št. 14 (993) Leto XX NOVO MESTO, četrtek, 3. aprila 1969 ★ ★ Očenci so pisali <0 miličnikih v tjorek je posebna komisija na otsnovnd šoU »Katja Ru-pena« v Novem mestu mbrala najboljše spise uoeiKjeiv, ki so ob 25-letnici oi^anov za notranjo varmoet opisali svoja srečanja z miličnlM. Nate^j za najboljiše spise je razpisala komisija 2sa stike z mladino pri strokovni šoli za notranje zadeve v Ljubljani. Učenci so pisali spise v sold pod nadzorstvom učiteljev in so se zelo potrudili, saj so tekmovali za lepe nagrade. Komisija je izbrala 6 najboljših spisov novomeških učencev in 2 spisa učencev iz podružničnih šol. Nekaj boljših spisov bo nagradila tudi uprava za notranjo varnost v Novem mestu. Na proslavo v Velenje! v ribniški občini se že pripravljajo na proslavo 27. aprila v Velenju, ko bomo slavili obletnico ustanovitve OF in praznik XIV. divizije. Računajo, da bo med udeleženci najmanj 200 Ribničanov. O udeležbi so razpravljali tudi na nedavni občinski konferenci Zveze združenj borcev NOV Ribnica. Računajo, da bo velik odziv za proslavo predvsem iz vrst bivših borcev in članov delovnih kolektivov. V Velenje se bodo peljali s posebnimi avtobusi. ■T Tudi za izobraževanje in vzgojo Na predlog sveta za kulturo bodo v bodoče p>odeljeva-li Trdinove nagrade razen za dosecake na Uteramem, likovnem, glasbenem, fcultumo-t svetnem in znanstvenem po-dročj>u tudi za dosežtke v izobraževalni in vzgojni dejavnosti To dođočUo velja že letos. Ker je pregled nad ustvarjalnostjo v šoUstvu mog«č šele fK) zaključku šodskega leta, je rok za dajanje predlogov podaljšan do 30. junija. Takšno spremembo odloka o Trdinovih nagradah so sprejeli odbomiM na petkova seji skupščine. OD 3. DO 13. APRILA 1969 Nestalno s pogostimi padavinami, ki bodo močnejše v času med 3. in 8. aprilom. Okrog 12. aprila približno dvodnevno izboljšanje vremena. Dr. V. M. Za njihovo srečo bomo glasovali! JL *______________________________________ ''' 't v ^ ^ L'- mm k ' _ .J « ^ sf4:1S54> ČEZ DESET DNI, natanko v nedeljo, 13. aprila, bodo občani krajevne skupnosti v Novem mestu odločali o pomembnem vprašanju: o podaljšanju samoprispevka za gradnjo 2 novih osnovnih šol v mestu. Hkrati bodo občani sevniške občine isti dan sprejemali prav tako pomemben sklep: za zgraditev novega zdravstvenega doma in lekarne v občinskem središču bodo izglasovali krajevni samoprispevek. - V obeh občinah se vsi odrasli občani zavedajo: gre za srečo in blagostanje naših otrok, te naše svetle, ponosne bodočnosti! K temu, kar nam bo za nove šole in zdrav* stvene domove prispevala širša družbena'skupnost, pa hočemo sami dodati krepak temelj in velik delež! Potem bomo do pomoči družbe tolikanj bolj upravičeni. KMETIJSTVO MOČNO VPLIVA NA UČVRSTITEV GOSPODARSTVA Ohranit! čvrstost cen in dinarja! Kočevski šahisti četrti! Na hiltiropoteemem Sahovslcem gr-venstvu atoveneldh mest, Id je Ulo 30 merca letos t Ft^]u, je naato-pUo kar 38 mestnih ek^. Iz Dolenji ao narstopiiie ekipe Kočevja, Novega mesta, Metlike, in Bre^. Po piričekovanju so se ▼ flnade tivistiU Novomeš&tni in Kočevarji. Za pireseineSenje turnirja eo podsx. beli mladi kočevski šahisti, ki bo osvojdli odLiteo deitrto mesto. Nekaj kol i'tned konoem so bili celo tretji. Končni vxatni red: 1. I4utaljatia 51 točk, 2. Maribor 47,5, 3. Domžale 39, 4. KoSevje (Ostennan, d-mer, Ivič, Goimik, Rrazndk in Zupanc) 38 to6k, 9. Novo mesto (dir. Sunjič, prol. Penko, Škerlj, Sitar, Sčap, Šporar in M. Pioek), 18. Brežice in 20. Metlika, I. STANIČ Prireditve za izseljence Na nedavnd seji isavižnegn odbora Sdovensike iasefl|jeinske matix;e v I^ublijaaii so podffolb-neje razprannlij^ tudi o letošnjih prireditvah za izseljence. Srečaaije dodenjskih izseljencev bo 29. junija v Viipdjci v Beli krajini. Osrednji iaseljen-slki pilsniik pa bo tiuidi letos v Škofji Loki, in siceir 4. julija. Prireditve za iaseljeai-ce bodo tuidi v neikaiterih da^ gih večjih Jcraulih v SOoiveaiiJL V Riibnicd letos it«eljenislkQga Stredeoiija ne bo, ker ga namne-rarva oof^aniziirati podružnica SIM Kočevijenlldibnica v Ko-čevtiu skuipaj s pa?ofi(Um> 50-leboice dedovanija koSeivske gisnnacdije. Datum jpiK)6Qaive Se ni doio<3en. Vagon se je iztiril pod Sv. Ano v predoru pod mr. Aao pri Minni peći je 29. marca ob 18.30 iztirfl va^on tovomega vjlaka, ki Je vozU ja Novega niesta v Trebntj«. Vaeoui je bfl na predsdciusni vodbiiji. Komisija, ki je prišla kmalu po nesre učinkovite potrebe o tekoči gospodarski poli-tiM. Diružibeno-poditičine skupnosti, od federacij do repuMik in občin, morajo omogočiti delovnim organijacijam, da bodo bolj kot do sedaj razpolagali« z ustvarjeno akumu-lacljo, ofbenem pa '/im morajo omogočiiti združevanje sredsitev, vendar ne na administrativni način, temveč po tržnih pogo-jih. Se konkretneje: potrebni so učinkoviti ukrepi, da bi delovne orga-nizaoije razpolagale s 7Qost. sredstvi za raažirjeno repro-dulkcijo. Družbeno-poliitične skupnosti morajo istočasno nastopiti proti monopolističnemu prilaščanju sredstevi, kar je že prišlo do izraza pri delovanju bank, elelctrogo-spodarsJtva, zavarovanja in deloma tudi v trgovini. Vprašanje; Bralce Dolenjskega lista, med katerimi je veUko kmetijskih proizvajalcev in otortnikov, bo prav gotovo zanimalo, kakšno vlogo naj bd pri takem gospodarskem razvoju po vošem mne-rxju imela kmetijsitvo dn obrt? Odgovor: Glede vloge in mesta, ki naj bi ga imela kmetijstvo in obrt v nadaljnjem razvoju gospodarstva, ni več nobenih nejasnosti. Republiška skupščina je o razvoju teh dveh gospodar-sk-jh panog razpravljala v drugi polovdci lanskega leta in jasno določila nadaljnjo politiko obeh panog. U^>^-neOši razvoj kmetijstva je eden izmed osnovnih pogojev (Nadaljevanje na 5. str.) OD 1.XI.68 DO 31.111.69 3.978 novih! TUDI ZADNJI TEDEN naše akcije ni bil slab ali podpovprečen: še 100 no vih naročnikov smo pridobili (od tega kvintet Berger 27). — Stanje v torek opoldne: BREŽICE CiRNOMELJ KOČEVJE KRŠKO METLIKA NOVO MESTO RIBNICA: SEVNICA: TREBNJE Razne pošte Inoznnstvo Med manifestacijami v Pragi po zmagi češkoslovaškega hokejskega moštva nad sovjetskim z rezultatom 2:0 je bilo slišati tudi ta-le vzklik: »Vi imate tanke, mi imamo gole! Ussuri, Ussuri! Ha, ha, ha!«... Na enem izmed transparentov pa je pisalo: »Mi se Rusov ne bojimo I v hokeju jih zavrtimo I za avgust se še pogovorimo.«... Na plaka-iu palestinske osvobodilne organizacije je pisalo: »Sirhan B. Sirhan (morilec Roberta Kennedyja) je gverilec — ne morilec!«... V Španiji sv. Jožef varuje, general Franco pa nagrajuje družinp s številnimi otroki. Letos sta dobila državno nagrado kmet Francisco Ojeda (19 otrok) in novinar Jesus Frangoso (18 otrok). Imen mater niso objavili Politični nasprotniki so zakuhali avstralske-, mu premiera Gortonu škan-dalček, ki naj bi — kakor so upali — prerasel v škandal. Obtožili so ga, da se je zapletal v ljubezensko razmerje z mladim dekletom. O tem je bilo govora celo v parlamentu. Vse kaže da je bil premier »nedolžen«. Sam pa je dejal: »Seveda rad kaj popijem. Rad se tudi poveselim. Prav tako rad sem v družbi žensk. Toda kaj hočete od mene? Da živim v slonokoščenem stolpu, ker sem ministrski predsednik?... Kos romantike bo za zmeraj umrl v Kanadi s sklepom vlade, da slavna kanadska policija »Mounties« ne bo več uporabljala eskimskih psov kot vprego za sani po brezkončnih zasneženih prerijah Kanade. Namesto psov — letala in vozila na smučeh. To je napredek. Toda marsikateri y>Mounty« se bo z žalostjo spominjal eskimskih psov, svo. jih najboljših prijateljev. Zgodilo se je že tudi, da so lačni policaji pojedu svoje »prijatelje«. Zato je zdaj ob novem odloku vlade star policaj zastavil vladi tole vprašanje: »Ste že kdaj poskušali pojesti motor?«... Kmetijsko zemljo kmetom Zložba zemljišč je otežkočena zaradi stroškov -Ugodnejši dedni zakon - V dedne deleže naj bi všteli tudi izdatke za šolanje posameznih dedičev Na malih parcelah je težko scxiobno gospodariti in opravljati razna dela s stroji. Včasih so kmetijske orga-nizacLji3 in razni družben: organi svetovali kmetom, kako naj bi si pomagali. Odkar je takih nasvetov manj, pa o svojih težavah in možnostih,. kako bi si pomagali, razmišljajo vse bolj kmetje. V mnogih krajih se pogovarjajo o aložbi zemljiišč ali so jo že oelo predlagali občinskim organom. Pobuda je dobra — žal, pa ni sredstev za uresničitev. Nove meritve vseh zemljišč in izdelava novega katastra veliko staneta. Zato naj bi začeli uresničevati take želje postopoma z manjšimi stroški. Hkrati pa je potreben nov dedni zakon. Kmetje lah^p začnejo zlagati zemljišča z zamenjavo parcel. Republika se je odpovedala dohodku od tega. Ce se še občine, bodo stroški precej manjši, kot so bili včasih. Pri zamenjavi kmetijskih zemljišč med kmeti naj namreč ne bi zaračimali enakih družbenih dajatev kot pri prodaji in nakupu zemljišč. če bodo stroški prev-knjižbe zamenjanih zernljišč TELEGRAMI WASHINGTON - V glavnin mestu ZDA so bile velike žalne slovesnosti ob smrti generala Eisen. howerja, ki je bil dvakrat predsednik ZDA. Udeležili so se jih številni državniki iz tujine, med njimi de Gaulle. Jugoslavijo je kot osebni Titov i^redstavnik' zastopal član sveta federacije Koča Popovič. PRAGA — V CSSR je prispel sovjetski obrambni minister Gi^-ko v spremstvu skupine generalov in najvišjih generalštateiih olicirjev. V Maslrvi pravijo, da je prišel v CSSR, da bi obiskal sovjetske vojake, ki služijo v okupa.: cijskih silah. NTTEVA ROSITA — V premogovniku pri mehiškem mestu Nueva Rosita je prišlo do eksplozije jamskega plina. Zasulo je 162 rudarjev. mali, se bodo kmetje gotovo laže dogovorili med sabo kot dos’ej. To bo sicer veliko po-časnej" kot če bi izvedli hkratno zložbo zemljišč v vsej katastrski občini. Med nekaterimi parcelami pa bodo le začenjale izginjati meje. Zlaganj-e zemljišč gotovo ne bi veliko koristilo, če ne bi spremenili tudi dednega zakona. Kmalu bi se namreč spet drobila. Po predlogih za novi dedni zakon naj bi kmetijska zemljišča podedovali le tisti dediči, ki bi jih obdelovali kot kmetje. Drugi dediči naj bi dobili svoje deleže izplačane v denarju. Če med dediči ne bi bUo nobenega kmeta, naj bi pristojni občinski organ prodal posestvo na javni dražbi in dedičem razdelil izkupiček. Posestvo bi ^el kupiti le kmet ali več kmetov posamezne parcele, ka so jiim blizu. Za tak nakup pa bi bilo treoa za^Or toviti nekaj sredstev, da bi kupci lahko najeli posojilo in takoj p^-^čali, dediči pa dobili izplačkie de’eže. Gotovo imajo prav tudi kmetje, ki pravijo, da bi bilo treba narediti pri dedovanju razliko med sinom in hčerko, ki ostane na posestvu, in tistimi brati in sestrami, ki so se usposobili za poklic. Stroške za šolanje so krili iz dohodkov posestva. Za vlaganje v proizvodnjo je ostalo manj denarja. Višja kvalifikacija zagotavlja človeku več.je dohodke. Fant ali dekle, ki sta od mladosti ostala na posestvu, pa sta staršem tiidi pomag^a ustvarjati dohodke za šolanje dni-gih. Zaslužila sta si večji dedni delež. Ce odločanja o pravični razdelitvi ni možno prepustiti ■ iršem — pri nekaterih bi verjetno prevladovala naklonjenost do posameznih o-trok — naj bi se v dedni delež obvezno všteli stroški NtJRNBERG (Nemčija): Ameriška vojaška policija pelje dva svoja mlada vojaka, ki sta bila aretirana v ponedeljek ponoči, na zasliševanje. Prijeli so ju s 14 drugimi v stanovanju nekega ameriškega državljana v Niirnbergu, kjer so zaplenili skoraj 50 kg hašiša in pripomočkov za kajenje. Osumljene narkomane so polovili drugega za drugim, ko so prihajali na tajno uživanje. Telefoto: UPI za posamezn^a dediča, ko. se je usposabljal za poklic. Tako bi dobil ustrezni delež tudi tisti, ki je od mladosti de’.al na kmetiji. To E>a bi bila ena izmed spodbud, da bi kmečki otroci raje ostali na kmetiji. Vsaj eden, da ne bi pustil starše same. Tak dedič bi laže prevzel celo kmetijo, da se ne bi še drobila. Brez velikih obveznosti za izplačilo drugih dedičev bi tudi laže uspešno gospodaril. J02E PETEK KMETOVALCI! Vabimo vas, da nas obiščite na spomladanskem Gorenjskem sejmu v Kranju od 12. do 22. aprila 1969. Ugoden nakup kmetijskih strojev na kredit. Priporoča se kmetijska zadruga SLOGA, Kranj. tedenski notranjepolitični pregled - tedenski notranjepolitični pregled ■ SKUPŠČINA ZVEZE ZDRUŽENJ BORCEV NOV — Prejšnji četrtek je bila skupščina Zveze združenj borcev NOV Slovenije. Predsednik republiškega odbora FraJic Leskošek-Luka je v svojem govoru zagotovil, da bodo borci tudi v prihodnje odločni zagovorniki doslednega izvajanja reforme, ker vidijo v tem nadaljevanje naše revolucije. Nato je govoril o tem, koliko nam je doslej uspelo perečih materialnih problemov udeležencev NOB. Hkrati je opozoril, da bo treba urediti še mnoga odprta vprašanja. Leskošek je tudi dejal, da organizacije borcev in posamezni stari borci že zdaj. zelo pomagajo pri organizaciji n^e vseljudske obrambe. Z vidika obrambnih priprav pa je zelo pomembno zlasti tudi ohranjanje in razvijanje tradicij NOB ter strokovno proučevanj'e naše novejše zgodovine. ■ TITO V SPLITU IN MAKARSKI — V soboto so v Splitu splavili orjaški 88.00 tonski tanker, ki so ga zgradili za trgovsko ladjevje Indije. To je doslej največja ladja, ki so jo izdelali v jugoslovanskih ladjedelnicah. Pri njeni splavitvi sta bila navzoča predsednik republike Tito in njegova žena Jovanka, ki je botrovala splavitvi in dala ladji ime po pokojnem predsedniku Indije in prijatelju Jugoslavije Nehruju. Visoka gosta sta obiskala še Trogir, Makarsko in Split, kjer sta se zanimala za razvoj .turizma, pomorstva in ladjedejništya, nato pa sta se vrnila v Beograd. ■ V VELENJU BO OSREDNJA PROSLAVA — Dne 27. aprila bo v Velenju osrednja letoSiija proslava v Sloveniji, povezana- s 25-k3tnico pohoda XIV. divizije na štajersko in s praznovanjem novega slovenskega državnega praznika — obletnice ustanovitve OP; Računajo; da se bo proslave udeležilo kakih 100.000 ljudi iz vse Slovenije, če mu bodo dovoljevale službene obveznosti, bo na proslavo prišel tudi predsednik Tito. ■ IVO TAVČAR — NOVI PREDSEDNIK ZKPO — Prejšnji teden je bil v Ljubljani V. kongres Zveze kulturno prosvetnih organizacij Slovenije, na katerem so za novega predsednika te organizacije izvolili Iva Tavčarja. ■ SLOVENSKI KANDIDATI ZA ZBOR NARODOV — Na ponedelj-ski seji republiške konference SZDL so s tajnim glasovanjem sprejeli kandidatno listo za poslance v zbor narodov zvezne skupšči- Ohranjevanje in razvijanje partizanskili tradicij ne. Med kandidati so Roman Albreht, Živa Beltram, Borut Bohte, Marko Bulc, Rado Javoršek, Slavko Furlan, Franc Hudej, Radoslav Jonak, Sveto Kobal, Vera Kolarič, Tone Kropušek, Anica Kuhar, Tine Lah, Drago Lipič, Jože Lončarič, Miran Mejak, Franček Mirtič, Bojan Polak, Zoran Polič, Tine Rem-škar, Mitja Ribičič, Vitja Rode, Marjan Rožič, Joža Vilfan, Marija Vogrič in Beno Zupančič. To kandidatno listo bodo te dni potrjevale še občinske kandidacijske konference, maja pa bo nova republiška skupščina izmed omenjenih 26 kandidatov Izvolila 20 poslancev zbora narodov zvezne skupščine. ■ IZVRŠNI SVET O ŽELE-ZARNAH — Republiški izvršni svet je prejšnji teden obravnaval položaj slovenskih železarn in predloge za izboljšanje tega stanja. ■ OSNOVA ZA BORČEVSKI DODATEK — 1.077 DIN — Republiški izvršni svet je sprejel odlok o določitvi osnove za priznavanje republiškega dodatka zaposlenim udeležencem NOB v letu 1969. Osnova znaša 1.077 din. ■ NACRTI KOČEVSKEGA RUDNIKA — Republika bo pomagala premogovnikom, ki nimajo prihodnosti, da bi se preusmerili v drugo proizvodnjo. Med temi je tudi kočevski rudnik, v katerem so prišli na idejo, da bi začeli izkoriščati velike zaloge odkopne gline za izdelavo gradbenih elementov. Iz gline naj bi izdelovali tudi keramične ploščice, ki gredo dobro v denar. ■ SLABI DELOVNI POGOJI MILIČNIKOV — V Sloveniji manjka več kot 20 % miličnikov. Za ta poklic ni pravega zanimanja. Osebni dohodki miličnikov niso v skladu s težavnim delom, kar 678 miličnikov čaka na stanovanje, pa tudi za tehnično opremo te službe manj- lrQ Hotkov ■ V VOJVODINI SEJEJO — Prejšnji teden se je v Vojvodini začela pomladanska setev. Posejali naj bi milijon hektarov. Največ bodo posadili koruze — na 654.000 hektarih. Sončnice bodo pridelovali na 120.000 ha, sladkorno peso pa na 40.000 ha. ■ ČETRT STOLETJA PIPZ — Partizanski invalidski pevski zbor bo 21. aprila slavil petindvajset let, odkar je v Planini v Beli Krajini dirigent in skladatelj Karel Pahor izbral mad okrevajočimi partizanskimi ranjenci prvih šestnajst pevcev. Sedaj poje v zboru kakih 70 ljudi, med njimi še enajst tistih, ki so v zboru poli že med vojno. Vodi jih dirigent Radovan Gobec. Pokroviteljstvo nad proslavo jubileja je prevzel rjredsoin^k Tito tedenski zunanjepolitični pregled Kljub številnim pomembnim dogodkom in dogajanju po svetu — kriza na Srednjem vzhodu in začetek četvernih pogajanj o njej, usoda pogajanj o protiraketnih sistemih, evropska varnost — svet še naprej z vso pozornostjo spremlja krizo v kitajsko-sovjetskih odnosih. Znano je, da -so se sovjetski in kitajski graničarji vsaj, dvakrat spopadli na otoku Damanski (kitajsko; Cenpao): 2. in 15. marca. Zadnji spopad že ni bil samo spopad med graničarji, saj so po sovjetskih virih Kitajci privlekli na mejo lopove, minomete in težke strojnice in so napadli v treh valovih. Po tujih virih so morali Sovjeti uporabiti oklepne enote in minirati otok, da so naposled pregnali Kitajce. Verjetno pa je poleg teli dveh velikili spopadov prišlo še do drugih prask. Sovjetska vlada je zdaj ob javila izjavo, napisano v spravljivem tonu, v kateri predlaga pogajanja, ki jih je leta 1964 že začela s Kitajsko, a so kmalu nato propadla zaradi »kulturne revolucije«. Toda kljub spravljivemu tonu opozarja izjava Ki tajsko, da s Sovjetsko zvezo in sovjetskim ljudstvom ni mogoče govoriti »v jeziku orožja«. Tudi ni mogoče spreminjati meje, ki je bila določena in potrjena že »za časa davnih pokolenj«. Dejansko se je Sovjetska zveza znašla zdaj tam, kjer je bila leta 1964 — pred izbiro, ali naj se bojuje na dve strani, proti Zahodu in proti Kitajski, ali naj sc »smehlja« na eno stran, da bi bila močnejša na drugi. Premier Hruščov se je takrat očitno odločil, da je treba popraviti mostove z Zahodom, pravijo, da je bil to eden izmed v/rokov, da ga je sedanja kremeljska garnitura — Brež-njev, Kosigin, Suslov, Pod-gornl in drugi — strmoglavila. Ti so upali, da bi bilo mogoče »zakrpati odnose« z IVIao Ce Tungom. Doslej jih še niso in dilema je ostala. Celo še bolj sc je zaostrila. Svetovna javnost se tudi zanima, kaj se lahko izcimi iz takih spopadov, ki so že prerasli obmejne praske. V tej zvezi je zanimivo mnenje francoskega generala Andrćja Beautrea, ki velja za enega najboljših strateških analitikov na svetu. Beaufre sodi, da za zdaj ni nevarnosti, da bi izbruhnila vojna med ZSSR in LR Kitajsko, čeprav je ne izključuje v prihodno sti. Gledano iz Pekinga je Maocetungova strategija v ide-olo.Skem pogledu nedvomno ofenzivna, toda v voja.škem pogledu popolnoma defenzivna. Dokler Kitajska ne raz\’i- je svojega atomskega ar-" zenala, ne more bi^ ofenzivna. Kitajski obran^ni minister Lin Piao je zai^el uvajati reformo v kitajski armadi, ki šteje približno tri milijone mož, kar ni veliko za deželo s 700 milijoni prebivalcev. Reforma ima namen čimbolj usposobiti kitajsko armado za defenzivno vojno gv’erilskega tipa. Ta voja- ška doktrina ustvarja v tako veliki deželi, kot je Kitajska, izredno obrambno moč armade, ne dovoljuje ji pa velikih ofenzivnih nastopov. Sovjetska zveza bi lahko napadla Kitajsko, toda omejen napad ne bi bil uspešen, kakor ni uspešno ameriško vojskovanje v Vietnamu. Da bj pa Rusi nastopili z atomskim orožjem, si je kaj takega zdaj nemogoče misliti. V ZR Nemčiji se zdaj prerekajo, ali naj vlada predlaga Bupdestagu zakon o zastaranju vojnih zločinov ali ne. Po nemški zakonodaji zastara vsak zločin po dvajsetih letih. Kaj pa vojni zločini? Vlada je v precepu. V ZR Nemčiji je sicer dosti takih, ki želijo zastaranje vojnih zločinov, toda pritisk v tujini v nasprotnem smislu je tako močan, da vlada omahuje. Znan nem.ški pravnik Kurt Birrenbach je prišel na dan s salomonsko rešitvijo: skoval je nov pojem »Exzes-smorder« ali po naše »čezmerni umori«. Za tiste, ki so bili »drobne ribe«, naj bi ka< zenska odgovornost zastarela, za »velike ribe« pa ne. Tudi ta predlog baje ni zadovoljil vseh. Po neki anketi je bilo 71 odst. vprašanih proti temu, da bi vojni zločini zastareli. To je spodbudno. NI pa spodbudno to, kar se je zgodilo v vasi Hupfingen v sred »iji Nemčiji, Tam so v velrr*''«'*-stn'ku Alojzu Doevru odkrili nekdanjem vojnega zloi'i'ica In sr•' fic’rja in ga zaprli. Vaščani so bili ogorčeni. Na vprašanje novinarja. ali je prav pustiti na svobodi mnt'žlčnega morilca, je vaščan srdito vprašal: »Koncentracijska taborišča? Kaj veste o njih? Ali ste bili tam? Navsezadnje so Imeli jetniki postelje In redne obroke hrane.« Komunistična partija Jugoslavije je bila ustanovljena aprila 1919. leta, neposredno po ustvaritvi skupne države jugoslovanskih narodov, ko so se združile socialdemokratske stranke in skupine, ki so se v nekaterih jugoslovanskih mestih pojavile že ob koncu 19. stoletja. Delavsko gibanje v jugoslovanskih deželah je nastajalo kot del mednarodnega delavskega in socialističnega gibanja že po prvi internacionali in pariški komuna, V sedemdesetih letih prejšnjega stoletja so se že začeli prvi štrajki naših delavcev v Ljubljani, Mariboru, Zagrebu, v Osijeku, Beogradu, Nišu. Skupina hrvatskih delavcev je 1894 ustanovila socialdemokratsko stranko Hrvatske tn Slovenije. Dve leti kasneje »Jaz mislim, da mora biti ta jubilejna proslava usmerjena v to, da naši ljudje, zlasti mlade generacije, čimbolj spoznajo zgodovino naše partije in vlogo, ki jo je odigrala v vseh razdobjih svojega delovanja. Zveza komunistov mora biti globoko povezana z generacijami, ki prihajajo.« TITO na prvi seji odbora za proslavo 50-letnlce ZKJ je nastala Jugoslovanska socialdemokratska stranka. Pri tej stranki je 1903 bila ustanovljena tudi socialdemokratska stranka Dalmacije. Socialdemokratska stranka Srbije je bila ustanovljena 1903, neposredno po strmoglavljenju režima kralja Aleksandra Obrenovića. Pod vodstvom Dimitrija Tucoviča se je ta stranka hitro razvila v borbeno razredno partijo. Socialdemokratska stranka Bosne in Hercegovine je bila ustanovljena 1909. Tega leta je tako stranko dobila tudi Makedonija. 'k Ideja Oktobra je prišla na Balkan Do 1914 so vse jugoslovanske dežele, razen Cme gore, imele socialdemokratske stranke in organizacije. Oktobrska revolucija je podnetila revolucionarni polet množic v jugoslovanskih deželah, zlasti s tem, ker je s svojim primerom pokazala na možnost, da se tudi one otresejo buržu-azne vladavine. Socializem nd bil več samo teorija. V oktobrski revoluciji se je borilo skoraj 40.000 Jugoslovanov. V Rdeči armadi je bil poseben jugoslovanski komun^tični polk in jugoslovanska skupina ruske komunistične partije (boljševikov). Nekateri udeleženci oktobrske revolucije so se začeli 1918 vračati v, domovino. Med jugoslovanskimi delavci so se pojavili pričevalci prve socialistične revolucije na svetu, ognjeviti propagatorji Oktobra. Nastanek skupne države jugoslovanskih narodov je pomenil za jugoslovansko delavsko ^banje tudi nove možnosti za organizirano borbo delavskega razreda. V času, ko se je buržu-azija zedinila za obrambo svoje vladavine, je zedinjenje delavskega razreda postalo najvažnejša naloga delavskega gibanja. Delavci so to zahtevo postavljali po vsej deželi. 'k Kongres združenja v Beogradu Vodstva socialdemokratskih strank niso bila enotna glede združitve. Vodstva socialdemokratskih strank v Sloveniji in na Hrvatskem niso hotela prisostvovati prvim dogovorom o združitvi. Vendar je bilo določeno, da bo ustanovni kongres v Slavonskem Brodu. Neposredno pred kongresom je oblast pod vplivom »ministerijalistov« s Hrvatske prepovedala, da bd bil kongres v Slavonskem Brodu. Zato je bil v Beogradu, od 20. do 25. aprila 1919. Na kongresu je bdlo 432 delegatov, Id so predstavljali organizirano delavsko gibanje iz vse Jugoslavije, razen Slovenije. Kongres je sprejel sklep, da se nova stranka imenuje Socialistična delavska partija Jugoslavije (komunistov) — SPDJ (k). Kongres združitve je bil odločilni trenutek v zgodovini jugoslovanske^ razrednega delavskega gibanja, ker je na njem osnovana enotna revolucionarna delavska partija. Kongres je prizadejal hud udarec pristašem razrednega sodelovanja in sprejel v bistvu revolucionarno usmeritev delavskega gibanja. ir Sprememba imena v KPJ Revolucionarna usmeritev kongresa je bila pravzaprav bolj rezultat borbene volje delavskega razreda, pod vplivom zmage oktobrske revolucije, kakor poznavanje marksistično-lenin-skega revolucionarnega nauka. Doba do drugega kongresa partije, ki je bil v Vukovaru od 20. do 25. junija 1920, je bila polna revolucionarnega delavskega gibanja, štrajkov in protestov delavcev. Toda to je bil tudi čas, ko je buržoazna vladavina povsem jasno sprevidela, kakšne nevarnost ji preti od »Rdeče kuge«, čas, ko so začeli pripravljati neusmiljene obračune in preganjahje komunistov. Na vukovarskem kongresu je Socialistična delavska partija Jugoslavije (komunistov) spremenila svoje ime v Komunistično partijo Jugoslavije. 'k Robije - konrtinistična šola Od vojne so minila že skoraj tri desetletja. Toda še danes se človek ob omembi Sremske Mitroviče, Maribora, Požarevca in Lepoglave najprej spomni zloglasnih kaznilnic v teh mestih. Tako so ta mesta čisto po nedolž nem postala slavna po svojih zloglasnih ječah. Toda na srečo so ljudje, ki so leta in leta čemeli v njih, spreme nili te navadne robijašnice v prave komunistične univerze. To so v letih-hied obema vojnama bile prave šole komunistov, šole, v katerih so se pripravljala bodoči revolucionarji, organizatorji narodnoosvobodilnega lwja in revolucije. -k Večni robijaš: Moša Pijade Bilo je zvečer 29. maja 1925. Policija je okrepila straže okrog poslopja prvostopenjskega sodišča v Beogradu. To noč so sodili novinarju in revolucionarju Moši Pijadi in tovarišem. Moša je bil obsojen na 20 let robije. Kasneje mu je kasači j sko sodišče to kazen zmanjšalo na 12 let. Ko so odpeljali Mošo v Mitrovško kaznilnico, kjer ga je čakala samica, so se agenti čudili njegovi nenavadni prtljagi. V majhnem kovčku je imel namesto perila in drugih reči nekaj debelih zvezkov — Marxov Kapital v nemščini in učbenik kitajščine. ■obij [ed* Rodoljub čolakovič, ki je kasneje skupaj z Mošem prevajal Kapital. S čolakovičem in z drugimi komunisti v tej kazniUci je Moša dvakrat organiziral gladovno stavko in se tudi na ta način boril za pravičnejše in bolj človeško ravnanje s kaznjenci. Ko je uprava spoznala, da v zaporu ne bo miru, dokler so v njem Moša in drugi komunisti, je leta 1930 premestila Mošo v Lepoglavo, kjer je že bil Josip Broz, čolakovida pa v mariborsko kaznilnico. (Nadaljev. sledi) Med mitrovškimi rolMjašd je bilo veliko komunistov. Med njimi tudi VI v vB ■ v skupscini ze pospravljajo predale Kljub temu pa se lotevajo nekaterih zadev, ki jih bo dokončno morala sprejeti nova skupščina Četudi v republiški skupščini v glavnem že pospravljajo predale, saj se bodo poslanci po volitvah v celoti zamenjali, se vendarle še lotevajo nekaterih zadev, za katere je očitno, da jih ne bodo mogli »spraviti pod streho« še v tej sestavi. I Republiški in prosvetno-kulturni zbor na primer sta obravnavala piredlog petletnega invesbicijsikega programa za izgradnoo osnovnih šol v Sloveniji. Teh naj bi v petih letih zgradili sto pod geslom »Za stoletnico obveznega osnovnega šolstva v Sloveniji sto šol«. To geslo je povzeto po Poljakih, ki so za tisočletnico svoje države zgradili tisoč vrednosti osnovnih sredstev in potem za drugačne stopnje amortdzacije, ki jo delavne skupnosti s teh področij zbirajo za obnovo. Sprejet pa je tudi zakon, s katerim so pooblaščene občinske sOcupšči-ne, da določijo pristojnost občinskih organov za opravljanje zadev, fci so določene z republišikimd predpisi. ■ Vsi zbori skupščine pa razpravljajo o temeljih zakonodajne politike republike in bo skupščina po končani razpravi sprejela resolucijo o tem. Gre namreč za tole: zvezna skupščina je tako resolucijo že sprejela in sklenila, da je treba cedotno zvezno zakonodajo pregledati, v koliko presega pristojnosti šol. ^ (glede tega jim de- J«. la ne bo manjkalo, saj so te pristojnosti močno presegli). In dailije je te zaikonodaja prepodirotana, med seboj ne- U. No, sam republiški sekretar za prosveto in builturo Tomo Martelanc pa je na seji republiškega zbora predlagal, naj bi o predlogu ne sklepali dokončno. Prej naj bi še pregledali, koliko denarja bi lahko za ta namen prispevali v naslednjih letih ^ iz republiškega proračuna.’ Tega pa ni mogoče na hitrico izračunati in tako je ta naloga ostala poslancem, ki bodo zdaj izvoljeni. Pri tem pa kaže omeniti dokaj presenetljiv podatek, ki smo ga slišali v tej razpravi, da smo v Sloveniji, kar se tiče osnovnih šol, med zadnjim: v Jugoslaviji. Več kot polovica je namreč še iz prejšnjega stoletja. Kakšne so te šole, si lahko le mislimo. Le še v Vojvodini so glede osnovnih šol na istem, p>ovsod drugod pa so šole novejšega datuma. Program gradnje stotih šol v Sloveniji je ena izmed zadev, ki bo ostala novi skup-ščim Sicer pa je treba povedati, da se po naši ustavni ureditvi skupščina ne razpusti z volitvami nove, ampak deluje toliko časa, dokler se nova ne konstituira, kar pa se bo zgodilo šele v začetku maja. Torej se utegne zgoditi, da bo kakšna seja te skupščine še tudi po volitvah. I Pretekli teden so v skupščini sprejeli tri zako.ie, ki urejajo amortizacijo za organizacije s področja družbenih služb, se pravi zdravstva, socialnega varstva, kulture, izobraževanja in znanosti (četudi to štejemo med družbene službe, saj bolj sodi v gospodarsko področje). Gre namreč za drugačno oceno MANJ ŽIVINE V SLOVENIJI Zavod SRS za statistiko je ugotovil, da je v Sloveniji pribl. 503.136 goved, od tega pri družbenih gospodarstvih 45.694, pri zasebnih pa pribl. 457.332. Če pirimerjamo stanje z letom poprej, je število govedi padlo za 8 %, od tega pri zasebnih za 5 %, pri družbenih gospodarstvih pa kar za 30 ®/o. — Število prašičev se je v Sloveniji lani zmanjšalo za 7 %. Konj je v Sloveniji pribl. 46.896, ovac pribl. 35.490, p>anjev s čebelar mi pa 63.920. Perutnine smo imeli lani 3,693.000 ca. 11 ®/o več. ' Tudi v vsej državi je manj živine Po prvih in začasnih podatkih je v SFRJ bilo konec lanskega leta 5,271.000 glav goveje živine oa. 8 % manj kot eto prej. Prašičev je v diržavd 5,098.000 oz. 13 %manj kot eto dni prej. usMadena, vnšta je izvršilnih predpisov itd. Vse to velja tudi za republiško zakonodajo v odnosu do občin in delovnih ter drugih samoupravnih organizacij. Predvideno je, da bodo tudi repu-blišiko zaikonodajo revidirali in spravili v sklad z ustavo, če to že iri storjeno. Tudi to čaka poslance nove skupščine. V. J. Velika razmejitev Državna založba Slovenije bo v počastitev 50. obletnice ustanovitve Komunistične partije — Zveze komunistov Jugoslavije izdala knjigo Franceta Klopčiča z naslovom »VELIKA RAZMEJITEV«. Zanimivo delo, ki obsega ‘ZIZ strani, obravnava nast nek komunistične stranke v jugoslovanski Sloveni^ aprila 1920 in prehodno obdobje tistega časa, potem pa obdeluje dejavnost te stranke od maja do septembra 1920. Prvi meseci dejavnosti komunistične stranke v Sloveniji pred 49 leti so opisani na podlagi arhivov, takratnih časnikov, časopisov in knjig tedanje dobe. Knjiga teme ji tor^j na dokumentih. Zlasti bo v njej temeljito obdelana raoonejitev med socialnimi demokrati in komunisti, ki je bila takrat načelna, globoka in za tisti čas neizogibna. Komunistična stranka je v Sloveniji nastala kot stranka revolucije; ves kasnejši razvoj je potrdil njetM upravičenost. Pri vinu: na 9. in 12. mestu J\;^oslavija je po proizvodnji vina na devetem, pri iz-V023U pa na dvanajstem mestu na svetu. Na leto pridelamo od 3 do 6 milijono(v hi vina, kar je odvilo od letine. Na prebivalca v državi pride okrog 25 1 vina, medtem !io je prišlo v letu 1951 39 litrov. Kmetijski nasveti Prvo mesto za Igorja Sortni izbor krompirja se takorekoč iz 1^ v leto menja. Kar eno leto priporočajo, je lahko nasledile leto že zastarelo. Razen velik^^a pridelka so za izbor sorte najvažnejše želje in okus kupcev. Po zaslugi domačiih žlahtni-toljev imamo danes nekaj izvrstnih domačih krompirjevih sort, ki so se hitro razširile med poljedelci. Med zgodnjimi sortami je zelo rodovitna sorta vesna, precej pa je pri nas razširjena tudi sorta saskia. Drugih zgodnjih sort, kot na primer firmele, skoraj ni več, ker so bile zelo občutljive za rastlinske bolezni. I Za ozimnico je najboljša sorta igor, ki ima vrsto izrednih lastnosti. Bogato rodi, je odporna proti plesni in izrojevanju, ima lepe gomolje, se dobro vskladišči, je primerna za strojno lupljenje gomoljev, je bujne rasti in se sama dobro brani plevela, je uvrščena v I. a sortno listo in ima zajamčeno ceno. Ta sorta močno izpodriva druge sorte: cvetnik in Viktorijo, ki rada gnije. Nenavaden je primer s sorto bintje. Čeprav ima svet-lorumeno meso gomoljev, se je zaradi okusnosti hitro razširila, vendar je zadnji čas njena priljubljenost začela tudi hitro padati. Je namreč zelo občutljiva za bolesnu in se hitro izrodi. Uspešno jo nadomešča domača sorta dobrin, ki je bila zelo interesantna za predelavo krompirja v krompirjeve izdelke. I Pridelovalci krompirja v Sloveniji morajo upoštevati tudi želje kupcev v drugih republikah, kjer želijo krompir z rdečo kožico. Taki sorti sta urgenta in predvsem dezire, ki je zelo rodna sorta, še kar primerna tudi za skladiščenje. Med sortama za krmo in industrijsko predelavo so seveda najbolj cenjene sorte z velikim odstotkom škroba. Nemška sorta kapela je odlična za industrijsko predelavo, medtem ko so sorti merkur in foran p(^edelci v glavnem že opnistili in pri nas nimamo več vzdrževeilne selekcije. Domači industrijski sorti sta matjaž in karmin. Inž. M. L. II m SVETOVNI DAN ZDRAVJA je letos posvečen vprašanju »Zdrav-. delo in produktivnost«. Po-dročje, ki povezuje zdravje in delo, je še poselsno primerno SVETOVNI za to leto, ko »Mednarodna or-DAN ganizacija dela« slavi 50. oblet-ZDRAVJA nico svojega obstoja in dejav-7. APRIL nosti. 1969 Namen vseh prireditev, posvečenih letošnjemu SDZ, pa je predvsem prikazati potrebo po zdravstvenem varstvu delavcev kot sestavnemu delu industrializacije ter razširjanja in modernizacije poljedelstva. - Iz gradiva, ki ga je za to priložnost pripravil in izdal Zavod SRS za zdravstveno varstvo, objavljamo na tej strani enega izmed sestavkov tujih strokovnjakov. Naj nikar nihče ne misli, da je ergonomija kakšna modema iznajdba, kakor bi kdo morda utegnil domnevati, že predzgodovinski genij, ki je iznašel kolo, je bil prvi, ki je postavil osnovna načela. Od tedaj pa človek ni prenehal z odkrivanjem, tovrstnih spoznav, katerih pomembnost v odnosu do dela je danes vsesplošno priznana. Zaradi nujnosti vojaških zahtev med zadnjima dvema svetovnima vojnama se je ergonomija razvila že do tiste stopnje, ko je potrebno tudi sodelovanje cele vrste zdravniških in tehničnih disciplin. Področje njenega udejstvovanja pa se nepretrgoma širi in njena koristnost je lahko prav tako uspešna na krompirišču kakor v dvorani avtomatičnih elektronskih račimalnikov najsodobnejših jeklarn. Malo je delovnih pripomočkov, ki bi bili manj zapleteni, kot je samokolnica, pa vendar se to vozilo zelo redko uporablja tako, kot je treba. Bolezni ledvic so med najpogostejšimi izmed vzrokov za bolezm sezoncev in bolezni kmetijskih delavcev, ergonomist pa vam bo povedal, da je vzrok pogosto-ma v tem, ker naloženih samokolnic ne dvigajo pravilno. Da dobro privzdigne tovor, se delavec slabo pripravi: skloni se, s hrbtom in hrbtenico prenaša vso težo, moral bi se pa dvigniti z ravnim hrbtom in prenesti breme z mišicami stegna in svojih nog, ki so za to ustvarjene. Delo naj se prilagodi človeku! stoletja dolgo so bili mnenja, da je za dobro delovno vodstvo smačilno, da človeku naložijo, naj se prilagodi težavnosti svojega opravila. V predilnicah bombaža je bil hrup tolikšen, da so delavci oglušeli. Steklarji v starodavnih Benetkah so vse predolgo in prepogosto gledali v svoja ognjišča in še preden so dosegli moška leta, jim je siva mrena uničila vid. Ce se je v tovarnah 19. stoletja primerilo, da se je 2amanjšala proizvodnja, so kratko malo podaljšali delovni čas na 12 ali 14 ur, O rednih odmorih za Icosilo sploh ni bilo govora. Jasno je to»rej, da so ne glede na dlovečnostne ozriire starodavni odnosi pri zaposlovanju delovne sile povzročali redne izgube, po eni sitrani med kvalificiranimi delavci, po drugi strani pa v proias-vodndl. Oe bi si steiklarji verovali oči, bi njihovi delodajalca še dolgo vrsto let mnogo več zaslužili od ixjihove strokovnosti. Produkcija se za neOcaj časa res da povečati z dalJSim delovnim časom, kanalu pa začne delovati zakon upadanja in produktivnost se manijša, bolj ko narašča delavčeva utrujenost in iasčrpanost. Dandanašnji ergonomist *^^rgonomist opravlja vse meritve v zveei s prilagoditvijo dela in delovnih razmer na človekove telesne in duševne sposobnosti) ubira drugo pot in prilagaja delo delavčevi anatomski, fiziološki in psihološki zmogliivQi^ti. Kaj se lahko zgodi, & jte upoštevamo teh postavk, nam očitno pokaže dogodek iz okvira industrijskih programov, kot jih danes uvajajo v številnih deželah. Neko podjetje s Por-moze je pri nekem evropskem tovarnarju naročilo celotno instalacijo za issdela-vo transistoreiMh sprejemnikov, ki na(j bi jim jo dobavi- li in pripravili za takojšnjo uporabo. Dobava je bila ’jzvr-šena sicer v določenem roku, vendar pa ni trajalo dolgo, ko so opazili, da razporeditev naprav, njihova višina v odnosu do stropa in pKDstavi-tev vavodov in komandnih gumbov ni docela v redu eno in drugo je bilo namreč skonstruirano po delovnih funkcijah evropskih -delavk, ki so razmeroma velike. Za Azijke, ki so manjše ix>staye, pa so bile naprave v večini primerov previsoke in nekateri vzvodi so bili z^‘e povsem nedosegljivi. V avezi s tem so pozabili na zelo važno vprašanje iz področja ergonomije. Niso namreč proučili antropome-tričnih in biotipičnih razlik med rasami, kar je zlasti v takem primeru izrednega po mena. Preureditev instalacij je bila zelo draga in zamuda v proizvodnji bransistorskih sprejemnikov je prinesla veliko izgubo. Zaščitna obleka Ni mogoče vedno prilagoditi katerokoli instalacijo. Investitor se zaradi kakih sprememb često znajde kar pred prevelikimi stroški. Tako na ■primer se v metalurgiji in jeklarstvu delavčeva zmogljivost lahko zmanjša zaradi silne vročine, v kateri mora delati. Visoke temperature v nekaterih delavnicah dosegajo pred ognjišči konice od 40 do 160 stopinj. Vodstvo pač dobro ve, da takšna vročina znatno zmanjšuje proizvodnjo, toda investicije kapitala, potrebe za modemizaoiijo in avtomatiza- cijo obrata, so pogosto ovira ža napredek. Kadar je okolje nespremenljivo stalno, tedaj se mora spremeniti pač človek. Cilj ergonomišta je v tem, da omogoča delavcu izpolnjevati dek) z najmanjšim tveganjem za zdiravje, da pa kljub temu doseže znatno produktivnost. človek, oblečen v široko obleko, je za delo v jeklarni videti morda slabo opremljen. Toda v resnici tkanina vpije vročino, še preden ga doseže, če pa tkanini dodamo preračunano površino in ustrezno izolacijsko sredstvo, ga bo le-to ze- lo uspešno varovalo velikih temperatur, katerim je izpostavljen. Zato se investicije te vrste kaj kmalu izplačajo zaradi večje produktivnosti delavcev. Zaščitne obleke prikazujejo pomen, ki ga ima intervencija ergonomije. Seveda pa morajo pri uvedibi takih oblačil sodelovati strokovnjaki iz fiziologije dela in okolja, meteorologi in biologi in fiziki. Vrh tega je potreben tudi študij mišičevja, biometeorologi-je in varnostnih naprav, da se preprečijo nesreče po-i de lu. Tu pa nastane vprašanje, kako najti sredstva, da bi rešili probleme, ki jih po eni strani F>ostavljajo vlažni in hg’omeči mraz, v katerem morajo delati ribiči in kmeto- kor-navadna lahka čepica. Po drugi strani je iz^ba toplote na glavi v mrzlih dneh mnogo pomembnejša, kot bi na splošno mislili. Ugotovili so celo, da je delavcu pozimi pri zunanjih delih topleje v noge, če si pokrije glavo. Število nesreč pri ribičih narašča, toda ergonomist je pripomogel k njihovemu 2ananj-šanju, ko jim je predpisi čevlje, ki se bolje oprijemajo nog in ne drse po gladkem ladijskem krovu. To je torej dilema kokoši in jajca. Ali bi bilo bolje sprejeti empirično metodo, in popraviti 2!mote sorazmerno s tem, kolikor jih ugotovimo, ali pa je bolje, da jih preprečujemo z uporabo ergonomije? Ljudska modrost pravi: i>Bolje je preprečiti kakor le-čiti.« Toda ena izmed človeških slabosti je v tem, da ne priznamo napake prej, dokler je ne storimo. Klasičen primer prispevka, ki ga ergonomija lahko prinese za napredek, so nam Indijanci v Andih. Po številu jih je 7 milijonov in niso bili zmožni presekati začaranega kroga svoje revšiine in bolezni, dokler niso Združeni narodi IZ svoje pobude v njihovo ko--rist ustanovili specialnega programa pomoči. Eden izmed poglavitnih dejavnikov, ki jih je oviral pri izlj^fljša- Neorganizirane komandne plošče Ergonomijo lahko uporabljamo na vseh pK>dročjih. Spo2aiaruja pri graditvi kabin za pilote reakcijskih letal so omogočila znanstvenikom, da so jih uporabili pri drugih komandnih sistemih, katerih upor 1 bo izkoriščajo dandanes številne industrije, med drugimi tudi petrolejska, kemična, papirna, ^1^ teh pa še industrija za kavčuk, jeklo, tekstil, tiskarstvo in orodne stroje. Priče smo človekovemu srečanju s kibernetiko take vrste, s katero smo se tudi začeli sprijaznjevati. številčnice na merilnih urah, utripajoče lučke, gumbi in tipke, merilci, vzvodi itd., vse to zahteva delavčevo pozornost. Njegov razum je bombardiran z informacijami, katerih stopnja nujnosti nUia od trenutka do trenutka in ga pomote lahko zelo veliko stanejo! Napraviti red! Mehanizacije in avtomacije ne srešujemo le v naj-bogatej-ših gospodarstvih. Jeklarne v Bhilai, Durgapur. in Rour- 0 Ergonomija je veda. ki se ukvarja s prilagoditvijo dela in delovnih pogojev na človeka. valci, pK) drugi pa skirajna vročina, ki vlada v železarnah in jeklarnah. Neučinkovita tropska čelada Najnovejša spoznanja so nam omogočila, da smo obračunali s starimi zmotnimi Idejami, ki so pa še trdno zakoreninjene. Da bi se zavarovali per^ soncem v tropskem podneblju, so se belci iz zmernega podnebja zaupali tropski čeladi. Toda v resnici jih to veliko naglavno pokrivalo ni prav nič bolj varovalo ka- nju usode, pa so bili njihovi primitivni delovni pripomočki, s katerimi so pretežno le tratili svojo mišično energijo, niso pa naredili dosti več, ko da so nekoliko popraskali po zemlji. Tako so njihove žetve bile revne in skoraj brez ekonomske vrednosti. S svojimi neznatnimi dohodki si niso mogli privoščiti dru-g^a kot bomo in kaj pičlo hrano. Zaradi nedohranjenosti so se jih lotevale bolezni in njihova delovna storilnost se je znatno zmanjšala. Dandanes pa Imajo sodobne pripomočke in njihov življenjski standard se nepretrgoma dviga kela, v Iiviijl, jea Kariba v Zambiji, električna centrala Owen Falls, v Ugandi potrjujejo obsežnost industrijskega • napredka v celotnem svetu. S številnimi raziskavami o različnih ritmih telesnega gibanja in o reakcijah čutov lahko ergonomist prispeva dragocen delež k izdelavi osnovnih tabel in komandnih plošč, ki vsebujejo različne pokazovalce. Priporoči lahko, da se ti razporedijo sistematično in racionalno, tako da se operaterjeva poeomost lahko z ene fiksne točke osre-dotaSl na drugo, namesto da bi se docela slučajno gibala po neki neurejeni sliki. Ce se npr. na neki komandni plošči kazalci posameznih merilnih uir pK>mikajo vsi v isto pokončno smer, bo že ena sama ekscentrično nameščena kazalka, ki se giblje z leve na desno, zelo jasno in hitro opozarjala nase. Horizontalne graduacije se bodo uporabljale pretežno proti vertikalnim, kajti ugotovili so, da jih človeško oko bere natančneje. SteviLk kot so 6, 8 in 9 prav tako kakor črki B in 'd ne bomo uporabljali za registracijo važnih podatkov, ker jih je lahko zamenjati. S proučevanjem utrujenosti pri delavcih bo ergonomist zlahka izračunal stopnjo varnosti, ki jo je treba upoštevati pri gradnji aparatov, da bi tako zavarovali delavce z daljšo reakcijsko dobo. Sprememba ritma Raziskovalci preiskujejo odnose kakršni so med utrujenostjo in nesrečami, ali pa povezavo med temperaturo v delavnici in odsotnostmi z dela To je potrebno zato, da bi zadovoljili še tako aa-htevTiega- knjigovodjo. Dnevi, Ki 'SO zaradi nesr^ izgubljeni za proizvodnjo, stanejo angleško industrijo približno 900 milijonov dolarjev na lečo, itar je precej več kot osemkrat toliko, kolikor so Združeni narodi predvideli za program razvoja v letu 1968. Izplača se lahko že prav neznatna sprememba v delovnem ritmu. Ko so v nekaterih poskusnih tovarnah v Švici uvedli skrbno premišljene serije triminutnih odmorov, so strokovnjaki lahko radikalno spremenili način dela.. Krivulje so se hitro zravnale, produkcija pa se je dvignila za več kot 11 odst. Takih podatkov nikakor ne smemo omalovaževati, še posebno ne, če jih primerjamo s potrebami dežel v razvoju. Saj celo ob koncu četrtega petletnega plana v Indiji leta 1970/1971 dohodek na glavo, recimo, ne bo večji kot 110 dolarjev, kar je pa še vedno komaj sedmina povprečnega osebnega dohodka na Japonskem. Poljedelstvo, ki Se vedno pomeni poglavitno dejavnost v najrevnejših predelih sveta, je pred resnimi problemi. Organizacija za prehrano in poljedelstvo računa, če bi hoteli dohiteti naraščanje prebivalstva, da bi morali živilske pridelke do leta 1980 podvojiti, do leta 2000 pa celo potrojiti. I Potrebe in viri so v ze-I lo občutljivem ravnolež-m ju. Edinole večja delovna I storilnost lahko še pripo* ■ more, da se tehtnica nagne ■ v pravo smer. Turizem in ribe Oiiraniti čvrstost cen in dinarja! Ribiči bodo predstavili ribe, gostišča in zanimivosti posameznih območij Slovenije v vsato številki RIBICA, glasila slovenskega ribištva, bo v bodoče predstavljena po ena slovenska voda oziroma ribolovni okoliš. Tako so na zadnjem sestanku skleaii-li sodelavci revije. Ribiči pa ne bodo opisali le vrste rib v posamezni vodi, ribolovni režim, cene ribolovnih dovoUlnic in podobno, ampak tudi gostišča in prenočišča na posameznem območju, cene peaizionov, kulturne in druge zaaiimivo-sti ter podobno. (Mimogrede: v eni naslednjih številk RIBICA, če ne morda že v prvi, bo predstavljena dold-na Krke.) Kasneje nameravajo sodelavci RIBICA ves zbrani material o naših vodah, gostiščih in ssanimivostih prirediti in iadati v p>osebni knjigi. V načrtu imajo, da bodo to knjigo prevedli tudi v več tujih jezikov. Nedvomno so ta prizadevanja koristna ne le za ribištvo na slovenskem, ampak tudi za naš turizem. Zato bi bilo prav, da bi turistične, gostinske in druge delovne organizacije ribičem pomagale pri zbiranju podatkov, in če bo potrebno, tudi z denarjem f oglasi). Gradivo o vodah, revija RIBIC in kasnejša knjiift o naših vodah bodo mnogim našim turističnim, gostinskim tn drugim delavcem v pomoč pri njihovem delu. V na-, še kraje prihaja vedno več tujih turistov-ribičev, pogosto pa se dogaja, da turistični In go5tux>ki delavci ne vedo, kje ribič lahko dobi dovolilnica kakšne ribe so v okoliških vodah, na kaj jih je dovoljeno loviti in kdaj, kakšne so najmanjše mere in podobno Prav gotovo bo ta knjiga Ea napredek turizma pri nas Izredno pomembna, zato je tudi prav, da tuiističaii in gostinski delavci pomagajo ribičem da bo materiai čim-prej zbran. Dopolnjen cenik o škodi v kočevski občini bodo dopolnili cenik za ocenjev^je škode povzročene po divjadi. Tako bodo v cenik vnesli še ceno za deteljo in travo. Lovske družine doslej škode, povzročene na travnikih in detelj iščih kmetom niso plačevale. Na zadnji seji sveta za gospodarstvo pa so člani sklenili, da je treba najprej zavarovati kmete in šele nato divjad ter da morajo zato lovske družine povrniti ljudem tudi škodo na travni- kih in detelj Iščih. mmmm Brežiški sejem v soboto, 29. marca, je bi-bilo na brežiškem sejmišču naprodaj 670 prašičkov, prodali pa so jih 548. Manjše pujske so prodajali po 10 din kg, večje pa po 6 din kg žive teže. Živahen sejem v Novem mestu 31. marca je bU na novomeškem sejmišču prašičji sejem, na katerega so pripeljali kmetovalci 634 pujskov, prodanih pa je bilo 505. Za manjše prašičke so zahitevali 160 do 220 diin, za večje pa 230 do 3?.0 din (Nadaljevanje š 1. str.) za nemoten gospodarsiki in družbeni napredek Slovenije. Od njega je predvsem odvisna stabilnost celotnega gospodarstva. Prav tako nd dvoma, da hitreši razvoj gospodarstva in izobraževanje življenjskega standarda zahtevata pospešen razvoj obrti. Ko govorim o kmetijstvu in obrti, pa naj podčrtam tudi to, dba so zasebni kmetijski proizvajalci, kakor tudi zasebni obrtniki enakopraiven del naSe družbe in da jima mora^ ukrepi eikonomske poditike ustvarjati možnosti za raasvoj osebnega dela v kmetijstvu in obrti pod ena-kimd pogoji in merili, ki veljajo za delo z družbenimi sredstvi. V jpglasju s takimi načel-niani stališči je republiška skupščina že sprejela vrsto priporočil in sklepov, kii naj poboljšajo pogoje gospodarjenja v teh dveJi pangaih in pospešijo njun razvoj. Naj omenim samo nekatere: za hitrejši razivoj kmetijstva priporoča republiška skupščina delovnim organizacijam sklepanje čvrstih dolgoročnih pogodb, ki bi zagotovile kmetijstvu stalnega odjemalca pridelkov, priporoča pa tudi izgradn^ hladilnic in skladišč za kmetijske pridelke, nadalje razvijanje pospeševalne s’užbe. Bankam priporoča republiška skupščina, naj s svojo kreditno politiko podpirajo pvezovanje kmetijstva s ppedelovainimi in trgovinsikimi organizacijami, da iH-eučijo pogoje kreditiranja zasebnega kmetijstva itd. Izvršni svet naj bi se po priporočilu skupščine SRS zavzel za to, da se ohrani in i2polni sistem garantiranih in minimalnih cen, da se odpravi prometni davek na drobne ^etijske stroje za zasebne kmete, da se znižajo carine za te stroje, da se zniža prispevek od osebnega dohodka na kmetijske dejavnosti od 6 na 3 odst. ipd. Glede obrti je republiška skupščina že zahtevala od federacije spremembo zakona o obrtnih delavnicah, spremembo zakona v zdravstvenem zavarovanju v tem smislu, da se samostojnim obrtnikom prizna nadomestilo osebnega dohodka od 31. dneva začasne nezmožnosti za d^o itd. Novo skupščino čaka izpolnjevanje velikega števila teh sklepov. Vprašanje; Ker so istočasno z volitvami v republiško in zivezno skupščino tudi volitve novih občinskih skupščin, mi dovolite še vprašanje: kakšne naloge čakajo pri reševanju teh zadev nove občinske skupščine? Odgovor: Vloga občin kot osnovnih družbeno-političnih skupnosti se je s poslednjimi ustavnimi spremembami in z nadaljnjim razvojem upravljanja znatno okrepila. Obča- m »T — Pot do vašega uspeha, mojster? — Odlična oprema! — In pot do opreme? — Namensko varčevanje pri Dolenjski banki in hranilnici v NOVEM MESTU ali V njenih enotah v KRŠKEM, TREBNJEM IN METLIKI! OBČANI! Na hranilno knjižico DOLENJSKE BANKE IN HRANILNICE Novo mesto, ki jo dobite pri banki in pri vseh poštah na območju banke, lahko vlagate neomejene zneske pri vseh poslovnih bankah v Jugoslaviji in vseh poštah v Sloveniji. S tako hranilno knjižico lahko dvigate dnevno do 3.000 din pri vseh poslovnih bankah v ‘Jugoslaviji in poštah na območju Slovenije. Če želite dvigniti večjo vsoto, bo banka ali pošta sama vprašala za soglasje glede izplačila pri banki, ki vodi vaš račun. — Če vlagate samo pri eni pošti, lahko dvigate pri tej neomejene zneske. NAJVIŠJE OBRESTNE MERE vam nudi samo DBH Novo mesto; za navadne vloge 6,5 odst. in za vezane vloge 7 do 8 odst.! TAJNOST HRANILNIH VLOG JE ZAJAMČENA! Za hranilne vloge jamči država. ni, delovni ljudje in njihove samoupravne skupnosti bodo imele na splošno mnogo večja in nepc»rednejši vpUv na odločitve o vseh j>omembnih družbenih poslih in razvoju komvme. Kar zadeva kmetijstvo in razvoj obrti, se pred nove občinske skupščine postavljajo še posebno pomembne naloge. V okviru programa gospodarskega razvoja občine bodo morale občinske skupščine v tesnem sodelovanju z vsemi gospodarskimi činitelji izdelati čimprej dolgoročni program kmetijstva in obrti za svoje območje. Na primer: preučiti in organizirati bodo morale izobraževanje kmetov in kmečke mladine ter ustanoviti sklade za štipendiranje v kmetijskih šolah. Z davčnimi olajšavami bo treba pospeševati preusmeritev na intenzivno kmetijsko proizvodnjo. V hribovitih predelih bodo morali graditi nove in izlwljševati obstoječe ceste, ker je to osnova za sodobnejšo kmetijsko in gozdarsko proizvodnjo in za razvoj turizma v teh krajih. Za uspešen razvoj obrti bo potrebno v urbanističnih zazidalnih načrtih zagotoviti lokacije za nove obrtne lokale, usmerjati del sredstev v modernizacijo in razširitev obrti, opraviti bo treba revizijo vseh priglasitev za opravljanje obrti kot i>ostran-ski poMic. To je le nekaj primerov nalog, ki čakajo bodoče občinske skupščine. Le-te pa bodo neprimerno bolj kot do sedaj vplivale na splošno republiško politiko, saj spremembe republiške ustave me'’ drugim določajo, da se pri točno določenih osnovnih vprašanjih republiške politike morajo sklicati na zasedanje v republiški skupščini delegati občinskih skupščin, da razpravljajo o teh vprašanjih in sprejemajo o njdh svoja stališiča. Več skrbi izobraževanju {(mečkega prebivalstva 27. marca popoldne je v Novem mesitu sklicalo predsedstvo Zveze mladine Slovenije posvetovanje o izobraževanju kmečkega prebivalstva. Kljub temu da so na posvet povabili predsednike mladinskih aktivov iz osmih dolenjskih občin, so se vabilu odzvali samo mladinci iz novomeške, trebanjske in grosupeljske občine. laobraževanoe kmečkega prebivalstva nekoliko zaostaja, saj je stanje celo slabše, bot je bilo pred vojno. Zato so na posvetu nakazali nekatere rešitve. Lani več mleka Na kmetijskih obratih j Kmetijsko gozdarskega po- I sestva Kočevje so v prete-j klem letu prodzvedld 5,921.595 litrov mleka ali 17,5 odstotka več kot leta 1967. Največ mleka so dajale krave obrata Cvišlerji, in sicer povprečno po 4.366 litrov. Na kmetij-sikem obratu Livold je znašala poprečna mlečna proizvodnja 4.110 litrov, v Starem logu pa 4.066 litrov. V ostalah obratih je bila proizvodnja nekoliko manjša. -vd Bučka: ne mesa ne kruha Krajevna skupnost ima letos za Bučko naslednje načrte. Razen vzdrževanja cest in poti je v načrtu ureditev javne razsvetljave na Bučki, vzdrževanje zadružn^ra doma in pokopališča ter obnova ograje na sejmišču. Kmet,je ž^jo tudi bližjo osemenjevalno ix>sta(jo. Na Bučki pogrešajo trgovino, ki bd zadoščala za potrebe prebivalstva. Zdaj je namreč tako, da v kraju hi mogoče kupiti nitd kruha niti mesa, pa tudd siceršnja izbira blaga, po zago-tavljanou ljudi, ne uiSitreBa. To smo dolžni tudi zaradi mladih! Predsednika ObSS Krško in ljudskega poslanca Ekla Komočarja smo vprašali, kaj misli glede usode LABODOVEGA oSirata v Kostanjevici. Odgovoril je: — Vse kaže, da podjetja v naši občini zmanjšujejo število zaposlenih. Talina politika bo prej ali slej imela slabe posledice, zato že zdao zahteva tehtnejšo obravnavo dn ukrepanje. Prišel bo čas, ko se ne bomo mogli strinjaiti s tem, da bomo imeli na eni strani v občini zaposlene, ki si bodo s svojim delom ustvarj>ali lep kos kruha, na drugi strani pa nezaposlene, ki ne bodo imeli niti najnujnejšega za življenje. Gre torej za dve skrajnosti, ki ju moramo uskladiti. Menim, da je predlog političnih organizacij in ObS, ki so oblikovalci politike v občini, naj bi vistanovUi sklad za nezaposlene, zelo iraiesten. Ta sklad bi dajal denar za naložbe tistim delovnim organizacijam, ki imajio programe razvoja in modernizacije in odpirajo nova delovna mesta, žal doslej za ta sklad ni razumevanja niti v dobro stoječih podjetjih, ki imajo lepe osebne dohodke. Ko raizpravljamo o usodi LABODOVEGA obrata v Kostanjevici, moramo upoštevati več stvari. Brez dvoma je to obrat, ki je oral LABODOVO ledino, zelo veliko pa EDO KOMOČAR pomeni tudi za Kostanjevico. Podjetje išče v prodizvodnji svoj gospodarski račun. Trdijo, da bi moral imeti obrat vsj^ 300 ljudi, denarja za naložbo pa nima. Skupaj z LABODOM moramo torej iskati denar za naložbo. Boljše kot voziti sedanjih 130 delavk v Krško je dovažati v Kostanjevico novih 150 delavk! v Kostanjeviškem obratu se lahko zaposlijo ženske od Cerkelj do Rake. Med njimi je veliko deklet s končano osemletko, ki zaman iščejo d^. Tudi za njihovo šolanje smo odrtinili mnogo skupnega denarja, zato jim moramo zagotoviti zaposlitev! M. JAKOPEC POSLANSKI KANDIDAT 9E PREDSTAVLJA Dr. Jože Brilej v Kostanjevici Spremembe v sistemu, dosežene v zadnjem času, so temelj, na katerem moramo graditi vsi - Prihaja čas za zasebnega kmeta davka na te stax>je, s krediti za obnovo vinogradov in sadovnjakov in z taagotaviloeaii-mi cenami pomagati k večji in donosnejši proi2Jvodn(ji. Ko so občana načeli več vprašanj pa:i komunalnem ureganju Kostanjevice in glede no enega turističnega razvoja, je odgovoril, da bodo deležni pomoči le, če bodo prdjwavili ustrezme načirte razvoja svojega kiraja in sami zagotovili tolito denarja, kot zmorejo. Občani so taidi na tem zboru ostro protestirali proti se-litivi LABODOVEGA obrata iz Kostanjevice v Krško, ker je zanje nesprejemiljiva. Menili so, da DOLENJSKI LIST piše o tem preveč po LABODOVIH željah. Zahtevali so, naj tudi republika pomaga z delom denarija za naložbo v LABOEKDV obrat v Kostanjevici, ker tsamo v tem prime- ru obrat ne bo preseljen v Krško. Poudarili so, da je Kostanjevica kot revno podgorsko območje lahko deležna za ta obrat vsag 1,5 milijona din iz republike, če bo republika namenila 12 milijonov din za raisvoj tovarne MURA v preikmuriju. M. J. Franc Popit predaval v Kočevju V ponedeljek, 31. marca, je bilo v Seškovem domu v Kočevju zborovanje komunistov. Na mjem je govoril o nalogah komimistov v pokon-gresnem obdobju predsednik centralnega komiteja ZK Slovenije Franc Popit. Zborovanje je organizirala občinska kionferenca ZK kot eno izmed prireditev v okviru praznovanj 50-letnice naše partije. Usklajevati z odprtimi Itartami! Peter Vujčič: »Bodoči poslanci se bodo morali predvsem zavzeti za enotno politiko dolenjske regije« - V razgovoru je poslanski kandidat povedal svoje mnenje o dolenjskem gospodarstvu Peter Vujčič, predsednik občinske skupščine Metlika in direkitor tovarne BETI, je eden izmed poslanskih kandidatov dolenjskih in belokranjskih občin za gospodarski abor skupščine SRS. Prosili smo ga za mnenje o nerešenih gospodarskih vprašanjih širše dolenjske r^je. — Predvsem moramo gledati prek občinskih meja, na celotno dolenjsko r^ijo in še širše. Svoje poglede moramo usklajevati z razvojem vse Slovenije in države. Morda je bila ozkost v teh stvareh v preteklosti kriva mansikate-rim težavam. Mislim, da bi morale politično-teritorialne skupnosti usklajevati svoje odnose z odprtimi kartami, kajti vsak drugačen način medsebojnega občevanja bi pomenil vračanje k staremu. Gospodarska zmogljivost, s katero raz^polagata Dolenjska in Bela krajina, ter njuna Dr. Jože Brilej na zboru v Kostanjevici. (Foto: M. Ja-kopec) Podpredsednik skupščine SRS in poslanski kandidat za republiško skupščino v občini Krško dr. Jože Brilej se v obdobju pred volitvami po-i^ešeno seznanja s svojimi volivci ter njihovimi težavami in potrebami. V krški občini je že imeti razgovore v Krškem, Podbočju in na Raki, 30. marca je obiskal Ko’sta-iXjevico dn Veliko vas, v prihodnjih dneh pa se bo oglasil še v Leskovcu in Velikem Podlogu. Dr. Jože Brilej je na zbo-m v Kostanjevici orisal naj-novejši raevoj v naši državi. Pougumne-je lotevati poslovnih zadev, pa bi se marsikaj spremenilo. Političnoteritorialne skupnosti pa naj bi bile gospodar- sitvu zgled medsebojnega sodelovanja. Lahko bi skupno dosegli znižanje administrativnih stroškov, sodelovali bi pri načrtovanju javnih del, predvsem pa pri dolgoročnem planiranju investicij v obeh pokrajinah, to in onstran Gorjancev. — Medobčinsko sodelovanje se je v zadnjih letih že lepo uveljavilo, vendar pa včasih še vedno prihajajo do izraza različna stališča občin do posameznih vprašanj. Se vam 0di to pravilno? — Po mojem je nevzdržno, da vodi vsaika občina svojo politiko. Prav bodočim poslancem nalagamo veliko odgovornost glede razreševanja teh vprašanj. Morali bodo zastaviti ves svoj vpliv in sposobnosti, da bi dosegli ^v prvi vrsti enotno politiko dolenjske regije. R.B. Inž. Bučar na obisku v Brežicah Kandidat za zveznega poslanca gospodarskega zbora inž. Jože Bučar se je 28.,mar-ca odizval povabilu občinske konference SZDL v Brežicah in prišel na razgovor s člani sekcije za kmetijstvo. Vabljeni so bili kmetje, predstavniki , kmetijskih organizacij, predsednik občinske skupščine ter predstavnik delavske imiverze. Obis# je sklicatelje razoča. ral; od 25 vabljenih kmetov sta prišla na razgovor samo dva, čeravno so bili na dnevnem redu izključno kmetijski jfroblemi. Vprašanj kljub razmeroma slabemu obisku ni zmanjkalo. Pogovor se je su. kal okoli intervencijskega uvoza, xi je bil trenutno odobren za maslo, okoli izvozai živine in perspektivah živinoreje v teh krajih. Beseda je tekla še o specializiciji in ko. operaciji v kmetijstvu, o carinah za uvoz^ strojev, o pospeševalni službi, ki naj bi jo za kmetijstvo vpeljala vsa«, ka občina, ter o šolanju bodočih kmečkih gospodarjev. 1, nadaljevanje ALEKSANDER JAVORNIK: Se so ^ • • ZlVl prve volitve 25 let od prvih volitev v narodnoosvobodilne odbore - Bela krajina je prva v Jugoslaviji izvolila vse organe ljudske oblasti iMli/nika iz Vaujpče vasi pi-Se: »Velikoinočini ponedeljek je neš dvojni praznik. Kdor je bol v Semiču, pozna tudi Vaupčo vas. Za časa tiran-slkih okupatorjev nas je od Semiča ločila samo bodljiko-va žica. Vsak njihov poraz ali neugiodje smo pirvi občutili mi v bližnji Vaupči vasi, &9Iadici in Trati, saj so nam redno pošiljali sivinčene pozdrave ... S ponosom in samozavestjo BO inihajali volivci, da bi si l£ svoje »rede iojbrali može in žeoe, Ikaterim so za upaU...« Angela pi6e o volitvah v Mali Lahinji in Ctrečnjev-cu: »Začeta volitev je bil na vediki ponedeljek zjutraj ob 8, uri. Tf^oj v začetku stopijo starejši možakarji iz obeh vasi, da izpolnijo svojo držav-Ijanslco dolžnost. Nato pride za njimi skupina žensk. Z resnimi obrazi pregledujejo volilni listek in podčrtujejo ifirfbrane kandidate, za katere so se odločile. Volitev so se udeležili volivci iz vasi Mala Lahii>ja 90-odstotno, iz vasi Csrešnjevec pa 100-odstotno.« Vera iz Dalnjih njiv poroča: »2e dalj časa je bilo pri nas na Sinjem vrhu živs^o vrvenje. Bližale so se prve svobodne volitve. Se več, volitve, kjer smo tudi žene lah-fco oddale pm^ič v življenju svoje glasove in zato s toliko večjim ponosom. Danes, na belo nedeljo, se je naša čola, kjer je volišče, odela v praznično obleko. Vsa je v zelenju, vencih In rfovenskih zastavicah. Se pred dobrega pol leta so tu gospodarili fašisti, mi pa smo mislili po svoje in želeli, da bi kmalu prišel čas, ko bomo zopet sami svoji gospodarji na svoji zemlji, želje so se nam izpolnile in danes smo z volitvami izbrali iz svoje sredine gospodarja po našem srcu ... Tz Daljnjih njiv in Gorice so prišli volivci skupnio v prevodu s slovensko zastavo, ki so jo nosila dekleta, pionirčki pa so nosili volilna gesla. Veselo je zadonela pesem po hribu navzdol...« Povsod pa tudi ni šlo povsem gladko. Tako piše poročevalec iz Nove Lipe, da se »nekateri niso zanimali in niso zavzeli pravega cilja, 12 oseiy se namreč volitev ni ude*ležilo.« Volilni vestnik je po končanih volitvah v krajevne narodnoosvobodilne odbore prinesel volilne razultate po posameznih rajonih pod naslovom »Od Hrasta do Hrasta«.. Najboljši povprečni rezultat je imel rajon čmo-melj-okolica povprečno udeležbo 99,5 odst., najslabdo pa rajon Stari trg s povprečno udeležbo 88,3 odstotka. Naj-vBomeje je v belokranjskem okrožju volila vas Hrast v rajonu Suhor, najslabše pa se je izkazala vas Hrast v rajonu Vinica. la poročila »O graditvi in utrjevanju naše oblasti«, ki ga je podala na prvem za- sedanju Okrožnega narodnoosvobodilnega odbora za Be- lo krajino njegov član Matija Maležič, je razvidna končna ocena volitev v krajevne narodnoosvobodilne odbore in okrajne skupščine. Hkrati s člani krajevnih odborov so bili tedaj namireč iavoljeni tudi odposlanci v okrajne skupščine. Vsega je bilo izvoljenih 138 krajevnih odborov, med noiipi tudd diva mesit-na narodnoosvobodilna odbora, in sicer v Črnomlju in Metliki. V polovico krajev so 86 ljudje udeležili volitev lOO-odstotno, v večini ostalih krajev nad 90-odstotno, le malo je bilo krajev, kjer je bUa udeležba pod 90 odstotki. Izvoljenci je bilo nad 1000 odbornikov samo pri volitvah v krajevne narodnoosvobodilne odbore in okrajne skupščine. V odbore so bili izvoljeni predstavniki iz vseh slojev in stanov, najrazličnejših prepričanj in nazorov, tako da so volitve hkrati še bolj strnile vse belokranjsko ljudstvo ietr utrdile še večjo enotnost. OKROŽNA SKUPSČINA V PRISOTNOSTI ZAVEZNIŠKE MISIJE Takoj po končanih volitvah v krajevne narodnoosvobodilne odbore, to je maja, so se začela zasedanja novoizvoljenih krajevnih odborov in okrajnih skupščin. Na fotografiji so člani prvega okrajnega izvršnega odbora v Metliki, ki so bili izvoljeni v maju 1944. Mozelj: priznanje Koširju Na nedavni seji odbora krajevne organizacije SZDL Mozelj so pohvaJili Srečka Koširja, tajnika KS in kandidata za občinskega odbornika. To priznanje so mu izrekli za njegovo prizadevanje pri rekonstrukciji vodoivoda, olepšavi vasi, urejanju gasilskega doma, nastopih na raznih kulturnih in zabavnih prireditvah in drugod. Srečko Košir daje tudi vedno nove pobude za urejanje raznih zadev na območju kragevne skupnosti. Tako se zaivzema za nadaljnjo rekonstrukcijo vodovoda, za boiljše vzdrževanje šol, izboljšavo šolske fetav-■be v Mozlju itd. ALOJZ STANIČ VRATA SifiV 1 OKNA POLKNA ribhica kREDlT Še en odgovor iz Žužemberka Novinar M. Jakopec je dne 20. 3. 1969 v 2. številki Dolenjskega Usta objavil članek: »Oče so naročili, naj zdravnika tožimo...» V tem članku tudi meni očita nekaj napak pri zdravniškem delu. Napake, o katerih piše, so vse po vrsti prikazane popačeno in drugače, kot je bilo v resnici. Ni res, kot navaja novinar, da sem hodila na zdravniške obiske le k bogatejšim bolnikom. Mesečno opravim namreč mnogo več zdravrd-ških obiskov pri bolnikih, kot je skupaj vseh bogatejših ljudi v Žužemberku in okolici. V oddaji Spoznavajmo svet in domovino, ki je bila 29. marca v Kostanjevici, sta se pomerili ekipi iz Kostanjevice in Hrastnika. Zmagala je ekipa iz Hrastnika z rezultatom 18:14. Na sliki: dijaka Janez Penca in Alenka Burja ter študent Stane Tomazin (Foto: Polde Miklič) Kaj je s kulturo v kulturnem Kočevju? Uredništvu DL! In spet o kulturi v Kočevju! če smo toliko časa molčali o njej, je bilo to, zato, ker smo čakali, da se pokažejo vse posledice, na katere smo opozarjali pred leti. Zdaj je že izkazano, da se profesionalizacija kulture ni Kaj res ni mesa? v četrtek, 27. marca popoldne, smo se okrog 17. ure ustavili v motelu ob bencinski črpalki v Trebnjem. Radi bi zaužili kaj toplega, pa smo med drugim povprašali, če lahko pripravijo naravne zrezke. »Ne, ni več mesa, je bilo nekaj gostov, pa ga je zmanjkalo,« nam je prijazno pojasnila mlajša natakarica. Čudno — smo ugibali nato ob hladnem narezku: kmetje imajo živine celo preveč oz. JO teHko prodajo, pri čemer trebanjska občina ni izjema. Mesnic, v Trebnjem ne manjka, hladilnik pa imajo v mo tehi prav gotovo dovolj velik, da bi lahko hranili v njem primerne in potrebne količine svežega mesa. Ah čakajo v motelu na »pravott sezono, ki pa je tudi tik pred durmi? K. Z. Novo mesto »Odslej samo KOMETOVO perilo« Metliško industrijsko podjetje KOMET nam je poslalo v objavo pismo ene svojih strank, ki se glasi: — Včeraj sem prejela vašo pošiljko. Res nisem pričakovala take naglice in uslužno-sti, najmanj pa, da mi boste poleg popravljenega steznika poslali še novega. Zelo me veseli, da se pri nas še najde kdo. ki ve, kaj je solidno poslovanje. O 'poslovanju vašega podjetja bom povedala vsem znancem in odslej bo imelo vse moje perilo znamka KOMET. To je zaščitni zvok. ki mu je vredno- zaupn ti S(> enkrat najlepša hvila. obenem pa želim vsem vaHm sodelavkam za dan ^ena nino^o uspehoii, BARBARA KUN^TLEF Rozmanova 2IVI TAvhljana obnesla. Se več: profesionalizacija se je pokazala neučinkovita, zgrešena ... Vtis imam, da odgovorni za kulturo še niso spoznali, da so na napakah naredili še večje napake. Ni opravičila za propad rudarske »Svobode«. Zanemarjeno je več kot 30 kulturno-pro-svetnih organizacij po vsej kočevski občini. Mestni »Svobodi« pa so podelili status impresarija za prireditve poklicnih skupin. Nekatere od sposobnih in delovnih funkcionarjev ter režiserjev pa je tako stanje potisnilo celo pred sodišča. Tisti, ki so zakrivili takšno stanje, so prepričali može, ki so imeli v občini odločilno besedo, da za razvoj amaterske kulture ni pogojev, in posrečilo se jim je, da so zaprli še tisti ventil, skoz katerega so pri- tekala že tako majhna sredstva. Prav gotovo drži, da so funkcionarji ZKPO hudo zaposleni ljudje. Niso pa to osebe, ki bi bile pripravljene posvetiti se amaterizmu zgolj iz idealizma, čeprav so visoko izobraženi, so pri tem delu tudi dokaj nespretni in ne vedo, kaj bi. Seveda je tudi res, da je dandanes sam idealizem premalo: potrebno ]e biti tudi dober organizator, režiser, koreograf in ne nazadnje — sposoben financer, bolje rečeno: iskalec novih denarnih virov za kulturo. Občinska blagajna ne more vzeti nase vsega bremena in še dolgo ne bo sposobna za to. Samoupravljanja niti ne omenjam, ker je še vedno le redkokje navzoče. Seškov dom stoji prazen kar 340 dni na leto. Po njem odmevajo le samotni Matijevi koraki.. Na zborih volivcev je vse češče slišati vprašanje, kje je naša kultura. Podobna vprašanja zastavlja tudi mladina, ki s tem dokazuje, da ni tista, ki »noče delati«. Vprašujemo se, ali je Kočevje res tako kulturno, da ne čuti potrebe po kulturi? Samo Kočevje je že kulturno, toda v njegovi kulturi so strašanske vrzeli, in teh je vsaJc dan več. Prav zdaj je v Kočevju gibanje, ki hoče odstraniti krivce za tako stanje. Tisti, ki so gibanje 'pričeli, upajo na podporo kulturno prosvetnih in drugih organizacij. Prizadevajo si, da bi skrb za kulturo naposled prišla v roke ljudem, ki hočejo in znajo delati. CVETO NOVAK Gorenje 12, Stara cerkev V nedeljo, 30. marca, je bila v Ljubljani redna letna skupščina Foto-kino zveze Slovenije. Obiskalo jo je 72 delegatov. V Sloveniji deluje 79 foto-kino klubov s 5908 člani. Na sliM je delegat iz Krškega Ivan Glogovšek. (Foto: Franc Modic) KB LJUBLJANA KREDITNA BANKA IN HRANILNICA UUBUANA daje posojila za stanovanjsko in komunalno graditev občanom in pravnim osebam, ki v banki namensko varčujejo, namensko vežejo sredstva za določen čas ali vplačajo sredstva v kreditni sklad banke. Posojila odobrava za nakup, graditev in dograditev novih stanovanj ali stanovanjskih hiš, komunalnih naprav in napeljav ter za adaptacijo in vzdrževanje stanovanj in stanovanjskih hiš. Člani delovne skupnosti lahko namensko varčujejo za stanovanjsko posojilo tudi skupaj s svojo delovno organizacijo. Ta oblika združenega varčevanja je še posebno primerna za delavce, ker jim omogoča dobiti po ugodnih pogojih tako posojilo, ki bo skupaj s prihrankom zadostovalo za nakup lastnega stanovanja ali zidavo lastnega doma. Pravne osebe ali občani dobe pravico do posojila, če v banki vežejo namenska sredstva najmanj 13 mesecev ter najdalj 20 let. Posojilo lahko začno porabljati po 10 mesecih od dneva vplačila na račun vezanih sredstev. Izredne ugodnosti smo uvedli za občane, ki varčujejo za stanovanjsko posojilo v konvertibilnih valutah. Po končani varčevalni dobi lahko dvignejo privarčevani znesek v konvertibilni valuti in dobijo stanovanjsko posojilo. Če pa želijo, da jim banka vrne prihranek v dinarski protivrednosti, bodo dobili zato še večje posojilo. Posojilojemalci lahko začno porabljati posojilo takoj po sklenitvi posojilne pogodbe. Izkoristite ugodnosti, ki vam jih nudi Kreditna banka in hranilnica Ljubljana in začnite takoj namensko varčevati! K temu še pripomnim, da sem mati treh otrok v starosti od 4—8 let in da sem imela in še imam zato po temeljnem zakonu o delovnih razmerjih nekaj olajšav glede terenske službe. Pri Mariji Novak iz Klečet sem ob zdravniškem pregledu ugotovila, da takrat še ni izpolnjevala pogojev za nastop porodniškega dopusta, pa tudi podatki o nosečnosti, katere je dala takrat Marija Novak, so potrdili mojo takratno ugotovitev. V primeru Marije Novak je že iz novinarjevih podatkov očitno, da gre za tako imenovani prezgodnji porod, ki ga je sprožilo nadurno in povrhu vsega še nočno delo. Moti se novinar, ko v meni išče krivca za ta dogodek. Kaj bo delala delavka, odredi vodilni uslužbenec v Iskri, in 'ne zdravnik. Zal so mi znani še drugi primeri, iz katerih mi je jasno, da vodilni uslužbenci v žužember-škem obratu Iskre slabo poznajo temeljni zakon o delovnih razmerjih... Sicer pa prav v tem obratu Iskre dodelijo celo zdravstveno predavanje kar veterinarskemu tehniku. Javno vprašujem, kje je objektivnost novinarja M. Ja-kopca, ki je v svojem članku pozabil prav na vsa moja prizadevanja in uspehe, kar sem jih doživela v več kot osmih letih delovanja v Žužemberku! Dr. BOZA. KOCUTAR Žužemberk Huligani z zračnimi puškami stanujem na prometni točki vasice Brod, ki šteje vsega 26 hišnih številk. Vaščani so zvečine kmetje, med njimi pa je tudi več mladincev, ki iz objestnosti ne vedo kaj početi. Nabavili so si zračne puške in z njimi pobijajo tudi koristne ptice pewfce. Pozimi so lačne ptice iskale zatočišče v vasi. Med njimi so bile tudi sinice in kosi. Vsak dan sem jim na balkonu polagal bučnice, da so si tešile glad, ko pa je ptice opazil eden od mladincev, je več sinic postrelil z zračno puško. Več dni so ležale pod jablano na snegu, dokler jih niso pospravile mačke. V spomladanskih in poletnih mesecih gnezdijo na Upi in po drugih drevesih grlice. Ko so mladiči teh ptic opuščali gnezda in posedali po strehah hiš, so bili spet ta^ ča huliganskim strelcem. Naj povem še dogodek iz pozne jeseni. Trije ribiči so z mostu lovili v Krki. Bili so močno zatopljeni v lov. Naenkrat pa je zrno iz puške priletelo v hrbet ribiču Stanetu Koprivniku iz Velike vasi. Drug tak primer je Kranjčeva gospodinja, na katero je med opravljanjem del na verandi nekdo streljal. Zrno iz zračne puške je priletelo v višini njene glave v zid, lahko pa bi se zgodila huda nesreča. Da bi vaški strelci prikrili svoje početje, skrivajo puške v hlačnice in pohajajo po vasi, kot da so na eno nogo hromi. Ta članek naj bo opomin mladim strelcem, naj prenehajo s svojimi »junaštvi«. Menim tudi, da bi morali lovci bolj skrbeti za zaščito ptic in take strelce predlagati v kaznovanje. Od staršev teh mladeničev pa bi lahko zahtevali povračilo Škode. JANKO JORDAN Brod 11 p. Podbočje SreCanje jmnAifev iz novih jugoslovanskih mest Zveza prijateljev mlađane In občinska skui>ščina Nova Goordoa sta dali pobudo za arečanje pionirjev vseh novih jugoslovanskih mest. To sre-čBinje bo septemtocna letos v Novi Gorici. čas do srečanija bodo pionirji uporabila za to, da spoznajo in proučajo svoja mesta, ki so zrasla v zadnjih dveh desetletjih in pol. S sestavki, fotografijama in filmi bodo poskrbeJi, da čimbolj zvesto pokažejo razvoj in življenje svojih mest. Vse to bo potem zbrano na razstavi, ki bo odprta ob si'ečanju pionirjev septembra v Novi Gorici. Lansiti osebni dohodl(i Povprečni mesečni osetani doihodek v kočeivrsiki občini je znašal lani v gospodarstvu 919 din in je bil za 2,1 odstotka večji kot leita 1967, v ustanovah pa 1121 din in je bil za 17,9 odstotka vedji kot leto prej. V gosjpodarstvu so zaibeležiili lani najvi6ji povprečni osebni dohodek ▼ trgovini (1046 din), v ustanovah pa pri državnih organih in ii!>ra7i (1300 din). Leta M07 pa je bil naijvečji povprečni osebni dohodek v go-. QXXlBXStrvu ▼ prometu (1094 din), T iKtanovah pe pri ti-' nan(^ '(1173 din). Na slavnostni seji občinske skupščine Ribnica, ki je bila na občinski praznik, so obdarili z urami 9 prosvetnih, zdravstvenih in upravnih delavcev za'njihovo 20 in večletno delo. Na sl&i: predsednik skupščine Bogo Abrahamsberg čestita nagrajencem (Foto: Mohar) Komu in za koliko večjo pokojnino? predpisih do zadnjega decembra leta 1964. Povečanje velja od 1. januai'ja letos dalje. Vse te pokojnine pa se bodo povečale še za 5,4 odstotka, to je za toliko, za kolikor so ocenili zvišanje življenjskih stroškov leta 1968. Pokojnine se bodo tako dejansko povečale za 15,4 odstotka. Starostne, druliinske in invalidske pokojnine se bodo povečale cb 15,4 odstotka Odgovornih ni bilo blizii Novomeški radioanuiterji bodo dobili letos nov krirtkovalovni In UKV primopredajnik - Za pove^ predsednika sp izvolili Dominika Gutmana IVoKitnefiki radioomaiterji ab 30. nvKroa na ojoteem iAx>- ' m idulba ugotovili, da ao ckoiMli boire' tnalo od tiete • dnMtoeoe pomoči, ki fiov po okupacjt)! Ceho^ovaSke. Pou- . daoriili ao, da so radioamaterji ie neštetokirat reševaSi 'me-M in obveSčaHi javnost takrat, ko 60 odrekla posluS-DO0t vsa druga informacirjiska aredsbva. iRadioamateortsibvo po naneniju udedežencev novomeškega Uluba ni konjičkArstvo aa oseibno izživljanje ali esaiba- • vo, marveč družbi potrebna dejavnost. ReOdi so, da bi želeli isto povedati tudi vsem predstavnikom občinske skupščine in občinskih vodsterv družbeoKHpolitičnih oa^gandza-d(j, da pa tega ne morejo, ker se ti predstavniki kljub posebnim vabilom niiso udeJe-žtli občnega zbora in raz?3(ra-ve na njem. O delu kiluiba je poročal predsednik Viktor Poreaita. Omenil je, da je tolub v zadnjem času precej poživil dejavnost, čeprav je organizacijsko delo padlo le na ramena štirih delovnih odborovih članov. Lani je kilub usposobil vrsto novih operatorjev za delo na radijskih napravah za zvezo. Klub Šteje 34 članov, med njimi pa je že 26 operatorjev. Lani so testirali tudi vojaške obveenike, ki so med služenjem roka delaJi na takih napravah. Olani kluba so lani opravili 1.342 radijskih zvez, samo toliko pa zato, ker so bille radijske naprave često pokvarjene. Občinski odbor Ljudske tehnike bo letos pomagal klubu, da bo nabavil nov kratkovalovni, nov ultrakiratkova-lovni primopredajnik in nov apregat. V načrtu ima Muib tudi tečaje za mlade amaterje ter nekaj manifestacij, ki naj bi najmilajše spodbudile, da bi se pridružili radioma-terjem. Pomemtoen je skilep kluiba, da je treba radioama-temgtvo na Dodenj^em razširjati. Predstavnika iz Sevnice in Brežic sta žeSeda, da bi se .povečalo tudišteviio radioamaterskih mea med posa-metanimi kliuibi na Doientj-skem. vsem, ki so jim pokojnino priznali od osnove, pridobljene ob upoštevanju kat^orije dedovnega mesta. Upokojenci, ki so jim pokojnino odmerili ob upoštevanju osebnih d(^KXikov in na to ' kateigorija delovnega mesta ni . vplivala, bodo dobili le za 5,4 odstotka .večje pokojnine, če pa bi bilo zanje ugodnejše, da bi dobili celoten ix>višek z odmero pokojnine po katego-^ delovnega mesta, bodo to laMco uveljavili. 2^ 5,4 odstotka večje pokojnine bodo prejemali tudi tisti, ki so šli v pokoj po 1. januarju leta 1965. Kdor pa je bil upokojen lani ali predlanskim, tako da so mu pokojnino določili ob up>oštevanju osebnega dohodka v letu upokojitve in prejšnjih let, pa tega povečanja ne bo deležen. 0D213.00R.:: ” V1M3RANI DRUŽBENIH ORGANIZACkJ 0D9-19h UZSTAIIIIIN mm ib simnjuES s SLAVNOSTNE SEJE ObS RIBNICA Matija Maležič častni občan Učenci iz Ribnice so se zalivali!! odbornikom in občanom za novo osnovno šolo - Složnost občanov je pogoj za srečnejšo bodočnost Na slavnostni seji občinske skuj^ine Ribnica v počastitev občinskega praznika, ki je bila 26. marca dopdlđne, so med dirugim proglasili dolgoletnega poislanoa RiibniSke doline Matijo Maležiča za častnega občana in obdarili 9 prosvetnih, zdcravstveaiih in upravnih delavcev za njihovo 20- in večletno delo z uiraani. V novomeški komunalni skupnošti bodo uskladili okoli 5.000 pokojnin, uveljavljenih po splošnih predpisih — Prvo izplačilo že za maj — Vsem upokojencem še po 100 din rekreacijskega dodatka Republiška skupščina socialnega zavarovanja de- Po približnih pc^atkih bo lavcev je nedavno odločila, da se morajo za 10 od- treba v novomeški komunal-stotkov povečati pokojnine, uveljavljene po splošnih ni skupnosti socialnega zava- ............. - • ' ' ' ' ---- -------—-- rovanja uskladiti s predpisi okoli 5.000 pokojnin. To bo napravila služba socialnega zavarovanja po uradni dolžnosti in upokojencem ne bo treba vlagati posebnih zahtevkov ali delati nepotrebnih korakov in zapravljati čas. ' V novomeškem zavodu za socialno zavarovanje so povedali, da bodo začeli povečane pokojnine izplačevati s 1. majem, ker prej ne bodo mogli uskladiti vseh pokojnin. S 1. aprilom pa bodo izplačali povečane pokojnme vojaškim upokojencem. Tein so sfe pokojnine povečale po posebnih predpisih. Trenutno še ne vedo, kaj je s pjovečanjem pokojnin nekdanjih delavcev uprave notranjih zadev in pogodbenih upokojencev (obrtniki, odvetniki in drugi samostojni poklici). Vsi, ki bodo upokojeni do 1. junija letos, bodo dobili pri rednem junijskem nakazilu pokojnine še po 100 din rekreacijskega dodatka. Zbranim odbornikom in gostom je spregovorili predsednik občinske skupščine Bogo Abrahainsbei^, in sicer najprej o skrbi za borce v občini, nato pa o gospodarskih in drugih uspehih občine v preteklem letu. Odbornikom so prišli čestitat za praznik tudi učenci osnovne šole Ribnica, ki so se hkrati zahvalili za razumevanje odbornikov in vseh občanov za gradnjo šol v Ribnici. Poudarili so, da so bili najbodj jKrijetno presenečeni 8. mairca letos, ko je bila odprta no\'a osnovna šola v Ribnici. V imenu brigade Prana Levstika, ki ima domicil v ribniški občini, je prisotnim čestital za občinski praznik Vladimir Senk. 2al pa na sejo niso prišli predstavniki brigad, ki so sodelovale v bo- ju pri Jelenovem žJebu 26. marca 1943. Na slavnostni seji je bil proglašen za častnega občana Matija Maležič, ki je Ribniško dolino kar štiri mandatne dobe zapored predstavljal v republiški skupščini. Ob tej priložnosti so mu podarili sliko akademskega slikarja Jožeta Cente. Prijetno presenečen se je Matija Male^ za izikazano čast zahvalil in med drugim poudaril, naj bi v bodoče občani z območij Loškega potoka, Sodražice in Ribnice še bolj složno delali, ker bodo le taiko lahko ustvarjali srečno in lepšo prihodnost sebi in svojim otrokom. Vsem pK)slancem Ribniške doline pa je občinska skupščina v zahvalo za njihovo delo podarila knjigo dr. Zmage Kumer; Ljudska pesem med rešetarji in lončarji v Ribniški dolini. Pripravite lopate za novomeške študente! Novomeški študentje sklenili teden dni prostovoljno delati na gradbišču grmske- šole — Jeseni: teden študentov s prireditvami Dolenjski Študentje so sporočili predeectetvu občinske konference ZMS v Novem mestu, da so pripravljeni teden dni prostovoljno opravljati' zemeljska dela za novo šolo na Grmu. Ce bodo pričeli Efraditi šolo letos, bodo prišli na akcijo jeseni, sicer pa naj jtti pokličejo na gradbišče drugo leto. Delovna tdEcija za šolo bo pomeqdbna, ne pa edina letošnja dejavnost študentov iz novomeške in trelJanjske občine, združenih v klubu dolenjskih študentov. Aprila so predvideli dan, v katerem bodo novomeškim maturantom pripovedovali o študiju in življenju na fakultetah. Za os- novnošolce pa bodo pripravili več poučnih predavanj. Ob tem ne bodo of>ustili športnega in kultumoeabavnega življenji. Jeseni bodo priredili teden študentov s prireditvami. Klub dolenjskih študentov bo vse leto spremljal gospodarsko, kultimio, politično in splošno družbeno življenje v obeh občinah, to pa si je zamislil kot pogovore z vodilnimi ljudmi. Pripravil bo tudi pogovore o štipendiranju in zaposlovanju s predstavniki temeljne izobraževalne skupnosti, sklada za štipendiranje, delovnimi organizacijami in Zavoda za zaposlovanje. OGLEDALO Krivi so poštni nabiralniki Zaradi slabih poštnih nabiralnikov prepiri med stanovalci v večjih stanovanjskih blokih v Kočevju, verjetno pa tudi drugod, povzročajo občanom veliko neprijetnosti poštni nabiralniki (predali) v stanovanjskih blokih in stolpičih. Nabiralniki so namreč ponekod premajhni in izdelani tako slabo, da se ne dajo zakleniti ali pa &e zapreti ne. Iz nabiralnikov zato izginjajo časopisi, revije in drugo. Nekateri ljudje samo zaradi tega ne naročajo časopisov in revij ali pa celo že naročene odpovedujejo. Redki so se znašli in naročili priljubljene časopise in revije na »poštno ležeče«, se pravi, da jih dobe na pošti. Oni dan je v neki stavbi izbruhnil med dvema strankama hud prepir, češ: »Vaša družina krade iz nabiralnikov. Nam je zmanjkal reklamni cenik zagrebške NAME, ki so ga ostali dobili.« Napade-na stranka je trdila, da ne krade in da bo olne-kovalko tožila. Dan ali dva kasneje pa je tudi strankOf, ki je obdolžila drugo,' našla v svojem na-, biralniku naročeni cenik. Vseh teh neprijetnosti bi bili stanovalci v večjih zgradbah rešeni, če bi si omislili večje nabiralnike, ki bi se lahko zaklepali. Torej: z malo denarja lahko preprečili kraje, stimničenja in morda celo tožbe na soHišču — ven dar ietja ne naredijo! » St. 14 (993) „Imam 4 otroke, pa bom spet rekla ,DA’!“ SLAVKA TOMLJANOVIČ, uslužbenka iz Bršlina: »Imam 4 otroke, zato je razumljivo, da bom glasovala za novo šolo, kot sem to storila tudis prvič. Razveseljivo je, da so za šolo tudi tisti ljudje, ki nimajo otrok. Vsi želimo, da bi naši otroci imeli dopoldanski pouk. Saj ne gre več, da se vračajo učenci domov v poznih nočnih urah. Še težje pa je, kadar je slabo vreme, zlasti pozimi.« je dala tem razmišljanjem TIK PRED SAMOODLOČITVIJO • FRANCI KUHAR, predsednik občinske skupšči- | ae: »Odločitev občanov v krajevni skupnosU Novo mesto pred približno dvema letoma je odprla poti, da pridemo v Novem mestu do potrebne nove os-aovne šole. že takrat je bilo jasno, da ena sama šola v mestu ne bo rešitev za daljši čas. Z izredno hitro rastjo mesta se povečuje tudi število šoloobveznih otrok. Zaradi tega so bila razmišljanja o dveh novih šolah v mestu že takrat izredno živa. Odločitev delovne skupnosti tovarne NOVOTEKS novo, stvarno podobo. Dejanske možnosti za izgradnjo dveh novih šol v mestu so torej tik pred nami. Potrebna je samo še ena’ponovna skupna pripravljenost, da s samoodločitvijo za eno leto podaljšamo plačevanje samoprispevka in tako solidarno omogočimo vsem našim otrokom resnične možnosti za sodoben pouk.« Dve Šoli Sta nujnost IVAN KOČEVAR, direktor PIONIRJA: : »Hitra razširitev Novega mesta in povečanje prebivalstva sta posledica 'naglega razvipja podjetij. Vse gre, samo pri šolah se rfe premdktie nikamor. -Zato odpiram predlog, da zgradimo dve šoli in t^o vsaj. za nels^j let rešimo težki To bo tudi lep prispevek vv akciji »Sto — sto šoH«. Pri zbiraijju sredstev tp^piranio prizadevanje organizator-\ saj smo . prispevali v ta namen že 20 milij/)^ ribv starih din. I^veda pa republika ne ^me gledati neprizadeto, zlasti kadar je toliko volje pri občanih kot v Novem mestu in Bršlinu.« Referendum — tehtnica naše zavesti JANEZ SLAPNIK, predsednik občinske konference ZMS: »Ne gre za to, ali bomo na bližnjem referendumu rekli DA ali NE, marveč za to, ali smo dovolj pripravljeni prevzeti nase delček skrbi za skupno dobrino. Na referendumu bomo preizkusili svojo zavest; koliko ta zavest velja, pa bomo kmalu videli. V imenu novomeške mladine izjavljam, da ne smemo dovoliti, da bi referendum propadel.« Morda še ne veste... »Sami bomo morali zgraditi novo šolo... saj ne bomo toliko zbrali, pa če zbiramo še toliko let!« Tako pravijo včasih naši občani in mnogi med njimi so kar zares žalostni ob mislih, da bo treba pri zidanju obeh šol segati samo v domači, se pravi občanov in občinski žep. Pa ni tako: prav od višine zbranega krajevnega samoprispevka za obe novi šoli bo predvsem odvisna višina p o s o • jila, ki .ga bomo dobili republike in od bank! Več ko bo samoprispevka, ugodnejši bodo pogoji za posojilo; prej ko ga bomo zbrali, prej bo mogoče zaprositi za kredite. Važno pa je tudi tole: denar v samoprispevku je naš denar, zanj ne bo treba nikomur plačevati nobenih obresti! Po domače: za posojila se bomo morali zadolžiti, kar pa zberemo po svojem lastnem preudarku sami, je vredno toliko več, ker bo ta denar takoj na voljo in ga ne bo treba vračati. Seveda brez posojila ne bo šlo — toda prav krajevni samoprispevek nam bo največ pripomogel, da bomo kredite sploh do* bili. Tudi tega ne bi smeli pozabiti, ko te dni razmišljamo o podaljšanju krajevnega samoprispevka v naši kr»-jevni skupnosti! Sam je ne bom potreboval ŽAN DVORNIK, mehanik iz Bučne vaši: »Razveseljivo j©, da-'so podjetja dala pobudo za zgraditev šole v Bršlinu. Sam je ne potrebujem, vendar bo za naš kraj nova šola velika pridobitev. Otroci so reveži, ko imajo tako daleč v šolo. šole moji otroci ne bodo potrebovali, niseni pa prepričan, da je ne bodO otroci mojih otrok. Zato sem za novo šolo.« Ločna je Novo mesto ... PEPCA MIKLIČ, prodajalka kruha iz Ločne: »V Ločni nekateri že zdaj plačujejo samoprispevek, čeprav na prvi referendum nismo šli; kaže, da nas bodo šele zdaj priključili novomeški krajevni skupnosti. Mislim, da je prav tako, zakaj pa ne bi tudi mi glasovali na referendimiu! Ločna je navsezadnje del Novega mesta, naši* otroci hodijo tudi v Novo mesto, zato si lahko mislite, da smo zainteresirani za nove šole. še sem pripravljena plačevati, saj se osnovna šola Katja Rupena mora razbremeniti. Otroci mojih otrok bodo uživali ugodnosti v novih šolah!« Izmene razdvajajo družine AMALIJA TOVŠAK, učiteljica in članica UO sklada za zidanje novi! šol v Novem mestur »Z Vinovima šolamas boiho rešili ve liko problemov, ki zdaj razdvajajc* diužine. Odpravili bomo pouk v več izmenah, kar bo 'koristno za u^enbe, starše in učitelje. Učenci bodo nedvomno zelo izboljšali uspeh, saj je dokazano, da so otroci dopoldne bolj spočiti in se laže učijo.« V 5 letih veliko naselje FRANC BERLAN, predsednik delavskega sveta v NOVOTEKSU: »V petih letih bo v Bučni vasi zraslo še 70 novih hiš. Te bodo v glavnem gradili naši delavci, zato je razumljivo, da so naši proizvajalci podprti predlog, ki ga je dal na de-A lavskem svetu direktor inž. Fajfar. Menim, da je med zaposlenimi veli-ka večina, ki bo pozitivno glasovala na referendumu. Enako pričakujem od Novomešča-nov, saj smo tudi mi do sedaj plačevali za grmsko šolo. če smo vsi plačevali že dve leti, bomo pa še eno, tokrat ZA Bršlin. želim, da bodo naši otroci in vsa prihajajoča mladina imeli šolo kot se spodobi.« Kaj upošteva samoprispevek? ■ Predvsem nikar ne pozabimo, da je sedanji samoprispevek, ki ga plačujemo občani, krajevne sloipnosti NO'VO mesto, progresiven, se pravi napreden in postopen: nje-goqyo šolo 150 milijonov! MARIJA NAGL, delavka iz NOVa TEKSA: ‘ r »Moji dve deklici hodita v novomeško šolo in vedno trepetam, da se jima na cesti kaj ne zgodi. Zato sem navdušena, da bo končno sežidt^ šola tudi v Bršlinu. če je ne bodo potrebovale moje, jo bodo pa drugi otroci. Podpiram veUkodušni predlog delavskega sveta.« Gre za več kot 2000 otrok! SLAVKO VUTE, direktor medobčinskega zavoda za prosvetno-pedagoško službo in sekretar komiteja ZKS: »Menim, da smo vsi Novomeščani življenjsko zar interesiram za uspešen izid referenduma. Upam, da se bo večina prav omočila in glasovala ZA. S tem bomo zagotovili za več kot 2000 otrok pouk v eni izmeni, možnost šolskega varstva in boljše učno-vzgojne u;^;>e* he. športni objekti pri šolah na Grmu in v BrSlinu bodo za rekreacijo mladine in odraslih.« Novomeščani! V treh letih bomo zbrali s krajevnim samoprispevkom 730 milijonov Sdin, kreditov pa želimo za dve novi šoli od bank ter republike le 570 milijonov Sdin! Zato: v nedeljo, 13. aprila, vsi na volitve! 75 odst. volivcev bo »ZA«! STANE ŠMID, predsednik krajevne skupnosti Novo mesto: »Ko sem se pogovarjal z ljudmi, sem dobil občutek, da pri tem referendumu ne bo težav. Celo tisti, ki nimajo šoloobveznih otrok, so mi povedali, da bodo plačevali, češ: ^o koristilo pa našim vnučkom!' Pa tudi sicer smemo biti optimisti; na prvi referendiim smo šli praznih rok, tokrat pa imamo tako rekoč že v žepu NOVO-TEKSOVIH 1,500.000 din — in izkušnje. Pričakujem, da bo ZA glasovalo okoli 75 odstotkov volivcev!« Bršlin še prej kot Grm ... JOŽE PADOVAN, predsednik UO I sklada za zijdanje novih šol v Novem | mestu: »Ni bojazni, da ne bi pričeli gra- V diti bršlinske šole hkrati z grmsko. Po mojem ima Bršlin še celo nekaj večje možnosti. Katere so? Ni težav z lokacijo in načrtom, pa tudi denar bo laže zbrati kot za Grm. Bršlinska šola bo namreč manjša in — cenejša. To pa niso majhne prednosti, če se bd referendum tudi tokrat posrečdl (ne vidim pa rarogov, da ne bi), bo stvar še laže in prej izvedljiva. Prepričan sem, da bo mo^o obe šoli pričeti zidati hkrati.« MA OBISKU PRI PREDVOJNEM KOMUNISTU „Če bodo mladi tako napredni, kot smo bili mi, se nam ni treba bati!" Milan Šimec iz Črnomlja je eden izmed Belokranjcev, ki je od mladih nog okušal nevarnosti revolucionarnega dela - Niso ga zlomile ne ječe, ne obsodba na dosmrtno ječo pred italijanskim sodiščem - Po vojni je opravljal vrsto odgovornih dolžnosti na črnomaljskem okraju, zadnja leta pa preživlja v kolektivu ZORE v pretirainl skroetimostd se je MMan šnanec na vso moč branil, da bi o ntjem kaj pisali v časopisu. >iSaj nosem samo jaz, še več nas je živih predvoijnih fcomunistov!« je dejal. Ko pa s«m ga le pripraviLla do tega, da je v spomin priMical mlado&t, mu je živo stcikla beseda: — Doana sem iz čmoanlja. Zrasel sem v napredni dru-ž4nd, <5a(j je že moj oče 1921 na liski KF kandidiral za odbornika. Piri očetu sem se učil za mdzariia. 2e taikrat mi je prnSla večkrat v roke napredna literatura, ki so jo nosili t»vari5d iz Zagreba. Od vojalkKDiv sem jMiišel 23 let star in se takoj povezal z Gradčani. Jaikob Butala je bil kot komunist več let zaprt v Mariboru, ko pa seje vmrvil domav, je takoj zbral okoli sebe več somišljenikov. Leita 1934 smo že organizirano delali, naslednje leto pa sem bil sprejeit v komuni-stUično partijo. Zmeraj z eno nogo v zaporu Odkar sam v stari Jugo-sla/vijd postai boonundst, nisem imel več mdru. Zmeraj Rekli so, da sem žalil predstavnika prijateljske države. Leta 1941 med organizatorji vstaje Ob razpadu Jugoslavije sem bdi aprila 1941 doma. Mesec dni smo zbirali orožje in se sestajali, nato pa sem 22. junija odžel iz mesta. Je bilo prenevamo! V il^ali sem živel v raznih vaseh in z drugimi tovariši smrtno ječo. Ker sem pričakoval smiTt, sem bdi neskončno vesel, saj sem vedel, da md ne bo treba dolgo sedeti. Iz Lo’ubljane so me prepeljali v zapor v Piemontu, v tržaško CSoroneo, od tam pa v ječo Bemau ob jezeru Ohiensee, kjer so bili zaprti najtežji zločinci. Rešili so me Amerikanci, a Jugoslovanov niso imeli radi. Po svobodi nove dolžnosti ^ Milan Simec se je pojavil v Črnomlju junija 1945. Najprej je bil predsednik mizarske zadruge, lete. 1948 predsednik okrajne planske komisije, nato dve leti vred organiziral odpor prebi- predsednik okrajnega sindi- valstva. Avgusta 1941 pa smo na Miklarjih ustanovili Belokranjsko četo. S četo sem šel tudi na pohod proti štajerski, od k^er pa smo se kalnega sveta, 1952 pa se je vrnil k mizarski stfO'ki. Ob združitvi mizarskih podjetij v Črnomlju leta 1960 se je znašel v kolektivu ZORE kot morali vrtiiti. Ko smo pre- vodja obrata. Zadnji dve le- vseh železnišikih signalih in tudi drugje na vidnih mestih v Metliki smo obesili rdeče zastave ter vso Belo krajino preplavili z letaki, zadali Celo v okrajno načelstvo v Mi smo norčevali na Lazah in se v jesenski noči v dveh hišah sušddi, smo bili iadani. Hišo, v kateri je bila druga skupina s 15 našimi, so Italijani . Nihče ni ostal živ. planili na prosto. gradu ter v predale pisalnih streljali, nekaj jih je padlo, miz orožnikov *mo vtihotapila letake. Po nekaj dni sem bil tolikokrat zaprt, da se sploh ne spominjam več, kolikokrat sem bol v ječi. Vem, da sem nekoč teden dni sedel aato, ker sem razpoši- sem MI * eno nogo v zapo- ^al razglednice, na katerih ru, vedno pa je nad nami visela še grožnja bresposel-nosti. Orožniki so večkrat prišli v hdšo, vse razmetali in IdkaM dokaam, da bi me lahko zaprli. Smo se pa znašM! Nekoč sem imel na podstrešju vse polno letakov, ko me je ob obisku orožnikov lešdla mama. Sla je na podstrešje, sd nadela na glavo šikaf, čeS'da gre v Dobli-čdoo po vodo, v škafu pa je odmesla vse, česar niso smeli dolbiti v roke. 2Jiivo md je ostal v spominu tudi sestanek v Mihelči-čevd ziidainici nad Semičem. Bdio je na treh kraljev dan 1937, ko smo vsd belokranjski kJomundBitd razpravljali o bodočem dehi. Sklenili smo povečati svoje vrste. Res nas je bdilo v naslednjih dveh iBtiih že mnogo več. Letaki v orožniških predalih Tovardš šdmec je dejal, da so imeli nekdaj toJdko akoij, da vseh ne more opisati. Spomindl pa se je dogodka ob metliškem folklornem fe-stiivallu. — Ko Je bol pred vojno v Metliki veOik folklorni fe-stiival, anoo tudi v javnosti pokaaald, da obstajamo. Po je bU prikazan Hitler, kako izteza kremplje po Sloveniji. td tovariš šimec dela v upravi. Vprašala sem ga, če se po tolikem trpljenju za novo družbeno ureditev čuti zapostavljenega zdaj, ko je starejši. — Kadar me potrebujejo, me še vedno najdejo, še vedno sem aktiven komunist. Zavedam pa se, da nas mo-ustanoviti večjo vojaško sku- rajo nadomestiti mlajši. Ce bo današnja mladina tako napredna in pripravljena na žrtve, kot smo bili mi, potem se nam zares ni treba bati prihodnosti! RIA BACER zaradi tolikšne prema&i pa smo se umaknili na Debeli vrh. Ko smo se hoteli 8. decembra pono\mo zbrati in pino, so me na Kleču nad Semičem dobili Italijani. Potem sem moral po zaporih v Črnomelj in Ljubljano. Italijansko sodišče mi je v Ljubljani prisodilo do- Z OBČINSKE KONFERENCE ZZB RIBNICA Novi pravilnik - večje pravice borcem Spet so ugotovili, da je bila Dolenjska zapostavljena pri dodeljevanju stanovanjskih kreditov - Družbeno pomoč bo dobilo več bivših borcev -Smrt vedno huje kosi med bivšimi borci v ribniški občini 25. marca, dan pred občinskim praznikom je bila v Ribnici občinska konferenca Zveze združenj borcev, na kateri so se temeljito pogovorili o problemih, ki tarejo borce, in izvolili novQ vodstvo, ki bo vodilo-ZZB NOV prihodnji dve leti. V minulem letu je Zveza borcev ugotavljala, v kakšnih stanovanjih stanujejo boroi, in nato sestavila prioritetno listo upravičencev za stanovanjske kredite. Vseh prosilcev v občini je 190 in prosij-o za 3,6 milijonov din. Zato so člani ZB z nezadovoljstvom sprejeli vest, da je v predlogu komisije za borce pri skupščini SRS predvideno za ribniško občino le 0,8 odstotka od vseh z.branih sredstev za reševanje stanovanjskih problemov v republiki. Občinski zbor ZZiB NOV se je proti taki odločitvi pritožil, oster protest pa so soglasno izglasovali tudi delegati rxa konferenci. Delegati so bili enotnega mnenja, da je prd odmeri denarja za rešitev stanovanjskih problemov borcev potegnila Dolenjska krajši konec in da ji je bdla s tem prizadejana krivica. Predlog o dodelitvi kreditov naj bi ponovno proučili in sredstva razdelili bolj pošteno. Vsekakor bo morala Dolenjska dobiti več, kot so ji namenili. V občini je bilo precej narejenega za reševanje osta- .»Sil < {".'m'' s’" \ Na nedavni konferenci ZZB občine Ribnica so borci zavzeto razpravljali o vseh zadevah, ki jih tarejo (Foto: Mohar) lih problemov borcev. Tako je bil med l^^om sprejet nov pravilnik o dodeljevanju družbene pomoči borcem in udeležencem NOB. Novi ■ praArilndk daje borcem večje pravice do materialne podpore, predvsem socdalno ogroženim, tistim z manjšimi dohodki, ostarelim in bolnim njihovim otrokom pomoč za šolanje in zdravstveno nezavarovanim pravico do zdravstvenega zavarovanja. Trenutno prejema družbeno pomoč nad 90 uživalcev, pravilnik pa predvideva, da sd bo to pravico pridobilo še nekaj nad 20 IjudfT Družbena pomoč je razmeroma še majhna, saj znaša v povprečju 120^ din. število članov ZB pada. Smrtnost med boroi je vse pogostejša. Po zadnjih podatkih je 805 Članov ZB, 262 članov Zveze vojaških vojnih invalidov ter rezervnih oficirjev in podoficirjev. Pri občinskem odboru ZZB je delovalo sedem komisij. Med najbolj /delavnimi so bile komisija ZROP, komisija za posebno dobo in koffnisija za borce. Na konferenca je bila poudarjena skrb organizacije ZB pri prenašanju tradicij NOB na mladino, za strokovno izobraževanje rezervnih oficirjev itd. Obravnavali pa so tudi probleme in vzroke, ki zavirajo gospodarski razvoj v občini, in , zaposlovanje, saj je med tistimi, ki iščejo prvič zaposlitev, tudi vse več otrok bivših ltx)rcev. -r KRI, KI REŠUJE ŽIVLJENJA Pretekli teden so darovali kri na novomeški transfuzijski lostaji: Drag:a Kameiiarič, Jožica Slak, Štefka Božič in Anica Ban, članice Novoteksa, Novo mesto; Anton Derganc, član ŽTP Novo mesto; Franc Kren, Jože Urbančič in Hcrta Turk, dlani kolektiva Bor, Dol. Toplice; Ivanka Pirnat in Ivan Pograjc, člana splošne bolnice Novo mesto; Alojz Fink, Alojz Vrtačič, Drago Mcrčnik, Peter Bračko, Ivan Turk in Franc SikoSek, člani IMV Novo mesto; Franc Les, Ivanka Sušin in Marija Pirnar, člani kolektiva KZ Krka, Novo mesto; Ana IVIkijetič, članica koilektiva Dominvest, Novo mesto; Marija Cmič, gospodinja iz Podgore;Vinko Kapler, mlinar iz Zavin. ka; Ivan Granda, kmet iz Dobrave; Ivanka Knaf&’kjc, gospodinja iz Žabje vasi; Štefka Krevs, gospodinja z Vinjega vrha; jAnez Gazvoda, čdan kolektiva Varnost, Novo mesto; Milka Zupančič, gospodinja iz Gabrja; Jože Kolenc, delavec iz Zaloga; Marjeta Jožef, delavka z Vinjega vrha; Slavko Lindič, delavec iz Stare va<5i; Albin Boibič, član kol^tiva PTT Novo mesto; Saško Djuraševič, Stane FinK, Drago Rustja, Tine Furlan, Zdravko Slak, Rajko Šarman. Nada Špehar, Marjan Menger, Breda Rome, Branko Teraž, Metoda Mavsar, Marija Mehle, Nika Kuštrin, Franc Rožanc, Silva Pirc, Vinko Kulovec, Irena Urh in Maikjan Marinčinč, dijaki novomeške gimnazije; Anton Rodič, kmet iz Sela; Marija Kotnik, gospodinja iz Sela; Jožefa Banič, gospodinja iz Dobrave; Alojz Bregar, kmet iz Hudenja; Franc Kastelic, kmet z Vrha pri Pahi; Jože Rodič, kmet iz Bele cerkve; Martin Petelin, San kolektiva KZ Krka, Novo m&to. ISKRA TOVARNA ORODJA LJUBLJANA Telefon: 51-364 51-373 V SESTAVU ZDRUŽENEGA PODJETJA ISKRA KRANJ zaradi razširitve proizvodnje ' OGLAŠA tale prosta delovna mesta: 1. VODJA konstrukcije 2. VODJA proizvodnje 3. KONSTRUKTER - projektant 4. VODJA strojne delavnice 5. KONSTRUKTER I 6. TAJNICA direktorja 7. KONTROLOR orodja 8. VEČ REZKALCEV 9. VEČ REZKALCEV — začetnikov 10. VEČ ORODJARJEV 11. KOORDINATNI VRTALEC 12; KOORDINATNI REZKALEC 13. KOORDINATNI BRUSILEC POGOJI: ad 1.: II. ali I. stopnja strojne fakultete za strojništvo s petletnimi delovnimi izkušnjami v orodjarstvu; ad I, stopnja fakultete za strojništvo (lahko začetnik) s predhodnim poklicem kovinske stroke in najmanj petimi leti delovnih izkušenj v orodjarstvu, ali TSS — strojni oddelek, s predhodno delovodskci šolo in petletnimi delovnimi izkušnjami v orodjarstvu; ad 3.: I. stopnja fakultete za strojništvo ali TSS — strojni odolelek s petletnimi delovnimi izkušnjami v samostojnem konstruiranju orodij; ad 4.: deovodska šola z najmanj triletnimi delovnimi izkušnjami v orodjarstvu; ad 5.: TSS — strojni oddelek z najmanj triletnimi delovnimi izkušnjami v samostojnem konstruiranju orodij; ad 6.: končana srednja šola s popolnim obvladanjem strojepisja in aktivnim znanjem nemščine ali administrativna šola z najmanj triletnimi delovnimi izkušnjami in aktivnim znanjem nemščine; ad' 7.: VK ali KV delavec kovinske stroke z najmanj triletnimi izkušnjami na takih delovnih mestih; ad 8.: VK ali JJ^V rezkalec, orodjar ali strojni ključavničar z najmanj petletnimi delovnimi izkušnjami na rezkalnih strojih; ad 9.: KV delavec — rezkalec; ad 10,: VK'ali KV orodjar z najmanj petletnimi delovnimi izkušnjami v orodjarstvu; ad 11—13. VK ali KV delavec kovinske stroke z najmanj petletnimi delovnimi izkušnjami na takih delovnih mestih. Za vsa prosta delovna mesta je poseben pogoj: odslužen vojaški role. Za objavljena prosta delovna mesta, razen pod zaporedno številko 7 in 9, ima tovarna na voljo določano Število samskih sob — po dogovoru. Nastop tlela je mogoč takoj ali po dogovoru. Oglas velja do^zasedbe delovnih mest. sa o RIBOLOVU NA MEJI OBČINE KOČEVJE IN ČRNOMELJ Spet poizkus ribarjenja v kalnem črnomaljski ribiči so zahtevali zase del Kolpe, ki pripada kočevskim -Zanimiv predlog kočevskih ribičev, ki je spodbuden tudi za napredek ribolovnega turizma na območju Prelesja in Dola Črnomaljski ribiči so na svojem zadnjem občnem zboru zahtevali, da bi dobili v upravljanje del Kolpe (od Vrta do Dola) v kočevski občini; tako smo vsaj brali v eni prejšnjih številk slovenskega ribištva RIBIČU. Svojo zahtevo so utemeljili s tem, da do Vrta sega Bela krajina in da Zavod za ribištvo s tem delom Kolpe slabo upravlja. Prav ta del Kolpe pa je zahtevala zase, se prand, da se izloči iz uipravljanja Zavoda, tudi ribiška družina Kočevje, fci je do n(jega praivno tudi bodli upravičena kot ČErnomaluska, saj je ta ded Kolpe v kočevski občdmi. Po zadnjih obvestilih bo v kratkem zadeva tudi rešena v korist kočevskih ribičev. Pri pristojnih člamih kočevske ribiške družine smo zvedeli, da žele vzjpostaviti dobre soseske odnose s omo-maljskimd ribiči, kot jih imajo že z riibišOdma družinati kulibuimo-prosivetnih organizacij Jugosiaivi(je Vilko Vintertiailter. Za njim so prosili za besedo še: predsednik Slovenske pros'vetne zveze iz Trsta dr. Robert Hla-vaty, predstavnik Slovenske kulturne ziveze iz Celovca Andrej Kokot, v imemi kulturnega društva »Ivan Triniko« iz Slovenske Benečije pa Izidor Predan. V imenu slovenskega društva v Zagrebu, ki združuje Slovenski doim v Zagrebu, dru-šifcvo »Triglav« v Kairlovcu in društvo »Baw3vica« na Reki, je pozdravila kongres Zora Avsec. Predstavniki zamejskih Slovencev ‘so se zavzeh za najtesnejše sodelovanje z majtično domovino. 2eL>o po večjem sodelovanijiu s slovenskimi društvi in kulturnimi organizacijami je v imenu Slovakov izrazil Dezider Kar-niola iz bratislaivslce prosvetne zveze. V obeh kongresnih dneh je bila razprava zelo is^p-na in vsestranska, govorniki pa so jo v glavnem navezovali na posamezna poglavja iz programskih 'smernic. Razpravljali so domala delegati iz vse ■ Slovenije, razen iz Dolenjske, odkoder se je oglasil le Anton Pleterski s Senovega, ki je govoril o perečih vprašanjih f>odežel-skih kinematografov. Marjan Javornik, predstavnik republiške konference SZDL, je med drugim dejal, da mora s programskimi smernicami zastavljena kulturna akcija temelijiti na sistematičnem delu in znanstvenih izsledkih. Ivo Tavčar, ki je bil kasneje izvoljen za novega pred’iednika ZKPO Slovenije, je ugotovil, da se nasprotja med amaterizmom in profesionalizmom umikajo pred skupno potirebo poklicnih in nepoklicnih kulturnih delavcev, da bi se njihova zavzetost za kulturo čimbolj uveljavila v slovenski družbi. Podpredsednik izvršnega sveta Slovenije dr. France Hočevar, ki je med zadnjimi prosil za besedo, je ugotovil, da je dejavnost ZKPO v družbi pf&malo upoštevana. »Zelja, da pritegnete v organizacijo kar največ ob-čanov7 je zdrava in jo je treba pozdraviti. Ta orientacija ustreza vlogi kulture, začrtane s smernicaani«, je poudaril. Ko je govoril o duhovnih potrebah človeka, je menil, da je amaterizem težnja vsakega človeka, ki se hoče nepoklicno uveljaviti v kulturi. Ob koncu je pristavil: »Najbrž vsi želimo, da kultura v primerjavi z drugimi dejaivncstmi ne bi bila diskriminirana, kulturni delavci pa ne zapostavljeni.« Povedal je še, da je odveč dilema, ali je potrebno ustanoviti kulturne skupnosti alf ne, saj bodo prav te samoupravne skupnosti omogočile kulturi boljšo materialno osnovo. Podpredsednik izvršnega sveta je dodal, da se mora ZKPO v prvih vrstah zavzemati za to, da bo bitka za izboljšanje gmotnega položaja kulture dobljena čimpreij. Pričakovanje, da bo V. kongres zasadil delovanju kulturno-prosvetnih organizacij trdnejše in globlje korenine, se je izpolnilo. V pro-.grams-kih smernicah je zapisano, kaj in ka;ko delati, da kultura ne bo več zapostavljeno podredje. I. Z. JOSIP JURČIČ V ŠTUDIJSKI KNJIŽNICI Knjižna in likovna razstava Letošnja tretja razstava v študijski knjižnici ne sme mimo nas - Odlične Birollove in Šantlove ilustracije k Jurčičevim delom v šitujdijski kndižnioi Mirana Jarca v Novem mestu je v avli stare zgradbe razstava v počastitev 125-letnice Jurčičevega roijstva. Bogata raizstava v šitudijski knjižnici je vzbudila veliko zanimanje med srednješolci in ostalimi občani: številna knjižna dela t^a slovenskega pripovednika spremljajo ilustracije k Jvirčičevim tojižnim delom ter vrsta fotografij. Razstava v .počastitev te^ slovenskega pripovednika obsega 275 eksponatov in je razdeljena na zbrano in izbrano delo, razstavljene so Jurčičeve objave v periodikih, ponatisi Jurčičevih del, dramatizirana dela, posebno mesto pa zavzema Jurčičevo de- lo v ,prevodih. RaasitavljenLh je trideset primerkov prevodov, med nuimi prevod Jurija Kozjaka v kitajščino. Razstavo popestrijo izredno lepe ilu'stracije slovenskega slikarja Birolle k pisateljevemu Desetemu bratu ter ilustracije S. Šantla k Jurčičevem delu Cvet in Sad. Ob tej, po vrstd tretji razstavi v šitudijski knjižnici v letošnjem letu bi rad opozoril na naslednje: razstaive v študijski knjižnici so plod prizadevnega dela te novomeške kulturne ustanove. Te razstave nas kar naprej opozarjajo na vediko kulturno bogastvo, ki ga hrani knjižnica. Razstave so namenjene javnosti, žal pa si jih največkrat ogledajo samo šole in slučajni obiakovailci študijske knjižnice. Bogato likovno gradivo, ki ga hrani knjižnica in ki ga redno predstavlja na svojih razstavah, kaže veliko skrb, ki jo posveča ta novomeška kulturna ustanova tudi drugim področjem umetniške ustvarjalnosti. Skratka, razstava v avli študijske knjižnice je hkrati tudi zanimiva likovna razstava, ki prinaša ilustracije dveh pomenibnih sloveskih slikarjev. PETER BREŠČAK Crucium Iva Pirkoviča Zadnja številka Situle prinaša zanimivo razpravo Iva Pirkoviča o Cruciumu ter številnih izkopavanjih arheo-logov-amaterjev v krajih pod Gorjanci. O Pirkovičevi študiji bomo še podrobneje porogali. UJJJ Mali kulturni barometer ■ IVO TAVC.\R, NOVI PRED-SKDNIK ZKPOS — Na V. kongresu ZKPO Slovenije je bil za novega predsednika Zveze kulturno— proiivotnih organizacij izvoljen Ivan Tavćar; Peter ToS je bil izvoljen za podpredsednika, Martin Zakonjšek pa za tajnika. V predsedstvu republiške konference ZKPO je 39 članov. ■ 5 fiLA.SOV Z.\ 4 M — Velika Britanija, Franclja, Nizossem-sku in Španija so s po 18 glasovi zmagale na tekmovanju za pesem Evrope, ki je- bilo minulo nedeljo v Madridu. Jugoslovanski ansambel »4 M« je nastopH s pesmijo »Pozdrav svetu« in dobil 5 gllL-^V. ■ »DAN ŽENA« V NOVEM MESTU — Mestno gledališče ljubljansko je uprizorilo 25. marca V novomeškem Domu kulture ko- medijo Mire Miheldč »Dan žena«. To je bila abonmajska predstava. ■ FESTIVAL MALIH ODROV — V Sarajevu se je pred kratkim začel deseti jiibilojnl festival malih in eksperimentalnih odrov. U-vodoma je Jugoslovansko dramsko gledališče iz Beograda nastopilo s Platonovimi »Poslednjimi dnevi So- kr^a«^K^L _ UUBLJANI! — Pokal ZG najboljši izbor na 5. zveznem festivalu S-milimetrskega amatersk^a filma v Novem Sadu je dobil kinokliib iz Ljubljane. ■ SRBSKE FRESKE IZ 13. STOLETJA — V Kragujevcu so pred kratkim odprli razstavo srbskega slikarstva ia 13. stoletja. Razstavili so 72 fro^ mamenite raške šole. Na razstavi so dela, ki so shranjena v Številnih muzejih. Prof.'Janko Jarc v pogovoru z mariborsko slikarko Zoro Vladen-Zavrnikovo po otvoritvi njene razstave v Dolenjski galeriji (Foto: Mirko Vesel) 10. nadaljevanje Politično je ta doba prav tako živela še iz Levstikovega liberalizma in mladioislovenske tradicije s slogaštvom, ki so ga 02aianjaU kot p>olitiko — ganljivko nekateri konservativni rodoljubi, ki niso videli ali pa niti niso hoteli videti, da prinaša razvoj kapitalizma tudi za politično svobodne narode nova razredna nasprotja v družbi. Socialno vprašanje je začelo siliti vedno bolj v ospredje in je bilo nekega dne enakovredno z nacionalnim. V takšnem položaju je bilo p>otrebno najti novo pot za politiko in literaturo. Iskanje te in njeno odkritje se najbolj zrcali v delu Ivana Cekarja, ki postane tudi glavni glasnik — najprej v književnosti, v letu 1907 pa še v politiki. 2e v povesti »Tujci« je pokazal prepad, ki je nastal med umetnostjo nove smeri in vladajočo družbo, ki je imela v zakupu politično in kulturno tudi ljudstvo. Samo-zvansko si je lastila zato ime »narod« in njegov blagor, kar je Cankar kmalu v začetku svoje literarne poti kritič-no-satirično ožigosal v komediji »Za narodov blagor«. Poglavitno prizadevanje slovenske modeme, ki sta jo vodilno zastopala Cankar in Župančič, je bilo poleg vsega ustvarjalnega v tem, da bi ujela slovenska književnost korak s splošnim evropskim umetniškim dogajanjem, kakor ga je imela že s Prešernom. Cankar je k temu dodal še kul-tumo-politično stran. Razredna diferenciacija je stopala tudi pri nas v ospredje ter silila politiko, da bi se iz ozkega domačega okvira preusmerila v širše tokove; nacionalno vprašanje je tako dobivalo novo obeležje in zahtevalo nova načela in poti. Pri tem ni nezanimivo ugotoviti dejstvo, da je bila socialnodemokratska stranka, kateri se je Cankar oficialno in dejansko priključil leta 1907, čeprav je z njo simpatiziral že davno prej, ustanovljena dve leti prej ko ruska (1896 • 1898). Literarna prizadevanja mladega Ivana Cankarja in Otona Zupančiča so bila oficialni družbi tuja. Spričo za-vrtnega razvoja, zlasti pa nerešenega nacionalnega vprašanja, tudi ni moglo biti drugače. Zato jima je bilo težko najti trdna tla svojemu delu. Z vseh strani so padali očitki. »To ni za ljudstvo! Tujci ste! Zastrupljeni od tuje učenosti in nam tujega sveta!« Zato je 'dal škof Jeglič sežgati Cankarjevo pesniško zbirko »Erotiko« in zato so čutih vsi »rodoljubi« silen odpor zoper novo umetnost in ideje, ki jih je v njej oznanjal Cankar. Zategadelj je razumljivo, da se je Cankar takoj uvodoma dotaknil v svojem predavanju tega vprašanja, ker je bilo zanj osebno najbolj živo in boleče; »Za par ljudi pišeš, za par ljudi se mučiš, za par ljudi si stradal od začetka do konca; kajti ljudstvo te ne razume. ono j,e tuje tebi in tvojemu delu, ti sj tuj njegovemu živ.jonju!« Očitek ni bil brez podlage. Tako je res tudi bilo, le da je bil temeljit razloček med prizadevanji novega pokole-nja in med vladajočo družbo: ta je razvoj v novo zavirala, ker se je.bala (upravičeno) tudi zaise, kajti zares se je začel boj »proti blagom naroda . . . proti narodovim idealom«, kakor pravi na koncu ščuka v komediji »Za narodov blagor«. K temu Cankar dostavlja v svojem predavanju: »Nekaj mladih ljudi, nekaj idealistov, je začutilo potrebo, da pripovedujejo ljudem ne samo o antikristu in o farju, temveč da pokažejo, slepcu dpslej, pot do spoznanja in resnice . .. Stari gospodarji in poznavalci ljudstva se jim pomilovalno posmehuj,ejo: Kaj treba našemu ljudstvu spoznanja in resnice! Ce bi spoznavalo, bi spoznalo najprej svoje uboštvo in bi postalo rabiatno; če bi ugledalo pot do resnice, bi našlo takoj pot izpod prižnice — in kje bi ostala potem far in antikrist, te dve naši najsvetejši narodni svetinji, ta dva stebra slovenskega življenja, slovenskega življenja in nehanja v teku burnih de-.setletiji?...« Ko se je Cankar odločil za kandidaturo, se je odločil zanjo zaradi tega, ker je spoznal, da mu je potreben neposreden stik z javnostjo in z ljudstvom, da se mora z njim pogovoriti iz oči v oči brez vseh posrednikov. Obrnil se je k delavstvu, čeprav še tudi njegova raven ni bila na zadovoluivi in potrebni višini, toda prav zaradi tega je treba ljudstvo razsvetljevati, in Cankar nd nič drugega kakor nov in klasičen primer razsvetljevalca, ki razsvetljuje s svojo umetnositjo in s svojo kritiko ter publicistiko. Zdaj se je odločil, da izkoristi za isti smoter še politična sredstva in jjolitično tribuno. Da bi dokazal poslušalcem in tako posredno tudi javnosti, da to ljudstvo vendarle ni tako zaostalo, kakor ga ima samozvanska gosp>oda, je moral seči v zgodovino nazaj ter poiskati zvezo s tistim, kar je bilo v preteklosti p>o^i.* tivnega. Da bi bil čdmbolo jasen v izpovetii svojih na/orov, je moral pK) ostri kritiki stanja, v katerem je slovenska kultura, o kateri pravijo rodoljubi, da je sploh ni (kljub Prešernu in drugim) in da je narodu celo nepotrebna, dati svojo definicijo kulture: »Kaj je kultura? Kateri pojem izraža ta beseda, ki je nam vsem tako domača in hkrati tako strašno tuja? Literatura, umetnost, znanost — to je le zunanji izraz, je le dokument narodove kulture, dokument narodovega duševnega in materialnega blagostanja. Naša slovenska kultura, kakor je na današnji stopnji, je rezultat vsega našega duševnega in materialnega dela od začetka zavednega nrodovega življenja do danes. — Zgodovina narodove kulture in zgodovina naroda samega je zgodovina njegovega političnega, družbenega in gospodarskega razvoja.« Tako je dal Cankar v svojem predavanju definicijo kulture s stališča historičnega in dialektičnega materializma in ne več idealistično, ki U)či duševno kulturo od sno\Tie ali tvarne in naposled, če grem nekoliko dalje ■— dužo od telesa. Cankar je cel6 besedo blagostanja podčrtal. (Nadaljevanje prihodnjič) NAŠA TRIBUNA Telesna kultura že ima novo usmeritev Naši športniki so lan! dosegli izredne uspehe - Kdo drži v rokah »čarobno palico?« Ko je zvezna skupščina lani v jeseni sprejela resolucijo o telesni kulturi, so bili odzivi nanjo zelo razllčnd. Vendar so športni delavci, športniki, študenti in mladina, torej vsi, ki so kakor koli povezani s te-'esno vzgojo, spre;eli ta akt z očitnim olajšanjem. Saj se je zgodilo prvič, da je najvišji družbeni organ z uradnim dokumentom uredil zapleteno in važno področje delovanja družbe in iwsameznikov. V resoluoi.'d je jasno povedano, kdo mora poslej skrbeti za razvoj telesne kulture, kdo mora pri tam sodelovati, in kar je vzbudilo največ razprav — kdo vse naj nosi stroSke za razvoj telesne kulture. USPEH — ALI VARLJIVO UPANJE? Poslednji signal, da glede te-telesne vzgoje v naši deželi nekaj ni v r»iu, so bili neui>peiii Jugoslovanov na mednarodnem športnem lodročju. Koma^' pa je bila resolucija sprejeta, se je zgodilo čudo; jugoslovanski športniki so lani dosegli izredne uspehe. Krona vsega uspeha je bil nastop na olimpiadi v Mehiki, od koder se je Jugoslavija vrnila ovenčana s slavo »športne nacije«. Optimisti so ver'eli, da je »čarobna palica« resolucije že začela delovati. Bombastični naslovi in bučne hvale v časopisih pa le niso mogli skriti precej skromnejših naslovov, kot so na primer; »Rokometaši brez dvorane«, "Kje so učitelji fizkulture — manjka nad 3000 strokovnjakov«, »Občine zamujajo s financiranjem« in podobno. KJE SO SPORTU NAMENJENA SREDSTVA Nedavno so na skujrTiem sestanku predsedstva CK Zveze mladine Jugoslavi.'e in zastopnikov Jugoslovanske r\'eze or-“anizacij za telesno kulturo po-veđa’i tildi takele podatke- — Samo lani je republika Makedonija dala za telesno kulturo več ko '20 milijonov novih dinarjev. In vendar nihče natanko ne ve, zakaj je bil ta '’enar porabljen. Upravičen je dvom da so velika družbena sredstva porabljena namanj za tisto, čemur so bila nnmenjena - širokemu razvoju telesne kulture v republiki Makedo-ni»i. — V Cmi Gori so lani dali za telesno kulturo in šport manj sredstev kot kdaj i^ej. Posledica: v Cmi Gori je vse manj tovrstne aktivnost, vse manj športa. Ali podatek iz Srbije; finan-ciran.e telesne kulture v tej republiki je za občine še naprej vprašanje številka ena. Lani je samo 19 občinskih skujćčin zagotovilo stalnejSi vir sredstev*^ telesno kulturo. Zanjo so namenili določen odstotek skupnih dohodkov ali del nekaterih dohodkov proračuna. PESIMIZEM NI POTREBEN Na omenjenem sestanku v Beogradu so dali podatke, ki pričajo, da je bila resoluci.'« o telesni kulturi, kot kažejo polletni rezultati, absolutno potrebna in da je pokazala svojo koristnost. Izhajajoč iz načela, da je mladina tista, ki mora največ prispevata napredku množične telesne kulture, so udeleženci seje povedali celo vrsto pozitivnih posledic v uresničevanju resolucije, V Bosni in Hercegovini so na primer zavladali zelo ugodni pogoji za napredek. Izdelan je jTogram tako imenovane »male olimpiade«, ki bo zajela skoraj vso šolsko mladino v republiki. Športna društva so naletela tudi na precejšnje razumevanje pri ol>£inah in delovnih kolektivih, tako da je marsikje rešeno najteži'e vprašanje — financiranje. Iz Vojvodine poročajo, da so mnoge težave rešene prav tam, kjer je samoupravljan;'« v športnih dništvih dobro urejeno. Taka društva sedaj že imajo sredstva in strokovnjake, pa tudi sklade za graditev športnih objektov in za kvalitetni šport Trenutno ,'e seveda težko narediti povsem določen sklep. Morda je treba omeniti glasove. ki TJrihajajo iz republik, češ da bi sedaj, na temelju resoluciije, morala vsaka republika posebej sprejeti zakon o razvolu telesne kulture in športa. Ta dilema — resoluci a ali zakon — je obstajala tudi v zvezni skup^inl. Odgovor pa vendar ni v reševanju te dileme. amr>ak ga je treba iskati v nadaljniem delu za razvoj to’esnih aktivnosti, od najviS-iih družbenih organov do vsa-ketra posameznika V. HOlX»VK.X Predstavljamo vam nogometaše Partizana z Mirne Nogometaši Partizana z Mirne, ki igrajo že poldrugo leto v ljubljanski podzveznl ligi, so z uvrstitvijo v sredini prvenstvene razpredelnice zadovoljni. Pri njihovem delu smo jih videli v nedeljo, 30. marca, ko so igrali z Enotnostjo iz Jevnice. O n^aterih najvidnejših nogometaših srao napisali tole; ■ J02E LOGAR, vratartno društvo na OS bratov Ribarjev je pod vodstvom sekcije za orodne telovadbo Izvedlo prvenstvo šole za moške in ženske v obveznih vajah. Tekmovanja se je udeležilo 34 tekmovalcev. Fantje so tekmovali na bradlji, drogu, v parterju, preskokih in plezanju, dekleta pa na gredi, v parterju, preskokih in plezanju. Rezultati: moški — preskok: 1. J. Gerjevič 9,70 točke; drog; 1. Dikič 9,80; bradlja: 1. J. Gerjevič 9,60; parter; 1. do 2. Mirkac in Dikič 9,65; plezanje; 1. Stimec. V skupnem plasmaju je zmagal Mirkac pred Dikičem in Banom. Dekleta — preskok: 1. do 2, Iskra in Deržič 9,70; parter: 1. Oberč 9,95; greda — 1. in 2. Iskra in Kos 9,90; plezanje: 1. Iskra; v skupnem plasmaju je bila prva Iskra, 2. in 3. mesto si delita Oberč in Deržič. (P. R.). ■ KOČEVJE — Atleti kočevskega Partizana so se udeležiiU v IJubljanl kriterija atletov metalcev. Skupno je nastopilo 31 tekmovalcev. Kočevski atleti so dosegli naslednja mesta: krogla — 1. šega 12,65; disk — 2. S^a 39,95; kopje — 2. Knavs 53,35; (A. A.). ■ VAVTA VAS — V nedeljo so učence obiskali vrstnild SSD Katja Rupena iz Novega mesta. Srečali so se v namiznem tenisu. Novomeščanl so bili boljši in so ugnali domačine z rezultatMn 16:12. Domačinke pa so premagale nasprotnice iz Novega mesta s 4:2, enako tudi v igri parov. (J. P.) ■ BREŽICE — V prijateljski košarkarski tekmi so se pomerili dijaki gimnazije z učenci osnovne šole bratov Ribarjev. Zmagali so gimnazijci z rezultat(»n 101:35 (P. R.) ■ KOČEVJE — 27. marca je bilo v Kočevju občinsko ekipno šahovsko prvenstvo za pionirje. Tekmovanja so se udeležili pionirji iz Podpreske, Trave in Kočevja. Prijetno so presenetili pionirji iz Podpreske in Trave, saj so bili Kočevarjem enakovreden nasprotnik. Rmiltatl: starejši pio^jl — 1. Kočevje 5,5, 2. Podpreska 3,5, 3. Trava 3; mlajši pionirji — l. Kočevje 5, 2. Podpreska 4, 3. Trava 3; starejše pionirke — 1. Kočevje 4, 2. Trava O. Mlajše pionirke iz Kočevja niso imele nasprotnic. (I. S.) ■ KRŠKO — 28. in 29. marca je mladinski rekorder in državni mladinski reprezentant Franc Čargo nastopil na zimskem članskem prvenstvu SFRJ v Beogradu. Čargo na tem prvenstvu ni mogel v korak s plavalci, ki imajo odlične možnosti vadbe v zimskih bazenih. Zato mu ni u^^lo uvrstiti se v finale. Upamo, da bo prihodnje leto nadarjeni Čargo imel možnost za zinisko vadbo v zaprtem bazenu na Vidmu. (L. H.) ■ NOVO MESTO — Na zadnjem hitropoteznem šahovskem turnirju pred odhodom na prvenstvo slovenskih mest v Ptuj so novomeški šahisti dosegli naslednjo uvrstitev: 1. ilr. šunjič 12,5, 2. do 3. Penko, Stankovič 10,5, 4. do 5. Šporar, Milič 10, 6. Bje-lanovič 8,5, 7. do 8. Fink, Sitar 7,5, 9. M. Picek 7, 10. Ščap 6,5. (N. N.) ■ VAVTA VAS — Končano Je prvenstvo osnovne šole v namiznem tenisu. Prvak šole in dobitnik zlate medalje Je Marjan Dular. Od 2. do 14. mesta so se tekmovalci razvrstili takole: S. Kovačec, B. Dular, M. Zadravec, Z. Erpc, M. Franko, D. Piškur, J. Dular, Irena Novinec, J. Piškur, M. Ravbar, Branka Horvat, Judita Dular, in D. Cimeša. (J. P.) ■ NOVO MESTO — Atletski klub TSV 1861 iz Straubinga v Zahodni Nemčiji je potrdil udeležbo na mednarodnem atletskem mitingu, ki bo 25. maja v Novem mestu. NemSko zastopstvo bo sestavljalo 40 atletov. (N. N.) mcm. naročniki 1968/69- Odlična žetev: 3.978 novih naročnikov! I 1. NOVEMBRA LANI smo s sodelovanjem podjetij aa PIT promet Novo mesto in Ljubljana začeli veliko zimsko akcijo zs^ povečjuije števila novih naročnikov našega poikrajinsk^a glasila SZDL. V torek opoldne, 1. aprila, smo jo zaključili in ji prišteli vse nove naročnike, ki so nam jih posamezne pošte poslale še 31. marca. Pet mesecev vztrajn^a, prizadevn^a dela je za nami, naklada domačna tednika pa je najvišja, kar smo jo imeli zadnjih 19 let. Danes smo tiskali 31.360 izvodov Dolenjskega lista, naklada pa se zadnje tedne vrti med 31 in 32 tisoč izvodi. ■ KO ZAKLJUČUJEMO AKCIJO »Novi naročniki 1968-60«, se javno zahvaljujemo predvsem delavcem vtseh PTT enot na našem področju, saj je predvsem njihova zsasluga, da se je v tej zimi DOLE5NJSKI LIST tako zelo razširil. Hvala tudi vsem drugim prijateljem in sodelavcem, zlasti tov. Cvetu Križu v Kočevju, ki 90 nam pomagali širiti domači tednik. H V 9 OBČINAH smo v zadnjih 5 mesecih pridobili skupno naslednje število novih naročnikov (všteti so tudi vsi tisti, ki so se na list naročili sami, kakor tudi tisti, ki so si naš tednik naročili na nastopih kvinteta Berger po raznih krajih širše Dolenjske): občini občini občini občini občini občini občini (rf)oini občini NOVO MESTO: KRŠKO: TREBNJE: BREŽICE SEVNICA: ČRNOMELJ: KOČEVJE; RIBNICA: METLIKA: 806 naročnikov 538 naročnikov 415 naročnikov 343 naročnikov 341 naročnikov 296 naročnikov 252 naročnikov 202 naročnikov 118 naročnilcov Razen tega smo v tem času pridobili še 446 naročnikov iS5 raznih pošt v Sloveniji m SFRJ ter 221 iz inozemstva. Kam bodo šle tri nagrade za najboljše pismonoše? ■ 26. oktobra lani i^o raa^isali za vse pismonoše, ki bodo sodelovali v naši zimski akciji, razen običajnih nagrad še 3 posebna prisnianja za vse tiste delavce PTT, ki bodo pridobili v petih mesecih več kot 100 no-vSi naročnikov. Do 31, marca 1960 so ta pogoj izpolnili troje pismonoši, ki bodo prejeli naslednje nagrade: 1. moped COLIBRI dotri Karel Ceršak iz Krškega za 228 novih naročnikov; 2. kolo PONY dobi Anton Hren iz Trebnjega za 146 novih naročnikov; 3. transistorski sprejemnik pa doibi Vinko Franko iz (Šentjerneja za 123 novih naročnikov. ■ Navajamo imena nadaljnjih 7 najuspešnejših pismonoš oe. delavcev PTT za isto obdobje: 4. Pavel Kastelic e Vinice: 80 naročnikov 5. Marica Toplišek, Koprivnica: 72 naročnikov 6. Anton Dragoš, Črnomelj: 62 naročnikov 7. Franc Glogovšek, Brežice: 50 naročnikov 8. Ivan Knez, Sevnica: 46 naročnikov 9. Franc Sinko, šmtjemej: 43 naročnikov 10. Ignac Pavec, Novo mesto: 39 naročnikov itd. ■ DODAJMO SE PREGLED 10 najboljših pošt v zai^jih S mesecih, ki so pridobile največ novih naročnikov: pošta pošta pošta pošta pošta pošta pošta pošta pošta pošta KRŠKO: TREBNJE: ŠENTJERNEJ: NOVO MESTO BREŽICE: KOPRIVNICA: VINICA: ČRNOMELJ: SEVNICA: MIRNA na E>ol. 244 novih 203 nove 191 novih 161 novih 116 novih 110 novih 100 novih 98 novih 90 novih 67 novih naročnikov naročnike naročnikov naročnikov naročnikov naročnikov naročnikov naročnikov naročnikov naročnikov ■ Vsem še enkrat: iskrena hvala, nagrade za opravljeno delo pa sledijo v prihodnjih dneh! Vsem sodelavcem lepe pozdrave! DOLENJSKI LIST DESET NOVIH KNJIŽNIH NAGRAD Med nove naročnike smo z žrebanjem razdelili v torek opoldne še enkrat 10 knjižnih daril. Danes jih bodo dobili po pošti: Leopold Marolt, Jelovec 2, Sodražica; Tone Gorenc, Ljubljanska 30, Kočevje; Marija Stegenšek, Dol. Boštanj 37, Boštanj; Franc Balkovec, Drenovec 13, Vinica pri Črnomlju; Janez Račič ml., Čerina 2, Brežice; Fanika Kerin, Koprivnica 11 pri Brestanici; Ani Omerze!, Kidričeva 13, Krško; Anton Papež, Jezero 24, Trebnje na Dol.; Fani 'Cvitko, Mihovica 27, Šentjernej, in Terezija Seničar, Šmarje 66, Sevnica. LETA IN LETA SMO ČAKALI na ta veseli trenutek: na našega 30.000 naročnika! Naročilnico s to številko je podpisala gospodinja in mama dveh prikupnih fantkov iz Kamne gore pri Trebnjem: na sliki jo vidite v hipu, ko prejema iz rok glavnega urednika prvo nagrado, ki jo je naš tednik namenil za ta mali »jubilej« ob svoji skorajšnji dvajsetletnici. Še lepše darilo p|i je dala Martina Bobnar kolektivu našega časnika, ko nam je rekla: »Brez 4)olenjca’ pa hiša ne more biti...« (Foto: M. Legan) NAŠA AKCIJA »NOVI NAROČNIKI 1968-69« Sreča je poiskala Martino Bobnar Naročnik s tekočo številko 29.999 je postal Gregor Pleterski iz Krškega, številka 30.001 pa je zapisana na kartico Jožice Kopina iz Gor. Brezovice pri Šentjerneju. Oba sta dobila po 10 starih tisočakov, 30 pa jih je žreb lamenil Martini Bobnarjevi iz Kamne gore pri Trebnjem, ki je naša 30.000-a naročnica - Rekordna naklada: najlepši zaključek 5-mesečne akcije! Mrzlo je pihalo v petek popoldne, ko smo v Kamni gori blizu Trebnjega iskali hišno številko 18. Ko smo jo našli, je pred hišo mlada gosp>odinja izpirala perilo, dva fantička pa sta se ji vrtela okrog nog. Beseda je dala besedo in prijazna MARTINA BOBNAR nam je povedala; »Kako da sem šele zsdaj naročila .Dolenjca’? Nič čudnega: v hišo je prihajal že dolga leta, prejšnji mesec pa se je moja 'mvti — vdova znova poročila in veselila v Račje selo. Z njo je šel na njen novi naslov seveda tudi Dolenjski list. Kako bi .mogli v hiši ostati brez njega! Tako sem ga pred dnevi, ko nas je obiskal pismonoša Hren, na njegovo pobiuJo takoj spet naročila. Kdaj ga berem? Dobim ga vsak petek; ko čez dan vse naredim, zvečer malo potegnem in celega .pregledam. V njem najdeva z možem vse, kar je važno v trebanjski občini, pa še marsikaj drugega tudi. Zlasti adao, odikar ne hodim več v službo v obrat Modnih oblačil v Trebnjem, kjer sem prej dve leti delala, me toliko stvari še bolj zanima. Iz radia zvemo vsa gdavna poročila, ob nedeljah pa je odprt kar po ves d^, toda brez domačega ,Dolenijca’ hiša ne sme biti...« Njenega moža Ivana bo popoldne ni bilo doma. Janko in Andrejček sta radovedno gledala mamo, ki je pre-vze’a našo kuverto in v njej 30 starih tisočakov — postala je namreč naš tridesetti-soči stalni naročnik. Sreča pa je Martino Bobnar obiskala v zadnjih 14 dneh že drugič: pred kratkim je dobila tudi knjigo, darilce naše uprave, ki vsak teden med novimi naročniki izžreba 10 knjižnih daril. Da bi noej in njeni družinici vse življenje teklo srečno in zdravo, smo ji družno zaželeli in se vrnili v Trebnje. Videli smo, da so ta dan prišle tri naše nagrade v roke pridnim ljudem in zadovoljnim bralcem našega domačega lista. Štirinajstletna učenka naša nagrajenka JOŽICO KOPINA, učenko 8. razreda osnovne šole iz Gcinnje Brezovice pri Šentjerneju sem srečal na poti, ko se je odpravljala v Novo mesto. Sla je po sadje za bolno mamo. Naijprej nisem mogel verjeti, da je Jožica srečna naročnica šitevilka 30.001. Nekoliko nenavadno je, da je učenica naročnica »Dolenjca«. Spustila sva se v pogovor in Jožica mi je povedala naslednje: »Ker smo se v šoli večfcrat pogovarjale o Dolenjskem listu, sem se tudi jaz odpravila nabirat naročnike. Usi)elo mi je dobiti štiri, poleg tega pa še mamo kot peto. ker sem jo tako uspešno pregovorila, mi je mama dovolila, da bom kar sama naročnica. Seveda mi bo ona'plačevala naiočnino. Ta prva številka Dolenjskega hsta, ki jo držim v roki, mi je prinesla nagrado 100 din, ki jih bom koristno uporabila v šoli.« Od Jožice sem zvedel, da se zanima aa beat glasbo ter da je navdušena športnica. Mama pa je pristavila, da je njena hčerka vzorna učenika in da ji pridno pomaga pri gospodinjsitvu. Sd. „Nagrada mi bo prišla prav" GREGOR PLETERSKI, vodovodni inetalanter iz Krškega, je zaposlen pri Splošno obrtnem jKidjetju. Ko sem ga iskal doona, mi je žena povedala, da je tudi tokrat kot po navadi na terenu. Našel sem ga v hotelu Sremič v 'itotlami. Povedal mi je tole: »Tri leta sva bila z ženo najočnika Nedeljskega dnevnika, ker pa sem ga preije-mal neredno in se mi je nekoliko 25ameril, sva se z ženo dogovorila, da bova postala naročnika Dolenjskega idsta. Tega sem kar redno kupoval v trafi'.d in spremljal domače novice, ki me vedno bolj zanimajo«. Ko sem ga vprašal, kako bo porabil nagrado, je povedal: »Z ženo in sinčkom živimo v neprimernem stanovanju, zato sem se odločil, da bomo zidali hišo. Zakoličili Smo že, zdaj pa počasi zbiramo sredstva. Ta denar bom primaknil za gradnjo hiše, za nekaj vreč cementa bo šel. Vsak denar, ki ga zberem, je dober, posebno pa takle, ki mi prilet ikar z neba. Za takšno vsoto denarja moram pridno delati štiri dni.« Smrt - zaradi pijane vožnje Franc Šetinc, traktorist iz Brežic obsojen na 1 leto 6 mesecev zapora in na odvzem vozniškega dovoljenja za dobo dveh let Muzika če ne je za nam v nje skrb ta zna ^ Okrožno sodišče v Novem mestu je pred kratkim obsodilo Franca Šetinca iz Brežic, ker je v noči med 16. in 17. septembrom land v vinjenosti tako malomarno vozil fička, da je z njim odletel čez čarajo na brežiškem mostu. Pri nesreči je bU sopotnik Emil Orešnik tako poškodovan, da je še isto noč imisrl. Na razpravi so ugotovili, da je obtoženi Franc Šetinc v družbi z Orešnikom in Adodfom Kovačem pred nesrečo obiskal več gostinskih lokalov v Brežicah in okoli-oi, izlet z zastavo 750 pa se je tragično končal. Ko je Šetinc vozil iz Čateža proti Brežicam, zaradi vinjenosti ni pazil na hitrost, ki je tam omejena na' 20 km na uro. Vozila ni ob- j vladal, zato se je z desno i stranjo avtomobila silovito j zaletel v železno čarajo na mostu Ta se je podrla, avto pa je zletel več kot 3 metre globoko na travnik in se razbil. i Obtoženec je pred sodi- [ ščem trdil, da na izletu s' fiokom ni veliko pil, njegovo izjavo je v celoti podprla tudi priča Adolf Kovač, vendar jima sodišče ni moglo verjeti. Na inštitutu za sodno medicino so namreč ugotovili, da je imel Šetinc | ' v krvi več kot trikratno | Pavel j dopustno mero alkohola. I sem Sodba še ni pravnomočna, I larjev SC** Franc Petrič ji Pred okrožnim sodiščem v Nov®*!! zapora -- Kot komercialni in teh'’' protipravno prio® Dokazano je, da je Franc sicer Petrič, gradbeni delovodja, alnd in ^ NOV REKORD — pred kratkim vek in fotografijo o 150-graniskih nice. V petek, 21. marca, pa nam Ponikev pri Trebnjem prinesla ce, ki je /goraj za primerjavo galic in z normalno velikim jajccnii. Jajce — velikana smo v prisotnosti Hadla stehtali z natančno tehtnico ’ ratoriju (spodnja slika) in ugotovu*' gramov! Znesla ga je srednje veliki * ki drugače pridno nosi .jajca običaj*’ M. Vesel) k 73 LET JE PAVLE VERČIČ VAŠKI MUZIKANT moniko mu je zaigral še obraz je dvakrat spremljala v Ameriko in enkrat v Nemčijo, z njo je botroval skoraj vsem svatbam daleč naokoli Šentjanža človek videl, ne bi verjel. 86-letni mož osmi marec spet potegnil meh in že-vsaj za trenutek pregnal vsakda-^erčičev stric, ta dobri, stari muzikant, ati!« " ' '1 »Igranje je mojemu rodu v krvi. Ko ^Ameriko, sem najprej kupil bas; 60 do-zanj.« (Poto: Legan) ' zlorabil položaj Ko so zadnje zaplate umazanega snega še visele po rebrih in se je voda scejala izpod njih, ko je že bilo čutiti prvi dih pomladanskega dne, smo ga obiskali na njegovem domu, samotnem malem kraljestvu, sezidanem visoko nad dolino. »Muzika je strast. 13 let mi je bilo, ko sem jo okvisil in ni me nikoli več zapustila. Imel sem štiri brate in vsi so bili muzikantje,« je kramljal Pavle Verčič, mož bistrega spomina, živahnega obraza, prava muzikalska duša. Dvakrat je šel v Ameriko po svoji volji in enkrat v Nemčijo proti svoji volji, šest let je v Ameriki igral pri pihalni godbi; takrat, ko je bil še mlad, je lahko pihal v svoj es-baš, ki ga še danes hrani v spominu na tiste čase, ko je kraljeval ragti-me na bučnih veselicah bogastva pijane Amerike. Bogastvo pa ni bilo vse. Verčičev stric se je vrnil na svoje lehe nad Šentjanžem. Zahajal je v borne koče kmetov in bajtarjev, vlekel harmoniko na svatbah, ter redkih priložnostih, ko je vsega na pretek in ko se pozabi na vsakdanje garanje. Ni mu bilo treba dvakrat reči, naj vzame harmoniko v roke. še vedno gibki prsti so začeli loviti tipke, možu je zaigral obraz, pozabil je na nas. »Pokčotež, zibenšrit, šuštar polka, mozulin, raj vaz, špic polka, to so bili časi,« je dejal po tem, ko so izveneli zadnji akordi v pomladanski dan, iz katerega je pršel droben dež. M. LEGAN .^l^estu obsojen na 1 leto 4 mesece vodja je zlorabil položaj, da bi si Premoženjsko korist ^ koit komeirci- šnega. obrtnega podjetja v ^ vodja splo- Krškem, zagTešU štiri kazniva dejanja. Aprila 1967 je v pisaimd sprejel 10.000 din na račun gradnje hiše Antona Mlakarja. Za denar, ki ga je prinesel Mihael Pavlin, je izdal potrdilo, vsoto pa je obdržal. Oktobra 1967 je spet prejel od Ivana Konde 300 din na ra6im prenoviibve lokala. Tudi ta denar je spravil. Marca lani pa je od Konde pono>vno vzel 760 din ter jih obdržal zase. Razen tega je lani spoonla-dd predložil personalnd upra- vi podjetja lažen dodcument. Predložil je ponarejen prepis »Radnidkega tdmikuma grada Zagreb«, s katerim je prikazal, kot da je končal gradbeni tehnikum z zaključnim iapitom. Ko so ga za te stvari vprašali, se je siprva delal nevednega, šele pod težo dokazov je kazniva dejanja priznal in prilaščeni denar vr-ndl. V zagovor je navedel, da je bil v hudi denarni stiski, ker si je pri zasebnikih izposodil denar za nabavo 1»-hištva in avtamobila, z denarjem podjetja pa je te dolgove odplačeval. Trdil pa je, da je nameraval vse vrniti. Zanimiv pa je bil njegov zagovor glede ponarejenega spričevala. Obtoženec je dejal, da je to storil '>?a-raxii statističnih potreb«, in ne zato, da bi se s kivalifi-kacijo okoristil. Senat okrožnega sodišča je Franca Petriča obsodil zaradi zlo^bi paložT ; in ga kaznoval z ' t kazni- jo. Sedel bo 1 leto in 4 mesece. Z »Zadnja ura« Prva številka »Prvih poganjkov«, glasila pionirskega odreda Staneta Rozmana osnovne šole Šmihel pri Novem mestu, prinaša na zadnjih straneh v zabavnem kotičku tudi resnično zgodbico iz 8. b razreda. Ko je tovarišica za angleščino odprla dnevnik, je vprašala: »Je to vaša zadnja ura?« »Ne, moja še ne,« odvrne prebrisani fantič iz zadnje klopi. FRANJO BERGER v nedeljo je s svojim kvintetom in pevko Melito Avsenak 2iaključil serijo koncertov po Dolenjski. Z novim programom bo prišel v jeseni spet med nas. NASTOPA AMARA! '.--a 19-lefcna Amara je artistka v skupini »LA PAIX> MA« in je z očetom, materjo in bratom ves prejšnji mesec nastopala v baru v čateških Toplicah. Javili prispe-^^jcih iz Rib-^ Baškovič iz veliko jaj-; škatlico vži-’J'O gramov. ,v>^Hrja Draga , fotolaho-. jc težko 210 ^Ovičeva kura. ^‘»ffcosti (Foto: Sulci so se pojavili! Ko so novomeški ribiči že obupali, da ne bo nič s sulč-jo drsitjo, se je ribišiki ekipi zadnje dni vendarle nasmehnila sreča. V Straži in Soteski so umeji več siilcev, težkih 4 do 20 kilogramov. Najbolj radodarna je bila sulč-ja samica, ki so jo ujeli na drstišču v Straži, dala je 15 tisoč iker. Skupno so ribiči zbrali 45.000 iker, kar je velik us!peh. Sd Ogenj v Vavti vasi 29. marca ob 18. uri je pričela v Vavti vasi goreti hiša Marije Erženi. Krajevni gasH-ci, ki so jim prišli na pomoč tudi gasilci iz Novega mesta, LOJZE SLAK v soboto zvečer je na so požar kmalu zadušili, ta- Otočcu s svojimi fanti iz ko da je zgorel le del ostreš- Praprotnega zabaval obrt-ja. Škodo so ocenili na 4.000 nike na njihovem tradicio-O^en.' ie i ■'-bruhnil ob nalnem plesu, dimniku na podstrešjii, m. v. STEPHEN LEACOCK Kako postaneš milijarder Stephen Leacock Butler, kanadski humorist in kmetovalec, se je rodil 1869, bil je pozneje profesor v Montrealu in začel poleg resnih razprav pisati humoristične črtice in kratke zgodbe s krepko parodijo. Njegovi Elementi politične vede (1906) so kot resno in tehtno znanstveno delo dosti manj znani kakor njegove humoristične zbirke, s katerimi je zaslovel daleč po svetu. Meni ni v mladosti nihče pomagal. Vzgojili so me_pre-prosto in strogo, — vzemite eno tehle cigar, vsaka me stane pol dolarja, šola mi v praktičnem pogledu ni ničesar dala. Resnično: ko sem jo zapustil, nisem znal niti brati, vsaj ne gladko, šele odkar sem v trgovini, sem se naučil pisati materinščino in jo pravilno uporabljati. Lahko pa vam zatrdim; dandanes ni v vsej čevljarski stroki nikogar, ki bi znal pismo napisati bolje kakor jaz. In vsega, kar znam, sem se sam naučil. Z ulomki še zdaj ne znam računati, sicer pa tudi ne sprevidim, čemu je to človeku potrebno, in zemljepisa se sploh nisem nikoli učil, izvzemši to, kar sem po voznih redih sam sestavil. Ne verjamem, da je človeku treba kaj več vedeti o tem. Moj fant je zdaj na harvardski univerzi — njegova mati je vztrajala na tem. Jaz pa ne opazim, da bi se bil kaj prida naučil, ali vsaj ne tega, kar bi mu lahko v trgovini koristilo. Pravijo, da jih v šolah nauče značajnosti in manir j^ pa bi dejal, da se tega lahko nauči vsakdo sam v trgovskem življenju, — je vino dobro? Če ne, mi kar povejte, pa bom nahrulil natakarja. Saj dovolj dobro plačam. Kar tule pijete, me stane steklenica po štiri in pol dolarja. Kaj ne, pravkar sem vam začel pripovedovati, kako se je začela moja trgovska pot. Bilo mi je dobro in hudo, in to je bilo docela v redu. Ko sem prišel šestnajstletnik v New York, sem imel natanko osemdeset centov v žepu. S tem sem životaril skoraj cel teden in prežal naokrog, kje bi našel kakšno zaposlitev. Tačas sem po navadi jedel juho za štiri cente in rostbif s krompirjem za osem centov. Bilo je več kakor sem mogel pospraviti in mi je teknilo bolje od vsega drugega, kar lahko dobiš v tem prekletem klubu. Lokal je bil nekje v šesti aveniji. Ampak ^aj se ondi nič več ne zdajdem. Da, torej nekako šesti dan sem našel zaposlitev. V neki tovarni čevljev. V strojni tovarni. Stavim, da nimate pojma o izdelovanju čevljev, kaj ne, da ne? To je težavna reč. že tiste čase je bilo treba petintrideset strojev za en sam čevelj, dandanes pa jih porabljamo celo štiriinpetdeset. Poprej še nikoli nisem videl takšnih strojev, amp^ moj preddelavec me je kratko malo postavil k enemu iz-nled njih in rekel; »Krepak si videti, poizkusiva torej!« Tako sem začel. O ničemer nisem imel pojma, ampak torej spočetka sem delo dobro opravljal. Prvi čas sem zaslužil po štiri dolarje petindvajset centov. Ko sem delal kake tri mesece sem šel k predstojniku mojega nadstroi>-ja in ga vprašal; »Povejte, mi, gospod Jones ali ne bi radi prihranili po deset dolarjev na teden?« — »I, seveda, ampak kako?« je vprašal — »Preprosta reč,« sem odgovoril, »natanko sem opazoval preddelavca, pri čigar stroju delam, in lahko dobro opravljam njegovo delo. Odpustite ga in jaz prevzamem njegovo delo za polovico zaslužka, ki mu ga plačujete.« — »Kaj res to znate?« je vprašal. — »Seveda! Kar ven ga vrzite in poskusite z menoj.« — »Vaši nazori so mi všeč. Sodim, da ste korenit mož«. — Vrgel je torej preddelavca iz tovarne in j^ sem prevzel njegovo delo. Zdržal sem. Spočetka je bilo hudo. Ampak delal sem po dvanajst ur na dan in ponoči sem še študiral neko knjigo o proizvodnih strojih. Ko sem ostal pri tem delu kakšno leto, sem stopil tja dol k višjemu nadzorniku in ga vprašal; »Ali ne bi prihranili v gornjem nadstropju ix) sto dolarjev na mesec?« — »Kako. pa naj to storim?« — »Nu, odpustite gospoda Jonesa in namesto njega postavite mene *za oddelnega predstojnika. Svoje delo bom dalje opravljal in prevzel še njegovo za sto dolarjev manj, kakor mu zdaj plačujete.« — C^el je v zasebno pisarno in slišal sem, kako se je pogovarjal z vodilnim ravnateljem, gospodom Evan-som. »Tale mladi mož je značajen,« sem ga dišal govoriti. Nato je prišel ven. »Nu, da, bomo p^ poizkusili z vami. Kajti veste, kolikor je v naši moči, radi pomagamo svojim nameščencem. In vi ste fant od fare, M ga kakor nalašč potrebujemo.« Jonesa so torej naslednji dan odpustili in jaz sem stopil na njegovo mesto. Bil je čisto 1^^ opravek, saj sploh nič ni bilo. če znaš prav poprijeti, je v poslovnem življenju vse tem lažje, čim više se povzpneš. Na tem mestu sem vztrajal dve leti in prihranil ves sivoj zaslužek, izvzemši tistih petindvajset dolarjev na m^ sec, s katerimi sem se preživljal. Nikdar nisem zapravil po nemarnem niti beliča. Enkrat samkrat sem si ogledal Irvingovega »Macbetha« za petindvajset centov in nekoč sem tudi opazoval z galerije, kako je neki možak igral na gosli. Pa ne verjamem, da ima človek kaj prida od gledališča — po mojem je vse to počen groš. Ko je spet minilo nekaj časa, stopim lei>ega dne h gospodu Evansu v pisarno in mu rečem; »Gospod Evans, svetujem vam, da odpoveste službo gospodu Thompsonu, generalnemu insp>ektorju.« — »Zakaj pač? Kaj pa je zagrešil?« — »Nič,« mu odgovorim, »ampak jaz lahko poleg svojega dela prevzamem še njegovo delo, vi pa me plačate, kakor zdaj njega plačujete, pa boste prihranili denarce, ki jih zdaj meni plačujete.« 'Nadaljevanje prihodnjič) Jutri sestanek delovnih invalidov Gasilci bodo kopali vodn|ake I Gasilski center na Vedi- Jutri bo v Brežicah sesta- j kem Obrežu je pred krat- nek sekcije delavnih invali- sklical redno sejo. Na do v, iti ga sklicuje občinski j njej so se pogovo’rili o do- sindikalni svet pred ustanov-, sedanjem in bodočem delu. no konferenco medobčinske- j Razdelili so tlačne cevi, ki ga društva invalidnih delavcev v Celju. V Brežicah bo društvo imelo svojo podružnico, ki bo zastopala blizu 700 invalidov iz vse občine. Člani si od svoje organizacije obetajo precej koristi, saj do sedaj nihče ni organizirano skrbel za rehabilitacijo, za odpiranje delovnih mest in za vse druge prob’.eme teh ljudi. Posavski muzej pripravlja razstavo Za 50. jubilej Zveze komunistov in sindikatov pripravka Posavski muzej v Brežicah razstavo o zgodovini revolucionarnega in delavskega gibanja v Posavju. Razstava bo odprta od 21. aprila do 25. maija. Sole in delovne organizacije bodo prirejale skupinske obiske. Glasbena šola se bo predstavila v Brežicah bo 17. aprila zvečer javna produkcija glasbene šoJe. Nastopili bodo gojenci oddelkov za klavir, violino, trobila, harmoniko in kitaro. Baletna skupina bo prikazala troje pdesov. Z istim programom se bodo mladi glasberaki predstavili 15. aprila osjiovnošolski mladini iz Brežic, po radiu pa bodo prenašali nekatere točke in pogovor z učenci 11. aprila zvečr. Povabilo v Stražišče Delavsko prosvetno društvo Svoboda iz Stražišča pri Kranju je poslalo brežiškemu moškemu pevskemu zboru povabilo za nastop v Stražišču. Njihov saanostooni koncert so napovedali za 26. april na proslavi v počastitev praznika dela. Pevci iz Stražišča so lani nastopili v Brežicah prav tako na prvomajski pro-slaivi. Tedaj so se tudi dogovorili za večkratna medsebojna gostovanja. Nagrade za cvetje na oknih Turistično društvo v Kapelah je razixisalo nagrade za najlepše urejene hiše z dvorišči in vrtovi vred. 2Ja torek, 11. marca, je povabilo vaščane na turistično predavanje. Društvo stopa v korak s Pišečani, Krškovaščani in drugimi društvi, ki si letos močno prizadevajo, da bi bili iXjihovi kraji čimbolj urejeni. V. P. jih je kupila občiriUka gasilska zveza ob 20-odstotni udeležbi drušitev. Gasilci so ugotovili, da je njihova prvenstvena naloga v tem letu pregledali vedno stanje, kajti v sušnih mesecih je bre2spomembna vsaka polemika o gašenju, če vode ni. Vsi vodnjaki na tem območju so ali zasuti ali pa presušeni. Zato sodijo gasilci, da bi morali sagraditi nove tam, kjer je talna voda dovolj visoka, kjer pa talne vode ni, bi morali poskrbeti za bazene ali vodnjake za kapnico. V Ločah nameravajo po-staiviti tri vodnjake: v Rl-goncah enega, na Malem Obrežu pa bodo to zadevo rešili z ureditvijo obstoječih zanemarjenih in ponekod nepokritih vodnjakov. Območje Velikega Obrežega je kolikor toliko oskrbljeno zvodio, tež- je je v predelu proti Dobovi in v Dobovi. Tam sicer imajo bazen, vendar bi ga bilo treba poglobiti in s sodelovanjem prebiivalcev zgraditi še enega. Denar bodo morali zbrati za cement, opaže, betonsko železo in gramoz, vse drugo pa bi prebivalci lahko naredili s prostovoljnim delom. Gasilci na Obrežu menijo, da je skrb družbe za njihovo preventivno delo premajhna. Člani gasilske organizacije so po njihovi presoji edini, ki zares delajo, vendar ne dobe za to nobenega plačila. A. K. Bizeljski grad - filmsko prizorišče Ekipa 2agrebške televizije je na Bizeljskem snemala televizijsko dramo ADAM IN EVA. Za statisite so Zagrebčani najeli tudi kakih dvajset domačinov. Krajevni skupnosti je tolevi2iija za pro-tiuslugo, ker jim je dovo'lila filmanje na svoje stroške prebelila grajske prostore. V čateškili Toplicah je Geološki zavod iz Ljubljane zavrtal novo vrtino. Oba uporabnika vode, AGRARIA in Zdra\ilišče, bosta za geološke raziskave še prispevala, saj je od količine termalne vode odvisen nadaljnji razvoj tega območja. (Foto: Jožica Teppey) Vinogradniki so v časovni zadregi Lanski pridelek na Bizeljskem je odkupilo SLOVENIJA VINO - Niso ga mogli prodati tisti kmetje, ki niso izločili hibridov Z minulo zimo vinogradniki niso bili najbolj zadovoljni, pa tudi pomlad jim je na začetku ponagajala z vremenom. Težko so ujeli kak lep dan za delo v vinogradu, čeravno je april že potrkal na vrata. Kaj več o tem bo povedal vinogradniški delovodja pri kmetijski zadrugi Bizeljsko Milan Pinterič. »Tovariš Pinterič, kdaj ste začeli obrezovati trto in kako daleč ste z delom?« »Letos smo močno zaostali in zelo se bomo morali potruditi, da bomo nadoknadili zamujeno. Kadar so bile zime ugodne, smo začeli rezati že decembra. Zadruga ima velike površine zasajene z vinsko trto, delavcev pa malo. Vseh vinogradov imamo 60 hektarov, od tega na Bizeljskem 45 hektarov. Stalnih delavcev imamo tukaj 15. Obrezali smo komaj tretjino vinogradov, ker smo lahico začeli šele pred kratkim. Pa še zdaj nas ovirata dež in sneg.« »Do kdaj morate končati rez?« »Do sredine aprila. Samo s svojimi delavci tega ne bomo zsmogU. Najeli bomo začasno delovno silo s Hrvaškega. Rezali bodo samo naši ljudje, ker to znajo, hrvaški delavci pa bodo opravljali nestrokovno delo. Cebo treba, bodo pomagali rezati tudi ljudje iz uprave in drugih odsekov, ker so domači- NOVO V BREŽICAH ■ KULTURNO—PROSVETNO DRUŠTVO bratov Milavcev je danes teden uprizorilo Machiavellijevo komedijo »Mandragola«. Tokrat je občinstvo zasedlo večino dvorane, čeprav dramska sekcija ni napravila kake posebno propagaivle. Društvo se vsako loto predstavi s solidno naštudiranim dramskim delom in ima med gledalci v me stu in okolici veliko simpatizerjev. ■ ZBOR VOLIVCEV v mali dvorani prosvetnega doma v Brežicah so obiskali volivci treh e-not. Brea razp>rave so potrdili kandidaturo za odbornike občinske skupščine. V prvi volilni enoti sta to profesor Marjan Gregorič in Boris Rožič, v drugi Boris Pav lenč In Angelca Verstovšek, v tretji Oskar Gerjevlč in Dušan Kova Cevlč. Predstavnika občinske skupščine sta volivcem poročala o proračunu za tekoče leto In jim obrazložila razvoj do leta 1970. V razpravi so ponovno prišli na dan očitki na račun nedelavnosti krajevne skupnosti. VBrežIcah naj bi na željo volivcev iz letos zbranih sredstev od prispevka za mestno zemljišče un'ill! prostor pred gi- mnaaljo, asfaltirali Vodnikovo in Cankarjevo cesto ter na novem cestnem križu postavili Javno razsvetljavo. Podpredsednik skupščine Marjan Gregorič je volivce seznanil še z investicijami v šolstvo, z dotokom krajeivnega samoprispevka ■ in z začetkom gradnje os novne Sole. Predsednik skupS61ne Vinko Jurkas Je odgovoril na vprašanja o likvidaciji Posavja in napovedal skorajšnjo gradnjo novega mostu čez Savo. ■ 1.19 PROSVETNIH DEL.4V-CEV se jo udeležilo zbora delovnih ljudi te enote. Potrdili so kandidata, ki ga Je za zbor delovnih skupnosti predlagala kandidacijska knoferenca In Imenovala še dva nova. Zatem so razpravljali o financiranju šolstva in o organizaciji pedagoško službe. Na zboru so zvedeli, da je zdaj dokončno zagotovljeno republiško posojilo republiške skupščine zii gradnjo šolo v Brežicah. ■ MINULI TEDEN Je na povabilo politične Sole za mlade komuniste predaval v Brežicah Stane Pavlič, predsednik komiteja ta okonom.ske odnose s tujino. ni in so zrasli 'med vinogradi, Izračunali smo, da s 15 delavci obrežemo na dan po en hektar.« »Kakšno delo vas čaka v vinogradih potem?« »Takoj bomo morali začeti popravljati opore za trto, kopati, vezati in že V aprilu škropiti s herbicidi.« »Ste letos že kaj obnavljali?« »Dosadili bomo le lani zasajene površine. Za obnovo imamo sicer predvidenih še dvajset hektarov novih nasadov, vendar bomo počakali dve, tri leta, da bodo sedanji vinogradi v polni rod-no'sti in da se nam bo investicija delno p>ovmila. Potem bo laže za denar.« »Katere sorte sadite največ?« »Zametno črnino, modro frankinjo, laški rialing, šipon, rumeni plaveč in muškatni silvanec.« »Ste lansko vino že prodali?« »Ravno te dni ga je odkupil brežiški obrat SLOVENIJA VINA. Lastnega pridelka smo imeli zaradi tčče le 18 vagonov, odkupili pa smo ga 60 vagonov. Precej vina smo zavrnili zaradi tega, ker kmetje niso izločili hibridnih trt. Kontrola je bila tokrat bolj stroga kot prejšnja leta. Šmarnice sicer na Bizeljskem nimajo, radi pa primešajo vinu otelo, ker mu da zelo lepo barvo.« BREŽIŠKA KRONIKA NESREČ Pretekli teden so se ponesrečdli in iskali p>omoči v brežiški bolnišnici: Alojz Umek, delavec Iz Re Stanja, sl Je pri prometni nesreči poškodoval glavo in levo roko; Stanka Murko, (»ospodinja iz Dol Skopic, Je pri padcu z mopedom dobila poškodbe glave; Stevo Bubnjarlč, uslužbenec Iz Zagreba, sl je pri prometni nesreči poškodoval desno roko; Cohen Yvet-te Iz Zonovo, si Jo pri prometni nesreči poškodovala do^aio roko jn glavo; Anton nemardlč, strojni ključavničar iz Ubne, sl J«' pri padcu poškodoval desno nogo; Al bert Rujiar, delavec Iz Zavratca. sl Jo pri padcu z moforjoni poHko doval levo n:iko: Anton niu^.inič. kmet iz Rlgonc, sl je pri padem v hlovu poškodoval fjlavo; Minlki) Ilabinc, iiranžorka iz Bro2ic, »1 )c pri prometni no-'trt'či poSkodovalii desno nogo; Rudolf Kokovo, knu-t iz RcMhi-.a. .sl je pri delti v tT07 rtu zlotnil desno nogo »Ali pomagate pri obnovi tudi zasebnikom?« »Trenutno dajemo kooperantom le cepljenke na kredit. Računamo, da jim bomo sčasoma lahko nudili tudi večja posojila.« JOŽICA TEPPERV Delovne člane nazaj v odbor Brežiški planinci so minuli teden izvolili v odbor večino dosedanjih članov s tovarišem Zorkom na čelu. Društvo šteje okoli 300 članov. Med njimi je veliko mladine. Odbor ji je nudil v minuli sezoni vse možnosti za sodelovanje na skupinskih izletih. S.iupine mladih planincev iz osnovnih šod je vodil priljubljeni prosvetni delavec M’ario GrgičeviC. Svoje vtise o izletih so pionirji opisali v pismenih sestavkih, Sk. KMETIJSKO IN TRGOVSKO PODJETJE AGRARIA, BREŽICE obvešča, da je v svoji trgovirii z reprodukcijskim materialom POSLOVALNICA I. V BREŽICAH na novo organizirala in specializirala prodajne oddelke, ki nudijo naslednje trgovsko blago: V oddelku za zaščitna sredstva: vsa zaščitna sredstva, ki se uporabljajo v kmetijstvu in umetna gnojila V oddelku za semena: vsa potrebna semena in močna krmila V oddelku za mehanizacijo: kmetijske stroje, rezervne dele in avto material V oddelku za barve: bogat asorthnent barv, lakov z vsemi potrebnimi dodatki V oddelku za splošne železnine: gradbeni material, instalacijski material za vodovodne instalacije in centralno kurjavo ter splošno železnino OGLEJTE SI IZBOR BLAGA, BREZOBVEZNO NA. NAKUP! Po želji opozarjamo na sezonske nakupe: semen in semenskega krompirja, zaščitnUi sredstev, umetnih gnojil, sadnih dreves in močnih krmil za piščance. VPELJALI BODO BOLJŠI FINANČNI NADZOR Dob'*va: napajališča, pokopališče^ Krajevna skupnost bo porabila denar na tistih območjih, ki so ga vplačala za davke - Mladina Vel. Obreža dobi igrišče Svet krajevne skupnosti v Dobovi je te dni razprav javnost krajevne skupnosti poti, da pogrebci ob pokO* finančno posebej vodili. To pih ne bodo hodili po gr®" Ijal o delu v minulem letu, velja predvsem za gramozini- bovih. . o načrtu dela za leto 1969 co in pokopališče. Za gra- Krajevna skupnost je , in finančnem uspehu. Skle- moznico bo krajevna skup- drugim sklepala o dodelil’ j nil je, da bo vse dolžnike iz nost verjetno razpisala ho- opuščene gramoznice nai»' minulih let morala krajevna norarnega delavca, da jo bo dincem z Velikega Obrez* skupnost izterjati po sodni urejeval in po potrebi posi- v trajno upravljanje, poti, da pa bo tudi sama pal dovozno pot. morala poravnati dolgove. Svet je nadalje kritiziral Rorlifl RfPŽlCe Lani je skupnost razpola- neredno plačevanje prispev- . apkua- laoo do ka ^ Za lO-tetno ..fcSS! Era,‘oK«.ti- obdobje je določena cena 70 in reklame. 18.25—19.30 — Gla*-dinarjev. Ljudje najbrž tu- '^na oddaja; izbrali ste sa^. •’ • ^ J J NKDKUA. (1. APRILA A. K. gala z dvema odstotkoma sredstev, vplačanih od kmečke dohodnine, in to je dobila 11.00 od občinske skupščine, di ne vedo, kaj bo krajevna Domaće" zanimivostiTeden pre*^ Na seji je večina članov sve- skupnost s tem denarjem na- volitvami v predstavniško organe — ta menila, da bi redila, kar gotov-o vpliva na rabili na tistih območjih, zaostajanje vplačil. Predsodki so ga vplačala. Prebivalci nik krajevne skupnosti je posameznih vasi naj bi se obvestil svet, da je že nare- skupaj dogovorili, kaj bi po jen načrt za popnuvilo ',idu njihovi presoji morali naj- na prednji strani pokopali- prej uredil l. V Selih na Gu- šča ter dozidava na levi in berju so nujno potrebna na- desni, da bo prednjn stran pajališča in ne vodovodi, kot dobila lep,*U) p:>dobo. Na na- mu — turistično predavanje NASE KMETOVAIX!E: Mira CaJ — Katera ,srod?tva so vnm i®* los na voljo za Škropljenje In gnO" Jonjc — Prijetno nedeljo vam vo-teijo Fantje troh dolin Mauno-tofonskl zapis: Beeado Imajo kandidati za pojJance zvaznlh in publi.ških zborov — PAzor. nlnw» prednosti! Pogovor s posIu,''.;ilcl ~~ Obv<-tlln, roklame In spored Oiy'inl i5‘>' je bilo pomotoma objavljono. .sprotni stran! pokopališča Nap;ijali.«;ča so bila" naprav- nameravajo nare:liti vrata. ----- Stroški 7,a pokojmli.šče so oconji»ni na K,00<) dina’jev. S tem načrt.om so soglašali vsi člonl sveta. Na pokopalh’ču lK)in uredili fndi .strunske Ijena že pred vojno, zato bi morali zdaj zamenjati ■^imo cevi, to pa ni prevelik stro-št?k, Chini sveta .so nadaljo predlagali, naij bi VvSjiko de TOKKK, H. APHILA: IB.OO do IB,.V) Svotulrmo vam ton vam prod-sltrvlja Iz ni™ (?ln»bftric Sole - Športni kotnentar Olivi >tllii, rokliimo in pr«‘i:'«Kl, in.'io- 19.:m Minfiln«*«^ oriiiAjii obiHknII tmo nkllv v Ari /g- o. A STK 1 T'PonA \/^i i\/nir\/ V DOI FM II VASI asfalt Cesta Krško-Brežice ne vzdrži sedanjega prometa, zato predlagajo volivci asfaltiranje že letos - Za pomoč prosijo »Celulozo« Na zboru volivcev, ki je bil pred dnevi v Dodenji va-so občani največ razprav-iiali o asfaltiranju republike ceste na odseku Krško-irežice. Svogo željo so ute-iHeljili s tem, da je cesta ■Ded najbolj obremeaijenimi ^ krški občini, čeprav jo od do časa ekipa Cestnega Podjetja iz Novega mesta na j^ebelo posipa, to ne zaleže jfelj kot za dva dni, kajti !*®žki tovornjaki pesek razri-®ejo in pokažejo se ponov-^ jame. Stiska v učilnicah [ Sanitarna inšpekcaja je '^tovila, da pride na učen-v razredih stanovanjske-bloka na Vidmu komaj ^ kvadratni meter površine ® 2,60 kubičn^a metra prostornine. V tej števdlki ni prostor, ki ga zavzema ^rema. Učilnice bi morale Wti praviloma tako velike, ^ bi imel učneec najmanj kubičnih metrov prostor-Nne in 1,7 kvadratnega me- jfd. površine. Drži, da je ta cesta ena najbolj obremenjenih cest z makadamsko podlago. Po njej vozi dnevno na desetine težkih tovornih vozil s prikolicami, na katerih jena stotine ton tovora. Makadamski slog ne more zdržati take obremenitve, zato je cesta med naj slabšimi v občini. Razen tovornjakov vozi po tej cesti še nad 15 avtobusov dnevno in nešteto osebnih avtomobilov ter drugih vozil. To cesto uporablja vsak dan več kot 400 delavcev, od katerih jih je 200 zaposlenih v Celulozi. V perspektivnem planu o modernizaciji cestnega omrežja ta cesta za sedaj ni upoštevana, ampak šele v bližnji prihodnosti. Na zboru volivcev je >bil izrečen predlog, da bi zaprosili vodstvo tovarne papirja v Krškem za premostitveno posojilo. Znano je, da bo to podjetje leta 1971 začelo večjo gospodarsko investicijo in da za te namene že zbira denar. Po grobih računih bi veljala rekonstrukcija ceste poldrugi milijon dinarjev. Republiški cestni sklad bi moral seveda dati zagotovilo, da bo denar letg, 1971 vrnil Celtilozi, če bi ga bila ta voljna posoditi. Tako bi bila cesta modernizirana še letos. Ta možnost je najbolj realna. Razen tega ne bi nihče trpel škode. Tovarni Celuloze bi bili občani in vsi uporabniki za uslugo zelo hvaležni. J02ICA VOGRINC EfeNtrarna se je ustavila Brestaniška elektrarna se je ustavila za več kot teden dni, odkar so reke narasle. V podjetju so FK>vedaU, da stoje v hladni rezeirvi. Poznajo še toplo rezerTO, in sicer tedaj, kadar se le delno zaustavi njihova proizvodnja. ELEKTRARNA Brestanica je že nekaj mesecev obrat ELEKTRO GOSPODARSTVA v Mariboru. Od tedaj se pri njih ni nič bistveno spremenilo. Povedali pa so razveseljivo novico, da novo podjetje daje veliko prednost obveščanju delavcev. Zelo je upoštevano delo sindikatov. Brestaniški delavci imajo nove možnosti za rekreacijo. Za dopuste imajo na voljo počitniške domove ob Jadranu in Slatino Radenci, pa tudi v Marjanskih Lažnih inv Karlovih Varih na Češkem za enako ceno. Združeno podjetje bo začelo izdajati svoj časopis, ki ga bodo prejemali brezplačno vsi zaposleni enkrat v mesecu. Vsako podjetje bo imelo po enega člana v uredniškem odboru. J. T. Odkupni dnevi za živino so v Kostanjevici vedno živahni. (Foto: Jožica Teppey) KJE SMO OBSTALI IN DO KOD BOMO PRIŠLI V ŠTIRIH LETU ' Brez oddiha do naslednjega mejnika Volivci, ali poznate svojo občino pobliže? V krški občini je 22 samostojnih delovnih organizacij in 28 obratov, katerih matična podjetja imajo seJež zunaj občinskih meja - Do leta 1972 čaka na asfaltiranje 60 km cest in na ureditev 78 km vaških poti. Pred vsakimi volitvami se ozremo nekoliko nazaj, da bi se laže pripravili na ponoven start. Proga naših mandatorjev bo dolga štiri leta. Kako daleč bodo prišli in do kam segajo načrti, želje in potrebe občanov, se prav zdaj sprašujejo tisti, ki bodo izvoljeni. Čeravno se v številkah ne zgubljamo radi, se brez njih skoraj ne moremo orientirati. Danes jih naštejmo malo več, da ne bi besede o tem, koliko je bilo narejenega v minulih dveh letih, izzvenele preveč puhlo in bahavo, pa tudi zaradi tega, da bi laže postavili meje za pot, ki jo občina ta čas lahko prehodi. Občina Krško meri 34.467 hektarov. Od tega je 15.000 hektarov obdelovalne zemlje in skoraj prav toliko gozdov. Kmečkih gospodarstev je neka,j. nad 2.600. Na eno gospodarstivo odpade povprečno 6,45 hektara površine. V družbenem sektorju je 5.000 hektarov zemljišč. Eno petino je obdelovalne zem’.je. Agrokombinat poseduje tisoč hektarov. Njivskih površin ima 400 ha, sadovnjakov pa 250. V občini Krško živi 26.391 ljudi. Kmečkega prebivalstva je 10.410. Zaposlenih je 5556 delavcev. Več kot P-lovica jih dela v industriji. Avtomobilov je registriranih nad tisoč, mopedov in motorjev 1763, televizorjev 1728 in radijskih sprjemnikov 7171. Toliko za orientacijo. Le pridnost in sposobnost prinašata denar v zadnjih dveh letih se v občini brez pretiravanj.3 m Mo.st če« Savo, moj^očen simbol napredka na obrh bregovih (Foto Baškovič, Brežice) t lahko pohvalijo z uspešnim poslovanjem vse gospodarske panoge razen gostinstva v družbenem sektorju. Družbeni brutoprodukt se je ta čas povzpel nad 450 milijonov dinarjev oz. za 23,6 odst. v primerjavi z letom 1966. Narodni dohcdek je v istem obdobju porasel za 28,5 cdst. in znaša 180 milijonov dinar.j<3v. Ko so gospodarstveniki in statistiki ocenjevali ter primerjali dosežke za 2 leti nazaj, so našteli tudi najvidnejše vzroke za tak napredek. Prav je, da jih pK>-novim. Medrye sodijo več->a storilnost, boljša organizacija dela, skrb za rentabilnost in ekonomičnost, varčevanje z materialom, in časom, večja delovna disciplina, temeljitejše iziko-riščanje strojev, dokupova-nje opreme in še kaj>. Seveda bi vsega tega ne bilo brez spodbudnega nagrajevanja. Zamolčati tiodi ne kaže vzffokov, ki so razvoj zavirali. Povemo jih lahko z istimi besedami in po istem vrsitnem redu kot vzroke za uspeh, le da bi be.ssdi večje in boljše zamenjali z besedama majhno oziroma preslab). Industrijs'oročali, so na razširjeni seji občinskega komiteja ZK Sevnica na pobudo CK ZKS sklenili organizirati proslavo v čast pomembnega sestanka na Lisci, ki so se ga leta 1938 udeležili tudi tov. -lUto in sodelavci novega vodstva Komunistične partije Jugoslavije. Danes zasedanje skupščine o letošjijem občinskem proračunu bo danes odločala občinska skupščina. Bazen te točke bo na dnevnem redu tudi odlok o določitvi denarja za financiranje vzgoje in izobraževanja, spremembi odloka o prispevkih in davkih ter o občanskem prometnem davku, poročilo o delu občinske skupščine in njenih organov, informsicija o poslovanju komunalnega zavoda za socialno zavarovanje, program dela temeljne izobraževalne skupnosti, nekatere jamstvene izjave ter volitve in imenovanja. Skupščina bo sprejela tudi nov tržni red v Sevnici. Loka: letos še kulturni spored Na letošnjem občnem zboru krajevne organizacije Rdečega križa je bil razen poročila o delu v preteklem letu prvič na spK>redu tudi kulturni program, ki so ga izvedli podmladkarji RK. Spodbudna je uspešna letošnja krvodajalska akcija, ki dokazuje, y da liudije podpirajo to organizacijo in prisluhnejo njenim prizadevanjem. GUSU J za' i. m JiibI GLASUJ ZA NOV ZDRAVSTVENI DOM! 13. aprila bo v sevniški občini hkrati z volitvami tudi ljudsko glasovanje o samoprispevku za gradnjo novega zdravstvenega doma v Sevnici. (Foto: M. L.) Cesta nam je okno v svet G6vori Jože Bregar, učitelj s Kala, kandidat za odbornika nove občinske skupščine Tri leta je že Jože Bregar učitelj in vzgojitelj, svetovalec, pravzaprav vse, edini prosvetni delavec na Kalu, najbolj oddaljenem kraju od občinskega središča, ki Ima tako slabo povezavo s svetom, da ni mogoč niti prevoz šolskih otrok v Šentjanž. Zdaj je kandidat volivcev, ki želijo, da postane njihov odbornik v novi skupščini. »Jože. svoj čas si prišel v imenu ljudi s Kala in okolice pc^vat na sejo občinske skup. ščine, naj vendarle pomaga dograditi cesto, tako da bo mogoče voziti otroke višjih raz. redov k pouku v Šentjanž. Za kaj se nameravaš zavzemati, če boš izvoljen?« »Ko sva že i^ri cesti, mislim, da je bo Za naše ljudi resnično najvažnejše. Zdaj hodijo otroci 7 in več kilometrov daleč v šolo, slaba povezava pa je JUZt. BKfciOAK tudi sicer ovira za napredovanje tega območja občine. Cesto prebivalstva, katerega življenj, so začeli graditi že pred 9 le- ske razmere so se ix:>slabšale, ti, ljudje so prii^vali čez 200 to so stvari, ki so značilne tu- kubičnih metrov lesa. Se so di za drugo kmetijske prede- pripravljeni delati, toda pri- le. Pri nas je razen tega po- čakujejo, da bo prišla pobuda trebno popraviti osnovo šolo od občine in gozdnega gospo- na Kalu, ki je bila med vojno darstva.« požgana, po njej pa zelo slabo »In kaj je po tvojem drugi obnovljena. Resda jo obisku-najvažnejši problem?« . je le 17 otrok, toda tudi ti »Neurejene razmere v kme- imajo ustavno pravico do šo- tijstvu, huda stiska lanečkega lanja.« M. L. IZ PREDLOGA SEVNIŠKEGA OBČINSKEGA PRORAČUNA Končno dohodki usklajeni z izdatki Za vzgojo in izobraževanje je letos v občini predvideno 4,8 milijona dinarjev ali 43,8 odst. več kot lani, kar je izreden napredek Po prvih predlogih za financiranje vzgoje in izobraževanja so se sestavljavci sevniškega občinskega proračuna znašli pred nerazrešljivo nalogo: za šolstvo bi morala občina sama prispevati kar 3,88 milijona novih dinarjev in bi za druge potrebe zmanjkalo okoli 2 milijona din. V takih razmerah občinskega proračuna sploh ni bilo mogoče sprejeti. KRATKE IZ KRMELJA ■ ZBOR VOLIVCEV. Na nedavnem zboru volivcev so Krmeljčani razpravljali o kandidatih za volitve, o morebitni uvedbi samoprispevka za zdravstveni dom Sevnica in o i)Otrebni vsoti denarja, ki bi omogočila nemoteno delo krajevne skupnosti. Občani so bili proti uvedbi samopri-spevka in so trdili, da bi bilo potrebno najti drugačno obliko financiranja. Poudarjali so, da so delavci »Metalne« že lani plačevali 2 odst. od osebnih dohodkov za svojo obratno menzo. Na zboru volivcev so se občani iTi-toževali tudi zaradi togosti odloka celjskega zavoda za socialno zavarovanje, ki določa, da se morajo njihovi zavarovanci zdraviti samo na celjskem področju, čeprav imajo, Krmeljčani mnogo ugodnejše prometne zveze z Novim mestom. ■ NA RAZSIRJEiNEM SESTANKU krajevne konference SZDL so se udeleženci pogovarjali o bli- Za 54 mest 112 kandidatov Na volitvah odbornikov občinske skupščine, ki bodo 13. aprila, bosta kandidirala za eno odbomiško mesto povprečno najmanj dva kandidata. Po doslej zinanih podatkih, ki jih lahko malo spremeni še kak zbor volivcev ali zbor delovnih skupnosti, kandidira 112 ljudi, med njimi 11 v starosti do 25 let. Po poklicu je med njimi 66 delavcev, 31 kmetov, 10 uslužbencev, itd., po izobrazbi pa jih je najv^ z osemletko in nižjo gimnazijo, zatem s srednjo šolo (23), z visoko in višjo šolo pa je 13 kandidatov. Med kandidati je 24 udeležencev NOB in 30 članov ZKJ. V Sevnici ocenjujejo, da struktura kandidatov kar ustreza, med njimi je premalo le žeiisk. žnjih volitvah in o proslavi ob ustanovitvi OF. Na ta dan bodo poskrbeli za razna športna tekmovanja, za svečano proslavo, najzaslužnejšim pa bodo podelili tudi odlikovanja. ■ GASIL.SKI DOM bo obnovljen do 18. maja. Tako so sklenili na zadnji seji gasilskega društva »Me. talne«. Tega dne bodo praznovali 20 letnico gasilskega društva. D. B. To stisko so uvedli tudi v republiški izobraževalni skupnosti, ki je vse občine glede obremenitve razvrstila v štiri skupine, kar je avtorjem sevniškega proračuna znatno olajšalo delo. Po novem bo občina dala za šolstvo 1,7 milijona dinarjev, preostalo razliko do 4,82 milijona, kolikor bo letos na voljo za vzgojo in izobraževanje, pa bo prispevala republiška izobraževalna skupnost. Ker bodo osebni dohodki v sevniški občini obremenjeni s 5,2-odst. občinskimi prispevki od kmetijstva za 13,5 odst., večji precej večeji pa tudi nekateri drugi prispevki, bodo po predračunu skupni dohodki občinskega proračuna večji za 21. odst. in bodo znašali 5,60 milijona din. • Vendar bo tudi s tem denarjem težko poravnati vse nastale obvejsnosti občine, ki jih je dolžna izpolniti že po predpisih, na primer: vzdrževanje cestnih prehodov čez železniške tire. Za kultujno-prosvetno dejavnost je predvideno le nekaj odstotkov več občinske pomoči kot lani. Podobno je s socialnim skrbstvom, kjer p>otrebe zelo naglo naraščajo, ker se večajo stroški oskrbnin v zavodih. Precejšnje so tudi potrebe v zdrav-stjvenem varstvu prebivalstva, za kar je letos predvideno 6 odst. več kot lani. Glede na hude in stalne pritožbe zaradi cest in drugih komunalnih naprav je letos v načrtu tretjino več denarja kot prejšnja leta, žal pa se denarna pomoč krajevnim skupnostim bistveno ne bo povečala in bo znašala po predle^ 50.000 dinar-, jev. Za delo državnih organov je namenjeno 2,2 milijona dinarja ali 9,6 odst. več kot lani. Za samo občinsko upravo je v predlogu 1,6 milijona din aM desetino več kot v lanskem letu. Za delo družbeno-poditičnih organizacij je predvideno 219.000 din ali 12,9 odst. več. Za več kot dvakrat so se povečale tudi obveznosti za negospodarske naložbe. Samo za anuitete bo morala občina letos izločiti v proračunu 954.000 dinarjev, kar je trikrat toliko kot v letu 1968. M. L. Zanje je lepo poskrbljeno Sevniška konfekcija LISCA ima edina, v občini posebno stanovanjsko hišo za samska dekleta. Pred kratkim sem obiskal ta dom in se pogovarjal s tremi delavkami; Gabrijelo Ribič, Toniko Lisec in Dragico Kramar, da bi zvedel kar največ o razmerah v domu. Stavba je sodobno urejena, s 14 sobami za 33 ljudi. Stanovalke imajo na voljo centralno kurjavo, lepo urejene sanitarije, kopalnico in umivalnico s toplo vodo, kuhalnik in pralni stroj. Delavke so bile dve leti na praksi v Wormsu, kamor jih je poslala tovarna, vendar tam niso imele takih ugodnosti, zato se po delu v tovarni rade vračajo v svoj drugi dom, za katerega skrbita upokojenec Rudi Lisec in njegova žena Francka. Vse to tudi pripomore, da zaposleni v LISCI dosegajo tako visoko delovno storilnost. S. Sk. OD LISCE DO MALKOVCA ■ $;makje: urediti gmajno. Na zboru volivcev v Šmarju so udeleženci zahtevali, naj krajevna ^upnost poskrbi za ureditev smetišča. Zdaj je tam vse razmetano, konfekcija JUTRANJKA zažiga odpadke, kar povzroča hud smrad, zaredile pa so so tudi podgane. ■ PRIM02; PR(KiRAM KRAJEVNE SKUPNOSTI. Krajevna skupnost jo sprejela program dela za lotos. Obsega vzdrževanje cest, razširitev ceste Mala Hubajnica— Gor. Impolje, gradnjo mostu v Ix>kah, dograditev vodovoda v Dedni gori, predvidoma pa naj bi vodovod zgradili tudi v Orleh In Hubajnici. ■ IX>KA: PIONIRJE .SO 0»LI-KOVALI. Med nagrajenimi pionirji — gasilci 80 tudi štirje Solar>i iz Loke in Rašice: Rudi Humar, Polde Veber, Jože Smit in .^Ibin Dorstvenšek. Da so dosegli to priznanje občansko gasil.ske zveze, se volja zahvaliti njihovomu v6tyi Dominiku Kuleti. ■ BREG: SE ASFALTIRAM PERON. Elektrifikacija zasavske proge je v polnem teku. Na Bre-gru bodo med drugim uredili tudd peron, tako da bo dostop potnikov lažji in udobnejši. ■ RADEČE: PREDAVANJE SA-ZONOVA. Na občnem zboru Planinskega društva Radeče, ki ima zdaj že 368 članov, od tega samo iz Loke 78, so iletos že devetnaj-stič izvoliU zo predsednika tov. Staneta Koselja. Po uspelem občnem zboru, na katerem so obravnavali obračun dosedanjega dola, je znani planinec, udcleženec naše odprave na Himalajo tov. Sazonov govoril o planinah, svoje besede pa dopolnil z lepimi diapozitivi. ■ SEVNICA: PREDMK; z ZBORA VOLIVCEV. Na zadnjem zboru volivcev so predlagali, naj bi najprej uredili cesto v Florjanski in KlavniSki ulici, križišče nasproti živinske tehtnice, na nekaterih krajih zagotovili varno pot za pc-Sco, ob progi pa pot za vpre&io živino. PRED VOLITVAMI NOVIH ODBORNIKOV IN POSLANCEV V vsem, kar smo dosegli, je del nas Kratek pregled dosežkov sevniške občine v minulih dveh letih Minili sta dve leti od zadnjih skupščinskih volitev in spet bomo izbirali nove odbornike in poslance, ki bodo štiri prihodnja leta odločali o vseh pomembnih družbenih zadevah. Odločitve pa niso odvisne samo od njih, temveč od našega skupnega prizadevanja in skupnega hotenja. Tudi drugim ljudem ne more biti vseeno, kaj se v občini dogaja in kaj lahko pričakujemo od prihodnosti. . Sivolasi profesor je za uvod svoje knjige zapisal preprosto, toda trajno resnico: socializma brez kruha — ni.^ Ne pomagajo lepe besede, načela in ideje že same po sebi, pomagajo le tiste, ki vodijo do izboljšanja življenjskih razmer vseh naših ljudi in do človeških medsebojnih odnosov, kar je osnova humanega socializma, resnične preobrazbe človeške družbe. Dve leti velikega vzpona Skoraj 19.000 prebivalcev šteje 7idaj sevniška občina. 7200 jih živi od kmetijstva, 3.200 je zaposlenih v družbenem sektorju. Njihove živ- Vk Ijenjske razmere so precej različne. Od česa so predvsem odvisne, si najprej oglejmo v kratkem gospodarskem pregledu. Leti 1967 ih 1968 sta leti izrednega vapona družbenega gospodarstva občine. Lani je bil celotni dohodek za 13 odst. večji kot leta 1967 in 29 odstotkov večji kot leta 1966. Samo v zadnjem letu se je delovna storilnost povečala skup no kar za 13 odstotkov. Leta 1967 so delovne organizacije namenile za sklade 10 milijonov novih dinarjev ali 22 odst. ustvarjenega dohodka, lani pa že 13,6 milijona ali 26 odst. dohodka. To pa še ni vsa akumulacija. V zadnjih letih se je močno p>ovečala tudi amortizacija, kar še povečuje možnost gospodarstva, da se samo razvija. Prostor za nove delovne roke Povečanje skladov in amortizacije je vidno že na zunaj. Sevniška KOPITARNA se bo v kratkem preselila v nove prostore, ki so vredni več, kot je vredna vsa dosedanja tovarna skupaj. Konfekcija JUTRANJKA je že začela širiti svoje proizvodne zmogljivosti, velike načrte ima tvidi konfekcija LISCA, To so samo tri največja p>odjetja, veliko pa so investirala tudi manjša podjetja, od Gostinskega podjetja do sevniškega trgovskega podjetja in drugih. Sevnica je dobila zadnji dve leti vrsto sodobnih trgovin in je po prodajnih površinah že nad slovenskim povprečjem. Zdaj bo treba trgovine urediti še v drugih krajih občine. (Nadaljevanje prihodnjič) *o desetletjih dela v neprimernili prostorih se bodo v kratkem delavci KOPITARNE preseli roizvodno dvorano. Rekimstruktija te tovarne, ki je stara že nad 80 let, je eden največjih industrije v minulih dveh letih. (Foto; Legan) lili v novo uspehov SirVNISKIJfESTNIK L. - < M Kako letos s Odborniki skupščine: poiskati je treba vse možnosti, kako bi pocenili vzdrževalna dela Za 64 km cest IV. reda, kolikor jih je v trebanjski občini, je leto's v občinskem proračimu zagotovljenih 300.000 dinarjev. Upravni odbor občinskega cestnega sklada meni, da je to premalo, saj promet nenehno narašča, letošnja dolgotrajna zima pa je ceste poškodovala bolj kot običajno. Na cestah je treba urediti vsaj najnujnejšo signalizacijo. Na občini pripominjajo, da ČESTITKE ZA 50-LETNICO. Narodni heroj Fi*anc Krese-Čoban, pogumen mitraljezec, bombaš, komandant štirinajste in dvanajste brigade v NOB, nosilec pomembnih funkcij v povojnem času, podpredsednik republiškega odbora ZZB NOV je v soboto, 29. marca, obiskal Trebnje in se udeležil tekmovanja strelske družine v Trebnjem, ki nosi njegovo ime. Vodstvo družine mu je čestitalo za petdesetletnico^ ki jo je praznoval 9. marca, ter mu izročilo šopek, tov. čoban pa je družini wročil darilo, bronasti doprsni kip maršala Tita, delo kiparjev Smerduja in Ker-žiča. V imenu občinske skupščine in družbeno-političnih organizacij mu je zaželel vse najboljše predsednik ObS Ciril Pevec in mu izročil lunetniško sliko, delo Viktorja Magyarja s Čateža. (Foto: M. Legan) ■ Z JAVNE TRIBUNE O PROBLEMIH KMETIJSTVA Kmetje: „Ne da se živeti od besed!” z javne tribune bodo pristojnim poslali seznam predlogov, ki bi pripomogli, da bi se začel izboljševati položaj dolenjskega kmetijstva se bo letC'S nabralo še 130.000 dinarijev različnih pristojnin, ki jih bo dobil cestni sklad, tako da skupna vsota ne bo tako majhna, čeprav je letos ukinjena tudi taksa na voaove, ki je dajala skladu okoli 40.000 din dohodkov na leto. Ko so na zadnji seji občinske skupščine obravnavali tudi te zadeve, so menili, da je potrebno dodeljeno pomoč najbolje obrniti in s kar najmanjšimi stroški kar največ narediti. Odborniki so navedli tudi nekaj primerov, kako bi bilo mogoče poceniti vzdrževanje cest, na zboru volivcev pa so se znova na pojavili predlogi o licitacij- Minulo nedeljo je občinska konferenca SZDL v Trebnjem sklicala javno tribuno o kmetijstvu. Shoda se je udeležilo blizu 200 kmetov, zastopniki občinskih vodstev družbeno-političnih organizacij in skupščine, od gostov pa: Franc Simonič iz republiške konference ' SZDL, inž. Rado Dvoršak iz gospodarske zbornice, poslanci Marjan Jenko, Janez Mihevc, Franci Kolar, Ludvik Golob in kandidati za poslance Jože Knez, Peter Vujčič in Ivan Gole. Vabljenih predstavnikov izvršnega sveta ni bilo, na kar so udeleženci tribune posebej opozorili. Novi sodniki porotniki Občinska skupščina je predlog komisije za volitve ski oddaji vzdrževalnih del. in imenovanja 27. marca iz- Lani je znašala pomoč ob-volila 45 sodnikov porotni- činskega proračuna 220.000 kov občanskega sodišča. V na- dinarjev in je letošnje pove-slednjih dveh letih bodo po- Čanje večje, kot znaša pri rotniki; Janez Miklavčič, drugih porabnikih proračun-Franc Gregorčič, Temo Saje, skega denarja. Ludvik Moderc, Lino Brenc, Filip Dolinšek, Jože tefan-oič, Milka Jakopin, Jožefa Gr^orčič, Marija Dežman, Frančiška Ivanc, Sandi Miklič, inž. Franc Bartolj, inž. Slavko Nemanič, Janez Bukovec, Marija Blatnik, Lado Kukembergar, inž. Damjan Mlakar, Ivan Strajnar, Jernej Paulin, Anton Slak, Franc Nadrih, Franc Maro.lt, Vinko Benčina, Anica Gabrijel, Ivan Novak, Vladimira Mra-zek, Franc Režim, Metka Bukovec, Zalka 2ibert, Alojz Barle, Anton Fortuna, 2Iofka Kotar, Franc Pevec, Alojz Koporc, Janez škrjanc, Jože Šuštaršič, Jože Planinc, Ja- se boji, da bomo budi to pot težave samo ugotaA^ljali, odpravljali pa občasno, nesistemsko in prepočasi. ^ Hillmayr, Irena šabec, Poslanec Franci Kolar je Stojan Vojnovič, inž. Drago odločno zavrnil trditve, da Kotar, Cveta Veble, Franc je naše kmetijstvo tako za- Strmole in Jože 2agar. ostalo, kot so govorili nekateri govorniki. Poudaril je, da je sorazmerno resda zaostajalo in da je treba o njem trezno govoriti, saj je mogoče le na podlagi trdi- tev, podatkov in Vse več nočitev Nov motel beograjskega Putnika v Trebnjem je v mi- nogometno srečanje * no- Odlični nogo*metaš mirenskega Partizana SLAVKO ŠMUC je odločil nedeljsko Zakaj le Ornuška vas? nulem letu bistveno spreme-resničnih nil obseg turizma v trebanjski občim, število nočitev se je povečalo kar za dvainpolkrat, celotni gostinski promet pa za 40 odst. Lani so v Trebnjem in bližnji okolici uredili tudi več zasebnih turističnih sob. M. LEGAN gometaši iz Jevnice: nekaj minut pred koncem srečanja je iz mrtvega kota zadel mrežo gostov. Več o mirenskih nogometaših lahko preberete na športni strani. (Foto: S. Dokl) Na dveh zborih volivcev — v češnjicah in Ornuški vasi — so opozorili, da bi morali tako kot druge katastralne Kmalu odločitev o tovarni v pOročilu, ki ga je pre- nekateri njegovim besedam bral predsednik sveta za oporekali, češ da je pogla- kmetijstvo in gozdarstvo vilni krivec pcaiamjkanje j • v • h Franc Jevnikar, je bil naka- koncepta razvoja kmetijstva aoseci zan 'položaj kmetijstva v ob- ter takih gospodarskih ukre- čini, predvsem težko stanje, pov, ki bi pravilno usmerjali je nastalo zadnja leta, ko H razvoj kmetijst\'a. O tem se je kmetov dohodek zrna- so več govorili inž. Alojz Me- njše^^al, njegove iMJtrebe pa telko, inž. Drago Kotar, večale. V poročilu je posebej kmet Ivan Gorenc in drugi, opozorjeno na silno razJrob- o problemih Ijena kmetijska zemljišča ter j^ietijstva govoril inž. Slavna kmetove obremenitve na- Nemanič, direktor kme- ____________ i^ani pa so tudi predlogi j-ijske zadruge. S podatki občine na območju Trebelne- Na nedeljski javni tribuni moko in krompirjeve kosml- zlasti ustaljenost cen in nuj- jg utemeljil, da ima kmetij- ga tudi Omuško vas uvrstiti v Trebnjem je inž. Rado Dvor- če. Tovarna bo izdelavala čez spLošno gospodarsko sta- p>osebno vlogo povsod v četrto sikupino pri plačeva- šak, ki je pri gospodarski 2700 ton tovrstnih izdelkov v svetu in da bi morali tu- nju prispevka od dohodka iz zbornici odgovoren za kme- na leto in Tm po predračunu V skoraij 4-umi razpravi ^ P^i nas tako gledati nanj. kimetijstva. Zemljišča v tej tijstvo, poročal o razgovorih veljala 34 milijonov novih di- so udeleženci povedali mar- Razložil je trenutni položaj katastralni obc-ini niso bist- s predstaraiki tovarne Ko- narjev, zač^k gradnje pa je sikaj Vrsta udeležencev je zadruge in dodal, da je veno boljša, ui>oštevati pa je linska iz Ljubljane, ki je sku- predviden že letos. Te dni bo poudarila, da o problemih treba spremeniti tudi sesta- treba tudi druge razmere, pao s KZ Trebnje in direk- pri gospodarski zbornici se- kmetijstva ne smemo samo njenih vodstvenih orga- predvsem veliko oddaljenost oijo Državnih rezerv pripravi- stanek, na katerem bodo sku- govoriti, ker od tega ni mo- kmetove od tržišča, kjer bi ljudje lah- la investicijski program za paj za zastojMiiki bank odlo- goče živeti Inž Rado Dvor- besede bolj prišJe do velja- ko prodali kmetijske pridel- gradnjo tovarne za predela šak, član komiteja za knietij- koncu je d^al, da ke. stvo in gozdarstvo pri IS .... SRS, je z mnogimi podat čili, kako bo s to investicijo, vo krompirja v krompirjevo Dodal je, da je v kalkulacijah predvideno plačilo 1,8 S ki prikazal, kako se je gibal dohodek kmetijstva v zadnjih letih, in dejal, da so 'poglavitni krivec za zmanjšanje dohodkov kmetijstva splošne razmere v svetu, natančneje rečeno; zapiranje nieje Evropske gaspodarske skupnosti. V .nadaljevanju tribune so Migolica: še en pregled vode v Migolici pri Mirni bodo l(-‘.')s gradili vaški vodovod, 2a kar yj že imenovali vcJo-vtdni odbor. Ker je prva preiskava vode puka/^la, da izvir ni povseni no:>porc5en, so J •iklfnlli, da je tri'b;'. vodij f.c enkrat preglodati, ven-diir m'^najo biti iM.uii vodovod-no-’.a odbora pri jcmiinju zraven. V lA'h krajih bo Pc.'trebno tudi obiK>vili električno nnp;'ljavo, s.ij imajo vtu-.i Migolica, .Sajenice, in Mi-folskn »'ab tok. din za odstotek suhe snovi v kilogramu krompirja. Kje naj bi stala tovarna, je treba šele odločiti, nekatere prednosti govorijo v prid Mirne, druge pa v korist Trebnjega. Denar za vrtec — odobrer Republiška skupnost otroškega varstva je odobrila ugodno posojilo — 6,8 milijona dinarjev za dekadi te v otroškega vrtca v Trebnjem. Trenutno še ni znano, kako bo ta denar porabljen. Prvotno vest, da je bila prošnja Trebnjega odklonjena, smo povzeli po »Delu«, vendar se je pozneje izkazalo, da ni bila resnična. Odločno zavrnjeni očitki v Mokronogu so se pojavili glasovi, da namerava sev-niška tovarna konfekcije LISCA graditi obrat, pri čemer bi prišel v poštev tudi Mokronog, vendar da se občinsko vo^tvo za take možnosti ne zanima dovolj. Odbornika Franjo Bulc in inž. Kodrič sta postavila tudi odbor-niško vprašanje, kako je s tem. Predsednik skupščine Ciril Pevec je ostro zavrnil očitke. Direktor LISCE Vinko Božič je namreč odločno zanikal, da bi zsdaj tovarna gradila obrate, saj se pripravlja na gradnjo skladišča in krojilnice v Sevnici. Podpis tudi iz Trebnjega Trebanjska občinska skupščina je 27. marca pooblastila svojega predsednika, da bo podpisal pogodbo z Zavodom za izobraževanje kadrov in produktivnost dela IZ Novega mesta, ki bo za 10 občin širše Dolenjske izdelal naslednje načrte: dolgo- ročni program razvoja doline Krke, dolgoročni prostorski program posameznih občin, potrebne državne karte v merilu 1:5000, predlog ukrepov za ob'^rovanje naravnih in kulturnozgodovinskih vrednot na Dolenjskem ter pripravil vse potrebno gradivo. Laknice: prvošolčki 7 km peš v Srednjih Laknicah so znova opozorili, da imajo učenci iz ondotnih krajev tudi po 7 kilometrov in več do mokronoške šole. Med njimi so tudi prvošolci. Ker ni mogoče pričakovati, da bi organizirali pouk v stari, opuščeni šoli, bi bilo dobro nekako urediti prevoz. Rejci krav bi radi imeli tudi zbiralnico za mleko, vendar je zanjo treba zbrati določeno količino mleka na dan. Mokronog: asfalt do zdravstvenega doma Na zboru volivcev v Mokronogu so 25. marca udeleženci zahtevali, da je potrebno v Mokronogu asfaltirati tudi cesto do zdravstvenega doma, kot je bilo rečeno takrat, ko so zbirali prispevke. Po njihovem bi bilo treba čimprej položiti na sedanji asfalt tudi zaporni sloj, da bo asfalt za dalj časa. Na te stvari so sklenili opoaoriti občinsko skupščino. DROBNE z MIRNE ■ DOnER ZAČETEK. Mirenski nogometaši se pridiio pripravljajo za prvenstvene tekme. V prvi tekmi v lotoSnJi sezoni so gostovali v Borovnici in zmagali z rezultatom 3:1, v drugi pa so premagali Enotnost iz Jevnice s 3:2. ■ ZAKAJ JE TAKO? Tovarna Šivalnih strojev ima na voljo nekaj prostih stanovanj. Ker nekatere druge družine, katerih filand so zaposle^ v tej tovarni, stanujejo v neprimernih prostorih, bi radi vedeli zakaj jih ne oddajo tem ljudem. ■ UREJUJEJO aJSTO. KPD Dob je zaSel delati okoli blokov ograjo, ker se sedaj zemlja ruši, posebno kadar dežuje. Pripravljajo tu^ cesto, ki vodi od blokov do šole. ■ VEČKRAT Z.APRTO. Podjetje »Tobak« je dobro založeno s tobakom, časopisi in revijami, le prevajalka v mirenskem kiosku bi se morala redno, držati delovnega 6asa. ■ USPESNA GOSTOVANJA. Mirensko društvo »Svoboda« je z Igro »Sin« gostovalo že v več krajih in doma ter imelo lep obisk. SUSatl Je, da se bodo začeli pripravljati že za naslednjo igra I\ olk.cjJo.sKi oljiut GG Brežice je J8. marca priredil v gozdu nad Spod. Laknicami praktični pouk v ravnanju z motorno žago kot zaključek po dvodnevnem tečaju. M^d kmeti kooperanti jc bilo za tečaj veliko zanimanje. (Foto: L. Pavlin) St. 14 (9U3) Vk’ Proračun pod streho ▼ ponedeljek, 31. marca, je občinska skupščina Kočevje s težavo sprejela proračun. Zanj je glasovalo 23 odbornikov, 4 i*roti, 10 pa se jih je glasovanja vzdržalo. Občinski proračun bo imel letos 4,531.429 din do-hotilcov, proračun TIS pa 4,808.243 din (in še 298.000 inTesticije v otroško var-stto). Odborniki so izglasovali tudi zvišanje občinskega pitepevka iz osebnega dohodka od 3,95 na 5,40 odstotka, ker bo le tako lahiico skup-šč^ financirala vse najnuj-n€f)še zadeve in tudi tiste, ki jiH je z raznimi predpisi dolžna financirati. Taiko bo ko-čeivsko gospodarstvo letos obremenjeno za 0,17 odstotka vet kot lani. Nezadovoljni z mlekom Prebivalci Kočevja so zelo netzadovoloni s kakovostjo mleka in mlečnih izdelifcov, odkar jih osifcrbujejo LJUB-UANSKE MLEKARNE. Na zahtevo občanov je inšpekcija te izdelke že večkrat poslala v analizo, ki je pokazala, da vsi (izjema je bdi le enikrat joguirt) odgovarjajo predpisanim normativom, čeprav v nekaterih primerih (na primer pri mleku) le najnižjd še dovoljeni tolščob-nd sboipnji. Kočevski jKrtroš-niki so bili navajeni na mleko ‘3 posestev domačega KGP, fci ga zdB(j (po združitvi kočevske mleikame z LJUBLJANSKIMI) vozijo v Split. Kočevsko mleko je namreč imelo občutno ve^jo tolščob-no stapnjo, pa tudi z ostalimi sestavinami je bilo bogatejše, zato ga potrošniki pogrešajo. 'J programa za gradnjo cest V Jugoslaviji nimamo enotnega programa za gradnjo cest - Vsaka republika gradi ceste po svojerkar ni najbolj koristno za državo Na zadnji seji svetov za urbanizem in gospodarstvo v Kočevju so bili vsi prisotni za gradnjo JUŽNE MAGISTRALE, ki bi potekala iz Ljubljane prek Kočevja, Bihaća in Sarajeva do Skopja. Gradnjo te ceste predlaga beograjski železniški inštitut. Nadalje so čl^ svetov Avstriji in drugim drža- slavijo in bi od nje imela Jugoslavija precej več koristi. Razumljivo je, da so se najbolj navduševali za predlagano JU2NO MAGISTRAIX> (to ne bi bila nobena moder- predlagali, naj bi zveza za vam, predvsem njihovemu cesta, ampak le grcidnjo te ceste razpisala turiimu. asfaltna), ker b: ko- Ijudsko posojUo. Po študiju, ki jo je izdelal železniški inštitut, bi bila cesta izrednega pomena za vso Jugoslavijo in v vseh ozirih (gospodarstvo, turizem, vojska, skrajšanje cestnih razdalj med mesti, povezava zahodne EJvrope z Bližnjim vzhodom itd. itd.) najbolj upravičena ter korist- na cesta. Nadalje je več članov svetov kritiziralo sedanji način modernizacije in gradnje cest, ki je prepuščena republikam. Med drugim se tudi niso strinjali z že osvojeno gradnjo hitre ceste Maribor-Gorica. Menih so, da bo ta cesta koristila najboJu Italiji, čevski občini najbolj koristi-Hfcrati so tudi ugotoviU, da la. Vendar ta želja Kočevar-bi bida za Slovenijo in Jugo- jev ni tako »lokalistična«, slavijo prav gotovo koristnej- so i>ovsem neodvisno od nji* ša gradnja hitre ceste v sme- hovih želja prišli do p-d3^>^ ri Gorenjska—Dolenjska in nih ugotovitev strokovnj^ proti Zagrebu. Ta cesta bi železniškega intituta iz BeO" namreč vodila turiste v Jugo- grada. ^ DROBNE IZ KOČEVj/ Razstava pohištva SLOVENIJA LES v Kočevju je izredno uspela, saj si jo je že prvi dan ogledalo več sto ljudi. Ne vemo pa še, kako bo uspela v finančnem pogledu, se pravi, koliko pohištva so prodali. Zvedeli smo, da prodajajo pohištvo’ tudi na kredit in da dostavljajo kupljeno pohištvo na dom (dostavili ga bodo tudi tistim, ki se bodo že ;^o razstavi, vendar še ta mesec, vselili v nova stanovanja). Razstava in prodaja pohištva bo trajala še do nedelje (Foto: Primc) ND Neenakopravno šolstvo Na seji občinske konference ZK Kočevje, kn je bila 25. marca, so razpravljali predvsem o nalogah komunistov v FK)kongresn«m obdobju in o analizi osnovnega šolstva. Ugotorecej jTeglavic. Tudi letos bodo težave, ker bo za ta namen manj denarja kakor lani. Krajevna skupnost je im&la zaradi tega sestanek, na katerem je bilo siJireje-tih nekaj smernic in program de la, razpravljali pa so tudi o tem, kdo bo parke urejeval. Parki so bili letos zaradi snega precej unl-čeni in jih bo težko spraviti zopet v red. ■ ■ ■ HIŠNI SVETI se vse premalo zanimajo za okolico svoiih stavb, zato je tudi tako zanemarjena, posebno pri najnovejših stanovanjskih zgradbah Nekateri -stanovalci niso skidali niti snega s svojih balkonov. Zganili so se šele, ko jim je ob odjugi jTičelo teči v stanovanje ali kuhinjo. ■ ■ ■ ZA UREDITEV GAJA bo še joseben sestanek, ker bo treba rešiti sporazumno več skupnih vprašanj. Gre predvsem za gradnjo nove ces^te od predvidene nove trgovske hife pri spomeniku za strožje preganjanje nočnih razgrajačev, ki pustošijo po parku, pa tudi podnevi bodo pK>trebni strožji ukrej4 proti šolskim otrokom, ki lomijo grmičevje in tekajo po gredicah, čakajo pred Solo na i2Bneno pouka. ■ ■ ■ VODSTVO PREVOZNIŠKEGA PODJETJA AVTO Kočevje Je po odliodu bivšega direktorja Viktorja Ožura prevssed doseda^ vodja komercialnega oddelka poa-jotja Stane Ocepek. - ■ ■ ■ KOLESA V RIN2I ni^ več redkost. Nekateri jonočnja« si »izposojajo« kolesa izpred gosti® ali vež, da se popelj^o domov. P®" tem pa ga preprosto vržejo v žo. Tako je zopet ležalo več ^ kolo v vodi pod mostom pro« Rudmku. ■ ■ B CENA PREMOGU kočevskega rudnika se je občutno z™' žala. Pri nekaterih vrstah celo 2400 Sdinarjev pri toni ■ ■ ■ PRIPRAVE ZA IznTB pionirskih in mladinskih prometm-kov so že skoraj zaključene. Komisija za vzgojo in varnost v cestn*^ jTometu republiškega sekretariata za notranje zadeve je že poslala na Avto-moto društvo Kočevje vpraS^ ne pole za opravljanje izpitov. >“ bodo v kratkem. ■ ■ ■ PRIPRALJALNI ODBOR za proslavo SOdetnice sIovensCT gimnazije v Kočevju temeljito pravlia, da bo ta pomembna ' s^ava uglednega zavoda čim čanejša. Potrudili se bodo, da d®" do prikazali slovenski javnosti lik pirispevek te gimnazije v 1^“* turnem, narodnostnem in narooD®' osvobodilnem boju. IZ OČRTA SKUPŠČINE IN IZHODIŠČ SZDL KOČEVJE Najboljše pogoje imajo lesna, kemična in kovinska industrija ter gospodarstvo v zadnjih dveh letih je gospodarstvo v kočevski občini najskromneje napredovalo -Negotovost zaradi železniške proge in pogorela žaga - Zaposlenih za 3,2 odstotka manj - TRIKON prišel med industrijska podjetja - Zgrajena nova žaga, v gradnji pa tovarna ivernih plošč - Z izgradnjo nove šole so bile dokončane najnujnejše negospodarske investicije. v letih 1967 in 1968 je gospodarstvo kočevske občine napredovalo počasneje kot v prejšnjih letih in počasneje kot predvideva prejeti program razvoja občine do leta 1970. E>ruž-beni proizvod je naraščal letno le po 5,8 odstotka, narodni dohodek pa po 4 odstotke. V zadnjih letih kup težav Ob sprejemantju plana gospodarskega razvoja namreč niso predvidevali, da bodo pri krepit- vi gospodarstva naleteli na mnoge in tako hude ovire (najrazličnejši ukrepi na posameanih področjih gospodarstva, ostrejša konkurenca itd.). Tem tažavam, s katerimi so se otepali povsod v Jugoslaviji, pa 60 se pridružile še čisto domače (nesreča ne pride nikoli sama): vprašai\ie obstoja železniške proge Grosuplje—Kočevje, vprašanje nadaljnjega obstoja Rudnika, požar na žagarskem obratu Lesne Indiustrije in dn^e, ki so občinskemu gospodarstvu povzročile precej škode. V teh dveh letih se je v občini število zaposlenih zmanjšalo za 3,2 odstotka, kar je p>ovsem normalno v času krepitve gospodarstva, ko delovne organizacije skrbijo, da čim bolje razporede zaposlene; modernizacija poslovanja pa tudi občutno vpliva na zmanjšanje deleža živega dela v ceni izdelkov in uslug. Vse to hkrati pomeni, da je družbeni proisTVOd v zadnjih dveh letih po-rastel samo zaradi ve5ie produktivnosti Za(poslovanje, posebno mladih žensk, se je že leta 1967 zelo zaostrilo. Število prijavljenih nezaposlenih je znašalo konec leta 166 254, konec naslednjega leta 321 in konec preteklega leta 400. Delovne organizacije sploh niso imele možnosti, da bi zaposlile naravni prirast domačin delavcev, saj so morale celo odpuščati že zaposlene, kot na primer pri KGP, ZIDARJU (sezonci) in Lesni indiistriji (pogorela žaga). Lani močno nazadoval izvoz Pri ustvarjanju družbenega pro-iavoda je lani enako kot leta 1966 udeležen družbeni sektor s 93,3 odstotka Med posameznimi gospodarskimi panogami pa ga je ustvarila največ industrija (46 odstotkov), nato promet (12 odstotkov), trgovina (11,3 odstotka) itd. K naraščanju industrijske proizvodnje Je lani največ prispeval TRIKON, ki se je uvrstil med industrijska podjetja. Brez njega bi lani industrijska proizvodnja porastla komaj za 0,8 odstotka. Občutnega iapada proizvodnje LIK (pogorela žaga) namreč ni mogla nadokniiditd niti občutno večja proizvodnja v ITAS. I?jvoz izdelkov in uslug je lani nazadoval kar za dobro petino in je 2jnašal 2,6 milijona dolarjev. V primerjavi z letom 1966 pa je bil izvoz lani za nad 30 odstotkov vei^i. Vedno večji delež pri iz-voaju imata KGP in AVTO. Narodni dohodek je v zadnjih dveh letih porastel za okoli 10 milijonov din in je lami znašal 132,6 milijonov din. Narodni dohodi na prebivtJca je znašal- lani 7700 din in je za 7,3 odstotka večji kot pred dvema letoma, ©e pravi. da se je že močno približal republiškemu povprečju. Reformni ukrepi so močno vplivali na znižanje investicij, posebno v letu 1967. Lani se je sicer investicijska potrošnja povečala, vendar še ne toliko, da bi bistveno vplivala na poživitev gospodarstva. Največ je bilo inve-sftiranega v industrija in stanova-n(jsko-komtunalni dejavnosti, in sicer predlanskim 22,6 milijona din, lani pa 25,2 milijona din. Velika večina investicij je bila opravljena z lastnim denarjem, in sicer predlanskim 73 odstotkov, lani 68 odstotkoir, ostalo pa s krediti. Trije grade tovarno ivernih plošč Leta 1967 so pri LIK začoU graditi tovarno ivernih plošč. To gradnjo financirajo LIK, KGP in Melamin. Nova tovarna bo zače-, la obratovati predvidoma sredi tega leta. Njeno gradnjo je močno zavrl požar na žagi. Medtem so namreč agradili novo, modre-no žago, ki je začela delati konec preteklega leta. n v naslednjih štirih letih bodo v kočevski občini zgradili predvidoma vsako leto najmanj 30 stanovanj v družbenem sektorju. Na sliki novi 38-stanovanjski blok v Kidričevi ulici, ki bo vseljiv v teh dneh njih dveh let so še; obnovit®^ kotlovnice in gradnja skladUš^^ft MELAMIN, nakup novih tovorni®' , kov in obnovitev mehaničnili servisnih delavnic pri AVTU, ne investicije KGP, raane investi* cije Blektro itd. V tem obdobju je občutno obnovilo svoje proi2' vodne zmogljivosti tudi podjetJ® TRIKON, ki se vedno bolj uve-Ijavlja na trgu. i Lani se je občutno zaostrilo i di vprašanje obstoja kočevske že- , leznišike proge. Zadevo so končno | zadovoljivo uredili, pri pokrivanju izgube na tej progi pa j sodelovala (50 odstotkov) taidi re- i publika. Brez prispevkov občanov ne bi imeli nove šole Na>pomembnejša nego^odarska investicija, ki je bila zaiključena lani, je dograditev in oprema ve osnovne šole v Kočevju, ki J® veljala 6 milijonov din. Polovico tega denarja so zbrali občani s krajevnim samoprispevkom, tino delovne organizacije, le trtino predstavljajo krediti. Občam in delovne organdzacU^ so precej pomagali tudi pri gih negospodarskih investicija^* Najpomembnejiše so: pločnik Reški in Roški cesti, cesta ^a Trato, Tomšičeva cesta, cesta skozi šalko vas, cesta na pokopališče, brežine ob Rinži, vodovod Dolga vas, Slovenski KužeU in Ribljek, zajetje Obrh, kanaliz®' cija v Salki vasi, na Trati in ob Tomšičevi cesti, spomenik na novem pokopališču, ostali vodovodi in elektrifikacljeka dela itd. Vsa ta dela so veljala okoli 3 milijone din, zanje pa so prispevale delovne organizacije nad 250.000 din, ostalo pa razni drugi viri (družb&ni skladi, denar izvajalcev, krediti itd.), medtem ko vrednost prispevkov in samoprispevkov občanov/' (v denarju, delu In materialu) še ni dokončno ocenjena, je pa precejšnja. V zadnjih dveh Iteih je bilo dograjenih 106 stanovanj: 70 družbenih in 36 zasebnih. (Konec prihodnjič) Sl. 14 (993) * / INLES: lani dosegli izreden uspeh Planirane postavke so lani za tretjino presegli - Tudi produktivnost so zelo izboljšali - Tako ugodne rezultate so nedvomno dosegli zaradi specializacije proizvodnje, s katero bodo še nadaljevali Zelo r^veseljivo je, da je največje ribniško pod- škem p>otoku, kjer so lani si- “ cer dosegali zadovoljive uspeh, postopno preusmerjajo proizvodnjo in bodo tudi tu izdelovati predvsem stavbno pohištvo. Tako se INLES vedno bolj jetje INLES lani zelo uspešno zaključilo poslovno leto. Izredno nagel porast proizvodnje so zabeležili predvsem v drugem polletju. Dejanska primerjava podat- kov in issvoz za 6,5 odstotka. kov s prejšnjimi leti ni mogoča, ker so lani bistveno spremenili način statističnega prikazovanja (zxiaj: na osnovi evidentiranja količin proizvodnih reprezentančnih izdelkov). Vse te uspehe so doseli z 2 odstotka manj zaposlenimi, specializira in je že največj'e Povprečni osebni dohodki so jugoslovansko podjetje^ ki bili lani za 16,7 odstotka več- izdeluje stavbno pohištvo, ji kot leta 1967. Dosedanji rezultati so poka- Produktivnost je lani iz- zali, da je sj>ecializacija (de- redno porastla, v nekaterih litev dela v lesni industriji) Vendar pa laliko ugotovi- oddelkih delovnih enot tudi edina prava pot, zato bo IN- mo, da so planirane lanske za nad 25 odstotikov. 'izjema T.F.S z njo tudi nadaljeval. je le delovna enota v Sodra- ---------------------------------------- žici, kjer Je produktivnost ce!o padla^ ker so vse prvo tromesečje preusmerjali- pro-izrvodnjo in zdaj proizvajajo \ ^ajvečje ribniško podjetje INLES je zelo uspešno I Zaključilo lansko poslovno leto (Foto: Primc) postavke (ki so bUe občutno višje od dosežkov v letu 1967) presegli, in sicer: celotni dohodek za 39 odstotkov, neto produkt za 25,5 odstotka, dohodek za 31,7 odstotka, osebne dohodke za 33,7 odstotka, poslovni siklad za 32 odstot- Statut na rešetu Pred kratkim je bila v Rib-namesto galanterije stav'Dno nici seja komisije za pregled pohištvo. Tudi v delovni enoti v Lo- POGLED NAZAJ IN NAPREJ O RIBNIŠKI OBČIM Glavne težave že premagane Največ nevšečnosti do konca leta 1967 *- Likvidirana GRADBENIK in TORBICA - Nepričakovan uspeh gospodarstva lani - Izjemi sta le kmetijstvo in gradbeništvo - Lani nad 50 odstotkov več skladov - Dograjenih več vodovodov Ribniško gospodarstvo v prvih letih reforme, se pravi 1966, 1967 in tudi v prvih mesecih lani, ni kazalo posebno raz^veseljive slike. Glavne značilnosti gospodarstva tega obdobja so bile: zmanjševanje števila zaposlenih, zmanjševanje investicijskih vlaganj, upadanje rentabilnosti poslovanja oziroma akumulativno-sti zniževanje, stopnje rasti proizvodnje, težave pri pokrivanju potreb družbenega standarda in še druge nevšečnosti. Likvidacije in oživitev gospodarstva Vse to je privedlo mnoge gospodarske organizEicije prav na mejo rentabilnosti, nekatere pa so morata ie celo prenehati poslovati. Tako ' Se je Gostinsko podjetje Ribnica a-prila 1967 priključno lj'Ubljan,ske-mu gostmskemu podjetju DAJ-DAM (konec preteklega leta pa spet domačemu trgovskemu podjetju JELKA), v začetku preteklega leta pa sta bila likvidirana podjetje GRADBENIK v Ribnici in obrat TORBICA v Sodražici. Vendar se s takimi m podobnimi težavami ni otepalo le ribniško gospodarstvo, ampak so bile značilne za vse slovensko in jugoslovansko gospodarstvo. Ukrepi za okrepitev veljave dinarja in za popolnejše uveljavlja-hije ekonomskih zakonov so v vrsti delovnih organizacij pororočali hude preglavice. Naj večje težave So imele seveda tam, kjer strokov-, hjaki in samoupravni organi niso dovolj hitro ali pa dovolj strokovno ukrepali, da bi svojo proizvodnjo prilagodili spremenjenim tržnim Odnosom, in seveda tudi tam, kjer So čakali na rešitve »od zgoraj«. 2e pred likvidacijo GRADBENIKA in TORBICE, ki je bila posledica gospodarjenja prejšnjega obdobja, pa so se že konec 1967 p>o-kazali prvi spodbudni znaki oživ-Ijanja gospodarstva v občini. Ti so bili predvsem: uravnovešanje ponudbe in povpraševanja, prodor na inozemski trg, naraščanje produktivnosti, okrepitev vrednosti dinarja itd. Prav zaradi teh znakov so v oblini Ribnica zelo pogumno ocenili niožnosti gospodarstva (družbeni sektor) v preteklem letu, in sicer, da bo narodni dohodek poraste! za 14 odstotkov, nominalni osebni dohodki za 8 o^t. in ostanek dohodka (skladi) kar za 30 odst. V zasebnem sektorju pa so predvideli porast narodnega dohodka le za 5 odstotkov. Tu so namreč pričakovali predvsem težave v kmetijstvu, katerega delež v narodnem dohodku, ustvarjenem v zasebnem sektorju, močno prevladuje. N^nogl so bih, predvsem zaradi težav v letih 1966 in 1967, prepričani, da zastavljenega si cilja ribniško gospodarstvo ne bo doseglo. 2e podatki za prvih devet mesecev lani so pokazali, da je bila boja-2ien odveč. V primerjavi z letom 1067 pa je do konca leta 1968 na- rodni’ dohodek porastel za 15 odstotkov, osebni dohodek za 10 odstotkov in ostanek dohodka (skladi) za nad 50 odstotkov. Investirali bodo predvsem v modernizacijo Podjetja so torej ob koncu preteklega leta razpolagala z okoli 50 odstotki več denarja za investicije (ostanek dohodka in amortizacija) kot leto prej. To je posebno razveseljivo zato, ker je bila doslej prav nizka akumulativnost — in s tem v zvezi majhna investicijska vlaganja — največji problem ribniškega gospodarstva. Lepa osnova za nadaljnji napredek ribniškega gospodarstva je torej ostvarjena. Ribniške gospodarske organizacije so tako ob zaključku preteklega leta ustvarile okoli 5 milijonov din lastnih sredstev za investicije. Vendar moramo hkrati povedati, da bodo podjetja ves ta denar porabila predvsem za investicije v preusmeritev in modernizacijo proizvodnje ter izboljšanje d,elovnih pogojev zaposienih. To pomeni, da bo zelo malo ali skoraj nič tega denarja porabljenega za odpiranje novih delovnih mest, čeprav je prav problem brezposelnosti v ribniški občini zelo pereč. Ugotoviti moramd" tudi, da ribniška občina še vedno občutno zaostaja v primerjavi z republiškim povprečjem pri doseganju osebnega in družbenega standarda, narodnega dohodka na prebivalca in drugih pokazovalcih gospodarske moči, čeprav so bili lani indeksi rasti proiCTodnje, dohodka in posameznih sestavnih delov dohodka nekoliko nad republiškim povprečjem. Nevšečnosti v kmetijstvu in gradbeništvu Iz razmeroma ugodne ocene gospodarjenja lani pa moramo razen gradbeništva izvzeti tudi kmetijstvo. V občini je skoraj 40 odstotkov kmečkega prebivalstva, zato fKJglej-mo nekaj kmetijskih podatkov. Kriza na trgu plemenske živine je kmetijstvo zelo prizadela. Lani je Kmetijska zadru^^a Ribnica odkupila le 11 glav plemenske živine, leto prej pa 6-krat več. Zaradi tega kmetje niso hoteli privezovati telet in so jih lani prodali kmetijski zadrugi kar 624 ali nad 50 odstotkov v^ kot leto prej. Prodajali so tudi krave. Vse to je prive- dlo do tega, da je bena živini padla za 15 odstotkov. Izpodbuden je bil le odkup mleka, je lani porastel kar za 60 odstotkov, v primerjavi z letom 1965 pa celo za 3-krat. Na področju stanovanjske izgradnje je zelo pohvalno, da so bDi lani sprejeti vsi urbanistični dokumenti m da s te strani za gradnjo m ovir. Lani je bilo dograjenih tudi 23 zasebnih hiš, v gracl-nji pa jih je bilo 70. Vendar moramo ugotoviti, da denar za družbeno gradnjo stanovanj lani ni bil najbolje porabljen. Na razpolago je bilo okoli 1,260.000 din, ki jih je vsaka večja delovna organizacija porabila po svoje in mimo smernic občinske skuipščine, po katerih naj bi ta denar združili, pridobili bančne kredite in tako zgradili precej več stanovanj. Tako bi lahko uspešneje reševali stanovanjske probleme, predvsem za tiste občane, ki nimajo prave možmosti, da bi prišli do stanovanj (socialno problematični, delavci pri zasebnikih, manjših podjetjih, zaposleni v družbenih službah itd.). V zadnjih dveh letih je bilo z občutnim deležem ^ občanov urejenih tudi več komunalnih naprav: dokončani so bili vodovodi v Rakitnici, Ortneku, Ornem potoku in Lepovčah, popravljen vodovod v Sodreižici. začeli so popravljati vodovod v Loškem p>otoku, graditi cesto od Zadnikov preko Pugleda, Vintarjev, Cmega potoka do Kar-lovice; zgrajeni so bUi protipožarni bazeni v Jurjeviči in Brežah itd. Iz sklada za urejanje mestnega zemljišča za Ribnico je bil lani porabljen denar za: izdelavo nekaterih načrtov, urejanje naselja za Cenetom, gradnjo pokopališča v Hrovači, polaganje električnega kabla za Pungert, urejanje pločnikov v Sodražici, iakope za električni kabel za Cenetom, kabeljski priključek za Ortnek, cestni prehod čez progo v Ortneku, vodovod za Le-povče, urejanje parka kulturnikov, načrte za vikend naselje Dolenji Lazi in program razvoja turizma. Skupno je bilo porabljenih iz tega sklada nad 187.000 din. V Sodražici pa so lani zbrani prispevek porabili za urejanje vodovoda. V bodoče: družbeni dogovori Zdaj poglejmo še, za kaj se bodo morali v prihodnjih štirih letih zavzemati bodoči odborniki in poslanci Misli so vzete predvsem • iz volilnega programa občinske konference SZDL. ki pa je verjetno za nekatera področja preveč načelen. (Konec prihodnjič) statutov. Za svojega predsednika je izvolila Mirka Anzeljca, zaposlenega pri INLES Ribnica. Komisija je obravnavala statut Stanovanjsko komunaln^a podjetja Ribnica, vendar dela ni zaključila. Za dokončen pregled bo potrebna še ena seja. -r APRIL. MESEC PAVLIHE 10 X po 50.000.- S din 100 X po 1000.- S din Ob 99-letnici PAVLIHE! ✓ Podrobnosti o razpisu berite v PAVLIHI! Ji 1^ Mali oglas, ki ga objavljate v Dolenjskem listu — zanesljiv usn>eh! Prebere ga 100.000 gospodinj, vdovcev, kmetovalcev, dijakov, uslužbenk in vojakov doma In po svetu! Poizkusite! Različni mnenji ^ bojevnikov v organizacijah Zveze borcev in Združenju rezervnih oficirjev in podoficirjev že dalj časa raz5>ravljajo, ali naj ti dve borčevs.ci organizaciji še delujeta skupaj. Take razprave so tekle tudi v borčevskih organizacijah v Rib-ndci. Krajevna organizacija ZROP Ribnica je na nedavnem občnem zboru predlagala naj se ZROP osamosvoji; borci pa so na svoji občinski konferenci menili, naj organizacija ZROP še nadalje dela v se'stavu ZZB NOV. Odcepila bi se le v primeru, če bi tako sklenil repubUški oziroma zvezni odbor ZZB NOV Jugoslavije. •r Mladina še ni zadovoljna v nedeljo, 30. marca, je bila v Ribnici seja konference Zveze mlađane. Na njej so ugotovili predvsem, da je mladina v preteklem letu dosegla občutno boljše uspehe kot prejšnje leto, vendar z njimi niso zadovoljni. Pogovorili 90 se še o delu mladine pred volitvami, ugotovili, da potrebujejo prostore za svoje delo in da bi mor^ v bodoče posvečati več pozomositi politični vzgoji mladine. Več bomo o seji konference pK>ročali v eni prihodnjih.Številk našega Usta. Novi nagrajenci Na slavnostni seji občinske skupščine Ribnica so med drugim nagradili z urami prosvetne, zdravstvene in upravne delavce, ki so delali na svojih področjih že 20 in več let. Nagrajenci so: Tina Lovšin, Milena VobUč, Tončka Arko, Marga Bregar, Dora Divjak, Milena Borovac, Bogomir Fegic, Angelca Mohar in Marija Marolt. Cene v Kočevju in Ribnici Pretekli ponedeljek so veljale v trgovinah s sadjem'in zelenjavo v Kočevju in Ribnici naslednje ma- loprodajne cene: Kočevje: Ribnica: (■cena v din za kg) krompir 0,85 in 1,05 0,90 sveže zelje 1,60 2,00 kislo zelje 1,75 in 1,95 2,00 kisla reia fižol 1.75 — v zrnju 4,85 do 7.35 5,00 in 6,00 čebula 3,50 4,10 če>sen 13,50 — ’ solata 6,00 4,40 in 7,00 korenje 2,90 5,50 peteršilj 8,80 — rdeča pesa 2,10 2,00 radič 12,20 — cvetača 4,50 5,00 jabolka 4,15 4,40 hruške 3,75 — pomaranče 5,00 4,80 Umone 5,30 5,60 banane 6,20 5,20 in 6,20 grozdje 5,00 5,00 jajca (oena za kos) 0,50 0,57 in 0,65 RIBNIŠKI ZOBOTREBCI ■ ■ ■ LEIPO NAVADO, da ob ravili z lastnimi sredstvi, zato jim praznovanju fomembnih dogodkov je zmanjkalo denarja za nakup na hišah izobešajo jsastave, v Rdb- najpotrebnejše opreme. Zdaj so za-nici počasi opuSčajo. Na občinski r^cisdli občinsko skupSčino, naj jim praznik je bilo razobešenih le malo zastav. AH je 26. marec 1943 res tako daleč, da je spomin na ta ve. za opremo dodeli nekai denarja. ■ ■ ■ »PREMi^ DOBIMO ZA MLEKO,« trdijo prebivalci va. liki dan za ribniško občino že ob- si Zimarice, GlobelJ In Podklanec. ledel? Mleko odkupuje kmetijska zadni- H I ■ PREBIVALCI BREGA ga Ribnica. Kmetovalci menijo, da IN SAJEVCA želijo, da bi postala je odkupna cena mleku prenizka, cesta, ki povezuje omenjeni vasi. Po njihovem mnenju bi za mleko cesta IV. reda Račiuiajo, da bi več iztržili, če bi ga prodajali ne- bila potem bolje oskrbovana, kot posredno Ljubljanskim mlekarnam. je sedaj, ko je prepuščena vaščanom _________PREBIVALCI V PRIZA. DETIH VASEH na Slemenih so iz- ■ KRAJEVNA SKUPNOST razili željo, naj bi Kmetijsko goz-POLENJA LAZI je skupno z va- darsko posestvo Kočevje zgradilo šklmi organizacijami adaptirala gozdno pot Luknja—Marolče. S stavbo splošnega ljudskega premo- tem bi bil zelo olajšan prevoz le-ženja Stavbo uporabljajo sedaj sa v tem predelu. Vprašanje pa je, krajevna skupnost, vaške organi- ko'iko bi k tej gradnji prispevali zacije ter društva Vs? dptn so on T-reOivalci sam! -r REŠETO bo mladina gradila bazen? Pred dnevi je komisija za diružberuo-ekonomski rar zvoj pori občinski konferenca ZKS v Črnomlju dala pobudo za organizacijo večje mladin&se akcije, v katem naj bi mladina s prostovoljnim delom gradila športni bazen v mestu. Predlagali so, naj bi denar za materialne stroške zbrali pri gospodarskih organizacijah, za finančno podporo pa bi prosili tiidd širšo družbe-iK) skuprvost. Nikjer take stiske kot v Črnomlju Občinskega proračuna za leto 1969 še ne morejo obravnavati, ker za kritje izdatkov manjka 1,707.660 din - Posojila ne več! Povprečna ocena 3,4 21. marca so bili v Cmom-Iju zaključni izjpiti za tečajnike, ki so obiskovali oba ŽO-uma tečaja prve pomoči. Izpraševalci dr. Anton Kva-sič, dr. Zlatiko Mihelčič in dr. Pavel Slamay so ug:otovi- li solidno znanje, ^j je bila dosežena povprečna ooena 3,4. Zakloučni isjpit je naredilo 58 udeležencev tečaja. Po lapiitu so v restavracijd Grad razdeMli tečajnilkam potrdila o opravltjenem izpitu, tovariš Sotlič, šef odseka za narodno obrambo, pa je v kratkem nagovoru pohvalil prizadevnost tečajnikov in se ob enem zahvalil predavateljem. K. W. Ker v Črnomlju nikakor ne morejo uskladiti izdatkov z dohodki, so naredili primerjavo z dvema občinama, ki veljata v Sloveniji tudi za siromašni. Spoznali so, da sta- Tokrat gre zares! 2e večkrat obljubljena gradnja kopališča za otroke na viniškem kampu se je vendarle začela. Neugodno vreme sicer dela oviire, vendar je vse nared, da bodo takoi začeli z urejanjem otroškega, kopališča. Razen tega bo ‘ črnomaljsko gostinsko podjetje obnovilo stari del lesenega kopališča in preuredilo svoj gostinski lokal na kopališču. V na^ Črtu imajo tudi ureditev in asfaltiranje ceste do kampinga, vendar je še vprašanje, če bodo to finančno zmcgli. Na vsak način pa bodo cesto vsaj toliko popravili, da t>o možen po njej premet z vsemi motornimi vozili. Danes občinska kandidacijska konferenca Danes, 3. aprila, bo ob 10. uri zasedala v Črnomlju občinska kandidacijska konferenca. Razpravljali bodo o vlogi SZDL v samoupravnem sistemu, obravnavali in določala listo kandidatov za poslance zbora narodov. Razen t^a bo konferenca razpravljala o tezaih »Socialistična zveza danes«. 7. aprila seja skupščine Odborniki obeh zborov občinske skupščine Črnomelj bodo na skupni seji v ponedeljek, 7. aprila, razpravljala o delu skupščine v pretekli mandatni dobi, sklepali bodo o zaključnem računu občinske skupščine za leto 1968, sprejeli nekaj odlokov, potrdili statut krajevne skupnosti Griblje in razpravljali o stanju letošnjega proračuna. Sprejemanje proračuna za 1. 1969 na tej seji ni predvideno, ker nikakor ne morejo uskladiti dohodkov z izdatki. Pokongresna dejavnost se je začela v črnomaljski občini se je začela pokongresna dejavnost komunistov s tem, da je komisija za družbeno-ekonom-ski razvoj in ekonomsko politiko pri občinrjki 'konferenci ZKS na podlagi resolucije IX. kongresa' ZKJ in gradiva 12. seje CK ZKS izdelala teze za programski raavoj občine do leta 1975. O tezah bodo razpravljali v krajevnih organizacijah in akrivih ZK, na svetih pri občinski skupščini m v SZDL. nje v proračunu ni nikjer tako pereče kot v Črnomlju. 2e leta 1967 so morali v Črnomlju kot edina občina v SRS najeti kredit za sanacijo proračuna. Občina Črnomelj ima v SRS najnižjo potrošnjo na prebivalca v Sloveniji, samo 186 din, letos pa bo morala več kot 39 odst. vseh proračunskih sredstev nameniti šoJstvu. V občini Lenart bodo ob proračunski potrošnji 241 din na prebivalca dali šolstvu samo 9 odst. proračunskih sredstev; v občini Trebnje, kjer ‘dosega proračunska potrošnja 250 din na prebivalca, pa bo šlo za TIS 24,9 odst. denaa:\ja iz proračuna. Iz te primerjave je jasno videti, da je v Črnomlju najhujša stiska za denar. Za kritje izdatkov, ki jih je skupščina po. ssakonu dolžna prevzeti, manjka še 1,707.660 din. Na ponovno posojilo za sanacijo proračuna niti ne pomislijo, ker še prejšnji dolg ni plačan. Za pomlad so vam pripravili najnovej&e vzorce vsega tekstilnega blaga in konfekcije pri Oeleieksfil« ČRNOMELJ ČRNOMALJSKI DROBIR ■ INSTRUMENTE BODO KUPILI — Na posvetu med predstavniki družbeno-političnih organizacij, občinske skupščine in nižje glasbene šole je bilo sklenjeno, da bodo kupili godbi na pihala nove inštnunente, obenem so določili tudi začasen prostor za vadbo. Vse interesente za sodelovanje pri mestni godbi na pihala obveščamo, da zbirajo prijave do 15. aprila v glasbeni Soli. ■ V KOMISIJO ZA OCENJEVANJE dramskih prireditev na Zupančičevem natečaju so bili imenovani: Angelca Golobič — učiteljica, Ldija Saje — učiteljica, Darka Cop — profesorica, Vlado Oop — ekonomist, inž. Vlado Var-dijan, Anka Tone — učiteljica, vsi iz CriKumlja. Is Metlike pa sta bila v komisijo imenovana prol. Jože Dular in učiteljica Dragica Ne-nadić. Glasbene prireditve na natečaju bodo ocenjevali: Andrej Petek — predmetni učitelj, prof. Ma- KOVICE Kje dobiti denar? To je vprašanje, s katerim se ubadajo že več mesecev. Treba bo dati jasen odgovor, kajti s tako negotovostjo, kakršna vlada zdaj, uporabaiiifci proračuna ne bodo dolgo zadovoljeni. Zadnje priprave na volitve Predsedniki krajevnih organizacij SZDL iz vse občine so se pred dnevi sestali v Črnomlju. Ocenjevafli so kandidacijske konference in nedavne zbore volivcev. Na sestanku so razpravljali tudd o konkretnih nalogah organizacij SZDL pri aprilskih volitvah, kamor sodijo predlogi za imenovanje volilnih odborov propaganda, urediteiv volišč in^ organizacija kurirske sloiž-be. O tem bodo do 30, marca podrobneje razpravljali še v vseh krajevnih organizacijah SZDL. „\l Semiču se da vzdržati!“ Anton Marentič, mladi pravnik v semiški Iskri je eden izmed strokovnjakov, ki nameravajo v kraju vztrajati - Kako živite? Med redkimi pravniki v belokranjskih podjetjih je Anton Marentič, zaposlen v Iskri v Semiču. — Kako ste zaSli v Semič, saj je znano, da se strokovnjaki branijo zaposlitve izven več. jih središč? — Doma sem iz Kašče. Po končani gimnaziji v Črnomlju bi šel rad šitudirat, a doma nismo imeli denarja. V Iskro 3em šel vi>rašat za štipendijo in sem jo dobil. Ves &s štii-dija na fa^teti v Ljubljanin mi je Iskra pomagala. PrijTav- niško službo sem nastopil ravno pred letom dni. — Kakšni so v vašem podjet ju pogoji za izobražence? — Ne morem se prav nič pritožiti! Dobil sem stanovanje v novem bloku, čeprav sem še samtski. Tudi osebni dohodki strokovnjakov niso tako nizki. Jaz sem zadovoljen s službo in življenjem v Semiču. Naša tovarna nudi mladim strokovnjakom pravzaprav zelo dobre pogoje. Vsak dobi stanovanje in zadovoljive osebne dohodke. Tudi praktikantom, ki pridejo samo na počitniško prakso, diu jemo sobe v blokih z V50 ojTe-mo in posteljnino. Še perilo jim perejo naše perice! — Zakaj se torej izobraženci branijo Semiča? — Verjetno zaradi slabih prometnih zvez. V kraju pa tudi ni posebnega razvedrila razen kinopredstav. Kdor pa je vnet za šiK>rt in dramatiko, se lah ko udejstvuje. Kljub temu si včasih zaželimo mesta. Po sedanjih slabih cestah pa se ne izplača prebijati do asfalta Ce bo lebos res modernizirana cesta Semič—Gradec, bo vse drugače. Naenkrat bomo lahko v Ljubijani, pa tudi do morja ne bo daleč. R. B. rijan Skrbinšek, prof. Avgust Pudgar in lidija Saje, učiteljica, vsi-iz Črnomlja. ■ NA ZADNJEM SEJMU 25. marca je bil črnomaljski trg dobro založen. Branjevke so prinesle naprodaj razen semen, zelenjave, čebule in kokoši tudi dovolj jajc po 40 par. Ribničani so prodajald svojo suho -Tobo, dobiti pa je bilo tudi lončene Izdelke, sadike trt po 1,80 din, moi«lke ribe in solato po 50 din kg. ■ SOBOTNI MLADINSKI PLES v avli kulturnega doma, ki so ga organizirali mladinci poklicne kovinarske Sole, je bil dobro obiskan. Igral je Silvo Mihelič s svojim ansamblom. ■ CRNOMAUSKA IGRALSKA SKUPINA namerava s »tremi angeli« nastopiti pred domačim občinstvom 12. aprila 1969, če le no bodo mnoge nevšečnosti uprizoritev za teden dni zavrle. ' tv . v " v široka uova cesta se vije skozi vso Belo krajino tja do Vinice. Od tam je le 3 km do Luižiane. Pot do morja ni več dolga. Asfaltna cesta, zgrajena lani, prinaša turistično dejavnost tudi v oddaljene vasi. ZA VSAKO CENO ZNEBITI SE PEČATA ZAOSTALOSTI Danes bijemo nov boj, bitko za napredek! Gospodarstvo črnomaljske občine si že od nekdaj v težkih pogojih utira pot navzgor - V zadnjih dveh letih je bilo narejeno precej, zlasti v industriji in na področju komunalnih del - To obdobje je bilo nesrečno le za kmetijstvo Prav na jug^lovenije je pomaknjena črnomaljska občina z nekaj več kot 17.000 prebivalci, že v preteklem stoletju je težko življenje na kraški zemlji prisililo na tisoče domačinov, da so se začeli množično izseljevati v Ameriko. Pred vojno ni bilo industrije. Imeli so le majhno železolivarno, nekaj obrtnih delavnic in premogovnik. Leta 1945 je ostala pokrajina z 2600 porušenimi stavbami, ljudstvo pa je bilo izčrpano od vojne, šele v prvih povojnih letih se kažejo prvi zametki industrij e,, ki je prinesla naj-večje spremembe v življenju ljudi. Dolga je vrsta stavb, šol, javnih ustanov, cest, mostov, stanovanjskih hiš in poslovnih objektov, ki jih je dobilo prebivalstvo v preteklih letih, še zmeraj pa se stoletja izkoriščana dežela ni otresla pečata zaostalosti. Kako naj bi tudi stopala v korak z občinami, kjer že desetletja industrija pomeni glavni vir dohodka? Kadec cen kmetijskih pridelkov povzročil nazadovanje. Skladi delovnih organiza-Ci>i so se v minulih dveh letih povečali za 19 odstotkov, hitreje pa so naraščali osebni dohodki 3.370 zaposlenih, ki so se v tem času pK>večalh kaj za 27 odstotkov. Razmerje n: pravšnje, vendar so bila p'?djet-ja prisiljena povečevati zaslužke, čeprav na škodo skladov, ker so zaradi nizkih osebnih dohodkov odhajali še tisti redki stro-k6(vn,>aiki, ki so prišli delat v Belo krajino. Izvoz se ni bistveno spremenil od leta 1966, ko so črnomaljska podjetja prodala na tuji trg za 1.616.000 dolarjev blaga. Lani je bila izvozna bilanca sicer manjša, vendar je treba upoštevati, da niso bila do konca leta v podatkih zajeta vsa podj^etja, ki so prej samostojno iavažala. Tak primer je podjetje ZORA, ki se je med letom priključila IMV. To so velike količine ... Oe pogledamo, kako so v zadnjih letih poslovala večja podjet^ja, ugotovimo pri vseh velik napredek. Rudnik Kanižarica se .je v letu 1966 ponašal s 96.500 tonami predanega premoga, lar nd pa so kanižarsk: rudarji nakopali in prodali 131,000 ton, kar pomeni, da so prd-iavodnjo povečali za več kot 35 odstotkov. Podjetje BELT količine izdelkov ni dosti spremenilo, proizvodnja se je v obeh primerjalnih obdobjih gibala ckoli 5.000 ton, pomembno pa je, da so se v tem času lotili zahtevnejr ših izdelkov in da bo do iz. raza prišel napredek šele po rekonstrukciji tovarne. Obrat BETI je lani prodal na domači in tuji trg 77 ton svojih iavdelkov, pred dvema letoma pa je bila proizvodnja po tonaži za dobro polovico manjša. Iskra v Semiču je v letu 1966 naredila 12.787 iadel-kov in manjših proizvodov v teži 236.421 1^, lani pa 12.415 večjih izdelkov in za 354.167 kg drobne'išega blaga. Poglejmo še Belsad, ki je od 680 hi proizvodnje pijač v letu 1966 napredoval lani do 1442 hi sadnih sokov dn drugih pijač. Poleg tega so prodali še 2.252 ton marmelade in ostalih izdelkov iz proizvodnje. (Konec prihodnjič) Črnomaljski jamarji razstavljajo v muzeju Prizadevna jamarska sekcija v CrnomJ.ju, ki spada v okvir Društva za raziskova-jam Slovenije, zdnižuje Peščico mladih jamarjev, ki So s svojim predsednikom Stankom Klepcem in mentorjem, upokojenim poštnim Upraviteljem Mirkom Kramaričem, že v nekaj letih delo-■'^anja dosegli zavidljive us-pehe pri raziskovanju belokranjskega kraškega podzemlja. Delo te skupine je bUo načrtno in vanj so ti mladi ljudje — največkrat je bilo Ob nedeljah — vložili na stotine in stotine ur, preden so pregledali, izmerili in narisali 103 kraške jame, ko-likor jih imajo doslej zabeleženih v svojem dnevniku, ^aka pa jih še najmanj toliko jam, ki jih bo tjreba raziskati, izmeriti, fotografirati Ln vnesti na papirje in zemljevide. Za ves svoj trud so jamarji poplačani z bogatimi tioživetji in prelepimi pKJdo-l^^i podzemeljsikega pravljičnega sveta. Tega so po-sneli na celuloidni trak in Sa pred kratkim v dovrše-fotografijah razkrili Iju-na svoji razstavi v Me-*'liki, ki je bila odprta prej-^jo nedeljo. V treh sobah Belokranjskega muzeja jepo-l®g podzemskega sveta prikazano tudi življenje in delo jamarjev. To delo širi ob-^rroslavi lOO-letnice gasilstva II Metliki. Za gasilski dom', bo z notranjo opremo in ueino gasilsko opremo vred *!;ltal okoli 630.000 din, so *^00.000 din dali občani s samoprispevkom, ostalo pa so Korali pri delovnih organizacijah in s posojilom. Metilom se lahko ponašajo, da onega najlepših gasil-'«ih domov na Dolenjskem kadili s svoiimi sredstvi. i ir I •» Še pred nekaj leti je tu bujno valovila pšenica, danes pa se na nekdanjih njivah bohotijo najsodobnejši sta-no\mnjski bloki. (Foto: R. Bačer) J Ni bilo lahko začeti iz nič in pripeljati gospodarstvo do milijonskega izvoza V 13 letih se je iz izrazito kmetijske občine Metlika razvil pomemben industrijski predel - Nagel razvoj industrije je potegnil za seboj razcvet mesta in celotne občine - Zdaj je v gospodarstvu družbenega sektorja zaposlenih okoli 1500 ljudi / Pričetek razvoja izrazito kmetijske in revne občine Metlika sega v leto 1956, ko je mesto dobilo prve skromne tetetilne delavnice. Hitrejš^i gospodarski vapon pa jezina-čilen po 1960. letu, ko so zra-sla tri podjetja tekstilne sfiroke: Beti, Novoteks in Komet. V tem času se je začela hitreje spreminjati tu-do podoba več kot 600 lei starega mesta. Novo obdobje še hitrejše rasti industrije in' negospodarskih dejavnosti pa se za Metliko začenja po letu 1963, ko je Beti po razširitvi proizvodnje in tovarne za trikrat p>oveča-la proizvodnjo, utrdil se je Komet, v kmetijstvu so obnavljali vinograde, urejenih je bilo več sodobnih trgovin, dogradili so sodobno klavnico, zgradili hotel, predvsem pa je bila pomembna nova cesta čez Gorjance, s katero je začel.h Kolpi prodirati tudi turizem. Za leta od 1963 do 1967 bi lahko rekli, da je Metlika iz dneva v dan vidino rast-la. Dobili so blagovnico, eno najlepših osnovnih šol na Dolenjskem, po vaseh so gradili gasilske domove, na Suhorju so postavili kulturni dom, razen tega pa gradili in ijopravljali nešteto vaških poti ter asfaltirali vse glavne mestne ulice. Otvoritve pa so se zatem še vrstile: dograjena je bila vinska klet, kopališče Kolpa, več novih stolpnic, velika samopostrežba Merca- V Rosalnicah se pritožujejo Na zboru volivcev, sklicanem za dve voililni enoti, je bila slaba udeležba. Občani so največ govorili o slabem položaju kmeta, razpravljali so o nelonosnosti metliškega hotela, razen tega pa potrdili kandidatno listo, ki jo je sprejela občinska kandidacijska konferenca. Na listi imajo štiri kandidate: trije so iz Rc^alnic, eden pa Iz Čuril. torja, novo upravno poslop- z manjšo osebno žrtvijo kot je postaje milice, tik pred doslej, koncem 1968 pa je bilo ustanovljeno še novo podjetje IZVOZ NAJBOLJ Metlikatrans. PRESENEČA TEŽAK JE BIL VZPON PROTI VRHU Kdor pomisli, da so imeli pred 15 leti v občini le redke šolane strokovnjake in da so bUi ljudje vajeni samo dela na kmetijah, si težko predstavlja, da so prav ti ljudje ustvarili velika podjetja, danes znana in cenjena na vseh kontinentih sveta. Isti delovni ljudje, ki so v bližnji preteklosti ix>znali le kramp in lopato, se spoprijemajo že z najzahtevnejšim delovnim procesom pri tovaniišikih strojih. Razvoj industrije pa je povsem spremenil življenje ljudi.. Kdor je v službi, se nad standardom gotovo ne more dosti pritoževati. Marsikdo pred 10 leti še sanjal ni, da bo imel svoj avto, hišo in televizor. Ljudje se še dobro spominjajo, da ni tako daleč čas, ko je bHo navadno kolo že pravo bogastvo. Kljub nenehni rasti življenjske ravni prebivalstva pa je treba povedati, da so imeli prav metliški delavci vse do pred kratkim zelo slabe osebne dohodke v primerjavi z delavci drugod. Zaradi gradnje tovarn in kupovanja strojev so se vrsto let odrekali polnim zaslužkom. Kar je bilo zgrajenega so naredili z lastnimi rokami, kajti nihče jim ni podaril ne delovnih prostorov ne strojev. Težak je bil vzpon proti vrhu. Marsikdo je v njem omagal, tako posamezniki kot nekaj manjških podjetij. Najhujši časi pa so bržkone minili, kajti danes so nekatera podjetja, zlasti Beti, že utrjene gospodarske organizacije. Casi izrazitega zategovanja pasu so minili, pred delovnimi ljudmi pa je še vrsta zahtevnih nalog, katere pa bodo lahko uresničili Dejstvo, da so lani na tujem trgu, zlasti v razvitih zahodnih d^’žavah, pokupili za 773.376 dolarjev izdelkov metliških podjetij, je mnoge presenetilo. Izvoz je bil za odst. večji, kot so ga predvideli ob začetku leta 1968. Leta 1967 je izvozna bilanca znašala komaj 431.010 dolarjev, letos pa je v planu metliških izvoznikov prodati na tuji trg za več kot milijon dolarjev blaga. Gospodarstvo družbenega sektorja je doseglo lani 96,095.000 din plačane realizacije, materialni strošiki so upadali, za več kot četrtino pa sta se povečala neto proizvod in dohodek. Skladi podjetij so v primerjavi z letom 1967 narastli kar za 18 odst. Z več kot pol milijarde starih dinarjev lastnih skladov se lani ponaša metliško gospodarstvo! Taki uspehi pa so bili doseženi z enakim številom zaposlenih kot leto prej. Torej je na dlani, da gredo vsa povečanja na račun večje storilnosti. V LETU 19G9 BO MODERNIZACIJA PROIZVODNJE NALOGA ST. 1 Poldrugo milijardo starih dinarjev nameravajo letos metlišike |;ospodarske organizacije vložiti v napredek in razširitev proizvodnje. Spet bo največ gradila in kupovala Beti, slediti pa ji nameravajo Komet, Novoteks in Metlikatrans. Medtem ko bodo pri teh ogromnih investicijah v gospodarstvo potrebni tudi večji bančni krediti, pa bodo Merca;t0T, mesarija, komimalno podjetje, hotel in zadruga gradili manj, a v glavnem s svojim denarjem. Kam bo šla poldruga milijarda? Beti bo gradila novo ple-tilnico, kuipdli bodo več naj- sodobnejših strojev, kar jih pozna tekstilna industrija, nekaj starih strojev pa bodo zamenjali z novejšimi. Novoteks namerava v 5 letih popolnoma zamenjati ; strojno opremo; del te bo nabavljen že letos. Komet bo gradil novo tovarno, Metlikatrans bo kupil nove tovornjake, •Mercator. «-kup>«je aemljišCe pri bifeju, kjer namerava kasneje griditi. Mesno podjetje bo uredilo še eno sodobno prodajalno mesa, komunalno podjetje bo gradilo stanovanjsko hišo in kupilo opremo, hotel pa bo dokončal preurejanje Makarjevega gostišča. Hkrati z večletnim vlaganjem v rast gospodarstva pa so delovne organizacije pridobivale tudi strokovnj^e. Leta 1967 je bilo med vsemi zaposlenimi samo 76 ljudi s srednjo, 9 z viSjo izobraz-fc>o in 12 z visoko šolo. Lani je število šolanih ljudi -ostalo na približno isti ravni, letos pa račimajo na občuten porast zaposlenih z ustrezno strokovno izobrazbo. (Konec prihodnjič) Do kdaj pogrebni sprevodi skozi mesto? o težavah meščanov, ki jim umrjejo svojci, so v Metliki vnovič spregovorili na zboru občanov. Zahtevali so, naj se letos zagotovo zgradi mrliška veža na pokopališču. V Metliki imajo namreč še zmeraj pogrebne sprevode skozi vse mesto, kar ovira naraščajoči promet, še večje težave pa imajo z umrlimi njihovi svojci. Ker mesto nima mrliške veže, morajo do pogreba pokojnike imeti po domovih. Zlasti je to nerodno za družine v stanovanjskih blokih, kjer se v tesnih prostorih navadno že tako stiskajo veččlanske družine. Ker se občani del letošnjega samoprispevka namenili urejanju IK>kopališča, pričakujejo, da bo sitvar čimprej urejena. Na Škemljevcu se bojijo suše Vaški vodnjak na Skem-Ijevcu precej pušča vodo, zato so vaščani v skrbeh, če popravila ne bodo do poletja opravljena, če bi nastopila suša, bi bila vsa vas brez vode, kajti nikjer v bližini ni drugega zajetja. Popravilo vodnjaka bi precej stalo. Okoli 1.000 din ima krajevna skupnost Jugorje že od lani pripravljenih za vodnjak, vendar denarja ni dovolj Zdaj 1 čakajo na letošnjo dotacijo iz proračuna, nakar bodo lahko začeli delati. Občina že ukrepa Na nedavnem zboru volivcev na Jugorju so kot osrednji problem kraja' spet načenjali vprašanje vaške gmajne in gradnje poti od Jugorja do Gradnika, o čemer je tekla beseda že na , kandidacijskem zboru volivcev. Navzoči predstavnik občinske skupščine Tine Molek, je ljudem pojasnil, da v tako kratkem času ni bilo mogoče zadeve urediti, pač pa da občinska skupščina že išče možnosti, da bi občanom ustregli. Sestanki s kmetovalci Kmetijska zadruga Metlika sklicuje razgovore s kmetovalci v vaseh, kjer se vikvarjajo s prodajo mleka za trg. Strokovnjaki iz zadruge imajo hkrati predavanja o higieni molže, o čistoči posod, o pravilni niolži in fcrmljei^u krav. Take sestanke so imeli že na Krasincu, v Drašičih in Radovičih, predvideni pa so še v Podzemlju, Bosailnicah in na Suhorju. SPREHOD PO METLIKI ■ NA POTNIKA, KI PRIDE z novomeške strani v Metliko, zanemarjali vrtovi na obeh straneh ceste res ne narede dobrega vtisa. Neobrezano skrivenčeno drevje, na. vlaka po travi, zlasti pa polomljene ograje in raztrgana bodeča žica, niti najmanj ne kažejo na to, da je človek zaiel v mesto. Zlasti vrt na odcepu Stare ceste je močno zanemarjen! ■ ODPRTI KANAL NA KRAJU, kjer se Trdinova ccjta steka na Cesto bratstva in enotnosti, nekateri uporabljajo za odlaganje sme. ti, črepinj, pepela in živilskih od. padkov. Pri tem pa ne pomislijo, da lahko vsa ta nesnaga zatrpa mestno kanalizacijo. Kaj ko bi se pristojni pozanimali in poiskali krivce, da bi na svoje stroške očistili kanal! ■ PREČNA POT, KI JE BILA lani asfaltirana, je dobila iTikup-nejSo podobo. Kaj pa- sl bo mislil tujec, če bo slučajno krenil po tej poti In so ozrl na nekatera dvorišča? Kupi železja, pločevine in razne navlake, razmetane po vsem dvorišču, pač niso v okras niti mestu in le manj v ponos hišne- mu gospodarju. Pa bi se vendar z malo volje tudi to dalo spraviti v red! ■ LE KDAJ SE BODO METLIČANI zavedali, da so ceste, parki in tudi Mestni breg prav tako nji. hova lastnina kot domači vrt ali domače stanovanje. Javni prostori so potrebni ior 7 občanov. Po polvr. nem čakanju (to je že v namdi!) je prišel tovori s ključem od dvorane družbenih organizacij. Iz-med sedmorice prisotnih so izvolili 3-člansko de-lovno predsedstvo, 1 zapisnikarja in 2 overovatelja zapisnika. Več ljudi za vdostvo zbora na srečo ni bilo potrebno, ker je bil 7. udeleženec kandidat za odbornika. Ta pa po predpisih ne sme na zbo. ru sprejemati nobenih dolžnosti... Skupščina se približuje protestu ZB Odbornikom je na seji 28. marca poročal o neutemelje ni delitvi denarja za stanovanjske potrebe borcev v Sloveniji predsednik občin-sikega odbora ZZB Novo mesto Janez Potočar. Odborniki so soglašaU z ugotovitva mi občinskega odbora ZZB in so se pridružili njegove mu protestu. Novomeščani niso potovali! Pri novomeških rokometaših ne-kaj Škriplje. Ostali so brez vodstva, zato tudi niso potovaii v nedeljo na j/rvenstveno srečanje v Hrastnik, će ne bodo igfraH Še v nedeljo, je njihovo rtovo ia lige neizbežno N. N. SPREHOD NA GORO NAŠIH USPEHOV Obvezno ' cepljenje! Obveesn© cepljenje p®ov bo v občini Novo mesto od 7. do 18. aprila! Razpored cepljenja boste našli na 30. strani. Včeraj seja konference ZK Včeraj je bdla 6. seija občinske komferetnce ZK Nonro mesto. Razpravljaild so o organiziranosti ZK v občani, o skifih IX. kangresa ZKJ, o volitvah in o finančneon poročilu občinsike organizaoije za 1968 ter spretjeUd pix>ra6un or-ganlzaoije za 1. 1969. Ustavimo za nekaj časa stroje, utišajmo hitri korak, otmimo si znoj z obličja in postojmo. Naj preneha ropot proizvodnje v IMV, naj se ustavijo naprave, ki sipajo tisoče tablet v KRKI, naj prenehajo prepletati nit-naj se prenehajo zajedati v les luščilke, retzila in žsuge v NOVOLEJSU, ustaivioo nao se gradbeni stroja SGP PIONIR, preneha naj večma pesem dela v vtseh obratih v občini. Ne bojte se, ne pozivamo k štirajiku, saij bi štrajkali proti samim sebi. Vabimo vas na sprehod. Vsi pojdimo na sprehod, vsi, ki gradimo socializem, pa tudi tisti, ki kdaj i>a kdag podvomi^ vanij. Bred praznikom — pred dnevom volitev, na kateriih bomo potrdili to, kar smo naredili, in to, kar še bomo — pojdimo na sprehod na goro naših uspehov. Mnogi ne razumego planincev, zaikaj plezajo na visoke gore. Planinci pa po napornem vzponu, odanalknjeni od sveta, z višin opazujejo lepoto, Id se odkriva očem. Tudi mi bomo naredili tako. ne bomo sicer plezali na hrib, zato i>a se bomo po-vapeli na goro naših uspehov in se v tišini ozrli nazaj in navzdol, na strmo pot, ki je za nami. Mar res tako dobro vemo, kaj je občina? Ustavimo pogled najprej na občini. Ne zamahujte z roko: »Kaj hi gledMi občino, saj vemo, kaj je to!« Raje prisliihnite in pustite očem, naj opazujejo. - - Oibčina, to je v našem primeru 47.000 ljudi v delu doline Krke. 47.000 ljudi s svojimi željami, težavami m načrti. To je življenje, ki se pretaka po tisoč cestah, poteh m' steziaJiV PGKboje' t>d hiše do hiše, od čioveka do človeka, od tovarne do tovarne in prinaša vsak dan nove in nove stvairi.! Odvija se pri delu pa tpdi , v pomenku , na zborih, volivcev, v okviru krajeTraiih skupnosti, na stotinah sestankov, sej in posvetov v zadnjih dveh letih. Med 47.000 občani, ki, ustvarjajo to življenje, je 13.000 zaposlenih. Ti delajo v blizu 200 tovarnah, obratih in delavnicah. Vsak teh delov in delčikov proizvodnje ima tauip snrojilh težav, hotenj in načirtov. To je nepopisen virvež. Spominja na kozarec vode, ki se je raaskropil v tisoče drobnih kapljic in kot bHa-godejni dež osvežil cvetlico, ki je usihala. Temu vrvežu je lastna predvsem nenasitna želja po razvoju in napredku in v tem je njegova blagodejnost. 90 odbornikom in 54 članom svetov smo zaupali Vse to raznotero žiivljenje pa mora usiklajevaiti sikuipSči-na s svojimi organi in urav* navati v skupno strugo. Ob-činsika skupščina, to je 90 odlbomikov, fci jim pri nji- VODSTVOM VSEH SINDIKALNIH PODRUŽNIC! Svet Krajevne skupnosti v Novem mestu vas prosi, da na najustreznejši način seznanite vse svoje člane s pomenom referenduma (ljudskega glasovanja) o podaljšanju krajevnega samoprispevka za gradnjo dveh novih osnovnih šol v Novem mestu (kandijske in bršlin-ske). Referendum bo v nedeljo, 13. aprila, na dan splošnih volitev. Krajevna skupnost upravičeno pričakuje, da bodo vsi delovni ljudje s ponosom in socialistično zavestjo podprli njene napore, da čimprej dosežemo enoizmenski pouk v osnovnih šolah v Novem mestu in Šmihelu. SVET KRAJEVNE SKUPNOSTI hovem delu najbolj neposredno pomaga 54 članov svetov. V sedanji občinski skupščini je zapopadena vsa tista raznoterost želja in potreb, o kateri smo govorili malo prej. Med 90 odborniki je 9 žensk. 43 odbornikov ima nižjo izobrazbo, 24 srednjo, 23 pa višjo in visoko. Med njimi je 11 inženirjev, 4 zdravniki, 4 prosvetni delavci, 5 ekonomistov in pravnikov in 16 tehnikov. 7 je trgovcev, 6 obrtnikov, 12 kmetov, 6 ujpokojencev m 20 iz drugih po&licev. Na 23 sejah (20 sej je bilo skupnih, 3 ločene seje pa je imel v zadnjih dveh letih zbor delovnih skupnosti) so odborniki največkrat razpravljali o gospodarstvu, o' izvozu, zelo velikokrat o urbanizmu, pa tudi o otroškem varstvu, o šolstvu in zdravstvu in še o mnogokaterih drugih rečeh. Na sejah so posredovali težnje Sivoj^ volivcev, tehtaU razvoj v občini in odločali. Skupščina je v dveh letih dela sprejela 3 odločbe, 30 sklepov, 97 odlo-k6v in 6 drugih predpisov. Potok želja in potreb je težko spraviti v skupno strugo Morda so se nam zdele odločitve občinske skupščine, ko smo jih prebirali v Skupščinskem Dolenjskem listu, učene. To pa je veljalo le za tiste, Id niso bile namenjene nam, saj smo tiste, ki so se tikale neposredno nas, vedno dobro razumeli. Te, odločitve so uravnavale razburkane vode potoka naših želja in potreb v skupno strugo. Gradile so jezove tam, kjer je bilo bo potrebno, in poglabljale ter uravnavale strugo tam, kjer so se pojavljale-.ovire Marsikatero. odločitev, ki jo je sprejela skupščina, smo pr^odrnjali. Ko svdaj malo odmaiknjeni, od daleč in z višine v miru tehtamo Tj eno delo, nam postaja žal, ker smo godrnjali. Zdaj šele vidimo vso pestrost vprašanj, ki jih je morala skup ščina tehtati, ko je iskala r^itve. To mora priznati tudi tisti, ki je bil prizadet, ker mu je tovarna, ki se je razširila, pobrala kos njive, ker mu je nova ulica vzela del premoženja in se je kot prizadeti človek ob tem morda miočno jezil. Ustvarili smo sami, z delom, s prizadevnostjo in pridnostjo Velik del življenja v občini, ki ga opazujemo, se odvija v proizvodnji. Ustvarjalni delež vsakega občana se meri z njegovim delom. Nje-gfov kos kruha je odvisen od tega. Kaj smo dosegli v zadnjih dveh letih v proizvodnji? V prvem leitu dela sedanje skupščine je bilo s proizvodnjo ustvarjenih 818 milijonov din vrednosti, lani pa 1 milijardo 80 milijonov din ali za 32 odst. več. Narodni dohodek v občini je v letiu 1967 znesel 258 milijonov din (na zaposlenega 24.543 din), lani pa se je povečal za 23,7 odst., to je na 320 milijonov din (na zaposlenega 28.495 din). Za osebne dohodike je bilo 1967 porabljenih 152 milijonov din, lani pa 186 milijonov din ali za 22 odst. več. Hkrati s tem se je povečala tudi donosnost gospodarstva: v letu 1967 je us.tvarilo za 65 milijonoiv din skladov in amortizacije, lani pa že za 42 odst. več, in sicer bUzu 92,5 milijonov. Največ sMadov je bilo v indusitriji: l, 1967 za 26 ml- lilonov din, lani za 29 mili-Jonov din, naj-bolj pa so se povečaU v obrti in v gostinstvu: 1. 1967 so ustvarili v obrtd 2,5 milijona skladov, v gostinstvu pa 616 tisoč din, lani v obrti 3 milijone (za 25 odst. več), v gostinstvu pa 873,500 din (za 41 odst. več). Bruto proizvod, narodni dohodek in še kaj po domače Pravkar našitete na videss težko razumljive podatke lahko predstavimo v bolj domačo govorico. Zavidljivo hiter porast proizvodnje, narodnega dohodka in donosnosti gospodarstva bomo razumeli laže, če ga prikažemo bolj otipljivo. V novomeški IMV so npr. 1. 1967 izdelali 835 avtomobilov in 1908 prikolic, lani pa 1196 avtomobilov in 2504 pri- 1,646.000 m^ V tovarni zdravil KRKA so 1. 1967 naredili 626 ton surovin, kozmetičnih izdelkov in zdravil, lam pa že 1017 ton. Tudi te številke govore, morda celo prepričljiveje kot prejšnje, o izrednem razmahu prodavodnje. Dokazujejo, da smo se vsi, složno v ustvarjalnem delu zavzemali za napredek. Tako občutnega napredka pa v navalu dela nismo opazili. Dežele sveta so nam odprte, vse ceste vodijo tja! (jOsjKKiarstivo, ki- se razvija tako hitro, ne more ostati zaprto v mejah občine. Celo državna meja zanj ne rrvore in ne sme biti ovira. Poiskati si mora pot na svetovna tržišča. 40 par in hočeš nočeš mora znižati ceno, če želi prodati. Nekaj podobnega je z izvozom. Potni list za prodajo na tujih tržiščih so kvaliteta, velika količina in nizka cena. Vse to pa pomeni — to zelo dobro vedo naši izvozniki — odrekanje na račun tega. da boš lahko prodal. V ceno je treba vračunati prevoz, upoštevati carine, zagotoviti boljšo kakovost, kot za domači ti^ m ob tem mora biti cena nižja od tiste, po kateri ponujajo izdelek tuji proizvajalci. Kljub takšnim težavam pa se je tudi izvoz v zadnjih dveh letih močno povečal. Industrija novomeške občine je Izvozila l. 1967 za 4,450.000 dolarjev izxieQkav (na zahodno tržišče za 3,508.000 dolar- ..m mmi. i Pdg^led v vej^lkb^roiJEvtfdniJ^dvji^ IMV, y kateri je trak za montažo dtfstavhiW^‘ a^dhidbilov. IMv je"v zddnjih 161111 dosegel izrieden razvoj: letos bo vrttinbst nje-^ go ve proizvodnje znašala 480.000 din, čez tri leta pa bo ustvaril £e toliko kot Ićtoš^ vse gospodarstvo v novomeški občini (Fotd: M. Jakopec) kodic. V NOVOTEKSU so 1. 1967 stkaili 1,502.000 m^ blaga ter izdelali 404 ton preje, lani pa so stkali 2,211.000 m* bla^ in spredli 466 ton preje. V obutvand indusitirlji so izdelan obe leti po 200.000 parov obutve; V ISKIRINIH obratih so izdelali 1. 1967 331 ton izdelkov, lani pa 341 ton. Konfekcijska proizvodnja je pmlelaila predlani 1,447.000 m^ tkanin, lani pa Da je to res, vedo najdbo-Ije v NOVOIiElSU, saj izvažajo svoje izdelke že vrsto let. Reforma je prisilila k temu še mnoga druga podjetja, ki poprej sploh niso razmišljala o tujih tržiščih. Kmečka gospodinja, ki se odpravija na trg prodajat jajidka, jih ceni doma po 50 par kos. Na tržnici v mestu pa se sreča x drugimi prodajalci, ki jih poniijajo po jev); lani se je iiijvoB posvečal: vsega je bilo prodar-nega na tuja. tržišča za 6,560.000 dolarjev indvistrijt: skega blaga (za 5,162.000 dolarjev na zahodno tržišče). Največ je izvozila lesna industrija (prednjači NOVOLEJS), sledi kemična (KRKA), nato kovinsika (IMV) in končno še nekovinska in teksitilna industrija. (Konec prihodnjič) SEJA OBČINSKE SKUPŠČINE Predvsem proračun in razvoj IMV K zmanjšanemu proračunu so sicer bile pripombe, toda pomoči ni, ker ni denarja - Razprava o IMV in o njegovem prostoru v Žabji vasi Dnevni red za občinsko sejo, ki je bila 28. marca je bil sorazmerno dolg. Odborniki so porabili največ časa za razpravo o proračunu in o zazidalnem načrtu za tovarniški predel IMV. Tudi tokrat so pred začetkom zasedanja odšli na ogled IMV-jevega zazidalnega območja, hkrati pa so si ogledali tudi proizvodnjo v tej tovarni. Na predlog občinskega proračuna je bilo več pripomb. Proračun je bil kljub temu izglasovan brez sprememb. Denarja je premalo, na seji pa niso mogli rešiti vprašanja, kje ga dobiti za dejavnosti, ki bi morale dobiti več, kot pa jim je odmerjeno. Skupni dohodki občine bodo znašali letos 23,506.000 din. Sprva je kazalo, da bo potem, ko bo po že sprejetem občinskem odloku odmerjeno temeljni izotoraževalni skupnosti 9,638.000 din, osta- lo za občinski proračun 13,868.000 din ali za 22 odst. več kot lani. Ob taikžni delit- vi bi moralo biti zagotovljeno šolsitvu 3,986.000 din dopolnili sredstev republiške Izobraževalne skupnosti. Ker 60 merila za dodeljevanje dopolnilnih sredstev v repuibllki nalknadno spre- menili, mora dbčina zagotoviti v proračunu 1,326.000 dodatnih din za šolstvo, sledr nje pa bo dobilo letos namesto 13,624.000 din le 12,601.000 din. Republišika icsobraževalna skupnost bo prispevala le 1,728.0(X) din dopolnilnih sredstev. Za 1,326.000 din, ki prvotno niso bili predvideni v proračunu za šolstvo, je bilo treba zmanjšati delež ostalih proračunskih potrošnikov. V razpravi se je zaradi zmanjšanega deleža oglasilo več prizadetih. Komandir postaje milice je opozoril, da ob 68 odstotni zasedbi miU-ca le stežka opravlja svoje naloge in da bodo z zmanjšanjem sredstev, ki so jim dodeljena, v še večji zagati. Odbornik je predlagal, naj bi sikladu za turizem dodeli- li del prometnega davika od alkokoJnihpijtač. Naivprašanje, kaj bo mogoče narediti v narodni obrambi ob tako obsežnih nalogah s tako malo denarja, je bilo pojasnjeno, da je bilo neikaj opreme nabavljene že konw lanskega leta, letos pa bodo pomagale delovne organizacije. Spremembe in dopolnitve urbanističnega načrta Novega mesta in zazidalni načrt IMV so odborniki po živi razpra- vi sprejeli, potem ko je generalni direktor IMV Jurij Levičaiik zagotovil, da bo NMV nadomestil kmetijski srednji šoli GRM 38 ha odvzetih njiv in povrnil nasta- lo škodo ter da bo IMV še naprej sodeloval pri komunalnem urejanju me=ita ) v spomin prof. Maksku v lepem spomladanskem popoldnevu smo se v ponedeljek poslovili na novomeškem' pokopališču od profesorja Malaska. Pokojnik je bil tako markantna novomeška osebnost, da se moramo "na kratko spomniti njegove življenjske poti, saj nam 9a je dala bratska češka dežela. Rodil se je v kraju Všeho-»ice na češkem, pred dobrimi 84 leti. Mlad človek se je šolal v kmetijski šoli v svoji domovini, kjer je nastopil tudi prvo službo. Malo pred prvo svetovno vojno ga je zaneslo v naše kraje. Po krajšem službovanju, na Verdu pri Borovnici je dobil službo na kmetijski šoli na Grmu. Postal je strokovni učitelj in služboval z manjšini presledki, ko je moral fcof vojak v prvo svetovno vojno in za nekaj časa v spravno službo. Na Grmu je poučeval tja do leta 1944. V tem obdobju so ga spoznali številni slovenski kmetje, zlasti tisti, ki so se šolali na Grmu. Bil je zelo priljubljen. Tako se je vrasel v naš Svet, v naš narod, da bi le malokdo verjel, da je po rodu iz druge dežele. Malo pred koncem druge vojne je postal vršilec dolžnosti ravnatelja šole, dokler ni tako rekoč prvič zbolel. Tudi po vojni je še dalje izobraževal kmečko mladino na šoli, v faznih tečajih in tudi po radiu. Njegova energija je bila Skorajda neizčrpna. Napisal je tudi številne strokovne 6lanke. Vse njegovo žitje je bik) prežeto z mislijo, kako posredovati znanje slovenskemu kmetu. Tudi ko je šel že ® zasluženi pokoj, je bil neutruden. Vključe^ se je v ' delo rcanih strokovnih dru-in se na strokovnih po-letovanjih prav živahno ogUiial, včasih tudi s šegavo besedo. Bil je častni član ^ liruStva kmetijskih inženirjev in tehnikov. Lahko rečemo, da je življe-užival in se tudi razdajal »a napredek naših kmečkih ijudi. Slava njegovemu spo-ifUnu! INŽ. TONE HROVAT Seja izvršnega odbora konference SZDL 4. aprila bo izvršni odbor ®*bčin'Ske konfereaice SZDL Novo mesto na seji razprav-Vjal o več sbvaireh; o pripravah na volitve in na občinsko kandidacijsko konferenco ter o udeležbi naših občanov dveh pomembnih pr<>sla-V'ah. Gre za proslavo »Štajerska in Koroška v revoluciji«, ki bo v Velenju, in ssa 100-let-*^co sevnišikega tabora, ki ^ 8. junija letos v Sevnici. ZBOR STARŠEV dijakov novomeške gimnazije je bil v nedeljo, 30. marca dopoldne. Dobra udeležba in pomembna vsebina srečanja sta potrdili, da so taki stiki potrebni in koristni. Dramatski krožek gimnazije je najprej podal kratek kidtumi spored, nato pa je ravnatelj prof. V. Troha poročal o učnih in vzgojnih vprašanjih zavoda. O morebitni uvedbi 5-dnevnega tednika na gimnaziji je seznanil zbrane prof. D. Modic; obstaja več predlogov, da bi s takim tednikom zavod lahko začel. V svet gimnazije so nato izvolili iz vrst staršev Avgusta Avbarja in Anico Kosec, sledil pa je še razgovor staršev z razredniki. Vzgojno predavanje ravnatelja gimnazije s tega zbora bomo v kratkem objavili v našem listu. Na sliki; pogled v gimnazijsko telovadnico med uvodnim nagovorom prof. V. Trohe. Foto; M. Vesel Je dovolj vpiti: razvijajmo obrt!? Zakaj se Gradbeno-obrtno podjetje Novo mesto bori z nepotrebnimi težavami - Veliko obratov za storitveno obrt in občane Obrt, zlasti storitvena, je preonalo razvita in zelo zaostaja za vidnim napredkom dru^ dejavnosti. Družbeni obrtni obrati vse preradi zaidejo v proizvodno obrt, ker je tam organizacija dela preprostejša in zaslužek večji. Tudi zasebni obrtniki, od katerih sd, ko odpro dela;vnice, včasih veliko obetamo, se kaj hitro začno ukvarjati s proizvodno obrtjo ali pa prevzemajo le večja naročila in odklanjajo manjše storitve. Gradbeno in obrtno podjetje v Novem mestu se ukvarja v veliki meri s storitveno obrtjo. Pri tem podjetju so potarnali, da ob večnem vpitju: »Razvijajmo obrt!« in ugotovitvah, da je premalo storitvene obrti, ne žanjejo dovolj razumevanja. Njihov predhodnik podjeli »Usliižnosib« je pred dvema letoma ustvarilo 800 tisoč din prometa, Grckdbeno obrtno podjetje pa je naredilo land za 2,490.000 din vrednosti (plan je bil en nai-l^on 800 tisoč d:n)^ Lani so imeli zaposlenih iX)vpre6no 73 lijudi, letos pe jih bo 90 do 100. K tako uspešnemu delu je lani pripc«nogla bolj-$a organizacija dela in botj-fia strojna oprema. Samo lani so nakupili za 80.000 din strojev (predvsem gradbenih), in za 70.000 din drobne opreme in orodij. S tem se je vrednost obojega povečala za 88 odst. Imajo mizarsko (na Brodu), pleskarsko (na sedežu podjetja na CSermovi), ključavničarstvo (pri Knafeljcu na Partizanski c.), kleparsko (nasproti Knafeljca), vulkanl-zersko (pri Petrolovi črpalki) in šiviljsko delavnico (pri otroškem vrtcu v Kandiji) ter gradbeno obrt. Zlasti gradbeno obrt so lani začeli zelo razvijati. Gradili 50 11 zasebnih hiš, zgradili praznila RLA, pa jih je dobil spet zasebni obrtnik. Tudi za stavbo nekdanje tkalnice v Šmihelu so se potegovali, toda brez uspeha. Za skladiščenje pokvarjenih avtomobilov jo upornija zdaj zasebni obrtnik. Zakaj je tako, vedo najboljše pri podjetju DOMINVBSr, kjer raepola- gajo z neikaterimi od omenjenih pirostorov. Tudi kakšno naročilo za oboiaiidka dela ali pa za gradbena dela v družbenem sektorju bd jim prišlo prav. Vendar nekateri naročniki iz dinfližbenega sektorja, kot vse kaže, raje sodelujejo z zasebnimi dbrtniki. Res je, da morajo tudi ti živeti, res pa 'je tudi to, da samo s sta-laigfti ne pomagamo edinemu družibenemu obrtnemu podjetju, ki se ukvarja s storitveno obrtjo. Visoke najemnine in p(rezir pri naročilih so vse prej kot pomoč! M. JAKOPEC avtoservis Novotehne v Kan-dijl, preurediM trgovino Bar-«-lAki, preuredili bivSo tovarno igrač v Kandiji in opira-vild več manjfiih giradlbenih dei. ■ Obrtne delavnice prevzemajo v»a majhna popravila - in storitve za gospodinjstva. V kleparski delavnici vam mimogrede zakrpajo lonec, čeprav so takšne delavnice dandanes sila redke. Njihove storitve v vseh delavnicah so poceni. Najbolj Jdh pekU najemnina za lokale, saj imajo prav vse v najemu. Na mesec plačujejo 1900 din najemnin, kar je za tako majhno podjetje precej. Vrhu vsega pa so vse njihove delavnice v zelo neprimernih prostorih. Prav bi jim prišla stavba, ki Jo je izpraznil na Partizanski c. »Kovinar«, pa niso vedeli za to, in dobil jo Je zasebni obrtnik. Potegovali so se ZB prostore, ki Jih Je iz- 'Trgovci, izložite se! V novomeška občini so letos na voljo za gradnjo naslednje loikacije za trgovino, namenjeno spilošni pobrošnji: v Novem mestu na Zagrebški, Kristanovi in na Dnski, iznren mesta pa v Straža in v Šentjerneju. Teh pet trgovin je letos lahko zgrajenih in tudi morajo biti zgrajene, ker ni nobenih ovir za ustreeno dokumentacijo. Razen tega ste trgovski podjetji DOLENJKA in MEJRCATOR finančno zmožni te naloge uresničiti. Ker pogovori s posa-mesanimi podjetji niso rodili uspeha, vsako podjetje si je namreč hotelo zagotovita več Ickacij hkrati, je bil 31. marca na občinski skupščini v Novem mestu raagovor s pa-edstavniki otoeh podjetij. Namen razgovora je bil dosečii spoirazum in vseh pet trgoi^ res zgra-ddti letos. Dogovorjeno je bilo, da DOLENJKA zgradi letos nove tigovine v Straži ter v Novem mastu na Krd-stanovi (Grm) in na Drski, MERCATOR na Zagrebški cesti, podjetje DOMINVEST pa bo zgradilo novo trgovino v Šentjerneju in prostore nato oddalo najiboljšemu ponudniku. Interesna področja so torej zdaj siporaziumno razdeljena in samo na trgovcih je, da pKSkažejo, kaj so sposobni narediti. Kako bodo pred p>otraš-niki opravili svoj izpit, pa bomo videli v pozni je seni! M. JAKOPEC Blagovnico bodo povečali? Trg. pod. MERCATOR se poteguje za povečanje svoje I blagovnice na Glavnem trgu v Novem mestu. OdkupUi bi la-di sosednjo stavbo, v kateri je zdaj DOLENJKINA manu-: faktura (seveda bi DOLENJ-! KI zagotovili druge ustrezne prostore), stavbo pa bi nato j razširili in nadzidali. To je v i okviru urbanističn^a načrta i dovoljeno. V na novo pridob-I Ijenih prostorih bi uredili I market točilnico s teraso pro-I ti Krki, banboniero in bokse i za prodajo časopisov, tobač-' nih izdelkov in ra^ednic ter telefonske kabine. Del pro-' štorov frančiškanskega samo-' stana (stavbo, v kateri je I imel svojčas delavnice KROJAČ) bi preuredili v skladišča. Glavni trg bi s tem pridobil tudi na zunanji podobi, ker bd dvokapnica na nadzidani stavbi prekrila nemogoč požarni zid na blagovnici. S to preureditvijo bi pridobili 1320 kvadratnih metrov prodajnih in pomožnih prostorov. M. J. Eno in trofazni motorji Prodajalna ELEKTROTEHNE v Novem mestu je dobro založena z enofaznimi in trofaanimi elektromotorji domačih in tujdh proizvajalcev. Enofazne motorje imajo znamke »RADE KONČAR«, »ELELKTROKOVINA« in uvožene podjsike do 3 KM, tiofazfie elektromotorje pa lahko dobdte do 10 KM in več. V prodajalni imajo tudi stoječe in ročne brusilne stroje, kovaške ■v^enitolatorje, zidne enofazne ^ in trafazne ventilatorje, enoftizne vodne črpalke ter hidrofore z eno-fjftgaTiiTn in tro&tznim eleictro-motorjem anamke elek-trokovina. Novost v trgovini je praktičen prenosljiv elektrovarilnd aparat jakosti 135A, znamke »RADE KONČAR« PO-E5 PreleJdi teden so v novoineški porodnišnici rodUe: K*Uca 1'lut iz Vojne vasi — Heleno, Mart* Slak ^ Snežje vasi — Irmo, M»k-da Kerin iz Podbočja — Jernejo, Jožica Pelko iz Obrha — Stanka, Amalija Pekol iz Cešnjevka — Maj_ do, Marija Koporc iz Vavte vasi Ksenijo, Marija 6pehar s Hrasta — Fi^ca, Mar't'a Zunič iz Pavi-aćev — Damjana, Ivanka Bahor z Griča — Jožeta, Komela Sku.šek iz Obrha — Maika, Ana Klemenčič iz KrSkega — Toniaža, Marija Zupan iz Lo£ke vasi — Marka, Marija Hočevar iz Budganje vasi — Jožeta, Milena Božič iz Krškega — Marjana, Marija Haler iz Sevnice — Stojana, Milena rKalj iz Adlešičev — Bojana, Ana Boltcz iz Gabrja — Stanka, Ana Čeme iz Šentjerneja — Vladislava, Lidija Puš iz Omamlja — Boža, Ton^ka Sintič iz Šentjerneja — Tomaža. Jelka Raušl iz Ostroga — dečka, Bernarda Stanša iz Reger-če vasi — dečka, Jožefa Gore z Luže — deklico in Anica Krštine iz Hruševca — deklic^ Srečko Skrt v nedeljo je v Kranju po kratki in zahrbtni bolezni preminil okrožni javni tožilec Srečko Krt, star 54 let. Po osnovni šoli v rojst-tiem kraju Radovljici je kljub vsem težavam nadaljeval šolanje na kranjski gimnaziji ter 1940 diplomiral na pravni fakulteti v Ljubljani. Življenjska pot ga je pripeljala tudi na Dolenjsko. Tu je opravljal razne odgovorne dolžnosti na to-žilstvu v Grosupljem, Brežicah in Novem mestu. 1961. se je poslovil od Dolenjske in odšel na Gorenjsko, kjer je služboval vse do prezgodnje smrti Razen poklicnih obveznosti, ki jih je skrbno opravljal, je deloval tudi v telesnovzgojnih organizacijah. Spominjamo se ga kot prizadevnega vodilnega športnega delavca v Novem mestu in Kranju. Za zasluge na področju telesne vzgoje so ga dolenjski telesnovzgojni delavci nedavno predlagali za odlikovanje. Odličje naj bi dobil za svoje delo pri utrjevanju zletov bratstva in enotnosti, kjer je Srečko veliko delal. Telesnovzgojni delavci iz Dolenjske se bodo vedno spominjali tega mirnega In priljubljenega človeka, ki je moral v prerani grob. Za njim bo ostala velika vrzel, pogrešali pa ga bodo poleg družine zlasti prijatelji in zrmnci. OBČNI ZBOR ODREDA GORJANSKIH TABORNIKOV Najprej „partizanski kurir” Akcije v sodelovanju z borčevsko organizacijo bodo štele tudi za »Zlati čeveljček« Novomefe kroito Na občnem zboru se je v dvorani v poslopju občinske skupščine zbralo 50 tabornikov, tabornic, medvedkov in čebelic. Dosedanji starešina Branko Lukič je najprej poročal o delu odreda, ki je v preteklem letu izvedel 14 uspeSnih akoij. V razpravi je Jože Bračika omenil denarno stisko, v kakršni je enota, in težave pri plaievanju krojev, ki so bili lani kupljeni v Zagrebu. Vse kaže, da se bodo razmere popravile, odkar je prevzel pK>krovit©ljstvo nad taborniško dejavnostjo v novomeški in krški občini odbor nekdanjega Gorjanskega bataljona. Za akcije, ki oživljajo partizanske tradicije, bo ta odbor po.sikrbel tudi za de- narno pomoč. Najprej bomo taborniki še ta mesec na ozemlju ix>d Gorjanci med Težko vodo in Cerovcem izvedli terensko igro »partizanski kurir«, potem pa bomo v okviru akcije »Zlati čeveljček« peš prehodili 100 kilometrov v pohodu na Orehovico, Bučko in v druge partizanske kraje. V novo odredovo upravo smo izvolili: za strešdno prof. M. Dobovška, za njegovega namestnika Branka Lukiča, za načelnika Francija Guština, za gospodarja Julija ZoYana in za predsednika nadzornega odbora Jožeta Bračiko. Druge fimkcionarje boono določili na prvi seji od-redove uprave. MIHA LEGAN ■ APRLLA BODO pobirali članarino SZDL na I. terenu, kamor spadajo Mestne njive, Koštialova ulica, Ulica talcev, Kettejev drevored, Prisojna pot, Cankarjeva ulica. Ljubljanska c^ta, Cesta herojev in K mlinu.' Članarina je 2.50 din na leto. Za plačano članarino dobi vsak član potrdilo. Občane, ki stanujejo na prvem terenu in Se niso včlanjeni v SZDL, vabimo, da se ob tej priložnosti priglasijo. ■ UMETNA GNOJILA, ki so Jih začeli prodajati prejšjxji teden v trgo\^ KZ »Krku«, gredo prav dobro v denar. Na zalogi imajo dovolj nitrofoskala. Kmetje kupujejo lunetno gnojilo v vrečah 1» 50 kg, ki stane 33 din, vrtičkarji pa največkrat kupujejo umetno gnojilo kar na drobno. 1 kg ni-trofoskala stane v maloprodaji 70 par. ■ ZELENIC33 IN PARKE V mestu SO začeli te dni urejati delavci Komunalnega podjetja iz Novega mesta. Čeprav Komunalno podjetje in občinska skupščina Se nista podpisali pogodbe, so se na Komunalnem podijetju odločili, da bodo tudi letos porabili za vzdrževanje parkov in zelenic približno 75.000 din. ■ MATURANTSKI PUiS bodo priredili 5. aprila na Otočcu dijaka 4. razj-eda kemijdtega oddelka srednje tehniške šole iz Ljubljane. Kot vse kaže, postaja Otočec vabljiv za vso SJovenijo. ■ AVTOBUSNI IZLET na No-tiranjsko bodo priredili novomeški upokojenci 15. aprila. Prijave bodo zbirali do 9. aprila do 12. ure v plsami DU Novo mesto. Ce 80 bo za zanimivi izlet prijavilo vsaj 40 udeležencev, bo cena 35 din za oeebo. Vsoto je treba plačati poi prijavi, kjer si bodo udeleženci lahko ogledali tudi jedilnik sb čas potovanja. Pot bo dolga okoU 320 km. ■ GIBANJE PREB1VALST\'A — Rodile so: Boljana Jovanovič z Zagrebške 18 — Aleša, Jožica Muhič iz Poersterjeve 1 — Mirjano, Draga GrubiSa iz Kettejevega drevoreda 10 —dva dečka, Milka Rustja iz KoStialove 2 — Mojoo in Milena Malenšek iz KošUalove 23 — Andreja. / Pogovor z zdravnikom Novi naročniki DOLENJSKEGA LISTA CKRKUE OB KRKI: Ana Baznik Gor. PiroSica 33. CRNOMEU; Tone Zajc, Stražnji vrh 19; Dragomir Dragoš, Tribuče 44. UOB()V.\: Ivan Šetinc, Gaberje št. 3S DOLENJ.\ VAS; Janez Meden, Dolenji, vas 105; Srečko Vrbinc, Dolenja vas 55; Janez Turk, Prigorica 24; Franc Pust, Prigorica 9; Nace Nosan, Prigorica; Ida Kromar, Dolenja vas 91; Irena Sile, Dolenja vas 8; Andrej Sile, Dolenja vas 8. c;r.\D.\C: Anton Križan, Griblje št 42 KOČEVJE: Milena Kordiš, Livold 16; Stane Koruzar, Livold 15; Milan "Novak, Podgorska 4; Jože Kolenc, Roška cesta 4; Karel Antolin, Cvišlerji 11; Martin Makovec, Prešernova 9; Marjan Janež’ Cankarjeva 6; Ignac Mesojedec, Cajikarjeva 10; Adolf Rudolf, Roška cesta 8; Jože Turk, Mestni log 20; Prane Zujančič, Ljubljanska cesta 269; Vinko Dulmin, Trg 3. oktobra 15; Mari Gruden, Dolga vas 48; Erika Sohar, Cvišlerji 6; Franc Grebenc, Mestni log 2; Franc Lovšin, Trg svobode 8; Alojz Hren, Kidritevo I; Katica Frangež, Seškova 3; Marija Maje- V PRODAJALNI „BRSLir v BRšLINlJ^ nasproti železniške postaje dobite □ cement □ betonsko železo □ strešno in zidno opeko □ stavbno pohištvo □ obložne ploščice in sanitarna keramika □ vodovodno in elektroinstalacijski material □ obloge za pode □ raznovrsten droben gradbeni material Pradajalna je dobro založena tudi z gospodinjsko opremo, gospodinjskimi aparati in pripomočki, raznovrstno posodo in priborom. Obiščite prodajalno trgovskega podjetja »DOLENJKA«, Novo mesto in prepričajte se o izbiri in ugodnem nakupu! tič, Mahovnik 30; Franc Trbuc, Salka vas 10; Alojz Lavtar, Livold 54; Franc Rajšelj, Livod 18; Marija Troha, Livold — Gasilski dom; Karel Troha, Livold 24; Stane Škufca, Livold 29. KOSTANJEVICA NA KRKI: Tin ka Gliha, Malence 1; Frančiška Jordan, Malence 9; Martina Leš-nak; Gorjandca 9; Anton Gorišek, Velike Vodenice; Marija Vintar, Gorjanska 10. KIWKO; Gregor Pleterski, Cesta krških žrtev 42; Mirko Kolar, Kremen 17; Ivan Pacek] Valvazorjevo nabrežje 10. LOŠKI POTOK: Tončka Debeljak, Mali log 28; Danila Knavs, Mali log 50; Slavka Samsa, Hrib 100; Marija Kordiš, Retje 85; Marija Ivančič, Travnik 41; Ivanka Palčič. Retje; Janez Palčič, Retje; Janez Vesel, Retje 94; Oiga Hribar, Segova vas; Tilka Debeljak, MaU log 31; Marija Barsol, Hrib 94; Malči Mohar, Retje; Janez Grbenc, Travnik 95; Fanika Mohar, Retje 54; Ivan Košmrlj, Mali log 30; Marija Deoeljak, Loški potok; Rudi Levstik, Travnik 116; Slavko Car, Retje 72; Milena Car, Retje 84; Ivan Trdan^ Segova vas 18; Karol Bartol, Hrib 63; Vera Palčič. Retje. MIRN.A N.A DOL. Anton Grčman, KPD, Dob. NOVO MESTO: Rezka Subano-vlč, Znančeve njive, stolpič 2; Danilo Kovačič, Kettejev drevored 9. ORTNEK: Stanko Modic, Brinov-šica 4. RIBNICA NA DOL.: Branka TomSe, stolpič III.; Bernarda Umek, Otavice 7; Marta Pogorelec, Gonča vas 27; Marija Ahlin, Rib-4 nica 258; Anica Tanko. Goriča vas 84; Irena Abrahamsberg, Gorenja vas 73; Jože Krnc, Ribnica 36; Ivanka Sakič, Zadolje 4; Anica Peterlin, Žlebič 15; Jože Gerbajs, Gorenja vas 23; Draga Lovšin, Ribnica 245; Alojz Tonko. Hrovača 17; Marija Ilc, Goriča vas 11; Darinka Pakiž, Breg; Majda Zagat, Ribnica 223; Franc Rus, Jurjeviča 31; Ivanka Lavrič, Osnovma Sola, Ribnica na Dol.; Franc Kromar, Ribnica 247; Zdenka Zepohar, Ribnica 193, Marija Gorše, Ribnica 191; Francka Dejak, Dolenji T a?! 13; Janez Petek, Dolenji Lazi 13; Ludvik Ambrožič, Sušje 28; Verica Lev&tek, Bukovica 1; Anton Ilc, zidar, Ribnica; Marija Jaklič, Sajevec 16; Ivan Zalar, Ribnica 46; Štefka Bartol, Sajevec 6; Milena Andoljšek,_ Gorenja vas 55; Frcne Klun. Bukovica 19; Marija Žagar, Gorenja vas 1; Janez Lovšin, Ribnica 1; Ivanka Mihelič, Kot 5. SKMIC: Jože Bukovec, Kot 6 SEVNICA: Alojz Iiqprl, Ledina 74; Franc Kolman, Šmarje 39. SODRAŽICA: Janez Levstek, Sodražica 93; Jožefa Marolt, Jelovec 2; Brigita Stupica, StK^ažica 95; Majcna Mestek, Podklaned 27; Silva Arko. Sodražica; Franc Lušin, Zi-marice 70; Ivana Vesel, Sodražica 140; Ljubica Grebenc, Sodražica 65; .\nton Arko, Lipovšica 5; Vida Nosan, Vinice 26; Irena Gornik. Zimarice 62; Andrej Arko. Lipovšica 11. STARA CERKEV: Franc Fink. Mrtvice 3; Marija Malnar. Stara cerkev 36; Milan Rudolf. Mrtvice 8; Nada Furlan, Koblarji 43; Darinka Struna, Slovenska vas 28; Milan Mihelič, Stara cerkev 11; Jože Vidmar. Koblarji 28; Katarina Levstek, Slovenska vas 30; Vera Ficko, Stara oerkev 44; Rena Bartolj, Gostilna Lovšin; Stara oerkev: Anton Košorog, Koblerji št. 14. STRAŽA: Franc Skedelj, Gornja Straža 87. SENTJERNFZJ: Jožica Kopina, Gor. Brezovica 14; Jožica Korošec. Groblje 26; Franc Jordan, Cisti breg 7; Joži Recel, Maharovec 4; Franc Sknibelj, Šentjernej 123; Jože Franko. 1^1, Vrhpolje 10. SMARJETA: Jože Grahut, Smar-jeta 3. TREBNJE NA DOL.: Marija Grilc. Grm 11. RAZNE POSTE: Jože Kovač, Dob 5, Šentvid pri Stični; COMMERCE, Titova 81; Ljubljana; HeJena Kožar, Triglavska 15, Ljubljana; Redakcija ELLE-ONA, Alenka Mišič, Titova 3/1, Ljubljana; Marija Mendušič, Trnovski pristan 4, Ljubljana; Rozi -Rus, Bemekarjeva 26, Ljubljana — Moste; Milka Lovšin. Savsko naselje. Matjaževa 15, Ljubljana; Miran Novak, Na jami 7/II., Ljubljana; Vinko Levstek, Loka 1, Tržič; Jože Cešnovar, Sp. Kašelj 53, Ljubljana — Polje; Jože Pavlin, UNIVERSALE, Domžale. VOJNE POSTE: Janez Ažnoh, Strumica; Ivan Mikolič, Maribcn:; Venči Kukec, Pančevo; Janez Košak, Zaječ^; Milan Križaj, Celje; Zvonko Vidmar, Mostar; Branko Novak, Beograd; Stefan Lončare-vič, Pula. INOZEMSTVO: Marija Oblak, Robinvale Vic, Avstrija; Ivan Košak. Geradstetten, Nemčija; Ivan Majhen, Oberlenningen, Nemčija; Dragica Žalec, Berlin. Neijičija; Albina Ambrož, Moohnah, Avstralija, Savka Bobnar, Habitant, Kanada; Franc Nemanič, London, An. glija; Vinko Levstik, Rim, ItaUja; Stefan Glivar, Kavingak, Avstralija; Marija Baškovič, Oberlennin-gen. Nemčija. MiSSC PAVLIHE 10 X po 50.000.- S din 100 X po 1000.- S din Ob 99-letnici PAVLIHE! Podrobnosti o razpisu berite v PAVLIHI! ijn:' Mali oglas, ki ga objavljate v Dolenjskem listu — zanesljiv uspeh! PreDe-re ga 100.000 gospodinj, vdovcev, kmetovalcev. dijakov, uslužbenk in vojakov doma In po svetu! Poizkusite! Nahod JUGOAGENT vabi na prvomajsko krožno potovanje z ladjo »JADRAN« V ITALIJO, TUNIS. ŠPANIJO. V ceno aranžmaja je vključen ogled nogometne tekme Jugoslavija — Španija v Barceloni. INFORMACIJE — rezervacije: JUGOAGENT — Ljubljana, Gregorčičeva 13, tel. 21-701. Nahod se naleze, je torej nalezljiva bolezen in se prenaša kot tipična kapljična .infekcija. To se pravi, da se bolezen prenaša z drobnimi kapljicami po zraku, ki jih izločamo skoz nos in usta pri kihanju, kašljanju in govorjenju. Vsi ljudje, ki so v stiku z nahodnim bolnikom, pa vendar ne zbole. Za nastanek te bolezni je treba še nekaj več kot samo kapljično infekcijo, potrebna je še posebna pripravljenost telesa, da se okuži. Tej pripravljenosti pravimo dispozicija. Predsem gre za meteorološko dispozicijo, za vremensko pripravljenost, ker opažamo, da se nahod naglo širi pri hitri spremembi zračne temperature, če . se zniža. Ce se zračna temperatura hitro dvigne, nahoda navadno ni. Ker so hitre spremembe zračne temperature predvsem poleti, pa tudi spomladi in jeleni, pozimi pa ne, je nahoda najmanj prav v zimskih mesecih. Nahod p<^ . spešujejo tudi druge okoliščine. Prej zbolimo za nahodom, če smo utrujeni, če je zračenje prostorov slabo, če snio oslabeli po pravkar preboleli bolezni. Prav tako pogosteje zbole za nahodom kadilci kot nekadilci. Celo duševno razburjenje vpliva na pripravljenost telesa za sprejem klic nahoda. Uradniki v pisarni, ki so močno kurjene, ga dobe pogosteje kot pa delavci v manj toplih in dobro i zračenih tovarnah. J Znaki bolezni so splošno znani. Nos se zamaši, kmalu pa začne iztekati iz nosu skoraj voden iztok, ki je pozneje lahko tudi gnojen. Bolnik kiha, se solzi, smrka, V boli ga glava, včasih dobi tudi vročino, izgubi voh. Zaradi I stalnega smrkanja in usekovanja postane bolezen naravnost nadležna in zoprna, posebno še, ker se koža ob aosnicah zaradi stalnega vlaženja rada vname. Posebno nevaren nahod ni, ker ne traja dolgo. Navadno je v nekaj dneh do največ enega tedna ozdravljen. Ce se to ne posreči, se razvije kakšna komplikacia, ki jib je več vrst. Najpogostejše je vnetje obnosnih votlin ali pa kronični nahod. Kronični nahod ima značilne znake; zamašen in suh nos, pritisk v glavi, suho grlo, voha ni, iz nosu zaudarja aeprijeten smrad. Tudi ta bolezen za življenje lii nevarna, je pa precej trdovratna in zaradi tega težko ozdravljiva. Rada se komplicira z vnetjem ušes. Res je, da iz nahoda lahko nastanejo tudi vnetja dihalnih poti, od bronhitisa do pljučpice, razvije se lahko tudi vnetje možganskih mren ali meningitis, vendar so te komplikacije bolj redke. Za nahod je precej zdravil, skoraj vsaka farmacevtska tovarna dela reklamo zanje. Ne trdim, da nekatera zdravila ne delujejo uspešno, posebno priporočljivi so andoli acetisal, acisal in arbid. Nobeno zdravilo pa ne odtehta vroče kopeli pred spanjem in vročega čaja. Samo ^ sebi pa je razumljivo, če imamo nahod, da moramo biti toplo oblečeni, da ne dobimo še kaj več. Prav tako se j bomp odrekli takrat mrzlih pijač in sladoleda, če pa imamo nos zamašen in dihamo le sk02s-usta, potem lahko uporabljamo kapljice za v nos ali pa spray, vendar nEMAGOG PERA (iro icno); v našem podjetju ^ niti enega nepismene-Vsi so na službenih ^^"ovanjih ... ^»REšni TOMAŽ (ske-,ano): Ne obsojajte me, AVTODRAMA M: }'Se ^ sem slab ... Rodil sem pred vojno. I kovač JOVO (začude-Ne razumem, zakaj JUdje prihajajo v mojo Ovacijo in sprašujejo, če to diskutantski klub ... , Gospodinja .Oavo): (domiš-Imamo imeniten jjfoj za pranje perila. Jugova edina napaka: 1^1 toka ne dela ... Sji-^^FER TOZA (v povo-ljudje, samo plin sem pritisnil, pre-: sem sedel za volan. Na tisoče sociologov, psihologov in psihiatrov, ekonomistov in seksologov išče resnice, ki se skrivajo v tej drami. Nekaj ugotovitev, ki so sad njihovih skupnih iskanj, navajamo kot ilustracijo življenja, ki je dandanes očitno postalo neizbežno. Kaj dandanes pravzaprav pomeni avtomobil? Oklep za slabiče, ki v njem spretno skrivajo svoje zablode, slabosti, želje in nemogoče načrte. Mnenje prenekaterih ljudi je, da je avtomobil najbolj idealen hram za erotične sanje, oltar hotenj in zablod. Avtomobil je kratka sedeča sreča, ki dopušča sanjarjenje o moškosti brez posebne potrebe, da bi se ta moškost tudi izkazala. Polževa hišica, v kateri se spretno skrivajo slabi ljubimci, sramežljivci in sanjači. Avtomobil je pribežališče za vse tiste, ki jim je domišljija edino nadomestilo za izgubljeno moškost. Avtomobil v prirodi — to je najbolj lxoksuzen 5. nadaljevanje apartma za ljubezenski rendez-vous. Notranjščina voza iz bleščeče kovine in usnja, vsenaokoli pa priroda in gozd — to so elementi, v katerih so srečno strnjeni standard, udobnost in erotika. Avto je gibljivo stanovanje, idealen način, da moški pripelje žensko v lastno gnezdo, pri čemer ona lahko ohrani iluzijo, da se je ubranila njegovemu vabilu. Avtomobil se je spremenil v ljubico, moški se vede do njega kot do najbolj ženstvene ženske: spremenil se je v* sužnja in jo obsipa z darovi, po-lepšuje -jo, zanjo tvega glavo, tepe se in bije, ljubosumen je in vraževeren, zvodniško vsiljiv, preveč občutljiv, zvest do skrajnih, meja ražuma, vdan na škodo drugih obveznosti, domišljav in samozavesten. Sodobni človek pravzaprav ne kupi avtomobila, marveč se z njim poroči in ob poroki zanj položi kavcijo, kakor še vedno počno ponekod ljudje, ko kupujejo žene. M. M. ® ‘ ^^0©00©00000©0©0©©000©0©0©g Kljub nevednosti pa se imajo za vsevedne, dasi večkrat niti zase ne vedd. Kolikokrat ne opazijo jarka ali kamna pred seboj, ker so večidel krmežljavi ali ker jim misli blodijo kdove kod, pa se ustijo, da vidijo ideje, univerzalije, separatne oblike, prvobitne stvari, kvalitete, ekceitete, same subtilnosti, ki jih, stavim, da niti Linkeus ne l3i razložil! V ta razred sodijo tudi tisti, ki napovedujejo prihodnost iz zvezd in razodevajo ne-slišane čudeže in nahajajo — srečni ljudje — celo kaline, ki jim verjamejo. Morebiti bi kazalo, da teologe molče preidem, zakaj to pleme je silno ošabno in razdražljivo. Utegnili bi me v trumah naskočiti s tisoči kon-kluzij ter me prisiliti na preklic, ko bi se pa branila, bi me pri priči raz- tičaJi za krivoverko. Kdor jim nam- reč ni po bradi, nanj nemudoma naperijo strelo prekletstva. Ni ga človeka, ki bi mu priznanje moje do- brotljivosti šlo teže z jezika nego teologom, čeprav so mi tudi oni iz važnih razlogov dolžni hvaležnost: tako jih osrečujoče samoljubje po moji zaslugi povzdiguje v tretja nebesa, od koder gledajo zviška na druge smrtnike kakor na čredo ži- vine, ki se plazi po zemlji. Obdani so s celo vojsko učenih definicij, kon-kluzij, korolarijev, eksplicitnih in implicitnih propozicij; nešteto izvinkov in izgovorov poznajo, niti Vulkanova mreža jih ne bi mogla tako zaplesti, da bi se ne izmotali z distinkcijami. V njih slogu kar mrgoli nelogizmov in pošastnih skovank; poleg tega povsem samovoljno razlagajo skrivnosti misterijev; kako je bil svet ustvarjen in urejen; po kakih kanalih je madež greha pripolzel do Adamovih potomcev; po kakih sredstvih, v kaki meri in katerem trenutku je Kristus dozorel v Marijinem telesu; na kak način obstajalo pri zakramentu akci-dence brez materije. Toda to so vsakdanji, že obrabljeni ugibi; za velike teologe razsvetljence je treba drugačnih vprašanj, da se zdramijo, ^ recimo tele vrste; Ali potrebuje bog določen čas, da kaj ustvari? Ali je v Kristusu več ali eno sinstvo? Ali je mogoče domnevati, da bog oče sovraži sina? Ali bi bil bog mogel prevzeti podobo ženske ali hudiča ali osla ali buče ali kremena? Kako bi bila v tem primeru buča oznanjevala božjo besedo, delala čudeže in bila križana? Kaj bi bU posvetil Peter, da je posvečeval v trenutku, ko je Kristusovo telo viselo na križu? Ali je bilo moč Kristusa v tem času imenovati človeka? Ali bodo ljudje po vstajenju smeli jesti m piti? Kakor vidite, se skušajo naši gospodje že vnaprej zavarovati zoper l^oto in žejo. število takih dlakocepskih neslanosti je legij on. Sem sodijo tudi razne sentence, tako paradoksne, da so sto-iški paradc5ksi prave vsakdanjosti v primeru z njimi. Na primer: manjši greh je pobiti tisoč ljudi kakor en samkrat v nedeljo podšiti siromaku čevlje; ali: bolje, da pogine vesoljni svet z vsem, kar je na njem, kakor da izrečeš še tako nedolžno laž. Te tanke tančice pa še tajne precejajo metode skolastičnih sekt: zakaj laže je najti pot iz labirinta kakor premotati se skozi blodnjake realistov, no-minalistov, tomistov, albertistov, ok-kamistov, skotistov, da imenujem samo najuglednejše. Njih učenost je tako težka, da bi bil apostolom potreben drugi sveti duh, ako bi morali razpravljati o teh rečeh z današnjim rodom teologov. Sv. Pavel je gotovo dobro zastopal vero, toda v svojem stavku: »Vera je bitnost tega, kar kdo upa, prepričanje o stvareh, ki se ne vidijo«, vere ni definiral po teološko. Apostoli so se pobožno vedli pri spreminjaju kruha in vina, a da si jih vprašal, kako je pravzaprav s transsubstanciacijo, kako more biti kako telo v istem času na raznih krajih, kak razloček je med Kristusovim telesom v nebesih, na križu in v zakramentu, v katerem trenutku se izvrši sprememba kruha in vina, ko vendar besede, po katerih se zgodi, nekaj- časa trajajo —, da si jih to vprašal, bili njih odgovori nedvomno veliko manj bistroumni, kakor so razprave današnjih skotistov Apostoli so poznali Jezusovo mater, a kateri je tako filozofsko dokazal kakor naši teologi, da je bila obvarovana izvirnega greha? Peter je prejel ključe od njega, ki bi jih ne zaupal nevrednemu; in vendar ne vemo, je li apostol razumel, da more ključ do spoznanja imeti tisti, ki sam nima spoznanja. Apostoli so krščevali po vsem svetu, pa niso nikjer učili, kaj je pri krstu causa formalis, materia-lis, efficiens et finalis; tudi o njega izbrisnem in neizbrisnem znamenju ni pri njih nobene besede. Molili so, toda v duhu in po besedah evangelija: / Silno zamotana stvar, zares! Kaj bi kazalo . ^enlti? Glave inženirjev, poiirjev in urbanistov tuhtale in padli so naslednji omembe vredni podlogi: da ostane avto v štirinajstem nadstrop-^ot vzidana notranja oprema; da se tovariš ^*"9dižni!< preseli v Ljubljano, odkupi stanovanje §i v štirinajstem nadstropju stolpnice in tako spet pride do svojega avtomobila; da se v štirinajsto nadstropje preseli tehnični muzej. - Kakor vidite, ni bil nobeden od predlogov v skladu s Paradižnikovim potovalnim planom. Tudi so že popuščali živci gospe Klare ... Zatekli so se torej' h grobi silil Kompresorji so zapeli, drobci betona so odskakovali, gume pa, ah, te so bile pač fuč! Vdrugo. Naj opisujemo, koliko je bilo stroškov in dela z natikanjem novih gum? Koliko dragocenih živcev je šlo za to? DOLENJSKI UST * TEDNIK rVESTNm však četrtek 60000 izvodov ! OBVEZNO CEPLJENJE PSOV proti steklini bo potekalo po nalogu veterinarske inšpekcije ObS Novo mesto po naslednjem razporedu: Ponedeljek, 7. aprila: ob 8. uri: Cegelnica, pri Berusu ob 9. url: Prečna, pri gostilni ob 10. uri: Dol. Straža, pri gasilnem domu ob 11. uri: Gor. Straža, pri zadružnem domu Razpored cepljenja na šentjernejskem območju Torek, 8. aprila: ob 8. uri: Orcbovica ob 10. uri: Dol. IVIaharovec ob 10.30: Draga Sreda, 9. aprila: ob 8. uri: Groblje ob 10. uri; Gor. Vrhpolje ob 12. uri: Gor. Polje, pri Peč- Četrtek, 10. aprila: Jaku ob 13. uri: Soteska, pri gradu Torek, 8. aprila: ob 8. uri: Brod, pri Kofiirju ob 8,30: Srebrniče, pri Knafeljcu ob 9. uri: Jurfca vas, pri Dularju ob 10. uri: Romanja ras. pri Benkoviču ob 11. uri: Podturn, pri osemenjevalni postaji ob 12. uri: Podhosta, pri pro- četrtek, 17. aprila: svetnem dc»nu ■ ■ ’ ‘ ' ob 13. tul: Kočevske Poljane, pri Heferlu ob 14. uri; Dolenjske Toplice, pri zadružni orodjarni Sreda, 9. aprila: ob 8. uri; Trška gora, pri Baj-nofu <4> 9. uri; Stari grad ob 8. uri; Šentjernej Petek, 11. aprila: ob 8. uri; Zagrad ob 10. uri; Dol. Dole ob 11. uri; Zbure Sobota, 12. aprila: ob 8. lui; Dobrava ob 9. lui: Škocjan Zamudniki: ob 8. uri: Šentjernej ob 10. uri: Škocjan Cena za cepljenje psa je 15.00 Ndin, za zamudnike pa 30.00 Ndin. Vsak pes mora imeti ovratnik z verigo ali s povodcem. Pripeljati ga mora odrasel in dovolj Uprava javne varnosti v Novem mestu razpisuje LICITACIJO za prodajo: 1. OSEBNIH AVTOMOBILOV ZASTAVA 1300 in 750 2. MOTORNIH KOLES 3. TELEVIZORJA »OPTALUX« 4. TRANSISTORSKIH SPREJEMNIH IN ODDAJNIH APARATOV 5. PISARNIŠKE OPREME Licitacija bo 7. 4. 1969 od 14. do 15. ure za družbeni sektor, od 16. do 17. ure, za zasebni sektor na sedežu Uprave javne varnosti v Novem mestu, Jerebova št. 1. Interesenti morajo položiti kot kavcijo 10 odst. izklicne cene. S ib.‘“^r‘:^oi;c~pri vidrihu ^ ob 11. uri: Dol. Kronovo, pii PreSemu ob 12. uri: Brezovica, pri Si- mončiču ob 13. uri: Dolenja vas pri Smarjeti, pri koritu ob 14. uri: Gorenja vas pri Smarjeti, pri Cvelberju četrtek, 10. aprila: ob 8. uri: Šmihel, pri gasilskem domu ob 9. uri; Skrjanče, pri Vid- marju ob 10. uri; Ruperovrh, pri go- stilni ob 11. uri; Birčna vas, pri Žagarju ob 12. uri; Uršna sela, pri gasilskem domu ob 13. uri: Vršna sela, pri zadružnem domu ob 14. uri; Gor. Sušice, pri osemenjevalni postaji Petek, 11. aprila: ob 8. uri; Žabja vas, pri 2i-bertu ob 9. uri: Gotna vas, pri Dre-niku ob 10. uri: Crmošnjice, pri Ma-lenSku ob 10.30: Dol. Težka voda, pri Kastelcu ob 11. uri; Nova gora, pri cestarju ob 12. uri: Veliki Cerovec, pri Badovincu Sobota, 12. aprila: ob 8. uri: Vrhe, sredi vasi (A 9. uri; Dolž, pri Juršiču ob 10. lU'i: Zajčji vrh, sredi vasi ob 11. uri: Stopiče, pod Solo Ponedeljek, 14. aprila: ob 8. uri: Mali Slatnik, pri Se-ničarju ob 9. uri; Ratež, pri gostilni ob 10. uri; Leskovec, sredi vasi ob 10.30; Vel. Brusnice, pri Hudoklinu ob 11. uri: Gabrje, pod vasjo ob 12. uri; Hrušica, sredi vasi Torek, 15. aprila: ob 8. uri: Jablan, pri Kastelcu ob 9. uri: Goriška vas, sredi vasi ob 10., uri: Mirna peč, pri Ru-peni ob 11. luri: Srednji Globodol, sredi vasi ob 12. uri: Mirna peč, nad železniško postajo ob 13. uri; Dolenja vas, sredi vasi Sreda, 16. aprila: ob 8. uri: Dol. Karteljevo, pri Lokarju ob 9. uri: Kamen vrb, pri gostilni ob 10. uri; Dol. Kamence, pri Planinšku ob 11. uri; Gor. Kamence pri OkleSčenu ob 12. uri: Potočna vas, pri LuStku Četrtek, 17. aprila: ob 9.30; Novo mesto, na sej- mJSču ob 17. uri; Novo mesto, na Loki Petek, 18. aprila: ob 8. uri; Novo mesto — okolica, na sejmišču Cepljenje psov zamudnikov bo milcnadno na sejmišču v Ločni v sredo, 30. aprila, ob 8. lul. Razpored cepljenja psov V Suhi krajini Torek, 8. aprila: ob 8. uri: Dol. Ajdovec, pri Jarcu Ob 9. uri; Sred. Lipovec, pri Zupančiču ob 10.30: Sadinja vas, pri Lovku ob 11.30: Dvor, pri Kovaču Petek, 11. aprila: ob 8. url: Lašče, pri Fabjanu ob 9. uri: Hinje, na sejmišču ob 11. url: Prevole, pri Papežu ob 12. uri: 2virče, pri Puglju Sobota, 12, aprila: ob 8. uri; Šmihel, pri Zajou ob 10. uri; Poljane, prd Kastelcu Ponedeljek, 14. aprila: ob 8. uri: 2užcmberk, na sejmišču in za zamudnike , rajo imeti nagobčnik. Cepljenje je obvezno za vse nad 3 mesece stare pse! KCUHt ELEKTROTEHNIČNO PODJETJE NOVO MESTO razpisuj e prosto delovno mesto FAKTURISTA - BLAGAJNIKA POGOJ: ekonomski tehnik ald absolvent administrativne šole z 2-letno prakso. Poskusna doba 1 mesec. Nastop službe možen takoj. Razpis velja do zasedbe. Mercator Za stalno zaposlitev potrebujemo: VEČ KVALIFICIRANIH MIZARJEV - tudi začetnilcov, VEČ PRIUČENIH MIZARJEV, VEČ NAVADNIH DELAVCEV, ki imajo veselje za priučitev v pohištveni stroki. Pogoj: odslužena vojaška obveznost. Stanovanje za samce je preskrbljeno. OPREMALES - NOVO MESTO ' Trdinova 45, p. p. 7 ■ ■■■■ a sgp pionir novo mesto BAGAT PRODAJALNA NOVO MESTO pripravlja v Novem mestu ŠIVILJSKI TEČAJ za šivanje, krojenje in vezenje ter nadaljevalni tečaj Vpisujemo od 3. do 15. aprila 1969 v prodajalni na Prešernovem trgu 15. KRKA tovarna zdravil, NOVO MESTO razpisuje JAVNO LICITACIJO za prodajo o&novnega sredstva: m w!ss.u i w.sv 1 MAV. □ SERVISNI PREGLEDI IN GARANCIJSKA POPRAVILA V.Vi □ SPLOSNA IN GENERALNA POPRAVILA VOZIL VSEH VRST □ ZAMENJAVA MOTORJEV ZASTAVA IN TAM □ KLEPARSKA IN AVTOLIČARSKA DELA avtoservis V.V| KOMBI IM V, leto izdelave 1965, izklicna cena 3.500 din Licitacija bo v ponedeljek, 7. aprila 1969, ob 9. uri v obratu Ločna, Novo mesto, Cesta herojev 45. Zastopniki delovnih organizacij morajo pred licitacijo predložiti komisiji za prodajo osnovnih sredstev pooblastilo svoje delovne organizacije, zasebni interesenti pa kavcijo v višini 10 odst. izklicne cene. Interesenti si lahko ogledajo vozilo vsak dan od 7. do 14. ure. NIŽJA GLASBENA ŠOLA ČRNOMEU razpisuj e prosti delovni mesti za: 1. DIREKTORJA 2. UČITELJA ZA TEORIJO IN KLAVIR Pogoji: pod 1. ustrezna visoka, višja ali srednja izobrazba glasbene stroke in 4 leta prakse na vodilnem delovnem mestu; pod 2. visoka, višja ali srednja izobrazba glasbene stroke z večletno prakso. — Prijave z ustreznimi dokazili je treba poslati najkasneje 15 dni po objavi na naslov: Razpisna komisija Nižjč glasbene šole, Črnomelj. Stanovanja ni! ŽIVILSKI KOMBINAT ŽITO — Ljubljana ŠMARTINSKA 154 obj avlj a prosto delovno mesto TEHNOLOGA za DE Pekama in slaščičarna Novo mesto Pogoj: diplomirani inženir biotehnične fakultete (živilska smer) ali kemične fakultete. Poseben pogoj je poskusno delo, ki traja štiri mesece, odslužen vojaški rok ter urejeno stanovanje v Novem mestu ali bližnji okolici. Pismene ponudbe sprejema kadrovsko socialna služba kombinata ŽITO - LJUBLJANA, Šmartinska cesta 154, do vključno 12. aprila 1969. RADIO il^UBLJA^NA .'SAK DAN: poročila ob 5.00, J.OO, 7.00 , 8.00, 10.00, 12.00, 13.00, ^5.00, 18.00. 19.30 in 22.00. Pisan glasbeni spored od 4.30 do 8.00. ■ PEIEK, 4. APRIUA: 8.08 Glas-“^na matineja. 8.55 Pionirski te- 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje Bosto 12.30 Kmetijski nasveti — Leon Kacjan: Spomladanski JJ^epi proti nesemavosti. 12.40 Cez ^*ja in potoke. 13.30 Priporočajo ■.. 14.35 Naši poslušalci 6e-^Jfjo In pozdravljajo. 15.20 Na-potki Za turiste 15.25 Glasbeni in-J®nnezzo. 16.00 Vsak dan za vas. ii.05 človek in zdravje. 18.15 Zvo-,™_razgledi po zabavni glasbi. ^»•00 Lahko n^, otroci! 19.15 Mi-"Ute s ionovitev — (Zagreb) Ruščina — ponovitev — (Zagreb) Angleščina (Beograd)* Madžarski TV pregled (do 17.00) (Zagreb) H. Ch. Andersen: Vžigalnik -- švedska otroSka oddaja — (Ljubljana) TO SLOVENIJI (Ljubljana) Ekonomska šola na malih zaslonih (Ljubljana) Slager seeone (Sarajevo) Zaspanka Andreja —■ film iz cikla Ko je pomlad (Ljul>-Ijana) Cikcak (Ljubljana) Tv dnevnik (Ljubljana) ^2—1 (Ljubljana) Prosto, prosim! — TV drama (Ljubljana) Aktualna tema: Javna razprava o pokojninskem sistemu — razgovor z Vinkom Hafnerjem (Ljubljana) Biseri glasbene literattire — (L.'ubljana) !An frangals — ponovitev — (Ljubljana) Poročila (Ljubljana) TOREK, 8. APRILA 9.25 10.30 11.00 14.45 15.40 16.45 17.35 18.00 18.25 18.50 19.20 ! 19.45 ^4)0 2030 2Q;3o 21.10 2l55 22,10 Glasbeno udejstvovanje mladih. 15.20 Glastoeni intermezzo. 16.00 Vsak dan za vas. 18,15 V torek na svidenje! 18.45 Narava in človek — Prof. Stne Peterlin: Naravni rezervati Slovenije 19.00 Lahko noč, oUoci! 20.00 Radijska igra — Alain Becaux: »Rosenberga ne smeta umreti«. 21.10 Glasbena medigra. 2i:i5 Deset pevcev — deset melodij. 23.05 Literarni nokturno — R. Vojvodič: Pesmi. ■ SREDA, 9. APRtti.^: 8.08 Glasbena matineja. 8.55 Pisan svet pravljic in zgodb. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveti — inž. Jože Sile: Kako povečati ekonomičnost pridelovanja koruze v Sloveniji. 12.40 Od vasi do vasi. 13.30 Priporočajo vam .. 14.35 Naši poslušalci č^titajo in pozdravljajo. 15.20 Glasbeni inter-mezzo. 15 40 Naš podlistek — W. Saroyan; Vrnitev. 16.00 Vask dan za vas. 17.05 Mladina sebi in vam. 18.40 Naš razgovor. 19.00 Lahko noč, otroci! 20.00 »Ti in opera«. 22.15 Jazz — koncert v Celju. ■ ČETRTEK. 10. APRILA; 8.08 Operna matineja. 9.25 Iz zakladni ce resne glasbe. 10.15 Pri vas do ma. 11. Poročila —■ Turistični na potki za tuje goste. 12.30 Kmetij ski nasveti — inž. Slavko Gerjo-vič: Gnojenje vinogradov. 12.40 Pi halni orkestri na koncertnem odru 13.30 Priporočajo vam . . . 14.05 »Mladina poje«. 15.20 Glasbeni in termezzo. 16.00 Vask dan za vas 17.05 Četrtkov simfonični koncert 18.15 Iz naših studiov. 19.00 Lah ko no€, otroci! 19.15 Minute se pev cem Rafkom Irgoličem. 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov. 21.00 Literarni večer — Rihard Jakopič o umetnosti. 21.40 Glasbeni nokturno. 22.15 Komomo-gla£*3eni večer. 21.05 Piran — filmsko mesto — kulturne diagonale — (Ljubljana) 21.50 Wojeck — serijski film — (Ljubljana) 22.40 Poročila (Ljubljana) PETEK, 11. APRILA Nadležne bolhe, ščurki, mravlje in drugi insekti vas ne bodo več vznemirjali, če boste uporabljali radon,Jine insekticide v prahu — mravocid, buhatoks in aldo-toks so preizkušena sredstva z zanesljivim učinkom. PROIZVAJA RADOIV.IA Si^ak 9.35 TV v šoli (Zagreb) 10.30 Angleščina (Zagreb) 11.00 Osnove splošne izobrazbe — (Beograd) 14.45 TV v šoli (Zagreb) 15.40 Ang'eščina (Zagreb) 16.10 Francoščina (Beograd) 17.45 Risanka (Ljubjjana) 13.00 Lutkovna oddaja (Zagreb) 18.20 Obrežje — oddaja za italljan. . sko norodnostno skupino- — , (Ljubljana) 18.40 Iz slovenske glasbene zakladnice — II (Ljubljana) 19.05 Obrambna pripravljenost — (Ljubljana) 19.45 Cikcak (Ljubljana) 20.00 TV dnevnik (Ljubljana) 20.30 3—2—1 (Ljubljana) 20.35 Celovečerni film (Ljubljana) Velika predstava popularne plošče 69 — II (Ljubljana) Poročila (Ljubljana) SREDA, 9. APRILA 9.35 TV v Soli (Zagreb) 16.30 Primožev dnevnik (Ljubljana) 17.15 An frangais (Ljubljana) 17.30 Sodobna fjrehrana (Ljubljana) 17.50 Gospodinjski pripomočki (Ljubljana) 18.00 Rezerviran čas (Ljubljana) 19.45 TV prospekt (Zagreb) 20.00 TV dnevnik (Ljubljana) 20.30 3—2—1 (Ljubljana) 20.35 Oddaja o Planici (Ljubljana) 21.05 Gregor Strniša; Samorog — pr..idstava Mestnega ljudskega gledališča (Ljubljana) POROČILA (Ljubljana) ČETRTEK, 10. APRILA 9.30 TV v šoli (Zagreb) 10.30 Nemščina (Zagreb) 11.00 Angleščina (Beograd) 14.45 TV v šoli (Zagreb) 15.40 Nemščina (Zagreb) 16.10 Osnove splošne izobrazbe — (Beograd) 17.45 Tiktak (Ljubljana) 18.00 Zapojte z nami: Beethoven, Schubert (Ljubljana) 13.15 Po Sloveniji (Ljubljana) 18.45 Turobna jesen — III. film z8greWke TV (Ljubljana) 19.45 Cikcak (Ljubllana) 20.00 TV dnevnik (Ljubljana) 20.35 Mama te žeU spoznati — film iz serije Ko je pomlad (Ljubljana) ČE V VAŠEM DELOVNEM KOLEKTIVU NI POVERJENIKA PREŠERNOVE DRUŽBE, POSTANITE TOVL m 9.35 TV v šoli (Zagreb) 11.00 Francoščina (Beograd) 14.45 TV v šoli — ponovitev — (Zagreb) 16.10 Osnove splošne izobrazbe — (Beograd) 16.45 Madžarski TV pregled Beograd) 17.50 Serjski mladinski film (Ljubljana) 18.15 Film o Chaplinu (Ljubljana) 19..20 2ena v svetu: Svedinja — ' - (Ljubljana) 19.50 Cikcak (Ljubljana) 20,(Xl XV dnevnik.. (I^jubijaLpa) 20.30 3—3—1 (Ljubljana)!' .." 20.35 Birokratova smrt —. kubanski film (Ljubljana) Veš, vem? — quiz. posnetek .(Ljubljana) Poročila (Ljubljana) SOBOTA, 12. APRILA 9.30 TV v Soli (Zagreb) 17.45 Po domače z ai^mblc«na Boruta Lesjaka in Jožeta Kre-žeta (Lubljana) 18.15 Mladinska igra (Beograd) 19.15 Jugoslovanska revolucija: Ob tovarišu, tovariš (Ljubljana) 19.45 Pet minut za boljši jezik — (Ljubljana) 19.50 Cikcak (Ljubljana) 20.00 TV dnevnik (Ljubljana) 20.30 3—a—l (Ljubljana) 20.35 TV magazin — zabavno glasbena oddaja (Zagreb) 21.35 Rezervirano za smeh (Ljub. Ijana) 22.00 Maščevalci — serijski film — (Ljubljana) 22.50 TV kažipot (Ljubljana) 23.10 Poročila (Ljubljana) PO SLEDI GORENJR Vaša priložnost Brez odlašanja sledite izdelkom Gorenja^ Sodelujte v tej nagradni igri. Pošljite na naslov tovarne razglednico svojega kraja. Na razglednico napišite poleg svojega naslova številko garancijskega lista izdelka Gorenje, ki ga imate. Če izdelka nimate, pa četudi ga ne nameravate kupiti, pošljite samo razglednico s svojim naslovom na »GORENJE« Tovarna gospodinjske opreme VELENJE (PO SLEDI GORENJA) VELETRGOVINA »MERCATOR« LJUBLJANA poslovna enota »STANDARD«, NOVO MESTO vabi k sodelovanju novega sodelavca ter razglaša prosto delovno mesto POSLOVODJE PRODAJALNE V MIRNI PEČI POGOJI: visoko kvalificiran delavec v trgovini ali kvalificirani delavec s primernimi delovnimi izkušnjami. Nastop dela po dogovoru. Pismene prošnje pošljite cfo vključno 15. aprila 1969 splošni službi poslovne enote »STANDARD«, Novo mesto. Glavni trg 3. STANOVANJSKO PODJETJE KOČEVJE razpisuje na osnovi odloka občinske skupščine Kočevje javno ustno licitacijo za leto 1969 za oddajo stavbnih zemljišč na področju mesta Kočevje Prva licitacija bo v maju, nato pa predvidoma vsak mesec. Podrobnejši podatki bodo za vsako licitacijo objavljeni na oglasnih deskah v veži poslopja občinske skupščine, Stanovanjskega podjetja in Krajevne skupnosti (na hiši Trg Svobode 44) v Kočevju. I Hcrmclika | S s Smeh stoBetii Po svečanem icusilu so vsi hoteli, da bi Che-sterton, esejist, kritik in romanopisec spregovoril nekaj besed. Che-sterton je vstal in med pobožno tišino začel: »V Neronovih časih so pripeljali v cirkus mladega kristjana. Odprli so kletko in spusti- li nad nesrečneža sestradanega leva. Lev gre proti mladeniču — zdaj zdaj bo pri njem, samo čudež ga lahko reši. Zverina se že hoče vreči na žrtev, ko ji mladenič potihoma nekaj reče. In glej! Lev se 'na mestu obrne in žalostno odcaplja iz arene. Ljudje vzklikajo od začudenja, Neron pa pokliče kristjana predse in ga vpraša, kaj je dejal levu, da ga je odpravil. »O, nič posebnega,K je odgovoril mladenič. »Rekel sem mu samo: ,Pa-zi se, po kosilu bodo hoteli od tebe govor'.n In Chesterton je sedel brez vsakega komentarja. Znanega politika Win-stona Churchilla je mlad sorodnik prosil, naj mu pojasni, kaj je pravzaprav diplomat. Churchill se je najprej globoko zamislil in nato spregovoril: »Diplomat je človek, ki svoj čas porabi zato, da urejuje spore, ki jih nikoli ne bi bilo, če ne bi bilo diplomatov! Churchill, zagrizen konservativec, je bil svoj čas eden najboljših angleških govornikov. Rad je govoril in tega tudi ni tajil. Na razne očitke je Churchill odgovarjal: »Zakaj naj bi molčal? Nikjer ni zapisano, da bi morali biti redkobe-sedneži veliki duhovi. Ali niste še nikoli vide- li zaklenjenih praznih omar?« Vodja konservativcev si je večkrat privoščil laburistično stranko. Nekoč je v spodnjem domu dejal: »Angleški ustanovitelj te sloveče stranke je bil Krištof Kolumb. Glejte, gospodje, odjadral je, ne da hi vedel, kam drži njegova pot; prispel je tja, ne da bi vedel, kje je, in naposled so morali drugi poravnati njegove potne stroške.« Churchill bi moral nekega večera govoriti po radiu. Ker se mu je mudilo, pokliče prvi taksi, šofer, ki ga v temi ni spoznal, je rekel, da ne utegne. »Zakaj pa ne?« ga je vprašal stari politik. »Zato, ker bo sedaj govoril po radiu sam Churchill, pa bi ga rad .poslušal.« Churchill je bil seveda zelo zadovoljen s to šoferjevo izjavo. Seže v žep in mu da cel funt napitnine, šofer denar spravi in se nato odreže: »Naj vrag vzame Churchilla! Vstopite, gospod, peljal vas bom!« v TEM TEDNU VAS ZANIMA TE!5ENSK(l)l_r[);[ro Petek, 4. aprila — Izidor Sobota 5. aprila — Vincenc Nedelja, 6. ai>rila — Ivo (Vel. noč) Ponedelj^, 7. aprila — RadivoJ Torek, 8. aprtla — Albert Sreda, 9. aprila — Tomaž Oetrt^, lo. aprila — Marko NVO MESTO — »DOM JLA« Od 4. do 6. 4. ital. film STARI GANGSTER. Od 7. do 9. 4. amer. film STIRIDESET UBIJALCEV. Črnomelj: od 4. do 6. 4. ameri-Ski banmi fikn »Pirati ix Monfle-ta«. 8. in 9. 4. ameriški barvni film »Za Ijiibeeen«. 9. in 10. 4. ameriški bcuvni film »101 dalmati-necK. 10. in 11. 4. ameri&i barvni film »Deset zapovedi« — I. del. Sevnica: 5 in 6. 4. SpaiMko-ame. rifiki fiTiw »Spremljevalec zlate pošiljke«. 9. 4. nemški film »Morilec s Temze«. Brcžice: 4. in 5. 4. ital. barvni film »Agent Sigma 3«. 6. in 7. 4. ameriški barvni film »Prišli so v Krduru«. 8. in 9. 4. angleški barv. film »Daleč od razuzdane gomile«. Kočevje — »Jadran«: 4. 4. ital. barvnd film »Naše dobre sojTOge«. 5. in 6. 4. ameriški barvni film »Smrt v očeh«. 7. 4. ameriški barv. film »Tujec v hiši«. 8. 4. ameriški barvni film »Potovanji v dvoje«. 9. 4. japonski barvni film »Steklenica, ki ubija«. 10. 4. ameriški b. film »Pustolovec iz Teksasa«. Kostanjevica: 6. 4. angleški b. film »Dr. No«. 9. 4. angl^ki barv. film »In to se dogaja«. Mirna: 5. in 6. 4. ^pan^ film »Kral^ca iz Chantedaira«. 9. in 10. 4. angleški film »Lev«. Novo mesto: od 4. do 7. 4. sov. jetsU barvni film »Vojna in min I. del. 8. do 10. 4. italijansko-franco^i barvni film »Tujec«. POTUJOČI KONO — NOVO MESTO: od 4. do 8. 4. ameriški barv. film »Cme ostroge«. Ribnica 5. in 6. 4. romui^o-nemški barvni film »Vojna carja Trajana«. Sodražica: 5. in S. 4. ameriški barvni nim »Gonja bres milosti«. Trebnje: 5. in 6. 4. francoski barvni zgodovinski film »Angelika« — ra. del SLUŽBO DOBI DEKLE Za vsa hišna in zunanja dela dobi stalno zaposlitev. Hrana in staix>vanje v hiši. Gostilna Marinšek Naklo 2 pri Kranju. GOSPODI.VJSKO pomočnico (lahko začetnica) sprejmemo. Lešnjak, Majde Sile 18/1, Novo mesto. ISCEM starejšo osebo za pcnnoč v gospodinjst^ na deželi Plača in oskrba dobra. Nastop takoj. Po. nudbe na upravo lista pod »Po štena« POŠTENO, mlado kmečko dekle — začetnico iščem za pomoč v gospodinjstvu. Mira Matjan. Sent. vid 26, Ljubljana. IdCEM mlajšo ali starejšo zanesljivo žensko, ki bi hotela v dopoldanskem času na domu čuvati 18-meseeno deklico. Ostalo po dogovoru. Javite se na naslov: inž. Pavletič, Mestne njive rv/8, od 16. ure dalje, razen sobote in nedelj«. SPREJMEM gospodinjsko ponu>č-Dioo, možna priučitev za šiviljo. Gabrijela Gale, Slomškova 3, Ljubljana. TAKOJ sprejmem soboslikarja m pleskarja in fante za priučitev (do 16 let starosti), zdrave in močne, U Imajo ve^je do poklica. Stanovat^)« v hi*. Alojz Frantar, slikar. Trojarjeva liS, Kranj ESCEM PANTA za pomoč na kmetiji. Po možnosti priskrbim službo. Janee Januiik, Hrastje 15, Moste — I^jubljana. L3CEM dekle ali upokojenko za dopoldaxiako varstvo otroka. Japelj, Trdinova 5 a, Novo mesto. SLUŽBO IŠČE KVALIFICIRANA KUHARICA ae želi zf^rasUti T Novem mestu. Ponudbe na upravo lista pod »Vestna«. STANOVANJA ODDAM kuhinjo in sobo. Naslov v u(/ravi lista (589/60). BREZPLAČNO stanovaix]e in hrano nudim mlajši up<^cojet:jci, Id bi pazila otroka, v Sevnici. Naslov T oglasnem oddeUcu (559/69). ODDAM enoletno brezplačno enosobno stanovanje v Hrovači — Ribnica za pomoč popravila hd-še. Pismene ponudbe: Kožar, Ljubljana, Triglavska 15. ODDAM opremljeno sobo za dve osebi in sobo za eno sobo, prodam motorno kolo NSU prima 150. Kralj, Ulica Mirana Jarca 32, Novo mesto. SPREJMEM samskega sostanovalca. Vlado Mali, I^eršičeva 18, Novo mesto. ISCEM opremljeno sobo v Novem mestu. Naslov v upravi lista (571/69). PRODAM vprežno kosilnico z žetveno napravo. Borštnar, Bruna vas 1 , Mokronog. PRODAM po zelo ugodni ceni 3000 kosov stare op^e — borovcev. Janez Potokar, Stari trg 24, Trebnje. KOKOSI, stare 1 leto, teže do 3 kg, prodam. Jožefa Kovačič, Nad nUini 28, Novo mesto. PRODAM najnovejši pletilni stroj znamke Passap—Doumatic. Cena 4600 din (lahko tudi ček). Naslov v upravi lista (575/69). PROD.AM dobro ohranjene konjske grablje Tomažin, Zameško, Sent-jemoj MOTORNA VOZILA PRODAM opel kadet, letnik 1964— 65. Naslov v upravi lista (572/69). PRODAM fiat 600, dobro ohranjen. Cena 520.000 Sdin. Kupdm lepa bukova drva Žabjek, Dolenjska cesta 155, Ljubljana. PRODAM poltovomi avto IMV Kurir, Tone Brudar, Ciotna vas 2, Novo mesto. PROD.AM odlično ohranjen fiat 750 z novim motorjem in amortizerji. Ima dva servisa. Viktor Magyar, Čatež pri Trebnjem. POSEST PRODAM HISO z vrtom, hlev, kozolec, 7 arov njive, oddaljeno 15 minut od želeoiiške In avtobusne postaje Dobova. Cena in plačilo po dogovoru. Jože Zupančič, Vel. Obrež 60. Dobova. PRODAM HISO z gospodarskim poslorijem in pripa^jočim asem-Ijiščem prt železniški poistaji Brežioe, primemo za olje zeleno, bo letina dobra in zrnje kleno. — Ce je na Jurjevo sončno, toplo, trta bogato rodila bo. — Ce Jurij toplo vreme zakuri, širom pomladi odpre duri. — Ce na Marka bliska, grmi, slane, pozebe se bati več ni. LUNINE MENE: 9. 4. ob 14.58 16. 4. • ob 19.16 24. 4. ) ob 20.45 KUPIM KUPIM hldrofor, do 250 litrov. Alojz Gabrijel, Rodine 10, Trebije. PRODAM RAZNO FBODAM motorno kosilnico znamke Falu*. 8 KB, širina grebena iiO cm, možnost košnje v treh rtov^. Janez Martinčič, Lede. vas 5, Šentjernej. POCENI PRODAM dotoo ohranjen polavtomatski pralni 5troj »Ca-stor«. Informacij« t gostilni Kajf^, Kapenrje. PRODAM traktorsko snopovczalko Mavčiče 44, Medvode. UGODNO PRODAM d6bro obraben hladilnik in nov električni itedilnik. Naslov v upravi lista. UGODNO prodam dotkro vprežno kosilnico. Franc Krme, Osrečje tl, Škocjan. PBODAM novo motorno žago astiihl«. NaMor T upravi lista (063/69). NAŠLI SMO žensko zapestno uro v Sokoli ulici. Naslov v upra- vi lista (582/69). SLOVENSKI FANT, ki živi V Avstraliji, želi spoznati pošteno kmečko dekle, staro do 25 let, zaradi ž«iitve, Naslov v upravi lista (596/60). ALI NE DELUJFJO želodec, jetra, žolč, črevesje? Uredite jih z Togasko DONAT vodo! V zalogi jo ima trgovsko podjetje STANDARD (MERCATOR), trgovsko podjetje HMELJNIK lin DOLENJKA T Novem mestu. CE IZBIRATE poročne prsttine, potem ae oglasite pri zlatarju Otmarju Zidariču v Gosposki 5, I^ju-bljana, ki opravlja tudi vsa druga Vsem zdravnikom in strežnemu osebju kirurškega oddelka splošne bolnice v Novem mestu se iskreno zahvaljujem za zdravljenje in pomoč pri nesreči. Posebno se zahvaljujem tovarišu Jožetu Kralju in i^egovem sinu za nudenje pomoči v nesreči ter Olgi Peteršilj za darovano kri. Viktor Sobar, Verdun, Uršna sela Najlepše se zahvaljujem vsem dobrim ljudem, Id so mi pomagali denarno ali kakorkoli v mojem težkem položaju. Liza Lukan, Brezovica, Semič Vsem zdravnikom kirurškega oddelka splošne bolnice v Novem mestu in ostalemu osebju tega oddelka se za uspešno zdravlje- Cenik malih oglasov CENIK: vsak oglas do deset besed — 10 Ndin, vsaka nadaljnja beseda 1 Ndin. Za naslov v upravi lista; pribitek 1 Ndin. Za oglase s ponudbo na upravo lista pod geslom: pribitek 3 Ndin Redni zasebni naročniki Dolenjskega lista Imajo itI vs^ malih oglasih, čestitki, preklicih in podobnih objavah M odstotkov i Šentruperta se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom in znancem za izrečeno sožalje in ker so se v tako velikem številu poslovili od njega, darovalcem cv^-ja in vencev — osnovni šoli Mirna in Šentrupert, PTT podjetju iz Novega mesta in sindikalni podružnici Trebnje, ISKRA — servisu, gasilskemu društvu z Mirne za prevoz in vsem, ki so nam staii ob strani v najted^ih trenuddh tn vsem, ki so ga sprenUli na za^i poti. 2alujoči: hčerka Milena, sin Marjan z družino In sorodniki Opozarjam osebe, ki so mi dobro poznane in širijo o meni neresnične ter zlonamerne govorice, naj s tem prenehajo, ker bom t nasprotnem primeru primorana proti njim začeti sodni postopdc. Marija Mikolavčič, Krško, Osta 4. julija 116. Frančiška Gačnik, Koti 3, Otočec ob Krki, prepovedujem vožnjo. hojo in f>ašo živine ter kokoši 1» mojih parcelah. Kdor prepovedi ne bo upošteval, ga bom sodno preganjala. Janez Jalovec, 2abja vas 59, Novo mesto, prepovedujem pašo kokoši po mojem vrtu. Kdor prepovedi ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal. Marija Lekše, Dol. Radovlje 38, Škocjan, razglašam, kar sem govorila o Ivai^ Sribar iz Dul pri Bučki, Škocjan, za neresnično, ter se ji zahvaljujem, da je odstopila od tožbe. igpgVESTILA I POZOR! V najkrajšem času popravim vse glasbene inštrumente (diatonične, klavirje in hroma-tične harmonike), brenkala, godala in piskala. Sprejmem tudi vsa finomehanična in elektromehanična dela. Popravila izvršujem tudi na dcrniu. Prijava in informacije: Toni Fabjan, Lipa 8, Struge. RAZPIS PLANINSKFXiA DRUŠTVA NOVO MESTO Planinsko društvo v Novem mestu raspisuje prosto delovno mestn o^bnika v Domu Vdnka Pader-šiča na CiOrJancih. Koča bo oddana v zakup. Pravice in dolžnosti zakupnika bodo urejene z zakupno pogodbo. Koča mora biti odprta 1. maja 1969. Pismene prošnje je treba dostaviti najkasneje do 15. aprila 1969 na naslov: Planinsko di^tvo. Novo mesto. Jerebova 2. Ponudbe pod... Mali oglasi, pri katerih ni dodan naslov niti ni naslova stranka pustila v upravi lista, imajo običajno pripombo PONUDBE NA UPRAVO LISTA TOD ». . .« (Tu je navedeno poljubno geslo).. To je primer, ko stranka noče izdati svojega naslova, ker želi zbrati čimvič takih ljudi, ki se zanimajo za njen c^las, in se Sele potem samostojno in nemoteno odločiti, čigava ponudba je najugodnejša. Tisti, ki se za tak oglas zanima, mora napisati svoj naslov in koliko je pripravljen dati za stvar, Id le z oglasom na razpolagp, ter kuverto s tako ronudbo osebno oddati ali poslati po pošti upravi DOLENJSKEGA USTA. Na kuverto naj napiše geslo, pod katerim je bil oglas objavljen, mi pa bomo njegovo ponudbo neodprto poslali tistemu, ki je oglas objavil. UPRAVA LISTA NAJCENEJE! DOMAČI LIST VSAK ČETRTEK NA DOMAČI NASLOV! Karteljevo: avtomobil se je prevrnil Na karteljskem klancu se je 30. marca prevrnil osebni avtomobil, ki ga je vozil Peter Sbil iz Šempetra pri Novi Gorici. Potoval je iz Novega mesta proU Ljubljani. Zaradi neprimerne hitro^ ga Je zaneslo s ceste na levo stran, kjer je podrl smernik in se prek strehe prevrnil na ixjivo. Voznika so osumili, da je vozU pod vpU-vom alkohola. Sopotnik Janez Zi-bema je dobiJ praske po glavi in rcdcah. Škodo so ocenili na 5000 din. Ribnica: 23.000 din škode na tovornjaku Stefan Bedek iz Dolnje Straže je 26. marca zjutraj pri Rdbnici zapeljal s ceste Izubijana—Zagreb tovornjak podjetja GORJANCI, da se je na strmini prevrnil. Laže Je bila po^odovana sopotnica Metka Bedek. Škodo so ocenili na 23.000 din. Novo mesto: avtomobilist in mopedist sta trčila Jože Gazvoda iz Crmoši^ic Je 30. marca z osebnim avtomobilom nemške registracije zavijal s Partizanske na Smihelsko cesto v Novem mestu. Pri tem sta se srečala z mopedistom Martinom L«iardom iz Smolenje vasi. Po trčenju je mopedist padel in se ranil. Žužemberk: s fickom 10 metrov po zraku 24. marca zvečer se je Vincenc Ržek iz Srednje vasi pri Škofji Loki peljal z zastavo 750 od Žužemberka proti Dvoru. Z levega ovinka je zapeljal na strmino. Vozilo je letelo c^oli 10 metrov po zraku, nato pa se je zapičilo v zemljo, čeprav Je avtomobil popolnoma imičen, se vozniku ni nič pripetilo. Orehovica: trčenje na napreglednem ovinku 2. marca sta se med srečanJeni na nepreglednem ovinku pri Orehovici zaletela z osebnim avtomobilom Anton Lakrer iz Gornjega Vrhpolja in Breda Zupan Iz Novega mesta. Zupanova je pripeljala po sredini ceste. Škodo so oc^li na 1.000 din. Semič: na snegu ga je zaneslo Maks Ni^iel se Je 1. marca zvečer peljal z osebnim avtomobilom skozd Semič. Na nepreglednem zasneženem ovinku ga je zaneslo. Trčil je v osebni avtomobil, s katerim se je naproti i^ripeljal Franc Makovec. Škode Je bilo’za 3.500 dinarjev. Prilipe: kamen v avtomobil Enes Alič x je peljal 3. marca i^utraj z osebnim avtomobilom iz Zagreba v Ljubljano. Pri Prilipah ga Je prehitel neki osebni avtomobil. Izpod kotes tega vozila je priletel kamen in razbdl vetrobransko steklo na Aličevem vozilu ) Dragatuš: avtomobilist treščil v avtobus 8. marca popoldne se Je Miifco Sušter z Dragatuša peljal z osebnim avtomobilom proti Vinld. Pred Drenovcem j« presekal ovinek in treščil v avtobus podjetja GORJANCI. Id ga je naproti pripeljal Drago Iit. Sušter in sopotnik sta se pri nearečd hudo ranUa in 80 Ju odpeljali v novomešiko bolnišnico. Skxxlo so ocenili na 9.000 din. Podgračeno: 40.000 din škode, trije v bolnišnici 24. marca se je pripetila huda prometna nesreča pri Podgra^ nem. Iz Ljubljane proU ZagreW Je potoval s tovornjakom BranM Pavzin. Pri Podgračenem Je hoU* zapeljati na parkirni prostor, ven-dsi' je zgrešil cestišče, zapeljal n* bankino, kjer se Je vozilo udno. Ko ga je s tovornjakom prehlt^ val Ismet Delič iz Petrinje, se j* naproti pripeljal z osebnim mobilom Stevo Bubnjarič. ZaOT je tovornjak, nakar ga je odbilo na travnik. Na kraju nesreče je z osebnim avtomobilom ustavil Ui^ Sarajevčan Stojan šin, vanj pa se je zaletel osebrf avtomobil PD 28—79, ki ga j* voeil v prekratki varnostni ra** dalji. Pri nesreči so se poSkocJo* vali voznik Bubnjarič in sopotnl* ter voznik osebnega avtomobil* PD 28—79. Odpeljali so jih v ; grebško bolnišnico. Škodo so ocenili na 40.000 din. Novo mesto: med srečanjem brisal očala 24. marca popoldne se je Martin Sime iz Crmošnjic peljal z mop®" dom od Novega mesta mimo P®* gancev, ko se je naproti prip®* IJal z osebnim avtomobilom Franc Majcen iz Dod. Hrastnika. Sini® Je med srečanjem odstranjev« sneg z očal, pri tem pa nehoW zavil na levo stran, koder je voot Majcen. Mopedist je zadel blatni* avtomobila in se huje poškodovali Nesreča zaradi nezaseiv čenih luči 9. marca ponoči se je pripetil# prometna nesreča na Cesti prviB borcev 41 v Brežicah. Vozni* osebnega avtcMnobila Franc Zorko iz Sentlenarta se Je srečal z neznanim voznikom osebnega avto* mobila, ki ni zasenčil dolgih 1*1* ći ter Je Zorka tako zaslepil, ni opazil pred omenjeno hišo pj^' kiranega avtomobila-kombija Vid* Filipčiča iz Prudmc in se je vanj zaletel. Na obeh »^vtomobilih J* škode za okro«> 5 000,00 din nesreedist Ivan VerW z neprimerno hitrostjo po 10^ oolovici cestišča in se zaletel ^ leva vrata tovornjaka. Mopedist* so odpeljali v novomeško bo** nišnico. Karteljevo: nesreča pred nadvozom Ljubljančan Franc Metelko se pripelji 5. marca popoldne z