„Gorlca* izhaja vsaki torek in loboto. Ako pade na ta dneva praznik, dan poprej. Urednlštvo se nahaja v „Narodnl Tiskarni11, uiica Vetturini St. 9, kamor je naslavljati pisma. lefrankirana pisina se ne sprejemajo, enako se ne uvažujejo pisma brez podpisa. Bokopifll dopisov se ne vračajo. GORICA TELEFON št. 201 .Gorica* stane na leto 10 K, za pol leta 6 K, za četrt leta 250. Upravniötvo se nahaja v „Narodni Tiskarni" jlica Vetturini it. 9. />a 05la.Be se plačuje od čveterostolpne petit vrste po U vin., za večkratni natis primeren popust. Poaamezne Itevilke stanejo 8 vin. in se prodajajo v raznih goriških trafikah. St. 17. V Gorici, v torek dne 27. februvarja 1912. Leto XIII. Zipti S, L Sj Vnovič se Vas vabs1 na pomemben Shed zoupnihoy 5. L. 5., kl se bo vršl! v četrtek, dr\e 29. t. m. ob 10. url predpo- ludne v v e N k i dvorani „Central11. Döbri prijafelji. Neinška ucvaruost. !\i prcti našini kraiem, m sL-vcda koikala obvta.iati. k-.-i liisiiKi \ /.adiiietu v\i'-:i nu u niii pis'1!:. Ooto\ o null ruišini čitatcliem ni uslo, Ua mud mi wckral opozonli tiuli nasr hü rodik' sos^de v de/cli. nainreč I tali - jane, na to prctcco iii'\ anm-i. I '»'.la !i nasi lie prav linbi soscdic sc nisn prav nič -liaiiili /a iiaša ^varila (iia.ibr/.e si- jini it; /a iiKilo /ik'lo dati kai na Mv.tn- la ¦baiTamv- :• Ii pa so bili s sk-posiin »ihdiiiii), ki so iiiicln Ic iiaiboljši namen nainnč oliraiiili našo zcinlio s\du- nui l.iiidstvn. Simpati.il', ki so iili go.üü ;i\Mriiski Itnlijaiii do \ojih kaknr nu'i našili sploli \sili iieneinških uaro- lln\ ZlltiralcCV so obstajale so .^loveir.ki. zastopmki v pai lainuitii bili pri /adiijein zasedaniu v priikipn /a nstauovitev italijanskt praviie iak'ultetf -eveda nc popohii,- ma brc/pu^oino . so nasli Italijaiii •:: ¦no pri NViiic'Ii naivcčji odpor proii !ulL-jst\'fj\iiijiju tega za nie takn važik- i.M vprašanki. Stvar ie šla takn dalcč. da le/i to \ prašaiiie se sedai. po nekatc- rili letili. v p!e;iicali. I'o pa Italiiaue nič ü. /•. nira in niMiio. da je takn prav. kal-.or delaio Neiiki. Ma se s tern na i• l»— lost In ncniilost udajn iiemškciiiu tenn-- i''. iini niti v glavo ne pade. kcr Nunci mia.io s\oi pnsi'bni sjstcm take kaline nloviti na woie liuiaiike. la sjvtc-||i (ibs'oii v tern.'da Itali- i. iioin nasbkaii» s teiniiinii barvanii '-'o- ..iiisko i.i'\ .irnnst in dobro \cd<>. da t i- I'O si\-ijvt\'n pri Italiianih dostl i/da. I Ko s;- Itauiannin /ii'sra s s|o\-;insko !<•.'- i \arnostjn pr)si-bno pa na juvin. no. po- tein pa /vinbiio ^lavo in vmi |ireiniš!ir- nost ir in- po/naio druye^a mi\ ražnik.i kot 11.' Slii\-; \a proti uitfu. Tako teče M^'dai po na- j šiii tleli železiiJLa. .iic owibit.- t\ori nai- 1 oliši kontinvren: neniških bojc\niko\ ne !e \- politiki jnarvcO tndi v narod- neiii ^osi)od««rstvi!. Za \v.^lcd naved*.-- ino k- Lebensmittdnia^azin« \- nekd;1- :i.ii < ivnl,'ie\ i \ ili. Koljko škode ne n,;- I»ra\'i tako pndjetie j,r'*riškirn tr^ovccni. bodi.s.i te ali one narodnoMi. Ker je j"ia \eeina ze!ezni^irie\' s|(i\cnskckra |i"- l.oleiiia. ie pae nine\iio. da iniaio vsled te'^a slowiiski tr'sro\^i veCio škodo kot i;ali.ianski. /araditc"Kra naibrže tudi ni i'l'islo do odločncvia iirotesta od strain .;oriškeua itaü.iatiskev(a tnjov.stva. ki je \ \ eJiii. MaiMkonm m.1 bodo /.dele take stvari maienkostnc in niti oiiicmbe \ rednc. Ali že stari i>rcvcovor go\ori o kanimi li kanienu .... Toda Italiianom :<< ne v,rre in re «srre \- j^lavo. Scdaj pa pride še naileiiše. Prefl rekai casa ie bil \- I'rstn prcdsedirk av- striiske delc^raeiie. koroški dele^at Po- berniir. Tr/.aski ¦¦Piccolo' si n; pnstil v/.eti te pnlike. da ne bi počastil kot 'lavniob še \ečje^a skivofoba Dober- i'i- \ or. kattree,a ie -Piccolo, tudi iniuoli Petek obiavil. \' sledeceni hoeenio po- dati vi'lavne točkc tetfa pot,*ovora in či- taielii so bodo C'udili, kako moreio It;1- liiani še vedno inieti kako simpatijo do Nenicev. ko iini je OobcrniK kar narav- nost povedal. pod kakinii posjoji t rp - i o. da ostane.io Italiiani se v niili ta- born. Na.iprej ie predsednik dele^a^ijc I "iba-nvj, izjavii na \ pra.šanje ^lede z.u- paii.ie politikc v oči^led spr-mcnibe vo- d'tciia iste. da bode :sr''oi lierchtold na- dalJL-val mirovno politiko Aelirentbala. Po nie^o\eni ninenin ie obnovitev tro- z\eze jfotovci. A\-'.;;- Nemci pohi- :e ie delo^at Ooberni^ jiečal / !iiu<)s|ovanskini vprašaniein. On ie \kljnb teniii. da nekateri skusajo zakri- >ati obstoj kake organiza.ije za vszpo- stavo jiiKoslovanskega (velikega lirva- ške^a) kralicstva. prepričan. da dehiie- io puke skri\ne. a odlocne sile na to. da se dnscžV ta cili. Zadnie Ijudsko stetic \ Trstii ie dovoli jasno dokazalo \- ka- ki nieri se siri slovanski element na iu- su a godi se to na račun Italijanov. To deistvo ie vzbudiln iiaivečjo pozor- nost v neiiLskib krogili Avstrije. /ato. ie približno končal Poberniff svoia izvajania. bi bilo jako umestno. Descendenčna hipofeza. (Kako se na tern polju dostikrat dokazuje.) Profesor S. na ncki iieinski nniver- zi ie pred mnouiini leti ka/.al s\ojiin sliisateijeni \- spiiitu konscrvirane nio- ŽRiine nekej^a plavutonožea (I'lossen- iiisser). Bile so prav podobne človeš- kiin. da frapirale so opazo\-alca, ka.iti slit'iiost ie bila velikanska. Učeni pro- fesor ji'i je popisoval na doli(o in siro- ko, sklepal iz njih \elikosti in kakovo- sti na velike zmožnosti sreČMie 7.\\ ali. ki stej'j \' svojib možkranili toliko in toliko Kirov in sulkov ((ichiniwindiin^en). Mož je postal znan radi te tvarine. in njegova izvajanjfi so bila jiovsod |iona- tisnjena. Navdnšeiije je bilo velikansko. Neketfa due je priscl na lmixerzo neki profesor drn^e iinivcrze, ki seveda ni hotel zainuditi pnlike videti te slaviu1- znane niožgane. Asistent inn jib je po- kazal, toda profesor je takoj spoztial, da so iiiozgaiii č 1 o v e s k i. On in asi- stent sta zadevo zaslcdovala in pri.šio je na dan, da je sluzabnik iiištitnta nic- sto etikete, ki je znaeila, da so to nioz- gani eloveka, in ki jc odpadla, v nagliei prilepil na posodo etiketo: niožgani pla- vutonožea. Ker se jc bil profesor S. v svoj prilinbljeni predmet tako vživc!", so imeli mnogo opraviti, predno so gn prcprieali, da so pravi eloveski niožga- ni in ne kakega plavntonozea. »nesecndcnčna hipotcza uei, da elovek ni nastal iz ilovicc, kar se iičijo otroei, nego da je konečni cilj in kronn iskoletnega ra/.voia- tako smo l.iliko braii \ Socf- / due 15. febr. I M'agi bralec. ko to bereš se spostliivo wdigni. to je nanuvč evaiikVlij seenn- dinn Maeckel. Ne misli pa, da so Ie pra- /ne besede. Maeckel ie ta razvoj natan- eiio popisal \' svoii "Natürliche ScIii'm1- fimgsge.schiclitC'<. Njegov rodoxnik elo- veka je interesanteii. /ato ua til prioh- eimo |io dr. I 'detii. Maeckel steie Jö stopin.i |iradedo\' (Stufen) in sicer (» brez\'retenčarskili pradedov in Id pradedov z vretenc:'.- mi; te stopinje je pobiiala nionera. to y* kupcek Protoplasma lire/ jedra. ki je nastala neke.u'a due iz mrtve liiateriie. Seveda je /e davno od tega. najinanj iniljoii let. Ta nionera, za Bathybius Haeekeli je je krstil Huseley, je naš sla- vni praded. torej nekak Adam, kajti vsi smo od nie. Holgoeasno ii je bilo brez jedra.. zato se je spreinenila v enostani- eno |)raži\al (Protozoon) in ta s po- nioeio \reiliiega delenja v skupinn celie. Ta skupiiiii celie je clobila v sredi vot- lino in postala blastnla. Blastnln se ie na eni strnni inalo vleknila in z.ivela dalje kot praerevar (Urdanntier), iz tega so nastali ploskvarji (Plattentie- re). Ker se pa teni ni Ijnbilo biti plosca- tim. so se [lodaljšali v nemertine (Seliiuirwiinner). Ti so prcdn.ii del svo- jega ercva sprenienili v skrge in sr iincnovali poteni protopneusti (Kicliel- wTinner). V bojn za obstnnck pa ni do- bro za žival, a: uiina trdnega tilnika, to so nienda tudi protopneusti siirevi- deli, zato jini je ta boj šcl na roko, in kot zmagovalci so se vrnili iz boja s hrhienico (Aclisenstab) med Črevom in I'lbten.iaco. postali so prahrbtenjačani l! rchordatiere). (ila\e še niso imeli, ž.i- \eti so inorali kot brezgkn ci (Acra- nicr). Seveda s teni niso bili /adovoljni. in niati narava iini je priskoeila na po- moč. dobili so glavo (Cranioten). I'sta so imeli |iopolnonia okrogla. zato se jini je laliko rekln nidi okrogloustarji (Z\klostoinen). Iz tell so se razvile prav nalalikem praribe (Selaehier). ki so ponialein pridobivale skleiioluske in se zato tudi iinenovale skleiioluskarii (Selnnelzfisclie). Z zrakom uapolnien nieliur (Sclnxiinmblase), katerega so imele te ribe. da so z njegovo iiomocio šle laliko globoce ali vise, ni obdržal Ie ;ega oiiravila. spreminiati sc je zaai \' nekaka pljuca in ž njiin ribe v ribe- krkone (l.urchfisclie). Pibe-krkoni pa niso bile potemtakem nave/.ane na vo- do, prisle so na subo in živele rii kot prakrkoni (Urlurclie). za sponiin na preteklost so vendar obdržale tudi skr- ge. Nositi vedno Ie eno obleko, ni prav niodcrno. zato so skrge pustile Ie svo- jini mladiin. same so se spremenile v luskave krkone (Schuppenhirclic). Se- daj ie slo inalo težje, kajti treba ie bilo intiogo zgubiti, pa tudi uiiiogo pridobi- ti. toda za vse to je skrbela narava, si- eer bi se ue bili razvili v praplazilce (Proreptilien). Toda to ni še nie. Pra- plazilci so se vedno bolj ipopolnjevali in prisli kinalu do tega, da so jini manj- kale saino še uileene žleze (Milchdrü- sen), tudi te so dobili, in Haeckel jib imentije reptile-sesalee (Sauronianuua- lia). Naslednjo stopinjo tvorijo po Hae- cklu prasesalei (Promanmialia). no- rasceni so bili že s krepko dlako in imeli tudi ozobie. kratko napredovali so zelo. Pn del teh prasesalcev ni bil za uapredek, nadel si je kljun in si s tein zaprl pot. Ne tako drugi. ta se ie razvil v vreearjc (Marsupialia). Ko ie piemen- ski izbor že tako dalec pripravil in spo- polnil zivalstvo. se ne smenio čuditi. če so vrečarji postali poluopice (Prosimiä) in ti zopet psoglavci (Cynopitheca). Pso glavci pa so imeli nckaj. kar bi cloveS- ke opice. se mani pa eloveka nie kai ne krasilo, imeli so namree dolg rep: ple- menski izbor ga jini je vzel in kot elo- veske opiee (Anthropoidea) so se pri- bližale eloveku. /^ivele so siecr se na drevesili. \endar so se tudi po zemlii vadile v jako važnein opravilu. namreJ Iioditi po koneu. Pridnost in vstraiuost vse doseže. zato so tudi postale opičji človek (Affenmensch). Ti so bili Ijudcni žc eisto podobni. Ic prceej divji so bili in pa govoriti niso znali, zato je pa plemenski izbor zadniie posegel s krep- ko roko vines in narcdil jc eloveka Homo sapiens. Morcbiti dragi ei- tateli. tega ue verjameš? \'edi, da je to uauk Haeeklov in da ili lupoteza ampak zgodovinska istina. Haeckel sam pravi ((ieineinvcrständliclie Vortrüge und Abliaudhuigeu aus dem Gebiete der Entwicklungslehre, Bonn 1902. T. str. 3S8): «Pokolenje eloveka od tereijar- nili primatov ni več hipoteza, ampak zgodovinska resnica. k i s e sicer n e d a e k s a k t n o d o k a z a t i«. — Ver- jeti pa nioraš, dragi eitatelj. ker Hae- ckel je to rekcl! da hi Italijani in Nemci s skupnim na- stopom zaustavili slovenski naval. Se- veda hi se morali Italijani in Nemci uaj- prcj združiti v parlamcntu, a to zdru- ženje hi hilo Ic mogoče, ako bi Italijani prcvzeli gotove onveznosti, katerih iz- polnitev bi bila stvar Italijanov. Na vprašanje kake ohveznosti hi to hue ni Doberuig ničesar odgovoril___ No. ali ni to zadosti jasno tudi z;i bebca?! Italijani naj bi torcj cventuel- no v lastno škodo hlapčevali za Nem cc! To, to so v stanu, če se gre le zn to, da ugonohe Slovanc — a da s tern le sehi grob kopljejo. hodo le prepozno spoznali. Pri nas Slovencih pa ne bodo opravili Nemci nieesar, ker poznamo še predobro nevaniost. Jugoslovansko gibanje. Nepravieni in nasilni nastop oger- ske vlade na Hrvaškeni je izzval odpor ne le v deželi, kateri se je godila krivi- ca. niarveč je ogorčenje prekoračilo meje tlačene deželc in se ga je polastüo vse slovanstvo Avstro-Ogrske. Demon- stracije v Pragi, v Sarajevu, v Dalmn- ciji. manifestacija dahnatinskega dežel- nega zbora. razni protestni shodi v drugih slovanskih inestih ter tudi pose- ganje notranjega i:i zunanjega časni- karstva v zadevo so pojavi, ki ogrski vladi ne delajo preinnogo easti. Še celo nemski, povsem protisio- vanski listi ne le, da ne odobrujejo mad- žaronske politike. marvee jo z najos- trejšimi izrazi obsojujejo. Hrvaško vprašanje je postalo vsled tega zadeva monarhije in ni vee mogočnosti, da bi je rešili Madžari. Trojne volitve na Hr- vaškem so jasno dokazale, da se Hr- vatie ne dajo vee tlačiti od Madžarov in tudi spremembe na banovem stolu niso nieesar izdale. Hrvaško vprašanje je postalo v zadnjem easu tako važno, da je njega rešitev z ozirom na balkansko politiko Avstro-Ogrske za našo monarhijo naj- večje važnosti. Monarhiji ne preostaja sedaj drugega kot še nadalje podpirati madžarski imperializem na Hrvaškem ali pa rešiti hrvaško vprašanje na na- čin, ki bi bil v interesu celokupne dr- žave. V prvem sliičaju izgubi monar- hiia gotovo svoje dobro ime. Avstro - Ogrska si je pridobila 7 aneksijo Bosne in Hercegovine na Bal- kanu trdna tla in njena dolžnost je se- daj, udanost cesarju in državi prebi- valstva anektiranih dežel le še utrditi. Dogodljaji v Sarajtvem so dokazali, da so bosanski lirvatje, Srbi in muslimani edini ter da čutijo, kot bi se bila godila njim Hrvatom in Srbom iz Hrvaške storjena krivica. Zažgali so madžarsko zastavo ter zapeli cesarsko pesem. Ja- sui migljaj, kako pot naj ubcrcju mero- dajni faktorji, ako jim je kaj do slave cesarstva! Avstrija je dolgo tavala v tenii glede jugoslovanske politike. ko- neeno pa se je pustila zapeljati od Mad- /arov in storila je eno bedastoeo za drugo. V najvišjih niestili vodstva monar- hije so se izvršile zadnje dni vazue sprememhe. Minister zunaujih zadev in skupni finaneni minister sta za politiko na jugu monarliije najvažnejša faktorja. Kdo ve, ali se spremeiii s spremembo oscb tudi dosedauji sistem, katerega sadove opazamo dandanes? S teni \ prasanjem se sedaj naj vee peeajo po- litieni krogi na Hrvaškem, v Dalmaciji in v Bosni. To vprašanje tudi na Du- naju ne bi snielo najti slepili očij in glu- liili uses. Resitvi tega vprašanja hi morali na Punaju pripoznati vso ono važnost. ki ga inia v interesu skupne monarliije. Na Dunaju bi morali sprevideti, da so večji skupni interesi monarhije, kot pa interesi madžarskc državne niisli in da nikakor ne kaže madžarskeniu ini- perializmu na ljubo spraviti v nevar- nost ugled in dobro ime države. To pri- eakujejo firvatje in Srbi monarhije in mi se tudi pridružimo želji, da bi zma- galo na Dunaju to spoznanje. Oopisi. Iz brkinske vojvodine 24. febr. (Izv. dop.) Naš obeinski zakon zapoveduje: »Seje starešinstva so iavne, toda če žu- pan ali trije starešin tako nasvetujejo, sine se izjemno tudi skleniti, da seja ni javna: nikdar pa se to ne sme zgoditi pri tistih sejah, v katerih se pretresuje- jo obeinski računi ali pa preudarek ob- einskih dohodkov in stroškov.« In prav tako govori tudi člen XIV. temeljnega obeinskega zakona z dne 5. marea 1862. Naš uzor župan pa je dal že lr. junija 1909 (štv. 775) objaviti v občini naslednji oglas: »Seje obeirskega sta- rešinstva nakelske županije so se do sedaj po starih tradieijah obdržavale v obeinski pisarni, takorekoe pri zaprtih vratih. Bilo je tudi komaj prostora za 24 odbornikov. Ker so pa starešinstvene seje po § 46. dež. zak. iz .1 1S64 javne razun ti- stih, v katerih se pretresajo obeinski ra- čuni in proračuni (Člen XIV. postave od dne 5. marea 1862), sem odredil, da se bode od sedaj naprej vršila vsaka starešinstvena seja v večji dvorani v Matavunu itd.« Škocijanska občina sme zares po- nosna biti na takega učitelja, ki niti te- ga ne razume, kar je jasno tiskano v našem jeziku; nakeLska županija pa mora ponosna biti na župana, ki zna zakone tako tolmaeki, kakor najbolje ugaja njegoviiu iianieiiom. — Ker se župan ves eas svojoga župaiiovaiiju ravna po svoji odredbi, je jasno, kakor beli dan, da so bili in so vsi proraeuni in raeuni, kolikor jili je staresinstvo u- gotovilo v tej dobi, neveljavni; kajti javnost seje je po jasuem doloeilu de- želnega in državnega /akona e o nd i- t i o s i u e c] u a n o n za veljavnost v njej iiotrjenih raeunov in proračunov. Iz Volčjedrage. Dolgo zaželjeui most ¦¦- železniski prehod — na naši postaji je koneeno dograjen v splošno zadovoljnost nas Volejedražanov, Bii- kovcev, Renčanov, Biljencev itd. Most je železen, moderno napravljen in dela cast tehniki. — Da se je ta prepotrebni most napravil gre v prvi vrsti zahvala g. državnetnu poslancu Josipu F o n u» ki se je na našo željo res liinogo potni- dil in dosegel zgradbo železniškega prelioda. \ drugi vrsti se moramo za- livalit' slavnemu železniškenui ravna- teljstvu v Trstu, ki se je pobrigalo, da se je most izvršil po uašili žcljah in za- litevah, na onem mestu, kjer smo si ga želeli. Most je prinicronia dovolj širok in stoji na najbolj primernem mestu, tik skladišča. Sicer moramo omeniti, da bi ne bilo prav nie napačnega, ako bi se postavila na vsakem koneu mosta po ena svetilka. ki bi posebno v tenmih nočeh kazala tujcu, kje stoji most. Na- sa občina naj bi se za to pobrigala pr' železniškem ravnateljstvu v Trstu, da bi se omenjeni svetilki postavili. Ako bi tega ne mogla doseči, naj bi pa sama oskrbovala svetilki. — H koncu izreka- mo še enkrat svojo sreno zahvalo vsem, ki so se koliekaj potrudili. da se je ta res prepotrebni most zgradil. V o 1 č j e d r a ž a n i. Saksid pri Dornbergu. V slabetn stanu se nahajamo Saksidovci. Palee, ločeni smo od našega polja, ki se naha- ja onstran reke Vipave. Če hočenio iti na naše polje in v vinograde moramo lioditi eno uro in pol dalee naokoli. Pro- sili smo, da bi se nam napravila Cez Vi- pavo hrv, ki bi vezala naša posestva z našo vasjo. Uložili smo tudi prosnjo na dezelni zbor, da bi se nam podpora za napravo brvi ohnovila in upamo, da se to zgodi. Prosimo tudi naše sl. žu- panstvo, da bi kaj ukrenilo v tej zadevi in pospešilo rešitev tega za nas zelo važnega vprašanja. Gabrije pri Rubijah. Minulo nede- Ijo smo imeli v domači cerkvi slovesno sv. mašo zadušnico po ranjkcm baronu Bianchiju v Rubijah. Sv. mašo je daro- val naš kurat pree. g. V. Zega, katero je naročilo naše veteransko društvo. Sv. maše so se udeležili člani Bianchijeve družine, polnoštevilno veteransko dru- štvo s svojim predsednikom g. Qrud- nom na čelu in mnogo drugega ljud- stva. Pred cerkvijo po s\'. maši je vo teraue nagovoril g. Iv. Pelicon, rekoe, da smo se danes sestali tukaj, da po- eastiino spoinin velikega moža, ki osta- ue v neizbrisnem spominu nas vseh. — Po slavnosti je g. (iruden pogostil vse veterane v gostilni g. Primožiča in vr- stile so se napitniee za napitnico. Tako nam je minulo inir uric v najlepšem slogu. PoliHčni pregled. Bivši skupni finančni minister Burian postane poslanik v Carigradu. I )unajski listi poroeajo, da je seda- liji poslanik v Carigradu, mark! Palla- vicini prosil za premeščenje. Na njego- vo mesto pa pride najbrže bivši skupni finauČMii minister Burian. Potovanje nemškega cesarja. Sestanki. Sredi meseca marea pride nemški cesar Viljem na Dunaj, kjer se sestane z našim cesarjem. Z Dunaja se popelje v Pulo, kjer se bo sestal s prestolona- slednikoni, nadvojvodom Franc Ferdi- nandom. ki pride takrat z Brionov v Pulj. Iz Pulja se poda neniski cesar na svoji jahti na Krf. Qovori se, da bo imel sestanek tudi z italijanskim kra- ljein. Izbruh revolucije v Albaniji? Angleški list »Daily Talegrapli« je dobil iz Soluna poročilo, da je izbrulini- la v Albaniji revolucija. Malisori so na- padli več vojaških posadk. Politični tunkcijonarji s Kosovega in iz Skadra zahtevajo vojaška ojaeenja. Vojni mi- nister je že poklical pod orožje fiO.OOO rezervnikov. Italiiausko-turska vojska. Minoli tcden je poveljuik turško- arabskih eet poslal »|)arlamentair-ja« v italijanski tabor s pisniom na italijan- skega poveljnika. V tern pismu je na- znanil turški poveljnik, da je izvedel, da ne postopajo Italijani s turškimi in arabskimi jetniki tako, kot zahtevajo doloeila mednarodnega ljudskega pra- va. Italijani da puste jetnike stradati ter da sploh barbarski postopajo z njimi. Turški poveljnik je v istein pismu za- žugal Italijanom, da da postreliti 21 italijanskili eastnikov in več tisoč ita- lijanskih jetnikov, ako se um v par dneh ne zagotovi, da ravnajo Italijani s turskiini jetniki kakor se spodobi. Če je to res, imamo zopet lep dokaz 2000 letne kulture, s katero se znajo Italijani pri vsaki priliki tako ošabno pobahati. Zanimanje za italijansko - turško vojsko je v zadnjih tednih že popolno- ma zaspalo, a v soboto se je zgodilo nckaj, kar je vzbudilo splošno pozor- Napitniška besnosL ^•%s vek ima toliko bolezni, slabo- sti in"nevarnih hib, da se ga lahko ime- nuje bolno stoletje. Posebno je nervoz- nost razširjena; pravijo, da ima vsak tretji to bolezen. Po časnikih in koleda- rjih pa nasvetujejo toliko zdravil zopei razno trpljenje, da mora človek skoro zboleti, če le bere vso to ropotijo. Ti ga ni dela na človeškem telesu, ki bi ne i- melo svoje bolezni; in toliko pošiljajo teh listov in prilog, kjer se ozdravljenci zahvaljujejo in ki hvalijo gotovo sred- stvo zoper trganje, suhost, debelost, ne- tečnost in vedi ga vVag kaj vse — da bi se lahko preobleklo celo bolnieo s temi prilogami za ohrano zdravja in njega popravo. Le ene bolezni, ki strašno divja v nasem easu se ni lotila dozdaj niti ved- nost. niti veleumni oglušni švindel, in to je napitniške manije. Ker je ta okužljiva, treba je bliže preiskovati jo. Če iščejo izhodišče za azijsko ko- tero v vročih delih Azije, kjer puhti skodljiv sopar iz močvirnih nižin, mo- remo iskati pa ognjišče napitniške blaz- nosti v vinotočih, pivotočih, kjer nasto- pa v neočiščeni obliki navadne klepeta- nosti. Odtod se je razširila po vsej de- želi in vsej zemlji in dobila svoje žrtve posebno v višjih slojih in družabnih krogih. Kot nervoznost je to »nobek bolezen, vendar se nahaja tudi pri de- lavcih in rokodelcih in kmetih. (Saj je še oče napil sinu, idočema iz Šiške v — Ljubljano: Bog te živi; kadar prides na štacijon, pa piši.) Ta kužna bolezen ni prizanesla nobenemu stanu; najvišji do- stojanstveniki, ministri, državni svet- niki, uradniki, juristi, zdravniki, trgov- ci, časnikarji itd. — vsi, vsi bolujejo na tej bolezni; ukoreninila se je brezupno in ne da se odpraviti. Kolikor je znano. dunajski zdravilni urad še ni napravil statistike: ali gotovo je, da bi se štelo tu na milijone; kajti ni ga dneva in ne no- či, da bi ta manija ne nastopila. Zjutraj je holj redka, razen ee upliva kaka po- sebna okolnost na jezik; navadno na- stopa popoludne in zvečer, in tedaj je strašno nalezljiva. Izlega se na vseh krajih, kjer se obhajajo slavnosti, v dru- žinskih sobah, hotelih da, celo pod mi- lim nebom nisi varen pred njo. (Le vča- sih se sliši od kakega dostojanstvenika, da se to prepove, ker upa živeti brez tega do srnrti. Ali pa načelnik z bese- dami »Bog živi!« prehiti in pana napa- denca, ki pod mizo v manuskriptu štu- dira simptome te bolezni). Večkrat pa določijo še pred slavnostjo, katerega jedca in pivca naj napade najprej in po kaki vrsti naj napada potem, včasih pa tudi napade nekatere s tako silo, da skušajo pretrgati oni red. Nekaterim teh bolezniških kandi- datov preidejo najprej »molnje« bliska- skavica ali pa mrzel pot po telesu. Zdaj treba praznovati jubilej, tam slovo, tarn dan bitkc ali obravnavati kako drugo občekoristno stvar; možje jedo in pi jo, klepečejo in se smejejo in ne mislijo nič hudega — kar mahoma udari ta bolezen v njih vrste. Kakor mraz kaže mrzlico. tako pokaže udarec ob steklo, da je iz- brulmila ta manija. Od bolezni napade- ni, ki se je zabaval do zdaj prav pamet- no in mirno, skoei mahoma kvišku in pregleduje kot poveljnik omizje; gren- ka resnoba počiva na njegovem obra- zu, roke stiska krčevito v namizni prt, ali pa kretajo po zraku, iz grla pa izide nekaj pokašljujočili, ncrazloenih gla- sov. Vse molči v mučneni pričakova- njii - in zdaj poči! Izprvanastopa bole- zen mirno, zmerno; ali kmalu semrzlič- na stopinja poviša, kri se razburi, glas povzdigne in konec je strašen sum, o- glasujoee rjovenje, kateremu se pri- družijo vsi kot obsedeni; stolice se od- mikajo gostje šinejo kvišku, kozarci zazvenče, trim - trim.... Trkajo, sme- jajo se, priklanjajo in pijejo — prvi nn- pad bolezni je prešel. Ali gorje, kužna snov je ostala, vse ozračje je okuženo, vsak atom v zraku nosi kal te bolezni. Takoj napade bole- zen drugega; vidi se mil na srepo str- mečih očeh. (ileda bolj v se nego na ven; lica zblede, ustnice se gibajo, bol- nik ne govori več se sosedom, in ne da odgovora ali le razstreseno, sam ne ve, kaj pravi; jezik je stih in čelo oznojeno, v solnico napravlja kroge in trikote, in kruh, ki ga gleda z divjimi pogledl, zmane v kroglice. Kozarec za kozar- cem zvrne v žejno grlo, da si pridobi za krizo srenosti in moči, lica zardijo, pusti, da odneso mimo priijubljene jedi, ker j ill ne opazi, potem zgrahi krčevito nož, kot bi hotel kozliea zaklati, pa strese ga bolestna sree stiskajoča mrz- lica, in zopet ga odloži, glava mu zleze na prsi — ali mahoma — kot bi ga bila pičila tarantela (pajek), sine kvišku, po- grabi nož in potrka. Vse vroče je, kar gleda, glas votlo mu doni; kar išče, je priznanje, kar kvasi, žaganje! (Konec pride.) mist in razburjeiiost skoro po celem svetu. I He italijanski vojni ladiji sta namreč priceli bonibardirati mesto Bui- rut ob azijski obali Srednjezemskcga nioria. V beiruški luki se jc ualiajala turska topničarka in torpedovka. Po- vcljnik italijanskili ladij jc zahtevul, naj se ladiji udasta. !>e predno jc pa pote- kcl rok, v katerem bi se inieli ladiji ocl- ločiti. so pa italijanski kanoni počeli pokati. Turški ladiji sta se potopili. Ita- lijani pa so streljali tudi na mesto, kar jc provzročilo vcliko paniko. Ta na- stop Italijanov je povečal sovraštvo, k: je gojijo Turki do Italijanov in bati se jc. da se bodo Turki kruto maščevali nad italijaiiskimi podaniki, ki zive na turškem ozemlju. Francoska in Angleš- ka sin odposlali po cno vojno ladijo pred Beirut. Na znanje! Manufakturna trgovina Teod. H r 1 b a r naznanja, da bližnja pomladanska sezona bo nekaj posebnega v manufakturni stroki. Krasne novitete, katere se še niso videle, bodo na prodaj. Blago v najizbranejših vzorcih bode p. n. občinstvu na ogled in na prodaj. Domače in razne vesH Smrtna kosa. Veeraj je innrl v sa- natoriju na Pr. Jos. tekališču v Gorici g. Ivan Mozetič, zidar, brat znanili zidar- skili mojstrov bratov Mozctič. Bolehal je tiamreč na vnetju slepiča. Pokojnik jc bil star sele 54 let in je zapustil udovo in innogobrojno družino z ncdoraslinii oiroci. Bil je hlajx niož, vrl Slovenec in dobcr oče svoji družini. Truplo pokoj- nika so prepeljali sinoči ob 10. uri iz sanatorija v Gorid na dorn v ulico sv. Aiidreia v Pristavi nad Rojeami, odko- der sc bo vr.šil pogrcb jutri ob 2. uri pop. na štandreško pokopališčc. — Mir niegovi duši, preostaliin iiaše sožalje. Umrla je veeraj v (lorici ncnadoma baronica Ada pi. Löhneysen. Pokoinica je bila znana v mestu kot velika do- brotnica in podpirateljica siromakov. Nedavno je, kakor smo takrat poročali, nakazala svojemu zdravniku dr. Pon- toniju 200.000 K za ustanovitcv otroš- kega sirotišča. Z voditeljema in z glasiloma laške Ijudske stranke smo nekoliko obraču- "ili v članku »Avstrijski Furlani in njih sedanja voditelja Faidutti in Bugatto«. Prizadeta voditelja nista odgovori- la na naše z neovrgljivimi podatki pod- prto izvajanje, namreč sta previdno - - molčala. Oglasila pa se je nepoklicana tržaška »Edinost«, zagovornica raznih trtjonov in oderuhov, ter daja potuho v našeni članku označenemu zagrize- iieniu nasprotniku goriških Slovencev. S tern izdaja slovenske interese! Najprej naj )-Edinost« dokaže, da ni res. kar smo pisali o Faiduttiju in o ¦niegovih glasilib, potem še le bo imela pravico. nas obsojati in svojega varo- vanca zagovarjati. Hie Rhodus, hie salta! Klobasar v »Soči« rešuje napred- niastvo — n a p a p i r j u. Prav je imel člankar v »Soči«, ki je rekel: »Nasve- to\- na koše delavecv pa, ki M te nasve- te izvedli in udejstvili ni!« To je velja- lo v prvi vrsti »Sočinemu« Klobasarju na prvi strani. Dobro rnu je posmodil člankar na drugi strani. Sicer pa da :znani »Sochi« Klobasar ni za drugo kot za napredek slovenskega ljudstva na Cioriškein na papirju, je dokazal s svojo »Narodno delavsko organizacijo« v (iorici, ki obstoja le v društveneni re- gistru c. kr. namestništva. Tam je imel polje, tarn se je imel pokazati, kaj vse zrnorc. Nasvetov pa so že sami napred- rijaki siti. Klobasar piše: »Če bi bilo to in to, bi bilo drugače«. Ali tie ve Kloba- sar, da »če« do »je« je dolga pot, in da kjer je »če« ni nikjer nič. Sicer nam jc prav, da je tako, ker dokler bodo li- beralci »če«-čarili ne bo nikoli nič. Ce je kaj korajže v Klobasarju, sam naj se loti tega, kar drugim svetuje. — Kloba- sarju smo menda odgovorili prav po želji »Sočeif, kaj ne, A. Gabršček! V semeniški cerkvl v Oorici se vr- ši v postnem cast! vsako nedeljo popol- dne ob -V/j pobožnost sv. križevega pota v slovenskem jeziku. Verniki, ud<> ležujte se te pobožnosti! Samomor. Pod tein naslovom smo priobčili niinoli torek vest, da so našli v mestni kopalnici v vodi utopljeno ne- znano gospo. Sedaj so jo identificirali za 60 letno Marijo Ooldnerkreuz, sta- nujočo na trgu sv. Antona. Imela je več časa sreno bolezen. Povišanje cen črni kavi. Iz tukaj- šnjih italijanskih listov posnernljemo, da so sklenili kavarnarji s 1. niarcem povišati ceno črni kavi od 16 na 20 vin. Maturo na goriški gimnaziji sta na- pravila veeraj pod predsedništvom dež. sol. nadzornika, dr. Kauerja, abiturijen- ta Ivan Kris tan in Evgen Simo- n i t. 20. lovski bataljon, ki je bil do se- daj nastanjen v Tolminu, je prišel v soboto pred|)()ludne v Gorico. Odtod se jc podal v Korinin, kjer bo tvoril ta- niosnjo posadko. V bolnišnico usniiljenih bratov so v soboto prepeljali 41 lctnega Frančiška Oulin iz Yrtojbc. Gulin jc namreč padel s stopnic ter si zlomil nosno kost. In spet nov konkurz v Goriei. Tr- govee z inodniiii blagom v Rasteliu Oto Krajner je napovedal konkurz. Go- vori se, da se pričakuje te dni še en drugi konkurz v Raštelju. — Pač cve- toče trgovske razmere v Goriei! Knjige »Matice Hrvatske« staneio za člane »IVlatice Slovenske« 4 K in ne 6 K. kakor se je pomotoma privatno ob- javilo. Henar naj se blagovoli poslati g. Srečkii Jurdani Ul. Morelli 6 III. Poinožna akcija za Goriško. Ta teden sc vršc na namestništvu v Trstu posvetovanja v zadevi pomožne akcije, katero hoče zapričeti naša vlada s so- dclovanjem naše dežele v prid goriški deželi. V prvi vrsti gre tu za uravnavo Sočc in vseh njenih pritokov z Vipavo vred, kakor tudi raznih hudournikov. V poštev pride pa tudi pri tell posveto- vanjih oskrbovanje Krasa s pitno vodo. Teh posvetovanj se udeležujejo zastop- niki raznih ministerstev. Jutri se poda- jo v Trst v ta namen goriški državni poslanci, deželni glavar dr. vit. Pajer, deželna odbornika i)roi. Berbuč in dr. Pettarin, deželni inžener Glessig kakor tudi deželni računar Kavčič. Stroški za vsa ta dela so proračunjeni na več mi- lijonov kron. Beda v deželi. Susa v 1. 1911 je povzročila ogfi-omno škodo v deželi, ta- ko da vlada med kmečkim prebival- stvotn občutuo ponianjkanje in revšči- na. Največ so prizadeti poljedelci go- riške okolice; vničen jim je bil ves pri- delek činkvantin (koruza), kateri sc prideluje za krompirjem in ravnotako neniška detelja razven prve kosnje (ta se kosi do 5 krat na leto). Vsled zgubc teh pridelkov trpi krnetovalec na po- manjkanju živeža za ljudi in živali. V goriški okolici je največ prizadet spod- n;i Kras. V zadnjih letih so tam opustili - ejaiije žita in so se lotili sajenja krom- pirja. Za krompir je bila v 1. 1911 prc- cej dobra letina. vsled suše pa je bil na spodiijetn Krasu krompir v zemlji tako prepečen, da ni bil za trajnost. Kmetje so porabili ves krompir za živež. Kar so ga bili i)a pustili za seme, jim je v kratkern času ves segnil. Tako so Kra- ševci sedaj brez krompirja za seme. Kakor se čuje, jim v teni poniaga sedni .»Hospodarska zadruga« v Vrtojbi, pri katerej so večinoma včlanjcni, da jim preskrbuje krompir za seme. Prizadeti so bili vl.1911 vsled suše tudi vinograd- niki v Brdih in na Vipavskem: bolje ic za gorjane, ker prodajajo drago senn in krompir, vendar so imeli tudi ti prav majhen krompirjev jiridelek. Pozor nakupovalci krompirja za seme. Vsled dragiiijc krompirja na trgu (cena 14 15 K) sc širi vest, da. je vti- botapljenega vee vagonov tujega za se- me nezanesljivega krompirja, katerega imajo voziti gorjani na trg kakor za svoj pridelek ^kamnik«. Kmetovalci. kateri nakupujejo krom- pir zgodnji »kamnik« naj bodo pri tent lirevidni. Na trgu se je vže videlo po- inešan krompir. Med zgodnjim »kamni- kom« je bil pomcšan neki krompir po iinenu »oneida«. ^Oneida« je sicer do- ber krompir ter da mnogo pridelka; je pa pozen, tako da ni mogoče za njim saditi druzega pridelka. Kdor kupujc zgodnji -kamnik'.. naj gleda za okrogli oziroma iaičje podolgasti in tnalo plos- kati krompir, kateri ima redke in na vrliu čvrstc oči. Krompir. ki je opisane oblikc. pa ima tunke in vdolbene od, ni za seme. Aretacija. \ nedeljo popoludne je oroznik aretiral v Grgarju Slletnega X'aleutina .lazbec iz Svetega pri Kom- iiii. ker je na suinii. da je ponaredil pa- pirje javne vrednosti. Prepeljali so ga v goriškc sodnijskc zapore. Obesil se je v N'eiikem Repnu v ne- deljo .^/letni poscstnik Alojzij Milic. - Našli so ga doniači, ko je visel na sked- nju. — Vžigalice in kolki Lege Nazionale sc vsled odredbc financnega minister- stva ne smejo prodajati v nobeni c. kr. trafiki tostranske državne polovice. Aretacije v Pulju zaradi slabega gospodarstva v občinski upravi. Mestni blagajnik obcine Puli se je sam javil oblasti. čcs. da ni v mestni blagajni vse \- redu. Ovadil pa je še štiri druge ura- duike. ki so po svoje manipulirali z ob- einskim denarjem, in ti so: Descovich, Inch, Privilegio in Ouarantotto. Govori sc. da je okolo 5(1.000 K primanjkljaia v blagajni. Te vesti so vzbudile v Pulju vcliko senzacijo in cuti je. da pridejo še druge stvari na dan. Obstrukcija v tržaškem mestnem svetu. \ pctck sc je vršila v tržaškem mestnem svetu razprava o pogodbi s tramvajsko družbo glede novih tram- vajskih črt. Pred tern pa je bil predlog svetovalca Zanolle, naj bi mestna upra- va tržaška vsprejela v lastno režijo no- ve tramvajske črte, odklonjen. Zato so pričeli socialni demokratje z obstrukei- jo. Prvi je govoril mestni svetova- lec Cerniutz. Pričel je svoj govor ob 9. uri zvečer ter govoril je do 12. ure in pol. IU jc bil tako utrujen. da ni mogel več stati pokoncu. Predlagal je naj se seja prekine za cetrt ure. Stavil se jc ta predlog na glasovanje, a je bil odbit. Nato so začeli drugi socialistic^ sveto- valci z medklici toliko časa, da se je svetovalec Cerniutz okrepčal. Potem Is govoril dalje. Ob 2. uri ga je župan v- prašal, če bo kmalu končal. Ker je pa svetovalec Cerniutz odgovoril, da ima še mnogo povedati, je župan zakljueil seio. \ceraj je imel mestni svet tržaški zopet sejo. ki je trajala dve uri. Svet. Cerniutz je nadaljeval svoj obstruk- eijonistični govor, a ga ni zaključil. Vojaške vesti. Dne 5. marca zapu- stijo pr\i. drugi in cetrti bataljon 97. pešpolka Trst ter se podajo in sicer prvi in drugi bataljon v Belovar, četrti pa v Karlovee. \' Trstu ostane kader in tretji bataljon pod poveljstvom ma- joria Hofiman. Istega dne se odpeljejo po trije batalioni 19. in 32. pešpolka z IHmaja ter pridejo oni trije 32. pešpolka v Trst. Od 19. pešpolka pa dobijo po en bataljon Kobarid, Tolmin in Sežana. Od 47. pešpolka pride nekaj vojaštva iz Kormina in (iorice v Kojsko in v Bi- ljano. \' gore prideta tudi dva oddelka gorskega topničarstva. Vojaška zadeva. Vse domobranske kadetne sole sc opuste in sc bo ves častniški naraščaj za domobrambo od- slej vzgoieval v infanterijskih kadetnih solah. 23. mednarodni evharistični kon- gres se bo vršil od 12. do 15. septembra 1912 na Piuiaju. Na takozvanem ^Hel- denplatzii" bo ob priliki velike evha- risticne procesije daroval kardinal, knez in nadškof diuiaiski slovesno sveto ma- so ob navzocnosti cesaria samega, nad- vojvod, nadvojvodinj in vseh visokih oscb dunajskega dvora. zastopnikov vlade, uradništva in vojastva. Kot gla- vna slavnostna cerkev je določena cer- kev sv. §tefana, paralelna zborovanja pa se bodo vršila tudi v drugih cerkvah. Papeža bo zastopal pri evharističnem kongresu posebeii delegat. Tiskovne pravde na Hrvaškem. — Oržavno pravdništvo v Zagrebu je na- Tužnim iii potrtim sreem javljamo vsem sorodnikom. pri- jateljem in znancem, da je včeraj ob 10. uri zjutraj naš ljubi soprog, oče, tast in stari oče IVANMOZETIČ po kratki in mučni bolezni v 54 letu svoje dobe previden s sv. zakramenti mirno v Gospodu zaspal. Pogreb se vrši v sredo 28. februvarja ob 2. uri popoldan izpred hise žalosti ulica sv. Andrea štev. 32 na pokopališče St. Aridrež. V GORICI, dne 27. februvarja 1912. Frančiška Mozetiö roj. Ferfolja, soproga. Karol, sin. Franc, Alojzij, Josip, bratje, zidarski mojstri v Goriei. Olestiua poročcna Adamič, Zofka, Ivauka, Marija, Ernesta.Milka, Ida, hčere. Amalija por. Saksida, Frančiška Tomslč, sestre. » ^vllllt"j ako irnate nahod, hripavost, zasliženje ali težko sapo, Fellerjev fluid z znamko „Hlsa-fluid". Sami smo se prepr-čali pri bolečinah v prsih, v vratu itd. o njegovem lekajočem, kašelj utehajočem, oživljajočem učinku. Dvanajsterica za poskušnjo 5 kron. dve dvanajsterici K 8'00 franko. Izdelova- telj samo lekarnar E. V. Feller v Stubici, Elsa-trg št. 2o4 (Hrvatsko.) perilo -JNi tožb proti urcdnikoiii za- grcbskih listov. ki so vscbovali člaiikc proti iiovemu bauu Ctiviiju. Dohodki avstrijskih drzavnih že- leznic so bili v I. Nil /a I-' milijoiiov kron inanjsi kot je bilo proraam.ieuo. Zna.šato nnnireč 71l\nKMl K. »Adria« delniška pivovarna v Tr- stu. Kaknr so naiii poroča \ hula v ka- pitalističnih kro^ili veliko /aiiiinanic/;• delnicc to družbe. katore so dali koncc-- sionarji v znesku K .^im.OOO. na jav- no subskripciio. tako da bodo ta /ne- sek v kratkom popolnoiua pokrit. pos-j- bno z ozirom na to. da so to delnice pri- oritetnc. Opozarjamo toroj svojo l\ N. čitatelje da konča siibskripčni rok due 29. t. nt.. tor da spreiema prijavc k sub- skripciji do tcjia duo .ladranska hank i v Trstn. kakor tudi uiono podrtiznioo v Ljubliani in Opatiii in lirvatska vicro- sijska banka v Puhrovniku. ^ibeniku Splitu in Zadru. Drobfinice. ^Iredentoveci« potegnil italijanske lahkoverneže. Po italijanskem casopis- iii kro/.i vest o do^odku. ki ni broz liu- niorja. \' Pistoji so ie nodavno pojav.l mlad elovek. ki so je izdaial za Tržaea- iia in ki jo trdil. da so $ja avstrijske ob- lasti pre^nale iz njegovovra roistnotra mesta vsled politienih ozirov. Y Pistoji ie bil zaradi te^a spreiet seveda nadvsi- gostoliubno. Pobil je denarja, kolikor ga je hotel, da bi tnogel nadaljevati v Italiji svoje študije. dijaki so prirejali zaiij denarne zbirke in izdali so tudi oklice v ta namen na dijaštvo v drugih mestih. I'PreKanjaneimi patrijotu so dali priporoeilna pisnia na Barzilaia in druge vplivne politietie osebnosti v Ri- niu. Možakar so je ravno pripravlia!, da bi odpotoval v Rim, ko mu ie nanu - ro prepreeila neka malenkost: tiralica državnega pravdnistva v njegovi do- movini, ki pa ni bila Trst. temveč juž- na Italija! Ubogi pregnanec je bil nek kalabrcški pustolovec. ki je znal pra- vilno ceniti svoje rojake ter razburiti njihova patriotiena čustva. V motornem čolnu preko Atlant- skega oceana. Listi poročajo. da je 2S. deeembra 1911 odplulo šest Angležev iz Weymoutha z motornim čolnom »Lingueta", ki je imel 30 konjskih sil. ter končalo svojo vožnjo 31. januarjn v pristanišču Pernambucco v Braziliji. V svojem 20 metrov dolgem čolnu so v tern easu prevozili nič rnanj kot 4500 milj, na dan približno 140 milj. Namen te vožnje je bil. preizkusiti novo mo- torno konstrukcijo, ki se jo je pri »Lin- gueti« prvič uporabilo. Gospodarske vesti. Dobivanje in üporaba gnojnicöi — Najdražja redilna snov je dušik in rast- line ga ne morejo dobiti zlahka zadosti. Nobena druga redilna snov ne uhaja ta- ko lahko kot ta; zato je treba, da ji po- svečamo največjo pozornost. Na duši- ku bogata gnojniea je scalnica, ki se je precedila skozi gnoj in ki je že deloma pokipela. Onojuica vsebuje poprečno 1.5% dušika, 4.9?'/ kalija in 0.1% fos- forove kisline. Seveda je odvisna vred- nost guoinieo tudi od iiacina knnljoiiia. "C'im holjsa knna. torn boljsi gnoj'-. Pusik so uahaja v gnojuioi v obliki spojiu. ki iili premenijo baktorije \' aino- uijak in soliferno kislino. Pa so pri so) izpreinenihi izguba kolikor niogoee prc- pioči. nioraino dobi\auju in oskrbova- nju guojuioo pos\ etiti posebno skrb. (Inojnioa nai so iztoka i/ hleva na- ravuost na gnojiščo, ki uaj no liodo prooddaliono od lileva. Za nastilj upora- bliainio kolikor mogooe kratko slaino. kor Gramofo- iiov« in plošče, vsakovrslno kmetijsko orodje, slamoreznice, stiskalnice, drozgalnice (stroje za — niasleiije grozdjc) orala, brane itd., itd. — „Original Victoria" šivalni stroji so prijiravni za uirietno vezanje in krpanje, imajo lahki lek, šivajo iiaprej in nazaj. Original Vic- toria sivalni so napravljeni z dvema gasovama za hitri in pocasni tek, so po 20 lotni rabi še \tdi.o brozšunmi. Z „Original Victoria" stroji P so napravi v eni niinuti od 2000 do 3000 ubo- i dov (štihov). Za „Origiiialiii Victoria" šivalne stroje jamčirno 10 let. Trvdka KERŠEVANI & CUE, opazarja conj. kolesarje. da ima ko- lesa raznih tovarn, kakor Puch, Stjyria, Waffenrad, Dfirkopp ter domače^ izdelke.gj) I Vsak kolesar, kateii . kupi pri tvrdki Kerše- 'vani & C u k dvokolo, dobi solidno in pošteno postrežbo in si je objed- ncm tudi prihranil naj- nianjo K 30, ker tvrdkaix' vračuna provizije zastop- 'nikov ali posredovalcev. Vsled tega je pri tvrdki Kerševani in Cuk po ceni blago. Tvrdka EERŠEVANI & ČUK dajc tudi na mesečne obroke. Ceniki se razpošiljajo zastonj in^franko.^! i