 1,75 
. 
česen kg 10,90 10,50 
. 
. 
Koren j ček 
rdeč kg 1,35 1,20 1,28 1,50 
Zelje 
v glavah kg 0,95 1,00 1,00 
Kislo zelje 
ribano kg 1,80 1,70 1,74 
— 
Paradižnik kg 2,00 2,20 2,23 — 
Paprika kg 1,80 1,40 1,61 1,00 1,7( 
Cvetača kg 3,10 3,20 3,22 — 
Zelena solata kg 2,00 2,00 1,86 1,00 2,0( 
Rdeča pesa kg 3,10 1,00 — — 
Breskve kg 4,00 — — 
Slive kg 1,90 — — 
Jabolka kg U4 1,50 1,10 1,30 
Grozdje kg 2,60 3,20 2,60 — 
Hruške kg 2,50 2,50 2,48 — 
Banane kg 6,00 4,80 5,20 4,85 — 
Limone kg 5,00 4,80 4,80 — 
Pomaranče kg 5,20 5,20 5,20 — 
Jajčka 
kokošja kom. 0,70 0,72 0,76 0,70 0,74 — 
Prodajalne, kjer smo opazovali navedene cene, so 
bile s pridelki dobro založene. Tudi kvaliteta artiklov 
je večinoma dobra. Promet na zasebni tržnici pa je 
iz tedna v teden slabši kljub temu, da je še vedno 
dovolj pridelkov (krompir, čebula, jabolka), ki bi jih 
proizvajalci lahko tu prodajali. Ugotavljamo, da mnogi 
proizvajalci ponujajo svoje pridelke, zlasti krompir 
in jabolka za ozimnico kar neposedno po hišah. 
Seja UO ŠD Jesenice 
V klubskih prostorih uprave 
bila v ponedeljek zvečer 17. 
V prvi točki dnevnega reda 
BO obravnavali izpolnjevanje 
sklepov pretekle seje, nato pa 
Ljubljana: Je­
senice 3:0 
Na igrišču v Ljubljani je 
bila v nedeljo dopoldan od­
igrana derbi tekma med dru­
go in tretje uvrščeno Ljub­
ljano : Jesenice 3:0 (11,11,4). 
Tekmo je sodil pred okoli 50 
gledalci Bule iz Ljubljane. 
Jesenice: Krevselj, Potoč­
nik, Resler, Bogataj. Bergelj, 
Kavčič, Smitek, Eržen. 
Naši igralci so v Ljubljani 
doživeli poraz, kakršnega ne 
zaslužijo. Ljubljančani jim 
niso dopustili nikakršnega 
presenečenja. Naša vrsta' se 
je dobro upirala v prvih dveh 
setih, v zadnjem pa so po­
polnoma popustili in ga iz­
gubili s 15:4. Cim bolj se 
bliža konec prvenstva, tem 
teže razumemo, zakaj so naši 
- igralci zašli v tako krizo. 
Trenutno so na tretjem me­
stu lestvice s 15 odigranimi 
tekmami in 22 točkami, kar 
jih zagotovo uvršča na to 
mesto. 
P. K. 
športnega društva Jesenice je 
redna seja tega foruma. 
sta predsednika HK Jesenice 
in Smučarskega društva Jese­
nice podala poročila o načr­
tih za prihodnjo sezono. Oba 
predsednika sta se predvsem 
omejila na dosedanje pripra­
ve in načrte za prihodnje. Iz 
poročila predsednika HK Je­
senice smo lahko razbrali, da 
so priprave vseh moštev po­
tekale zadovoljivo.. V obšir­
nem poročilu je tudi pouda­
ril, da je dosežen sporazum 
med HZ Jugoslavije in klu­
bom o pripravi naše repre­
zentance, ki nas bo zastopala 
na prihodnjih olimpijskih 
igrah v Grenoblu. Moštvo bo 
letos imelo več tekmovanj. 
Igrali bodo v tekmovanju za 
alpski pokal, evropski pokal 
in državno prvenstvo. Finalno 
tekmo pa bo ekipa Jesenic 
igrala tudi z zmagovalcem za 
jugoslovanski pokal. Vsa mo­
štva bodo odigrala predvido­
ma 80 tekem, od tega okoli 
40 doma. Tu pa niso vračuna­
na prijateljska mednarodna 
srečanja. Klub bo do pričetka 
sezone izdal tudi poseben pro­
spekt, ki ga bodo prodajali 
na tekmi 26. t. m. Prva tek­
ma v tej sezoni pa bo 21. t. m. 
Ekipa Jesenic bo igrala pr­
venstveno tekmo za alpski 
pokal z italijanskim moštvom 
Bolzano. Za to trofejo se le­
tos poteguje šest moštev in 
to: KAC iz Celovca, Inssbruck, 
Cortina, Bolzano, Ortisei in 
ekipa Jesenic. Več srečanj 
pa bo imela tudi jugoslovan­
ska državna reprezentanca, ki 
se bo pripravljala na Jeseni­
cah. Cene vstopnic bodo osta­
le iste kot v lanski sezoni. V 
svojem poročilu je omenil tu­
di vprašanje pokritja igrišča, 
ki je trenutno najbolj pere­
če, zato je prav, da se z njim 
spoprimejo vsi forumi, ker le 
tako lahko računamo na na­
predek športa št. 1. 
Tudi s poročilom predsed­
nika smučarskega društva Je­
senic so se navzoči funkcio­
narji strinjali. Društvo kot 
celota dela po združitvi po 
začrtanih smernicah in so pr­
vi uspehi fuzije že vidni. Le 
nekoliko težav imajo s smu­
čarskim klubom Kranjske "go­
re, ki so pa sekundarnega 
značaja. Okoli 50 tekmovalcev 
se je prek leta intenzivno 
pripravljajo za novo sezono. 
Imeli so tudi nekaj treningov 
na snegu. V kratkem pa mi­
slijo nekaj najboljših alpskih 
tekmovalcev poslati na tre­
ning v Cervinijo ali Kaprun. 
Več pozornosti kot v prejš­
nji sezoni bodo posvetili ob­
činskim in šolskim tekmova­
njem, predvsem v krajih, 
kjer so osnovne organizacije. 
V prihodnje bodo poživili de­
lovanje le-teh, ker le tako 
lahko računajo za napredek 
smučarskega športa v zgornje-
savski dolini. 
Polde Karlin 
Maribor 66: Jesenice 58 : 69 
V zadnji tekmi slovenske 
košarkarske lige za ženske so 
naše igralke poskrbele za 
presenečenje in premagale v 
Mariboru Maribor 66 z 69:58 
(37:31). Tekmo sta pred majh­
nim številom gledalcev sodila 
Pur iz Žalca in Gaube iz 
Maribora. 
Jesenice: Vudrič 33, Koren 
2, Mušič 2, Vujatovič 3, Drob-
nič 11, Oblak 2, Ivnik in Be-
nedičič 18. • 
Naše igralke so bile v 
prvem delu igre mnogo bolj­
še in povedle takoj v pri-
četku z 10 točkami razlike. 
Domačinkam jih je uspelo 
dohiteti v drugem polčasu, 
napravile so nekaj napak v 
obrambi in pri metu na koš. 
Kriza je bila kratkotrajna in 
kmalu so zopet vodile za 10 
točk. Največ zasluge za zma­
go imata Vudričeva in Be-
nedičičeva. Naše igralke so 
v zadnji tekmi slovenske ko­
šarkarske lige poskrbele za 
presenečenje in osvojile dru­
go mesto s 16 točkami. K 
uspehu jim tudi mi čestitamo 
in jim v prihodnji sezoni že­
limo še veliko športne sreče. 
P. K. 
ZAHVALA 
Ob nenadni in tragični iz­
gubi našega dragega sinčka 
in bratca 
TONČKA ŽIBERTA 
se iskreno zahvaljujemo sosta­
novalcem iz bloka ter sose­
dom za požrtvovalnost pri 
reševanju našega sinčka. Prav 
tako se zahvaljujemo za de­
narno pomoč in še posebej 
družinam Žemljic, Omejec, 
Brus in-Mačkovi za pomoč v 
dneh težke izgube. 
Zahvaljujemo se daroval­
cem vencev in cvetja ter last­
nikom osebnih avtomobilov za 
uslugo in vsem. ki so ga 
spremili na zadnji poti. 
Žalujoči: očka Anton, 
mamica Mira in se­
strica Mirandica 
ŽELEZAR 
ŽI-LLZAR - GLASILO 
DELOVNEGA KOLEKTI­
VA ŽELEZARNE JESENI­
CE — Ureja redakcijski 
odbor — Glavni in odgo­
vorni urednik Joža Vari — 
Rokopisov in fotografij ne 
vračamo — Naslov: Ured­
ništvo » Železar jati, žele­
zarna Jesenice. Telefon 
nt. 758 In 394 - Tisk 
CP »Gorenjski tisk«. 
Kaj bomo gledali v kinu